Največji slovenski dnevnik « Združenih državah Velja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 1 i Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS NARODA list slovenskih flelarcev v Ameriki. Irz largest Slovenian Daily in the United States. p Issued every day except Sundays g and legal Holidays. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 KO. 61. — ŠTEV. 61. 75,000 Readers. TELEF0H: CHelsea 3—«78 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 15, 1933. — SREDA, 15. MARCA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLI PREDLOGA GLEDE PIVA SPREJETA V ZBORNICI če bo Slo vse po sreči, bodo že meseca aprila prodajali časo piva po pet centov Predloga je bila izročena senatu, kjer bo danes ali jutri sprejeta. — Pred glasovanjem se je vršila v zbornici tri ure trajajoča debata. — Pivovarne so pripravljene. — 31 galon piva za 15 dolarjev. — Pivovarnarji smejo oglaševati v časopisih svoj izdelek. WASHINGTON, D. C, 1 4. marca. — Poslanska zbornica je sprejela z veliko večino predlogo kon-gresnika Cullena, naj bo dovoljeno izdelovati in prodajati pivo, ki bo vsebovalo tri in malo manj kot četrt odstotka alkohola. Demokratski voditelji izjavljajo, da bo preloga tudi v senatu sprejeta. Predloga bo postala zakon petnajst dni za tem, ko jo bo podpisal predsednik Roosevelt. Začetkom aprila bo torej dežela dobila dobro pivo. Pred glasovanjem se je vršila v zbornici živahna debata, ki je trajala skoro tri ure. Za predlogo je bilo oddanih 316, proti nji pa 97 glasov. Sprejeta je bila trideset ur potem, ko je bila prečitana poslanica predsednika Roosevelta, v kateri je priporočil legalizacijo piva kot vir za nove davščine. Takoj nato je bila predloga izročena senatu, ki jo bo že jutri ali nakasneje v četrtek odobril. Vsak pivovarnar bo moral plačati tisoč dolarjev za licenco. Na sodček piva (31 galon) bo pet dolarjev davka. Vsaka država naj sama zase odloči, kako naj se pivo prodaja. Uvoz piva v suhe države bo strogo prepovedan. Izdelovanje piva za domačo u-porabo ni v predlogi omenjeno. Davek na pivo bo prinesel vsako leto od 125 do 150 miljonov dolarjev. Predloga se ne tiče vina, toda demokrat Lea iz Californije je izjavil, da bo vkratkem tudi prodaja vina dovoljena. Zelo značilen govor je imel eden mlajših članov poslanske zbornice, demokrat O'Malley iz Wiscon-sina, ki je rekel: — — Prihajam iz Milwaukee in sem zelo vesel, da zamorem imeti svoj prvi govor v prilog te predlo-pe. Sam ne vem, če sem dovolj star, da bi se spominjal salona, toda vem, da je salon boljši kot so pa beznice, ki jih je rodila prohibicija. Ko bo dovoljeno izdelovati in prodajati dobro pivo, bo dobilo v moji državi in v drugih državah na tisoče in tisoče delavcev delo. Pred prohibicijo so popili Amerikanci dosti im-portiranega piva. Na galono importiranega piva je bilo prej en dolar davka. Ta davek ostane tudi v bodoče v veljavi. Kdor se bo prekršil proti obstoječim določbam, ibo kaznovan s tisoč dolarji globe in šestimi meseci zapora. Newyorške pivovarne so pripravljene, da bodo zadostile vsem zahtevami Cena ječmenu se je že povišala za dva centa pri bušlju. Meseca aprila bo že mogoče dobiti dobro pivo po restavracijah, gro-cerijah in drugih trgovinah. Pivovarne so že začele najemati nove delavce. Leta 1910 je bilo v deželi 1 800 pivovarn, ki so producirale vsako leto petinšestdeset milijonov sod-kov piva. Leta 1918 je padlo število pivovarn na f 100. Sedaj je v deželi le I 46 pivovarn, ki izdelujejo polodstotno pivo. Pivovarnar ji stoje na stališču, da primeren kozarec dobrega piva ne bo smel biti dražji kot pet centov. Ce bi bil dražji, bi delale beznice konkurenco poštenim trgovinam. Pivovarne bodo prodajale sod piva (31 galon) za petnjaat dolarjev. V to bo vštet zvezni davek $5 in državni davek $1. Iz sodčka je mogoče natočiti 450 kozarcev. Gostilničar bo imel potemtakem pri sodčku nad sedem dolarjev dobička. Steklenica piva bo veljala osem do deset centov. Amerika bo sodelovala z Ligo narodov napetost vgdanskuje ponehala Po!jski zunanji minister je obljubil Ligi narodov, da bo Poljska od-poklicala armado. — Posredoval je angleški zunanji minister. Ženeva, Švica, 14. marca. — Velika mednarodna napetost zaradi p« i! ožit j a v .svobodnem mestu Gdun.skit jc bil.i odstranjena, ko je poljski zunanji minister Josip Keck rekel svetu Lige narodov, da bo poljska vlada takoj odpo-klicala armado, ki je bila zadnje dneve poslana v Westerplatte. Westerplatte je poljsko skladišče za inunieijo ob morju na koncu poljske«?;* koridorja ter obvlada pristanišče Gdansk. Poljska vlada zatrjuje, da je izvedela, da se v Gdansku kuje (Zarota za osvojitev Westerplatte. Predsednik gdanskega senata Ziehm je zagotovil, da bo njegova vlada prevzela vse postavne korake, da brani poljske pravice. Poljski zunanji minister lleck je naznanil mnenje svoje vlade po konferenci z angleškim zunanjim ministrom Sir .John Simonom. Ta korak smatra Liga narodov za svojo zmago in za zmago danskega (Zastopnika Helmarja Ilosting, ki je ligin komisar za Gdansk. Gdansk je svobodno mesto pod pokroviteljstvom Lige narodov. WALSHEV NASLEDNIK Helena, Mont., 14. marca. -Governer .John E. Erickson se je odpovedal .svojemu mestu, da prevzame mesto generalnega prav-dnika mesto TUomasa .T. Walslia. ki je umrl na dan pred inaugura-eijo predsednika Roosevelta. Xa njegovo mesto je tako stopil podgoverner Frank H. Coo-nev. Governer Erickson je bil v novembru lanskega leta izvoljen tre-tjie za governerja in je pričel deveto leto kot governer 1. januarja. V politično življenje je stopil leta 1020 in leta 1924 je bil prvikrat izvoljen za governerja - Erickson je star 70 lei. francozi proslavljajo špij0nk0 Francoska vlada je podelila Mrs. Marthe Cromp-ton red častne legije. — Na Španskem je iskala poročila o podmorskih .čolnih. Parir, Francija, 14. marca. — Francoska vlada je% podelila red east ne legije Mrs. Marthe Crouip-ton, ki se je tekom svetovne vojne proslavila s svojo pognmnost-jo in ■znanjem jezikov, .Mrs. Crompton. ki je sedaj vdova. živi v revnem delu Pariza. Leta 1913 je bila stara 22 let in žena industrijea Kicharda. Dom t je bila iz Lotaringije in je bila zelo vneta avtomobilistinja in letal-ka. Nato je izbruhnila vojna. lfazmcre so jo vrgle v špijonaž-iio službi. S $ir»0 je bila poslana na Špansko, tla poizveduje o delovanju nemških podmorskih čolnov. Posrečilo se ji je dobili popolno zaupanje poveljnika tajne postojanke nemških pomorskih čolnov v San Sabastianu. barona vou Krohn. Krohn jo je poslal v Južno Ameriko z veliko zalogo žuželk. da bi zakužila žito, ki je bilo namenjeno iza Francijo. Mrs. Crompton je uničila vse žuželke in se je vrnila ter rekla, da je izvršila svojo nalogo. Njeno stališče je s časom postalo nevarno in je morala skrbeti, da pobegne. Nemški agenti so jo spustili preko Pirenej leta l!>17 in je prišla v Francijo. Pod sumnjo nemške špijonke ja bila aretirana v Perpignanu in se je komaj rešila kazni. ZANGARA BO UMRL PRIHODNJI TEDEN FRANCIJA HOČE PLAČATI Pariz, Francija, 14. marca. — Iz zanesljivih virov se naznanja, da je Francija pripravljena plačati del svojega dolga Združenim državam, ki je zapadel 1~>, decembra. Francoska vlada bo plačala ta zapadli delež bre? posebnega razpravljanja v poslanski zbornici. VODITELJ VSTAJE SE JE USMRTD Lima, Peru, 14. marca. — Polkovnik Gustavo Jiminez, voditelj cele vrste vstaj v državi Peru, je izvršil samomor. Vladne čete so v malem mestu Cajamarca skušale zadušiti vstajo in ko je polkovnik Jiminez videl, da. se ne more boriti proti vladnim četam, se je usmrtil. 