НдшшапкпБо^
VMac шИ Rohrlftleitims:; Klagenfurt, Btsmarckrlo^ 13, Poetfaeh 116 / Bezug»prele (Im vorau* xahlbar) monatllch RM 1.— frel Haua (einschlleBHch RM 0.20 Zuatellg'ebUhr / At>-bMUUmigea dw Z#ltung fUr dea aaatafolg«ađ«a Monat werdm &ur eduUtUcti uad nur bU Ж, dee Taufmdea Monata angenommen
<Гг. 81,
Krainburg, den 17. April 1943.
s. Jahrgang.
Qauleiter fe ^ovowil ft 14. aprilu v Qutensteinu
Fiihrer se lahi/aljnje ivestemn prebivalsti/n
Znamenit podvig kljub vojnim naporom - Prebivalstvo sodeluje pri obnovi - Ojačena bo zaščita po oboroženi sili Relđia
v Gutensteinu, na starih zgodovinskih tleh, na katerih je bil izvojevan zadnji boj borcev za svobodo Karntna zoper tuje tlačitelje, je govoril v sredo zvečer Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Bainer k drugi obletnici povrnitve Gorenjske in MieBtala v velikonemški Beich. Dvorana Kiirntner Volksbunda je bila premajhna, da bi našli v njej vsi ljudje prostor, ki so se sešli na to spominsko svečanost, tako da se je moralo TrSiti v ljudski šoli vzporedno zborovanje, dočim se je ostali del prebivalstva zbral na trgu pred dvorano. Gauleiter je podal začetkom svojega urnega govora izčrpen pogled nazaj o svet gibajočih dogodkih zadnjih 25 let in je pojasnil v velikih potezah slabost stare okrnjene države Avstrije, ki je silila naravnost k priključitvi. Njegova posebna izvajanja pa so veljala boju za Gorenjsko in MieBtal kot tudi sedanji in bodoči skrbi za ta pred dvema letoma domov priveden^ ozemlja.
Iz programatičnega govora Gauleiterja povzamemo sledeče:
»Sedaj je preteklo 25 let od časa, ko je propadla velika država, ki je bila zadnja evropska sila reda nemškega kova. Takrat so zmagale one države, ki so zapisale na svoje zastave demokracijo in liberalizem, je zmagal .apostol miru' Wilson, ki je obljubil, da bo ustanovil s svojimi lažnjivimi 14 točkami svet svobode. Od sovražnih sil je bilo takrat odvisno, da napravijo poskuša-njo za vzgled in da uresničijo svoje naznanjene principe. Kako so držali svoje obljube, za to je priča MieBtal, kajti sicer bi bilo to ozemlje ostalo pri Karntnu.
Ko so pa antantne čete s silo »zasedle deželo, je nastal odpor prebivalstva; vnel se je brez vodstva od zgoraj sam od sebe. Kar je takrat mislilo nemško in karntner-sko, se je uprlo zoper tujerodce, ki so hoteli zavzeti zase to ozemlje. Tako je nastal obrambni boj Karntna, boj svobodnega naroda, ki je hotel ostati skupaj, kot je, bij že pred 1000 let. Dežela Karnten pa se je uveljavila in po ljudskem glasovanju leta 1920. je ostala nedeljena. Pravičen boj je bli nagrajen z bogatim uspehom.
MieBtal je bilo In bo ostalo vedno dobro nemško in dobro kSrntnersko
Toda gtenka kaplja pelina je padla v čašo veselja, ko so pri glasovalni svečanosti v Klagenfurtu rojaki osvobojenih ozemelj naenkrat povesili zastave, ker so v tem trenutku šli mimo možje in žene MieBtala, katerim ni bila priznana pravica glasovanja. Na njih smo videli žalost za brezuspešni boj, njih bolest, da so bili zatrženi njim popolnoma bistveno tuji jugoslovanski državi. To je bila usoda, ki je zadela takrat MieBtal.
Zopet je prišel težak čas. Toda mi nismo nikdar, v nobeni uri pozabili na MieBtal! To moram danes ob drugi obletnici povrnitve izrecno ugotoviti. K a rntense ni nikdar odpovedal MieBtalu. Bila je tudi vedno naša najbolj srčna želja, da privedemo to ozemlje domov in ga združimo z veliko nemško domovino. (Glasno pritrjevanje je prekinilo po tej ugotovitvi govor Gauleiterja.) Toda vi sti ostali v tem težkem času zvesti aemštvu«, je nadaljeval Gauleiter, »in pravičnost zahteva, 'da se ugotovi, da je pri-prosto ljudstvo sledilo zvesto in dostojno glasu krvi. Dolina MieBtal je vedno ostala, kar je bila, dobro nemška in dobro ksrntnereka !«
Gauleiter je nato razvijal zaplete, ki so vodili do balkanske vojne. Globoko ginjeni 86 spominjamo danes tega časa pred dvema letoma. Komaj dve leti sta pretekli, toda kako polni dogodkov za nas vse. Kaj vse je v tem kratkem času šlo preko naše dežele in preko vseg^ sveta! Vkljub temu pa" z največjim zadoščenjem lahko ugotovimo: Od osvoboditve dalje se je kot na к»лћ obnovilo tako na Оогшје&еш kot' tudi k ljudstvu MieBtala, sioer n« tako kot Ж
mirnodobnem dogajanju, temveč v znamenju vojne. Kaj bi se v mirnem času več in drugače moglo napraviti! Tako pa mora imeti vojna prednost pred vsem drugim — tudi na Gorenjskem in v MieBtalu. Gotovo bi bili želeli tem ozemljem z dnevom osvoboditve tudi dalje časa obnovnega miru, toda v taki vojni ne moreta biti otoka blaženih in vem, da sprejema nase njihovo prebivalstvo z veseljem in rado tudi vladajoče pomanjkanje. Kajti že izredna sreča je za vas, da se vam ni treba boriti na napačni fronti, na strani plutokracije, temveč pod vodstvom Adolfa Hitlerja. (Zopet
je sledilo navdušeno pritrjevanje tem izvajanjem Gauleiterja.)
Znameniti uspehi vzllc vojni
če merimo ž merilom vojne, se je v teh ozemljih kljub temu veliko storilo, na kar smo brezpogojno lahko ponosni. Odstranjene so sledi prejšnje vojne na teh mejah, gospodarstvo je urejeno in zgrajeno in kljub vojnim vplivom popolnoma v redu.
To mi narekuje, da se ta dan spominjam 8 posebno hvaležnostjo vseh odgovornih in vseh snujočih, ki so bili udeleženi pri tem velikanskem de^u. Proizvodnja tega ozemlja ni ostala samo enaka temveč se je pomembno povečala. Poljedelstvo je bilo urejeno in izgrajeno po nacional-socislističnih načelih; pri tem je bilo zelo veliko storjenega za kmeta, na razpolago so bili stavljeni plemenska živina, boljša semena, orodja, poljedelski stroji, ustanovljene. so bile nove mlekarne itd. Toda tudi kmet je popolnoma izvršil svojo dolžnost in s tem doprinesel svoj delež za dosego zmage. Uprave pridno delajo, da skrbe (Nadaljevanje na 2. strani.)
Fiihrer spreiel maršala /Inionesca
Razgovori v duhu prijateljstva in sobojevništva
štaba. Nemški poslanec v Bultarešti pl. Killinger in петШ general pri vrhovnem generalu romunske oborožene sile, general Hansen, sta se udeležila sestanka.
F ii h r e h a u p t q u a r t i e r, 16. aprila. Fiihrer je dne 13. aprila sprejel romunskega maršala Antonesca na dvodnevni obisk.
Razgovori, ki sta se jih udeležila Beichs-minister des Aiiswartigen pl. Bibbentrop in Generalfeldmarschall Keitel, so obsegali splošni politični položaj in vprašanja skupnega boja proti boljševizmu in ž njim združene angleško-amerikanske plutokracije. Vršili so se v duhu nemško-romunskega prijateljstva in neomajnega sobojevništva narodov, združenih v trojnem paktu. FUhrer in romunski državni vodja sta potrdila svojo trdo odločnost, nadaljevati boj zoper sovražnike Evrope z uporabo vseh sil ne-zmotno do zmage brez kompromisa. Romunski narod bo tesno na strani z narodi osovinskih sil vodil boj do končne zmage in s tem zgodovinskim prispevkom za osvoboditev Evrope ustvaril podlago za zagotovitev bodočnosti romunskega naroda.
Maršala Antonesca so spremljali načelnik vojaškega kabineta polkovnik Davide-scu in častniki romunskega generalnega
Blaginja Srbije je v roitali Nemčije
Belgrad, 16. aprila. Srbski gospodarski minister dr. Nedeljković je govoril na velikem ljudskem zborovanju v srednjesrb-skem okrajnem mestu Gornjem Milanovcu, poudarjajoč, da je rešitev srbskega naroda v prvi vrsti v povrnitvi k srbstvu samemu in v izločenju vseh onih tujih vplivov, ki so vedli do narodne nesreče. Srbija da je vstopila v vojno brez vsake potrebe. »Nemčija nas je premagala«, je rekel minister, »toda vkljub temu nas je pozvala k sodelovanju ustanavljanja nove Evrope. Ne razumem, kako da bi bilo v našo korist, da umrjemo za Anglijo«. Nemčijet se je dvignila zoper boljševizem, ki je tudi Srbijo ogrožal; Anglija ne bo in ne more zmagati, k staremu se ni mogoče več povrniti.
Mik nspeli nemških briih čolnov
Močan napad na kubansko mostišče krvavo odbit
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. aprila objavilo:
Ob kubanskem mostišču je nasprotnik z več divizijami in številnimi oklopnjaki močno napadal, a bil krvavo odbit. Na ostalih odsekih vzhodne fronte ni bilo bistvenih bojnih dejanj.
Na tunežijski fronti so v hudih bojih spodleteli številni krajevni napadi in sunki sovražnika. Nekaj manjših vdorov smo odpravili s takojšnjimi protisunki. Odredi zračnega orožja bojnih letal in letal za boj iz bližine, so napadli sovražnikove motorizirane sile pri pohodu na fronto in prizadeli kolonam znatne zgube.
Nemški brzi čolni so v noči na 14. april napadli v Rokavskem prelivu nek britanski konvoj. Brez lastnih zgub ali poškodb so potopili dva britanska rušilca ter poškodovali predstražni in topniški bnd čoht tako močno, da #e fh mora mnatwti #a
uničene. Potopili so neko petrolejsko ladjo s 4000 brt, ki je, ko se je pogreznila potegnila 8 seboj neko manjšo ladjo, ki ji je prihitela na pomoč. Dva torpeda sta zadela še neko drugo ladjo s 4000 brt, ki se je potapljala in je ni bilo več videti.
Razven vznemirjevalnega napada na vzhodnonemško ozemlje so sovražne letalske sile v pretekli noči napadle Stuttgart. Po bombnih zadotkih v stanovanjskih četrtih je imelo prebivalstvo zgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili naj" manj 23 britanskih bombnikov na tla. Pet nadaljnjih sovražnih letal smo včeraj uničili na obrežju zasedenih ozemelj.
Močan odred težkih nemških bojnih letal je-izvršil v noči na 15. april močan napad na industrijsko mesto Chelmsford aevet-no-vzhodno od Londona; po odvrženih številnih razetrelnih ia zaiigalnih bombah flo aa-•tal ggkri in mmzrušenj#.
Gorenjska In Relđi
K dnevu postavitve Cliefa der ZivUverwal« tung 14. aprila 1941.
F. H. Krainburg, 14. aprila 1943.
Ko je bila v teku" razpada bivše jugoslovanske države popravljena nemška meja na; jugu, je bilo samo ob sebi razumljivo, da je bila poleg Spodnje štajerske in MieBtala tudi Gorenjska sprejeta v nemško državno zvezo. Politični in kulturni razvoj, ki ga je Gorenjska doživela skupno s Kamtnom skozi stoletja, je nakazal to pot, in nihče ni dvomil o tem, da bo ta stara nemška dežela. če se je Beigrad enkrat podal na pot protinemške politike, zopet združena ž Rei-chom. Pred vsem so potekala skupno skozi več stoletij zgodovinska dogajanja v obeh pokrajinah severno in južno od Karavank. Kamten in Gorenjska sta že po svoji zemljepisni legi zelo zgodaj postali torišči zgodovine. V najstarejši dobi naseljevanja, za Keltov in Rimljanov in naposled v viharju germanskega preseljevanja, je zadela obe deželi ista usoda. Stara Karnburg v srcu Karntna in trdnjava Krainburg sredi Gorenjske sta bili središči tega dogajanja y prvi germanski dobi. Skupna je bilA usoda, obeh dežel za vpada Slovanov in za obe so se v začetku bavarskega gospostva sredi 8. stoletja odprla vrata do germanskega Severa, kar je končno^ dovedlo do današnje naloge obeh pokrajin. Od takrat se je v mogočnem živem toku pretakala najboljša nemška kri proti jugu, tako v Karnten kakor na Gorenjsko. Mnogo tega se je v težkih časih vojne in stisk zgubilo," toda ves poznejši razvoj v obeh deželah temelji na tej skupni podlagi. Vse velike ideje, vsi pokreti, ki so oblikovali nemški harod tekom stoletij, so doleteli tudi skupno Karaten in Gorenjsko in šele 17. stoletja jc prineslo za deželo južno od Karavank poseben razvoj, ki je sprva podzavestno, naposled pa prizadevno odvajal od germanskega Severa. V stari avstro-ogrski monarhiji si je, kakor znano, utiralo pot na-rodnoslovensko politično mišljenje — in značilno je za takratno zmešnjavo duhov, da so bili ljudje z. najboljšimi nemškimi imeni često nosilci tega mišljenja — ki je končno dovedlo do blaznega precenjevanja lastnih sil in po prvi svetovni vojni do neštetih trpkih razočaranj v jugoslavanski državi.
Pregledi, ki jih objavljamo v tej številki in v sledečih številkah našega lista, pričajo o tem, kaj se je storilo na Gorenjskem na področju uprave, da je qemškim oblastem kljub težavam uspelo, doseči znatne uspehe, in pred vsep ustvariti zdravo in trdno podlago, na kateri se v prihodnjih letih lahko gradi naprej. TUdi ni manjkalo dokazov dobre volje do sodelovanja na strani gorenjskega prebivalstva, čeprav je skupina nahujskanih, po inozemstvu plačanih individuov poskušala motati delo pbnove. Dogodki zadnjih tednov pa so z vso jasnostjo pokazali, da na nemški stkani ne trpijo nobenih dvoumnosti .v vedenju prebivalstva, in da si ima vsak, kdor se pregreši zoper zakone nemške države, brez pri-zanašanja pripisati trde posledice. Ne more biti dvoma o tem, da bodo v bodočnosti prebivalstvo presojali po stališču, ki ga kaže danes. Dela pomagačev banditetva v gorah, ki bi ga tako radi ob^li s plaščem romantičnosti, dasi tam ni nič drugega ko najnižji zločinski nagon, bodo, kakor dokazujejo zadnjič objavljene obsodbe Volke-gerichtshofa, ravno tako ostro kaznovana kot dejanja banditov samih.
V ostalem je za prebivalce lahka stvar, priznati se za Reich in njegova stremljenja. Objektivnemu opazovalcu padejo že danes v oči spremembe življenjskih,alik od prej in danes. Ta mala pokrajina je imela, preden jo je zasedlo nemško vojaštvo, 10.000 brezposelnih, in to na ozemlju, ki bi bik) pri razumnem vodstvu prav lahko '< dela in kruha vsem, zlasti ko je Ms veiliHt (Nmdaljavanje a* 3. vtran? f
###m %. T- #W. 91.
K AR AW ANKEIS BOTE
Sobota, 17. aprila 1948.
Preblvalslvo sodelnje pri obnoil
few iploini blagor in napravijo spIoSno koristne naprave za prebivalstvo. Kar se tiče nemškega državljanstva, Je bilo za prebivalce BjQeBtala takoj urfjeno, dočim ■topijo v veljavo za prebivalsWo Gorenjske z mojo izjavo v Krainburga Vsakokrat po zvestem, dostojnem in legalnem zadržanju. Socialna zakonodaja se že povsod v svojih načelih izvaja, napravljene 80 bile koristne ustanove in se je gradilo, kar se je pač moglo. Toda v naetankn 80 še druga velika dela in so vsa dokaz našega prepričanja zmage in naše volje za obnovo, patudizato, dapovežemo osvobojena ozemlja za večno z Nemčijo. Nadalje Je bilo šolstvo v temelju -spremenjeno. Nove šole so se zidale, nastavljeni so nemški vzgojitelji in vzgojiteljice, ki pogosto vrSe svoje poklicne dolžnosti lahko le v zelo nevarnih razmerah. Za njihovo hrabro zadržanje Jim gre vsa zahvala in vse priznanje.
Delež stranke In nlenih oddelkov
Posebno omembo zasluži delo stranke. . Ko sem bil poklican za Gauleiterja, sem združil v tem ozemlju vse delavoljne elemente v KSmtner Volksbundu. Organizacije stranke so se lahko v nekaj mesecih ustanovile in so danes ravnotako trdnee kot v Aitgauu. Vse naročene naloge so bile izvršfene z najboljšim uspehom.
Pri tem zasluži Nationalsoziali-etische Volkswohlfahrt posebno priznanje, kajti pridobila si je ljubezen vsega prebivalstva. Njene vzorne naprave, kot otroški vrtci in pomožna ustanova »Mutter und Kind« so zelo zaposlene. In kako hvaležno je prebivalstvo ravno MieB-tala tem napravam, dokazujejo izvrstni uspehi vseh zbirk. Smem vam izdati, da je V# ipreisleiter v tem oziru posebno pono-69П na vas.
Deutsche Arbeitsfront je nato prevzela skrb za delujoče v vseh obratih id te trudi, da postavi med BetriebsfUhrer-je in uslužbence mesto prejšnje razredne mržnje in nasprotij, tovarištvo.
Frauenschaft se je tudi vzorno obnesla. Njeni uspehi so vzvišeni nad vsako pohvalo. EInako ve^a za oddelke stranke. Raz-ven tega se Je izgradila kulturna. oskrba prebivalstva. Športno udejstvovanje, glasba in petjp. Kajti Kamtner je bil vedno telesno močan in gibčen in v pesmi ga ne prekosi noben nemški rod. Tako danes lahko s hvaležnim srcem ugotovimo, da so bile naloge, ki nam jih je zadal Ftihrer, krepko zagrabljene in izvedene. Prebivalstvo je B tem podalo priznanje k Keichu ih po njegovih načelih svoje najboljše.
Zato sem v srečnem položaju, da vam.
kot tudi vsem zaposlenim močem, izrečem kot zahvalo, priznanje in najvišje plačilo za v dveh letih izvršeno obnovno delo na Gorenjskem in v MieBtalu, zahvalo Filhrerja. In vem, da ni nobenega boljšega kraja, da izrečem to zahvalo, kot Gutenstein. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Vsi moji sodelavci in sodelavke v Karntnu in na Gorenjskem naj vzamejo to zahvalo Filhrerja na znanje kot najlepše plačilo za svoj trud in delovanje in kot vzpodbudo za svoje bodoče delo. Enaka zahvala gre tudi oboroženi sili, ki mora ščititi življenje prebivalcev teh ozemelj.
