129. Mika.
u Ljubljani, u Četrtek. J. Ma 1906.
fliajB rak dan zvečer, izimSi nedeUe in praznike, ter telja po poŠti prejemali II avatrO-Ograze dežble BI vse leto 15 K, M pol leta '3 K, sa četrt let« ft K 60 h,   u en me»e« 1 K 30 h.   Za LJubljano • ponujanjem na dom £1 vi« lete
t4 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, sa pol leta li K, aa četrt leta 5 K 60 h, u en mesee 1 K m h. — Za tuje dežele toliko *ee\ kolikor znaša poštnina. — Ni naroČbe •res iatodobne vpoSuJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oananiio tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po d h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl. — Sakopisi se ne Tračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah it. o, in sieer uredništvo v I. nadstr., apravništvo pa ▼ pritličju. —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravnišrva telefon št. 85.
Pismo Iz Rusije.
V Petr ogradu, dne 1. j linij a.
Odkar zboruje gosudarstvena duma, je zavladal vsaj deloma mir po Rusiji. Nezadovoljni elementi, ki so bili od prvin poeetkov revolucije do danes neprestano na delu ter so netili povsod sedaj tu , sedaj tam nemire in povzročali krvave boje in spopade, so sedaj za trenotek odložili orožje ter Čakajo z nabito puško na rami nadaljnega razvoja dogodkov.
Revolucionarno gibanje je torej v zadnjem času nekoliko ponehalo, toda ne morda zaradi tega, ker so revolucionarjem pošle sile in klonil duh v dolgotrajni borbi proti avto-kratizmu in njegovemu nositelju birokratizmu, marveč ker hočejo počakati, dali se ne posreči gosudarstveni dumi mirnim potom izvojevati one ustavne in druge svoboščine, katere si sicer hočejo revolucionarji priboriti, ako ne gre drugače, s silo in z orožjem v roki.
Naši birokrati, ki še vedno upajo, da bo znova vstalo izpod razvalin in vzcvetelo k novemu življenju v svet: Rusiji njihovo neomejeno gospodstvo, ki se mu je preje slepo pokoril celo _batuška gosudar", menijo, da je revolucije sedaj že konec in da si je državna avtoriteta končno vendarle izvojevala zmago nad elementi, ki so trdovratno zanikali to avtoriteto, poosebljeno v avtokratizmu, ji izpodko-pavali tla ter jo skušali strmoglaviti. Toda ti krogi, ki so sedaj zopet jeli smel ej e in ošabneje dvigati svoje glave nadejajoč se, da bo znova šla bujno v klasje njihova pšenica, se silo motijo. Revolucionarna iskra tli močneje morda kakor kdaj preje pod pepelom in treba je samo neznatnega povoda, da se razžari v velikanski požar, ki se bo na mah  razširil po vsi Rusiji.
Tega tudi ne uvidi vlada Gore-ravkinova, ki je sedaj na krmilu, dasi bi jo v nevarnosti položaja lahko poučil energičen nastop večine gosudar-stvene dume, ki odločno zahteva, da
se umakne Goremvkin, ki se je osme-lil, ne vpoštevajoč splošnega razpoloženja v državi in v dumi, očitno nasprotovati v mejah zakonitosti se gibajočim težnjam in sklepom državne dume.
Ta konflikt med ministrstvom in dumo lahko še postane usodepoln za nadaljni razvoj dogodkov v Rusiji in prav lahko se zgodi, da bukne v do-glednem času nova revolucija, Še bolj krvava, kakor je bila dosedanja, ako se vladni krogi za časa ne premislijo in ne približajo vsaj nekoliko stališču večine v gosudarstveni dumi.
Veliko upanja seveda ni, da bi slepci, ki imajo sedaj v rokah državno krmilo, spregledali, saj nam zgodovina sama priča o zaslepljenosti vlad v revolučnih dobah. Skoro gotovo je torej, da bo Goremvkinovo ministrstvo vstrajalo na svojem intransigentnem stališču napram dumi, kar bo pa imelo sigurno za posledice to, da bo revolucionarno gibanje s podvojeno silo poseglo v tok političnih dogodkov.
V javnosti  se  prepad,   ki loči dumo  od vlade,  jedva   da opaziti, lasti ker duma v zadnjem času navidezno popolnoma prezira konflikt, ki je nastal med njo in vlado.
Duma se je posvetila zgolj svojemu delu, in zdi se, kakor da bi smatrala sedanjo vlado za faktor, ki ga vobče ni potreba uvaževati.
Na dnevnem redu državnega zbora je sedaj agrarno vprašanje, ki je brez dvoma punetum saliens vsega delovanja ruskega parlamenta. Od tega, kako bo to vprašanje rešeno, je odvisen bodoči politični, gospodarski in socialni razvoj Rusije. To vprašanje je seveda silno težavno in je popolnoma izključeno, da bi se ga dalo rešiti kratkim potom ali s kakimi polovičarskimi odredbami. To vprašanje, dasi je bilo že skrajno pereče, se je bala rešiti vsaka dosedanja vlada, zakaj vsaka se je zavedala, da jo pri načinu rešitve zadene velikanska odgovornost, zakaj to je gotovo, da je od rešitve agrarnega vprašanja odvisna bodočnost ali pa gospodarski propad vse države. In kako hoče duma
rešiti to velevažno zadevo ? Kakor se zdi, ni niti duma sama še na jasnem, kako bi se dala ta zadeva najuspešneje
izvesti.
Razni govorniki so stavili najrazličnejše nasvete. Nekateri so predlagali, naj se vsa državna in cerkvena posestva razdele med kmete, drugi so nasvetovali, naj se odpravi vsaka privatna last, a zopet drugi so bili za to, naj se vsa zemljišča dado v last onim, ki s svojimi rokami obdelujejo zemljo.
Vidi se torej, da vlada v nazi-ranjih glede rešitve agrarnega vprašanja v dumi Še popoln kaos in da še prevladujejo razni utopistični nazori. Kaj se bo končno kristalovalo iz tega kaosa, se še ne ve, vendar se je pa nadejati, da bo duma, čim bo prebolela porodne svoje bolečine, stopila na realna tla in rešila agrarno vprašanje tako, da bo to v prid ne samo sedaj stradajočemu kmetu, marveč tudi državnemu organizmu.
Poleg agrarnega vprašanja pa še čaka dume drugo vprašanje, ki je skoro tako važno, kakor prvo, namreč narodnostno vprašanje. Tudi to se mora rešiti, ako se hoče Rusiji zagotoviti mirni razvej »n srečno bodočnost. Predvsem je treba napraviti enkrat za vselej konec rusko-poljskemu sporu s tem, da se da Poljski obsežna avtonomija in se priznajo poljskemu jeziku vsaj deloma iste pravice v šoli in uradih, kakor ruskemu. In priznati se mora, da je pretežna večina v dumi naklonjena takemu načinu rešitve ru-sko-poljskega spora. Največja stranka v dumi — konstitucijalno-demokratska ali kakor se kratko imenujejo kadeti, niso nasprotniki takšnega sporazuma med Rusi in Poljaki.
Toda ne samo Poljakom, ampak tudi drugim narodom bo treba dovoliti kolikor toliko avtonomije, sicer ne bo v državi nikdar miru in državne krize bodo neprestano na dnevnem redu, kakor pri vas v Avstriji. V dumi se je ustanovil močan klub, ki si je nadel za svojo nalogo, da izvojuje teritorialno avtonomijo. Ta klub si je dal ime „Zveza avtonomistov in fede-
ralistov". Temu klubu pripadajo poslanci najrazličnejših narodnosti, na-čeluje mu pa prof. Lučicki iz Kijeva. V tem klubu je tudi znani učenjak profesor B a ud on in de Cour-tenay.
Menimo, da se ne motimo, ako trdimo, da bodo težnje avtonomistov uspešne in da se bodo v doglednem času uresničile vsaj deloma, zlasti ker ta stremljenja z vso močjo svoje avtoritete podpirajo veleugledni ruski možje, kakor je F. I. Rodi cev, oba Petrunkeviča, Karjejev, Dolgo ruko v in drugi. Med temi vživa največji ugled in največjo popularnost F. I. Rodi če v. Rodičev je tisti junak, ki je pred sedmimi leti stopil kot načelnik tverskega zemstva pred carja Nikolaja in v posebni adresi zahteval konstitucijo za državo. Njegovo adreso je car odbil takrat z besedami: „Be:RMbicjeHHLM MexiTauiflu (nezmiselne blodnje). Čez sedem let vse prav pride, pravi pregovor.
Danes bi lahko Rodi Če v vprašal carja, da-li je bil njegov predlog, naj se da državi konstitucija, res nne-zmiselna blodnjau, ali realna zahteva, ki bi bila, ako bi se bila takrat izpolnila, brez dvoma varovala Rusijo dokaj škode in — sramote ?:
Ali bo car Nikolaj II., ki je 20. m. m. slavil desetletnico svojega kronanja „samoderžcem vserossijskim", črpal nauk iz te reminiscence, kdo ve ?!
Pred otvoritvijo drž. zbora.
Dunaj, 6. junija. Danes popoldne sta zborovala nemška ljudska stranka in poljski klub. Seje nemške ljudske stranke sta se udeležila tudi ministra dr. pl. Derschatta in P r a d e, ki sta oba obširno utemeljevala, zakaj sta vstopila v ministrstvo. Povedala sta tudi, da je prva točka programa novega ministrstva volilna reforma. Glede Ogrske namerava vlada takoj pričeti revizijo celega nagodbenega kompleksa. Vlada pa se tudi ne bo strašila ločitve od Ogrske, ako  pokaže  vedenje  Ogrske  to po-
trebno. Nadalje sta povedala, da so Cehom za vstop v ministrstvo niso dale nobene koncesije. — Posl. Le-miseh in Kaiser,ki sta nasprotnika parlamentariziranju ministrstva, sta prosila za dopust, dokler bo to ministrstvo na krmilu. — Vsled vstopa petih poslancev v ministrstvo je izpraznjenih 21 mandatov v najvažnejših odsekih. Ministra Marchet in Dzieduszvcki sta bila vrhutega Člana delegacij. Nadomestna volitev bo v petkovi seji ter bo na Marche-tovo mesto najbrže izvoljen dr. V ogle r, na Dzieduszyckega mesto pa posl. Pastor.
Novo ministrstvo.
Line, 6. junija. Deželni glavar dr. Ebenhoch se v svojem glasilu britko pritožuje, zakaj ni tudi cen-trum dobil svojega zastopnika v ministrstvu.
Praga, t;, junija. V včerajšnji seji mladočeškega izvrševalnega odbora sta poročala dr. Kramar in dr. Stran s ky o političnem položaju. — Dr. Kramar je povedal, da z vstopom dr. Pacaka v ministrstvo še Čehi nikakor niso zapostavili svojih postulatov. Dr. Fort, na katerega se lahko Čehi popolnoma zanašajo, bo zastopal češke interese ravno tako kakor parlamentarni minister. — Dr. Stranskv pa je izrekel pomisleke proti vstopu dr. Pacaka v ministrstvo.
Lvov, 6. junija. Neki odlični poljski poslanec piše, da se položaj Beckovega ministrstva razvija mnogo ugodnejše, kakor je bil za časa Gautscha in Hohenloheja. Be-ckovemu ministrstvu bo posebno prav prišlo proti-ogrsko razpoloženje: pri večini parlamenta.
Dunaj, 6. junija. V današnji seji poljskega kluba se je v navzočnosti ministra grofa Dzieduszvc-k e g a in bivšega ministra P i »• t a k a sklenila izjava, da poljski klub sedanjega ministrstva ne smatra za parlamentarno, zato bo klub zavzel napram novi vladi rezervirano stališče.
LISTEK.
Gospa Margareto.
(Konec.)
_Žrtev sem svoje naivne dobrote, svoje velikodušne neumnosti,a je v mislih govoril. nDa, da, to je bila norost, in prav mi je!~ Zakričal je na glas in se zasmejal. „Sam sem kriv, da se je to zgodilo, sam sem na svojih prsih vzgojil otrovnico. Njeno prokleto naravo sem gojil, njen greh sem gojil!" Skoro z naslado se je tega spominjal in čutil v sebi neko zadovoljstvo, neko plemenito zadoščenje, da se na njem kaznuje tuji greh.
Letela so mu skozi dušo prošla leta, odkar se je poročil s prekrasno Margareto, o kateri so govorili blazirani zaljubljenci kot o solnčni kraljici ter se ji laskali, češ, da je najlepša deva na našem planetu. Imela je tudi svojega dvornega poeta; to je bil nesrečni Miljutin, zelo nade-poln mladenič, kateremu pa je demona tako zavrtila možgane, da se
mu je zmešalo. Pel je himne in začenjal :
O, ti moja Margareta, moje duše noč, ti razpela si mi, sveta, krog srca obroč. Slednjič   pa   se   je nesrečnež ustrelil.
To je bila Margareta, o kateri je bil nesrečni mož že zdavnaj prepričan, da mu bo v pogubo, v smrt. Bil je visok uradnik, imel lastno premoženje, a vse ni zadostovalo. Grabil se je za lase zaljubljeni mož, klel in plačeval. Vse je izdal zanjo, vse raz-metal za njene toalete, za soareje, in nazadnje se je zadolžil. Da bi več zaslužil, je sprejemal razna pisarska dela, in včasi delal po cele noči. Sramotno, suženjsko delo in ničvredna plača. Vse je delal samo iz ljubezni do Margarete, in to Še celo potem, ko je opazil, da ga nesramno vara, in sicer pred njegovimi očmi. Vedel je, da ga zasmehuje kot zaljubljenega tepca, ali ni si mogel pomagati.