1 Tallahassee, Fla., 14. marca. — Governer Dave Sholtz je podpisal smrtno kazen za Giseppa Zan-gara, ki bo moral umreti v tednu, ki se prične z 20. marcem. Ravnatelj kaznilnice L. F. Chapman bo določil dan za njegovo u-smrtitev. Governer je rekel, da bo določil dan usmrtitve na torek, ako bo s tem (zadovoljen šerif Dan ITardie. Morilca čikaškega župana Antona Oermaka so skrivaj odpeljali iz ječe v Miami v državno ječo v Tallahassee, Okoli kaznilnice je postavljena močna straža. japonsko br0d0vje je pripravljeno Japonsko brodovje se nahaja na reki blizu Tien-tsina. — Japonska protestira proti kitajski armadi blizu Tientsina. Tientsin, Kitajska, 14. marca. Kitajska je zelo vznemirjena, ker je prišel škadron japonske bojne mornarice v bližino izliva reke Hun Ho. od koder je odprta pot v Tientsin in Peiping. Japonska je protestirala proti kitajski armadi, ki .se nahaja v bližini Tientsina. kar je v nasprotju s pogodbo po boksarski vstaji letu lian. Kitajska vlada zaradi tega pričakuje japonski ultimatum. da umakne svojo vojsko od Tientsina. Kitajsko vojno poveljstvo izjavlja. da se bodo Kitajci postavili v bran. ako skušajo Japonci za-! vzeti Tientsin, ki je glavno pristanišče iza Peiping. Tokio, Japonska, 14. marca. — Japonski vojni minister general S.nlao Ara ki je rekel, da Japon-j ska ne namerava raztegniti svojih vojaških operacij na Kitajsko. Toda general, čegar beseda je v ministr. svetu največ veljavna, ni mogel povedati, kak potek bodo vzele operacije japonske armade. Zadnja poročila s fronte naznanjajo. da se bo mogoče Japonska odločila, da raztegne svoje operacije tudi onstran kita jsega zidu. ako bi bilo potrebno, da razbije tam zbrano kitajsko vojsko, Kitajci so v zadnjem času pokazali mnogo večjo odporno silo pri obrambi kitajskega zidu, kot pa pri obrambi Džehola. Pri prelazu Kupci je bilo ubitih 5000 Kitajcev. Japonci so še pred zavzetjem Džehola trdili, da je kitaj, sid prava meja med Kitajsko in novo Ma neuk no državo. Četudi so bile razširjene govorice. da hoče Japonska zopet vpe-j 1 jati kitajsko cesarstvo, vendar\ japonski narod ni tega mišljenja. Japonska zahteva, tla ostane Man-čukuo republika, ako hoče doseči priznanje tujih držav. llenrv Pu-Yi. ki je bil v. revoluciji leta mil odstavljen kot kitajski cesar, ni dobil cesarskega naslova v državi Mainčukno. temveč je samo "I'ing Ceng" ali vladar dežele. hitler zatira časopisje Devet katoliških listov je bilo zatrtih. — Aretiranih je bilo 120 komunistov. sodelovanje bo omejeno edinole na mandžur. vprašanje WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Združene države so odklonile vsako odgovornost glede vsakega koraka, ki ga bo napravila Liga narodov, toda so sprejele Ligino povabilo, da razmotrivajo o tem, kaj bo svet odločil glede japonskega nastopa v Mandžuriji. Državni department je pooblastil poslanika Hugh It. Wilsona v Švici, da se udeleži seje posebnega liginega zbora glede položaja v Aziji in da razpravlja o tej zadevi pod pogojem, da se ne ukloni vsaki odločitvi liginega sklepa. ako bi bil sklenjen bojkot, ali kaka druga prisilna odločitev. Xa povabilo Lige narodov je državni department odgovoril, da bo ameriški zastopnik udeležen pri zboru Lige narodov samo kot svetovalec in opazovalec. Zastopniku je dovoljena lastna sodba, ki pa ne veže vlade Združenih držav. Ameriški zastopnik ne more ničesar potrditi, kar bi vezalo Združene države. Se predno je Roosevelt prevzel predsedništvo. so Zdržene države določno pokazale svoje stališče in so obsojevale Japonsko glede njenega nastopa v Mandžuriji. Ker je Liga narodov obsodi I >i Japonsko zaradi njenega postopanja v Mandžuriji, je Japonska izstopila iz Lige narod'ov in je š-» vedno zapletena v nenapovedano vojno s Kitajsko ob kitajskem zidu. Ko se je pričela japonska vojaška kampanja v Mandžuriji pred enim letom, so Združene države imenovale svojega zastopnika pri Ligi narodov, da zastopa svojo deželo, kar se tiče Briaiul-Kelloggove pogodbe. Poslanik Wilson je izročil ameriško spomenico generalnemu tajniku Lige in je obljubil, da bodo Združene države sodelovale z Ligo. kakor se bo poslaniku zdelo pravilno in primerno. Pri tem zborovanju bodo Združene države edina država, ki ni članica Lige narodov. Weilson je zelo vešč .diplomat in je poslanik v Švici že šest let. Berlin, Nemčija, 14. marca. — Stroga postava kanclerja Hitlerja je ustavila izdajanje mnogih katoliških listov v renski pokra-jini. Vse socijalustično časopisje v Hessenu je bilo ustavljeno. V katoliškem okraju ob Renu je po zadnjih volitvah Hitlerjeva vlada Ustavila izdajanje devetih katoliških listov. Zupani mest Kolin, Frankfurt ob Meni. Manheim. Brunsclnvick, Altona, Kiel in Mainz so bili aretirani ali pa so pobegnili. Dva fašista sta vstopila v trgovino nekega Žida v Kolinu in sta ga silila, da odpre blagajno. Medtem sta prišla druga dva fašista in sta vlomilca izročila policiji. Ko je prišla policija je načelnik fašistov slekel rjave srajce in odtrgal njihove fašistovske znake vlomilcev in ju nato izročil po-lieiji. Anriaberg, Nemčija, 14. marca. Ker je policija izvedela, da lioee-j jo komunisti dinamitirati plinovo in električno napravo, je aretirala 120 osumljenih oseb. V komunističnem glavnem stanu je policija našla 250 pušk. 20 funtov dinamita in 3of) granat. NESREČA V MEHIŠKEM GLEDALIŠČU Ahualuluco, Mehika, 14. marca. Ko so gledalci v gledališču Hi I>algo zamišljeni gledali predstavo. je električna žica padla na ko-vinasto ograjo in ubitih je bilo takoj dvajset ose.b, ki so bile naslonjene na ograjo. V gledališču je bilo nad 1000 oseb in vsi so po nesreči hiteli proti izhodu. V gnječi je bilo do smrti poteptanih enajst oseb in mnogo tudi ranjenih. V gledališču so bili večinoma ljudje iz majhnega rudarskega mesta. Gledališče je bilo le malokdaj odprto. Gledališče je last Efrena Ramos, ki je ra»zdal vstopnice med delavce. Ramos je bil aretiran. ČERMAKOVA ZAPUŠČINA Chicago, El., 12. marca. — Umrli župan Anton J. Čermak je zapustil premoženje v vrednosti ocl $250.000 do $300,000. Za oskrbnika je v oporoki imenovan CermakcK* zet senator Ri-chey V. Graham. Dasi določbe oporoke niso znane. vendar pa je gotovo, da je (Vrmak svoje premoženje povečini razdelil med svoje tri hčere: Mrs. Graham. Mrs. Jirka in Mrs. Kenlay. V svoji oporoki se je tudi spomnil svojih dveh bratov. Splošno je bilo domnevano, da iznaša (\rmakovo premoženje o-koli pet milijonov dolarjev. Toda njegovi ožji prijatelji zatrjujejo, da Cermak ni nikdar iniei tolikega premoženja. Poleg tega pa je tudi zelo padla cena njegovih zemljišč. FRANCOZI SO UJELI ŠPLIONA Strassburg, Francija, 14. marca. Vladna policija je sporočila, da je •bil aretiran nemški špijon. ki je priznal svoje delovanje. Postal je sumljiv. ga je vojaška straža večkrat videla a- okolici utrjenih mest Ritche in Wissenburg. KDCR SE ZADNJI SMEJE Sydney, Avstralija, 13. marca. Ko je nek vinski trgovec pri javni dražbi ponudil za stare zaprašene slike $150, so se mu vsi navzoči smejali. Toda sam se je pozneje veselo smejal, ko je izvedel, da so slike vredne $2o,00C. DOLLFUSS JE SOVRAŽNIK i FAŠISTOV -- i Dunaj, Avstrija, 15. marca. — Kancler Engelbert Dollfuss, ki je i bil en teden avstrijski diktator, . je sam sebe postavil za vodilno silo proti vsakemu poskusu kakega Hitlerjevega puea v Avstriji. Zavzel je trdno stališče proti fašistom, dasi so ga socijallsti doi-žili. da se je zvezal z nemškimi fašisti. Svoje socijalistične nasprotnike je potolažil s svojo izjavo, da nasprotuje fašistovskemu gibanju. ADVERTISE in -GLAS NARODA' EINSTEIN IŠČE STANOVANJE Dunaj, Avstrija, 14. marca. — Prijatelji slovitega profesorja Al-breta Einstena so sprejeli njegovo prošnjo, da najdejo zanj in z i njegovo ženo stanovanje v Lugano, -v Švici, kje hoče nadalje-vati svoje delo, dokler se v Nemčiji razmere ne izboljšajo. Profesor Einstein se bo1 v sobo« to odpeljal iz New Yorka naravnost v Švico. •M • LAt IlIODi" HJEW YORK, WgPOTEgPAY, MAICH 15, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m V. S. A. Glas Naroda" 1 Owned tad Published bj ■LOYENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) H BcMdllc. Trm.a. of boMncM ef the corporation and addi IK W. lSth Street, Berencta Manhattan. of above officers: New Yerft City. N. I. "<*L AS NARODA" (Voice ef the People) Brery Daj Except Sundays and Holiday« •a eeio leto velja u Ajncrlko in Kanado • $®.00 ®a pel leta $3XKJ 8a detrt ieta •••••••••••••••••• 1110 Za New York n. celo leto......|7.00 Za pol leta ....................$3.00 Za Inozemstvo sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda"' Izhaja vsaki dan izvzemfil nedrij ln prasnikov. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli foMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se naaa tndl preJAnje biraliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - ' « _________ "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N- X-Telephone: CBelsea 3—3878 PRVA OVIRA Pri izvaianju srojoga sirokopatezzipga programa je predsednik Franklin D. li.M.sevelt, naletel na prvo oviro. Narod mu je skoru .soglasno obljubil podporo, j»ojavila seje pa politika, ki skiiša ovirati njegova prizadevanja in uničiti njegove uspehe. jt*redsednik Roosevelt jo hotel kovati železo, dokler j«* bilo vroče. Pogumno se je odpravil proti cilju, ki si ga je postavil. Izrabil je ugoden trenutek iter ddbil ml kongresa pol-nomoe, da je zamogel postati nekak finančni diktator dežele. V normalnih razmerah bi mu kongres nikdar ne dal take polnomoei Vse jfe slo lepo in gladko, dokler se ni dotaknil veteranov, ki so prav posebni ljubljenci in varovanci naših narodnih zastopnikov. Ko je objavil svoj r^kiep, tla l>o napravil konce neprestanim napadom na zvezno blagajno in na žepe davkoplačevalcev, je dregil v sršenovo gnezdo. Primanjkljaj v zveznem proračunu ki je dosegel neverjetno višino, je treba odpraviti. Tej ogromni nalogi bo pa vlada kos le v slučaju, če se ne bo ustrašila nobene pretnje, ki jo narekuje politični atrali. Vse izdatke je treba skrčiti, kajti <"e se to ne zgodi, se bodo morali vrteti **troji za tiskanje denarja noč in dan, česar posledica bo, da bo denar izgubil na svoji vrednosti. Zveznim uradnikom bodo znižane plače. Toda to nikakor ne bo zadostovalo. Na vrsto bodo prišli tudi veterani. Narodni zastopniki, ki se boje. da bi jim volilei obrnili hrbet, so dosedaj skoro 'brezpogojno ugodili vsem zahtevam veteranov. Trerjino vseh izdatkov zvezne vlade tvorijo izplačila veteranom in njihovim sorodnikom. Tisti veterani, ki so bili v vojni poškodovani, naj imajo vso oskrbo, postrežbo in podporo. Tistim, ki so doma ttražili mostove in tovarne, naj pa zadošča Zavest, da so storili svojo domovinsko dolžnost. Predsednik Roosevelt, je sklenil sistem veteranskih penzij temeljito preurediti ter prištediti davkoplačevalcem vsako leto do štiristo milijonov dolarjev. Bolje je, da trpi del državljanov kot če hi trpela vsa dežeia. Ko je prišel s tem svojim načrtom na dan, so se takoj .oglasili stoodstotr.r*/.i. 'Ameriška T.egija, Ameriška Delavska Federacija in filične organizacije so /e na delu, da preprečijo to predsednikovo namero. Predsednik bo moral izvojevati oster boj. Ce bo zmagal, bo to jasno znamenje, da se je lotil težavnega problema s prave strani. Iz Jugoslavije. - DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO (I V ŽtALlto 1MB soo Din 400 Din 800 « Din 1000 I« $ 5.70 $11.20 $16.40 $21.75 $38.78 $suo j navedeno. mm v itnarjia sil Hr»n «m4ivjMM M bolje poaojo. ▼ AMKBItDB DOLARJIH _ $ 3 .35 j ur 100 _ $ 480 Lir 200 _ $ 6*0 Ur 300 ... $ 7.80 Lir 400 _____ $15.35 Lir 800 $75.—" Lir 1000 fia ft o 9 »49 motate posla JI — M $ 5.80 >• M •10.00 i> f ... $10.85 M M 115 00 i* tt .... $16.— f »• $70 00 ** 11 .... $21.— M 9» MODO » ^ __$41-25 " tm ** (Mj0§ •• m $51^0 Prejemnik dot« v stan n kraja hepl^aivo t dolarjih. ■ ■ «11 1 »lil II1 i i hi ujmm m» cabll litt«« am ertatejMa MIŠ - * (PRANK BAK8EB) tBtk STRMET NEW TORE, if. T. Cigani iztaknili otroku oči. Pred 20 dnevi je izginil iz Staro Kaniže 7-letni sin prostovoljca Milovana Mandroviča Marko. J3e-le te dni .so našli njegovo vtruplo. Nesrečni deček je bil zmrznil. Imel je iztak njene oči in vse kaže, da ga imajo na vesti cigani. Po poroki ubil očeta. Premožni kmet Pantelije Kojic iz Drena pri Obrenoven se je ho-iel od svoje žone ločiti, čemur je pa nasprotoval njegov sin Jtv.di-mir in sinova priležniea Stanoj-ka. Ore je zahteval od sina, naj Stanojko zapusti, sin se je pa ž njo poročil. Ko se jf* vrnil od poroke, sta .sr z očetom sprla in v jezi je sin očeta zabodel z nožem, tako da j«* obležal mrtev. Še ena milijonska dedščina. 1/. Xovega' »Sada poročajo, da je umrla v Beli Cerkvi leta 190-1 Aleksandra Seltnirzn. roj. Julijami JStefanovič. znana še sedaj pod imenom Itaba Fnju. Zpustila je .'>:! milijonov po cenitvi iz leta 1031." Za to dedsčino se pa pote«nje 480 reflektantov. Strašna smrt treh pastirjev. V planinah Rajačega dola v gla-močkera »rezu se je odigrala v se- {danjih buditi snežnih viharjih strašna tragedija, ki je zahtevala življenje kmeta Todora Snbašiča iti njegovi nečakov Alkese in Ri-ste. Snbašičeva rodbina je imela na planini veliko čredo ovae in so s»» stric in njegova dva nečaka napotili se preti nastopom snežnih viharjev na pianino, da bi videti, kako je s pašo ter odločiti, ali naj čreda sA ostane na planini, ali pa se odžene domov. Ivo so prišli na planino, je začelo nenadoma snežiti in so imeli ninftgo skrbi in truda, predno so čredo 2brali v planinski dolini, kjer je brla napravljena tudi pastirska koliba. } Po težkem delit so se vsi trije u-taborili v kolibi in .so močno zakurili v primitivni pe'-i. V podstrešju kolibe je bilo polno stihih smrekovih drv in je skoei sklad-nice vodil tudi navaden pločevinast i dimnik, ki se je tekom noči ■r«zžarel in ko so strie in njegova dva nečaka utrujeni trdno zaspali „se je okrog dimnika na podstrešju vnelo suho draeje. V kratkem času jo planšarska koliba z nesrečnimi prebivalci vred pogorela do taJ. Rodbina daleč spodaj v vasi je bila v velikih skrbeh, ko so kar črez noč nastopili snežni meteži. upala pa je, da so si pastirji poiskali zavetje v kaki planšarski koči ter da čakajo s čredo vred na priložnost za vrnitev v dolino. Pastirjev in črede pa ni bilo od nikoder "in ko je burja prenehala, so se rojaki na vse zgodaj napotili pa planino. »Spotoma so imeli velike težave zaradi ponovnih snežnih metežev. ko pa so prišli na planino, so videli že od daleč, da planšarske kolibe ni več. Iz snega je štrlefo nekaj ožganih hlodov in ko so razkopali sneg, so med kamenjem in pepelom našli kosti nesrečnih pastirjev. V vasi Opačiei so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali ostanke striea Todora in njegovfh. dveh nečakov. Otroško trupeloe v vodnjaku. V vasi Beška je Kristina Tol-majer zajemala vodo iz vodnjaka, od koder je potegnila že razpadajoče otroško trupelce. Izkazalo sa je, da je mati nesrečnega otročička sestra Tal mar je ve Mag' dalena, ki je imela Jjubavno raz- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (BNGIM iLOfflfK UI9UI KNJIGARNI 'OAS NAfcOUA' merje s krojačem Petrom Ginse-lom, 3. februarja je povila nezakonsko dete, ga zadavila in vrgla v vodnjak. Pol vasi je pito vodo iz vodnjaka, kjer je že gnilo otroško trupelee. Deklica je zgorela. V sarajevski bolniei je umrla petletna deklica Sonja, hčerka Hanulije Zuboviča. Pred kratkim, ko je ostala sama doma in se igrala pri ognjišču, se ji je vnela o-bleka ter je kot živa bakla hitela iz hiše. Svatovščina in mrlič v isti hiši. V nekem selu splitske okoliee se je pred kratkim vršila svatovščina ob žalostnem dogodku v hiši. Mladi nevesti je umrla mati. ki so jo položili na mrtvaški «>der. tločim se je po poroki v sosednji sobi vršila svatovščina. ki se ni dala več odgoditi. Lačni volkovi napadajo vasi. V zadnjem času so v severoza-padni Bosni lačni volkovi zaradi snežnih žametov začeli napadati vasi ne samo po noči. marveč tudi pri belem dnevu. Taka je sila gladu. V okolici Ilihača so trije Volkovi eelo pred hlevom napadli ovee. Lastnik ovae je pograbil puško in ustrelil največjega volka, ostaiia dva sta. pobegnila. Se-Ijaki pa si ju niso upali preganjati. ker so gladni volkovi zelo nevarni. Za#vedno je zaspal v tunelu. Po vesteh iz Sarajeva se je v tunelu 'blizu Kogatiee smrtno ponesrečil Kade Gračanee. Utrujen od dolge hoje se je Kade vlegH v tunelu ter zaspal. Vlak, ki je vozil skozi tnnel, ga je zagrabil in grozno ra zmeša ril. Izvršena smrtna kazen v Bitolju. V Bitolju je bil obešen Peter Zivkovič, priseljenec iz sela Ki barcev, ki je zadavil svojo ženo. To je bila prva smrtna obsodba, izvršena v Bitolju po ujedinjertju. POLITIKA JE TRGOVINA Sedaj, stopanje ko je Z voza narodov po-♦Japonske v Mandžuriji obsodila, in ko je Japonska na to odgovorila z izstopom iz mednarodnega aeropaga v Ženevi, se bo ves ogromni kompleks vzhodnoazijskega vprašanja razvili v nedogleden obseg. Že lord Lvtton je v svojem nedavnem predavanju japonskim študentom v Londonu precej jasno povedal, da bi bil zelo naiven tisti, ki liri mislil, da se bo Anglija v k-tajsko-japonskem sporu sedaj ravnala tako, kakor bi logično sledilo \z obsodbe, katero bo izrekla nad Japonsko Zveza narodov. Pa tudi • 'jo, ostale velesile je več kot gotovo. da svojega praktičnega stališča napram Japonski, ki hoče svoje zadeve v vzhodni Aziji urediti sedaj i-ist;) na svojo pest, ne botlo uravnale po onih zahtevah nravstvene pravice, ki so bile merodajne za sklep Lige. ampak 1p po »vojiH realnih interesih v Azijk. Sklep že-nevskega formnma je bil storjen zato, da se n-* l»i porušila njegrovsi moralna avtoriteta v fcvetu. ki v goto\ih slučajih velesilam pride čisto praiv — če se pa bodo velesile ravnale po njem. da pomagajo Kitajo do ni ego ve pravice, to je pa odvisno od »političnih in poslovnvh interesov, ki jih imajo velesle na ogromnem azijskem kontinentu. Kakšni so ti interesi, to lahko razvidi m o i/ sledečega: Na wa.sk-ingtonski konferenc*: 1. 