Spominu mrtvih
Ta dan se pa moramo spominjati tudi onih mrtvih zaposlenih moči, ki so bile po boljševiSkih tolpah zahrbtno pomorjene. Globoka bolest nas spreleti z ozirom na grozodejstva v MieBtalu in na Gorenjskem in danes napravimo kot skala trden sklep, da ne bo nikdal razvil boljševik v tej deželi svojih zastav. Močipodzemljapaso si lahko s v e s t e, da vsak mrtvec to deželo le še bolj poveže na Nemčijo!
Sovražnik, zoper katerega se moramo
tudi tu boriti, je židovski boljševizem. Če njegovi somišljeniki trdijo, da vodijo narodni osvobodilni boj in vabijo mlade, po romantičnem gozdnem življenju omamljene ljudi k sebi, če se obračajo na katoličane, ker da hočejo ohraniti »svojemu narodu« svobodo, postavimo tem trditvam nasproti grozovite zločine. Z ničimer se ne razlikujejo od onih židovskega boljševizma, njihove metode so iste, sabotaža, umor, rop, plenjenje in napadi. Skrunijo še umorjene žene, kot dokazuje primer iz prejšnjega tedna, napadenim odreže jo prste, da pridejo v posest zlatega nakita mrtvih, so torej najgrši skrunilci trupel, katerim so postali najgrozovitejši zločini vsakdanja navada. Tudi najnovejši umori v Miessu izdajajo šolo GPIT. Vedno iste metode so v Izvedbi kot v organizaciji, točno po navodilih Moskve, Te tolpe imajo tudi vojaškega poveljnika in političnega komisarja, dočim njihova propaganda tudi izdaja vež-balni sistem boljševizma. Kako ostudne iz-vrženosti je prežeto to boljševiško bandit-stvo, dokazuje najnovejše odkritje številnih masnih grobišč pri Smolensku, kjer je bilo na povelje Stalina postreljenih nad 10.000 ujetih poljskih častnikov s strelom v tilnik. Tukaj so isti, ki danes trdijo, da se bore za osvoboditev slovanskih narodov.
niemška zaštila bo ojačena
Danes pa izjavim, da bomo vodili ta boj do uničenja boljševizma. Kdor se mu stavi na razpolago, podpiše svojo lastno smrtno obsodbo. Od naše strani bo vse .storjeno, da se prebivalstvo zaščiti in ste lahko prepričani, da noben bandit ne bo ušel svoji usodi. Podili in bili jih bomo, dokler ne bo zginila ta pošast iz te dežele. Danes vam laliko odkrijem, da Je na poti zadosti novega orožja, da se pojača samozaščita prebivalstva. Poleg tega bodo v najkrajšem časa v najbolj ogroženih ozemljih, kot v MieBtalo, nastanjeni samostojni vojaški oddelki. Računam pa s krepkim sodelovanjem prebivalstva IVtieBtala in Gorenjske, da bo oboroženi sili olajšano, da napravijo tolpe neškodljive!«
Se enkrat je začel govoriti Gauleiter o sedanjem boju svetov, da je pa lahko vsak prepričan o tem, da je nemški Reich da-leko močnejši kot mislijo)"haši sovražniki. Nemški narod nI na koncu svojih moči,' temveč ima še neizmerne, za službo pripravljene rezerve. Vse težke preizkušnje, ki BO prišle doslej nad Nemčijo, so jo napravile le še močnejšo.
Mi, dragi rojaki, lahko matematično toč-
no izračunamo izglede nemške zmage na našem gospodarskem in oboroževalnem potencialu. Poleg tega ima kot podzastavo za zmago našega Filhrerja. Če bi tudi Se nastopile krize, vendar vemo, da je Fiihrer najprej vse premislil, da pripravlja udarce, pod katerimi se bodo zrušili naši sovražniki. Verujemo v to, da je Fiihrer nepremagljiv in da se zaključi ta čas z zmago Nemčije.
Vi, dragi rojaki, boste potem doživeli boljše dneve, kot pretekle. Vsak bo našel v tej državi svoj kruh in svojo srečo in vašim otrokom je določena boljša bodočnost.
Gauleiter je zaključil dvoja izvajanja z vznesenim pozivom:
Boditi hrabri, zvesti in stanovitni! Bodite pridni in pošteni, bodite dobri tovariši med seboj in izpolnite svojo dolžnost! Delajte in boriti se za Filhrerja in njegov Reich, verujte v bodočnost, v ћабо veliko, lego domovino, v Veliko Nemčijo.«
Dolgotrajna pritrjevanja so pričala, da so dobila izvajanja Gauleiterja najpopolnejšo pritrditev vseh pri tej manifestaciji navzočih. Kreisleiter je zaključil svečanost z zahvalo Gauleiterju in в pozdravom Fiihrer ju.
Ш Vihodn 4$ letal uničenih
Sovražnikovi poizvedovalni sunki v Tunezli] so spodleteli
Gorenjska In RelA
(Nadaljevanje a 1. atranl.)
zaposlena ali bi se bila mogla zaposliti pri kmetijstvu. Danes ni nikogar, ki bi bil brez dela, nasprotno, ravnotako ko v Reichu, bi potrebovali tukaj Se veliko rok, da bi izpolnili vse naloge. Posledica tega je, da so se morali vsi načrti omejiti na najpotrebnejše, pri čemer je seveda vojno gospodarstvo v ospredju.
Smer pohoda na Gorenjskem je dana s Fiihrerjevim poveljem »Napravite to deželo zopet nemško«. NajmarkantnejSe postaje za izpolnitev tega naloga so proklamacija v stari državni trdnjavi Krainburgu dne 27. septembra 1942. 1., pri kateri je Gauleiter dr. Rainer podelil članom K&mtner Volks-bunda prekljicljivo nemško državljanstvo, proklamacija dne 10. oktobra 1942. v ША-genfurtu, ko je Gauleiter opozarjal, da pripada Gorenjska za vedno Reichu in odredil izgradnjo oddelkov stranke, in manifestacija v Afilingu, pri kateri je bilo objavljeno izenačenje socialne zakonodaje na Gorenjskem z ono v Reichu. Gtorenjska je s tem praktično že postala član Velikonem-škega Reicha. Njegovi prebivalci so prevzeli pravice In dolžnosti državljanov. Ns njih samih je, kako se jim bo oblikovalo življenje v bodočnosti. Vse spletke pa Nemčije ne morejo zadržati, da ne bi docela uresničila švojih ciljev tudi na tem ozertlju.
Pretežna večina prebivalstva se je priznala za stvar nemškega Reicha. Sodeluje danes pridno pri obnovi, ker ve, da bi brez Nemčije tudi njegova laatna domovina po« stal# žrtev boljševizma. Vse, kar je bilo storjeno doslej. Je 1* začetek. Bodoča leta, predvsem povojna doba, bodo dala Gorenjski sijajno bodočnost v okviru Veliko-вмМицрк Beiehs«
Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. aprila objavilo:
Na vzhodni fronti so se vršila le na nekaterih odsekih bojna dejanja krajevnega pomena. Zračno orožje je nadaljevalo svoje napade proti sovražnikovim položajem in zvezam za nove pošiljke in je v vodovjih Fischerjevega polotoka potopilo neko ladjo z 2000 brt Pri le dveh lastnih zgubah smo uničili 48 sovjetskih letal.
V Tuneziji smo, deloma s protisunkom odbili več napadov na zapadni odsek fronte. V južnem odseku se je sovražnik z močnimi silami pririnil do nemško-italijanskih položajev in podvzel poizvedovalne sunke, ki so pa spodleteli
Pri brezuspešnih napadih na nek nemški konvoj pr^d norveško obalo smo sestrellU
Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. aprila objavilo;
Na vzhodni fronti je ob krajevnem bojnem delovanju potekel dan mirno. Močni odredi zračnega orožja so na mnogih mestih fronte in v sovražnikovem zaledju napadli položaje, stanovališča čet, kolone z novimi pošiljkami, železniške cilje in letalska oporišča.
V Tuneziji so potekla premikanja naših čet severno od črte Kairouan — Sousse po načrtih. Zadnje čete so zadržale sovražni« kovo prodiranje. Zračno orožje je učinkovito zaščitilo premikanja nemiko-italijan-skih čet in v pretekli noči z dobrim uspehom bombardiralo ladijske cilje in skladišča novih poifljk X intetaaiiia B6ae.
6 britanskih torpednih in bombnih letaL Na obali zasedenih zapadnih ozemelj so lovci in pomorsko protiletalsko topništvo zbili štiri nadaljnja letala.
V zgodnjih jutranjiff urah današnjega dne 80 vrgla sovražna letala nekaj bomb na kraje ob Nemškem zalivu.
Delno priznanje: 7476 letal uničenih
Stockholm, 16. aprila. Angleško letalsko ministrstvo priobčuje zopet enkrat priznanje večjih zgub, glasom katerega je bilo v zadnjih 3 in pol letih zgubljenih skupno 7476 letal. Zgubljenih je bilo 4616 letal pri ofenzivnih, podjetjih, 899 pri obrambi v Evropi in 1961 pri ofensdvnlh in obrambnih podjetjih na Srednjem Vzhodu.
Na Sredozemskem morju so nemški lovci na podmornice uničili dve sovražni podmornici.
Sovražna letala so v noči na 13. april ж razstrelnimi in zažigalnimi bombami napadla nekaj krajev v OstpreuBen, zlasti K6nigsberg. Nastale so škode v stanovanjskih četrtih, na bolnišnicah in na vseučilišču.
Na obrežju zasedenih zapadnih pokrajin in Norveške smo sestrelili štiri britanska letala.
Kakor Je bilo objavljeno Se v posebnem poroOlo, so nemške podmornice, nadaljn-joč brez odmora boj, napadle v Severnem Atlantiku nek težko natovorjeni konvoj, ki je plnl proti Anglešld. Pri twn in ровач
Japond so, kakor Javlja neko poročilo 1ж MacArthurjevega glavnega stana, lačeU s zračno ofenziva proti oporiščem zaveznikov V severnoavstralskem prostoru. Z vedno večjimi močmi naperijo Japonci svoje zračne napade na strateško važne točke Britancev In Sever-noamerikancev.
Na državnem delovnem zborovanja babic Je ugotovil RreichsgesundlieitsflUirer dr. Con ti, da se je zelo znižala umrljivost porodnic.
393 mrHčev so doslej našli pri pospravljal-nih delih v Parizu. Vsi so bili žrtve severotune-riSkega zračnega napada z dne 4. aprila. Vseh ■' žrtev Se niso spravili.
Predsednik Izvršilnega odbora filipinske civilne uprave Vargas je v ponedeljek imenoval bivšega generala-majorja Pranclsca, Ici je prej spadal k servernoamerlflklm bojnim silam oa Filipinskih otokih, za filipinskega policijskega predsednika z nalogo, da postavi filipinske policijske čete na trdnejšo podlago.
Pri potopitvi raSiloa »Harvester« je našlo svojo smrt 8 častnikov in 186 mož, tako sporoča angleSka admirallteta. Na krovu te vojne ladje je potoval Churchill dvakrat preko Atlantika.
Stockholmska kriminalna policija Je prišla na sled na široko razpredenemu vohunstvu, ki je delovalo po nalogu neke tuje sile. >Afton-bladet« poroča, da sta bila v sredo dopoldne zaprta dva vohuna, en Šved in en Norvežan. V prihodnjih dneh pričakujejo nadaljnjih aretacij.
Z razveljavljenjem od Vichyja izdanih C1--đov»klh zakonov je zopet spustil verolomnl general Giraud,. tako izjavljajo v dobro poučenih krogih, pol milijona Židov nad domačine francoske Severne Afrike.
Živilski položaj v Egiptu postaja vedno slabši, ker porabijo zasedbene čete večino zalog zase.
Izdajalski general Welvert je po Reuterje-vem poročilu kot eden izmed prvih verolomnlh francoskih generalov padel v tunezljskem vojnem pohodu.
meznem zasledovanju v Karibskem morju in pred južnoafrikansko obalo so potopile 21 ladij s 138.500 brt la torpediraie šest nadaljnjih ladij.
Ostri opomini Angllll In USA
Osuplost nad izjavami sovjetskega veleposlanika Litvinov-Finkelsteina
Bern, 16. aprila. Ostri opomini, ki jih je naslovil sovjetski veleposlanik Litvinov-Finkelstein na neki časnikarski konferenci v Havani* na Kubi na zaveznike Moskve, so očividno mučno odjeknili v Washingtonu in Londonu, tiltvinov Bahteva, bi moimll neki narodi svoje trenutno vojaško udejstvovanje znatno povečati, da se omogoči zavezniška zmaga«, pomaga uganiti tudi vsebino večumih razgovorov, ki jih je imel sovjetski veleposlanik v Londonu, Majski, pretekli teden z angleškim zunanjim ministrom.
Zelo uvaževana je bila v krogih nevtralnih opazovalcev predvsem izjava sovjetskega veleposlanika v USA, »da razpolaga os z zadostnimi rezerv a m i, da si opomore od udarcev«, kot tudi ne navsezadnje zagrenjena kritika, ki si jo je privoščil Litvinov-Finkelstein nad. metodo povojnih diskusij na ameriški in angleški/strani in o katerih je med drugim rekel, da ne smejo pustiti iz oči glavnega cilja zaveznikov, namreč da si pribore zmago. Zdi se, da angleška in ameriška stran sedaj predvsem zastavlja vprašanje, če pomenijo izvajanja Litvinova, ki odkrito obsoja metodo Londona in Washingtona, da si prigovarjajo pogum s povojnimi diskusijami, odpoved udeleževanja pri tovrstnih debatah ali pa naj predstavljajo samo pritisk na za- . veznike. Vsekakor se čuti javnost USA, kot že poprej radi izvajanj severnoameriškega mornariškega ministra Knoxa o nevarnosti podmorniške vojne za zaveznike, z zahtevami sovjetskega veleposlanika zopet en-, krat bližje resničnosti.
Da pa v USA vsekakor nočejo odnehati od po sovjetskem veleposlaniku kot za ne- . primerne ožigosane debate o bodočnosti, , dokazuje prireditev »internacionalne konference o vzgoji« v New-Yorku, na kateri je zahteval severnoameriški minister za vzgojo zopet enkrat načrte za vzgajanje v diia-vah osovine po zaveznikih. Mednarodna konferenca za živila naj bi se vršila 18. maja v Hot Springsu v VirginijL Washingtonu je, kot je znano predvsem na tem, da otiplje na taki »tehnični konferenci« enkrat heobvezno zadržanje zaveznikov o tem, v kolikor bi bili pripravljeni, da se podvržejo vodilnim željam USA. Negotove se kažejo v tem pogledu najprej samo nnpmni . Sovjetski uniji, ki ni pokazala ta to koDf«> renco doslei nobenega navdušenja.
^ DfW*i	md Oraditr«! KIntM
GmbH.,	- Vttlitiltitui Di. Bmll HfttlM (!■
гпмИ 1и AmitirilMe №. 1 iMK,
Zopet 138.300 brl potopljenih
Načrtna premikanla našib čet v TunezIII
Samstag, 17. Aprfl 1948.
KABAWANKEN BOTE
Mte 8. — Nr. 81.
Europas grofie Marschlinie festgelegt
Bom: „Die bedeutendste der adit Erlegsbegegnungen des Fiihrers mit dem Duce"
Dr. T. L. Rom, 16. April. (Elgenbericht.) Zeli« lidies Ao«maB der .Bcritunjicn zwisdien dem FUhrer und dem Duce — die bisherljen tcht Krlegsbegeg-nnnjen der FOhrer der Adisenmiidite nahmen zum Untenchied des leizigen dreliaglgen Treffens nor elnln* Stunden in Ansprodi — and die ZahI der hohen militarlsdien ond polltischen SadiveratSndigen, die Ten belden Sel ten In Anwesenheit des FQhrers und des Dace sowie audh onter einem allgemelnen Aspekt die einzelnen Frajen berleten, madien Im itallenlsdien Urteil die Begegnnng Tom 7. April 1943 in der bedeotendsten Dberhaopt, die selt der ersten persSnKdien Bekanntsdiaft xwisAen dem Ffihrer and dem Dace innerhalb neun Jahren sell der Begej-nun* Ton Venedig Im JunI 1934 stattfand.
Dies wlrd In Itallen mil der elnmlitlgen FeAt-■tellung der Offentlidikelt znm Aosdrudc gebradit, deS eg sidi bel der Begegnnng пш ein fundamentales Element fiir die Struktur Europas handle.
Es Interesslcrten dabel, wie auSerordentlldi audi Imffler das Intereese dafQr sein mag. In Itallen nidit eo sehr die Einzelfragen sowohl militSrisdien wie polltledien Qiaraktere. wie etwa die Adisenfiihning den gegenwirtigen Stand des Kampfes gegen den Bolsdiewismoe oder Im afrlkanlsdien Vorfeld Europas benrtellt sondem die groSe Marsdillnle, nedi der Dentsdiland und Itallen nnd mil Ihnen die Vdiker Europas In der nSdisten Zuknnft ihre Kampfziele «b-etellen und danedi an der Verwlrklidinng der neuen Struktur Europas arbeiten. Uber sle gibt kurz ond pragnant der Niederschlag der Fiihrer-Duce-Bespredinng In der amtlidien Verlautbarung Aus-kunft. die nadi Itallenlsdien AuBerongen die Be-sdiliiMe zwel gleidi wlditiger Komponenten enthalten:
1. KomptomiBIoeer Kimpfeinsata car Erringong det Endsleg«« nnd Anssdialtang fcder топ Westcn and Osten dtm e n r 0 p a i s di • • f r Ik a n i I di e n Raom drohenden Gefahr, and 2. Anf-ban eines Earopa, In dem sidi die Na-tlonen anseret Konltnenls anf der Grundlage der Zus a m m enarbei t ihre Redite, Ihre Entwidciong nnd ihre Interessen тог illem im Sinne der Er-adilieBnng der wirtsdiaftlldien Reidi-tfimer fOt all* wahren.
Die praktiedien Konsequenzen. die sidi eus dem r.welten Tell der Beschliisse ergeben — ohnc Brediung der plutokratlsdien VorherrsAaft let die Ersdilie-fiong der wirtsdiaftlldien Reiditflmer fiir alls Na-tionen ebenso anm8giidi wie die Wahrung Ihrer Redite ohne Beseltlgung der bolsdiewietlsdien Gefahr —, beweleen Itallen, d*G die poUtisdie and die
milltarisdie Besdilufifeesung bel den Besprcdiungcn gleidiberechtlgt nebeneinanđer standen. Wa» die mlli-tarisdieo Besdiliuse angeht, sind die АиВегипцеп des „Meesajjgero" bemerkenswert In denen ee helfit:
„Die besdilossenen NaBnahmen beziehen sich ebenso anf den Einsatz zo Lande, zur See and Id der Lnft, sind der gegenwZrilgeo Situation bestens in-sepaBt ond reldien bel weltem aus, jeder La%e die Stim ZD bleten. Wenn der Feind etw« eine Vermin-deroD)! des Kampfpotentlals der Adise erwartet, so wlrd er sidi enttiusdit sehen, denn das Kampfpoten-tUI wird flelmehr Qber |ede Voraussajje hinaus inteoslvlert werden mIt Ergebnlssen, die planmaBIg geradezu matbematlsdi znm Siege fuhren werden."
