PoStaina plačana v gotovini Leto XX.. št. 208 Ljubljana, četrtek 7. septembra I939 Cena 2 Din jpravnistvo. juoiiano, fcnatlieva L — Feletpn ?tev 3122 3123. 3124 3126 3126. nseratm oddelek« Ljubljano, Selen-borgovo ut. — Fet. 3492 in 2492 'odružnico Maribor-. Grajski trg št. 1. Telefon št. 2455. 'odružnica Celje: Koeenovo ofico i Telefon si. 190. AthenieAtheniec, izjavil: Gotovo je, da angleška mornarica ne bo na isti način postopala z nemškimi trgovskimi ladjami, pod vzeti pa bodo drugi ukrepi, ki bodo zalegli. Na parniku »Athenia« je bilo tudi za 5 milijonov funtov šterlingov zlata. Zlato je b'lo skupno z rešenimi potniki pripeljano v Glasgow. New YOrk, 6. sept. c. Ameriška ladja »City of Flint« ima na krovu preko 200 potnikov potopljene »Athenie«. Ni še znano koliko potnkov je rešil neki švedski parnik zato tudi še ne morejo točno ugotoviti števila ponesrečencev. Buenos Aires, 6. sept. br. Iz Rosarie poročajo. da je z nemškega parnika >Ana-tolia«, ki je zasidran v tamošnji luki, pobegnilo vse moštvo, ki se ni hotelo vrniti v Nemčijo. Na krovu parnika je ostalo samo osem oficirjev. Zaradi tega parnik ne more zapustiti luke. Tuji mornarji nočejo prevzeti službe na nemškem parniku, ker se boje. da bi M na poti v Evropo potopljen. Berlin, 6. sept. br. Nemški listi so silno ogorčeni zaradi trditve, da je nemška podmornica torpedirala parnik »Atheeios na kateri je bilo med drugim tudi 300 ameriških potnikov. Listi predvsem napadajo angleškega mornariškega ministra Winstona Churchilla, ki je ugotovil, da je ta napad izvršila nemška podmornica in mu očitajo, da je on organiziral ta napad, da bi mogel hujskati proti Nemčiji. Listi mu postavljajo 18 vprašanj, ki naj dokažejo, da so njegove trditve neosnovane. Blokirana norveška luka Oslo, 6. sept. br. Angleško vojno bro-dovje je danes blokiralo norveško luko Trodhjen, da bi preprečilo izvoz norveške železne rude iz tamkajšnjih rudnikov v Nemčijo. Angleške vojne ladje, ki so se razvrstile na odprtem morju pred tron-dhjensJdjm fjordom, so obvestile norveške oblasti, da bodo ustavile vsako tovorno ladjo, ki bi bila natovorjena z norveško rudo. Odpremile jo bodo v Anglijo. Več nemških ladij potopljenih London, 6. sept. br. Uradno poročajo, da so angleške vojne ladje danes potopile tri večje in več manjših nemških ladij in se spustile v borbo tudi z nemškimi podmornicami. Admiraliteta pa o teh borbah iz strateških in drugih vojaških razlogov ne objavlja nikakih podrobnosti, da ne izda s tem postojank angleških vojnih ladij. Kadar bo smatrala za primerno in potrebno, bo objavila obširnejša poročila. Dve milijardi za obrambo Belgije Broselj, 6. septembra. AA. Parlament je Izglasoval zakonski predlog, s katerim se dajejo kralju najširša pooblastil^. Odobril Je tncH predlog, s katerim se določa kredit v znesku dveh milijard belgijskih sb> obrantxx Četrtek, 7. IX. 1939. Vsa država je praznovala rojstni dan NJ. Vel. kralja LJubljana, 6. septembra. Za letošnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je Ljubljana pripravila nadvse prisrčno in svečano, čeprav so izostale javne manifestacije večjega obsega, je prebivalstvo spričo dogodkov zadnjih dni na ta praznik s še posebno iskreno pokazalo svojo udanost do mladega vladarja, ki vtelešno predstavlja moč in edinstvo svobodne domovine, že včeraj so s hiš za-plapolale državne zastave in danes je bilo vse mesto ovito v nje. Trgovci v središču mesta so v duhu praznika okrasili svoje izložbe s slikami vladarja in narodnimi barvami. S posebno pozornostjo je mestna občina okitila rotovž, na Gradu pa je vso noč žarel napis: živel kralj Peter EL Svečana predstava v operi *aoči je Narodno gledališče v operi priredilo slavnostno predstavo Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Predstavi