Vse to mu je razjedi o zdravje ter ga pobilo duševno in telesno tako zelo, da je neko jutro prebivši vso noč pri pisalni mizi se zgrudil s stola in obležal kot mrtev.
Margareta se je prav tedaj vrnila od neke dobrodelne veselice. Spremljali so jo trije kavalirji, vso razposajeno, vso v svili in cvetju, vso ki-pečo veselja, zdravja, življenja. Stopila je k možu v sobo in ga videla na tleh.
„Fej, škandal!" je viknila skozi zobčke.
-Kaj je to?" in pritisnila robec na ustnice. Kot bi opazila smrt v njeni lastni osebi, je pobegnila iz sobe, sklicala vso hišo, a sama se zaprla, in ni je več bilo na dan. Mož se je odpeljal v morsko zdravilišče, a Margareta ga ni niti spremila. Ostala je v mestu pri svojih zaljubljenih podanikih, pri lepih, elegantnih kavalirjih.
Ko je prišel gospod BerčiČ do konca svojih premišljevanj, se mu je obraz zjasnil. Odgrnil je okno in se jel prav veselo razgledavati po lepi okolici. Po senčni aleji se je sprehajal zaljubljen parček. Ljubeznivo sta si pretila in se objemala. Zelo zadovoljen je bil ž njima in iz objesti jima vrgel pred noge kosmato breskev. Potem se je skril. Sedel je nato k mizi in iz dolgega časa začel pisati:
Voda je naj zdrav ejša pijača na svetu.
Drugi dan je prišlo zopet pismo od Margarete. Bilo je istotako nizko, rafinirano nizko.
„Sedaj vidim, kaj si mi bil, kakšen tiran, zloben duh mojega življenja . . .u
Nasmejal S6 je nato in se zamislil. Poklical je hotelirja ter plačal ves dolg in za dva dni naprej.
Na večer je hodil po sobi dolgo in mislil. Bledo lice mu je gorelo v intenzivni svetlobi, in oči so tlele. Bil je videti jako lep njegov obraz, poln duhovitih nians in globokega življenja.
Stopil je k omari, odprl predal in poiskal svetlo stekleničico.
„Kako ljubezniva je moja ženka,u je zamrmral. y>Vse mi je lepo preskrbela . . ,u
Pogledal je steklenico proti luči, varno vzel iz nje zamašek in jo zavihtel v roki:
„Na tvoje zdravje, krasna Margareta!" Izrekel je veselo napitnioo, izpil do dna, legel na divan in umrl.
Afektirano se je smejala in udarjala s pahljačo po roki dolgega ka-valirja, pl. Sonnenberga. Pravili so o njem, da je grof, da ima mnogo konj, sicer pa, da je velik bahac.
„Reci, kaj naj storim? Drugega mi ni mogoče. Že to je bilo grozno, strah me je same sebe u
„Ne bodi otrok, drugače ne moreš biti moja.u Vzel jo je v naročje, zaokrožil njeni ustnici ter jo poljubil.
Margareta se je zamislila.
nIn za poroko mi kupiš briljantne uhane ?M
„Vse, kar želiš. — Ali si mu dala strupa na pot?"
„Sam si mi nasvetoval."
„In tako da ga je našel gotovo ?**
Gledal jo je z bodečimi očmi in stiskal okrog pasa.
„Satan si!"
„Satana!"
Gospa Margareta je dobila drobno brzojavko. Pročitala jo je hitro in vstala zelo razburjeno. >
„Kaj ti je?u
„Čitaj! Mrtev je . . ■ Izgovorila je te besede z razdvojenim čuvstvom. Strah in izpolnjene želje, oboje se je izražalo v njih.
Trgovinske pogodbe.
Dunaj, 6. junija. Nova vlada •e bo morala v najkrajšem času baviti s trgovinsko - političnim položajem. S Srbijo in Bolgarijo so dosedaj le provizoriji. Ako bo Srbija šo nadalje ostala trdovratna £?), namerava avstrijska vlada znova zapreti meje. Pogajanja s Srbijo so se za sedaj odgodila, dokler se ne dožene sporazumljenje med Avstrijo in Ogrsko zaradi carinskega tarifa.
Nemški cesar na Dunaju.
D un a j , 6. junija. Dunajčani prirejajo nemškemu cesarju, kjerkoli se pokaže, tako demonstrativne ovacije, da lahko tudi politični naivneži uvidijo, da ne pozdravljajo le gosta in zaveznika avstrijskega vladarja. Cesar Viljem se je razgovarjal najprej z ministrskima predsednikoma baronom Bečkom in dr. TVekerlejem, nadalje z ministri grofom Goluchow-skim, baronom Buriauom in vit. Pitreichom. Vse to je pač dokaz, da ima obisk važno politično ozadje.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 6. junija. Zbornica je   sprejela  v  tretjem branju proračunsko inrekrutno predlogo; potem je izvolila deset članov v kvotno dedutacijo.   Pri razpravi o predlogi o ureditvi zunanjih trgovinskih  in  prometnih razmer je  govoril  tudi minister Kossuth,  ki je  priporočal,  naj se predloga sprejme. Ogrska ima popolno pravico, določiti samostojni carinski tarif Avstrija po zakonih nima pravice ugovarjati.   Vlada si prizadeva na vse strani za popolno samostalnost Ogrske, in ako Avstrija noče skleniti z Ogrsko trgovinske pogodbe, uvedla si  bo   Ogrska   leta  19 17. popolno gospodarsko samostalnost. Ogrska se mora za to pripravljati,  da si ustanovi v desetih letih močno domaČo industrijo. — Predloga je  bila  nato  v glavni in podrobni  debati  sprejeta  brez spremembe.
Madžarsko-srbsko pobratimstvo.
Belgrad 6* junija. O binkoštih je prišlo v Belgrad mnogo madžarskih časnikarjev in politikov. Na banketu je govoril tudi neki bosanski Srb. ki je ostro kritikoval avstro-ogrsko vladanje v Bosni in Hercegovini ter izjavil, da bodo Srbi kazali svoje pravo in popolno prijateljstvo za Ogrsko, ako bodo avstrijski bataljoni zapustili ti srbski deželi.
Neki hrvatski visokošolec je razpravljal o novem položaju na Hrvatskem: grof Khuen-Hedervary je mnogo let ščuval Hrvate proti Srbom in Madžarom. Po njegovem padu se je ustanovil jugoslovanski val, kise je zoperstavil prodiranju germanizma. V ta val se z veseljem sprejme   tudi   Ogrska,    ako dokaže
„Mrtev je . . ." Ponovila je te besede in sedla tiho in se zagledala srepo pred se.
rKaj mi svetuješ?"
„Kaj ti svetujem ? Stori, kar ti veleva srce."
„Kaj mislite, gospod grof, katera obleka mi bolje pristoja, ali baržu-nasta ali iz črne svile ?"
„Tega jaz ne vem. Ali žalovati moraš vsekakor, da ne bo govorice."
„No, da, to se razume. Ali glej, brzojavka je dvoumljiva: „Umri je nenadoma." Morda pa naravne smrti, kar bi bilo seveda še lepše."
„To je prav vseeno, ljuba moja Margareta."
„Zdi se mi, da mi črna svila še najlepše pristoja, in uhani z biseri."
Nagnila se je k njemu in mu pogledala v obraz. Ustrašila se je njegovih potez in se obrnila v stran.
„0 bil je vseeno jako prijazen mož in mnogo se imam zahvaliti njemu. Žalovati moram dostojno. Kaj mi svetuješ?"
„Stori, kar ti veleva srce." In  gospa  Margareta je v elegantni obleki, v Črni svili in velikih Tkanih žalovala za svojim možem.
svoje prijateljstvo s tem, da spoštuje narodne aspiracijo Hrvatov. Pred vsem mora zapustiti svoje prejšnje stremljenje po madža-riziranju Hrvatov in Srbov.
Iz ruske drž. dume.
Petrograd, 6. junija. Pri debati o kmetskem vprašanju je govoril tudi poljedelski minister S t i ž in s ki, a svojih izvajanj ni mogel dokončati, ker je zbornica neprestano klicala : „Proc ž njim! Demisijonirajte!" — Posl. Petrunkijevič je zasmehoval ministre, Češ, da si upajo govoriti o patrijotizmu, pri tem pa branijo samo-drštvo ter prelivajo poljsko in židovsko kri. Ako bi bili ministri patnjo tj e, bi ne sedeli na ministrskih sedežih.
Poslanci so dobili iz vseh gu-bernij brzojavke o zločinskem postopanju policije. Zbornica bo predlagala posebno preiskovalno komisijo. — Posebno hudi kmetski nemiri so v gubernijah Saratov, Voroneš in Grodno. Med kmeti se razširja propaganda, naj si sami razdele graščinska posestva, ako noče duma urediti kmetskega vprašanja.
Atentat v Madridu.
Madrid, 6. junija. Ministrski svet je sklenil, da naprosi velesile, naj se skliče konferenca proti naraščajočemu anarhističnemu gibanju. i^Taka misel se sproži po vsakem atentatu ter potem zopet zaspi. Ured.) Policija ima baje dokaze, da je atentat pripravila mednarodna anarhistična zarota. O tem pričajo spisi, ki so se našli v stanovanju atentatorja v Barceloni. — Atentator Mo-rales je bil nekaj Časa profesor „Ecole moderne" v Barceloni.
Dopisi.
Iz Krtine pri Dobu. Žeparkrat smo imeli priliko pohvaliti to občino in njeno napredno stremljenje. Marsikaj je res še temnega in nepojasnjenega, toda dobra stvar dobiva vedno več zagovornikov in pripadnikov. Na binkoŠtni ponedeljek so Krtinci dokazali, da se povzdigujejo nad nasprot-stva, ki jih netijo nekateri nepoklicani črni elementi in da so vsi ene misli, kadar Lo gre za interese občine in za blagor domovine. — Na povabilo gospoda župana se je zbralo v njegovi hiši lepo število mož in žena k skupnemu razgovoru. Po starem načelu, da je treba dobro družiti s prijetnim, so v neprisiljeni zabavi izrekli marsikatero pametno besedo.   Gospod župan, ki je sprožil misel skupnega sestanka, je pozdravil navzoče v možatem govoru, se jim zahvalil za obilno udeležbo  in jih  bodril k skupnemu delu za prospeh občine. Sploh gre g. županu vse priznanje, ker se resnično trudi, da bi povzdignil ugled in blagostanje svoje občine. Z veseljem moramo  poročati,  da se je lepa vrsta govornikov oglasila k razpravi o različnih vprašanjih. Bili so sami možje iz ljudstva in če pomislimo, da še pred nekaj leti ne bi bil pripravil kmetkega možaka, da bi moral javno nastopiti, moremo trditi, da se naše ljudstvo že dobro pričenja zavedati in spoznavati vrednost svojega stanu. Naznanjena sta bila dva glavna govornika. Prvi, gospod Fr. Prenar, priprost kmetovalec, odločno naprednega mišljenja in poln navdušenja za samostalnost in neodvisnost, je kratko, toda jedrnato razvil nekaj misli „o delu". Vsi so pazljivo sledili njegovim izkušenim   izvajanjem.   —   Nato je mladi g. Zarnik  brez strasti in prav poučno v živahnem govoru pojasnjeval pomen in potrebo napredka. Njegove navduševalne besede so našle hvaležnih poslušalcev. Bodril je ljudstvo h krepkemu, nevstrašenemu delu in   njegovi  nasveti   gotovo niso bili glas vpijočega v puščavi.   Žel je za svoj   dobro   izbran   govor zasluženo pohvalo. Vspeh njegovih besed pa se je kmalu pokazal v tem,  da so zbo-rovalci nabrali med seboj lepo Število krone, od katerih se jih je deset oddalo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda, drugo pa se je naložilo v fond, iz katerega hočejo prirediti kako večje slavlje v korist  narodnim društvom in pa, da se s tem navduši one zaspance in kimovce,  ki še s preveč težkimi koraki stopajo za napredkom. — Prepričani smo, da bomo čuli o Krtincih še mnogo lepega in izpod-budnega,  Če  bodo  vztrajali na tem potu. Naše ljudstvo nekako sluti, da se morajo zanje časi izboljšati in zato ne drži križem rok. Težke spone se razpenjajo, že se čuti rožljanje verig, ki se odklepajo, potem pa gorje tistim, ki nas hočejo še bolj v kloniti.
Ob&U zbor kmetijske družbe kranjske.
Danes dopoldne ob 9. uri se je vršil v veliki dvorani „ Mestnega doma" občni zbor kmetijske družbe kranjske.
Bil je dobro obiskan; obiskalo ga je okoli 90 družabnikov.
Zborovanje jo otvoril predsednik g. Oton pl Detela, ki je konšta-tiral sklepčnost in pozdravil najpri-srčnejše vse navzoče, zlasti g. dež. predsednika Schwarza, ki je danes prvikrat na našem zborovanju in od katerega pričakuje g. govornik, da bo težnje družbe gotovo toplo podpiral pri centralni vladi, in gosp. dež. vladnega svetnika viteza La-schana, ki je poročevalec pri dež. vladi o kmetijskih stvareh.
G. govornik se je hvaležno spominjal bivšega poljedelskega ministra Buquoyja, ki se je skazoval naklonjenega družbi. Upa, da bo novi poljedelski minister grof Auersperg istotako m z uspehom podpiral družbo, zlasti ker je ministrski predsednik Beck prišel iz poljedelskega ministrstva, kjer je zavzemal visoko mesto kot sekcijski šef.