Ein besonderer Akzent Uegt In dieaem Zusammen-hanj! ftuf dem In der Verlaatberunj liber die Begeg-nung erstmals von selten der Adisenfilhrung ge-brauditen Ausdnidt der Beseltlgung mllltarisdier Be-drobnng des afrikanlschen Raumcs. was In Itallen als dem Haupttržger der Siidfront Europas besonderes Interesse erweAt da damlt Europe als fUr den nord-•frlkanlsdieiv Raum kompetent erklart wird wie „Fopolo di Roma" sdireibt. der anf die diesbeziig-
llAe Anfttrmie det Dnet твт „CrtrltiercB" ItdleiM nadi Afrika iš telnet Rede ta die Millx тот 1. Februar dlese« Jahres verweist Mit Redit madit daisn Gayda Im „Glornale d' Italia" aufmerksam dsB die Schladit am Mittelmeer. der Kriejfssdiauplatz Tnne-tien. nnr ein Aspekt let irtcht entacheldend'aber in der Gesamtkrlcijfiihruni!. Die Summe der dardi die totele Mobilmachanij elnyeeetzten Krafte Deutfdi-lands und Itallen; an Hand der j?cmaditen Anstren-gunjjen die Erhaltnng der Ach.senpolltik dos Zn-sammenbrcdicn det bolsdiewistisdien Winteroffensive. die Produktionesteijjerunj und der Erfolg det Kriejes auf den Meeren ilnd nadi Urteil des halbamtlidien Organs Itallena vom Fiihrer nnd vom Duce mit Ruhe und Vertranen anf die Torhandeneo enormcn Krifte geprflft worden
Einen sehr weiten Raum nehmeir In den Itallenl-echen ftuBerungen zn der Begegnung die AusfUhmn-gcn liber die Ziele der Adise auf politlschem Gebiet in der Gestaltung des neuen Europe eln. Allgemein 1st die Feststellung, daG den ebenso nebelhaften wle von intemen Rlvalltaten durchsetzten, in ihrer Ziel-Bctzung lahmen Projekten der Gegenselte ein klareree, kurzes und iedermann einleuditende« Programm durch die Adisenfiihrer entgegengeatellt wurde. Ein-deutig ist Im Urteil Italiens. daS die Einheit und die Kultur Europas nur durch den eiegrclchen Krieg der Achse gewahrt und gesichert werde, fiir welches Zlel die Begegnung Fiihrer—Duce eine Etappe von ent-echeideodcr Bedeutunj lat.
Grofier Eriolg unseier Schnellboote im Kanal
Angriffe am Kuban-BrUAenkopf abgewlesen - VorstSBe In Tuneslen gesdicltert
Am dem Fiibrerhaoptquartier, IS. April. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt;
Am Kuban-Brfidcenkopf fiihrte der Gegner mit Diehreren Divieionen and xahlreidien Panzem einen itarken Angriff, der blutig abgewiesen wurde. An den fibrigen Abschnltten der Osifront fanden keine weeentlidien Kampfliandlungen statt
An der tuneslsdien Front sdieiterten zahlreiche Srtlidie Angriffe und VorstoBe des Feindes in har-ten Kiimpfen. Einige kieinere Einbriidie wurden durch sofoA einsetzende GegensfoBe bereinigt Kampf-und NahkampffllcgerTerbande der Luftwaffe griffcn an die Front marsdiicrende motorisierte KrSfte des Feindes an und fugten den Koionnen erhebliche Ver-lust« zu.
Deutsdie Schnellboote grjffen in der Nadit zum 14. April im Kanal einen britischen Geleitzug an. Ohne eigene Verliiste oder Beidiadigungen tersenk-ten tie zwei britlsdie Zerstorer and besdiSdigten ein Vorpostenboot nnd ein Artillerie-Sdinellboot so schwer, dafi lie als Temiditet anzusehen sind. Sie Terienkten eipen Tanker von 4000 Brt, der ein ihm zu
Hilfe geeiltes kleineres Schiff bai seinem Unteigang mit in die Tiefe riB. Zwel Torpedo: trafen ein weiteres Schiff von 4000 Brt, das in sinkendem Zustand auBer Sicht kam.
Neben einem Storangriff auf ostdeutsches Gebiet griffen feindlidie Fliegerkrafte In der vergangenen Nadit Stuttgart an. Durch Bombentreffe' in den Wohnvierteln der Stadt hatte die Bevolkerung Ver-luste. NaditjSger und Flak-Artillerie schossen min-destens 23 britisdie Bombe« ab Fiinf weitere feindlidie Flugzcuge wurden gesiern im KBstenraum der besetzten Westgebiefe vemiditet.
Ein 'starker Verband sdiwcier dcatscher Kampf-flugzeuge fOhrte in der Nadit zum IS. April einen starken Angriff gegen die Industrlestadt Chelmsford nordostlich von London; nadi , dem Abwurf zahl-reicher Spreng- nnd Brandbomben entstandcn grofie BrSnde und Zerstdrungen.
Juden waren die Henkersknechte Stalins
sensationelles Ergebnis der blsherigen Untersudiungen im BlutwaM von Eatyn
B«rlin, 16. April. Das jrauenvolle Verbrechen Im Blutwald von Katyn. das die Welt eufhordien llefi. bisdiaftist welter die mil der Untersuchung beWten ««tiadigen mllitarledien dentsdien Stellen. die tiles daransetzen in Zusammenarbelt mit der ansassigen Zlvilbevolkemng. die leilwelse Augenzeoge der tlber-fOhrang der Gefangenen zor Rlditst&tte war. die Einzelhelten nnd Hintergrfinde dieses forchtbaren Massenmordes eofzndecken.
Die Identiflzierong der 10.000 bis 12.000 Leldien der «nf bestlallsdie Weise eraordeten Offizitre and Generale der ebemallgen polnisdien Armee nimmt onter Hinzozlehnng pointsdier Sadiverstandiger ibren Fortganj. Аивсг den Sadiverstindigenerhebungen, die von dem Direktor des Institnts fiir gerichtliche Medlzin nnd Krimlnalistik an der Universitilt Bfeelau. Professor Dr Bnhu. jeleltet werden. ist eine nm-fangreidit UntersnAong dordb eingehende Zeugen-vemebmongen nnd dorA genane Aufzeidinnngen von Angenzeogen elngeleitet worden.
Das "bisbcrige Ergebnis dieser Untersudmngen 1st genan 80 eensationeU wie die Aufdedong dee (urAt-baren BIntbadee. dae die Henkersknedite Stelins onter den Offirieren der ehemaligen polnisdien Armee anriditeten ond das fflr alle Zeiten in die Gesdildite ate der Maseenmord im Walde von Katyn elngeben wird Die Vernommenen eagen fiberelnetimmend and anenebmeloi • n». d-aB di« Merder der polniedien Offizi-ere dardiw«gs Jndan waren und dafi die GPU-EredileBnngetnippe von Ifidiedien Fnnktlonires befebligt warden.
Im Beiseln fflbrender Mitglieder des polnisdiea Hilfskomitees. n&mbafter Ante ane Waiedjen nnd zahlreidter polnisdier Jonmalisten erklSrte der Eisen-babnarbeiler Alexei Sladkow. der eelnerreil anf dem Verladebahnhof. wo die gefe.iselten polnisdien Offi-*lere aos dem Zug in Lastwagen verladen warden, arbeitete. daB eldi die Bewadiungskommandos aos jiidisdien Fonktionaren der NKWD d. h. der GPU. jusamniensetzten. Er hat die berflditigten Gefangnis-antos and Arrestantenwagen vom Babnbof Gnesdowo binauf zom Weld ton Katyn verfolgen kSnnen. wie elc vellgepferdit mit gefe«selten Offizieren abfubren und bald daranf leer zorii&kebrten. Diese VorgSnge bat Slaikow mebrere Wodicn bindordi beobaditen kBnnen.
Femer ewchien «uf Vorladnng der Rosse Andrejew Twan. »eboren am 22. Janner 1917 in Nowo Bateki. dort Haasnummer 2 wobnbaft. Sdilosser verbeirai^et parteilos. and gab zn Protokoli. daB nnter der Be-vftlkening Qber die gebelmnisvollen Vorgange im Wftlde von Katyn kein Zweifel berrsdite ond daB es noter den Dorfbewobnem bekannt gewesen sei. daB die Leiton* der RiditstStte onter dem Kom-m«ndo von IQdisdien Agenten nnd Funktioniren der NKWD (GPU) ftOnden	, _ ,
Audi die Aossagen dee Rossen Kieeelow. Parfeon. 72 Jabre all Landwiri wobnbaft Kosegory. dessen Neffe. der WKditer Romansergejewitedi, fiber die VorgSne« enf dem Kosegory-Hiigel Beedieid wnfite. end des Roseen Griwaeerzew Iwen, geboren em 20. Joni 191S in Nowo Bateko, dort Im Hans Nr. 119 wobnbaft. Drehet ledlg, parteiloe. seit Jull 1942 balm RoB Ob. der im Dorf Goeedowo in der Koldioea arbeitet,' «rhaxteteii die ErkesiitniMe, dafi «i aw •diMUdi ]aim <mnb, im W«M# M
Ihre Blutherrsdiaft ftusiibten, die grauenvollen Morde bejingen nnd nut wenige hundert Meter von der gchautigen Mordstiitte entferat ihte Orgicn feicrtcn. Den Dorfbewobnem und Banem. waren die CPU-Funktioniire durch ibr jUdiachee Gebaren wie durch ihre Sprtcbe als Juden bekannt.
Trauerfeler Шг Generalleutnant v. Soden
Lubcck, 16. April. Am Dienstag fand In Liibeck In der Kapelle an der TravemUndcr Allee die Trauerfeler fiir den veretorbenen Generalleutnant Graf von Soden etatt. ' Der Sarg war mit der deutedien Kriegsflagge nmhiillt. Offiziere trugen auf echwarzen Ki»sen die Orden dea Heimgegangonen, daruntcr den Pour le Mirite. With rend auf dem Friedbof die drel Ebrenwlven kracbtcn, wurde der Kranz dea Fiihrcra von WebrmachtangeborlgeB am Sorge niedergelegt.
Wieder Zebent In der Tllrkel
tc. Istanbul, 15. April. Zu dem pWtzIich In Erscheinung getretenen Preissteigerungen erklarte MinisterprSsident Saracoglu Vertretern der Presse gegeniiber, die Regierung werde die Ein-hebung einer Naturalabgabe von der landwirt-schaftliđien Produktion durchfiiliren. Das be-deiitet die Riickkehr zum Zehent, der Im os-manischcD Reich seit ieher einen Grundpfeiler der Steuergesetzgebung dargestellt babe, 1926 abcr aufgehoben worden sei. Die im Vorjahr elngefiihrte Zwangsablieferungspflidit fiir 25 Prozent der Getreideproduktion war der erete Schritt zu dieser Entwicklung.
Cypern will AnsdiluH an Qriedienland
Stodiholm, 16. April. Wie Renter aus Nicosia mcldct, habcn die griechlschen nnd cypriotlsdien Klubs und Gesellschaften Cypems weitere Protest-telegrammc nadi London getandt, nm gegen die Er-klarung des Herzogs von Devonshire zn protcstleren. der vor knrzcm Im Oberhaus festgestellt het. das Nadikrlegsziel fur Cypem sei dlo eigene Reglerung. Die Poilzel muBte eingrelfen, als in Famagusta die Studenten vor dem Amtsgebande dw Hochkommls-sars demonstrierten.
Das groDte Bauvorhaben seit den Pyramiden
Stimmen des Auslandes zum Ban und zur Bedeutung des Atlantlk-Walles
Beriln, 16. April. Der Atlantik-Wall, die Starke Befestigung gegen britisdie odei nordamerikanlsche InvaslonsgelCste, findet In der auslandlsdieA Presse welter starkste Beadhtung.
„Sdion bei der Befestigung der Verteldlgungsanla-gen entlang der Kanalkiiste gewann man die Ober-zeugung von der ungcbeuren Verteidlgungskraft der deutschen Wehrmacht", schreibt der Vertreter đcr „Mainidii" In Tokio in einem Beridit liber die Be-
flchtigunjsreise. „Dluer Elodnidc, den wir dort am Kanal gewonnen batten, wurde jedoch", fabtt der Bericbt-erstatter fort, „auf der weiteren Reise nach Stiden nodb verstarkt. Selbst wenn eg den EngWndem und Amerlkanem gellngen solite, bier an einem Punkt eioe Landung durdizufObren, ta ware ein veiterer Nadiscbub unmogllcb und kSnnte edinell verblndert werden. Ein deutscber Of'Jzler, der una fflbrte, erklarte, daB dies das grSCte Bauvorhaben seit dem
Der Atl antikw all steht'abwehrbereit Die »Batterie Tođt«, eine der riesigen Feinkampfbatterien, die von den Маппетп der Organisation Todt am Atlantikwall erbaut wurde.
(РК.-Ап1пвћтв1 OT.-fl&tegrtterichljer Meier PBK^ Itjf
1	Relseberlđit
z
I	Wenn einer eine Reise tut, so kann Ml
I	was erzahlen. Eden hat nunmehr dem
=	Unterhaus einen Bericht Uber seine Атв^
I	rikafahrt vorgelegt. Neben den КотрИч
I	menten liir die USA enthalt er wenig Po* ''
I	sitives. Die brennenden Probleme dw, .1
I	Kriegiiihrung umschrieb Sir Anthony^ ^
I	mit glatt^n, nichtssagenden Phrasen,
I	die Twac geheimnisvoll klangen, aber
I	nichts aussagten. Das ist woh! Diplo*
I	matie, und man kann auch nicht erwar«
I	ten, daB er der Weltofientlichkeit die in^
I	timsten Geheimnisse alliierter Strategi«
I	preisgibt, aber man kann xweiieln, ob
I	sich hinter seinen Worten iiberhaupt <fa#
I	Wissen am solche Dinge verbirgt. Inter"
I	essant war jedoch, was er Uber die Ben ■
I	ziehungen zwischen den USA und Vichy
I	sagte. Er erklart wortlich: »Nur dank
I	der Aufrechterhaltung dieser Beziehunm
I	gen konnte die amerikanische Regierung
I	nach Nordairika eine betrachtliche Zahl
=	von Agenten hineinbringen, die sehr
I	wertvoU waren, indem sie den alliiertea
I	Truppen einen Weg difneten^, Alle Staa-
I	ten, die noch das Vergniigen haben, amen
I	rikanische Diplomaten bei sich zu behern
I	bergen, sollten sich dieses schamlose
I	Eingestandnis merken und Amerikaner
I	mit DiplomatenpHssen schlechthin als
I	Angehdrige der 5. Kolonne behandeln*
=	Eden beschaitigte sich dann mit dent
I	Nachkriegsproblem. Hier sagte erg
I	»Selbstverstandlich waren diese Bespren
I	chungen rein aufklarender Art und
I	fiihrten zu keinerlei Bindungen, weder
I	der amerikanischen noch unserer Regies
I	rung. Es ware das Letzte fiir uns ge^
I	wesen, unsere VerbUndeten an absolute
=	und starre Regeln binden zu wollen.K '
I	Man braucht nur den Morgenthau-Plan
I	mit dem Keynes-Plan zu vergleichen, um
I	zu s^en, wie weit die anglo-amerikani-
I	schen Ideen selbst auf einem verhaltnis"
I	maBig unpolitischen Spezialsektor wie
I	den der Wahrungsfrage auseinandern
I	gehen. Der Krieg ist jetzt iiber drei
=	Jahre im Gangie, und die beiden angel'
I	sachsischen Michte sind bei den Егбгп
I	terungen, fiir was sie eigentlich Krieg
=	fiihren, noch immer nicht iiber das Sta-
I	dium reiner Aufkl'arung hinausgekom-
5	men. Diese Edenschen Worte richteten
5	sich aber auch an die Sowjetunioa. Sie ,
I	erlautern noch einmal das Unvermogen
I	GroBbritanniens, im Falle eines Sieges
I	der Alliierten die Russen zu irgendwel-
I	chen Bindungen iiber die kiinftige Ge-
i	Europas zu bringen. Eden
=	erklarte, daB GroBbrHannien dies nicht
I	nur nicht kann, sondem auch nicht will. <
I	So bleibt die Frag^ offen, ob GroBbritan-
I	nien nicht vielleicht doch wollte, wenn
I	es konnte. pb S
StiiHiniimiiiiiiimnMiiiimimmmiiinmiiiimmHiHimnimniiimiii
Baa der Pyramiden In Agypten sel. Die U-Boot-Aniagen an der AtlantikkOste kOnnen durch kein« Luftangrlffe veralditet werden."
Die ruminlscfaen Blitter outerstrelAen allgemeia in Ibren Ubersdiriften das AusmaS nnd die Wleder-standskraft des Atlantik-Walles. ,,Unl?ersul" (tellt fest, „auf {eden Fall wiirden die Ergebnisse einer Invasion fiir England katastropbal seia Besonder# Bedeutung muB der Tatsadie belgemeuen werden, daB Deutsdiland auBer bewundemswert befestigtra Stellungen audi liber genOgende mentdilldie Reserren im Westen verfiigt, die von vomherein Jeden Er,
folg eines Invasionsversudies nnm8glidi medien", Im „Curentul" Ilest man n a.: „Die deutsdie Ver« teldigung 1st bis ins klelnste and fUr |ede mdglldie Variante einer brltisdifn Invasion vorbereltet and kann ale mit vSUlg rnhlgem Blut erwarten."
Die gesamte Press* der Slowakel bradite tni Montag groBe Ausziige ana den VerSffentlldiungen der Weltpresse fiber die Fertlgstellung des Atlantik-' Walles. „Gardista" sdireibt: „Die deutedien Inge# nlenre nnd Arbeiter baben ein Melaterweric volh bradit, daa alles bisher Gelelstete Shnlidier Art Itf den Sdiatten atellt. Dieser Wall 1st abir nldbt nnr Elsen nnd toter Beton hinter ihm steht die dentsdi# Wehrmadit nnd wird leden Versndi, den Boden del europiiladien Kontinenta %n betreten, blutle mbw weisen."
Sdiwere Verluste der USA-Marine
Toklo, 16. April. Zn der Vemiditung von zebu nordamerikanlsAen Tranaportem durdi lapaniadi« Merineflngzenge bei der Salomon-Ins el Florida, di* am 9. April gemeldet wurde, wird nodi erganzend mitgeteilt daB sidi nnter den versenkten Transportem zwel Sdiiffe von |e 8000 Brt, sedis Sdiiffe von I« 5000 Brt nnd iwel von la 9000 Brt befanden, di# all« in kQrzeeter Zeit nnterglngen. Der Feind verlot damlt an dnem eintigen T«ge 52.000 Brt Sddffg.« raom und mehr ale 80.000 Tonnen Krlegematerial und aonatigea Nadiadiubgnt. Audi die Zahl der mit den versenkten Sdilffen ums Leben gekonunenea Seelent* nnd Soldaten ist sehr bo^
Alle Krefte fllr den Endsieg
Toklo, 16. April. Dae kommende Jabr ist das widitigste Im gegenwlrtlgen Blngen und wlrd daa Sdiidcsal des fapanisdien Kalserreidiea entsdielden. erklart« MinisterprSsident Tojo vor den lapanlsdiee Provinzgonvemeuren, die zn einer mebrtSglgen Kon-fcrenz b«i den Zentralbehorden in Tokio versammelt aind. Zur Eriingung dea entsdieidenden Sieges ski di# welter« Stirknng der Kriegakrifte dea Landee erfoiw derlldh Japana Eld sel, *11« Krift« einznsetzea, Die geeamte fapanladi« Politik eel daranf «ing*4 rlditet, den Sleg n arrlngen, D1« Produktlonslelstun-f«B tclm fnt, w verd* (edodi erwartet, dafi ale nodU . A# ## Plammges Unam leatdfcit werdaM кввиА
Be4te-4. — Nr. 81.