1921 in I. 1922 sta Anglia. in Amerika, ki st-j želeli, da Japonska izprazni kitajski polotok Santung (n ruski Vladivostok in se obveže, da bo spoštovala integritete Kitaja, priznali Ja]w>nski vojno brodovje, ki je v primerti z angleškim in ameriškim v relaeiji 3:5:5. To pomeni, da bi tako Anglija kakor Amerika, ako bi ti dve državi vsaka zase bili kdaj rim oran i braniti v Pacifiku s\*o-je interese protli Japonski, ne mogli nastopiti proti njej s številčno enakim brodovje-m, ker bi morali, kakor se samo po sebi razume, velik tlel svojega brodovja pustiti: v svr-ho zaščite svojih interesov v drugih vodah. Angliji in Ameriki kakor tudi Frandlji, ki je bila k različnim pogodbam teh dveh držav z Japonsko pritegnjena, se je zdelo z^siguranje integritete Kitaja tako velike vrednosti, da ste napram Japonski vrh tega še obvezali, da se ne bosta več utrjevali v območju Partifika, tako da je danes Singapore skrajna strategična točka Anglije na Tihem oceanu, ameriška strategična pozicija na tem morju pa se neha na Havaju. To se pravi, da so Filipini na erti in Hon-kong na drugi strani varni le tedaj, dokler ostane Japonska v prijateljstvu z evropskimi velesilami in z Ameriko. Mutatis mutandis velja isto tudi za Rusijo, ki se je tem kombinacijam pridružila v tako zvani pogodbi devetih velesil, katera je istotako bila sklenjena v Washington u. — Tako je bila zasi-gurana vsaki velesili v območju Pacifika njena posest, Japonska pa je PAEHLMI *>** * PUUCMOt fop^Ofa »rtfal** t HM* Um-svejega črevesja. Odvajanje saj tfktt . Ul ji > i 1 ^ M^mM 0 UttENfcO TIHO postala radi svoje premoči na inor-j»i nekakšen varuh, to se pravi, gospodar paeifiške obali. Urez dvoma ima a- tej kombinaciji velesil največ interesa, da -»i o-hrani prijateljstvo Japonske. Anglija. Anglija je namreč na tem, da nihče ue moti njen? politike v Indiji, vldjučivši Tllbet, ki ga Angleži smatrajo tui svojo interesno sfero. Čeprav na obstoja več posebna angleško-japonsko prijateljstvo do danes faktično ostalo neokrnjeno, tako da si mogli Japonci kijub vsem pogodbam o "integriteti! Kitaja" voditi svojo politiko tako v Koreji kakor v Mandžuriji, v tzalrvalo za to pa se Japonska nikoli rti vmešavala v indsko vprašanje. Kakšnega velikega pomena je to prijateljstvo. s»ta občutili v AiJLji zlasti Rusija 1. 100"» in pa Nemčija med svetovno vojno, ko so Angležem japonski rnšilei pomagali eelo v Sredozemskem morju. Pač pa so od nekdaj največji antagonist! Japonske v Paeifiku Amereani. Seveda se da Amerika voditi iz istih egoističuill motivov kakm- vse ostale velesile. Ta motiv je Amerika odela že J 899 v lepo ime odprt ill vrat -v Kitaju". Ta formula pomeni, da si ne sme nobena velesila v Kitaju prisvojiti kakršnihkoli političnih in gospodarskih ugodnosti mimo Amerike in proti njej in je zgrajena nn predpostavki, da se Kitaj sam ne more vladati. Zato se je Amerika obračala tako proti Rusiji kakor proti Japonski, kadar je šlo za Mandžurijo, ki ima od vseh kitajskih provinc največjo gospodarsko bodočnost. Vsled tega vidimo večkrat. da je Amerika sklepala zveze z Japonsko, ki so bile naperjene proti Rusiji, pa tudi narobe. Tako zvana pogodba Root-Takahira leta 1908 na pi#:mer je imela namen, da Rusijo ogoljufa še eza vzhodno-ki-tajsko železnico, ki ji je od nekdanjega mandžnrskega plena ostala, obenem pa si za si g ura Pili 11 ne. da jih ne Lt Japonska Ameriki iztrgala. V glavnem je seveda bila politika Amerike naperjena vedno proti Japonski in to t:*m bolj. ker Amerika čedalje več uvaža v Kitaj. ki je v tem ozžru od nje postal popolnoma odvisen. Danes se Am»-rika pritožuje, da j:^ Japonska kršila pogodbo devetih sil, čoprav .-.i je Amerika na Kitajskem prisvojila žc velike ugodnosti čisto pr »ii smislu in duhu te pogodbe. V sedanjem konfliktu Amerika zaenkrat še ne l»o mogla računati na to. da bi se ji pridružila Anglija. pač pa gre danes z ameriško politiko vzporedno politika Sovjetske Rusije. Sov jet i so pa dan-»> v drugačnem jxWozaju nego svoj čn» carska vlada, ker ne morejo več misliti na kakšna osvajanja v ^lau-džuriji. a m | ki k moraj > skrbeti za 1o. tla jim Japonci ne iigral«!j-> tVladivostoka in pa vzhodno-kitajsko železnice, ki, hudo konkurira ja-ponskim interesom. Celo Poantur-je. tal ga je Rusija v osemdesetih letih ugrabila Kitajski, je danes v nevarnost*, da ne bi stegnili po njem nike Japonci. N*a drugi strati'. pa more Japonska danes Rusiji nuditi ;?a njeno nevtralnost velike ugodočiti. če ji prepusti v eksploa-tacijo vso zunanjo Mongolijo. Z eno besedo, politika je tela in je tudi danes trgovski posel, naj se odera v še tako visoko doneče fraze, lil teko tudi rešitev man-džurskega vprašanja ni odvisna od sklepov Zveze narodov v Ženevi, ampak od tega, kako se botfa pobotali tisti dve velesili, ki priden tu najbolj v poštev. namreč Anglija in Amerika, ki imate med boj poravnati ogromni problem medvojnih dolgov. Da boRta k temu pritegnjeni tudi Francija in Rusija, ki je danes krvato potrebna francoskemu kapitalu, to se razume samo po sebi. S temi štirimi ve-lo-ilami bo morala Japonska računati. kakor je morala svojčas računati z njimi tudi. ko je sklepala mir v svoji prvi vojni s Kitajsko v Šmonosek?!ju in ko se je po zmagoviti vojni s carsko Rusijo morala s precejšnjimi izgubami pobotati z njo v Port.smoutliu. Peter Zgaga GRŠKA IŠČE PLASTIRASA. Atene, Grška, .13. marca. —(»r- ška vlada je izdala povelje za a.re-tacijo generala -Nikolaja Plasti-rasa. čegar poskus strmoglaviti vlado 7. marea je. bil izjalovljen. V DOMOVINO JE ZOPET MOGOČE POSOJATI DENARNA DARILA Vsled bančnega praznika je bilo prepovedano pošiljati dollar v driige dežfcle. ' Sedaj ga je mogoče zopet pošiljati, toda te pošiljatve se za-morejo vršitii le v soglasju /. zveznimi določbami, ki so bile uveljavljene dne 9. oziroma 10. marca letošnjega leta. V inozemstvo se ne sme pošiljati denar v svrho špekulacije ali ga pa investirati oziro- ma nalagati v inozemske hranilnice. Kdor na hoče poslati svojim sorodnikom v domovini kak denarni dar ali podporo, to lahka stori. Izrsfilr spori n jo izjnvo ter podpišite svoje inir vad črto, pod katero je "Purchaser's Signature". Pošljite nam ta izrezek t denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No......... sait by me for the purpose ol -— —^—------------------ Is and is not intended lor the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country. " I certify that this transaction in no way contravenes the act at March *th, 19*3, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na piragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. JII BOMO TOČNO IN HTtRO IZVRŠIlj VSAKO PoSlLJATEV METROPOLITAN TRAVEL BUREAU tFRANK SAKŠER) . < NEW TOflK N. t. To prav primerna za sedanje čase: Tatvin je veC- in niao vse enake — pravica taka je in moč postave, da ene krive so. a druge prave, za umne ene, druge za bedake. Odkod, človeče. ti be.sed«» take — da dobrim bi ljudem zmešale glave, jim korenine izpod jedle zdrave in izprevrgle v prazen nič junake' Resnic je več in niso vse resnice; zato nikdar besede se ne bojte, le mirno vsak za svojo seneo stojte. Pravie je več in niso vse pravice: prepire siime lezejo v korito, ko blato v hlevu je dovolj razvito. Časopisje pravi, da »zbirajo nad Evropo temni vojni oblaki. Xa dveli krajih bo tre&eilo.*če bo: na poljskonemški in na laško-jugoalovan.ski meji. Tresk bo tako .strašen, da bo pretresi ves svet. Najnovejša ženska moda: k!o-bučefc ko orehova lupina, rokavi pa kakor balon; tesno .se oprijemajoče krilo, ki je včasi krajše, včasi daljše kot pač potreba nanese. Pravijo, da so se ženske tako oblatite precl štiridesetimi leti. Le kadile niso in žganja niso pile in iislnic st nLso barvale. To troje je napredek zadnjih desetih let. * Otto. najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karola. so bo vrnil na madžarski prestol. Vladni bo pač tako kot znajo vladati Habsbnržani. »Te pač tako na svetu, da ima vsak narod tako vlado, kakoršno Zasluži. * V desetih dneh svoje adnuni-straeije je uveljavil predsednik Roosevelt več* važnih izprememb kot jih je predsednik Hoover v .štirih letih. t1e bo šlo tako naprej kakor gre zadnjih de.set dni, bo izteklo strahovito dosti vode v morje, predno bodo zopet prišli republikanci na površje. Italijan Zangara. ki je hotel ustreliti predsednika Kooseve)ta. je bil obsojen na smrt, ker je či-kaški župan t'ermak podlegel poškodbam. Zangara je neodgovoren človek, in se zato ne sme metati krivde na narod, kateremu pripada. Toda če bi vprizoril atentat kak Jugoslovan, bi imel Mussolini do.