GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— polulelna .	.	„	2‘—
četrtletna . . „ 1'— Posamezna št. „ 0-10
Št. 27.
V Ljubljani, dne 3. junija 1910.
Leto V.
SLOVENSKO KRŠČANSKO SOCIALNO DELAVSTVO.
»Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice« slavi letos dne 12. junija t 1. na Šmarni gori desetletnico, ko se je ustanovilo. Na Gori bo v cerkvi Matere Božje ob 9. uri slovesno cerkveno opravilo, po sv. maši bo pa delavsko zborovanje ■ na tistem zgodovinskem kraju, kjer se je pred leti ustanovila slovenska krščansko socialna delavska organizacija. Na zborovanju poroča dr. Krek o neki za vse delavstvo velevažni zadevi. Zborovanje se vrši približno ob pot. 2. uri popoldne pri Žibertu pri Mostu.
Slovensko krščansko socialno delavstvo! Organizirano naše ljubljansko tobačno delavstvo Vam je znano. Najmočnejša naša organizacija je. Priskočila je z naj-Vspešnejšo podporo vedno delavstvu na pomoč, kadar je stalo v boju za svoja prava. Udeležite se zato desetletnega slavij a stanovske organizacije našega tobačnega delavstva.
Na svidenje dne 12. junija 1910 na Šmarni gori in pivi Žibertu na delavskem zborovanju.
Krščansko socialni delavski pozdrav!
Ljubljana, dne 2. rožnika 1910.
Predsedstvi »Zvršilncga odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva« in »Jugoslovanske strokovne zveze«.
Jožef Gostinčar s. r.
državni poslanec, predsednik »Zvršilnega odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva«.
Dr. Ivan Zajec s. r.
deželni poslanec, predsednik »J. S. Z.«
En korak naprej.
Po naših postavah proda delavec, ki vstopi v delo, svojo delavsko moč tistemu, ki ga najame. Delavska pogodba je prav tako zgolj zasebna pogodba, kakor vsaka kup-Cija. To po naših mislih sicer ni prav, toda če je tako, mora biti za oba — delavca in delodajavca enako. V naši obrtni postavi pa
imamo v tem oziru čuden ostanek iz starih časov, ki je delavcu na škodo.
Poglejmo! V § 84. beremo, da ima delavec, ki ga delodajavec brez postavnega vzroka prej odpusti od dela, nego mine odpovedni rok, pravico zahtevati, da mu plača za ves ostali čas njegovo plačo. Odpoveduje se navadno na štirinajst dni. Če ga odpusti n. pr. dva dni po odpovedi, sme zahtevati za dvanajst dni plačo.
V § 85. se pa zahteva od delavca v takem slučaju, če prej izstopi, nego preteče odpovedna doba, mnogo več. Delodajavec sme zahtevati, da se delavec za dotični čas vrne v delo in da povrne vse stroške, ki jih je imel gospodar zavoljo njegovega izstopa. To je vse prav. Ta paragraf pa ima še dostavek, da se tak delavec kaznuje zavoljo prestopka z zaporom do štirinajst dni.
Tu ni več enakosti. Zavoljo dolgov se ljudje danes ne zapirajo več. Če kdo ne dobi kupnine za to, kar je prodal, sme pač tožiti za odškodnino, toda svojega dolžnika pa v zapor pač ne more spraviti. Samo delavec naj bo zaprt, če ne drži pogodbe. Šlo bi še, ko bi zaprli tudi delodajavca, kadar pred časom odpusti delavca. Ker pa je samo delavec tako srečen, da mu prisoja postava v takem slučaju luknjo, je pa reč vendarle preneumna. Drugje nimamo nikjer več v naših postavah nobene podobne določbe, samo v poselskih redih, ki so splošno vsi zastareli, še straši za posle, če se ne drže odpovednega roka, ko puste delo, zapor tudi do štirinajst dni.
Delavec in posel sta potemtakem pred postavo še vedno manj vredna, nego gospodar in delodajavec. Ta reč se bo vsaj za delavce v kratkem izpremenila. Gospodarski odsek državne zbornice je v soglasju z vlado sklenil, da se kazen v S 85. črta. Poročilo je že tiskano in upati smemo, da bo še pred poletjem ta reč rešena.