KARAWANK£N BOTE
Samstag, 17. April 1843.
Monnerheim, dei Morschall von Finnland
ŽIvlJenska slika največjega finske ga vojaka — Ponos svojega naroda
j Schweden sind wlr nlđit. Russen wollen wlr hiđit werden, also mtissen wlr FInnen sein."
Es' war ein schicksalbedlngtes Wort, das der Lage des finntsdhen Volkes an der fiufiersten Grenze abendlSndischcr Kultur Ausdruck gab.
Dar sUdwcstlichc Teil des Landes war von lange hei mit Schweden in Verbindung getreten, der librige Teil stand des ofteren, besonders seit 1809, unter moskowitischer Herrschaft, Von N'iKolaus II. wurdc die zeitweilig bestandene Ailtonomle der FInnen aufgehoben, die nisei «he Novemberrevolutlon von 1905 bradite dcm Land nochmals Erieichterung, 1910 wurde e& ganzlich unterjocht,
hWir haben das Recht, aber Rufiland hat die Bajonette." Dlese Feststellung begleitete den Kriegsausbruch von 1914. Die Petersburger Marzrevolution 1917 btachte wieder FreUieit itir Suotni, wie Finnland in der eigenen Spraclie heifit. Aber die Freiheit bedeutete zunSchst,
mindestens in SUdfinnland, die rote Diktatur.
Das war die Lage, als urn die Jahreswende 1917/18 der bis dahln laristische General Karl Gustav Emil Freiiierr von Mannerheim in seine finnisdie Heimat zuriiAkehrte. Mannerheim hatte in der Petersburger Garde gedient und im Russiscli-Japanischen Krieg seine ersten Kriegs-aupeichnungcn erworben.' Wenige Jahr« spater erfiielt er vom Generalstab Ikn Auftrag zu einem wissenschaftlichen Erkundungsritt, 14.000 Kilometer quer durdi Asien. Das Ergebnls sidierte Ihm „elnen Ehrenplalz unter den Er-forschern des asiatischen Kontinents". Am Krtegsbcginn 1914 wax JMannerheim Chef der Gardekavalletiebrigade in W«rschau. Nach dem Zivsammenbruch des Zarenreiches hatte Mannerheim es eincm Sturz mit dem Pferde zu dan-ken, daS er in ein Spital nach Odessa kam und sidi dadurch aus dcm Verband der revolutlonie-renden Truppen losen konnte. Nach Wieder-crlangung der BewegungsfShlgkeit relste er echnurstracks nach Petersburg und meldete dort als finnischer Staatsangehdrlger »einen Austritt »us dem russischen Verband.
waren die roten Kreise durcb Petersburger Ein-fliise aufgewtlhit worden. Voriibergehend wurde Mannerheim Reichsverweser, doch bei den Wahlen im Sommer 1919 gewannen seine Gegner die Oberhand. Erst zwolf Jahre spater war das Er-neuerungswerl( elngelebt. Svinhufvud wurde wieder Staatsprasident.
1933 wurde Mannerheim durdi Emennung zum Feldmarschail geehrt. Man ahnte da noch nicht, daC Mannerheim nochmals fur sein Volli elnzutreten haben werde.
»Die Stim von Lorbeer wund."
Zwisdien Finnland und der Sowfetunlon hatte ein von dleser gewtlnschter Ni&tangriffspakt bestanden, obendrein erklSrte Finnland bei Aus-bruch des gegenw3rtigen Krieges am 1. September 1939 gemeinsam mit alien nordisdien Staa-ten nodimals seine Neutralitat Doch bald setz-ten die Sowjets mit ihrer Aktion gegen die bal-tischen Staaten ein, und von Finnland verlang-ten sie die Schleifung der Befestlgungen, Abtre-tung einiger dichtbesiedelter Gebiete und sogar eine Marinebasis in Hanko. In Moskau wurde eine neue finnische Regierang ausgerufen, die sowjetisdien Sender sprachen von unverscham-ten Herausforderungen durch Finnland, und schon setzte sidi au& die Kriegsmaschinerie der Bolschewistcn gegen das kleine Finnland in Be-wegung. Englander und Amerikaner liebaugelten mit Stalin, blieben miifiige Zuseher, und Ende November 1939 stand Suoml wieder im Kampf gegen den Erbfeind. ,
Was sich Jetzt vollzog, wlrd noch In femsten Zeiten als „finnisches Wunder" bewahrt werden. Das finnisdie Volk war geeint, es gab keine Parteien mehr. Vier Miilionen FInnen standen gegen hundertachtzig Miilionen der Sowfete. Dodi: „Mannerheim sagte, wlr sollen es wa-gen . . . So erklang das Marsdilled der fin-nischen Jager. An der Front zwisdien Eismeer-
ki) ste nnd Ladogasee errang Mannerheim schSnste Erfolge, auch auf der Karelischen Land-enge konnte der Ansturm der Sowjets lange standgehalten werden. D odi Anfang februar 1940 wurden die tapferen Finnen durdi die er-driidtende Ubermadit von vierzehn Sowjetdivi-eionen und tausend Panzern aus der Manner-heim-Linie in eine dahinterliegende Steilung zn-riidigedrangt. Am 13. Mtirz kam es zum Frie-den, es war den Bolsdiewisten nidit geiungen, Viipuri zu erobem, nun mnSte es abgetrcicn werden. „Der vielieidit harteste, aber audi ehrenvollste Kampf der finnisdien Gesdiidite war voriiber." Unfafibares Leid war Uber Suohii gekommen, ein Zehntel des finnischen Gebietes wurde verloren, und Werte von mehr als zwei Milliarden Finnmark waren zerstOrt. GroS waren die Opfer des Kampfes, und dodi hatten sie ihren Sinn erfiiilt. Sie hatten dem Volk die letzte Reife gegeben, hatten es geeint fiir alie Zeiten. „Die Stim vom Lorbeer wund", griff eine mSnniidie Nation aufs neue zu Axt und Pfiug.
Dann kam der 22. Juni 1941. Zum drittenmai mufite Finnland den Kampf gegen den Erbfeind aufnehmen. „WafFenbrUderi Foigt mir nodi dieses ietztemai — jetzt, wo sidi das Volk Kare-liens wieder erhebt und der neu anbrediende Tag Suomis uns entgegenleuditet", rief Mannerheim seinen Truppen zu.
Sieg folgte auf Sieg, nidit nur Viipuri und HaAko wurden zuriickgenommen, audi die alte Reichsgrfenze wurde wieder gewonnen. ,Jm Norden kampft Finnland, ein wahres Helden-volki" sagte Adolf Hitler im Oktober 1941. Hin-terhaltige Versprediungen, weldie von England und Amerika, Suomi mit biliigen VerspreAun-gen zu einem Sonderfrieden zu bewegen. wurden von den stolzen Finnen abgewiesen. Ein halbes Jahr spater wurde Mannerheim zum Marsdiall von Finnland emannt,
Aus den Bausteinen der Opfer dieses Krieges ersteht das neue Europa, das fiir alle Zeiten audi die grdfite Gestalt der finnisdien Gesdiidite zu seinen-. Bauherren zahlen wird: Gustav Freiherrn von Mannerheim.
Oberst Max Freiherr von Pitrcicb
ОЈмег SGHATZKHSTLEIN
Ootthold Cphr.lm Lauliig (ITW-ITBI),
Vom 0К.п1Јеп und vom Гг/лкбП
Mđdchen, Idfi mich dich doch кп^еп! Zaui'>v nicht, souet wirst du miisson. Hurtig, hurtig, schenkt mir einl Auf das KUsaen schmeckt der WeinI
Dieser, Wein hat Geist und Feuer, MMchen, tu' doch etwas freier,
G6nn' mir vortgen Genti^:
Аг^ das Trinken schmeckt ein Kupl
EIIm:
Lysiae;
EUm:
Lvsiae;
Eliw:
Lysias;
Elise:
Lysias:
Bekle:
Das eufgehobene Gebof
Siehst du den Wein im Glase blinken, Lerne von mir deine PfUcht:
Trinken kannst du, du kannsi trinken, Doch bclrinke dich nur nicht.
Wallt dein Blut von Jugendtrieben, Leme von mir deine PfUcht:
Lieben kannst du. du kannst lieben, Doch verliebe dich nur nicht.
Bruder! ich mich nicht verlieben? Schwester! ich mich nicht bet'rinken? Wie verlangst du das von mir? Wie verlangst du das von mirf Lieber mag ich gar nicht lieben, Lieber mag ich gar nicht trinken. Qeh nur, ich erlaub' es dir.
Die Kusie
Der Netđ, o Kind, Zđhlt unsre Kflsse; Ein Tausend KUsse; Geschwind du mich, Geschwind ich dich!
Geschtrind, «fe»chwinđ, 0 Laura, kOssa'
Manch Tausend KUtse, Damit er sich Verzđhlen milste.
I . Der erste Kampf gegen Moskaa.
Als Mannerheim Ende 1917 In seine Heimat kam, fand er z war viel guten WiUen, aber die MilitarkomitMS zersplltterten sidi in Diskussio-nep, es fehlte an Sammiung. . Durdi mannlidie Haltung errang der In seiner Heimat kaum mehr Dckannte General bald Vertrauen, und die Schutzkorps bcriefen Ihn zu Ihrem Flihrer. Mlt elnlgcm GItick entging er den Kontrollen der Roten, kam am 17. JKnner 1918 nach Vaasa, wo er seine Befehlsstelle errlchtete. Unterdessen yiitete der rote Terror in Siidfinnland.
Am 28. JSnner lieS <r die Schutzkorps, ob-wohl dlese noch wenlg gefestigt waren, gegen die roten Garnisonen im nGrdWchen Finnland antreten, und schon - b«i diesem ersten Schlag .wurden namhafte Erfolge erzielt. 5000 Rote ge-fangen. Bald kehrten die Jager helm. „Es war ein Wendepunkt des Frelheitskrieges", In der Heimat war der Begrlff „jager" berelts zum My-thos geworden.	■ '
Anfang April traf auch die deutsche Ostsee-divlslon In Hanko ein. Mannerhelrn hatte delne Truppen aber schon frШler nochmals losschlagen lassen.
Am 2. Mai war Finnland befrelt, nnd der ge-meinsame Sieg hatte den Grund zur deutsch-fin-nischen Frcundsdiaft gelegt. Es war nicht nur ein Sieg fUr Suomi, das aus Blut und Leid wie-dererstand, sondern auch fiir Europa. Deutlidi war die geschlchtlidie Gestalt Mannerhelms her-yorgetreten.
„MOgen Flnnlands Sohne daran denken, dafi si* ohne Elnigkeit eine starke Armee nicht schaffen liiBt", sdirieb Mannerheim, als er den Oberbcfehl niederlegte. Doch zu der so notigen Einlgkeit kam es noch lange nicht, viel zu tief
Deutsche Siegesfanfaren /
Kriegflivdw det Deutichra Volk** im Wandel der Jahrhunderte
Wieder slngen Uber den Trommeln und Pfeifen, fiber dem dumpfen Marsditritt der Heere als eiserne Lerdien die Lleder mltanfeuernd, auf-reifiend, vonvartsstadieind — Lleder, in denen das err«gte Gefiihl elner sidi in aufierster Kraft-entspannung erhebenden Nation nadi Befreiung und Erldsung audit. Soldie Lleder sind Mitkiimp-fer. Sie konnen zu einem raoralisdten Faktor von gewaltlger Bedcutung werden, Sie sollen wie Sdiwerter klirren, wie Hammer sdilagen, wie Fauste rtitteln und sdititteln. Was die Dlchtung Tor Jahrhunderten zur Befreiung der Nation bei-getragen hat, lebt in ailer Herzen fort. Sie hat. wie der Freiherr von Stein sagte, ein gut Teil des Feuer* entzUndet, das. dann die Ftanzosen verzehrte. Sie wurde eine .JiriegfUhrende Madit". aus sidi selbst heraus. Schon die alten Germa-nen zogen mit Hymnen und Liedem ins Feld. Unter dem vorgehaltenen Sdiilde brauste dumpf und Kampflust entflammend der „bardltus" her-Tor.' In der dirlstlldien Zelt erhielt dieser Sdiladitgesang religibsen Charakter. Es wird be-riditet, dafi gerade die Deutsdien in den Kreuz-zligen gesungen hfitten. Aber erst im 16. Jahr- , hundert ist das eigentlidie deutsdie Kriegslied entstanden, das von frommen Landsknediteo gesungen und welter verbreltet wurde. Es ist meist derb, kemig, redit volkstiimlidi und man hOrt es fdrmlidi aus rauhen Kehlen Uber die Heide brausen. Weldi praditvolle Kampfesfreu-^gkeit, Madit und Zuversldit stedit audi in den Liedem eines Luther, eines HuttenI Im 17, und 18. Jahrhundert gab es, trotz den Versudien, alles zu verfeinern, immer nodi starke Studce. Da wlrd die deutsdie Fassnng des Marlborough-Lledes gesungen und es entstand das unver-
wUstllche, heute immer noch moderne Prlnz-Eugen-Lied. Die Brandenburger sangen Lieder iiber ihren Karftirsten, ilber die Sdilachten von Fehrbeliin, RoCbadi und Leuthen. Es folgten dann die Kriegslieder von einem preuBisdien Grenadier und Ewald von Kleist fubelte kurz vor seinem Heldentode bei Kunersdorf seine „Ode an die preui^iscbe Armee" — an das „uniiber-windiiche Heer, bereit zum Siegen oder Ster-ben." UnzWilig sind die Soldateniieder, die Friedrich den GroBen als Lieblingshelden besin-gen, wie das keritige Grenadierlied „Fridericus Rex, unser Konlg und Herri" 1813 regt sich ein neuer Geist und splegeit sich in den vlelen Frei-heitsliedern wider. Das „Volk" steht auf — das Volk, dae elnen „helllgen Krieg" fUhrt, das sein Schlcksal in die eigene Hand nimmt, das den Konlg einfach mitreifit. Wohl hat die Dichtung eigene Helden jenerZelt in Schlll, in Liitzow und Кбгпег, aber die elgentllchen Kriegslieder nen-nen und kennen sie nicht; sie rufen die Nation an, nicht mehr elnen einzelnen. Die Dlchter werden selber Soldaten 6der sind doch von dem gleichen Ingrimm und Gefiihlsbrand ergrlffen wie die Kampfer, wie die ganze Nation. Elnen sAw&cheren Auftrieb erhlelten die Soldateniieder anno 1870. Es fehlte ihnen der Impuls der Jugend, sie waren abgeklart wie die relfen Manner, die in den Kampf zogen. Dafiir aber strom-ten 1914 neue Lieder in ungeheurer Kraft von den Lippen der nach vom an die Front ziehen-den Truppen. Heute aber entsteht eine neue kostbare FUlle von Gesangen, hinter denen der gespannte Slegeswille einer zu allem entschlos-senen Nation steht.
Fr. Cetftthoier
Die Cewilfhen
Ob ich morgen leben werde,
Wei0 ich frefUch nicht:
Aber, toenn ich morgen leben,
Dafi ich morgen trinken werde,
WeiP ich gam gewip,
*
Unfersdiiede
Ein KttSchen, das ein Kind mir schenket,
Das mit dem Kiissen nur noch epielt Und bei dem Kiissen noch nicht« denket. Das ist ein Kufi, den man nicht filhJt.
Ein Kvp, den mir ein Freufid verehret, Das ist '/Т GruP, der vigentlich Zum wahren Kiissen nicht gehOrct: Aus alter Mode kiipt er mich..
Ein KuP, den mir mein Vater giebet, Ein wohlgemeinter Segenskufi,
• Wenn er sein SShnchen liebet,
let etUKie, đa» iOk вЛглп ти/».- r. -i .. ...
Ein Kufi von melner Schwester lAebe Steht mir als Kufi nur to weit an, Als ich dabei mit heifferm Triebe All andre M&dchen denken kann.
Ein Kufi, den Lesbla mir reichet, Den kein Verrđter sehen mufi,
Und der dem Kufi der Tauben gleichet: Ja, so ein Kufi, das ist ein Kufi.
Des Pšradiet
Sein GlUck far einen Apfel geben.
0 Adam, welche LUsternheitI
Statt deiner hStt' ich leben sollen.
So war' das Parodies noch hmt. —
Wie aber, wenn alsdann die Traube
Die Probefrucht gewesen teđr'f
Wie da, mcin Freundf — Ei nun, ich glaube —
Das Paradies wdr' auch nicht mehr.
Dmuhdim Saemn. und AWrchwt
SneewIttAen
(Fortietzung)
Dann sah efch der erste um und eah, daC auf scinem Bett eine kleine Dalle war, da spradi er; „Wer hat in mein Bett getreten?" Die an-deren kamen gelaufen und rlefen: ,Jn meinem Bett hat auch Jemand gelegen." Der slebentt aber, als er In sein Bett sah, erbllckte Sneewltt-chen, das lag darin und echlief. Nun rief er die anderen, die kamen herbeigelaufen und schrlen yor Verwunderung, holten Ihre sleben Llchtleln und beleuchteten Sneewittdien, „El, du mein Gottl El, du mein.Gotti" rlefen sle, „was 1st das Kind s6 BchenI" und hatten so groBe Freude, daB sie es nicht aufwediten, sondern Im Bettleln fortschlafen llefien. Der slebente Zwerg aber schlief bel seinen Gcsellen, bel jedem ein« Stunde, da war die Nadit herum.
Als fes Morgen war, erwachte Sneewittdien, und wie es die sleben Zwefge sah, ersdirak es. Sle w.lren aber freundllch und fragten: ,,Wle helBt du?" — Idi helBe Sneewittdien", antwortete es. „Wie blst du In unser Hans-gekommen?" epra-dien welter die Zwerge. Da erzShlte es Ihnen, daR seine Stlefmuttcr es hatte wollen umbrlngen lassen, der Jager hatte ihm aber das Leben ge-schcnkt, upd da ware es gelaufen den ganzen Tag, bis e» endllch Ihr JHauschen gefunden hatte. Die Zwerge sprachen: „Willst du unseren H»"s-halt versehen, kochen, betten, waschen, nahen und stridden, und willst du aljes ordentlich und reinlich halten, so kannst du bel uns bleiben, und es soil dir an nichts fehlen." — ..Ja", sagte Sneewittdien, „von Herzen gern", und blieb bei ihoen.. Es hielt Ihnen das Haus In Ordnung. Morgen« gingen sle In die Berge und tuditea Era und Gold abends kamen sle wieder, und muBte ihr Essen bereit sein. Den Tag Uber wcir. da.4 Madchen allein; da warnten es die guten Zwcrglein und sprachen: „Hiite dich vor deiner Btiefmuttcr, die wird bald wliien, ^afi du bl«r BM, M k	iMNi«."