Delovanje družbe je bilo v preteklem letu jako uspešno in obširno, kakor je razvidno iz spodaj sledečega poročila gosp. ravnatelja Gustava P i rca. Delovanje se je jako razširilo, kar je zasluga uradnikov družbe, zlasti pa g. ravnatelja Pire a, ki se vsi z vsem srcem posvečajo svoji službi.
Gosp. predsednik je pozval nato zborovalce, da zakličejo velikemu pospeševatelju kmetijstva Njega Veličanstvu trikratni „Slava", kar se je zgodilo.
G. dež. predsednik se zahvali za prijazne besede in želi, da bi družba še nadalje uspešno delovala, kot je doslej.
O stanju in delovanju kmetijsko družbe v 1. 1905. je poročal ravnatelj Pire. Iz ravnateljevega poročila psonemamo naslednje podatke:
Leta 1905. je imela družba 6355 članov, torej za 367 več kakor leta 1904.
V tekočem letu jo pa družbi pristopilo že doslej   786   novih članov.
Člani so bili razdeljeni v 1*25 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem so bile nanovo ustanovljene podružnice v Bohinjski Beli, v Cerkljah pri Krškem, v Mate nji vasi, v Orehku in v Sori.
Občni zbor ima letos voliti 4 odbornike namesto po pravilih odstopivših gg.: Vac-1 a v a G o 11 a, c. kr. višjega gozdarskega svetnika v Ljubljani; Josipa Lenarčiča, graščaka, tvorničarj a in predsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice na Vrhniki: d r. Maksa pl. Wurzbacha, graščaka in advokata v Ljubljani in Janka Žirovnika, nadučitelja v Sent Vidu.
Letošnji občni zbor ima tudi voliti dva računska preglednika za prihodnjo triletno dobo.
Družbeno delovanje v letu 1905. je bilo urejeno, kakor predpisujejo pravila, na podlagi sklepov odborovih sej,   ki so se vršile redno.
Tekoča opravila je opravljalo tajništvo dogovorno s predsedstvom ter jih reševalo v smislu sklepov glavnega odbora. Vložni zapisnik izkazuje 1905. 1. 2186 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 27.889.
V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še 1 tajniški pristav, 1 pisarni-čar, 1 skladiščni uradnik, 1 knjigo-vodinjain2 pomožna uradnika. Sedem družbenih uradnikov in dva služabnika so dobili leta 1905. 13.120 kron plače.
Družbena članarina znaša 4 K na leto; polovico jo dobi glavni odbor, da članom brezplačno pošilja uradno glasilo, druga polovica pa ostane podružnicam, da imajo sredstev za svoje potrebe, če ne vzamejo za nadomestek sadnega drevja. Naša družba je torej edina v Avstriji, ki za svoje poslovanje nič ne jemlje od lstnine članov, Čeprav za to doslej ni dobivala nič državne podpore.
Z dohodki iz članarine, vsled česar so podružnice nekaka samostojna kmetijska društva, potem z državnimi in deželnimi podporami, ki jih dobivajo podružnice v določene namene, lahko uspešno delujejo ter koristijo družabnikom v resnici.
Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic, ki vsako leto v svojem kraju oddajo lepo število sadnih dreves, pa jih bodo oddajale še po več, kadar se popolnoma razvijejo.
Posebno moramo poudarjati važnost kmetijskih podružnic pri novem zasajanju vinogradov, pri čemer sta jih krepko podpirala c. kr. deželna vlada in pa dež. odbor.
Za skupno porabo so imele podružnice blizu 200 kmetijskih strojev, in sicer čistilnikov, travniških bran, mlatilnic itd. ter vec sto trtnih škropilnic.
Bazen teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja, in sicer moštarnice, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnic. Pet podružnic ima svoja poslopja.
O družbenih zavodih in podjetjih mi je čast naslednje poročati :
1. Družbena podkovska šola. Ta Šola, ki jo ima družba že 60 let v svoji oskrbi, prizadeva toliko neopravičenih žrtev, da je glavni odbor moral skleniti, da se iznebi te šole, oziroma žrtev zanjo. Dogovori s c. kr. deželno vlado, z deželnim odborom in z magistratom stolnega mesta Ljubljane so tako daleč uspeli, da se način vzdrževanja podkovske šole tako izpremeni, da bodo omenjeni činitelji dovolj prispevali in tako družbo vsakih žrtev odvezali. Obljublj ena je tudi podpora za popravo in za popolnjenje potrebnega poslopja. Ce bo možno, se zopet ustanovi živinska bolnica.
2. Družbena sadna drevesnica. Družba ima sedaj dve drevesnici. Uspešno delovanje je na prostorih stare drevesnice zaradi popolne utrujenosti zemlje že nemogoče. To je bil povod, da je bila družba prisiljena ustanoviti drevesnico na drugem prostoru. Nova sadna drevesnica v Zgornji Šiški je sedaj zasajena z dvema letnikoma sadnega drevja. Prvo drevje bo mogoče oddati jeseni leta 1909. Gospodarstvo v novi drevesnici je tako urejeno, da bo mogoče vsako leto oddati 23 do 24 tisoč visok odebelnih in pritličnih sadnih dreves raznih plemen in vrst.
3. Družbeni dvorec na Viču. Ta dvorec ima sedaj družba dvanajsto leto v zakupu. Vsled velikega prometa, ki ga ima družba, neobhodno potrebuje vprežno živino in vozove, kar najceneje priskrbuje v svoji režiji s pomočjo imenovanega dvorca. Vsled intenzivnega gospodarjenja so se pridelki po troj ili, vsled česar je gmotni uspeh popolnoma po-voljen.
4. Obdarovanje starih zaslužnih kmetijskih poslov. V to svrho je glavni odbor leta 1898. ustanovil v proslavo vladarjeve 50-letnicecesarja Franca Jožefa I. jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Ta zaklad je leta 1905. dosegel vsoto 2587 K 60 h.. Leta 1905 je bilo obdarjenih 10 poslov z darili po 20 K.
5. Kmetij ska gospo din j ska šola v Ljubljani. Med najvažnejšimi družbenimi podjetji je ta šola, ki je bila tudi ustanovljena v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. Da je bila ta šola potrebna, spričuje njeno izborno uspevanje in dejstvo, da se vsako leto zglasi za sprejem več gojenk, kakor jih more sprejeti šola. Šola je združena z internatom, kjer imajo gojenke stanovanje in hrano. Šola je pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančiška, ki s strokovnimi učitelji vred oskrbujejo tudi pouk v teoriji in praksi. Družbena gospodinjska šola je danes odločno najbolje urejena v Avstriji. Njene vzorne naprave su izborno učilo našim kmetovalcem, ki jih je že več sto prišlo gledat in se učit v Mari-janišče. Leta 1905. je počastil šolo s svojim obiskom kmetijski minister grof BU4UOV, ki se je izredno laskavo izrekel o šoli in njeni napravi.
6. Deželna poskusna klet v Ljubljani. Novi ameriški vinogradi dajo od leta do leta več vina. To vino je treba našim vinščakom lahko in za primerno ceno v denar spraviti, Če naj se jim s tolikimi žrtvami zasnovano novo vinogradništvo izplačuje. Iz tega vzroka je družba pred tremi leti osnovala v Ljubljani deželno poskusno klet, in, kakor je razvidno iz računskega zapisnika, z žrtvami, ki so za družbo naravnost ogromne. Ta uspeh se je jel kazati, zato je družba prosila državne podporo, ki jej je za leto 1906 tudi že prisoj ena. Družba goji nado, da bo ta poskusna klet podlaga veliki deželni zadružni kleti, ki bo mogla mogočno vplivati na razvoj domače vinske kupčije.
7. Zalaganje poučnih kmetijskih knjig. Glavni odbor smatra za najuspešnejše sredstvo, povzdigniti naše gmotno hirajoče kmetijstvo, če se dvigne kmetijska produkcija v kolikost-nem in kakovostnem ozini.V dosegotega namena je našim kmetovalcem silno potreben vsakovrstni kmetijski pouk, kamor je šteti Čitanje strokovnih knjig. Leta 1900. je odbor pričel z izdajo „Kmetijske knjižnice", in je doslej izšlo 7 zvezkov. Leta 1905. je družba izdala 3 zvezke, in sicer: M. Kostanj e vec: „O užitnini od vina in mesa". V. Rohrman: rPoučno potovanje v Švico" in Steuert-Pirc: „So-seda Razumnika govedoreja". Poleg teh knjig izdaja odbor kratke spise z naslovom „Gospodarska navodila", ki vsebujejo poučno tvarino o važnih gospodarskih vprašanjih. Ig?.- 8, Družbeno ura d no glasilo „Kmetovalec" služi družbi za prijavljanje njenih raznih razglasov, vendar je tako urejevan, da jo v prvi
vrsti poučen kmetijski list. .Kmetovalec" je danes najstarejši slovensld kmetijski časnik. Leta 1905. je završil XXn. letnik ter se ga jo tiskalo 7000 izvodov.
Za družabnike nemške narodnosti je glavni odbor tudi za leto 1906. na račun družbe naročil nemški kmetijski list „Oekonom".
9. Priskrbovanje kmetij-kih potrebščin družbenim udom. Družba je že pred 20 leti pričela svojim udom priskrbovati kmetijske potrebščine.
Družba nakupi potrebščin .na debelo in v toliki množini, kolikor po svojih skušnjah meni, da bi se utegnilo porabiti. Družba ne jemljo nikakega dobička, le pri nekaterih potrebščinah pridrži toliko, da pokriva poslovne stroške. Pri pri-skrbovanju strojev kakor tudi pri nabavi mlekarskih strojev in orodja družba ves popust prepušča naročnikom.
Posredovanje gospodarskih potrebščina pri družbi je danes raztegnjeno skoraj na vse gospodarske potrebščine, razen na otrobe in žito za krmo. To priskrbovanje je zavzemalo 1. 1905 več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Družba je v letu 1905. priskrbela 6717 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in /. orodjem vred okroglo 300 vagonov ter je to blago oddala v 9555 poši-ljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel milijon kron. Ker je družba kupila tristo vagonov gospodarskih potrebščin in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal šeststo vagonov ali trideset polno naloženih tovornih vlakov.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznih kulturnih vrst posebej glavni odbor omenja naslednje; ki jih je nekoliko zvršil s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami c. kr. kmetijskega ministrstva in deželnega zbora kranjskega.
Kmetijsko rastlinstvo j-glavni odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semena, v prvi vrsti predenice čistega deteljnega — mena, raznih žit, krompirja in pesnega semena. Raznih vrst semena je družba leta 1905. oddala 266.372 kg v vrednosti 52.871 K.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Danes je kranjska dežela v Avstriji na drugem mestu gledo porabe kalijevih gnojil. Za to si s 111 o družba pripisovati vse zasluge.
V tekočem letu, t. j. leta 1906. Kranjska prav gotovo porabi že 8 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, Če ne prva dežela v Avstriji. Ce se pa upošteva, da na Kranjskem razen par vagonov vsa gnojila porabijo le preprosti kmetovalci, doČim gre v drugih deželah veČina porabljenih umetnih onojil na rovaš veleposestva, se sme neoporečno trditi, da kranjski kmetje danes v Avstriji primeroma največ umetnih gn o j il p o rab i j o.
V letu 1905. se je pričelo v deželi gibanje za vpeljavo hmeljarstva ter se je napravilo lepo Število po- . skusnih hmeljišč. To gibanje je glavni odbor po svojih močeh podpira] ter je izposloval državno podporo za napravo poskusnih hmeljišč na Krškem polju.
Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žvepalnikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vinograde.
Glede pospeševanja vinske kupčije je na tem mestu tudi pohvalno omenjati vinskih semnjev, ki 90 BO pričeli redno prirejati po središčih naših vinorodnih krajev, oziroma na mestih, kamor je vinskim kupcem lahko dospeti.
Vse zasluge za ožitvorjenje jako dobro uspevaj očih vinskih semnjev gredo deželnemu komisarju za vinstvo g. F. Gombaču.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta, v prvi vrsri s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves. Kakor vse kaže, bom-1 imeli letos dobro sadno letino, Zato se glavni odbor nadeja, da bo mogel letos prirediti prvi sadni semenj, kar mu bo tem laže, ker mu je v to svrho že zagotovljena državna podpora.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih biuov plemenjakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po znižani ceni. Leta 1905. je družba odoala 40 bikov plemenjakov. Poleg tega je družba izplačala iz državne podpore 550 K nagrad onim živinorejcem, ki so imeli
MF" Dalje v prilogi. "M
Priloga ..Slovenskemu Narodu" fit. 129, dne 7. junija 1906.
subvencijske bike Čez določeni dve leti za pleme.
Od Jeta 1890. na leto 1900. je število goved na Kranjskem zraslo za 26.000, kar se je v prvi vrsti zahvaliti pospeševanju pridelavanja krme.
V prospeh mlekarstva je družba vedno marljivo delovala, saj je že več kakor trideset let preteklo, odkar je osnovala prve mlekarske zadruge. Večina mlekarskih zadrug v deželi se je osnovala po neposrednem ali posrednem prizadevanju kmetijske družbe, ki je tudi vsem zadrugam iz-poslovala državne podpore. Leta 1905. je bilo na Kranjskem 65 mlekarskih zadrug, tedaj 16 več kakor v letu 1904., in 43 planinskih sirarnic. Te zadruge in sirarnice so razpečale ^.183.000 litrov mleka in so zanje dobile nad 1 milijon kron. Poleg omenjenih zadrug in planinskih sirar-l ic je v tem letu delovalo tudi 10 zasebnih mlekarn, ki so razpečale i.»~>0.354 litrov mleka. Skupni dohodek vseh mlekarn je torej znašal 1,500.000 kron ter je njih promet dosegel okroglo 3 milijone kron. Ker so ti dohodki iz mlekarstva skoraj docela novi, se sme trditi, da oni del naših živinorejcev, ki so udje mlekarskih zadrug, dobivajo novih dohodkov v znesku poldrugega milijona, kar je primerno glavnici tridesetih milijonov kron. Posledica procvitajočega mlekarstva se pa kaže tudi v zboljševanju živinoreje glede kolikosti in kakovosti, in če ima Kranjska danes 26.000 goved več kakor pred devetimi leti, ima na tem gotovo tudi mlekarstvo svojo zaslugo.