so prisostvovali tudi ban, najvišji predstavniki oblasti in javnih ustanov. Pred predstavo je gledališki orkester pod taktirko kapel-nika dr. švare zaigraj državno himno. Predstava znamenitega jugoslovenskega opernega dela, ki z zmerom večjim uspehom prodira tudi v inozemstvo, je bila na višini, kar je še bolj dvignilo svečano razpoloženje publike. Službe božje v cerkvah Davi se je kljub slabemu vremenu razgibala Ljubljana v prazničnem razpoloženju. Ker so druge javne proslave izostale, so bile toliko številneje obiskane slovesne službe božje v cerkvah. V pravoslavni cerkvi je bil ob 9. svečan cerkveni obred, ki ga je ob asistenci vojaškega duhovnika opravil protojerej Matkovič. Med službo božjo je prepeval pravoslavni cerkveni zbor, prota pa je imel lep patrioti-čen nagovor. Ob 10. je bila zahvalna služba božja v stolnici sv. Nikolaja, ki jo je ob asistenci kanonikov daroval škof dr. Rožman. Pred Cerkvijo je bila postrojena častna vojaška Četa z godbo, službi božji pa so prisostvovali tudi ban, župan, komandant divizije, rektor univerze, člani konzularnega zbora in Vaše Veličanstvo! Sokolstvo Ljubljane, zbrano na slavnostnem zbora v počastitev rojstnega dne svojega ljubljenega starešine, pošilja Vašemu Veličanstvu najtoplejše čestitke z najboljšimi željami za Vaše vzvišeno zdravje in srečo. Kakor doslej vedno, tako zlasti v teh burnih časih hoče ljubljansko sokolstvo posvetiti vse svoje moralne in fizične sile in svoje vzgojno delovanje za srečo kralja, za blaginjo naroda ter za moč in slavo Jugoslavije ter zvesto svojim tradicijam čuvati in braniti svobodo domovine. Zdravo našemn mlademu kralju, živel vzvišeni dom Karadjor-djevičev, živela Jugoslavija! Brzojavko so vsi navzočni sprejeli z burnim odobravanjem, potem pa je množica s spremljevanjem godbe zapela »Hej Slovani...« Za zaključek so pevci Huba-dove župe zapeli Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat«, nakar je bila lepa in dostojna svečanost zaključena s petjem »Le naprej«. Ob zvokih koračnice so praporščaki zapustili dvorano, množica pa se je v največji disciplini mirno razšla na svoje domove. Tudi v Mariboru, Celju ln drugih naših mestih so bile lepe svečanosti v proslavo kraljevega rojstnega dne. V Beogradu Beograd, 6. sept. p. Rojstni dan Nj. Vel. kralja so proslavili v vsej državi z molitvami za njegovo dolgo življenje ter srečo vsega kraljevskega doma in vse naše domovine. Po vseh cerkvah so bile slovesne službe božje. V beograjski saborni cerkvi je bila ob 11. slovesna zahvalna služba božja, ki so ji prisostvovali Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, ministri pravoslavne vere s predsednikom vlade Cvetkovičem na čelu, ves diplomatski zbor ter zastopniki raznih civilnih in vojaških oblasti. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa pehote kraljeve garde z godbo in zastavo. Po končanih molitvah je pristopil pa- valstva. Po službi božji »o odšli podpredsednik vlade dr. Vladko Maček in vsi ministri v maršalat , kjer so se vpisali v dvorne knjige. Službe božje so bile tudi v molilnicah ostalih veroizpovedi. Proslava beograjskega sokolstva Beograd, 6. septembra, p. Sokolstvo je po vsej državi na izredno slovesen način proslavilo današnji rojstni dan svojega starešine našega mladega kralja Nj Vel. kralja Petra IL V Beogradu je priredila proslavo uprava saveza SKJ. Prisostvovali so ji kraljev zastopnik polkovnik Kerekovič, ministri Behlič, dr. Cubrilovič in Tomič, poljski poslanik Dembicki, zastopniki bolgarskega poslaništva, mnogo drugih uglednih osebnosti, predstavniki mnogoštevilnih narodnih in kulturnih organizacij, izredno veliko število Sokolov in drugega občinstva. Pred pričetkom proslave so se Sokoli formirali pred domom beograjskega sokolske-ga