*.t i povedati. * Pravijo, dn je Roosevelt dikta-Jtor. Pa ni. On je le izvrševatelj I volje suverenega ameriškega naroda. Pravi diktatorji so: Mussolini. Stalin, Kemal paša. Hitler — in najbrže tudi tvoja žena. dragi rojak. * * Zdravnik: — Gospa, svetujem vam hoditi mnogo na svež zrak. kopati se često in nositi lažje obleke. Doma jo vpraša mož: — Xo. kaj ti je pa rekel zdravnik: — Da niorain takoj v (zdravilišče. potem pa v gore in da si moram takoj kupiti nekaj novih lahkih oblek. * V Xemeiji so razvili kajzerjevo zastavo. To je pa tudi vse, kar je storil itiiler iza bivšega nemškega kajzerja. iNa ne Diski prestol ga najbrže ne bo pustil. Pa tudi če ga pusti, bi igral kajzer v Nemčiji približno isto ali pa še bolj žalostno vlogo kot jo igra laški kralj v Italiji. Stari Viljem je menda že vsaj toliko pameten, da ne bo hotel uživati take sramote. K zobozdravniku pride Mnr-janea z izredno velikimi usti. — Xo, no* bolj vam ust ni treba več odpirati. — ji pravi zobozdravnik. — Saj bi jih ne, pn se bojim, da ne boste mogli s kleščami do kočnika. — S kleščami že pridem v usta, toda sata bi rad ostal zunaj. 1, E "O LAB NA BO D A" HEW YOEK, WKDNBSDAY, MABOH 16, 10» THE LABGEST 8LOVKNS DAILY in U. 8. * H M AS VEL: ZOBOVJE FILMSKE ZVEZDNICE Ker jc znamenita filmska zve-wtniea odklonila poročevalčev obis^ in ^ branila, da li na iskreno ino-Icsbwanie (»odpisala .*»voj«* hue na par razglednicah, je hilo očito. da je resno bolna. Nahajala se je v do. cela nerabnem Matiju. Boleli so jolročil kak zob iz .svoje mnogoletna A oglašalo se ja na desetine gore- Xi bito nobenega dvoma, da {zdrav-Tih častilcev. Hoteli so kupiti raz-jnik tudi teh ljudi nt mogel odgua-stavljeni zob. Nekateri so v svoji! j ti pestjo po očeh. Tako je kmalu omami trdili, da brce tega dragu-' razdal vso zbirko zob, ki se mu je Ija ne morejo več spati. l'e je v teku dolgih let nabrala in ni bi-zdravnik "vsakemu iamed njih i/.-tlo nobenega razloga, da hi sli pred- namreč zobje. Spoil njo čeljust ji ie >)ire|etal<» zbadanje. ki mn 11 »-U>ne slovite tiddete in nitf jtxl niso m^gli do živ(*jra. Ko je bila preizkusila vsa Imle-čine lajšujcea >red>tva. vse tinkture in maze, se j* slednjič odločila. da pojde k /-tlMizdravnikn. Sto-fili» je to z zelo mešanimi čustvi. ** Prosim, izvalite sesti." j»> dejal izredno prijet no presenečeni zob:> zdravnik. Kajti prvič j«> bil deležen milosti, da je smel pogledati lista slavne umetnice. Kdor ima le malo časa za veličin«*. bi jra bil za ta trenutek za Vida I. Znamenita filiiLska zvezdnica -e je na znanem stolu mirno in hrabro naslonila naeai. Zdravnik .■«.»• }:• oborožil * »rebrnim zrcaWm in previdno ogledoval njene po\W-i-ni prekrasne zob*. In ko jt« povr--li strnko.no potrkaval po njih. je prevdarjal. kak-} bi to m-»V-iio na kljnr-je prrpacnndUt^no iirtr»rist?l. MhiiiI je. dj» je nujno p<»treben izdatnega zboljšanja dohodkov. ** Škodil." je dejal nato in n;i>>ial obraz v skrbip>lne gube, "Kad bi s.- bil iz nrnil dn-tju. toda ta-le mora ven. br«*z[kogo jno. ** Slavna ftlimka div.i ki je bi]:i i/ oln*evauja z reii^*rji vajena lui-d» mu. nI nobeno Ix^edieo ugo-varjala. Vprašala je sami: "Ali pa ne bo bol»»|o, pn*po I llilelo. V tistem trenotkn je za-' hrt š>"a!o. "f!a že imamo," je rekel r«lrnv-nik mi poka/al na nekaj b^letr«. — "No. ali je bilo hudi * "To ste pa, res sijajno napravili." je rekla igralka in sr" splakni-la nsta. "Najtopleje vas l»om pri-|M»nN"ala. Kar >e ti<"e pro|iagaiidUtičtiega izkorf-V-anja igralkinega zr»ba. je zdravnika še ti.sti večer obšlr> znamenito razsvetljenje. Vzel je rob. položil dragocenost v v.njo izložbe-no omaro in z. v-Vkimi črkami napisal. da .e je slavna zvezdnim pri znalno izrazila o uje«*»vem zdravljenju br*»» bolečin. Priliki nje jutro *e je že na varano zgla-il neki gospod, ki se je izdajal za nabiralca redkosti. I)a bi !*e čutil >re<'-neg». j»* <1 >jal, »V-bi in'"g«'l d«»!iiti zvezdn>*čtn zob. Ta kos. je dejal, bi njefo.o drajsoceno zbirko zobovij, ki sejrn nazaj v 1. KW.. z.elo obogatil. Dasi se je dal potem ffn*pod sporrnall kakor gor"«* •"•»•»tilee igralke in je bil rolo pripravljen, da žrtvuje za drago I j neko vsoto, j*' zobozdravnik odvrnil :l 'Dasi vašo željo doeela razumem, »•am zobu ne m'»rem da« Od njega je odvisen prorspHt moje praks«'.*" (ldspod pa s»* očividno na noben način ni maral dati brez uspeha odsloviti. ftel je tako daleč, da je začel celo grorfti, da si bo predmet Kiimolastuo prisvojil. Zdravnik je menil, da ima pred seboj neprera-čnnljivega človeka, steklega zbiralca redkoHti. lil je vsega zmožen. Zato se je zatekel k majhni potnor-hi. *'N«"kaj vain l>om povedal," je dejal, "izdreti ?»ein bil moral dami dva zoba. Eden je bil kočnik.*' Segel j" v predal za izd rte zobe. vzel prvega, ki mu je prišel pod roke in ga pomolil gospodu. "Tega bi vam mogel nazndnje prepustit*, dasi sem ga bil M' obljubil nekemu prijate- Ij.t." "Ali je res lahko moj?" je ves blažen vzkliknil g**pad. Motril > zob t naWralskim navdušenjem. P/ilem je dejal iskreno prevzet: — "Najlep&a hvala, in če bi fti dala va&a paeientinja še kdaj izdeti kak znb____ «em vedno prf pravi jen—* Plačal je za dragocenost okroge' znesek, d«*i ne ravno prevelik, in &rLV ji ^H # I Zdraaraiika praksa ae nicer zaradi alavne zvezdnice ni izboljšala prakse, st* je zgodilo to edinole iz t-loveknljubnib oz i rov na nočni p<>-sani čitek so«1ržavljanov. Vsekakor je za to sprejemal denar, ker že druga "e ni bilo mogo«"e. Kmalu .]>■ prejel celo dopise :z drugih mest. "*<>šiljalci so se potegovali •<«! nakup znamenitega zoba. Ali imate * Koledar za 1.1933 Za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSKEGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANIN. SKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo ■ S6 danes! t. časuo belil glavo zaradi možnih po-sledic tega svojega človekoljubnega početja. Ko je zbirka pošla, povpraševanje [);< še vedno ni ponehalo, je bilo treba dreti nove zobe. .Seveda pa ni velik i taWi ljudi, ki bi si dali rad* i/.divti zob. Zdravnik si je pomagal na ta način, da je obljubil, da bo za vsak izdrti zob dva druga brezplačno plombiral. To je pomagalo. Zobozdravjflk je mogel zdaj skoro neomejeno zadostiti povpraševanju po igralkinem zobu. Vsega je prodal že T{.">4 zob. In bi jih bil se več. Kajti to je bij. zdaj nje-gov glavni tlohodek. A temna kupčija je doživela nenaden konec. Xe. da In se bila zdravniku iz-nenada oglasila vest. Te sploh ni imel. Ampak «*uden slučaj mu je vso reč temeljito spaekal. Xeki poselwii gorečnik je Ml po-'Jagonia nakupil dvaintrideset i-gralkinih Zob in jib spravit v stekleno omaro. Ob pnst-ol>nilli veeerib sedi s steklenico konjaka pred vitrino in ogleduje polnoštevilno r.birko /. zelo mešanimi čustvi. Zelo mu je hudo, da je še čisto mladostno nmetrt'ca že brez zob in v obž-alovanje vredni posesti umet-nega zobovja. Vendar se je razočaranje običajno po petem šestem šileu .porazgubilo. Poteru se je čutil umetnici tem vda ne jšega, ker je bil po vsei "priliki edini elovek. ki je razen njeneke zvezdnice. Tedaj mu je ]»ostala stvar grozljiva. Saj je vendar ugotovljeno, da ima človek samo dvaintrideset zob. Vsak nadalj ni zob pomenja abnormalnost. Hudo vznemirjeni zbiratelj kar ni mogel verjeti, da bi bilo pri tako slavni umetnici kaj takega ran. VAMPIRJI N fcami. Spreten domačni jih nalovi tako do 1000 ha dan. V aims&em času prihajajo eele <*rede. jaebraih in modrih Ifeie ter drugih dragocenih kožuha rje v do človeških naselbin, ta ko da imajo ljudje bogat zaslužek tiidi s tem lovom. Pozimfc prihajajo tudi eks>pedicije japonske vlade, ki lovijo tam neko vrsto vidre. Ta vi-jlra je po zakonu zaščitena in je smejo vsako leto ulovitt". samo 15 kosov. Zato pa je nje koža tudi izredno draga in velja po današnjem kurzn skora j 500 dolarjev. Zanimivo je, da žive ljudje navzlic morilnemu podnebju v kočah >] y papirnimi stenamil. t'e bi se dvakrat i na dan ne ckopali v obiigatni vro-i Ko je prišel Andre li (Jandeluu je ostrinol či ko[>eIi, hi gotovo ne mogli vztra- nad ujegovim prepadenini obrazom in ]it»-jati. AinujskC možje nosijo mogoč- trtojirjo. Videti je »bilo, da je plakal. ne brade ženske pa si tetovirajo 0im je pa ygtopil An(lro j0 po(ljetniku bojevite brke. Ainujci častijo se • si t tt a i • • • dandanes volka kot božanst vo in .o'^aSnl1 VstaI 111 ^d^O-OVOril Z n. Spisal EMILE GABORIAU — ------1. II u VELEMESTA || 86 XXJI. si ohranili svoje groteskne plese. Kakor rečeno ne bo dolgo trajalo, da bo prenehalo to zaillniivo Ijud-štveee ♦►ks isti rat i. STEWJIVI FRANCOZI Francozi so. kak;>r znano. šte sto vi! Vašega prihoda ?om vesel. Bla^oslr>vljono hodi naključje, ki jo vas privedlo k meni. — Prihajam k vam s prošnjo, gospod. — jo dejal Andre tibo. — Ah, spomnili ste se me!... To me veseli... Dajte mi roko, Andre, iskren" m i- ri. da hi m- lahko kosali s Škoti, k; so v tem pogledu na gla*u skopuhov. Kraiicoz obriu- \>ijdi sou dvakrat. preden ga izda in o tem bi ve-d-la ]>ovedati anekdota marsikaj: zabavuega. ' Pred nedavnim umrli znamei^ti komik GaJipeaux je bil na primer »nož. te šiedljive in nara\~nost »ko-ptittke \tm.