Svinjerejo je družba, kakor doslej običajno, pospeševala z oddajo eistokrvih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme, ki so se nado bavili iz priznanih rej. Oddajali so se s pomočjo državne podpore po znižani ceni. Oddalo se je vsega skupaj nad 100 plemenskih prešičkov. Kranjska dežela je poprej porabila do 60.000 hrvaških, oziroma ogrskih prašičev, a sedaj ima že doma tako prašičjo rejo, da zadostuje svoji potrebi in izvozu ter dobiva iz imenovanih dežel le še kakih 5000 prašičev na leto.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki je skoraj popolnoma neodvisen od družbe in deluje vseskozi v sporazumu s c. kr. žrebčarsko postajo.
Pospeševanja čebelarstva glavni odbor v svojem področju ni gojil, temveč je prepustil to delovanje ..Slovenskemu čebelarskemu društvu", ki jako marljivo deluje, in šteje danes že nad 1000 udov. Glavni odbor je društvu za leto 1905. izposloval 1600 K državne podpore in prispevek za prirejanje Čebelarskih tečajev.
Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1905 isposlovala 1000 K državne podpore.
Največjo važnost je glavni odbor pokladal na kmetijski pouk, ker smatra strokovno naobrazbo naših kmetovalcev za temelj vsemu kmetijskemu napredku. Razen pouka v v družbeni podkovski šoli in gospodinjski šoli se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni komisar zavinstvo, ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1905. na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki z družbo. — Z družbenim glasilom ,Kmetovalcem' je glavni odbor redno deloval za razširjanje kmetijske znanosti ter je poleg tega izdal več posebnih kmetijskih strokovnih knjig in spisov, kakor mi je bila čast že poprej poročati.
V letu, ki se ga tiče to poročilo, je glavni odbor priredil v Dolenjem Logatcu prvi 8tedenski mlekarski teeaj pod vodstvom potovalnega uČi-teUa g- J- Legvarta. Ta tečaj, ka-
rje bilo sprejetih 12 udeležencev, se je vrlo dobro sponesel, zato bo glavni odbor skušal, dokler bo treba, enake tečaje redno prirejati. Za letošnje leto se mlekarski tečaj ravnokar vrši, in sicer zopet v Dolenjem Logatcu in je dobila družba lansko in letošnje leto državno ter deželno podporo.
Pohvalno je omenjati podružnico v Krškem, ki je s pomočjo gg: deželnega komisarja za vinstvo Gom-bača, odvetnika dr. Janka Hočevarja, meščanskega učitelja Hu-meka distriktnega zdravnika dr. Kaisersbergerja in župana ter ravnatelja kmetijske šole dr. Romiha priredila zimsko kmetijsko šolo v Krškem ter se je pouk na tej šoli vršil vso minulo zimo ob nedeljah.
V letu 1904. s tolikim uspehom pričeto prirejanje poučnih kmetijskih potovanj se je tudi v letu 1905. nadaljevalo.
Znatni uspehi, ki jih glavni odbor dosega s svojim delovanjem, temeljijo največ na strokovnem znanju, ki sicer počasi a vendar dosledno prodira med naše gospodarje. Zaradi tega smatra glavni odbor za eno najvaž-
nejših svojih nalog, da strokovno znanje po možnosti širi potom pouka. V bodočnosti bo odbor prirejal večdnevne poučne kmetijske tečaje, kar je sedaj gotovo, da bodo taki tečaji dobro obiskani in bodo imeli uspeh. Pričetkom leta 1906. je družba priredila štiridneven poučni tečaj za živinorejo v Selcah, ki se je tako izborno sponesel, da odslej družba vsako leto priredi več takih tečajev, in sicer Če možno v vsakem političnem okraju vsaj po enega.
Iz tu podanega letnega poročila je posneti vsestransko delovanje glavnega odbora v prid kranjskemu kmetijstvu in glavni odbor lahko z mirno vestjo trdi, da je vse storil, kar je bilo mogoče v razmerju s pičlimi gmotnimi in lizičnimi silami. V nepo-sebno povoljnih razmerah naše družbe se mora pridobitev 7000 udov, rešitev 27.889 poslovnih števil v pisarni, promet nad 600 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat, ki je letos prvič dosegel milijon k r o n in poleg tega še popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno literarno delovanje na kmetijskem polju smatrati za prav veliko delo. Vsa tu navedena števila, ki so jasno merilo za družbeno delovanje, bi pa bila brezpomembna, če bi ne bilo zaznati tudi uspeha. Omenjeni novi dohodek iz mlekarstva, razširjena govedoreja in prašičja reja, vsakoletni večji pridelek vsled porabe umetnih gnojil itd. pomenja povišanje dohodkov kranjskikkmetovalcevna leto za več milijonov K, za družbo pa velepomemben uspeh. Dohodke kmetijstva povišati je glavno sredstvo za rešitev našega gmotno propadajočega kmetijstva; zato je bilo in bo vodilo glavnega odbora: nepristransko delovati v tem zmislu.
V imenu glavnega odbora mi je Čast predlagati:
1. Častiti občni zbor vzemi to poročilo naznauje, in
2. izreci zahvalo visoki c. kr. deželni vladi, slavnemu deželnemu odboru in slavni Kranjski hranilnici, ki so družbo pri njenem delovanju veledušno podpirali.
Družabnik g. Luznar predlaga, da bi družba oterirala v „Kmetovalcu" drevesca in šele potem naročila primanjkljaj drugod. Ravnatelj g. Pire pravi, naj se podružnice, ki imajo drevesca, le oglasijo, družba bo prav rada oterirala. G. predsednik obljubi, da se bodo vprihodnje vedno pravočasno pozvali vsi, ki  imajo drevesca.
Predlogi g. ravnatelja Pirca so bili na to soglasno sprejeti.
Iz računskega sklepa konci leta 1905 posnemamo, da je bilo vseh dohodkov preteklo leto 651.181 K 95 v, stroškov 598.349 K 57 v. Ostanek v blagajni 31. decembra 1905 52.832 K 38 v. Denarni promet je znašal 1,302.363 K 90 v.
Inventura in obenem bilanca izkazuje: aktiva 135.809 K 60 v, pasiva pa 50.000 K. Stanje aktivnega družbenega imetja 1905 je znašalo 85.809 K 65 v.
Proračun izkazuje skupnih dohodkov 508.200 K in 507.600 K izdatkov.
Vsi računi in proračun so bili odobreni.
Nato so se vršile* volitve štirih odbornikov. Volilo se je po listkih. Izvoljeni so bili gg.: Josip Lenarčič, dr. Maks pl. Wurzback in Janko Žirovnik. Izvoljen je bil tudi g. Ivan Juvančič, a se mora Se le dognati, če stanuje stalno v Ljubljani.
Računska preglednika sta gg. : kontrolor Fran Rozman in revident Henrik L i nd t n e r.
Na predlog odbornika g. PovŠeta je bil dosedanji 26 letni odbornik Vaclav Goli izvoljen za častnega člana družbe.
Sprejet je bil potem predlog istega predlagatelja, da zborovalci prosijo in poživljajo c. kr. vlado in drž. poslance naše, da branijo z vso skrbnostjo in odločnostjo naše gospodarske interese pri sklepanju in dogovoru pogodbe z Ogrsko ter posebno na to pazijo, da ne bi Ogrska sklenila trg. pogodbe z balkanskimi državami glede uvoza balkanske živine, ki bi bila v veliko kvar že iz sanitarnih vzrokov za naše kmetijstvo. (Je pa mora obveljati samostalni carinski tarif za Ogrsko, naj se tudi za Avstrijo sklene carinski tarif, ki bo odgovarjal našim gospodarskim potrebam in koristim.
Sprej me se predlog g. ravnatelja Pirca, da se potrdi ustanovitev podružnic, ki so se preteklo leto ustanovile.
Veterinarski nadzornik g. Pavlin predlaga, da se zviša ravnatelju g. Pircu plača od ^4000 na 4800 K pričenši s 1. januarjem 1906, odboru naj se pa naroČi, da uredi plače in status družbenih uradnikov in uslužbencev. Tudi naj se ustanovi zaklad za starostno zavarovanje uslužbencev. Sprejeto. Ustanovitev zavarovalnic za živino je predlagal g. Pire. Sprejeto.
Vipavska podružnica je predlagala, da naj dela družba na to, da se čim prej podaljša vipavska železnica
do kake postaje južne železnice. (Sprejeto) Istotako se sprejme predlog te podružnice, da se ustanovi dež. vinarska založna klet za kranjska vina.
Ravno tako je bil sprejet predlog iste podružnice, da družba deluj na to, da se bo smelo kot doslej kuhati žganje iz fig. Vseh treh predlogov predlagatelj g. Skala.
Sprejmeta se nato predloga novomeške podružnice, da se zviša cena subvencijskim bikom in da se nastavi živinski nadzornik ter da bi se dajale nagrade vinogradnikom, ki imajo vzorne vinograde kakor deluje Štajerska kmetijska družba.
Nagrade so se določile na 10—20 fl. Predlagatelj obojekrat g. Rohr-m a n.
Mokronoška podružnica je predlagala, da deluj družba:
1. ) da se vpelje kakor v Švici zimska kmetijska šola.
2. ) da se preskrbe sredstva v po-končevanje valuha in krta,
3. ) da se ustanovi splošne deželne zavarovalnice za vse predmete,
4. ) da se nastavi več geometrov v svrho hitrejšega odpisa davkov,
5. ) da se na učiteljišču ustanovi mesto strokovnjaka, ki bo poučeval v kmetijstvu (Tozadevna akcija se je vršila v dež. šolskem svetu).
6. ) da se zboljša govedarstvo, kar se je obravnavalo že pri predlogu novomeške podružnice. Predloge je utemeljeval g. H 1 a d n i k; bili so vsi sprejeti.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. predsednik ob */* na 1 zborovanje.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 6. junija. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je prečital sledečo
Stritarjevo zahvalo:
Slavni občinski svet!
Visoko spoštovani gospod župan !
Težko, da, nemogoče mi je najti pravih besed, da se dostojno zahvalim za tako sijajni in, kar mi veliko več velja, tako prisrčni sprejem ter ljubeznivo gostoljubje, ki sem ga užival v svoji ljubi beli Ljubljani. Ti lepi dnevi mi ostanejo vedno v prijaznem, hvaležnem spominu. Duška mojemu čutu naj da edina beseda iz globočin srca:
Hvala!
Dragi gospodje rojaki, vrli možje narodni! Mnogo prilike sem imel videti, kako lepo, kako čudovito se je mesto ljubljansko, središče slovenstva, razvilo pod Vašim umnim, rodoljubnim gospodarstvom. Kar ste storili za mesto, to je tudi v čast in prid deželi in vsemu slovenskemu rodu. Slava in hvala Vam!
Bog Vas živi!
Na Dunaju. 25. maja 1906.
hvaležni Vam
Stritar, častni meščan ljubljanski.
Stavba višje dekliške šole.
Mestni stavbni svetnik D uffe je nujno predlagal zaradi stavbnega dovoljenja za omenjeno šolo. Nujnost je bila sprejeta. Na županov predlog se je ustanovil stavbni nadzorovalni odsek, v katerega so bili izvoljeni: Senekovič, dr. Požar, Hanuš, Duffe in Prelovšek. — Stavbna dela, kakor zidarska, tesarska, kamnoseška, mizarska, kleparska itd. so bila proračunj ena na 132 147 K 90 v, po najnižjih ponudbah pa se oddajo za 120.963 K 53 v, in sicer zidarska dela tvrdki Tonnies, kamnoseška skupno Camerniku, Vodniku in To m a n u, tesarska dela dobi Pust, kleparska L en ček, krovska Korn, že-leznino pa dobavi tvrdka Schnei-der in Verovšek. Odobreno po nasvetih stavbnega odseka. Glede fasade v načrtih je predlagal občinski svetnik L e n č e , naj se napravi enostavnejša ter se v ta namen načrti vrnejo v spremembo. K stvari so govorili župan in občinska svetnika dr. Triller in Subic. Poročevalec je pojasnoval, da bo fasada dobro vplivala z ozirom na stavbe ondotnih vil. Lenčetov predlog je bil odklonjen.
Drugi nujni predlog
je stavil v imenu stavbnega odseka občinski svetnik Hanuš zaradi no-vega kanala v Čopovih ulicah, kjer zgradi Iv. Bonac tovarno za karto-nažo. Nasveti stavbnega odseka so se odobrili.
Sprejem v domovinsko zvezo.
Poročevalec magistratni ravnatelj Vončina. Za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine je prosilo 145 oseb, sprejetih pa je bilo le 88, ostali so se odklonili, ker niso ugodili zakonitim določb am. Za podelitev meščanstva se je določila pristojbina 200 K ter se ugodi taki prošnji trgovcu z delikatesami Buz-z o 1 inij u.
Podelitev meščanskih podpor.
Izpraznjenih je pet mest po 60 v na dan ter se podele: Ivanu K r a -šovcu, Hipolitu Bi lini, Ani in Hermini Coloreti in Ani Hafnerjevi. (Poročevalec prejšnji).