Za posle je pa treba novih poselskih redov, ki spadajo v področje posamnili dežel. Treba bo v deželnih zborih pritisniti na vlade, da tudi tam izpuste poniževalno krivico, s katero se poslu drugače meri njegova dolžnost nego gospodarju.
Gospodarji se izgovarjajo, da od delavca ali posla ne morejo dobiti odškodnine in da je za to potrebna kazen z zaporom. Ta izgovor pa šepa na vse strani. Posel in dela-
vec, ki nima močne organizacije za seboj, se ne hodi pravdat z gospodarjem Če ga ta tudi brez vse pravice odžene iz dela, bo vendar le malokdaj tožil. Pri poslih in tudi nekaterih delavcih je pa še nekaj. Gospodar, gospodinja, oziroma v tovarnah kak mojster ali nadzornik lahko nagaja in sitnari, da poslu, ali delavcu ni mogoče več obstati. V takem slučaju gre rad tudi pred odpovednim rokom; in tako se ga delodajavec znebi, kadar hoče. Slišali smo že večkrat, da si po ti poti nekatere gospodinje po večjih mestih dobivajo *posle zastonj. Taka zvita ženska sprejme služkinjo; teden, deset dni še po človeško dela ž njo; ptoem jo pa začne sekirati, da ji ogabi službo in revica rada, ne da bi zahtevala kako plačo, samo da se izogne drugim sitnostim, takoj izstopi iz službe. Gospodinja pa sprejme drugo in ž njo gre tako kakor s prejšnjo.
Zapor je pa neumno sredstvo tudi za to, ker gospodarju prav nič ne pomaga. Kaj pa ima od tega, če je delavec zaprt? Morebitne škode mu to pač ne povrne. Zato se res veselimo, da bo ljudska zbornica to krivico izrinila iz obrtnega zakona.
J. s. z.
Plačivnica v Litiji. J. S. Z. je imela v sredo zvečer društveni shod v Zagradcu pri Litiji v gostilni g. Preglja. Shod je bil dobro obiskan. Prihiteli so na shod delavci in delavke iz predilnice in delavci iz topilnice. Govorila sta načelnik J. S. Z. dr. Zajec in kaplan Krische. Na shodu je vladalo veselo razpoloženje, govorom so zborovalci pritrjevali z navdušenim ploskanjem. Za J. S. Z. raste zanimanje pri predilniškem in topil-niškem delavstvu od dne do dne. Delavstvo v Litiji naj bo prepričano, da pride do boljših časov edino potom krepke organizacije v J. S. Z. To izprevidijo celo litijski socialni demokrati, ki so se udeležili omenjenega shoda z očividnim namenom, da se prepričajo o programu J. S. Z. in da ne bi li kazalo tudi njim vstopiti v J. S. Z., ker so za samostojno organizacijo prešibki. Od strani so-cialnodemokraškili delavcev bi bil to edino pameten korak, ki bi ga mogli storiti. Zahrbtno rovanje proti prepotrebni delavski
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Padel mu bom k nogam,« reče Plavt, obstal mu bom da Meteli odpovedati se je zame več nego smrt, da, Milvij — o vi bogovi!« si seže v besedo, »sedaj se mi zjas-hjuje vse! Od todi skrivni pogovori, ki jih je imel oproščenec navidezno v imenu svojega gospoda in pri katerih nisem smel biti navzoč! Drugače sem si razlagal skrivno prihajanje in odhajanje, s čimur se je večkrat zedinjalo povelje, izročevati ljudem različnih stanov, posebno vojakom, mošnje, napolnjene s sestercami. Vi veste, Metela, da sem se dolgo moral vaditi v tem, da sem posnemal roko vašega očeta, da sem prihranil Festulu marsikatero neprijetno pisanje, -• sedaj vem, zakaj sem moral več nego enkrat z njegovo pisavo poročati Sceviju, da reč zori bolj in bolj, ali pa, da ne zadostuje zgovorjena svota. Ravnalo se je za tvojo možitev in Scevij ima drago čast plačati, da je svojega oproščenca povzdignil v soproga Motele.«
Kakor bi ga premagala bolest se zgrudi mladenič ob mramornatej klopi Meteli k nogam in skrije svoje obličje v roke. Metela dene svoje tenke, nežne prste prijatelju na kodrasto glavo.