matičnega društva v sprevod ter odšli v Kolarčevo univerzo, kjer se je ob 11.45 pričela svečana akademija. Otvoril jo je podstarešina saveza SKJ Milivoj Smiljanič. Po počastitvi državne zastave so prisotni z navdušenimi vzkliki odobrili pozdravno brzojavko, ki je bila poslana Nj. Vel. kralju. Tajnik saveza Adolf Štefan je nato prečital poslanico uprave saveza SKJ, podstarešina Smiljanič pa je govoril o pomenu Petrove petletke ter navedel, kaj je sokolstvo že storilo v njenem okviru. Sokolski pevski zbor je zapel nekaj domoljubnih pesmi, nato pa je govoril savezni prosve-tar Miloš Stanojevič. Več članov beograjskega gledališča je recitiralo nekaj patriotskih pesmi, svečanost pa je bila zaključena s petjem himne »Hej Slovani«. Mestni svet prestolnice, ki je vsa okrašena z zastavami, je imel snoči svečano sejo. 8. Vlada r&jha je morala na podlagi tega ugotoviti, da je zaman čakala na prihod poljskega opolnomočenca, ter je 3L avgusta sporočila javnosti nemške predloge in jim dodala kratek prikaz hi-storiata, kako je prišlo do teh predlogov. Za vse te predloge je izjavil poljski poslanik, da se ne morejo sprejeti. 9- Ker so bile na ta način izčrpane vse možnosti za mirno rešitev poljsko-nem-ških vprašanj, je vodja rajha uvidel, da mora proti sili, katero je Poljska že dalje časa uporabljala proti Gdansku ter nemškim državljanom v Poljski in končno proti sami Nemčiji ■ tem, da je v mnogih primerih kršila meje, nastopiti, s silo. 10. Zvečer 1. septembra sta izročila veleposlanika Velike Britanije in Francije nemškemu zunanjemu ministru dve skladni noti, v katerih zahtevata, da Nemčija umakne svoje čete 8 poljskega ozemlja, ter v njih izjavili, da bosta njuni vladi za primer, če bi rajh odklonil to zahtevo, takoj izvrši svoje obveze do Poljske. Zunanji minister rajha je obema poslanikoma odgovoril, da Nemčija mora odkloniti vsebino teh not, zlasti pa stavek, da je Nemčija napadalec. 11. Da bi se preprečila vojna nevarnost, ki je pretila zaradi teh dveh not, je Mus-solini poskušal sklicati konferenco, na kateri bi se rešil poljsko-nemški spor. Francija in Nemčija sta sprejeli ta Mus-solinijev predlog, toda Velika Britanija ga je odklonila, (Italijansko službeno poro- čilo tega ne ugotavlja. Op. ur.) Kako« znano je v. Ribbentrop 2. septembra sporočil italijanskemu veleposlaniku, da Nemčija sprejema ta predlog. 12. Dne 3. septembra ob 9. dopoldne je prispel angleški veleposlanik v nemško zunanje ministrstvo in izročil noto ulti-mativnega značaja, s katero daje vlada Velike Britanije vladi rajha rok 2 ur, da umakne nemške čete s poljskega ozemlja. Če Nemčija te zahteve ne bo sprejela, se smatra Velika Britanija, da je v vojnem stanju z Nemčijo. Nemškemu odpravniku poslov v Londonu je bila izročena ob 11.15 nota, v kateri je bilo sporočeno, d« je med obema državama počenši od 11. ure dne 3. septembra nastopilo vojno stanje. Kasneje je nemški zunanji minister izročil angleškemu veleposlaniku v Berlinu spomenico vlade rajha, v kateri izjavlja, da nemška vlada odklanja ulti-mativno zahtevo angleške vlade, obenem pa podaja dokaze, da pade odgovornost za vse na poljsko vlado. Podoben korak je storil tudi francoski veleposlanik, ki je tudi poslal nemški vladi ultimativno noto, da do 17. ure umakne svoje čete s Poljske. Poslanik je ob 17. uri izjavil, da ima neprijetno dolžnost, da sporoči vladi rajha, da je francoska vlada prisiljena, da od 17. ure izvrši vse svoje obveze do Poljske. Zunanji minister v. Ribbentrop je končal razgovor s francoskim veleposlanikom z izjavo, da nosi francoska vlada vso odgovornost za trpljenje, ki ga bosta preživela oba naroda, če Francija napade Nemčijo. Po državi in Lur uiuverze, ciam Konzularnega ZDora triarh Gavrilo h knezu namestniku ter mu