\ Prihranil si ji» na ta nai'ln milijon frankov in si je pridobil naslov 4 * muholovecT \ To je bilo tako: Že leta je sumil, da mu kuharita izmika sladkor. — Koncu-.* si je izmislil sredMvo pro-li temu: vsakokrat, preden .ie od-kcI z doma. je. ujel muho ai jo zii-prl v škatlo za sladkor. Xekolikn-krat je to pomiigalo, kajti če po pot.ratku ni nai>el muhe v škatlji. je vedel, da je kuharica znova pobrala wkai sladkorja iz nje in ji je napravil pridigo. Potem pa je prišel čas. ko je našel muho vedno v škatli. Zdelo se je. da se je ku. harica poboljšala. Šele nekoliko mesecev preti svojo Kmrtjo je Gali-paux slučajno odkril, da je ženska >ojila v posehni škatljici celo množico živh imilh... Znati skopuh je tudi veleindu-striialee C., ki je pa obenem ubožci.-atel j lepega spola. O tem. kako »ena združevati obe ti nasprotujoči lastnosti v sebt. pripovedujejo naslednjo zgodbo: Lansko jesen je bil na konjskih goče. Nesel jp njenih triintrideset dirkah in njegova prijateljica gi I ji v nariul. včasih e^lo v takšni ni»- j^t oljsko roko rad r lltilll V SVOji. .. (iOVOl'i- te! Aiulro j<* za hip obmolknil. — To jo tajna mojega življenja, gospod, — j° dejal kontno nekam svo<"ano; — da. tajno vam hofoni zaupati. Oandelii ni od povoji L tenireo se je potrkal s pestjo po prsih in lo je priralo o diskretnosti glasneje od vseh priseg. Al idr o ni voe okleval, zamolčal je samo imena, vso drugo mu je pa j>ovedal brez pi*i-krivanja ali olepšavanja; pravil mu jo ganljivo in preprosto zgodbo svoje ljubezni, svojih nad. svojo rastihlepnosti in nazadnje mu je pojasnil svoj trenutni položaj. zob v pregled strokovnjaku. je prosila, naj stavi zanjo na dolo- I brigati za rove vir** zaslužka. To J se dogaja rest o na «*uden način. — Strogemu pogledu tega izveden- jeenega konja 1CMX) frankov, kar je ca dragoeena zltirka ni mtigla odo- storiL Konj je pn!šel kot drugi na leti. Mož je izjarvil. da predstavlja j cilj in 0. so izplačali 10.(X10 fran-zvezdnica. če so ti zobje v resnici j kov. Dama se je malo začudila, ko njeni, višek človeške abnormalno-j ji je izročil >amo 9000 frankov. Sesti. Kajtj zobovje je vsebovalo sa-: 'Seveda," je pojasnil <\. "svojih lito levih podočnikov kar pet. i 1000 frankov sem rKlte«rii:l.** To je človekoljubnemu zobo- . Doba «»osj^odar>ike kri/.- kaže tu-edr^ nililr int niegovi kupčiji z i-j
  • u)o$rneske£ra isrozda nov kabaret, ki ga radi njegove luksn-ri ozn ost i in prav solidm* cenenosti ljudje z»do obiskujejo. Lastnika t«*-ga lokala ]>a sta dva intelektualca, neki odrvetnik in neki medicine«.-, ki sta se utrudila čakati v svojem pravem poklicu na kliente. ki jih lil bilo oil nikoder. Tako sla si »mislila postranski zaslužek, ki jima cvete tem sijajnejše. ker sta se ga lotila koristno iu brez izkorišč^-val ti ih namenov. Ko se jo Andro poslovil od podjetnika in stopil na dvorišče, je našel llastona zelo potrtega. Izprehajal se j»' p«4 dvorišČ-u iu čakal nestrjmc» na izid slikarjevega razgovora z očetom. < 'im je zagledal umettnika na pragu, je hitel k njenni. — No, kaj pravi papa! — Vaš oče je zelo razjarjen. — je odgovoril Andre. —Vendar pa še vedno npaon, da so mi bo posrečiU> omehčati ga. — Ali bi izpustil Zoro? — Morda... Mladenič jo radostno vzkliknil. — Kolika sreča! — IjO počasi, — ga je miril Aiulro. — Pomerite se. < V bi vas oče slišal, lii l»ila Zora v veliki nevarnosti tam, kjer je. — Bežite no! — Tako je in v.ič drugače. Ne ]»o7.abitef da vam «»če vrne Zoro in plača vaše dolgove s«i lil o če mn obljubite, ihi se |x>boljšaie iu da v bodoče m*-boste več uganjali nemirnosti. — O. to mu prav rad obljubim. — To vam verjamem in i*as -oče tndi. — Zato pa hoče za pi»puščanje več kakor obljube, imeti hoče tudi jamstvo. Ta beseda je pa ohladila Gastonovo'navdušenje. — Kaj. jamstvo? — je vzkliknil. — Kaj je mu moja ibescnla ne zadostuje i Kakšno jam- ^tvo pa hoče prav za prav t Ko je bila njegova povest končana. Gandelu ^rašal; — Kaj moreni storiti za vas? j — Tega odkrito reeeno ne veni. Midva — Dovolite mi, gospod, da odstopim po-! morava dolomiti, kakšno naj bo. IVrnm mu verjeuoim delo enemu svojih prijateljev. Xa j pv^ložin, v vašem imenu m ee bo spre-videz obdržim vodstvo dela in nadzorstvo nad njim. v rešniei bom pa samo delava. Tu jemljivo. vam jamčim, da ga sprejme. Iu da boste vedeli, d i misli oče z vami dniir-;. — korHbiiiaeija mi omogoči svobodno razpolo-j> pripomnil Andre. — Mili izprosil od nje-ganje s prostim časom, obenem pa zaslužit i he« denar za izplaeilo tehle meme.. . z dopoldanskim delom bas toliko, da se bom j _ Vermiuetovih menit- i lahko preživljal. . _ . . , , • — Da. ee se ne motim... Mislim tiste, ki — In s to prošnjo prihajate k menij sfp ||;l uylh It0i.arotlili podpise. — Gospod? (last on n so so zaiskrile iV-i. — Molčite! — je deial podjetnik. ITitrn; .. , , , . . i j i i-i - i ui • i l — Kaj! — ]<■ zaploskal z rokami. — pa-je vstal, odprl veliko zelezno blagajno v ko-j .» i tu kabineta, vzel iz nje sveženj baukoveev jl>a je segel v žep... Imenitno!... l,rz sem z in jih položil pred Andrea. j denarjem! — Za vojno je treba denarja, mnogo de- Andre jo pa smeje odkimal z glavo. narja. — je dejal. — Evo ga... O, le nikar, _ par(jon _ j(. ^ejal — Denar smem dane delajte kolega obraza!.. . Vrnete mi ga.j ^ ^ ^ 1||M|im Tz rok v ro. kadar boste hoteli. • !. , , , , . . i: ! ko. A tem pngh du sem dobil strogo na\0(li- Ptisti-ež]jiv«51 tega dobregsi in poštenega i i;l lki lltdu nib ovir. bi lahko šla po DEŽELA TISOČ OTOKOV Te dni je predaval švedski r; vsej verjetnosti arij-skega iz.vora. biva stalno v teh od-1 ju d nI h krajih In se ne prelMja baš slabo. Otoki so namreč izredno bogata lovišča lososov, ki jih ▼ času drstenja lovijo kar a golimi re* STARE NAPOVEDI Pariški listi prinašajo letošnje napovedi iz "Prerokb" znanega alkimista iz polovice XVI. stoletja, Koatradamusa. Strokovnjaki so notri prečitafci med drugim to-le: — ilPetelin se veseli" — kar pomeni. da bo Francija kmalu na boljšem. "Zmaj nepremično leži tia tleh" — torej bo kriza še nagajala Evropi. "Njegov povraten** —..neki uglediti državnik bo po dolgem odmoru zopet prevzel oblast. (Ali ni to ViljefD II.? — vprašujejo Francozi!). "Zima razgraja" imeli bomo letm ae hud mraz. — "Zločini naraščajo" —- to velja za vse dežele. "Ona bo trpela'* — neka svetovno poznana lena bo doživela nesrefo. "Mož pit ha j« " — Erropa bo dobila novega voditelja, Cezarja ali Napoleona (menda ni to Hitter!-..). moža. ki je porabljal na lastne križe in te-i zave. tla je skrbel zanj. je Andrea do sol/i ganila. — Ne potrebnjeni denarja, gospod. — je za«Vl z giujeniiii glasom, — saj sem nekaj prihranil. . riaiindelii je pa zamahnil z roko, rekov: nje danes, najboljši' kar takoj. Oaston ni takoj odgovoril. Z obraza mu je odsevalo raznenranje. Vendar s«^ je pa takoj odlik'i 1. — No, če y.o mora biti, pa pojdiva. .. — To je na rne 8aint-Anne, — je dejal — Vzemite teh dvajset t Lsoe frankov in i Andre in ])rijel (»astona pod n»ko. — saj s tem me ojiuiaeite, da \am bom mogel povedati, kaj sem vas hotel prositi, ko senu poslal slugo po vas. 'Andre je torej sprejel denar in <"akal. Podjetnik je sedel nazaj v naslanjač-, se naslonil s komoleein na mizo in se globoko zamislil. — Dragi Andre, — je zavel koneno liri-pavo, — oni dan ate se lahko prepričali, kako veliko je moje gorje. Moj sin je nesrečen in jaz ga lie spoštujem vee. j — Ne pretiravam, — je nadaljeval Gandelu po kratkem molku, — toda moj sin je izgubljen. Ne morem si kaj, da bi ne poskusil tešiti, kar se ie da. 0e ni ta Zora doeela pokvarjeno bitje, se bo dal izrabiti njen vpliv na tega nesrečnik tu Toda kdo bi bil pripravljen prevzeti to posredovanje!... Kdo prisili mojega sina povedati odkrito, koliko je dolžan... Andre, zanašal sem se na va — In ni»te se zmotili, v svojem pričakovanju ne boste razočarani, gospod. Še danes iz-pregovorim s vašim sinom in z Zoro. Sedel je h Gandc'luu in mirno sta se po- * O VMBL greva tja peš. je-li t NADA 1>TEVANJE SLEDI k«. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našE knjigo, ki nt bo zanimala* Cene eo zelo smerne. U Glas igarna Naroda 99 "OL1I RllODi" HEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 15, 1933 THE LARGEST SLOVENT DAILY ta U. 8. JL JUDITINA PRISEGA * IWIP 11 ll ROMAN IZ ŽIVLJENJA -r ZA "O LAS NARODA" PRIREDIL L H. —- (.Vadulj^vanjf.) l>ii ]x»ntl»*ljelc, ko j#« yos]>a \\>rm*rj«»va prišla v Schwa rz^n-Iwrjr. je jrrofira Krlmi odločila, da obišče gospo Heinovo. Y«yhio j«* ta obUk »»dlasiila. toda danes j«* hotela v Schwar*»*nbergn nakupili nekaj .stvari in MUs FiHil je hotel« obiskati zobozdravnika. Najprej Mta obe nakupovali, nato pa je ^rofiea piu-tiJa Mi*s Field pri >.oho*lravtiiku ter >ta m- dogovorili, kje in kdaj *e zopet Miideta. <>b tej prilo/noMi je hotela Miv» Field pr<*«m>liti Hansa pri njegovem delu in v»l»*d te^a nista o tem hotele prej povedati niti Feliee niti IlaiiMi. Feliee j*' ostala .sama doma in .-e je v odsotnosti .svoje matere zatopila \ svoje knjige, da hi nataneiiejse pr*p«> Heinovo. ne sluteč, da bo ta obisk imel slab^ posledice. iirofiea je prišla pojn.lilne k fleinovim. Najprej .sc je vstavila pred hi m> Zobo/dravnika in je nalo kratko pot do lieinovih šla peš Ko pozvoni, ji odpre v.rata Vudita. ki je bila izelo začudena, to- da jo pri v.seui mjrtio in nljiithio pozdravi ter pravi: —- Kavno prav. y-'^spa j-rofica ; ravno .se.lnj imamo na obisku vašega gospodu sina. Jiulita ji reee 1o brez vsakega premisleka. Toda ko pri tem ■/ nasmehom jnigleda grofieo, jo nasmeh mine. kajti grofiea se vzravna iu njrn obraz postane resen. — Ta ko. moj sin u- tukaj.' Ali vas pogosto o bi mm' * — Vpraša 8 posel ni i in povtlarkom. kar je .ludita smatrala za mrzlo zaničevanje. rudi -ludita se vzarvua. n-siio po«rlf>o-f!ed.i Hans svojo mater ter vstane in ravno tako tudi gospa llei-»om s prijaznim obrazom. menila barvo. Hotela je nekaterikrat tudi*prckiniti jyrofieo v nj**-nem govoru, toda se ji ni posrečilo. Ko pa slednjič grofica umolkne, gospa ITeinova dostojanstveno vstane iu" se postavi pred grofico. V tem trenutku vstopi Jndita in prestrašena gleda v tetin bledi o-braz. Takoj .stopi k njej. kot bi jo hotela braniti in jo skrbno vpraša : — Teta. Ana, kaj ti je.' Teta z naporom zbere svoje misli ter polna jeze. vendar dostojno reče s hripavim glasom : (Dalje prihodnjič.) ŠENČURSKI DOGODKI PRED SODIŠČEM (Nadaljevanje.) Beograd, 24. februarja. ; mnogo boljše, ker bi plačevali »Na včerajšnji razpravi sodišča za zaščito države v procesu proti bivšemu narodnemu poslancu »la-aczu JiiHMlarjn in tovarišem, je obtoženec kranjski župnik Matija ftkrbee i/.anikal vsako krivdo. Izjavil je. da je šel na shod v Prim-skovo .samo zaraili t»*^a. ker je hotel iuterpelirat i poslauea I»ar-leta zaradi denarja, ki sta ^a dolžna bauska uprava in cestni odbor kranjski zadrugi "Delavski dom". Razburjenje ljudi lia shodil je hotf I -.samo pomirjevati iu ni slišal, da hi vpili tudi "Živela .svoboda! Živela .samostojna Slovenija!" Tudi zanika, d« bi sam vzklikal *"Živela republika !" Prav tako je t m!i v Šenčurju hotel .samo pomirjevalno vplivati. Kot1 zadnji je bil zaslišan ohto-Jeni (iregorim ki se mora zagovarjati zaradi dogodkov pri Sv. I Trojici, obtožen je žaljivih vzkli I'i tuk »j. mama To je pa veliko presenečenje. — pravi Ilans kov proti kralju. Dočim je v pre-miruo. l.wlu čutil je. ne da bi slišal kako besedo svoje matere, da ji j Iskavi vse priznal, sedaj na razni bilo prav. da ga je našla v tej hiši. J p-avi dosledno vse taji. Priznal Itftvno tako je tudi za mene veliko presenečenje, da aediš | j* samo to. da je župnik Komlja-tukaj pri «"-aju, mesto, da bi bil pri svojem delu. In ravnokar sem ' ki je po dogodkih pobegnil v vprašala £o>spieo Falkovo. a ko pogosto obiskuješ tO hišo. pa lli hotela odgovoriti. Ilans se ponosno postavi pred svojo mater. - Seveda imam včasih čast, da se pri obeh damah včasih zg!a-»itn. ako morem med odmorom pri mojem delu priti tu-sem. In v *v«ji •r'stoljubnosti mi gospa Ueinova tudi poitreže s čajem. .Ve e nekoliko prikloni in pravi: — Ako me že ho.-.-1.* po gostil i. četudi vam svojega prihoda nisem naznanila, pot fin prosim. .ludita stopi k mizi in natoči v skodeljico čaj in ga ponudi gro-fici Haus pa je opazil, da je postala zelo bleda in je tudi poznal mehko Juditino srce. Prav gotovo je morala videti veliko jezo v grofieiuih besedah. In mučilo ga je. ker je ni mogel pomiriti. Itazjrovor se j,- vlekel o zelo površnih stvareh in Ilans slednjič lie more več /držali, zato vstane in se poslovi. češ. da 11» delo. .Mati mu pravi, ker *.«■ je od nje — Mildred iu jaz. bova poznej kako daleč že s svojim dcloiu. Mildred se zel delo. Nemčijo, zelo veliko govoril. S tem je bilo zasliševanje ob-toženeev včeraj končano, nakar so branilci podali svoje predloge o zaslišanju raznih prič. proti čemur pa je nastopil državni toži-telj. češ, da so bile zaslišane že v preiskavi in da ne morejo povedati ničesar novega. Današnja razprava .se je pričela ob K.2"» i. zasliševanjem pri«". Dopoldne .so bile zaslišane najprej tri priče o dogodkih v Hrast ju. zaradi katerih je v glavnem obtožen bivši narodni poslance Janez IJrodar. Priče Janez Rekar. Anton Zupan in Mihael Molj so v splošnem potrdile, kar so že prej izpovedale pred preiskovalnim sodnikom, da je Ji roda r izarr-.s kriv vsega, kar ga obtožnica obtožuje zaradi napada na shodu poslanca župnika Darleta. Priče so potrdile, da je obtoženec Janez Brodar a* St.i-retovi hiši zares govoril o manj davkov. V .splošnem .so priče potrile. da je točno, kar dolži obtožnica Janeza I »roda rja. Predsednik senata dr. liubanj je opozoril, da so bile priče že zaprisežene pred preiskovalnim sodnikom. Po kratkem odmoru je bila zaslišana četrta priča, orožniški pod narednik Fran Sutler iz Šenčurja. ki je glavna priča za do- ob priliki 1 »arletovejra .shoda '2'2. maja v Šenčurju. Njejrovo zasliševanje se je opoldne še nadaljevalo. (Dalje prihodnjič.) V JUGOSLAVIJO Frak« Havrt Na Hitrem Ekspresnem Parnim - PARIS 24. MARCA IS. Aprila — 19. Maja LAFAYETTE 18. Marca CHAMPLAIN 4. APRILA — 22. APRILA NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojitnila In potna tiata »ara« ftalta na*a pooblaUana ifltntt SrcaeK JSne 19 STATE STREET. NEW YORK METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X. PlSlTE nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin. in pojasnila za potovanje 11 ' 1 T ■ - *■■* * i-'^iMiJi'i'ci'Hwmi zzmzcDQ!«! IZ ZGODOVINE ZDRAV-NIŠTVA Neštetokrat .ie bil sliu'aj ti.-ti. ki j<* pripomogel d<» mlki«!tj;i no. ih lečil. Vzemimo primer iz novej.š*-ira časa: Ftiiolftaleiti so ti. j»r. ž.' dobro «"-asa uporabljali v kemičnih laboratorijih k >t Mulikiitor. k»-r po stane pri alkalieni reakeiji lili-«"-. kislinami pa ostane brezbarvni. Neka država je izkmt.stila to last-no>t na poseben način: odredila je. «la morajo vinogradniki dodajati hrl«-mii vinu majhno ko!i>'-in-t t«-snovi, da I«! -se takoj ugotovilo, č« hi hi'o vino tiepoštetm. Toda [>ri-slo je druiračc: v tisti drž.avi se :e 17. marca: -Aquiiunia. v Cherbourg 18. marca: Lafnyelle v Hu.vre Culite ili Suvoia. v Urnua 22. nid>-, . r Eu -»t«* v Dremen' Maiiliattuii v Havre Xeiv Volk v Hamburg 24. marca: 1'aria v Itarr* Majestic v Cherbourg 25. marca: Augusnu v Genoa. 29. marca: Albert l:ullin v llambiirs MOŽ, KI 1E ODKRIL SKRIVNOST JEGULJ j namreč pri pireili po belem V Koda ti ju je umrl btilojr prof. j -»javila silovita driska. Proučevali j Johannes Schmidt, ki je re^il eno so stvar in našli, da je temu kriv 5- aprila: 30. marca: IreiiKii v I!remen 31. marca: Olyui|iic v Cherbuurc 1. aprila: I v Cenrui ^ ••'! , Cbu»ii|.luiu v Havre Boulogne na-težjh ii^ank bioloirije. V mali. stekleno prozorni živalici. ki so jo prej imenoval leptocefalus, je utj«-uil I. l'J04. ličinko jegulje, 1. lirj-i. dodatek fenol ft ah t na. ki je potem postal čez noč eno najbolj razširjenih odvajalnih sredst -v. Slučaj sam seveda ni ustvaril pa je ugotovil v Sarjraškeni morju moderne mcdicinc iu le pre.'