»Pogum, Plavt,« mu prigovarja, »nemara se nama posreči izpremeniti misel očetovo, znabiti.«
»Pri bogovih, ne morebiti, ampak gotovo!« premoti moški glas govornico. »Gotovo, Plavt, zanikarni sluga; še danes zapustiš mojo hišo, in ti, Metela, ostaneš poti ostrim nadzorništvom v svoji sohi, dokler se no boš svojim umišljenim načrtom in nadam posmehovala, kot ničevim sanjam.«
Bled skoči Plavt pokonci. Pred njim stoji Metelin oče, njegov gospod Festul. Menjač je majhne postave, ne, v cnej črti podoben svoji hčeri. Skopost iii trdosrčnost govorite iz njegovega suhega, rumenkastega obraza. A Festul ni sam; kraj njega stoji mladenič iste velikosti kakor Fegtul; obličje njegovo je v skazovanju grdih dušnih na-gnenj zelo podobno starčevemu obličju.
Njegova obleka je dragocena, tunika iz rdeče indijske tkanine, višnjeva toga nad njo je bogato z zlatom obšita; mesto sanda lov3) ima volnene škornje, ki so ozaljšane z zlatimi ploščicami. To je Milvij, oproščenec in ljubljenec bogatega Scevija.
Komaj se Plavt dobro zave, ko vidi kako se njegov tekmec zaničljivo posmehuje.
»Mark -Festul,« izpregovori s pohlevnim, a odločnim glasom, »ne očitajte mi nehvaležnosti, niti črne izdaje. Mene ne teži ni jedna krivda. Nisem si izkušal pridobiti nagnenja vaše hčere po zvijačni poti; v čisti ljubezni ste se našli najini srci, kakor se ondi razcvita dvojni popek na roži. Svobodno vam lahko zrem v oko, gospod, in ako mi zapoveste, naj grem, ki sem vam služil kot prvak vaše hiše, razderete moje življenje s surovo roko, uničite dve nadi in dve srci, ki ste hrepeneli vam olepšati starost z ljubeznijo in zvestobo.«
3) Sandali = nekako obutalo. (Dalje prih.)
organizaciji pa bi pomenilo izdajstvo delavskih interesov!
Skupina na Vrhniki. Shod J. S. Z. bo prihodnjo nedeljo na Vrhniki v »Delavskem domu«. Začetek ob 3. uri popoldne. Poročal bo načelnik J. S. Z. dr. Zajec.
Zaupni shod J. S. Z. v Celju se ne vrši 12. t. m., ampak šele 19. t. m., ker je 12. t. m. turnarska slavnost v Celju.
Tobačno delavstvo.
Belavcii Delavke! V nedeljo, dne 12. junija 1910 praznujemo na Šmarni gori desetletnico, ko se je ustanovilo naše društvo. Vabimo Vas, da se udeležite našega slavlja. Spored: a) Na Šmarni gori sv. maša in cerkveni govor. Daruje profesor poslanec dr! Krek. b) Po obedu delavsko zborovanje pri Žibertu pri Mostu, tam, kjer se je ustanovila slovenska krščansko socialna delavska organizacija. Na zborovanju poroča profesor poslanec dr. Krek. Delavci, delavke in delavski prijatelji, vabimo Vas, da se udeležite naše desetletnice! — Podporno dimštvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvorni-ce. Predsednik: Alojzij Čalar. Zapisnikarca: Ivana Kocmur.