predstavniki raznih nacionalnih dru- I čestital k kraljevemu rojstnemu dnevu. štev, korporacij in organizacij, med njimi tudi četa rezervnih oficirjev. Enako so bili številni predstavniki v pravoslavni cerkvi. V starokatoliški kapeli je v prisotnosti številnih vernikov opravil cerkvene obrede škofijski vikar Lavrinc. V banski palači Ob 11.30 so se v banski palači zbrali zastopniki vseh nacionalnih humanih in drugih organizacij in ustanov, da sporoče po banu Nj. Vel kralju svoje najiskrenejše čestitke in najboljše želje za njegov praznik. Ban dr. Natlačen je maršalatu dvora odposlal naslednjo brzojavko: »Prosim, da za rojstni dan Nj. Vel. kralja predložite na Najvišjem mestu čestitke vsega prebivalstva dravske banovine, kakor tudi moje čestitke, in tolmačite izraze neomajne vdanosti in trajne zvestobe Nj. Vel. kralju ter želje za srečno bodočnost, slavo in napredek domovine in visokega kraljevskega doma.« Svečana seja mestnega sveta Nocoj ob 20. je bila na magistratu svečana seja mestnega sveta, ki so ji prisostvovali tudi načelniki vseh mestnih oddelkov, zavodov in podjetij. Magistratno poslopje je bilo slavnostno razsvetljeno. Nad glavnim vhodom se je nad našo trobojnico blestela začetnica P II, nad njo vladarska krona, razsvetljena z belimi in rdečimi žarnicami, ki so predstavljale drage kamne. Na balkonu so se razporedili pevski zbori pod vodstvom g. Venturinija, pred dvorano pa je bila godba Sloge pod vodstvom g. Svetla. Ob polnoštevilni prisotnosti članov mestnega sveta in vodilnih mestnih uradnikov je župan dr. Adlešič otvoril sejo. Govoril je o pomenu današnjega praznika in sporočil, da je poslal Nj. Vel. kralju brzojavno čestitko v imenu Ljubljane. Ko so pevci odpeli prekrasno Jenkovo »Molitev«, je župan v svojih nadaljnjih izvajanjih opozoril na sklenjeni sporazum, ki krepi Jugoslavijo v času, ko je vzplamtela Evropa v novi vojni. Pozival je k veri v nas same k zaupanju, slogi in odločnosti. Končal je z vzkliki kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji, ki so izzvali velike ovacije in manifestacije. Godba »Sloge« je zaigrala »Bože pravde«, nakar je župan zaključil kratko, a pomembno svečanost. Sokolska proslava na Taboru Ljubljansko sokolstvo je nocoj na zelo svečan način proslavilo rojstni dan svojega vzvišenega starešine Nj. Vel. kralja Petra II. v slavnostno okrašeni veliki dvorani na Taboru, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. Kot gostje so prisostvovali svečanosti zastopnik divizijonarja brigadni general Dušan Dodič, zastopnik bana banski svetnik dr. Trstenjak, podžupan dr. Vladimir Ravnihar, zastopniki vojnih dobrovoljcev s predsednikom Jerasom na čelu. predsednik ZKD prof. Jeran. itd. Seveda je bilo v polnem številu zastopano ljubljansko sokolstvo s svojimi starešinami in de-putacija ruskega Sokola s starosto br. Tkačevom na čelu. Ob 18.45 je vkorakalo v dvorano 14 praporščakov s prapori in državno trobojnico. ki ji je bila izkazana čast med igranjem državne himne. Zupni podstarešina inž. Lado Bevc je v kratkem govoru poudaril pomen današnjega praznika za sokolstvo in državo in zaključil svoj nagovor s pozdravom mlademu kralju, ki mu je vsa množica navdušeno zaklicala trikrat »Zdravo«, godba Sokola I pa je zaigrala državno himno. Zupni prosvetar prof. Lojze Merčun je za tem prečital poslanico saveza SKJ (poslanico smo objavili v včerajšnji številki) med viharnimi vzkliki kralju in kraljevskemu domu. Pod taktirko br. Venturinija je del Hubadove pevske župe čustveno zapel Jenkovo »Molitev«, ki je našla topel odziv pri občinstvu, br. Marjan Berger je zanosno de-klamiral Koritnikovo »Domovini«, ood-starosta Ljub^anskesa Sokola dr. Fran Kandare pa ie n—nastorno udanost no brzojavko Nj Vel kralju: Sledili so mu predsednik