Novi okrajni načelnik za Vodmat.
Ker dosedanji načelnik Vrhove ni bil na svojem mestu, je imenovan gostilničar Ivan Pavšek. (Poročevalec prejšnji).
Stavbne zadeve.
Občinski svetnik dr. Tavčar je poročal glede reverzov pri prizidavah. Povod je dal Ivan Marolt, ki je dobil dovoljenje za prizidavo svoje hiše in za neko novo šupo na dvorišču proti reverzu, da v slučaju potrebne regulacije "svet zopet izprazni. Personalni odsek je nasvetoval, naj se pred takimi privoljenji stara stavba komisijonalno ceni. Poročevalec je to odsvetoval, ker take cenitve stavbni red, ki je sploh v tem oziru nejasen in nepopolen, ne pozna. Zato predlaga, naj ostane pri dosedanjem običaju. Sprejeto.
Na H. mestni deški ljudski šoli se napelje v eno šolsko sobo električni tok za razne fizikalne poskuse in v eno stranišče razsvetljavo, za kar se dovoli 300 K kredita. (Poročevalec občinski svetnik Senekovič.)
Predlog, naj se pri telovadnici I. mestne deške ljudske šole postavi enonadstropje za stalno razstavo učil, se je za sedaj odklonil. (Poročevalec občinski svetnik HanuŠ).
Isti poročevalec je poročal o prizivu Josipa B ah ovca proti odloku, s katerim se mu je odrekla adapcija njegove hiše v Hrenovih ulicah (nekdanji „Žabjek"). Prizivu se je v toliko ugodilo, da se dovoli adapcija dvoriščnega trakta proti reverzu, da ne bo zahteval odškodnine, kadar se regulira Vožarska pot. NaroČi pa se mu, da mora iz zdravstvenih ozirov izprazniti nekatera stanovanja, kjer so bile poprej ječe.
Za odkup inventarja „Ljubljanskega drsalnega društva" se je primaknilo k že dovoljenim 1000 K še 300 K. (Poročevalec občinski svetnik Senekovič).
Razne prošnje.
Antoniji Ižančevi, vdovi po mestnem stražniku, se je dovolilo 400 K pokojnine in 400 K vzgoje-valnine za petero mladoletnih otrok. (Poročevalec občinski svetnik Svete k).
„Deželni zvezi za pospeševanje prometa tujcev" se je dovolilo iz tozadevnega fonda 300U kron. (Poročevalec občinsKi svetnik Mally).
Poizvedovalni in potovalni pisarni v Londonu se je dovolil vsled dopisa prometnega ravnateljstva državnih železnic prispevek 100 K. (Poročevalec prejšnji).
Prošnji ^Družbe sv. Cirila in Metoda", naj bi mestna občina kolkovala svoje spise z društvenimi znamkami, se je ugodilo. (Poročevalec občinski svetnik L en če).
Ponudba odbora za sezidavo obmorskega hospica v Trstu, da bi se mestna občina zavezala stalno plačevati nekaj prostorov, se je odklonila. (Poročevalec podžupan dr. vitez B1 e i w e i s).
Škontracija v mestni hranilnici.
Poročevalec obč. svetnik L en če. Škontracija se je izvedla nepričakovano 2. aprila t. 1. ter se je vse našlo v najlepšem redu. Poročilo se je vzelo na znanje.
Imenovanje potov in steza na Oradu.
Poročevalec podžupan dr. vitea Bleiweis. Župan je predlagal sledeča imenovanja: Steza ob podaljšanih „Student o vskih ulicah" = „Za ograjami" ; steza po ovinkih k iztočnim vratom = „Na ovinkih"; nova pot okoli gradu =„ Razgledna steza"; pot od Gruberjeve ceste = „Vozna pot na Grad"; pot mimo Osoj = „Osojna pot" in „Osojna steza" : pot do utrdb = „ Grajska pot"; pot do vrhu = „ Grajska planota"; najvišji vrh s smrečjem = „Na zračnem"; gozd == rRegalijev gozd"; svet, ki je kupljen od salezijancev = „Orlov vrh". Napisi bodo samo slovenski. Sprejeto.
Obračun za povečanje elektrarne.
Poročevalec občinski svetnik Senekovič je povedal, da delajo vsi novi stroji mirno in zanesljivo, sploh so naročena dela izvršena spretno v splošno zadovoljnost. Prihranilo se je proti proračunu za 11.637 K. Poročilo se je vzelo na znanje, inženirju Ciuhi, ki je vodil vsa dela, se je dovolilo 500 K nagrade.
Draženje mesa.
Občinski svetnik Meglic je in-terpeliral župana, ali mu je znano, da so mesarji zopet podražili meso, dasi je živina cenejša. Župan je odgovarjal, da se mu zdi čudno postopanje mesarjev. Že lani, ko je cena živini padla, niso mesarji nič znižali cen, sedaj pa jih še povišujejo iz neupravičljivih vzrokov. Vidi, da ne bo prej dobro, kakor da prepusti magistrat na tržnih prostorih nekaterim mesarjem brezplačna stojišča za prodajanje mesa pod pogojem, da prodajajo  cenejše  kot v   mesnicah. —
Občinski svetnik L en če ni za tako strogo postopanje; občinski svetnik Kozak protestira proti trditvi, da se je cena živini znižala; občinski svetnik Hanuš je povdarjal, da v Ljubljani ne jemo najboljše meso, temuč ga mesarji izvažajo v Opatijo, zato zahteva v imenu uradništva, naj se že vendar kaj stori proti pori raženju.
Ostale točke so se rešile v tajni seji, v kateri je bil za mestnega računskega revidenta imenovan računski oficijal Ivan Vole.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. junija.
— Dijake vabijo na katoliški shod. Sobotni „Slovenec" vabi na III. katoliški shod med drugim tudi dijake. Mišljeni niso med temi samo visokoŠolci, ampak tudi in pred vsem srednješolci. Dijaki se ne smejo udeleževati nobenih političnih shodov, ker jim je to strogo zabranjeno, kljub temu je ^Slovenec- toliko predrzen, da si upa dijaštvo vabiti na shod, kjer so bo vbijal zborovalcem v glavo najskrajnejši fanatizem. Naj ne bodo naši klerikalci preveč predrzni, kajti znalo bi jim škodovati!
— Sami sebe so udarili po zobeh. „ Slovenec" je pred kratkim v neki notici govoričil, da dobe povišanje plače le duhovniki z malimi dohodki in upokojeni duhovniki, ki so v gmotnem oziru tudi zelo na slabem. To je odgovor na našo trditev, da ima upokojen duhovnik premoženja in dohodkov, da lahko živi sijajno, kakor je bilo razvidno iz nekega inserata v klerikalnem „Slov. gospodarju", čigar urednik je dr. Korošec. Sobotni ^Slovenec" pa prinaša v feljtonu podatke o osebni dohodnini duhovnika. Ti slove dobesedno: „Prva leta svoje službe je (duhovnik) plačeval po osem kron, potem so mu davek zvišali na dvanajst kron; a tudi pri tej številki in ostalo. Zvišali so mu osebno dohodnino na dvajset kron, ko je stopil v pokoj in to svoto je plačeval kakih pet let. Pa tudi pri tem ni ostalo. Zadnje leto je že moral plačati štiriindvajset kron. Pritožil se je, pa nič mu ni pomagalo... Letos so mu dohodnino zvišali od štiriindvajset na osemindvajset k r o n.~ Kakor se vidi, se upokojenim dohodnikom ne godi tako slabo, da bi potrebovali zvišanja plač, ker zastonj se ne zvišujejo od leta do leta osebne dohodnine, zlasti pa, ker duhovnik prikrije dohodkov kolikor more in zna. Seveda klerikalni backi ne sprevidejo. da se naša duhovščina iz njih naravnost norčuje s priobče-vanjem tako nasprotujočih si vesti.
— 0. Luka Jelene, predsednik „ Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev", je dobil pri glavni skupščini v Šoštanju sijajno zadoščenje za podle klerikalne napade zadnjega časa. Ob otvoritvi de-legacijskega, kakor tudi drugi dan pri glavnem zborovanju mu je prirejalo učiteljstvo viharne ovacije ter s tem pokazalo, kako ljubi in Čisla svojega voditelja, kije zapostavil svoje lastne koristi ter šel neustrašeno v boj za pravice vsega učiteljstva.
— Družba sv. Cirila in Metoda
V Ljubljani je razposlala svojim koroškim podružnicam to-le okrožnico:
V listih beremo, kako nasprotna nemška družba znajo tudi s tem vabiti šolske otroke v svoje kroge, da jim po zimi n. pr. preskrbljujejo čez poldne gorke hrane ali dele ob gotovih časih obleko in obuvala. Ni nam pa iz teh listov znano, kako stališče zavzemate v enakih slučajih Vi in koliko Vi žrtvujete za našo mladino. V smislu „Mirovega" članka v št. 21 z <Jne 21. maja t. 1. Vas poživljamo k živahnejšemu narodnemu delovanju v Vaših podružnicah in Vas opominjamo, da se vživite v važnost svoje narodne dolžnosti, ki naj je vsem podružnicam vedno pred očmi. Podružnice morajo pobirati denarne doneske od svojih udov ter jih nam dopošiljati; podružnice naj s igrami, berili in predavanji skrbe za nadaljno izobrazbo svojih udov in z tem obenem za izobrazbo vsega naroda. Smešno vzdihovanje, kako da umirata koroški Slovenec vas tira v narodno apatijo, ubija Vas ter povzroča, da si, zasmehujoč Vas roke manejo naši nasprotniki, ko čujejo take njim toliko ljube kolikor Vas, mož in žena, nevredne glasove. Tisti narod, ki tarna dandanes, da umira sam, polaga  svojo  glavo pod klado.
"$ihče  danes ne umrje razen tisti, ki
hoče umreti po vsej sili. Yi, ki ste precej zaspali, dvignite se v naših podružnicah; iznajdljivi bodite v tem, kako bi jih okrepili, kako bi jim priborili več in več vpliva na naš narodni razvoj. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Vas po svojih močeh želi podpirati v vsem, tudi v tem, kar smo Vam navedli v začetku tega odloka. A to pa moremo zahtevati, da nam gmotno in duševno bodite v stanoviten prid. Ponudite nam vsaj eno roko: mi Vam vrnemo za njo obe. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— Politično društvo »Bodočnost" je sklicalo snoči v dvorano bivšega ^Katoliškega doma" shod, ki je bil precej pičlo obiskan. Grovoril je g. Etbin Kristan o volilni reformi. Govornik je bil ogorčen nad tem, da se v državnem zboru postavi na dnevni red najprej avstro-ogrsko vprašanje in šele potem volilna reforma. To je po Kristanovem prepričanju oslarija. Avstro - ogrsko krizo je mogoče rešiti le, Če pridejo v parlament poslanci iz ljudstva, zato je treba najprej rešiti volilno reformo. Ljudstvo se hoče zdaj opehariti za volilno pravico. Govornik obžaluje, da so bili delavci doslej tako mirni. Oe pride do resnega, upa, da bo delavstvo storilo svoje. Ako delavstvo v najkrajšem ne dobi zagotovila, da bo volilna reforma rešena, bo treba proklamirati boj, ki so ga delavci že davno obljubili. Vse, kar se je doslej zgodilo, je naperjeno proti delavstvu in ne proti kaki narodnosti. Za čisto splošno in enako volilno pravico se bodemo bojevali do skrajnosti z generalnim štrajkom in revolucijo. Delavci bodo dali odgovor na jutrišnjo (t. j. današnjo) vladno programatično izjavo, zato je treba, da se v najkrajšem času vrše v mestu in okolici shodi. Zato naj se agitira vsepovsod, da bodo ti shodi dobro obiskani. Govornik je mnenja, da sedanji parlament volilne reforme ne bo rešil brez generalnega štrajka. Ako pa enkrat nastane požar, odklanja delavstvo vso odgovornost. Ko je še Kordelič pozival na agitacijo za nameravane shode, je bil shod končan.
— Kresna veselica. Častite narodne dame opozarjamo, da se bo jutri, v petek vršila damska seja, ob šestih zvečer v damski sobi „Xarodnega doma". Prosimo uljudno Častite dame, zlasti one. ki so bile zadnjič zadržane, da se seje polnoštevilno in sigurno udeleže. Odbor.
Za nedeljski izlet pevskega zbora »Glasbene Matice11 ima moški zbor v petek, S. t. m. ob 8. uri zvečer kratko, zadnjo skušnjo, h kateri naj blagovole priti vsi oni Člani, kateri so se prijavili za izlet, posebno pa oni gospodje in dame. ki se še niso odločili za izlet, ker se mora še v petek zvečer naznaniti v Mojstrano Število kosil.
— Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon11 priredi v nedeljo, dne 10. t. m. veliko vrtno veselico v senčnatem vrtu pri rNovem svettr na korist zakladu za društveno zastavo. Pri veselici svira popolna Društvena godba. Spored: petje, godba, šaljiva pošta, srečolov in koriandoli-korzo. Spored petju: 1.) Aljaž : ,,Naša zvezda" z bariton solo. 2.) Prochazka: ..Popotnik". 3.) V. Novak: ,,Gorski kraj" s tenor solo. 4.) H. V. Vogrič: rLahko noč". Po koncertnem sporedu ples v vrtnem salonu. Začetek veselice ob štirih popoldne. Konec ob desetih zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo, Čč. podporni člani in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo, i Imena preplačnikov se bodo potom časnikov objavila.) V slučaju slabega vremena se veselica preloži na nedoločen čas, in to, ker je Društvena godba že v naprej do počitnic za vse nedelje oddana.