Die KBnlgln aber, nachdem sle Sneewlttchens Lunge und Leber glaubte gegessen zu haben, dachte nicht anders, als sie ware wieder die Erste und Allerschdnste, trat vor Ihren Spiegel und spradi:
„Splegleln, Spleglein an der Wand,
Wer 1st die Sdionste Im ganzen Land?" Da antwortete der Spiegel:
,Jrau KOnlgln, Ihr seld die SchSnste hler, Aber. Sneewittdien Uber den Bergen Bel den. sleben Zwergen Ist noch tausendmal schoner all Ihr."
I ft
Zelchaung: Annl Sajnltz.
Da erscbrak sie, dens fie wnete, dafi der Spiesei keine Unwahrhelt spradi, und merkte, daS der jager Rie betrogen hatte und Sneewlttchen noch am Leben war. Und da sann und sann sie auf« Bene, wie #a mnbrlngen woUte; dcaa no leqge Ita Ш MBatla шм №
Ihr der Neid keine Ruhe. Und als sie sich endllch etwas ausgedacht hatte, farbte sle sich das Ge-eidit und kleidete sidi wie, eine alte Kramerin, und war ganz unkenntlich. In dieser Gestalt gin; sle aber die sleben Berge zu den sleben Zwer-gen, klopfte an die Tlir und rief: „Schone Ware feill feill" Sneewlttchen guckte zum Fenster hinaus und rief: „Guten Tag, Hebe Frau, was habt Ihr zu verkaufen?" — „Gute Ware, schSne o "„entwortete sie, „Sdiniirriemen von alien Farben", und holte elnen hervor, der aus bunter Seide gefloditen war. „Die ehrllche Frau kann J ^""G^nl^ssen", dadite Sneewittdien, riegelte nnd kaufte sich den hflbschen Schnilrrlemen. ,4Und", sagte die Alte, „wle du ■ussiehsti Komm, Idi will dich einmal ordentlich gchnQrenV Sneewittdien hatte kein Arg, stellte sich vor sle und llefi sich mit dem neuen Schniir-riemen sdmiiren; aber die Alte sdinilrte ge-sdiwind und echnOrte so fest, dafi dem Sneewlttchen der Atem verging, und es fiir tot hin-fiel. „Nun blst du die Sdidnste gewesen", spradi tie und elite hinaus.
Nicht lange darauf, zur Abendzeit, kamen die 8leJ>en Zwerge nach Hause, aber wie ersdiraken sle, als sle ihr liebes Sneewlttchen tuf der Erde liegen saheo; es regte und bewegte sidi nicht, als wBre es tot. Sle hoben es in die H6he, und well sle sahen, dafi es zu fest gesdinflrt war, echnltten sle den Schnilrrlemen entzwel; da flng es an, ein wenlg zu atmen, und ward nach und nadi wieder lebendig. Als die Zwerge hdrten, was gesdiehen war, sprtdien sle: „Die alte Kr&merfrau war nlemand als die gottlose Kdnl-gln, hllte dich und 1а6 keinen Menschen herein, wenn wlr nicht bei dir sind."
Das bGse Weib aber, als es nach Hause gekommen war, ging vor den Spiegel nod fragte: „Spleglein, Spleglein an der Wand,
Wer lit die Scfadnste Im ganzen Land?" Da antwortete er wle sonst:
„Frau Kflnlghi, Ihr seld die SchSnste hler, Aber Sneewittdien iiber den Bergen d«a sleben ZwerfM
M	# rnimP
Als sie das hOrte, lief Ihr alles Blut zum Herzen, so ersdirak sie, denn sie sah wohl, daS Sneewlttchen wieder lebendig geworden war, „Nun aber", spradi sie, „will Ich etwas aussln-nen, das dich zugrande richten soil", und mlt Hexenkiinsten, die sle verstand, madue sle einen giftigen Kamm. Dann verkleldete sie sich und nahm die Gestalt eines anderen alten Wei-bes an. So glng sie hin iiber die sleben Berge zu den sleben Zwergen, klopfte an die Tilre und rief: „Gute Ware feill fell!" Sneewlttchen schaute heraus und sprach: „Geht nur welter, Ich darf nlemand herelnlassen." — „Das An-sehen wird dir dodi erlaubt sein", sprach die Alte, zog den giftigen Kamm heraus und blelt ihn in die H5he. Da geflel er dem Kinde so gut, daft es sich betSren llefi und die TUr Sffnete. Als sie des Kaufs einig waren, sprach die Alte: ,iNun will ich dich einmal ordentlich ktamen." Das arme Sneewlttchen dachte an nichts und IleS die Alte gewShren, aber kaum hatte sle den Kamm in die Haare geste&t, als das Gift darln wirkte und das MSdchen ohne Beslnnung niederfiel. ,ДЗи Ausbund von SchSnheit", sprach das boshafte Weib, „jetzt Ist's um didi gesdiehen", und glng fort. Zum GIfldc aber war es bald Abend, wo die sleben Zwergleln nach Haus kamen. Als sle Sneewittdien wle tot auf der Erde liegen sahen, hatten sie gleich die Stief-mutter In Verdadit, suchten nach und fanden den giftigen Kamm, und kaum hatten sie Ihn her-ausgezogen, so kam Sneewlttchen wieder zu sich und erzKhlte, was ve*gej«pgen war. D* wamten sie es noch einmal, auf seiner Hut zu sein und niemand die Ture zu Sffnen.
Die K6nigin stellte sldi dahelm vor den Spiegel und sprach:
„Spleglein. Spleglein, u der Wtnd, Wer 1st die SdiSnste im ganzen Ltndt" Da antwortete er wie vorher:
„Frau KSnlgin, Ihr seld die SdiSnste hler, Aber Sneewlttchen ilber den Bergen Bel den sleben Zwergen lit nodi UoMndmtl tdiSner •!« Ihr,"
WW
Batotw, 17. вргПа 1S4S.
K/-BAWAVFT!y BOTE
Sfnin 5. — ŠW. 81.
Out dem Kreise Radmannsdorf
Radmannsdorf. (Zanimiva Imenovanja krajev.) Na kolodvoru v Neumarktlu visi zemljevid Deutachen Alpenvereina, na kateri imajo nekateri kraji popolnoma prilegajoča se Imena. Tako so n. pr. imenovani sledeči kraji: Trftgera za Koreiten (Koritno), Stechen za Wodeschltz, SchUt za Asp, Zeli za Selo, Pirkdorf za Bresiach, Doslau za Do-slowtsche, Felgendorf za Smokutsch, Feld za Poltsehe, Quelldorf za Studenschitz, Eichen za Hraschačh, Laibl za Hlebze, Weldendorf za Werbnach, Lasseln za Sappusch, Bachi za Otok, Mlssach za Misatsche, AuBenwald za Zgosch.
Radmannsdorf, (Zborovanje NSKOV.) Tukajšnje tovarištvo Je sklicalo preteklo nedeljo člane v dvorano tukajšnjega kina, kjer je razložil KameradschaftsfUhrer J a k 111 s c h številnim udeležencem namen NSKOV, organizacijo In vlSine preskrbovalnih prispevkov. Ob zaključku je podal od Gauverblndungsstelle odposlani zastopnik, Hauptmann Pg. N i e dermUller Izčrpno poročilo o delovanju NSKOV, kot tudi o nameravani organizaciji v vseh Krelslh Gorenjske.
Bresiach. (ObiskKrelelelterjai.) Zadnjo nedeljo je govoril Krelslelter dr. Hoch-steiner v dvorani gostilne Gabrfeltschltz članom KVB Ortsgruppe Bresiach. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in je zapustilo prt prebivalstvu velik vtis. Nato se Je vršil še Stabsappell Ortsgruppe, pri katerem je Krels-leiter med drugim pozval posamezne sodelavce, da povedo svoje želje in pritožbe.
Veldes. (Prireditve za oboroženo Bilo.) Za oboroženo silo je bilo zadnji čae prirejenih v Veldesu več prireditev KdF. Ob dnevu oborožene sile se je vršil pester večer v strankinem domu in je bil za Veldes doživetje In je združilo prebivalstvo na prijetnem tovarlSkem večeru.
ABUng. (Apeli NSKOV.) Te dni eo ee
zbrali v strankinem domu člani tovarištva NSKOV na apel. .
ABUng. (>MelodlJe za tebec.) Te dni je priredila godba nekega zunanjega Geblrgs-jagerreglmenta v veliki dvorani strankinega doma'v ASllngu večerni koncert. Vojake, ki »o prišli iz fronte ob Ledenem morju In so obiskali na svojem koncertnem potovanju po domovini tudi Gorenjsko, Je na kolodvoru okrasila skupina mladih deklet z rožami. Dali so koncert v tovarni za obratne nastavljene« In BO razveseljevali zvečer glasbo ljubeče prebivalstvo a svojimi izredno veselo Izvajanimi komadi. Poslušalci 80 bili navduSenl In so jih nagradili z bogatim pritrjevanjem.
Laufen. (To In ono.) Kljub vojnim časom, ki običajno ne dopuščajo razmaha manjšim vojaško nevažnion težnjam, moremo tudi iz Laufena javiti napredek. Kanalizacija vaških potov ugodno napreduje. Vas je postala lepša, ceste širše in tudi ob nalivih bres luž
In razkopanih grap. V kolikor Se dela niso dovi^ena, upamo, da se bodo ob sodelovanju vaščanov kmalu dokončala. Laufen bo lahlto ponosen, da Je v dobi pomanjkanja materiala kakor tudi delovnih moči, našel možnosti za svojo olepšavo. Omembe vredna je tudi regulacija prostora pred gasilnim domom, kjer so gasilci v prostovoljnih nedeljskih kuluklh zgradili pravi vaški trg, dovolj obširen tudi za kakšne večje prireditve. Ker so se pota splošno izboljšala, so bile oziroma bodo nekatere odvisne steze odvzete prometu. Seveda to ne gre brez raznih debat in kritik. Prehodi čez dvorišča zlasti gospodarju niso zaželeni, seveda pa se na drugI strani tudi priatadetl sklicujejo na stare priposestvovane in splošno priznane pravice. Ker pa se bo s tem dala dotlč-nemu gospodarju možnost, da svoje dvorišče lepo ogradi, Izravna In olepša, upamo, da se bodo stvari razvile v splošno zadovoljnost. Ponosna kmečka hiša, lepa gospodarska poslopja ter čleto in lepo pospravljeno kmečko dvo-riSče so vendar ponos vsakega pridnega gospodarja.
]Vaš športni kotiček
Afillng 11 vod! v pokalnem tekmovanja
Preteklo nedeljo se Je nadaljevalo pokalno tekmovanje drugega razreda. Odigrane so bile vse Stlrl tekme, In sicer v Veldesu, Klagen-furtu, Laaku in Zwlschenw&ssern. V Veldesu Je nastopilo moStvo 'ABllng II, ki Je bilo po trdi In napeti borbi komaj prišlo s tesno zmago 4:3 do obeh točk. Ferlach In Feldklrchen sta se zedlnlla na nevtralno Igrišče v Klogcr.furtu. Tekma se Je končala z zmago Feldklrchna z 1:0. V Laaku Je gostovalo moštvo Kraln-burg II. Po trdt borbi sta si moštvi delili z 1:1 točki. LOW Hackenfeide Je uspešno nadaljeval svoje tekmovanje v Zwischenw&Beem, kjer je odpravil domače moštvo z 4:0.
z 12 točkami, 11, Laak z 9
Aus dem Hrelie Stein
stein. (Apel Ortsgruppe.) Dne 9. aprila sta se vrSlla dobro obiskan službeni apel Ortsgruppe In večerno Šolanje.
Lukowitz. (Filmska predstava). Te dni Je predvajala Gaufllmstelle film »Quax, der Bruchpllot« ta tedenski pregled.
Lukowitz. (Zborovanje KVB.) Zadnjo nedeljo se je vršilo tu zborovanje Kftrntner Volksbunda. Govoril je Landrat g, dr. D o u • Jak o snovi »maska osvobodilne fronte padec. Izvrstna izvajanja gospoda Landrata so z zanimanjem sprejeli poslušalci.
Mannsburg. .(Službeni apel.) Dne 11. aprila dopoldne se je vršil službeni apel v šolskih prostorih. Ortsgruppenlelter je sporočil, da se bo poslovil kot OrtsgruppenfUhrer NSDAP Mannsburga, da nastopi drugo službeno mesto v Krantnu.
Mrelt Hralnburg
Kratnburg. (Obisk Iz visokega Severa.) Redko veselje so doživeli v torek Krainburžani. Godba GeblrgsJ&gerregimenta fit. 141 Iz visokega Severa je počastila Kraln-burg a svojim obiskom in Igranjem. Kreislel-ter Pg. Leo K u B JI je Izrekel na kolodvoru dobrodošlico, pevski zbor BDM Je pozdravil goste s pevskim pozdravom In je počastil do-šle z rožami. Nato se Je vršil v nekem velikem obratu Krainburga koncert. Zvečer je priredila godba v strankinem domu velik koncert oborožene sile v korist Rdečega križa,
Safnltz, (K rele loiter је^ govoril,) Pred veliko množico prebivalstva Je govoril preteklo nedeljo Krelelelter Pg. Leo K u fl. Pri tej priliki je prejeli Iz rok Krelsleiterja neka
z otroci obdarjena družina ob rojstvu enajstega otroka lepo darilo v denarju.
Rodhimka kronika Iz Gn-enlske
Kreis Krainburg
St. Velt a, d. Sawe. (Rojstva.) Oertrud Werchounlk, Polane; Franz Tomschltz, Ober-plmltsch; Marta Erjawetz, St. Velt ав der Sawe; Josef Bogatel, Wlrktscbe. — Umrla sta: Antonla Betschan, Medno; Rosalia SohuBter-schltz, Staneschltz.
Kreis Stein DomMhale. Rojeni so bili marca meseca: Marla Teutsch, Alfred, Helnrich Pichler, Josef Werchounlk, Theodora Loboda, Maria Rem«, schak. — Umrli so: Franz Hablan, Hans Je-slcher, Anton Banko, Stefanla Sutchnik, Maria Warschek In Franzlska Terđlna.
V tabeli Je na čelu ABllng П kateremu sledi Kralnburg H z In Feldklrchen z 8 točkami. Spodnjo skupino pa tvorijo Hackenfeide z 4, Ferlach in Zwi-schenw&ssern z lin Veldes z O točkami. V naslednjem kolu Igrajo ABllng II: Laak, Krata-buro II: Feldklrchen, Hackenfeide : Veldes.
Prvenstvo VSV : Kralnburg 4:4
Pred tisoč gledalci se Je v Kralnburgu v nedeljo odigrala napeta nogometna prvenstvena tekma. V gostšh Je bil Vlllacher Sportverela in je moral odigrati z domačimi ostro tekmo. Prt Vlllachu so sicer manjkali trije glavni igralci, zato je pa zopet igral Melchior L Od 10. do 17. minute so imeli Vlllacherji S gola v svojo škodo, In sicer dva lastna gola po branilcu Napeschnlg In po Krainburžanu Freizizu. Igra je bila nato odprta In v zadnjih , petih minutah prvega polčasa so Izravnali Vil-lacherji po Ertlerju In Bocku (2).
v Boei na nedeljo Je stopil v Zedlnjenlh državah v veljavo zakon o povišanju meje državnih dolgov na 210 milijard dolarjev, ki ga je bil sprejel severnoameriški kongres.
Cena nekega mlzarekega mojstra v Ountn-gu v Nlederbayernu Je po 11 otrocih porodila 6e 3 otroke, 2 dečka In 1 deklico. Najstarejši •tn te otrok bogate družine služi že pri vojni mornarici.
Stara tvarina ]e surovina
Gauardilv in zbiranje starega papirja
z ozirom na bližnje zbiranje starega papirja se zaprotejo službena mesta stranke In države, kot tudi vsi strankini tovariši, In rojaki, da v poStev prihajajoči material pred oddajo zbiralcem preiščejo, če je važen in primeren za sprejem v Gauarchiv NSDAP. Mišljeni niso samo spisi in druga pieanja, lepaki In letaki Iz dobe bojev In prepovedi stranke, temveč tako, kar označuje sedanje dogodke, V dvomljivih primerih naj se dotični material pošlje naravnost Gauarchlvu NSDAP, Klagenfurt, Wiener Gasse 11, 1. nadstropje, da se pregleda. Radi nepazljivosti se ne sme zgubiti nič dragocenega.
Prav mal prostorček le določi Papirju staremu v domači kočit In tja ai časopise vse poleti. Na stare ikatle pa zavitke tloiil Saj truda a tem res ni veliko: Za drugo daj otroku Se priliko: Odnese rad ti vso to ropotijo, In v zbirki Sole i njo se veselijo!
<3m (ђгснћринИГ dch ^адвл
V žariiču dneva
Die Berufsausbildung Im Krlege
Poklicna izobrazba v vojni
Der OenAralbevoUm&chtigte fUr dfm Arbeitn-Hnsatz weist in elnein ErlaB darauf hln, daB Biich Im totalen Krlegpfleinsatz edne ordnungs-miiBlge BerufeauAblldung nbtlg Ist, und 'den-halb gesichert werden mu£. lin oUgemcinen vorden die Lehrlinge und Anlernlllnge von der Mcldepfllcht fUr Aufgaben der Relrhsver-teidigung befreit seitn, da sle im Regelfall In einem Bedch&ftlgnngsverhMtnls gtehen, deseen Arbeitszelt 48 oder mehr Stunden In der Woche betrftjrt. Solite ausnahmawelse dleee Voraus-■etzung nlcht zutreffen, so 1st der AhschluB der BerufsauHbildung Hlcherzustellen, e« sel denn, daB es sich um einen Beruf handelt, der richt kriegs- und ve.rsorgungsvvichtlg let oder der nlcht be«ondercn Nachvvuchemangel auf-4VPlet. Lehrlinge und Anlernllnge, die bel Stll-li'gung von Betrlcben frel werden, mind жнг Fortsetzung Ihrer BenifsamUldung In der-Kolben Oder einem verwandten Beruf gleich-nrtigen Be.trieben zuzufiUiren. Die neuen Lehr-herren mUssen die Gew&hr fUr elne ordnungs-rihBige Betreuimg geben. In alien Benifen 1st file Durchflihnmg elner planvoUen Nnchwuchs-lenkung auch welterhin slcherzustellen.