Iz tobačne tovarne. V takozvani »for-rihtengi« vladajo čudne razmere. Delovodja Zavašnik pač ne ve, kako se mora obnašati proti delavkam. Razmere so tako škandalozne v tem oddelku, da je neko jutro med delavkami kar završalo. Delovodja se je začel vmešavati med delavke, ter je neki delavki brez vsakega! povoda naipsal odpovedni listek. Zahteval je od delavke, naj takoj zapusti tovarno. Na pomoč mu ije prišel tudi neki oficijal. Ker delavka ni hotela oditi, ko ni vedela zakaj, je nastalo seveda takoj razburjenje v oddelku in stare delavke so rekle, da še niso doživele, da bi se delavko s pomočjo čuvajev tiralo od dela. Delavke tega oddelka prosimo slavno ravnateljstvo, da ukrene potrebno, da se tako neznosne šikane opuste, ker smo slednje tudi človeška bitja s — čutom in srcem!
Med brati in sestrami.
Iz Kamnika. Manjši in nerazsodni del našega meščanstva s pripadniki naprednjakov, ki so pa v resnici kruti nazadnjaki, obsoja naša zadnja izvajanja. Zamerijo nam posebno očitek, češ, da je naša, občinska uprava starikava in birokratična. To je najmilejše, kar smo mogli izreči za karakteristiko obstoječih razmer! Ali' je mar napredno in za socialno dobo primerno, da zastopnik občine komaj za četrt ure na teden pogleda v občinski urad in vsake kvatre enkrat »zasliši« podrejene organe? Morda je to v smislu izročil preživelih »velamož«, a naša doba in menda tudi zastopniki demokratične krščanske stranke zahtevajo nekoliko več! Pred vsem moramo pač priti na jasno, ali se pri nas županova avtoriteta deli samo med njim in občinskimi služabniki, ali ima še kdo drugi pravico isto sorazmerno izvrševati. V tem oziru hočemo kršč. soc. delavci ob vsaki priložnosti odločno nastopiti, bodisi da se na tej oblasti preveč popušča, ali se pa pretirano in pristransko izvršuje. Sedanjim zastopnikom manjšine S. L. S. povemo na uho, da bomo v tem oziru svoječasno zahtevali od njih natančen odgovor1. Z izgovorom, da je tajnik občine domačin občine in meščan, se ne bomo dali odpraviti, zakaj predobro nam je znano, da je on tudi strasten diletant in živi v veri, da je diletantstvo tudi občinsko tajništvo. Dobrohotno mu povemo, da za tako naziranje ne bo dobil patenta ne on in ne kdo drugi. Sicer pa začasno lahko prenašamo tako diletantstvo, ker se s tem najnaravnejše ubija oblast, katera sama sebe in svoj »mi« kričavo razglaša, v istini pa tiči v žepu in nožnici svojih slug. — K temu tudi veliko pomore novejši pojav posebne vrste »sufra-getk«, ki se od angleških v tem razlikujejo, da ne sklicujejo shodov in ne zahtevajo enakih političnih pravic, pač pa uveljavljajo svojo emancipacijo s sladkim vplivom na izvršujoče občinske organe. Ta zanimiv pojav v razvoju našega političnega življenja hočemo prilično boljše osvetliti. — Nadalj-ni naš očitek o »socialnem« delu meščanske korporacije, moramo pa prostovoljno nekoliko popraviti. Glede stanovanjskih razmer svojih uslužbencev odbor nikakor popolnoma ne zanemarja svojih dolžnosti. Dač pa
isto rešuje s konfuznostjo, ki je samo njemu lastna. Tako n. pr. ima v Bistrici logarja nad 60 let starega s težavno dnevno službo, kateri mora stanovati v koči, kjer poleti ni varen pred golaznijo, pozimi pa je v vedni nevarnosti ,da se mu zruši nad glavo, ako že preje ne zmrzne v njej. Nasproti temu slučaju pa zida za drugega pomožnega slugo, v mestu, ki ima dnevno pol ure opravila, razkošno kuhinjo, dasi dobi za enako opravilo in enako plačo sluga, brez prostega stanovanja in kuhinje. Mi svojega stališča nikakor ne odrekamo udobnosti podrejenim služabnikom, odločno pa moramo grajati, da se meče denar za stvari in osebe, katere ima dolžnost drugi preskrbeti. Obratno pa čaka zgoraj omenjeno nujno delo na izvršitev vže leta in leta. — Nedopustno je, da se grade stvari, kakor n. pr. Marsovi kanali na Stalovici ob času, ko je poslovna doba odborova že davno pošla, tekoči in neodložljivi posli pa se zavlačujejo ali pa rešujejo z nervoznostjo, ki je vsakemu opazovalcu sumljiva. Radi volitve novega odbora bode pač treba vprašati pri županstvu, ako se ravnajo po grškem koledarju.