-i^sto vzh-klno «m| lierminle drsfl.lno sr- bilo treba za uspeh trdega dela. < 1 iače \seh evropskih in ameriških , Tako >ta Ehrlich in lin ta mora bi jegulj. Prof. Schmidt je kot prvi j preizkusiti lastnih arzen »vih po določenem načrtu proučevali preparatov, da hi našla primerno življenje in posebnosti teh s k K v- j zdramilo zoper sililLs. Sele (»Oli. pre-nostnih živali, bil je tudi prvi, je na .svojh iuiluila v CheHtourK Hamburg v iluinbuig Iluvr« a Cobh e'larrbourj; v Clicrlxnirir t'hfrl«.urs 7. aprila: Kuro|0 franki gotovin-\ 1'irotovila pa je pri tem, da ima /e 17 krat kaznovani*. Silly (radi tatvin, pretepa in izgredov) dve his! v mestu. — Kaj hočete? — je rekel na stražnici beraški hišnf! lastnik uradniku, imamo težke čase. Stanarina se plačuje jako neredno. A jaz moram pravočasno poravna-samo-' t i davke "n skrbeti za vzdrževanja mora zopet moja ma- zali ima za tvoje t Haas .se .samo prikloni in ne reče ni.Vsar. Nato uljuduo poljubi roko gospej Heinovi in j,» pr«»seče ]»o\ nato pa dvigne ponosno glavo iv reče : •— Nasvidenje! Medtem ko ji tesno stisne roko, .si resno pogledata v o«"i in ilans je razumel Juditin ponos in ?a je bil vesel. Toda p\ustil jo j. v veliki skrbi, kajti poznal je svojo mater. Toda vedel je tudi. da bi bilo mnogo slabše, ako bi bil še dalje ostal. •ludita ostane še nekaj Časa z zaprtimi očmi pred vrati in globo ko vzdih ne, predno «rre zopet v sobo. (i rofiea . takoj nato, ko *ta .ludita in Hans odšla iz sob«-, bre/ obotavljanja razložila zadevo po svoji želji. Vse je bilo pozabljeno kar jo gospa Heinova nekdaj storila zan jo. Slutila je samo nevarnost z «voje nflerte in to nevarnost je hotela odstraniti. Zato pravi zelo resno in nekoliko osorno: — Oospa Ifeinova. tf«h sestankov vaše nečakinje in mojega sina ne bi smeli dovoljevati, še manj pa jih podpirati. Govoriti moram popolnoma jasno in pa brez vsakega prikrivanja. Moj sin se mora bogato poroč-iti. da nas obvaruje pred popolnim propadom Zanj aem že izbrala primerno neveato in vse sile stavim v to, da pride do te zveze. Ravno v nepravem času sta j>riali s svojo lepo ne-čakinjo. da me ovirate pri mojih načrtih, kajti moj ain se mnogo bolj zanima «za vašo nečakinjo, kot pa za Miss Mildred, katere bogastvo nam more edino pomagati, da poplačamo doJg na Erlau. Zato ai morete misliti, kako zoprno mi je Ijubimkovanje mojega sina z vašo nečakinjo. Moram biti popolnoma odkrita. Taki mladi ljudje radi gledajo v lepe oči in zelo neljubo bi mi bilo, ako bi vaša nečakinja gojila kaka neizpolnjiva tipanja. Pri tem se za njo ne bi iz-eimilo ni«"- dobrega. In če som vam dolžna toliko hvaležnosti za vse. kar ste napravili za mene. mudim, da je za nas vse potrehno. da vas prosim, da odločno skrbite aa to. da moj sin ne pr »de več skupaj z vašo nečakinjo in da rajai prekinemo med seboj vsako zvezo, dokler moj ain ni poročen x Mira Field. Tet« Ana je pri teh osomih grofičinih besedah večkrat izpre- I st«>jni Sloveniji ter zahteval fede- j hiš. ("e ne bi hodil beračiti, bi bi! racijo, pri čemer je poudarjal, da že davno zadolžen pri davkarij.. — i je /elo .suhoparno poslovil: H1' v samostojni Sloveniji, ki ,Stari T>erae oddaja 1*2 ste no van j v je prišli k zdravilišču, da vidiva, j s<' -i' priključila Trst in (lorica. |dela\>ikein pmln.i-stju.... 8. aprila: C«>ntf ill Savulu v (ienut 12. aprila: I >f ut.s.-Mund v llumlii.ig 14.apriia: AlutenJam v Boulofnn Sa i» r nia v Trat 15. aprila: Breinrii v Kremen parat je bil uspešen in je v medi-1 ' V^nj v Charbourt ciuo stopil pod fnlenom salvar/aM v tiuvr« C* Krhlieh-llata liOb."-. Študij anatomi:e je bil prav za prav glavni temelj moderne medi-•>in?\ Zdravniki brez znanja anato n< je sličijo krtom, ki delujejo v temi, A vendar j«* bilo treba dolgih stoletij, da je smel r.dravnik prou-Vvati člo».eško telo na zunaj in na znotraj, kajti cerkev ;e bila omo gočen zase it n i k "svetosti trupel" in ni dovoljevala, da bi znanost pogledala Vanja. Posamezni organi naj ostanejo lepo skupaj, kajti kako r.aj drugače vstanejo na sod ni dan! Šele 1543. je imel francoski zdravnik Vesal toliko poguma, da se je požvižgal na prazno ver« in je odnesel domtr.- okost :e. ki .s, ga vrane lia vešalih le]>o očistile vsega ujesta. To okostje, je začel proučevati in tu j«' bil začetek \s. anatomij ...SKUPNA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŽE LETOS a- sledečimi pomiki: AQUITANIA preko Cherbourga 6. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM SE DVA IZLETA — 10. MAJA IX 5. JULIJA CHAMPLAIN preko Havre I. APRILA — VELIKONOČNI IZLET POTEM PA DVA IZLETA s pamikom ILE DE FRANCE — 18. APRILA in 27. MAJA SATURNIA preko Trsta _L APRILA_ BREMEN preko Cherbourga 3L MARCA S paruikom COLUMBUS pa 22. APRILA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto. naj takoj piše za pojaanila in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE D/\.\ES NA: Metropolitan Tr&vel Bureau (Frank Sal ter) 21(T WEST 1 Stli STREET NEW YORK, N. Y. LJUDJE IN KACE V komedijantskih vozovih in vari'etjih vidimo često jih'safl! kače ali |>a ljudi s kačami, ovitimi okrog sebe. V Partzu j«' nastopala preki" obali rede svete kače p<> svetiščih. Skrb zanje je poverjena ženskam, ki morajo poprej pet dni plesati s kačami v znak. da so s? z njimi sprija^urfle. Take ženske n** smejo občevati z moškimi. Azija ima posebne ljudi, ki znajo za k linja ti", kače. Znan je samostan kače klopotače na gori P »pa v srednji Aziji nad Burno. Fran coski raziskovalec Lam rain pripoveduje. da žive na tej go*! tri sestre s kačami v samotni hišici. Žive s kačami klopotačami, ki j'h vsako leto menjajo. Ka«"e baje č'o vek ne sme imeti pri sebi nad le to dni. Nekoč je imelo neko d"k!e tako rado kačo. da jo je obdrž-ilo nad leto dni, ttnla kača jo je pičil:! in umrla je. Sestre, ki imajo prii sebi kače klopotače, so podedovale] od svojih prednikov skrivnost, ka-i ko je treba z njimi ravnati in jih J krotiti. 19. aprila: Manhattan v Havre NVvv V«»ik v Hamburg 21. aprila: '»b nipli1 v Ctt«Tl*»uu> k Muureianiu v Cherbourg 22. aprila: Cliumplaln v Havre liuma v Ocm« 25. aprila: I.fviaih;in v Cherbourg Kuropa v I>remen 26. aprila: lt«»r>-n(t:«rla v fh^rbouru Albert l^illin v Humour* Vermlam v Buulosne 39. aprila: ll«> «le France v Havre Augustus v Oenoa. 2. maja Hrrnifn v Hif-m^n 3. maja; Aquitnnia V 1'berbounr llamhiirR v rtii-rboiirc 4. maja: rotili- di Savola v Gon-xi 5. maja: Majcsiif v t'herbounr Western'and v llavr«> Volendani v I'-uuIcgne t. maja: Uafa>vli.> v Havre VuUania v Tr.-t 10. maja: Xautelanla v*eh«>il>ours I>eut9chland v CherlMMirg 12. maja: •llymplr v Havre Minnrwaska v llavrx U-itterdam v nMih>eni> 13. maja: Chaniplain v Havre-Ilex v Orrxvi Kuropa v Kremen 16. maja: I.eviathaii v Cherboure 17. maja: IVrnipiri.i v < 'hf rlxxirc New Vi.rk v CherbourB 19. maja: SI;L1I-TIcru> 27. maja: II«? de Kranr«? v Havre Sat ur nia v Trst 30 maja: Kur. j>.i v 1'leiuen 31. maja: lluurrUnia v C her bo u r— Hamburg v Cherbourg 1're.s JCoosevelt v Havre Iloina v Utnua 2. junija: Olympic v CherlioutK Western land v Havre v ul.-nUam v lk>ul<>srie 3- Junija: < "ha mpla i n lie.\ v «jeli« Urita tuiic v a. junija : l.evialllitn v T. junija: 1 »euly« lihimi liiiviiK.ui., , J. junija: l-i»r»>ette v ll .vro AUffU.slllil v i >en«>u Ui-eiu^ii v I^rtiten J. Junija: Htad-ii.lain v i:i>uu>kud Minil, naska \ Cherbuurs *C. Junija: I*aris v Havre 14. Junija: i'r«#. Il.u-dins v llavr« M.ijesl |< \ ChertlOUlK » V.»:k v rinrrl.f.urs •\«iuilani:i v ('licrbnuri; 15. junija: C«nie ili Savoiu v Cinoa 16. Junija: Kui opa v I'm men Ivniilaiul v Havre Rotterdam v Ih.ul.«ne 17. Junija: Itrltanic v 0"l.h IN- ile Fran. e v Havre 20. Junija: l>e < inis,w v Havre 21. Junija: ViiU-anla v Trni Mnurrtniiln v Cherhourj; ■Albert I tal ill v Ch. rbourj; Manlia t lan v Havre 23. Junija: <>t>tii|iii- v fherbourif Mitirlonkn v llavre Veemlam v ItouloKne 24. junija: <*ltximp|:t in v Havre J:ex \ tit-iiKi Rr.-men v ilremen 27. junija: l.evia.ihun v Cherbourg 28. Junija: iVrensarla v ("herlxmrg Haiiiburc \ ChertMiunc 29. junija: <"«uii^ C ranih- v Orna 30. Junija: Majestic v Oierlwmrjf Slat, ntlaru v ttoulnene I. julija: I'a ris v Havre Lafayette v Iluvie 3. Julija: Kuropa v Bremen 5. julija: Saturnia v Trst .\quitnna Oherbfiurs I »eutsi h:-»nd v Cherbourg 7. julija: lb* de France v Havre Vob-ndan« v Iliutogne 8. julija: 0.1nte rti Savola v Oenoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija: Maaaietania v Cherbourg New Vr.rk v Cherbourg Olympic v Cherbonrg 15. julija: Ch^tmplain v Havre It^x v Oenoa 18. Julija: T.eviatban v Cherbourg 19. Ju'iJa: rterenjiarla v Cherbourg Manhattan v Havre Albert ftuMin v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: Pari .s v I In vre Kuropa v Bremen Statendam v ItoulogTie 26. julija: 1.a lave tie v Havre .\quitiinia v Cherliourg -Hamburg v Cherhourp 1'r. s Kooaevelt v tlavre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julila: Veenilam v Boulogne IV rte France v Havre 29. julija: Vulcanln v Tnt DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" o* Sta članatro, pač pa ti! Slovenci e nH okolici CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ; i, v. --i- -> i