— Jubilejska samopomoč. To
društvo je zborovalo v oštanju pred glavnim zborovanjem „Zavezeu. Občni zbor je vodil predsednik in blagajnik g. Fr. Trošt, nadučitelj na Igu, ki je bil tudi znova izvoljen soglasno. Koncem VII. upravne dobe, t. j. od 1. avgusta 1(J05 do 30. aprila 1906 je bilo 203 članov. Denarnega prometa je bilo 2051 K 63 h. Imovina se je pomnožila za G14 K 35 h, tako da znaša sedaj 4394 K *il h.
— Himen. Poročil se je v Skofji Loki g. Niko L en ček, c. kr. notar z gospico Ano Koceli. — V Ljubljani pa se je poročil gosp. Viktor Korsika, umetni in trgovski vrtnar z gospico Fanči Bolte. Čestitamo!
— Povišanje poštnih pristojbin Namera povišati porto pri pismih od 10 na 12 v se ne uresniči. Vač pa se zviša poštnina pri lokalnih pismih od 6 na 10 v, ravnotako aviso in dostavljanje pristojbine pri denarnih nakaznicah itd. Za blankete telegramov se namerava računati po 2 v, dostav-nina brzojavk bo pa znašala 10 v. Tudi telefonski abonement bo dražji, zato se pa vpelje pol in četrtletni abonement.
— Zadnja javna vinska po-
kUŠnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo nocoj od 8. do 10. ure. Ker
bo potem klet do pozne jeseni za take priredbe zaprta, postanejo z današnjim dnem tudi vsi neporabljeni kuponi za pozneje neveljavni. Nocoj se bodo točila razun 3 cvičkov od Schonerce, Arha in MiklavČiČa še rizling in karmenet gospe J. Schwickert, Ferjančičev beli burgivndec in fino namizno vino ter desertno vino (Stroh-wein) gospe E. Wutscher iz Št. Jerneja. — Ob 9. uri priredi kavarnar pri „Evropi" koncert. Svira Društvena godba. Vstopnina prosta.
Frančiškani se širijo. Frančiškani so prevzeli „v oskrbo" zdaj tudi božjo pot na Sv. Višarjah na Koroškem. To nese „ubogemu" redu!
— Gasilno društvo v Šmart-
nem pri Litiji priredi v nedeljo, dne 10. junija t. 1. izlet čez Wagensberg naTemenco. Odhod iz Smartna ob polu-devetih dopoldne, potem peškorakanje čez Wac;eiisberg na Temenco do gospoda Fajdige, kjer bo skupni obed. Vse p. t. podporne člane, kakor tudi vse prijatelje tega društva naj ulj ud -neje vabi k obilni udeležbi.
— Velikansko žago »i napravi
posestnik g. Ignacij Lampret jun.
v Zatičini.
Posojilnica in hranilnica v
Mirni peči. V zadružni register se je vpisala firma: „Kmetska posojilnica in hranilnica v Mirni peči, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo." Prvi upravni svet obstoji iz gospodov: Alojzij Hude, trgovec, predsednik ; Franc Zupančič, posestnik in gostilničar, njegov namestnik; Karel Piki, nadučitelj, tajnik, vsi v Mirni peči; odborniki so: Josip Kotnik, trgovec in posestnik, Ivan Kostanj e v e c , trgovec in posestnik, oba v Mirni peči, Matija Dular, posestnik v Podborstu, Josip Kre v s, posestnik v Biski vasi. Posojilnica in hranilnica začne poslovati dne 1. julija t. 1.
— Po neprevidnosti se je ustrelil na lovu v Stari vasi pri Vidmu  211etni   posestnikov   sin Iv.
I v a n Č i č.
— Do smrti je pretepla svojega moža AnaCtomze, gostilničarka pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah. Tolkla ga je s polenom tako nečloveško, da je nezavesten obležal in da so ga morali spraviti \ posteljo. Jožef Gomze ima prebito glavo in je siromak zdaj zblaznel. Ana Gomze je že par let ravnala silno grdo z možem in sedi zdaj že na hladnem.
— Človek brez srca. V soboto
je posestnik Košar iz pokovške okolice pri Mariboru na cesti tako podil konja, da mu je padel. Nato ga je z bičem pretepal, daje žival pod udarci poginila. Divjak se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi svoje surovosti.
— Iz Gradca- Društvo rNaprej" priredi v nedeljo dne 10. junija izlet na Lassnitzhohe, v gostilno Slovenca g. Kocijančiča. Zbirališče lokal društva „Naprej" (Jakominigasse 31), iziroma državni kolodvor. Odhod iz društva točno ob 1 uri popoldan, odhod vlaka 1.20 (državni kolod.)
— Maščevanje grobokopa.
Kako je med Nemci razširjeno praznoverje, dokazuje sledeči dogodek: V Št. Petru pri Ljubnem je živel grobokop Zirker v sovraštvu s kmetom Holzbauerjem. Da bi se maščeval, zakopal je Zirker pred hišni prag svojega sovražnika stare žeblje iz izkopanih krst in človeške kosti, Češ, da bo to prineslo kmetu nesrečo. Nesrečo pa je prineslo le grobokopu samemu, ki je dobil pri sodišču 8 dni strogega zapora.
Strela je ubila v ponedeljek nad Vilesom in Romansom na Goriškem 241etnega Jos. Marica, ki je ob nevihti stal pod nekim drevesom.
Španski sleparji širijo svoje „delovanje" zdaj po Goriškem. Ljudje bodo pač toliko pametni, da se jim ne bodo usedli na limanice.
— Uboj. Na binkoštno nedeljo popoldne so se na Banjšici na Goriškem stepli domači fantje z onimi iz Lokovca in pri tem enega ubili. Njegov brat je bil nevarno ranjen, daje tudi umrl v bolnišnici Res lepo praznovanje praznikov.
— Inozemske loterijske srečke
je prodajal 42letni Andrej Struc kot zastopnik tvrdk v Norimbergu in Budimpešti. Taka prodaja je prepovedana in je bil Struc že v Ljubljani obsojen na 1400 K globe ali 2 meseca zapora. Po prestani kazni se je znova lotil prodajanja po Goriškem in osle-paril ljudi za kakih 900 K. Pred goriškimi porotniki je bil v torek obsojen na 21/, leti ječe ter na povrnitev škode.
— Novi kolodvor pri Sv. Andreju V Trstu so otvorili danes dne 7. junija, in sicer za potnike in prtljago.
— 4 osebe ranjene vsled avtomobila. V Skednju pri Trstu je butil neki avtomobil v voz, v katerem so bile 4 osebe, s tako silo, da so popadale po tleh in se več ali manj ranile. Avtomobilist jo je od-kuril, da ga niso mogli dobiti.
— Motocikelj zgorel. V <3er-vinjanu je zgorel motocikelj nekega
Italijana, ki ga je preveč napolnil z bencinom, da je ta prišel v dotiko s cilindrom in aparatom z elektriko. Motorist ima veliko škodo, pa še 10 kron kazni je moral plačati.
— Spomini na rusko-japonsko
VOJno. V popolnem spominu so nam še dogodki, ki so se lani in predlanskim godili na Daljnem Vztoku, kjer je tekla v potokih kri Rusov in Japoncev. Te dogodke vidimo ta teden v p an o r am i - k o s m o r a m i pod Narodno kavarno. Odveč bi bilo govoriti več o njih, saj so gotovo že sami na sebi dovolj privlačni, da si jih vsakdo ogleda. — Prihodnji teden plastične umetnosti na Dunaju, v Be-rolinu, Petrogradu, Rimu, Florenci, Parizu in Londonu.
— Priporočljivi gOSti. Binkoštno nedeljo zvečer so se z vozom pripeljali pred restavracijo ^Bavarskega dvora" Bizovičani, mizarski pomočnik Pavšič, zidar Mihael Štefančič, posestnikov sin Ivan Mojškerc in zidar Matija Brajer. Voz so pustili na cesti, sami so pa šli pit. Ko so popili naročeno pijačo, so se začeli posamezno izgubljati iz gostilne na voz, z njimi pa je tudi izginilo par vrčkov, posoda za sol in za vžigalice. Natakarica je ptičke še pravočasno opazila, zadevo naznanila mimoidočemu policijskemu stražniku, ki je takoj storil svojo dolžnost. Ko se je bližal vozu, sta dva skočila doli in šla po Predilnih ulicah kolikor so jih nesle noge, ona dva pa, ki sta ostala na vozu, sta udarila po konju, a se jima pobeg ni posrečil. Stražnik je voz dohitel in našel na njem pokradene reči. Za pobeglima dvema je pa stražnik šel s kolesom in ju dohitel na Poljanski cesti ter odvedel v zapor. Zagovarjali se bodo pred sodiščem.
— Zlobnost. Binkoštno nedeljo je neki zlobnež dvema ženskama pri maši v frančiškanski cerkvi s škarjami razrezal krila in jima napravil 28 K škode.
— Na tla je podrl včeraj v Kolodvorskih ulicah neki kolesar 21 mesečno Jožefo Ovsenekovo ter jo na glavi lahko telesno poškodoval. Kolesar je znan.
— Mestna mlekarna je prodala
meseca maja 41.919 litrov mleka.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov in 2 Slovenca. V Heb je šlo 16. v Inomost 10, v Scheibbs pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 40, v Budimpešto 25, v Kočevje pa 10 zidarjev.
— Izgubljene in najdene reči. Zidarski polir g. Jožef Mozetič je izgubil zlat obesek, vreden 10 K. — Posestnikova žena Marija Zidanovaje izgubila v belem robcu zavitih 30 K.
— Kuharica Ana Sredinškova je izgubila denarnico s 16 K denarja. — Potnikova soproga ga. Karolina Dolenčeva je izgubila zlato uro z dolgo zlato verižico, vredno 140 K. Na urinem pokrovu je bilo vrezano ime rKarolina". — Posestnica Rozalija Bašičeva je izgubila črno denarnico z 11 K. — Šolska učenka Zofija Bizja-kova je izgubila zlato žensko uro s srebrno verižico, vredno 68 K. — Ga. Rozalija Bajdova izgubila srebrno žensko uro z zlato verižico, vredno 30 K.
— Dimnikarski pomočnik Matija Kranjec je našel dva dežnika. — Zaseb-nica ga. Matilda Koširjeva je našla v stolni cerkvi zlat prstan. — Uradni-kova soproga ga. Marija Perkova je našla srednjo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru sta bili izgubljeni, oziroma najdeni dve palici, dežnik, sodček, vreča delavske obleke in ru-jave rokavice. — V Babnikovi gostilni na Fužinah je bila najdena denarnica s 7 K. Izgubitelj jo dobi tam.
— Neka dama je izgubila svilnat solnčnik, vreden 10 K. — V Čakalnici g. dr. Pocka je bila najdena denarnica z manjšo vsoto denarja. — V kočiji izvoščka g. Matevža Ravnikarja je nekdo pozabil s srebrom okovano palico. Dobi se na magistratu. — Neka dama je izgubila 4 K vredna očala. — Šivilja U. Z. je izgubila v robcu zavitih 13 zastavnih listkov. — Neki gospod je izgubil etui, v katerem je imel približno do 250 K. — Neka dama je izgubila bankovec za 10 K. — Na policijski stražnici v Cerkvenih ulicah se nahaja siv ženski klobuk,  kjer ga dobi lastnica nazaj.
— Gdč. Helena Kožarjeva je še meseca maja izgubila zlato žensko uro z verižico, vredno 40 K. — Ga. Neža Jerebova je izgubila belo Šerpo. — Dijak Anton Bratovž je izgubil zlat prstan, vreden 8 K. — Dijak Jožef Vončina je včeraj našel torbico, v kateri je bila denarnica z manjšo vsoto denarja, zobotrebec in žepni robec. Izgubiteljica jo dobi na magistratu.
— „Ljubljanska društvena
godba'1 priredi danes zvečer po zadnji vinski pokušnji deželne kleti v kavarni „E v r o p a" veliki koncert. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. maja 1906. Število novorojencev 28 (=38-78%,,), mrtvo-rojenec 1, umrlih 22 (= 29-48 %0), med njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za
jetiko 7, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 9. Med njimi so bili tujci 4 (=18-187,,), iz zavodov 11 (= 50 "■'„). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za duŠljivim kašljem 1 oseba.
— Slovenci v Ameriki. Skala
je ubila v rudniku Eiy Minu 22-letnega Josipa Koceta. — Pogreša se v Winter Quartersu neki Anton Vrhove. Njegov kovčeg so našli na železnici.
— Najnovejše novice. — Potopil se je Llovdov parnik „Sophie" bli ;u maroškega nabrežja — Na obrežju Južne Amerike pa se je potopil nemški parnik „Prinz K i tel Friedrich" z vso posadko, le dva častnika sta se rešila.
— Na podmorsko mino je trčil pri otoku Askold neki angleški trgovski parnik ter se z vso posadko potopil.
— Umrl je grof Zdenko Thun-Hohenstein, ravnatelj češke hipotečne banke v Pragi.
— Inkvizicija na Španskem. Vsi madridski časopisi so bili konflskovani, ki so prinesli z 80 podpisi potrjeno poročilo, da se v španskih ječah še uganja trpinčenje jetnikov z vsemi grozodejstvi inkvizicije.
— Načelnik italijanskega generalnega štaba pride na Dunaj osebno čestitat baronu Becku k vojaškemu jubileju.
— Papež je tako slab, da so ga morali k zahvalni maši povodom ponesrečenega atentata na španskega kralja nesti v nosilnici.