Idrija. V predzadnji številki »Naše Moči« smo z veseljem čitali o predlogu poslanca Gostinčarja in tovarišev v državnem zboru glede na zidanje potrebnih stavb za stanovanja državnim delavcem in državnim uslužbencem v Ljubljani in Idriji. Bog daj, da bi se ta želja mogla tudi dejansko uresničiti, ker zlasti v Idriji smo v tej stvari še zadnji, pač pa imamo že precej kasarn. Da niso ugodna stanovanja in zdrava z delavca. si lhka mislimo. Človek, ki mora prebivati v teh kasarnah, nima take ljubezni do doma, njega ne preveva tisti domači duh, ki ga naši pesniki tako lepo opevajo, sam ne zapoje nikdar pesmi »Kje dom je moj?«, k večjemu lahko reče »Kje je kasarna moja?« O pravi vzgoji otrok je nemogoče misliti. So pa še druge nezdrave razmere in ni se čuditi, da je v teh kasarnah dosti rezerve za socialno demokracijo. Naši solzavi rdeč-karji radi pripovedujejo, da ima njihova stranka 87 mandelcev v državnem zboru. A da bi kdo izmed teh spregovoril za idrijsko delavstvo, še nismo čuli, ker za nas delavce ti ljudje nimajo smisla, pač pa so veliki prijatelji svojih žepov. Našim poslancem pa zaupamo in jih prosimo, da naj še nadalje vstrajajo pri tej važni interpelaciji, kakor omenjena.
Jesenice. Vlada je menda za to, da varuje ljustvo škode. A radovljiško okrajno glavarstvo ima druge pojme. Na Jesenicah se je zgodil slučaj, ki ga bo ljudstvo pomnilo še dolgo. Minuli petek je bilo na poziv okrajnega glavarja do 200 ljudi v Radovljici, večinoma delavcev, ker lansko leto niso dali otrokom cepiti koze. Ne odobravamo tega, ker niso storili svoje dolžnosti, ampak to obsojati moramo, da so bili pozvani tudi taki, ki so dali cepiti koze, ter imajo izpričevalo, dalje taki, ki so jim otroci pomrli in taki, kojih otroci so bili lani ob času cepljenja stari le par tednov. Obsojati moramo, ker je gotovo znano okrajnemu glavarstvu, kako sc delavstvo težko bori za svoj zaslužek, posebno ob tej draginji. Da so imeli delavci več škode, se jih je pozvalo eno četrtino od teh ob 2. uri popoldne v Radovljico. Morali so najeti vozove ter zamuditi cel šilit. Ko bi se bilo kaj smililo glavarstvu ubogo delav-tsvo, bilo bi poslalo zdrarvnika ali kakega komisarja na Jesenice, ter bi ne imelo delavstvo 1500 K ali še več škode, ker tudi voznik je dražji kot vlik. Imenitno je pa bilo, kako je ljudstvo pri vsi nevolji in ogorče-nonsti dalo duška s tem, da je vsaj na videz prikrilo nevoljo ter si je nadelo šopke na prsi in z godbo korakalo po Radovljici in klicalo »živijo«. Ta bataljon delavcev je mod korakanjem po Radovljici na povelje vstran pogledal, ko je šel mimo kake gostilne, ker delavci so si to stvar tako tolmačili, da jih je menda zato toliko poklicanih, da hi radovljiški gostilničarji boljši »gšeft« napravili. Prosimo pa naše gg. državne poslance, da spravijo ta slučaj v državno zbornico, da se odpravi ta birokriški sistem okrajnega glavarstva. Menimo tudi, da je slavno vodstvo naše tovarne že do grla sito okrajnega glavarja, kajti tudi tovarna je pri tem imela precejšnjo škodo.