Zusatzl(arte Шг Trauerkleldung
Dodatna nakaznica za žalno obleko
Die Relchmetelle ftir Kleidung hat mit Wir-ktuig vom 15. April edne Neuregelung fUr den Besug von Trauerkleldung getroffen. Danach кбппеп Mutter und Ehefrauen von Verstor-benen auf Antrag elne Zusatzkart« fUr Trauer-Meldmig mit 40 Punk ten erhalten. Der Sterbe-lall und dae Verwandtachaftsverhiiltnie sind durch Vorlage elner amtllchen Bescheinigung nafhznweimen. Der Anepruch auf Ausetčllung der Zusatzkarte erilecht vler Wochen, narhdem der Todeefail den MUttem und £hefrauen be-kanntgeworden let. Demselben Verbraucher darf Inner hal b elnee Jahres nur eine Zusatzkarte ttusgeetellt werden. auch wenn mehrero TodeefMle In der Familie elntreten. Die Zusatzkarte gllt ein Jahr. Mit EinfUhrung der neuen Zusatzkarte treten die frUheren Vor-eehrlften Uber den Bezug von Trauerkleldung soBer Kraft;
nVerpflegungskarte" lOr Drlanber
Oskrbovalna nakaznica za dopustnike
Da# Oberkommendo der Wehrmafht hat durch elne Anordnung vom 5. MJlrz die Ver-pflegung der Urlanber neu geregelt und be-sHmmt, daB olle Angehttrigen und Gefolg-Bchaftenrttglleder von Elnhelte« der Wehr-macht und von Ollederungen und drganlsatio-nen, die von der Wehrmacht mltverpflegt werden, kUnftig bel vorUbergehender Ab-■weeenhelt von Ihrer Elnhelt aus AnIaB von Vrlanb, Kommando, Dienstreisen oder bel Vnrsetznng za elner anderen Etnhelt elne >VerpfIegung8karte« erhalten. Die Uriauber dUrfen Ittinftig wKhrend Ihrar Abweeenhelt von Ihrer Elnhelt weltere planm&Blge Verpfle-gnng (Truppen- oder Marschverpflegnng) oder Lebensmlttelkarten (Belehskarten fttr Urlanber oder Relse-Lebenemlttelkarten) und Oeid-vergtttung rur Seibetverpflegung nur gegen Vorlage der Verpflegungmkarte und Abtren-nnng der betreffenden T^es- oder Tagestell-abschnltte erhalten.
DipiQin. - Opfiker C« KRONFUSS
Klagenfurf, Bahnholtfra^« IS
W# aišl v«ll«r«s eden Vormiftag gMdilomn
H-o morlmttfpn roman	24
>Ah, to si bova že lepo razdelila, kajne?« reče Viktor brezskrbno.
»Da«, odgovori Brigitte vsa srečna.
»Ti vzgajaš otroke —«
»Da«, reče Brigitte žareče.
»In zaslužiš denar —
»Oh ti!«
»In jaz negujem zlato ribo!«
Elli vidi, da je njeno delo dovršeno. Zdaj Bfora končno misliti tudi na sebe.
Skrivaj se zmuzne k telefonu in pokliče dra Haessla. Naj izvoli takoj priti k Hol-landu. Da, k Viktorju Hollandu.
Gospa Schwanke je prisluškovala. Ona вв docela spozna v dogodkih. Noče, da bi jo kdo prehitel kot prvo pri čestitanju, odreže naglo na vrtu nekaj dalij z dolgimi peclji, kakršne so bile takrat one od gospodične, in se prikaže. Pripravila si je tudi nekaj dovtipnih beeed;
»Od gospodične jih takrat niste vzeli, gospod Viktor. Takrat ste rekli; hvala. Morda jih pa vzamete zdaj od gospe Schwankejeve.«
Viktor je ganjen. Pritisne cvetlice na Brigittino glavico in reče, da je goepa Schwanke sicer neznosno bitje, da pa naj !• ostane takšna, kakor Jo je pač ljubi Bog ustvaril. In snažiti bo morala pri njem tudi ■цшфгвЈ.
»Zares?« se veseli gospa Schwanke.
»No, vi spadate vendar k inventarju, gospa Schwanke.«
Viktor je zelo dobre volje, kakor kak mal kralj.
Sreča se j^ vselila v njegov deželni dvorec. Sreča s kot plavica modrimi, srečnimi dekliškimi očmL
*
Dr. Haesslu praksa dobro uspeva. Prihajajo k njemu možiclji in ženice, debeli in mršavi, bogati in" revni, vse vprek ^ome-ššml, kakor pač ravno nanese, v vrstnem redu, kakor zbolijo.
Večinoma še bolni niso. Pokvarili so si želodec ali pa jih malo praska v sapniku. Takrat si pa takoj domišljujejo, da bo nastalo nevarno vnetje bezgavk, ali da iinajo tvor v trebuhu.
Dr. Haessel jih preišče in jih odvrača od takih misli, jim predpise pilule, ki so za vse dobre (na vsak način neškodljive)i in bolniki so pomirjeni ter gredo potolaženi domov. Vtem ko si dr. Haessel zabeleži svoj honorar.
Njegov zadnji obiskovalec je bil ravnokar s pokloni odpravljen in dr. Haessel si eplakuje roke. Toda nima miru. Niti pri umivanju rok. Telefon rezko zazvqni. Tega je navajen, t&ko je podnevi im ponoči. Zvo-nenjb je njegova poklicna muzika. Prime slušalo in vpraša, kaj se je zgodilo. ЕШ ee je oglasila. Da, pride takoj. Zabeleži ai Viktorjev naslov, sede v svoj vedno za vožnjo pripravljeni Športni avtomobil in oddrvi. Kakor ponavadi, ee yoW hitreje kot je dovo-
ljeno po predpisih, in voz zacvili, ko ga na veliko premajhno zavorno razdaljo ustavi pred Viktorjevim stanovanjem.
Na to cviljenje je Elli oprezovala. Nenadoma se zgrudi in stoka: »Joj, joj!«
Viktor in Brigitte ji hočeta takoj pomagati in se zelo ustrašita. Kaj ji vendar je?
Toda Elli ju odvrne. »Ne! Bolna sem! Ne dotikajte se me!«
Doktor vstopi, vidi, kaj ji je in prične poslovati.
Elli se prime za srce.
»Srce?« vpraša zdravnik.
»Da. Boli me.«
Doktor Haessel ji preizkusi utrip žile.
Elli ječi in se prime za slepič.
»Slepič?« vpraša zdravnik.
»Joj!« reče Elli, joj!«
Pri slepiču se človek ne sme obotavljati. Slepič je zavratna reč. Večkrat so minute odločilne. Zdravnik vpraša Viktorja, če jo jo lahko takoj tukaj preišče. Toda Elli protestna : »Ali nimate svojega avta в seboj ?<
»Ali boste prenesli do voza ?«
»Da«, dahne Elli.
Doktor Haessel se hitro odloči ter jo vzame v naročje ter jo nese ven. Elli gleda čez ramo.
In zgodi se čudo, Se preden se vrata za-pro. Elli se vsa srečna na ves obraz reži k Brigitte Naenkrat ni čisto nič bolna. Po-mežikne % očmL Navihana je.
»No, kaj pa je to?« le saSudl VOcter.
Brigitte Jo potegnila Viktorja k oknu. Hoče videti, kako pe bo Elli odpeljala.
Toda Viktor hoče imeti pojaanila. »Ali
razumeš ti to ? Ravnokar je bila še bolna in zdaj se smeji na vse pretege? Kaj naj vendar to pomeni?«
Brigitte zre svojemu Viktorju zvito v oči; »Viktor, ali veš, kaj se zgodi z njim?«
»Ne, prosim?«
»V zakon ž njim! To je prihodnji snubec.«
»Prihodnji snubec? Kako to?«
»Dandanes moramo vendar me staviti že-nitne ponudbe, ker vi moški niti ne opazite, da vas imamo rade!«
Viktor razume.
Elli je pač prevejnna diplomat. Ona in doktor Haessel? Aha? Stisne svojo ženko k sebi, in )ba se muzata ter gledata, kako doktor previdno polaga Elli v svoj avto. Kako gre na Elline limance.
»Takšna navihanka, takšna prevejanka!«
Celo gospa Schwanke je razumela, kako in kje Elli iull čevelj.
»Le kako to nekatere naredijo!« reče In Bkomizgne.
Potem se, ko avto z doktorjem in Elli zavije okrog ogla, poda zopet na svoje delo.
*
Naše zgodbe je konec. V naeprotju ж mnogimi drugimi, ki jih čitamo v knjigah, se je popolnoma resno zares dogodila. Junak romana, Viktor, po nemško »der Sieger« (zmagovalec) stanuje z Brigitto v Berlinu, Grunevald, Kaetanlenweg 13. Тјж nmj M r«ak obrne, če hoče preizkusiti, ali j# Tse do pičlce resnično.
Ce ne, naj priporoča knjigo dalje.
K-o-n-e-e
K O I f L e r, L a r :
VZAKONŽNJIMI
stran в. — §t«T. 81.
KARAWANKEN BOTL
Sobota, 17. »ргИа 194Ж,
Dve leli držame obnove v Krek« Slein
Uspešnost nemškega upravnega in prosvetnega dela - Spisal Landrat Dr. Doujak, Steln
Ko Je2. marca letos pregledoval Gauleiter dr. Fripdrlch R a 1 n e r Krels Steln, je ugotovil, da se,je v najkrajšem času Izvršilo obnovno delo, ki je enkratno. Kdor je poznal ozemlje Gorenjske v času obstoja jugoslovanske države, bo moral spoznati, da so se tukaj Izvršile na vseh področjih spremembe, ki upravičujejo najlepša upanja za nadaljnji razvoj tega novega ozemlja Gaua.
Nemfika uprava se takoj loti dela
Ko je prestopil nemški vojak bivšo mejo na Karawankah in zavzel ozemlje Gorenjske, je jugoslovanska Javna uprava več ali manj Se poslovala. Ozemlje je pač zapustila jugoslovanska vojska, ni bilo pa sicer izpraznjeno. Ker se omembe vredni boji na Gorenjskem niso vršili, ni bilo ničesar poruSenega. Nemška uprava je zato najprej prevzela še delujočo upravo, ki vsekakor ni Odgovarjala zahtevam nemške uprave. Jugoslovanska okrajno načel-etvo je bilo v bistvu staro avstrijsko okrajno glavarstvo In se ni v svoji organizaciji in ureditvi dalje razvijalo. Pred vsem ni bila dorasla zahtevam vojne uprave. Tako je bilo jasno, da eo se morale takoj prvi dan po prevzemu uprave po C. d. Z. ukreniti obsežne spremembe, da se lahko blagodejno deluje. V vsakem bivšem jugoslovanskem okraju je šel za službovanje določeni mali štab nemških upravnih uradnlkcAr s takim elanom na delo, ki je vzbudilo pri prebivalstvu začudenje. Uradni vodje okraja in župani v občinah so bili odstavljeni. Na mesto jugoslovanskega okrajnega načelnika je stopil nemški politični komisar, na mesto jugoslovanskega župana politični komi-ear, za katerega Je bil postavljen mnogokrat domač nemški rojak. Najvažnejša mesta okrajnega načelstva so bila zasedena z nemškimi uradniki iz uradniškega štaba. Ta uprava je imela tri naloge;
Važni gospodarski ukrepi Prvič se je morala čimprej odstraniti že sama ob sebi obstoječa in s polomom Se povečana težava v prehrani in gospodarstvu in se je moralo ustvariti stanje, ki omogoča ozemlje oskrbeti z življenjskovažnimi potrebščinami na enak način, kot je to že urejeno v Altreichu;
drugič je bilo treba presmeriti Gorenjsko v svojem proizvajanju zahtevam vojne In spraviti to ozemlje v delovnem in proizvajalnem pogledu v službo vojne, in
tretjič so morale biti ustvarjene čimprej upravne naprave, ki so šele omogočile nemško upravo. P redno je bil ustvarjen ErnfiJirungs-amt, Wirtachaftsamt In PreisUberwachungs-stelle, so morali biti storjeni ukrepi, ki so merili v to, da se popišejo obstoječe živilske zeloge, zaloge potrošnih predmetov In surovin In prepreči, da niso nastopila odlašanja in s tem pomanjkanje in končno podraženje. .
Nagla oskrba s prehrano Ta naloga ni bila lahka, kajti v časih zloma Je želja po nebrzdanosti le preveč razumljiva. Uprava Je morala zato hitro poslovati in uve-eti gospodarstvo v urejeno smer. Takoj so se pokrenlla priprave, da se privedejo obstoječe življenjskovažne potrebščine gospodarjenju. Kar je manjkalo, se je moralo pripeljati pod najtežjimi razmerami, železniška proga Rosen-bach—Krainburg je bila deloma porušena, Ш tovornimi avtomobili preko karavanških prelazov, 2e junija 1941 ao bile vprvlč izdane živilske nakaznice in so bile uvedene nakaznice za čevlje, tkanine itd. Sedaj je gospodarjenje z živili in življenjskimi potrebščinami prikrojeno onemu v Altreichu. Poleg teh nujnih nalog Je bilo treba opremiti potrebna upravna mesta ,brez katerih ni mogoče vršiti koristnega dela. Pri tem Je bilo zastopano predvsem načelo, da morajo nemška uradna mesta dokumentirati že v svoji zunanjosti <ftih, ki vlada v teh službenih mestih. Čistost, lepota In red naj bodo že na zunaj vidni. V Kreisu Steln Je bilo prevzeto okrožno upravno mesto, ki ni bilo samo na zunaj slabo, temveč je bilo nezadostno tudi glede svoje ureditve In razdelitve prostorov. V enonadstropni hiši se ni nahajalo samo jugoslovansko okrajno načelstvo,
Gorenjshe Mihrerinnen na Gorfilzcn
Pri očetu RepoStevu v Tarnerjevl koči so se zbrale JugendgruppenfUhrerlnnen iz Gorenjske s svojimi tovarišicaml Iz Altgaua na prvo skupno taborjenje, ki ga je vodila z veliko preudarnostjo Kreisjugendgruppenftihrerin Rad-mannadorfa Friedei Mayer. Raizven telesnega usposobljenja in priprave za športne, tekme je imelo to osemdnevno skupno bivanje nalogo, da dožive mlade voditeljice od onstran in tostran Karawank nacionalsoclalistlč-no skupnost. Kaj kmalu Je bilo premagano začetno tujstvo mladih tovarišic, ki delujejo v svojih gorenjskih Ortsgruppah na odgovornih niestih z vdanostjo in najhrabrejšo zvestobo ter so doživele te dela polne in lepe dneve v gorskem svetu z odprtim srcem.
Dopoldan Je bil posvečen športu. Na sončnih pobočjih so se vršili smučarski tečaji za začetnike in višje tečajnike ter obeta marsikatera Gorenjka postati bodoči »kanon«. Zgodnji popoldan Je bil namenjen za telesno vzgojo, ritmične igre z žogo in plese, nakar so sledile pevske vaje, dočim so bili posvečeni večeri pridnemu delu za napravljanje ljubkih iger za ranjence. Izmed predavanj. Ki so se menjavala z delovnimi razgovori, so posebno zanimala in navdušila vse ona izvajanja Pgn. Nelle KabuBchove o nalogi jugovzhoda v Evropi In Bvetovnonazoma snov Gauabteilungs-leitMln Pgn. BaderJeve. Vesela'zaključna večerna zabava z igrami s senčnimi podobami, veselimi rimami, pesmimi In veselimi domlsleki je zaključilo taborjenje, iz katerega ■o se vrnile mlade tovaH&ice na novo na delo.
temveč tUdI okrajno sodišče z vsemi zapori. Okrajno sodišče se je zato izselilo iz te Jiiše in je nastanjeno v neki drugi hiši, katero so ustrezno pripremili. K tej hiši so bili prizl-danl moderno opremljeni zapori.
Za nastanitev bodočega urada Landrata izbrano poslopje je bilo po načrtih Reithsbau-amta Krainburg popolnoma prezidano In Je dobilo novo nadstropje. Starega poslopja nI mogoče več spoznati. Poslopje ima sedaj M na novo urejenih prostorov s centralno kurjavo, v katerem se nahajajo vsi oddelki Landrata (državna oblast in okrožna samouprava). Pri tej gradbi so bili zaposleni najboljši rokodelci Kreisa. Pred vsem je treba omeniti umetniško iz železa skovana dela v stopnišču, na zunanji strani poslopja in lestence v prostoru za uslužbence, v službeni sobi Landrata, v predsobah in na stopnišču. V novem poslopju me nahajajo tudi kopel za uslužbence, delavnica za avtomobile in garaže.
Zdravstvo in skrb za revnejše sloje
Zdravsteni urad je nastanjen v posebnem lastnem poslopju, ki je bilo za ta namen naj-moderneje opremljeno. Ravpotako je nastanjen Ernahrungsamt A kot bodoča Krels-bauernschaft v drugi hiši in je okusno opremljen. Slika ustanavljanja poslopja okrožne uprave se zaokroža končno v Se drugem ustvarjanju in v napravljanju nadaljnjih naprav Kreisa. Landrat kot oblast okrožne samouprave je poleg tega še skrbel, da se ustvarijo tudi na področju okrožne samouprave vsi predpogoji za plodonosno delo. Z nakupom do prevrata nekemu duhovnemu redu lastne ubož-nice v Mannsburgu In ubožnide Domschale Je bila podana možnost, da se osredotoči skrbstvo za ubožce. V sedanji hiralnici v Mannsburgu je 80 oskrbovancev. Je dobro opremljena In
Ima lastno ^toietijo z 29 ha površine, iz бевдг se krijejo potrebe hiralnice v pogledu poljedelstva. Ubežnica v Domschale je preurejena za otroški dom, ki nudi v svojih svetlih, dobro opremljenih prostorih zadosti prostora za otroke Kreisa, ki so brez staršev in potrebni oskrbe. Končno je bil na novo prirejen zdravstveni dom v Lukowltz, ki je prešel v last Kreisa in bo po opremljenju obratovan po NSV kot dom za porodnice.
Obnova Kreisa se pa ni Izvršila samo prt okrožni oblasti, temveč tudi pri občinah. Vsa županstva so bila na novo prirejena in opremljena z lepimi, ustreznimi opravami. Veliko županstev je bilo na novo nastanjenih, mai^l-katera celo v novih, od občin sezldanlh, ozl-' roma prezldanlh hišah. Tako je dobila občina Jauchen novo stavbo, katero je veselje pogledati In je v okras občini. Druga županstva, kot v Mettnlgu, Holmu, Alichu, so bila povečana In opremljena če primerjamo ta županstva z onimi Iz jugoslovanske dobe, lahko ugotovimo, da se je na področju občinske uprave Izvršila temeljita sprememba. Sprememba pa nI samo zunanja, temveč tudi/notranja v svojem notranjem poslovanju. Star način poslovanja je bil popolnoma odpravljen in nadomeščen z modernimi metodami. Povsod je bilo uvedeno moderno knjigovodstvo In ustanovljena sodobna reglstratura aktov. Nabavilo se je veliko pisalnih strojev. Priglasitev se vrši po v Relchu veljavnih določilih, čemur se je zadnji čas pridružila še naprava narodne kartoteke. Obnovo občin Kreisa Steln se sedaj lahko smatra za zaključeno. Poleg teh potrebnih naprav so v načrtu Se nadaljnje, kot ustanovitev občinskih knjižnic. N1 prezreti, da so se udeleževale občine tudi kar najbolj pri prirejanju prostorov NSV, tako posebno prostorov za »Mutter und Klnd« In v enem primeru tudi pri ureditvi otroškega vrtca.