vlade in ostali visoki dostojanstveniki. Istočasno je bila ob 11. dopoldne služba božja v katoliški cerkvi Kristusa Kralja. Opravil jo je beograjski nadškof dr. Uj-čič v prisotnosti apostolskega nuncija msgr. Feliceja. Službi božji so prisostvovali od-poslanec Nj. Vel. kralja general Dekane-va, podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ministri dr. Šutej, dr. Torbar, dr. Krek ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti kakor tudi mnogo prestolniškega prebi- v inozemstvu Beograd, 6. sept. p. Iz vseh sedežev banovin, iz vseh mest in drugih krajev prihajajo poročila, kako so povsod s službami božjimi in raznimi prireditvami svečano obhajali rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL Po vseh mestih so izvešene zastave. A tudi v inozemstvu, kjerkoli so naša diplomatska zastopstva ali kolonije naših rojakov, so prisrčno proslavili današnji praznik. Posebno lepe so bile proslave v prestolnicah držav Balkanske zveze in prijateljski Bolgariji. Svečani službi božji v stari katedrali sv. Nedelje v Sofiji so poleg odposlanca kralja Borisa prisostvovali tudi predsednik vlade, vsi ministri, predsednik sobranja, sofijski župan, šef generalnega štaba z mnogimi generali, močno odposlanstvo Junaka itd. Vprašanje vojne krivde Po angleški „BeH knjigi« In italijanskem službenem sporočilu o Mussolittljevem posredovanju je tudi nemška vlada objavila dokumente o pogajanjih med 22, avgustom in 3- septembrom Berlin, 6. sept AA. (DNB). Nemška vlada je objavila obširno uradno sporočilo o teku pogajanj, ki so se vodila prej preden so izbruhnile sovražnosti z namenom, da bi se na miren način rešil nemško-poljski spor. Sporočilo predvsem poudarja, da je nemška vlada večkrat obvestila tako angleško kakor poljsko vlado, da ne more trpeti stanja, ki je obstojalo med obema državama. V ta namen je predvzela več korakov, kar se vidi iz sledečih, dokumentov: 1) Nemška vlada je opozorila angleško in poljsko vlado na dejstvo, da gospodarski ukrepi, ki jih je Poljsika, neizzvana podvzela proti Gdansku, silijo svobodno mesto Gdansk, da išče druga sredstva in druge poti za svoj uvoz in izvoz. Poljska vlada je odgovorila z noto, ki je bila izročena nemškemu veleposlaniku v Varšavi 10. avgusta in v kateri je poudarila, da smatra poljska vlada vsako intervencijo rajha glede Gdanska za napadalno dejanje, ker s tem škoduje poljskim (pravicam v Gdansku. 2) Neville Chamberlain, predsednik angleške vlade, je poslal 22. avgusta osebno pismo vodji rajha pod vtisom vesti o bližnjem nenapadalnem paktu med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. V tem poudarja Chamberlain trdno odločnost angleške vlade, da izvrši vse ukrepe, ki jih veleva zveza Velike Britanije s Poljsko. Prav tako je izjavil, da bi bilo potrebno, da se vzpostavi ozračje zaupanja in da se vsi problemi med Nemčijo in Poljsko rešijo s pogajanji in s pogodbo, ki bi bila mednarodno garantirana. Vodja rajha je že 28. avgusta odgovoril na to pismo, in navajal prave vzroke krize v odnosih med Nemčijo in Poljsko. Zlasti je poudarjal, da je že meseca marca letos stavil svoj znani velikodušni predlog. Istočasno je ugotovil, da so tedaj na angleški strani širili lažnive vesti o nemški mobilizaciji proti Poljski, kakor tudi neresnične vesti o namerah Nemčije, da bo napadla Madžarsko in Rumunijo. Pristavil je, da mu je znano jamstvo, ki sta ga Velika Britanija in Francija dala Poljski in da je to jamstvo ohrabrilo poljsko vlado, da je odklonila nemško ponudbo in celo začela z vrsto terorističnih dejanj proti nemškemu prebivalstvu na Poljskem ter je hotela gospodarsko uničiti Gdansk. Vodja rajha je pristavil, da izjavlja da se Nemčija ne ho dala prestrašiti in da bo nadaljevala s politiko, ki gre za tem, da se zagotove njene življenjske pravice. 