Sava. Ker je nedeljska veselica s tombolo ugodno izpadla, se čuti »Strokovno društvo« dolžno, da se zahvali slavnemu občinstvu za tako ogromno udeležbo. Zahvaljuje se konsumnemu društvu za brezplačne prostore, Kat. delavskemu društvu za opravo, slavni tovarniški godbi, ki je tako izvrst-
no igrala, šaljivemu lekarnarju, ki je povzročil mnogo zabave s smešnimi zdravili ter posebno vse m onim, ki so darovali dobitke, katerih je bilo mnogo in lepih, in ki so s tem ravno pipomogli, da je društvo naredilo lep dobiček v prid podpornemu oddelku. — Za odbor: Ivan Korošec, m. p. predsednik.
Trst. Kakor se nam dozdeva, nas idrijske čipkarice nekako zavidajo, češ, če se že mestne služkinje izobražujejo, zakaj bi se me ne. Če nas prav zavidate, vendar Vam te zavidljivosti ne zamerimo. Ni pa dovolj, da igtirate in se v obilem številu naročate na naše delavsko glasilo »Našo Moč«, marveč neobhodno potrebno Vam je strokovna organizacija. In to si zdaj prav lahko same ustanovite, ker ni treba, da bi organizacija že v začetku imela veliko članov in se ni bati, da bi kmalu po ustanovitvi razpadla. Pristopite vse k »Jugoslovanski strokovni zve-zi«kat,era Vam bo proti Vaši poljubni članarini dajala bolniščino, pravno varstvo in še mnogo drugih ugodnosti, s katerimi se boste mogle zboljšati svoj položaj. Me imamo že svojo prvo žensko skupino. — Začetek je storjen. Potrudite se, da bo druga ženska skupina »J. s. z.« Vaša! — Priglasite se kmalu. Natančneja pojasnila Vam rade volje podaja načelništvo J- s. z.« v Ljubljani, Frančiškanske ulice, »Union«. Ako bi sc pa raje obrnile na kako osebo Vašega spola, gotovo Vam bode katera pri nas iz prijazno-tsi na uslugo. Kar pišite na naslov: Franja Petrič, Trst ,ulica Geppa št. 8, III. nad.
Sava. Gotovo je že marsikdo čul pripovedko o semledenškem gradu, kako so nekdaj mučili v njem kmete in priganjali briči uboge tlačane. Nič drugače pa se ne godi delavcem na »fanštreki«, ako kak maj-ster ali preddelavec kaj zakrivi. Kriv je vedno delavec, ako preddelavca glava boli, ki je pozno v jutro prišel iz kernške kantine in ne ve, ali bi delal ali šel nazaj bajlat. Če je na delu, pa nima tam oči, kjer bi jih moral imeti, ne pusti strojev ustaviti, da bi se popravili, raje dela slabo železo. Potem pa zmerja delavce z barabami. Kako se nas more tako psovati, ko ve, koliko mi zaslužimo in koliko on. Mi smo le od dobrega blaga plačani, delovodja pa je še od slabega. Poleg tega ima še enega odveč, da mu streže. Ako pa bi hotel kak delavec popraviti potrebno, vsak pravi: »Verhovšek me nč pusti.« Mera je polna in možu bomo pa tudi delavci pokazali, da držimo skupaj, kajti poznamo ga že predobro. Le par delavcev naj zgubi, pa je tudi ta mož izgubljen. Pred par meseci je bilo samo na Verhovšekovem šihtu kaznovanih pet delavcev po 3 do 5 kron, ker niso mogli dela dovršiti. Pri drugem šihtu, Ažmanovcm, je bilo tudi dosti ' delavcev, ki niso mogli delati, a je delovodja sam zanje skrbel in povedal vodji obrata, da niso mogli delati, in nihče ni bil kaznovan. Pred par dnevi je bila taka vročina, da je več delavcev moralo delo opustiti, ker so omagali. Mi pa pravimo, da takih preddelavcev ije pa še več, ki bi z jezikom delali, kakor on dela. Ako sc kaj naredi, da bi imel pomagati, se pa skrije v pisarno. Ali ni res? Delavci, povejte javno, kajti pri nas ni nobenega odmora razen poldne pol ure Pa takrat moramo tako hitro pojesti, potem pa še popraviti kaj, da ni vse skupaj nič. Za-htevanio spremembe!