Rotacijski valiarll so strašno laCil ]
Rotacijski valarji so strašno lačni тм hedrave obleke; pa tudi gladki valji ao n*« varni, kar dokazujejo mnoge nezgode, ki ao se pripetile prt rotacijskih valjih in vrtečih se valjarjih. Pri visokem številu obratov ra-dostuje najmanjše trenje, in v ulomka sekunde si v smrtni nevarnosti. Zato »i zapomni:
Napredek šolsiva
Posebno se je pazilo v Kreisu Steln na Šolstvo. VeČina Sol je dobila nov obraz. Prostori so bili čedno poslikani in velikokrat na novo oprethljenl. Na novo sezldanlh je bilo pet Sol, odnosno prezldanih ali dozidanih. StraSllo se nI nobenih stroškov, da.se šole ustrezno opremijo tudi z učili tn knjigami. Na več krajih so bila prirejena v občinskih hišah stanovanja za učitelje in odgovarjajoče opremljena, da se nudi učiteljem v težki službi vsaj prijeten dom. V Stelnu samem sta bili sezidani dve hiši za stanovanje učiteljev In deloma urejena za samske učitelje.
Končno tudi ne smemo pozabiti, da so sq dale na razpolago občine kaj najbolj široko-potezno sredstva za popravila, zboljšanja In napravo novih cest in za kanalizacijo.
Poleg teh obsežnih zunanjih obnovnlh del se je Izvršila upravna obnova in včlenltev ozemlja v upravni stroj Relcha. Prvotno posebej upravljana Kreisa Steln in Llttai sta bila združena, urad političnega komisarja Je bil spremenjen v urad Landrata, okrožna samo-
uprava, ki Je Jugoslovanska država nI priznala, je bila ustanovljena. Omembe vreden j* na Gorenjskem sploh prvič ustanovljeni Kreis-sippenamt, ki Je priključen Landratu kot tćlo okrožne samouprave. V tem uradu se nahajajo vse farne matrike Kreisa In se tam centralno hranijo in obdelujejo. Čeprav Je bH nemški občinski red uveden samo deloma, z izjemo ustavnih dolotil, se danes vendarle lahko reče da lahko koraka ozemlje Kreisa Steln v upravnem pogledu popolnoma v istem koraku z ostalim ozemljem Gaua Kftmten. Posebne razmere v tem ozemlju zastavljajo Se marsikatere težave, toda posrečilo se je, da se stavi Gorenjska z vsem svojim gospodarstvom v službo nemškega osvobodilnega boja In to Je bistveno. Prebivalstvo mora brez ovinkov priznati, da vlada tu red In ravno to dejstvo Je morda soodločilno, da se nikjer Se obstoječim motilcem miru ne posreči, da uspejo s svojim početjem. Malo število nemških uradnikov Je znalo, napraviti obnovno delo, ki bo ostalo za vedno svetal primer nemškega duha in moči.
Izpopolnitev bolniškozavarovalne zaščite
Času primerna razširitev kroga zavarovanega osebja
Izpopolnjena, je bolnlškozavarovalna zaščita za žrtve škod, povzročenih po vojni in po bombah. S skupilo okrožnico Reichsarbelts-, Reichs-Innen-, Relchsfinanzministerluma tn OKW je bilo uvedeno bolniško zavarovanje pripadnikov pridobitkanezmožnih vojnih poškodovancev In poškodovancev po bombah. Zakonska Žena ,in otroci poškodovanega z rento delane-sposobnoeti v smislu vojaSkoskrbstvenega zakona in preskrbstvenega zakona in poškodovanih z rento delanezmožnega v smislu državnega zavarovalnega zakona, se zavarujejo za primer bolezni ne glede na višino dohodkov na predlog, katerega mora nasloviti poškodovani ali ranjeni pri pristojnem preskrbovalnem uradnem mestu, pri Allgemelnen Ortskranken-кавве svojega bivališča, kjer je pa ni, pa pri Landeskrankenkasse svojega bivališča. Pogoj je, da niso zavarovani že na temelju dr-
Mejnik v razvoju Goreojske
HOTOfT
scHummE FOLGEN
žavnega zavarovalnega reda vključno rentno bolniško zavarovanje proti bolezni. Otroci ee zavarujejo samo, dokler se za nje j>lačujejo preskrbov^lni%prlspevki. Isto velja za zakonsko ženo In otroke ranjenfh, ki dobivajo v smi-slu.,preskrbovaJnlh zakonov Relchsarbeltsdien-sta ali oskrbe osebnih škod delanezmožnostno rento, in poškodovanih, ki prejemajo na temelju drugih predpisov državnega preskrboval-nega zakona rento delanezmožnega. Otroci ustreznih žensk.h poSkodovanU In ranjenk se zavarujejo za primer bolezni na enak način, zakonski možje teh ženskih ranjenk pa samo takrat, če so sami delanezmožnl In so odvisni od oskrbovanja zakonske žene. Ustrezno "še uporabljajo za novo zavarovanje določila bolniškega zavarovanja za zaostale po v vojni padlih.
»Mahedrava obleka ima često hude po« sledice* in iz tega izvajaj: Ce delaš pri strojih, ne nosi nikdar hlamudrave obleke^ posebno pazi, da se tvoji rokavi tesno prin legajo okrog pulza. Ce imaš dolge lasв^ vzemi varnostno čepico. — Snaženje, ma^ zanje in popravljanje stroja se sme izvršiti le, če stroj stoji. Preden torej začneš a temi deli, ga moraš odstaviti. — Ce se boš driat teh pravil, boš tudi sigurno delal pri stroja in boš obvarovan nezgod, v tvojo lastno ko^. rist in korist svojcev.
3itaf e tfoepodovelke novice
MnogA gospodinje eo te danee maenja, d« z&vljanje v čaenlSkl papir učinkovito mavaruje proti moljem, češ, da vonj tiskarskega бпШ« ostraAl molje. Temu pa ni tako! Tiskarsko iru nllo — po najsi je Se tako sveže — alti ne zadržuje moljev, da ne bi žrli, niti ne pomori nJU hove zalege. Papir je le v toliko varovalno sredstvo, v kolikor ga molji ne prežro. Korist* torej le takrat, če se zaviti predmeti popok noma brez moljev, In če papir stalno nadzoru* jemo, da ne dobi lukenj, prask in gub.
Ob Rhetnu in v stranskih dolinah veletoka se kaže sedaj krasno razcvetje, kakntnefa «
taki obilici niso več videli že Izza enega člo* veSkega roda. Izredno bogato cveto zlasti br»* ekve, marelice, bndke in jabolka. Četudi s# tranutno A« ne mora.nUi AolotaMBk. pnrakftu vati, kako bo sadje rodilo, ker je to odvffiio od sonca in od marljivosti čebel, so vendar sploSno mnenja, da je pričakovati zelo dobro letino sadja,
Amerika tafeoj* občutiti posMHoe то^Ми Tobak je prišel, razven temnega tobak# Virginia, Iz Macedonlje In orlenta. Blokada nemSkih podmornic je radlkahio izpodresal« zveze; radi tega vedno bolj občutijo poman^ kanje tobaka. AmeriSki kadilci plačajo sedaj za zavoj cigaret, ki je nekoč veljal 20 centov, 2 do 5 dolarjev. Radi Stednje so bile skrsj. Sane moSke srajce In že objavljajo, da se prlo hodnjo zimo najbrže ne bo prodajalo nobene* ga spodnjega perila. Izpad japonske svile j# katastrofalno zadel trg nogavic. Ko je nedawt no objavila neka new-yor61ta trgovina ,da h<* če prodati ostalo zalogo okoli 10.000 parov no« gavlc, se Je zbralo do 100.000 kupcev, tako dtl je prišlo do hudih pretepov, pri katerllv je bil« mnogo ranjenih, trgovina je bila razbita in na« stopiti Je morala policija. Nogavice pa so do# bill le nekateri.
(gia*no
Slika v6likt; maniiestacije v ABlingu dne 6. decembra 1942, na kateri je naznanil Gauleiter dr. Rainer veliki socialni program za Gorenjsko.
I ;	Bild; Gaubildstdle (Б1к). Kliecdiee: NS.-Gauverlag)
Julianiu, ki je pred Več leti в senzacionalno reklamo obhajal v Zagrebu svoj 150. rojstni dan, Se vedno živi. Svetovno časopisje je javljalo takrat kot dokaz neporuSljivega telesnega in duševnega zdravja, da je Jullanlu strasten zbiralec in poznavalec znamk -in S# prav rad pije zjutraj, opoldne in zvečer svoj* Slice žganja. Te navade Jullanlu Se ni opustlL Pred kratkim se je tako opii, da je z odprtim nožem tekel po mestu. To je tudi policiji že presedalo. Pri poizvedovanju za njegovimi baje izgubljenimi listinami se je Izkazalo, da j# Jullanlu šele 84 let star In da je s svojo prevaro skoval kapital, ki znaSa težke tisočake.
V	cirkusu Busch v Breslavi je strmoglavil^ s trapeza in se snlrtno ponesrečila francoska' umetnica na trapezu Denise Cancel. Ponesrečena je bila med mednarodnimi artisti znana in priljubljena.
Zaklad zlata v vrednosti okrog 120.000 RM je naSel nek portugalski delavec, ki si je hotel v neki porušeni stanovanjski hiši v lizbonskem predmestju preskrbeti les za kurjavo. Pri tem je s svojo sekiro naletel na z bakrenimi žeblji in usnjem obit zavoj, ki je vseboval 97 zlatnikov iz dobe vladanja portugalskega kralja Janeza V., ogrlice z dragulji, obeske z briljantl in 63 draguljev. Srečni najditelj je skril zaboj in hotel najprej prodati en sam zlatnik, da al kupi čevlje In novo obleko. Juvelir pa ni z&» upal prodajalcu in ga dal prijeti, na kar j# brezposelni policiji poročal o svoji najdbi.
V	Neuerbergu v Kreisu Bltburg (Bezirk Trier) Je Sla krava do drugega nadstropja neke hlSe. Potem si žival ni mogla več poma» gati in se niti obrniti nI več mogla. Izbitl eo morali okvir okna in ga raziMritl, da ao spravili kravo po zasilno napravljeni drči na dvorišče.
Robots, 17. aprila 194S.
KABAWANKEN BOTE
j.
stran 7. — Stev. 81.
3o svetu
£» 23 let zastonj čaka župan neke francoske vasijia čae, ko bo zopet opasal modro-rdeCe-bell pas, da poroči v Imenu države mlad ali star par. Ta za zakon nič kaj navdudenl kraj se zove Riboux in leži idilično v Provence blizu Toulona. Poleg rekorda nesklenjenih zakonov Ima Se drugega- Je namreč najmanjSa občina Francije In Ima sedaj komaj 14 prebivalcev, radi česar tudi ni denarja za javne naprave In morajo hoditi Štirje otroci 10 km daleč v Solo.
Da ee pride v. okom pomanjkanju papirja, Je Francija odpravila pisemske zavitke. SkuS-nje zadnjih mesecev so pokazale, se glasi v dotičnl odredbi, da se poStna obvestila lahko робИјајо brez zavitkov, ker razni novi na£inl pregibanja pisemskega papirja omogočajo, da ee tudi zaupna korespondenca lahko poSlje brez pisemskih zavitkov.
Ml m ueite?
UtUo tTceU> iođolmt in mmnk prtsvete in civilhacij*
Prva nemška žarnica in njen iznajditelj
Bilo je leta 1855. EMison je bil etar šele osem let in kljub temu je drdral v Monroe Streetu, ceneni stanovanjski četrti takrat še majhnega New, Yorka, šivalni stroj, katerega je razsvetljevala včasih električna žarnica. Nemška deklica je bila, ki je šivala na tem prvem električno razsvetljenem šivalnem stroju. Žarnico pa je napravil njen oče Heinrich Goebel. Leta 1848. se je izselil v Ameriko, kjer si je uredil v New Yorku kot izučen optik in urar malo, zadevno trgovino. Njegov obrat pa mu je nudil še zadosti časa za vsakovrstne električne poskuse, pri čemer mu je služila baterija, ki jo je bil napravil sam iz osemdeset glavnič-nih elementov kot izvor toka.
Najvažnejši poskus je bila naprava žarnic. Ena mu je razsvetljevala uro spalnice, druga šivalni stroj hčerke. Več žarnic poleg pripadajoče baterije Goebel — kot neko prvo »svetlobno reklamo« — je imel na vo?u, s katerim je vozil svoj daljnogled po cestah New Yorka, s katerih so lahko opazovali prebivalci proti plačilu zvezdnato nebo. ' Tako je spoznale javnost njegove električne žarnice, prve na svetu.
1251etnics rojstnega dneva Heinricha Goebela nam daj* povod, da se ga ponovno spominjamo. Večni spomin je bil napravljen s spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Springe na Hanoverskem, kjer je bil 20, aprila leta 1818. rojen, nad katero ploščo sveti v mirnem času stalno žarnica.
Žaganje drv ob kruhu in vodi
Po starem običaju, ki se je med pred svetom skritimi gorjanci v Harzu ohranil do
Dr. F. 3. LdtM
današnjega dne, morata novoporoSenca na dan svatbe z zarjavelo žago prežagati kos lesa, pri čemer jini med delom dajo samb vodo In kruh.
V tem starem, tukaj živo ohranjenem svatovskem običaju je globok pomen. Hoče povedati mladima čk>vekoma, ki začneta zdaj skupno življenjsko pot, da ima življenje svoje trdote in težave, da lahko pridejo kdaj tudi slabi časi in da se mora vprav takrat obnesti življenjska skupnost.
Anncloietdcnt Atifbeirilirent
ФаШЉ, meih&disbelt und pzaktiSjpk
167. STUNDE
Wichtige Wttrter in gebr&nchlicben Satzverbindungen
1.	Wir erwarten Sie spatestens um 3 Uhr beim Eingang des Museums; wann kOnnen Sie friihestens hlnkommen?
2.	Erzahlen Sie mir nichts. Dire EinwSLnde sind mir hinl&nglich bekannt.
3.	Ich bin sehr mUde und mSchte mich ein biQchen hinlegen.
4. Ich bitte Sie, das was ich Ihnen jetzt sage, ruhig hinzunehmen.
6. Wir sind filr den Winter hinreichend mit Gemllse eingedeckt.
6.	Ich verstehe nicht, wie Sie sich dazu haben hinreiBen lassen kSnnen, Ihren Kollegen so zu beschimpfen.
7.	Die Hinrlchtung des Verbrechers wurde au£ einem Bffentlichen Platz durchgeflihrt.
8.	Schauen Sie dahin, Ich glaube, dort ist etwas los.
9.	Wir sind in jeder Hinsicht mit Ihrem Wagen zufrieden und hoffen, daG wir Ihnen bald wieder einen Auftrag zu-kommen lassen кбппеп.
10.	Warum halten Sie das Glas In der Hand, stellen Sie es doch bin.
11.	Er ilberfiel seinen Gegner von hintea und achlug ihn nieder.
12.	Die Hinterbliebenen folgten trauemd dem Sarge des Verstorbenen.
13.	Da wir nebeneinander keinen Platz hatten, gingen wir bintereinander.
14.	Ich glaube, dieser Mensch ist nicht aufrichtig, er hat Hintergedanken.
15.	Im Hintergnind des Bildes sah man eine Bergkette, deren Spitzen in die Glut der untergeheoden Sonne ge-taucht war en.
16.	Die Soldaten bekamen plotzlich aus dem Hinterhalt Feuer.
17.	Der Geizhals hat seinen lachenden Ver-wandten eine groGe Summe Geldes hinterlasseu.
18.	Bevor er abreiete, binterlegte er sein Testament bei einem Rechteanwalt
19.	Die Bolschewisten kSmpfen mit Hinter-Ust und Gemeinheit.
20.	Der Wagen konnte nicht mehr welter-fahren, da das Hinterrad gebrochen war.
21.	Ein Blumentopf ist vom Fenster binuntergefallen.
22.	Er ist ein Mensch, der sich liber alles lachend binwegsetzt.
23.	Es warQ mir sehr angenehm, wenn Sie mir einen Hinweis auf meine kom-mende Arbeit geben kSnnteru
24.	Ich habe zu meinen Aussagen nichts - biiizuzufiigen.
25.	Was Sie sehen, ist nichts anderee ale Himgespinste.
26.	Eine HirnliauteiitzUndung fUhrte dan Tod dM Kranken herbei.
27.	So hierriverbi'aimte Ideen кбппеп aueh' • nur Sie "haben!
282 Bin ffirte und eine Hirtin hUteten die Herde auf der Weide.
WSrter
hinkommen, Ich kam hin, Ich bin hlngekom-^
men — priti tja, prišel sem tja hinlangUch — zadostno, dovolj, dosti hinlegen (sich) — uleči se hinreichend — zadostno, dovoljno Hinrichtung (w) — usmrtitev hinstellen (etwas)— postaviti tja (nekaj) Hinterbliebene (m u. w) — zaostali (-a), hintereinander — drug za drugim Hintergedanke (m) — zahrbtna mi^el Hintergrund (m) — ozadje Hinterhalt (m) — zaseda hinterlassen (etwas), ich hlnterllelS, Ich' habe hinterlassen — zapustiti nekaj, zapustil, -a, -o sem nekaj hinterlegen — položiti, pustiti, dati v varstvo
Hinterllst (w) — zahrbtnost, zavratnoet,
lokavščina Hinterrad (s) — zadnje kolo hinunterfallen, ich flel hinunter, Ich bin
hinuntergefallen — pasti, pal sem... hinwegsetzen (sich ilber etwas) — preiti
mimo česa Hinweis- (m) —. razjasnilo, razlaga hinzufiigen — dodati Hirngespinst (s) — izmišljotina, blodnja HirnhautentzUndtmg (w) — vnetje možganske opne (mrene),
Hirte (m) — pastir Hirtin (w) — pastirica
Bedewendungen etwas ruhig hinnehmen — mimo nekaj prejeti
sich zu etwas hinreiBen lassen — spozabiti
se da...
schauen Sie dahin! — glejte tja!
in jeder Hinsicht — v vsakem ozira von hinten — od zadaj eine hirnverbrann^e Ide# — prismojen* blazna misel (ideja)
FERNUNTERRICHT
dii
Privaf* Vorb«r»l<ungikurt« jQr
NIchtschtilerreifeprttfung
DR. W. HOriNOER, WIEN VII/62, MARIAHILFER STRASSE 8 / RUF 6 30458
Vorbereitunir' tur Relfeprilfunir. (Auch jjj Kunien.) 1. An Oberschal« nnd Uynmtaium. 2. Znr MittelsphuluhnchlnBprtlfnnif dfrfi klaHsleen MittelRchule fttv gehnbenen Be»intetidien»t.
Jinton Qsdiiel
ViUađk, (Rin^mauer^asse 11 - i^uf 47 57 j£ta^enfuwt» CttO'(ftanetta'(natm't, (RuftlOt
BEREIFUNOEN UND TECHNISCHE WAREN
I Uafari roMli «nd
Theodor Rabifscli
St Veit an der Sawe
■SEIT 35 JAHREN
DARMOL-WERK kLLKHMIDCAU
CHEM.PHARW.'FABRIK WIEN 8?