— Punt pri francoski vojni mornarici. Na križarki rJeane d' Are" so se v Brestu spuntali mornarji. Nad 50 puntarjev so vklenili v železje.
— Bivša kneginja Schun-burg AValdenburg, ki seje šele nedavno sodno ločila od moža, se je poročila v Berolinu z bivšim italijanskim stotnikom Delpretejem.
— Kronanje norveškega kralja se vrši zelo slovesno v Dron-theinu 22. t. m.
* Ameriška reklama. V nobeni deželi se ni inseriranje po časopisih tako razvilo, kakor v Ameriki. Ameriški dnevniki bodo kmalu sestavljeni poglavitno iz inseratov, med katerimi se skriva dnevno gradivo tako, da je najzanimivejše v bližini inseratov. In-serate sestavljati nese več zaslužka, kakor pisanje člankov in dnevnih vesti, tako da najboljši časnikarji že prestopajo v inseratne oddelke. Kako reklama narašča, dokazujejo sledeče številke: leta 1867. se je izplačalo političnim časnikom za inserate samo 10 mil. dolarjev, leta 1880. že 39 milijonov, leta 1890. 71 milijonov, leta 1900. pa okroglo 150 milijonov dolarjev.
Književnost.
— „Slovenski Sokol" ima v
št. 5. naslednjo vsebino: 1. Slovenski Sokoli! 2. Proste vaje. 3. Društveni redi. 4. Vestnik slov. sokolsfva. 5. Raznoterosti.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Ponarejalec kovanega denarja. France Cerkovnik, kaj-žar v Kamnju, se je bavil tudi s tem, da je ure popravljal. Prišlo mu je na misel ponarejati kovani denar; v to svrho mu je naredil ključavničar Janez Kunsterle na Boh. Bistrici potrebne klešče. Cerkovnik mu je rekel, da jih rabi za vlivanje kolesec za ure. Obdolženec je ponarejal krone, in komade po 20 v, katere je njegova žena Marija Cerkovnik po prodajalnah za kupljeno blago izdajala. Zasačili so jo v Rozmanovi trgovini, ko je poskusila izdati komad za 20 v Delala se je nevedna, da je denar ponarejen, in odkod da ga je prejela. Ko so pa orožniki pri njenem možu izvršili hišno preiskavo, našli so nekaj ponarejenih kron in 5 komadov po 20 v ter razne modele in priprave za ponarejanje kovanega denarja. Obdolženec dejanje odkrito priznava s pripombo, da ga je to neki Italijan na Pruskem pred 15 leti naučil in pristavil, da se s ponarejanjem denarja peča približno en mesec. Njegova žena Marija je početkom tajila, da bi ji bilo znano, da je denar ponarejen, končno je pa tudi ona odkrito priznala, da je tak denar izdajala po moževi vednosti. Ponanje so bile slabo in lahko spoznati, ker niso robovi imeli običajnih vtisov. Cerkovnik je bil obsojen na 6 mesecev, žena njegova pa oproščena.
Tat iz navade. France Langer, 40 let star, pekovski pomočnik iz ot. Petra na Dolenjskem doma, je delomržnež in krade tudi brez potrebe, kjerkoli in kar le more. Najbolj občutljive kazni ga niso poboljšale; bil je kaznovan 12krat radi tatvine in 17krat zaradi vlačuganja in beračenja.   Dne 7.  sušca t. 1. je iz
odprte shrambe Viktorja pl. Wurzba-cha v Gradcu pri Litiji izmaknil 20 kron vreden kožuh, katerega je oblekel in ž njim od$el. Hlapec Jožef Kukelj je Langerja dohitel pri kolodvoru. Kukelj je tatvino ovadil orož-niški patrulji, ki je Langerja areto-vala. Langer je orožnikom pravil, da tatvine ni izvršil po lastnem nagibu, marveč da ga je k temu napeljal cigan Rihard Rajhard. Kasneje je pa priznal, da to ni res, kar je o ciganq pravil, marveč da je to le v pijanosti govoril. Langer je bil obsojen na 6 let in pride po prestani kazni v prisilno delavnico.
Telefonska in uuujuuna poročila.
Du »fcj 7. uni|a.   Dm s bil <>a parlament t k naval, kakor menda Se nikdar.   Postane so v zredno vel kem številu zbrani v zbornici.   Galerije   so natUčeno u- Ine, a na ramp pred parlam n tom &3 st j« sto in sto oseb, ki bi rade na galerijo  V zbornici je navzoč že tu Ji novoizvoljeni poslanec dr. Korošec, ki je bi za četko ma sejo zaprisežen* Ka.je grof Vet ter   otvonl  88JO,   je takoj dal besedo ministrskemu predsedniku baronu Becku.   V prvem delu svoje izjave se je Beck do taknil  razmerja z Ogrsko  ter z energičnimi akcenti naglašal, da hoče vlada napram Ogrski odločno varovati avstr jske interese in zastaviti vse sile, da zmaga v borbi proti Ogrski. Tej njegovi izjavi so mnrgi poslanci ploskali in ji pritrjevali. V nadaljnem svojem go voru je ministrski predsednik obljubljal,  da  se  bo   vlada lotila vprašanja o p državi enju malih železnic in n&glašal, da je prev '.ela   od   prejšnj h   dveh' vlad volilno  reformo   kot ded ščino;   to   volilno reformo hoče izvesti  na vsak i ačin, ker je to edino sredstvo, da se,ž nji u ozdravi državni orginiem. Zlasti • bširno se je B-ctc ba^il z na rodnostnim vprašanjem ter menil,   da  se  kjnčno veidirle mora  ustvariti miij~>, v katerem bj m-g če rešti razni narodnostna vprašanja   n spra viti s sveta  različne pre pome točke, ki so v prvi vrsti krive, da so v Avstriji zastrupljene pjht'čne razmere; mnistT »e na glnšai, da se vlada i e bo strašila nit«   u ibo'j   kr tionih vpra ^anj, da Oi jh ne skusi a r-stt Ker ve. da se m r* o ivjftltg v prvi vr>ti   te,   ako   se   b< če ' do eč Končno spor zurn^nje me i na rod-    Koncern s^oega g:wi>ra s je Brfck dotakni tudi n r< in st nega bo a na ( 'eškem in M xav s*ein in n^gl šal potrebo č-š<e uaiv>ize na Moravskem   Pri t piiliki so Vsen->mc jeli Kričati nt ministra,   Schoa^r r   je   ua   vp l kakor divji:   Proč s tik m nem skimi m n stn!   Ko je B.c« k n čal, so d lavet joti metati i g tle n.e v zbornico listka na katerih so bile natisne ie z hteve rudn š ih delavce/    Predbg, da bi se otv rila dobita o B ckovi izjav«, se je odklonil   Pnhoiija seja bo jutri o po Id« e
Dunaj 7. jun'ja »Slovanska Lvezatt je imela danes svojo se/o, katere sta se vdeležila tudi moravska klerikalca dr H ur ban in dr Stojan Navzoč je bil že tud Korošec, ki ga, je klub sprejel v svojo sred) Kiub je sklenil, da bo napram vladi zasledoval politiko „sv« b, dne n kett.
Duru j 7 junija Danes je cesar sprejel v posebni avdiienci ogrskega ministrskega predsednika drja VVekerla.
Dunaj 7 junija Cesar je imenoval generalštabi.ega šefa B^cka imejiteljem 19. pcšpolka, ki je nastanjen v Gorlitzu v Šleziji.
Dunajsko Novo mesto 7. junija Po dolgotrajnem dežja je tu padel sneg Bati se je velike povodni.
Budimpešta 7 junija Na predleg grufa Batthyanya je parlament sklenil, naj se Hrvati in Madjari v parlamentu med sabo tikajo. Hrvati so ta predlog sprejeli z živio klici.
Foulard-svila £#s
blaze in
obleke. Franko in že ocarinjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto Tovarn« za m\llo flonneberi;. Ziirleh. 2 27—1
Skrbne gospodinje so bile že od nekdaj oprezne pri nakupovanju sladne kave in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje
i napisom »Kathreinerjeva Kneippova sladna tava* in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Ker se pa vedno iznova pojavljajo posnemki, ni moči dovolj dostikrat opozarjati na znake pristne Kathreinerjeve tave. Čemu tudi bi kdo sprejemal manj rredne posnemke, če ob isti ceni lahko dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki ima edina tako priljubljeni okus zrnate kave in
ii je noben drug izdelek ne doseza niti ne približno glede okusa in prijetnosti? Treba ie torej v svoj prid največje opreznosti.
tteteorolosično poročilo.
naći morjem 306*3    Srednji nractii tl*k 73fl.0 mm.
Cas
Stanje ■ g£ baro-    g. ^ g °Pazo*i metra f £ *
Vetrovi
Nebo
5. 9. iv.
6.i 7. ti. . 2. pop,
736 2
735 8 7346
12'4   si. sever ^ jasno
9*8 ar. jjvzhod sk.oblačno 18 8 i sr. s vzhod ; oblačno
9. zv.   734 5
7. aj 732 «2 2. pop.
732 8
14*8 p. m. szah. oblačno
i j 133   m. szah. sk.oblačno 19 1 • m. szah. sk. oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe-rstura: 14 ou in 13*6°; norm.: 16 7° in 166° . Itfofcrina v 24 arah 00 mm in 0 0 mm.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 5. junija: Valentin lnterberger, |tr*ovec, 85 let; Radeckega cesta 11, ostarelost.
Dne 6. junija: Marija Alojzija Dejak, luradnega sluge hci, 4 in pol leta, Salendrove ilice 3. Scrophšlosa.
Lovski pes
(Torstehltand) 2030-3 [polaD£!eški pointer, ki že tretje leto lovi' se pO ceni proda« Vpraša se v ?pitalski ulici št. 7 v prodajalni.
Stanovanje
Knailovih ulicah št 5 v pritličja, Db>t<>)eee iz 3 sob s pripadli, se odda ta majev ali avgustov termin.
Pojasnila daje upravnistvo „Na todne Tiskarne" ravnotam.
»ltapiati
[možni nemškega jezika, se sprejmejo |a prodajo v Avstriji dovoljenih srečk.
Ponudbe pod „Merkur", Brno, leugasse 20. 1829—9
pretna šivilja
izdelovanje namiznega in posteljnega ?rila se sprejme v trajno službo.
D58—2
M. Bloudek
Elizabetna cesta št. 8, II. nadst.
rgovski učenec
pod 14 let star, s primerno Šolsko obrazbo, nekoliko nemščine vajen, se prejme v tjgovino z mešanim blagom
JT  Razbor^ek 20213 v Šmartnem pri Liiiji
Učenec
let star, poštenih staršev, se sprejme trgovino z modnim, manufakturnim špecerijskim blagom. 2077—1
Kje — pove upravnistvo „Siov. ttoda".
eklice
Pe nad 14 let, poštenih staršev, se Nmo v uk za pletenje na strojih. Ko I priliče, dober stalen zaslužek. Sprejo se vsak dan od 8.—12. in "6. nre. 2079—1
Tovarna pletenin in tkanin »G. HRIBAR, Zaloška cesta 14 v Ljubljani.
Restavrant in vinska klet „UNION"
Danes §
cioanski koncert.
dobro izurjenega v trgovini z mešanim biagom sprejme    2069—1
OTOH mm v jiggM.
Dva trgovska pižia
železni aske stroke
se sprejmeta v Ljubljani. Ozira se le na vojaičine proste, zanesljive moči.
Ponudbe f poštni predal št. 29 v Ljubljani. 2040—3
Agent
ki p< taje po Kranjskem, je dobro znan in spreten prodajalec, se išče za večjo trgovino z žganjem in tvornico likerjev.
Ponudbe z zahtevo provizije na upravnistvo „Slov. Nar." 2044 -2
Sobiioslikarski in pleskarski pomočniki!
150 do 200 sohnoslikarskih in pleskarskih pomočnikov se takoj sprejme v Zagrebu. 2048—2 Pismena obvestila na naslov:
I. Drusani, Zagreb, Hica 52.
Proda se radi selitve mlad
lovski pes
Čist brak, 16 mescev star.
Več se izve v hotelu Vega v v Spodnji Šiški. 2074—1
Iščem dobrih
Osebni kredit za uradnike.
častnike, učitelje Itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer nejiimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslove konsorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplIngerstrasse 25. 1164-29
Ura z verižico
za samo K 2*—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilia šle zijaka   razpošiljalniea:   prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo  §4 *— kakor tudi 31efno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-61ezljska razpoailievalnlca
P. WINDISCH v Krakova U/38
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 2078
Naprodaj ie
break za 8 oseb
ter
2072 1
kolesel]
< Kular Ilir r
Poizve se v zalogi puntigaruskega piva v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 18.
Sprejmem jih takoj na delo.
Naslov: Josip Rože, mizarski mojster, Via Raffaele Zovenzoni št. 6 Trst. 2076
Priložnostni nnliup!
Velika, 20 metrov dolga in 8 metrov široka lesena baraka z vso opravo za gostilno, namreč mize, atoli, postelje itd. itd. se takoj poceni proda.
Vpraša se v Hrušiei v gostilni Fpri veselem Tirolcu* ali pa v Ljubljani v gostilni r pri črnem orlu1* v Gospodskih ulicah. 2032-3
Dvorski tr$ H. 3
pod „Narodno kavarno"
Od  3. junija do 9 junija 1906:
Spomini na
rusko-japonsko vojsko,
f Almfl bar. Veczay 1
a v Gradcu izjavija: Zelo učinku X \       joče in izbornega ukusa je
I tato'
G- PJccoi ja
lekarnarja ♦
v Ljubljarv,  Dunajska cesta, j
Pollitrska steklenica velja 2 kroni | in se vnanja naročila izvršujejo i v točno. 373o 4 Y
CO
os
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, Dolenislie želez, postaja Straža-Toplice.