3) čeprav je imenovano pismo predsednika vlade z dne 22. avgusta, kakor vsi govori, ki so jah dan kasneje imeli britanski državniki, dokazovali, da v Veliki Britaniji nimajo razumevanja za stališče Nemčije, je vendar vodja rajha izdal sklep, da naredi še en poskus za sporazum z Veliko Britanijo. 25. avgusta je Hitler sprejel angleškega veleposlanika in mu ponovno čisto odkrito razložil, kako razume položaj ter mu istočasno pokazal osnovne črte obširnega sporazuma med Veliko Britanijo in Nemčijo, ki naj bi veljal za dolgo vrsto let in katerega bi bdi vodja rajha pripravljen ponuditi angleški vladi, čim hi bilo razčiščeno vprašanje Gdanska in koridorja. 4) Medtem ko je angleška vlada pretresala sporočilo, ki ga je na ta način vodja rajha dal angleškemu veleposlaniku v Berlinu je prišlo do izmenjave pisem med francoskim predsednikom vlade Daladie-rom ln vodjom rajha. Vodja rajha je v svojem odgovoru ponovno izčrpno prikazal stališče Nemčije glede odnosov med Nemčijo in Poljsko ter ponovno poudaria svojo trdno odločenost, da prizna sedanjo mejo med Nemčijo ln Francijo kot dokončno. 5) Angleška vlada je v svojem odgovoru, ki je bil poslan 28. avgusta zvečer na pismo vodje rajha od 25. avgusta, izjavila da je pripravljena upoštevati zamisel nove ureditve nemško-angleških odnosov. Angleška vlada je dalje sporočila, da je od poljske vlade dobila precizno izjavo da je pripravljena stopiti v neposredna pogajanja z nemšk0 viado o vseh nemško-polj-skih vprašanjih. Angleška vlada je pristavila, da mora po njenem mnenju biti uspeh teh pogajanj zajamčen. Predlogi poljske vlade pa so bili taki, da so bili upravičeni veliki dvomi v njeno dobro voljo, kakor tudi v to, da ona iskreno misli stopiti v neposredni sporazum z vlado rajha. Kljub temu je vodja rajha dne 29. avgusta popoldne v odgovoru, ki ga je izročil angleškemu veleposlaniku, sprejel angleški predlog in izjavil, da vlada rajha pričakuje, da bo prišla dne 30. avgusta v Berlin ne^a poljska osebnost, Id bo imela s seboj vsa ■ potrebna polnomočja. Istočasno je vodja I rajha sporočil, da bo vlada rajha takoj iz- I delala predloge, ki bi omogočili rešitev spornih vprašanj in bi to rešitev obe stranki lahko sprejeli in da bo načrt objavil angleški vladi še pred prihodom poljskega opolnomočenca. V teku 30. avgusta ni prispela v Berlin nobena oseba, ki bi bila opolnomočena od poljske vlade, niti ni prišlo v Berlin nobeno sporočilo angleške vlade, da je v tem smislu storila kake korake. Nasprotno je vlada rajha dobila Istega dne obvestila, da je Poljska odredila Splošno mobilizacijo. Šele malo pred polnočjo je izročil angleški veleposlanik novo spomenico, v kateri pa ni bilo nobenih podatkov ki bi pomenili dejanski napredek v pogajanjih o nemško-poljskih vprašanjih, temveč je bilo v tem odgovoru samo sporočilo, da bo odgovor vodje raflia dane« odposlan poljski vladi. Zraven je bil pristavek da angleška vlada ne smatra za primemo da bi se nemško-poljska neposredna pogajanja začela že SO. avgusta. 7. Tega dne poljski opolnomočenec ni prišel in po tem takem ni bil izpolnjen pogoj, da bi se sporočilo angleški vladi stališče vlade rajha o temelju morebitnih pogajanj. Kljub temu pa so bili angleškemu veleposlaniku, ko je izročil imenovano angleško spomenico, takoj sporočeni predlogi, ki jih je vlada rajha med tem izdelala. Ti predlogi so bili do podrobnosti objavljeni. Mesto da bi bil imenovan poljski opolnomočenec, je poljski veleposlanik v Berlinu dne 31. avgusta popoldne sporočil ministra zunanjih zadev rajha, da nima polnomočja, temveč da je dobil samo ukaz, naj predloži izjavo ust-meno. Na vprašanje ministra zunanjih zadev rajha, če bi mogel poljski velepo-poslanik tudi sicer predloge vlade rajha skupaj z ministrom zunanjih zadev dejansko pretresati, je dal poljski velepo slanik jasen in odklonilen odgovor. Naša poročila po polnoči Boji v Siegfrledovi črti Francozi so med Saarbrucknom in Luksemburšklo prodrli v prve utrdbe Siegfriedove črte objavljajo tako pojasnila z angleške in francoske ter poljske, kakor z nemške strani. Kar se tiče nemško-poljske vojne, predvidevajo italijanski listi, da se bo morala Poljska še ta teden ukloniti silni vojaški nadmoči Nemčije, šele nato, ko se bo vsa nemška sila vrgla na zapadno fronto, se bo pričela prava vojna. 