U№ * Пммм «« dm Гвр^
nnd šcfiltgtn. iiihimuut dk м dk Pfoten md vSbr aadh «6. TRAUMAPLAST druf h«bcn. — Hbmtl — For «iu gOt: Kltb\ tBt FUmmt. Gu. KohU und Slrem Mpttm /Br St KhUmg^ Mattrit	_
TraumaPlast
lipl mtht Wunden sdintll getumdtit
Aio
45/
glOhumpen.
und gutes Lidit sind in der Riistung heut am wiclv> tig8ten.Deshalbvvlrdvo^ .dret nur dieser Bedarf ge-deoklDarum rat OSRAM den Verbraucherru
Sofort auaschatten, wenn LiohI nioht'benA-tigt wird. So achonen Sie Ihre GIQhiampen fOr. gesliohtirmer« ZMten.
Ve.
S«lt Ob*r 40 Johreii dot Wohr-i#kh#n fOr wwrnr# wiu«nichafN Udi •rprobttn ми1 k «W$f Welt proklh^ bewAhrfeii TrOporate
CMHOtolfalwik
JllitleigMMiliHiMft Naafe«ri

IN BETRIEBSGEMEINSCHAFT MIT KAUFHAUS RADER
Jila^cnfurt, J^ramer^asse S/1
RADIO
cSc^midt
Klftg«nfurl • Ltdmsnskygati« Nr. 29
Obernimmt laufond R«paratur*n
Hufqelassene Fabriken
Brauchbare Maschineil kauft
KURT FHICK
Klageaturt
SalmstraBe Fernrui 1486
Bm мекж VemM W b#w#f ell gm#
Auch vem g**eMiem^l*fmemg# »idi eb und cw •In If #rObh#w^ De* »e№# le
уашиМ
#lng*l*o$ w«rd«nl
OSTSREIER
« ##&#» W«nn M nur w#n*g# sind -
0«e klk»o« Houi'
kov

w*rd«n nod) olt«m Broudi
n
• UNTGEFXRBT OURCH
cs...—
Hw lis'Hbnd«! %u

ZaAvaia
Qb prebridki zgubi našega паД vse ljubljenega soproga, očeta, etai'ega očeta, gospoda
FranzHabiana
po^tnika v Domschalah,
nam je dospelo toliko izrazov srčnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti Posebno zahvalo zato izrekfmno vsgm sorod-nikopi, prijateljem in znancem, poaebno p. n. duhovščini, starim bo* jevnikom, p^cem za spremstvo na zadnji poti, tw za poklonite? vencev in cvetja. Vsem Še enkrat prisrčna hvala.
ialojote đmfina tuftwlg ЖаМмНк 1ж wW* wodstm
Itraa 9. — tter. $&
ЖАВAWANKBN BOTE
Sobota, 17. aprtla 1043.
£i€At§piete
IHowBeine FHmtreuhand 6jm.b Л .ZwIgM#
AssUng
IT. IV. um le und 20 Uhr
18.	nr. um 14.30, 17 und 20 Uhr le. IV. um 20 Uhr
Die goldene Stadt
FBr ilngendllohe idoht nfelasMOl
30. IV. um 20 Uhr 21. IV. um 20 Uhr 32. IV. ШП 20 Uhr
Dni Fraaea am Verdi FUr Jngeadllch« cagvlaMeuI
30.	IV. um 16 Uhr 32. IV. um le Uhr JnffendtUmvoretellnnf Bxmtes Allerlei
SSa den &m&Blpm*#prelmen fttr. JugeadUche!
Domschate
17. IV. um 10.30 Uhr le. TV. um 14.30, 17 und 19.80 Uhr Geliebte Welt fugendUohe unter 14 Jahren nicht lugelaaeeii! 1». IV. am 16.30 Uhr №lrcbeiii!UmvorstoUuii|^ Die verzauberte Prinzeesin JugendUche und MlUUlr 30, Erwachsene 60 Rpf
21.	IV. um ie.30 Uhr
22.	IV. um 1®.80 Uhr Drel Vater um Anna
Fttr Jugfendllche nlcht «цуе1а—ед!
Krainburg
17. IV. um 17 und 19,30 Uhr
16.	IV. um 17 und 19,30 Uhr
19.	IV. um 19,30 Uhr
eln frBMlcher Bavaria-Film mlt Hane Moser
Einmal der Hebe Herrgott aeln, mitwlrken Irene von Mayendorff, Mar-glt Simo, Ivan PetrovlUch.
Fttr Jugeodliohe nicht zugelawen: le. IV. um 14 Uhr MiirchenvoreteUunir Variete Fiimstunde Jufendllche und Mlli^&r 30, Erwachsene 60 Rpf.
20.	IV. um 19,30 Uhr
21.	IV. um 17 und 19,30 Uhr 32. IV. um 19,30 Uhr Lauter Ltlgen
Fita Benkhoff, Johannee Rlemann u.a. Splelleitung: Heinz RUhmann.
Lachen ohne P&uae — und Freude Uber ao viel elegante Frechheit, Uber so viel sonnige Heiterkeit.
Fttr JuffendHche nicht xngelaMee!
Oeterfelertage: Deutsch-Italienlecher Grofifllm »Die Tochter des Korsaren«. Karfreltag geschlossen.
iMOk
17.	rv. um 19.15 Uhr
18.	IV. um 14, 16.30 und 19.15 Uhr Čin Zug fahrt ab
Fttr JngendUche nlcht sugelaMen!
31.	IV. um 16.30 Uhr MttrcbenflimvorateUung Wundervoiie M&rcbenweit
JugendUche und Milltir 30, Erwachsene SO Rpf
20.	rv. um 19.1« Uhr
31.	IV. um 19.15 Uhr
32.	rv. um 19.15 Uhr Sehwarzfahrt ins Oliicit
Fttr Jugendilctae nicht zngelaaaem:
Littal
17. IV. um 19.30 Uhr
16.	IV. um 16 und 19.30 Uhr
19.	IV. um 19.30 Uhr Dir groBe Liebe
Fttr Jugendliche Eugiiianen!
21.	IV. um 16 Uhr MilrchentUmvor«t«dlung
Die verzauberte Piinzeealn jugendliche und MVUttlr 30, Erwachsene 50 Rpf.
31. IV. um 19.30 Uhr
22.	IV. um 19.30 Uhr Der ewige Quell
Fttr Jngendliolie cugeiaaaenl
Neumarktt
17.	IV. um 19 Uhr
18.	IV. um 14, 16.30 und 19 Uhr
19.	IV. um 19 Uhr Frau Sixta
Fttr Jugendliche Eugelassen!
Ftnti do 15 let •tartg« tprejmeffl kot pastirja. Naslov pod 864-1 pri K. В. Krain-burg.
af.JV.vmlŠtJbr MMrcbealOmvceBtelhmt Wonderrolle Mttrebenwelt
Jugendliche und Millt&r 30, Erwacluene 50 Rpi
ai. IV. um le UhT
22. IV. um le Uhr
leh bin gleich wieder da
ror Jagendllche nlcht nifelaiMn!
Rađmannsđorf
17. IV.
Hand« hoch!
Fartelfllm!
le. rv. um 15 und 30 ХЉг Die kleine Residenx JUfendUche unter 14 Jahren nicht sugelaeeenl
21. IV. um le Uhr MilrohenfllmTonteUanr Wundervoiie Marchenweit Jugendliche und MiHt&r 30, Erwachaene 90 Rpf.
21.	IV. um 20 Uhr
22.	rv. um 20 Uhr Prinzessin Siwy
Ftir Jugendliche sugelauenS
Stein
17. rv. um 18 und 20.30 Uhr	■>
le. rv. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 1». rv. um 20.30 Uhr 5000 RM Belohnung Bllr Jugendliche nlcht lugetasaen!
21.	rv. um 20 Uhr
22.	rv. um 20 Uhr Das Ekel
Fttr Jugendliche cngelaseen!
Ж IV. um 16 Uhr JngendfUmvoretelluDg Varietć Filmstunde Za dem Ermiieigungepreleen fttr Jugendliche!
St. Veit
17.	IV. um 19 Uhr
18.	IV. uni 14, 17 und 20 Uhr Der Fall Rainer
FUr Jugendliche nlcht EUgelaMen!,
17. rv. um 15 Uhr ■ MiirchenfUmvorfltellung Wundervoiie Milrchenwelt Jugendliche und Mllit&r 30, Erwachsene 50 Rpi
21. IV.
Hftnde hoch!
Fartelfllm!
Velđes
17.	rv. um 17 und 20 Uhr
18.	IV. um 14.30, 17 und 20 Uhr
19.	IV. um 20 "UhT
^ Zwei giUckiicbe Menschen
Fttr Jugendliche nlcht cugelaMent 17. rv. um 14.30 Uhr Jugendfilmvoretellung Buntes Ailerlei Zu den ErmftBIgungepreleen fttr Jugendliche!
20.	IV. um 20 TThr
21.	IV. um 20 Uhr Das Verlegenhcitskind
Fttr Jugendliciie nlcht zugdaeaen!
22.	IV.
H&nde hoch!
Fartelfllm!
Wart
17. IV. um 16 Uhr Bfiirchenvoretellungv Variete Filmstunde Jugendliche und MilltUr 30, Erwachsene 50 Rpi
17.	IV. um 19 Uhr
18.	rv. ШП 14, 16,30 19 Uhr Willi Forst's
Wiener Blut Operette von Joh&nn StrauB, mit Willi Frltech, Maria Hoist, Hans Mo-ser, Theo Llngen u. a.
Jugendliche ab 14 Jaiirea zogelassen.'
23.	rv. um 19 Uhr H&nde hocb!
Parteifllml
Wocheiner Tal
- 17. IV. um 19.30 Uhr
le. IV. um 15.30 und 19.30 Uhr Nanon
Jugendliche unter 14 Jahren nlcht cngelaeeeni 18. IV. ШП 13.30 Uhr JugendfUmverstellung
Buntes^Ilerlei Zu den GrnaKlUgnngspreteea fttr Jugendliche!
MAI: OS IA SI
Službo dobi
muwnico močnika takoj F( Afiling.
Majerja IJčem za Karnten za 16 ha vtliko posestvo in 8 do 10 glav živine. Mož in j|ena morata znati mlesti in obdelovati polje. Mož se mora razumeti tudi malo na gozdarstvo. Ponudbe pod na Alois Fischer, Gutsver-walter in Rad-mannsdorf.
Prodam: Diesel-motor 60 РН, električni luster in pisalni stroj
Pittsburg, ki je potreben malega popravila. Skupna cena RM 3000.—. Naslov pod 363-6 pri K, B. Krainburg.
Železen štedilnik
na 2 kolobarja, prodam za RM 250,—. Naslov pod 388-6 pri K. B. Krainburg.
Samostojno ku harico, vcičo tudi hišnega dela, iSče trgovska hi la na Veldesu. Ponudbe pod „Poštena" 381-1 na K. B. Krainburg.
Sprejmem tapetniškega vajenca. Franz Salasnig, Tapezierer, St. Veit-Sawe.
Kovaškega pomočnika in enega učenca sprejme Huf- undwagen-schmied Josef Medwed, Sapu-iche 5, P. Lee;, Oberkrain.
350-1
Krojaškega po-
mo£nika(co) in vajenca za dam-ska in mo^a dela sprejme takoj Kari Dolin-tdieg, NeumarktI Oberkrain.
2241-1
Za Jedem FUm die Deutsche Wochenechau!
SCHUHFABRIKS. UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H.
NEUNARKTl
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN: NEUMARKTI, ASSLINO, RADMANNSDORr. VELDES, CILLI, MARBURO
Fotografsko pomočnico .ali po-"nika sprc|mc ij Foto-Weili, 25>40.1
Kupim
Prodam
Kupim večjo količino suhih gob. Ponudbe pod „Takoj" !Ш-6 na K. B. Krainburg.
Pisalni stroj po tovalne oblike, lahko tudi rab-. Ijen, samo dobro ohranjen, kupim ali zamenjam < za
protivrednost. Dopise pod „Pisalni stroj" 3tj6.7 na K. B. Krainburg.
llKe se za nakupi oeka; vagunov smrekovega, lel-kovega, borovega lesa, lU, i!4 m 2H mm, 8 do П cm. pararelno alt konično, IZ tage ali trgovine Vseh kakovostnih razredih. Visoka itopoja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Hoiz groKhandel, Kla genturt, Volker markter StraKe. Bahnubersetzung 11Ш./
I' |Zamenj«m ien-lkot I sko prav dobroj rudarske iol*. ohranjeno kololDekleta v itaro-za pohihvo Isti 18 do 26 let (spalnico) in I imajo prednost, eventuelno tudi |Cenjene ponudbe doplačam. Po-is sliko pod „Du-nudbe pod šilrolievno osamljen" F.K.I.O. 373-10Ј362-21 na K. B. na K. B. Krain-jKrainburg.
burg.
Fotoaparat 6x9, „Voigtliinder" na film, boljše vrste, že nerabljen, prodam za 500.-RM. Naslov pod 884-6 v upravi K. B. Krainburg.
Harmoniko, tri-tonsko, diatonič-no, dobro ohranjeno prodam Naslov pod It. 374Л ,pri K. B. Krainburg.
Prodam Štedilnik, dobro ohranjen za vzidati, za RM 200.—. Naslov pod štev. 371-6 pri K. B. Krainburg.
Moško kolo v zelo dobrem stanju in novimi gumami zamenjam ali prodam za žensko kolo, gramofon ali otroški voziček. Naslov pod štev. 887-6-15 pri K. B. Krainburg.
Harmoniko, kro-matično z GO do basi, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod ,Harmonika 1943' 386-7 na K. B. Krainburg.
Šivalni stroj, nov ali rabljen, toda dobro ohranjen kupim ali dam drugo protivrednost. Franz Hladnik, NeumarktI, Satler-Meister, 386-7
IKem dobro o hranjen globok otroški voziček. Dopise na K. B. Krainburg pod Voziček".
Kupim dobro ohranjen pisalni itroj. Dopise z navedbo cene na F. Poklukar, Ob. Goriach SI, P. Goriach-Veldee.
Ženiki šivalni itroj, star аК nov, kupim. Cenjene ponudbe' pod 370-7 pri K. B. Krainburg.
Kupim star, dobro ohranjen ženski plašč iz balonske svile. Naslov pod 367-7 ri K. B. Krain-urg.
Kupim klavirsko harmoniko *0 do I<K) basov ali dam zanjo žen sko ali moško kolo z naplači lom. Cenjene do pise pod 872-7 na K. B. Krainburg.
Meniam
Dam moško kolo za enakovredno žensko kolo Ponudbe pod 38.4-16 na K. B. Krainburg,
Športni otroški voziček W rad dobil. Dam protivrednost ah ga kupim. Naslov pod 378-16 pri K. B. Krainburg,
Zamenjam globok otroški voziček za damsko kolo. Naslov pod 863-16 v upravi K. B. Krainburg,
OPOZORILO BOLNIŠNICE OALLfiNFBLS
Vsled raznih okolnostl je upraviteljrtvo bolnišnice Gallen-fele primorano izdati naslednje oppzorllo: Vaak donos živil in alkoholnih pijae bolnikom Oaukr»mk«nhmu*.a Oallenfela je prepovedan, če se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izeledl prinesena jedila ali alkoholne pijače, se bodo Ista zaplenila v korist splošnega dobrega.
Upravlteljatvo.
Geien Einkaufscheme.
Sperrplatten: Budie, Rdite, Ptnelplitten -Eidisielder Sperrturen.
Ohne Einkaufschetn.
Furniere o.S bit i mm inliindisdie und auslandisdic Herkunft fiir auGen und innen.
HANS TRANINGER
ll
Klaganfiirl, Vttikermarkter StraB« - Rut 1999
Športno obleko za veliko osebo zamenjam dvocevni daljnjo-glcd. Naslov pod iWl)-lo pri K. B. Krainburg.
Dopisi
Sin trgovca v starosti M let, iz Posavja v bližini Reidien-burga se želi spoznati, v svr-ho poletnih izletov, z gospodično do 23 let staro, biodinko, ki jc čiste preteklosti. Ponudbe s sliko pod „Vrnitev" 2242-20 na K, B. Krainburg.
Mlad trgovski pomočnik želi spoznanja z inteligentno gospodično. Starost 18 do 22 let. Dopise ■ prosim poslati, če mogoče s sliko, ki se diskretno vrne, pod ,Zvestoba* 365-20 na K. B. Krainburg.
Sin gostilničarja in posestnika z dobro preteklo-suo, v starosti ^3 let, želi spoznati tebi primerno gospodično staro do 22 let v svrho dopisovanja in •kupnih poletnih nedeljskih izletov. Dopise s sliko, katera se nt željo vrne, oslati pod ,Ve-' a ljubezen' 2231-20 na K. B. Krainburg.
Гк
Ženitve
Ze vti let živeč Ostmarki sem zaželel končno resnega znanja z mladim, značajnim dekletom z dežele ali industrijsko-delavske družine. Star sem 24 let. zaposlen v rudarski stroki,
40 letni f*nt, lastnik lepe kmetije na Gorenjskem, želi T svrho ženitvt spoznati pridno in čedno dekle do 30 let, ki ima veselje do kmečkega dela. Slika zaželena. Cenjene dopise pod „Pusti grad" 380-21 n« K. B. Krainburg.
Mlad tehnik, lepe postave T stalni službi, leli dopisovati z gospodično, vitk« postave in ne-
omadeževane preteklosti т svrho ženitve. Slika zaželena. Diskretnost zajamčena. Cenjene dopise pod „Vzbujajoča pomlad" 359-21 na K. B. Krainburg.
Mlad fant, 2И let, želi spoznati pošteno dekle od 18. do 21. let radi takojšnje ženitve. Ponudbe s sliko pod „^'Ж•
sten dom" 2238-21 na K. B. Klagenfurt.
i%guhl|eno
v nedeljo, dne 11. 4. sem v vlaku Afiling-Krainburg pozabila sivo volneno jopico I svileno podlogo. Pošteni najditelj se naproša, da jopo proti na-* gradi RM 20.— odda pod 369-2tl.
K. B. Krain-
Razno
Foxterier, mlad pes, polnorjavih ušes, z veliko črno liso po hrbtu, ter ovratnikom iz kovina ste verižice, je zatekel k na Zirkladi 12 be: Krainburg.
308-28
lei V
ESSIG
fabrik C.W«neer KItoMturt
SENF
Fabrik C.Wangar Klagentuil
Micdcrgeschaft
BertaSkudnigg
Kiagenfurt
GHt«nbtrghaui -	8
urnimi
fabrik C.Wanner Klagenturl
z A H VA L A
Vsem, ki so mojega najdražjega, nesrečno preminulega soproga gospoda
lolianna Josdila
Hauptvvachtmobitra d. Gend.
spremili na njegovi zadnji poti v večnost, darovali vence in cvetja, se prav Iskreno zahvaljujem.
Gorltsche-Naklas, 16. aprila 1943.
žalujoča vdova Angela Joecht In ostalo sorodstvo
laus
Spezerei, Manufak<ur. Galaoterie, Sdiuhwaren Gesdiirr, Papier, Budhhandlunf;
yCaufk,
ILOTHAIR WIEIBIEIR ШППГА!