POSELSKO SOCIALNO ZAVAROVANJE.
§ 162. pravi dalje: »Ist der Dienstneh-rner in die Hausigemeinschaft des Dienstge-bers genommen, so bat dieser in Ansehung des \Vohn- und Schlafraumes, der Ver-pflcgung, sowie der Arheits- und Erlio-lungszeit diejenigen Anodnungen zu tref-fen, die mit Rucksicht auf Gesundheit Sitt-lichkeit und Religion des Dienstnehmers erforderlich Sind.« Ako je delojemalec sprejet, v družino delodajalca, ima isti, glede tsanovanja, spalnice, hrane, kakor tudi dela in razvedrila vse tako urediti, kar se zahteva z ozirom na zdravje, nravnost in vero-izpovedanja delojemalca. Torej poleg tega, da ima gospodar skrbeti za zdrava stanovanja, delavnice in spalnice, je tudi dolžin skrbeti za zdravo hrano, primerno delo in počitek, katerega zahteva zdravje, nravnost in vera delojemalca. Ker smo to drugo že poobrazložili, poglejmo še, kako je s hrano. Kaj ne zjutraj eno žemljo in čašico kave, katera je bolj podobna liruševi vodi, kot kavi-Saj ni druzega kot Kneip in Frank, pa še ta dva bolj pičlo eskistirata v svoji zavrelici-Potem pa celo dopoldne nič. Opoludansko kosilo gre že še. Toda pri marsikaterih družinah je pa tudi ta navada, da se kake pol
ure pred kosilom juha od mesa odlije, katera se zakuha za gospodo, meso se pa še enkrat zalije z vodo in osoli, lo je potem juha za posle. Tako je za zajutrek rjava sladka voda, za opoludne pa slana. Popoludan-ska južina je različna, ponekod dobijo popoldne kavo, po drugod le suhi kruh. Kar se pa večerje tiče, je pa po nekaterih krajih prav »žavtova«. Ker se tako močno draže življenjske potrebščine, imajo v več krajih večerjo plačano, ali pa imajo določeno, ka-liko smejo porabiti. Za gospodo ise kupi meso, a za posle je isto predrago. Kaj se pač hoče, če so tudi jajca, mleko, moka in druge stvari tako drage, da se gospodi zdi, da preveč izda za po>slovo večerjo. Najbolj v navadi je, 20 vin. iza večerjo. Gospodinja si ne upa nikakc večerje napraviti za 20 vin., posel si jo pa mora preskrbeti. Pa ko bi še to povsod bilo. Pred nekaj časom mi je pravilo dekle, da dobi le 10 vin. za večerjo, in ko je gospo vprašala, kakšno večerjo naj kupi za ta denar, ji je ona odgovorila, naj si kupi za 10 vin. sira. Tudi meni se je enako pripetilo. Gospa je naročila večerjo za gospodo, a za naju .služkinje je rekla, naj kupim za vsako eno klobasico za 10 vin., in ker se mi je to vendar premalo zdelo, za ta-cega človeka, ki cel dan dela, sem jo vprašala, kaj naj zraven dam? Gospa pa mi je odgovorila druzega nič.