133 vojnih ladij v Gibraltarju Burgos, 6. sept. AA. (Štefani.) Po vesteh iz Algecirasa se je v Gabraltarju zbralo 133 francosko-angleških pomorskih enot. Vojaško lice Londona London, 6. sept. z. »Exhange Telegraph« poroča, da se je zunanje lice Londona po izbruhu vojne znatno spremenilo. Dočim so bile poprej vojaške uniforme na ulicah in po lokalih le bolj redka prikazen, je sedaj vse, od kralja pa do najnižjega državnega nameščenca, v uniformi. Po ulicah neprestano korakajo vojaške čete, sestavljene iz rezervistov, ki odhajajo na francosko-nem-ško fronto. V ostalem pa gre življenje svojo normalno pot in nikjer ni opaziti kakih posebnih omejitev. Indija bo dala Angliji več sto tisoč mož London, 6. sept. br. Iz Indije so prispele vesti, da je danes 54 samostojnih indijskih vladarjev izrazilo svojo solidarnost z Veliko Britanijo. Njihove države bodo dale angleškemu vrhovnemu poveljstvu na razpolago več sto tisoč mož. Rumunski kronski svet Bukarešta, 6. sept. br. Danes opoldne je imel rumunski kronski svet svojo prvo sejo, odkar je v Evropi izbruhnila vojna. Seja je trajala dve uri. O njej je bil izdan le kratek komunike, iz katerega pa ni posneti, o čem so na seji razpravljali. 2e za časa seje so se razširile razne tendenci-ozne vesti, ki pa so jih vladni krogi takoj demantirali. Zatrjuje se, da je kronski svet podrobno proučil ukrepe, ki jih je izdala rumunska vlada v ponedeljek in po katerih je Rumunija zavzela začasno nevtralno stališče glede na obseg sedanje vojne v Evropi. Rusija vpoklicala milijon rezervistov Moskva, 6. sept. z. »United Press« poroča, da je bila v torek zvečer sklicana izredna seja vrhovnega vojaškega sveta, takoj nato pa konferenca mornariških poveljnikov. Vrhovni vojaški svet je sklenil vpo-klicati milijon rezervistov, tako da bo imela Rusija pod orožjem v prihodnjih dneh nad tri milijone vojakov. Z avtoritativne strani izjavljajo, da Rusija nima nikakih napadalnih namenov, ker so vsi ti ukrepi zgolj varnostnega značaja. Pariz, 6. sept br. Vrhovno poveljstvo je nocoj izdalo naslednje 6. vojno poročilo: Naše prednje čete so prekoračile nemško mejo in prodirajo v sovražno ozemlje. Pri tem so dosegle uspehe, ki so glede na terenske razmere različni. Čete so že sredi [ utrdb, opremljenih z avtomatskim orožjem. Operacije letalstva se razvijajo vzporedno z operacijami na terenu. Premikanje transportov se nadaljuje na vse strani uspešno. Razpoloženje čet je nadvse dobro. Treni se pomikajo za oddelki vojaštva brez ovire. Luksemburg, 6. sept. c. Francoska pehota je danes, podpirana od tankov, prodrla preko nemške meje v smeri Saarbriickena. Berlin, 6. sept. z. Pozornost vzbuja dejstvo, da govore vsa nemška poročila le o vojnih operacijah na Poljskem, niti z bese-[ dico pa ne omenjajo pričetka sovražnosti na zapadni fronti. V berlinskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da delajo Nemci to iz notranjepolitičnih razlogov. Zamolčanje borb na zapadu naj bi izzvalo v javnosti vtis, kakor da je tudi Francija pod pritiskom Anglije napovedala Nemčiji vojno in da sedaj mirno čaka na to, da bi Nemci sami pričeli sovražnosti. Ker pa Nemci ni-| majo napram Franciji nobenih teritorial-I nih ali drugih zahtev, hočejo s tem vzbuditi vtis, kakor da je francoska vojna napoved le formalna. Kljub tej taktiki pa se je že včeraj z vso naglico začela evakuacija vseh pokrajin ob zapadni meji. Saar-briieken in druga večja obmejna mesta so že popolnoma evakuirana in je ostalo v njih le še vojaštvo. 