Akratoterma 38'C. Pitno  in  kopalno  zdravljenje.   Posebnega učinka za protin, revma, Ischias, nevralgijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni basini, posebne kopeli in mahovnate kopeli. Udobno oprem Ijene sobe za tujce, igralne in družabne nobe Zdravo podnebje.   Gozdnata oko lica Dobra in cena restavracija.   Sezija od I. maja do I. Oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
e       Dražbeni oklic.    1998 2
Po zabtevanju g. Reiner Josipa protok, firme na Dunaju, IX. Marije Terezije cesta 9 zastopanega po dr. Ružički, odvetniku na Dunaju I. Mari|e Terezije cesta 10 bo vsled naredbe c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu z dne 17. januarja 1906, o. št. Ne II 149/6/1 dne 4. julija 1906 dopoldne ob pol 10. uri pri spodaj oznamenjenem sodišču v izbi Št. 6 dražba nepremičnin 1 vi. št. 1082 kranjske deželne knjige, graščine Zaloške (Breitenau), ležečib v davčni občini Gor. Straža in Jarkavas, na katerib se nabaja grad s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, opekarna s krožno pečjo; 2 vi. št. 1048 iste deželne knjige, graščina Luknjiška (Luegg), ležeč v davčni občini Prečica, na kateri je grajska razvalina. K obema graščinama spadajo zemljišča razne obdelavne vrste.
Prvo zemljišče ima tudi razno pritiklino v živini, gospodarskem in tovarniškem orodju. Drngo zemljišče nima nikake pritikline.
Nepremičninama, kateri je prodati na dražbi, je določena vrednost in sicer
prvi, ki obsega krog 343 ha zemlje......... 250.586 K 25 h
njenim pritiklinam............... 41.964 K 70 h
dragi nepremičnini, ki obsega krog 47 ha zemlje.....14 295 K 75 b
Najmanjši ponudek znaša za nepremičnino vi. št. 1082   .   167 057 K 50 h
nje pritikline................. 27.976 K 50 h
za nepremičnino vi. št. 1048 ............ 9.530 K 50 h
pod tem zneskom se ne prodaje.
Dražbene pogoje, ki se s tem odobrujejo in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznameDJenem sodišču v izbi št. 5 med opravilnimi urami. Varščina (vadij) pri dražbi znaša desetino cenilnih vrednosti.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teka dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri soduiji, kadar niti ne stanujejo v okoliša spodai oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraja stanajočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče v Rudoliovem odd. II.
dne 24 maja 1906.
Naznanilo.
MoJa delavnica na Resljevi cesti it 2 bo od 9. do 15. Julija t 1. zaprta.
Stanujem na Sv. Petra cesti št. 20.
Jos. černe
2073 urar.
• ■
1
ie predelani ali Še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234—28
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. L
SLOVENSKI NAROD"
99
ee prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah;
Ljubljana: Bizjak L|   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik U, Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št 3. Kos L, Kolodvorske ulice Št. 26 Kosir Julija, Hilšerjeve ulice št 12 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6 Kušar J., sv. Petra cesta št. 62. Mrzlikar A.# Sodnijske ulice št. 4 Pichlor l.| Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulico št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 Useničnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Meden I., trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofje Loka: Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34 Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetn na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik.
Bled:
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec.
Ja.ornik (Gorenjsko) : Zorš Le; po I d, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar
Sodražica: Šešek Vekoslav, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Bostanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Rus Jos., trgovec
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika.
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvora
Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domuu.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro. Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Sar to št 43. Gabršek A., knjigotržnica Hovansk' Ivan, Via Corno št 22. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8
Grado:
Gabršček A., Kiosk „Miramar".
Opatija : Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2 Sikič Gjuraj, trgovec,  via An-
drassv št. 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Molo.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
I Dolenjske Toplice pri Novem mestu. J
a Vsem p. n. domačim gostom letoviščarjem, izletnikom in obiskovalcem kot iZDOruO *
^  zdravilnih priznanih Dolenjskih Toplic priporočam svojo *
a novo otvorjeno, moderno urejeno f
! $ostilno m\ Ljudmile Nillitz i
4 z lepimi sobami za prenočevanje io sa stalno bivanje. A Za dobra jedila in izvrstno pijaco vedno skrbUeno. Cene nizke. Postrežba točna. 7
^ Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporoča &
1979—3
Mihael Zupane,
gostilničar in pek v Toplicah, Dolenjsko.
4WVG
Stanovanje
▼ Knaflovih ulicah Št. 5 (.Narodna Tiskarna") v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za november.
Več se izve v upravu. „Narodne Tiskarne". \
Sprejema »varovanja Človeškega ftrv-•jonja po oairasnovrstnejlih kombinacijah pod tako ogodnimi pogoH, ko nobena droga savarovalnica. Zlaan je ugodno aavarovaaje na doživetje in smrt ■ EmanjBujoćhmi se wp a&li.
Vaak dan ima do preteku petih isti
pravico
dividende.
vza^e m o 9  zavaro v aln* ban lc»v " rmr Rez. fondi: 34,786.637-75 X. Izplačane odškodnine In kapltallje: 87,176 383-76 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ va«aavosl ■■©▼»■a«Uo • iiMro4ne upravo. S-66
Vn potMnlla da|«:
ilni atMtop • Ljubljani, toga? pisarne so v lastna) bančne) niti
St»n<
Zavaruje poslopja ia premičnine proti poSarnim Škodam po najnižjih cenah Škode conjnje takoj in najkalantnojt Offlva najboljši sloves, koder poalcot
Oovoljujo is Čistega dobička izdatni podpore v narodne ta občnokonstn* namene
Ni%o Lonček
c. kr. notar
l
J\na JLenče/c
rojena
2075
—pcrcccnct.
Škofja loka, dne 7. junija 1906.
Ces. kr. avstrijske
državne železnloe.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Liubliane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči osebm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal y Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein - Reifhng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz L in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbita. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gasteln, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob !C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m ^popoldne iz Straže -Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — v uro o ii Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 rn^po^. ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznik*;- — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ot
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeiian *n praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
ozor izletz^Uszil
Usojam si častitim  gostom in  izletoikom na Sv. Katarino, Grmado,
Šmarno goro itd. priporočati
staroznano gostilno s prijaznim vrtom
„pri Viču u MeMah"
Tam se  t.     r*zno pristno vioo. vedno sveže pivo iz ledenice in dobivaj > tudi oUu-šna mrzla in gorka jedila.
Na ia&po!a-o »e v zabavo velik gramofon.
Za obilen obisk se priporoča 2018—2 Ivan Marinšek, postiloičar.
ropnahiša
poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trgu, z velikim 1600 □ metrov ob sežnim  vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovod »m, 2 kletmi in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbidČa ker ho ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraven, ker ni druge strojarne v okraju ter so surovine poceui.   se proda  s prašiči in drugo živino vred.
Pojasnila daje lastoik v Kočevju, Glavni trg št. 90. 2005—3
1 SSf i
za trgovino, zraven tudi strojarna in gostilna, brez konkurence, na državni cesti ae proda, eventualno se da tudi v najem pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove upravnistvo „;Slo venskega Naroda". 1893-7
tiP-
-1K
(Jztanovljenu let« 1842.
V# ČRKOSLIKdRJd, SLlKAKJšTU
]NAPISOV IN QRBOV   1— f BK/IT/I EBEKLi /•ijuBunrin, ggfsM** fC
-Ttfefon r 154. - Aj
w [HLiiuuaaaf.
I.
Vsak dan sveže
2U54—2
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovareu Ža ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
=   Lep senčnai lipov vrt. ,,,
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
i*estavi«atei*.
Kranjski naravni
brusilni kamni
1896- 7 (oNle)
dajo najboljšo ostrino kosam in srpom, na kar se cenjeni kmetovalci in trgovci opozarjajo.
I. kakovost z rd^čo znamko ,,Kosec" K 20 —
II. „ „ zt-leno „ , „ 13 — II.              sivi, več vrst, zelo dobri   „   8" —
za 100 kosov z zabojem s kolodvora Litija pošilja
J. Razboršek
Smar tuo   pri I^iiiji
Zavoj s 15 vzornimi kamni K 2 50 franko.
Knjižna novost!
jtiučenikt.
Slike iz nase protireformacije.
Cena: broš. z izvirno risbo ua naslovni strani 3 K,   eleg. vez. 4  K 50 h, po posti 20 h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela Že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega uaroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 54 57
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schwentnerja
v Ljubljani.
Viktor Jlforsika ?anči tforsikec roj. j}otte
U Ljubljani, dne 7. junija 1906
Brez vsakega drugega naznanila.
2070
E 591/5 23
Dražbeni oklic.
19U7
Po zahtevaniu gosp. Josipa Reinerja, prot. tvrdke na Dnnajn,  IX. Ma Tberesienstrasse 19, zastopane po dr. Alojziju Ružićki, dvorni in sodni odvetnu na Dunaju I. Maiia-Tberesienstrasse 10, bo dne 4. julija  1906 dopoldne 1 ,10. uri pri spodaj označenem sodišču v izbi št 6 dražba nepremičnin J. vi št. 827,  d. o  Prečina in 2. vlož. št. 325 d. o. Jurka vas, obstoječih ad 1. gospodarskega dvorca pare. št. 93, gospodarskega poslopja pare  ftt. 90, svi skega hleva in mlii a z žago pare   št. 84, hiše v Podgori pare. št. 257 130 A« zemljišča: ad 2.) pa iz hiše in gospodarskih poslopij na Derganjib pare št. 149 in iz 33 ha zemljišča.
Navedena zemljišča obstoje iz njiv, gozdov, travnikov, vinogradov in paš nikov ter so iz deželne knjige odpisani deli grajščine Zaloške (Breitenau).
Nepremičninam, katere je prodati na dražbi, je določena vrednost, tn poslopii 8310 K, zemljišč 69.774 K, odnosno poslopij 250 K, zemljišč 960;J L
NajmanjŠi ponudek znaša glede nepremičnin pod vi. Št. 827 d. o. Prečia I 52 056 K, glede nepremičnin pod vi. Št. 325 d. o. Jurkavas 6568 K 68 h, pu tem zneskom se ne prodaje.
Dražbeue pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin 1zemljiško kuji izpisek, hipotekami izpisek iz katastra cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 5 med op vilnimi urami.
Varščina (vadij), ki je položiti pri dražbi znaša desetino označene ceni vrednosti.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču naj v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle lasvdjj Ijati glede nepremičnine same.
0 nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katei imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dra benega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodišču, kadar niti ne ijta v okolišu spodaj označenega sodnije, niti  ne imenujejo tej v sodnem BtanujoČega pooblaščenca za vroČbe.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem odd. II.
dne 23. maia 1906.
Ha najuiSJi ukaz HJežoucža 0 c. In Kr, apostol. Uellčanstun.
XXXVII. c. kr. držauna loterijo
za civilne dobrodelne namene tostranske dri polovice.
Ta denarna loterija i edina u Austriji zak. dovoljeno ima 18.137 doMthov v gotovini v skupnem znesku
512.200 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
v gotovem denarju.
Žrebanje bo nepreklicno dne Zl. junija 1906. Ena sretka velja 4 krone.
Srečke se dobivalo pri oddelku za državne loterije oa| Dunaju HI., Uordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, Jrafi' kah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Jgralni načrti za odjemalce srett| zastonj.  —  Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterljsko-dohodninsko raunateljstuo.
1723-7 Oddelek za državne loterije.
Kadar pridete v Ljubljano
si oglejte na
Pogačarjevem (sadnem) trgu
v veliki  mestni hiši zraven mannfak turne trgovine npri Škofu"
Panoramo
(mednarodno). 448-19
Ta si lahko ogledate vsak dan 50 nmetno izdelanih slik za jako nizko ■        vstopnino. ■
Vsak teden druge slike 11
Vse slike se vam pokažejo popolnoma kakor v naravi.
Najcenejše potovanje po vsem svetu!
IT
Dovoljujem si poročati slavnemu občinstvu, da sem oddal svojo v Ljubljani pod tvrdko
Ernest Jeuniker
obstoječo trgovino z galanterijskim blagom na debelo in na drobno potom prodaje gospodu Antonu Škofu. Ta bode vodil to trgovino pod trgovsko sodnijsko protokolirano tvrdko
Srnest Jeuniker'" nasl.
-= finton Škof
"M IV
nadalje neizpremenjeno v enakem obsegu.
Proseč najvljudneje, da Častiti odjemalci meni doslej izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem
Ernest Jeuniker.
Opiraje se na poleg stoječo objavo, si dovoljniem si. občinstvu vljndno naznaniti, da sem prevzel potom nakupa v Ljubljani doslej pod tvrdko
Ernest Jeuniker
obstoječo trgovino z galanterijskim blagom na debelo in na drobno ter jo bodem vodil nadalje neizpremenjeno v istem obsegu pod trgovsko sodnijsko protokolirano tvrdko
Srnest Jeuniker'" nasl.
finlon Škof.
Opremljen z zadostnimi sredstvi in dolgoletno trgovsko izkušnjo, sem v prijetnem položaju, ugoditi častitim odjemalcem z najsolidnejŠim blagom, nizkimi cenami in najtocnejso postrežbo.   Priporočam se 1981—3
s odličnim spoštovanjem
Ernest Jeuniker je v nasl. ANTON ŠKO
Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas t o Pustoši emšek.
Lastnina in tiak BKarodne tiskarne'
886381