2o nemških bombnikov nad Southamptonom London, 6. sept. br. Do prvega letalskega spopada med nemškimi in angleškimi letali nad angleškim ozemljem je prišlo danes dopoldne v bližini Southamptona. Agencija United Press poroča, da se je danes okrog 20 nemških bombnikov približalo angleški vojni luki, da bi bombardirale angleške vojne ladje. Protiletalski topovi so nemško eskadro pričeli z vso naglico obstreljevati. Kmalu so bili Nemci sredi ne-nehoma eksplodirajočih granat. En nemški bombnik je bil zadet ln je takoj treščil na tla. Oba letalca sta bila ubita. Medtem so se od severa pojavile angleške lovske eska-drile, ki so takoj napadle nemške bombnike. Protiletalsko topništvo je prenehalo z obstreljevanjem, Nemci pa so bili prisiljeni, da so se z vso naglico umaknili čez Ro-kavski preliv in okrog Danske na svoje oporišče. Nemški bombniki niso v Angliji nikjer povzročili nobene škode. Nov letalski napad na Berlin London, 6. sept br. Agencija United Press poroča, da je bil davi ob 6. izvršen nov letalski napad na Berlin. Poljska letala so odvrgla na razne okraje, v katerih so vojaški objekti, večje število bomb. Francosko^poljska zvezna pogodba Pariz, 6. sept. c. Zunanji minister Bon-net in poljski poslanik LukasiewiCz sta včeraj popoldne podpisala protokol, s katerim stopa v veljavo francosko-poljska zvezna pogodba. Pogodba ima popolnoma enako vsebino kakor angleško-poljska pogodba in določa tudi. da nobena strankr ne sme skleniti separatnega mira. Nadsnoč nemškega topništva na poljskem bojišču Riga, 6. sept z. Posebni dopisnik »Bas-ler Nachrichten« je obiskal poljske ranjence, ki soglasno zatrjujejo, da se mora Poljska boriti zlasti proti silni nadmoči nemškega topništva. V borbah proti sovražniku sodeluje tudi civilno prebivalstvo, ki podpira poljsko vojsko. Celo ženske in otroci donašajo na fronto municijo in druge potrebščine. Na fronti je tudi že posebna češkoslovaška legija, ki pa Ima zaenkrat bolj propagandni kakor pa vojaški pomen. Rezerviranost Rim, 6. sept z. Posebni poročevalec »Basler Nachrichten« poroča, da se stališče Italije kljub novemu razvoju položaja v Evropi nI v ničemer spremenilo. Italijanski tisk je še nadalje skrajno rezerviran In piše docela nevtralno, še vedno posveča glavno pozornost vzrokom neuspeha Mus- solinijeve posredovalne akcije, pri čemer i ne objavljajo. Trije novi slovenski generali Beograd, 6. sept. p. »Vojni list« oMav-lja daljši ukaz o napredovanju velikega števila višjih in nižjih oficirjev. Za divi-zijskega generala sta Imenovana artilje-njski brigadni general Atolije Stošič ter sanitetni brigadni general dr. Vojislav Popovič. Večje število polkovnikov jo imenovanih za brigadne generale, med njimi Otmar Langerholc, Adolf Kiler in nand Janež. Za kapetane vojnega broda sta imenovana Josip Petrarka in inž. Hi-jacint Mundorfer. Za inženjersko-tehni-škega polkovnika je bil imenovan inž. Bogomir Došek. Zadržanje Rusije Berlin, 6. septembra, b. Današnji nemški listi poročajo iz Moskve naslednje podrobnosti o objektivnem pisanju ruskih listov: Ruski listi poročajo še nadalje v stvarni obliki o razvoju bojnih operacij na Poljskem ter o vojaških akcijah zapadnih velesil. Tako navajajo dobesedno poročila vseh generalštabnih poveljstev. Povsem objektivno so ruski listi poročali tudi o Incidentu z ladjo »Athenia«. Zelo obširno poročajo nadalje o Rooseveltovem pozivu na ameriški narod ter o ameriški oUočitvi o nevtralnem stališču. Lastnih sodb listi /