Potem naj pa še kdo toži, da je draginja, ko se za mal denar 10 vin. dobi sir, klobase in tudi še kaj druzega. Ako la hrana zadostuje, da si posel obrani zdravje in moč za nadaljno delo, to je vprašanje, za katerega se goispoda ne briga, ampak kadar posel zboli, opeša, in ko več delati ne more, potem pa pojdi, kamor ti drago. Če se že večerja plača, bi vsaj manj kot 30 do -40 vinarjev ne smelo biti. Še en drug slučaj, ki se mi je že letos primeril. V celidružini smo bili le trije ljudje, in ko nam je nekoč nekoliko polente ostalo, ki je bila poleg mesne jedi, in katera je stala le 12 vinarjev, mi je gospa rekla, naj jo spravim, kar šem storila, bila sem že navajena ostanke pogrevati. A ker je gospa videla, da sem v jedi bolj skromna, in se čez ostanke ne pritožujem, mi je hotela isto polento tako enkrat dati, da bi zalegla za en obed, a ker vendar ni prišla na vrsto, sem jo šesti dan, odkar je bila polenta kuhana, vprašala, kaj namerava ž njo, ali naj jo proč vržem, ker jaz je ne bom jedla. Gospa mi je pa odgovorila: O kako je škoda, toliko je stala; le spravite jo še, bo že prav prišla. Jaz jo res spravim in nadalje molčim. Osmi dan pa pride ena beračica, ter je rekla, naj ji isto osem dni staro polento dam. Grem, odvijem polento, ki je bila v prtiču zavita; bila je pa že kar bela od plesnobe. Jaz sem se ustavljala, da take jedi beračici ne dam, gospa me je pa hotela prisiliti, nakar sem pa isti kos polente pod njen nos vtaknila, da ji je tako nos dopovedal, da tako plesniva stvar ni za vživati. Nič ni čudno, če službujoča dekleta veliko trpe z želodčnimi boleznimi.
Prometna zveza.
LJUBLJANSKI ŽELEZNIČARJI, POZOR!
Kakor vedno, bo tudi junijski redni mesečni sestanek v soboto, dne 4. t. m., ob pol 8. uri zvečer v prostorih gostilne gospe Češnovar, Kolodvorske ulice. Na sestanku poroča državni poslanec Jos. Gostinčar.
Izjava. Podpisani je član »Prometne zveze« in mrliškega sklada od leta 1907 ter je v teku tega časa vplačal 19 K 75 h v mr-' liški sklad. Zato mu je pa ob smrti nepozabne žene takoj izplačalo vodstvo »Prometne zveze« po vodju plačilnice, Ig. Medvedu v Zatičini, 200 kron, za katere se tem potom iskreno zahvaljuje. — Višnja gora, dne 25. maja 1910. — Andrej Mohar, prožni delavec.
ZBOROVANJE SLOVENSKIH KRŠČANSKO SOCIALNIH ŽELEZNIČARJEV.
V veliki »Unionovi« dvorani je bilo dne 29. majnika posvetovanje slovenskih krščanskih krščansko socialnih železničarjev delegatov »Prometne zveze«. Zastopani so bili železničarji sledečih prog: Južna železnica Trst-Maribor, Zidan most-Zagreb. Državna železnica: proga Ljubljana-Jesenice-Trst, Ljubljana-Novo mesto-Kočevje, Ljub-ljana-Kamnik. Razen Koroške so zastopane po delegatih vse slovenske pokrajine. Konference so se udeležili kot poročevalci in gostje: državna in deželna poslanca dr. Krek in dr. Žitnik, deželna poslanca Piber in dr.
Zajec, predsedstvo zvršilnega odbora slovenskega krščansko-socilanega delavstva, dr. Viljem Schweitzer. Konferenco otvori predsednik ljubljanske krajne skupine »Prometne zveze« Koleša. Izvoli se se sledeče predsedstvo: predsednik dr. Krek, njegov namestnik Koleša, zapisnikar pristav Trtnik. Dr. Krek v svojem govoru naglaša, da je namen konferenci podati delegatom navodilo, nekako šolo za praktično organizač-no delo. Prvi govori dr. Sclrvveitzer o pravnem varstvu, ki izvaja:
Pravno varstvo je za železničarje zlasti potrebno glede na zavarovanje proti nezgodam. Do leta 1869. ni imel železničar pravzaprav nobene odškodnine, če ga je zadela kaka nesreča. Dokazati je moral, da je bila železnica kriva nesreče. To je bilo seveda skoraj nemogoče. Leta 1869. se je sklenil zakon, da so železnice splošnon odgovorne za nesreče, ki se zgode v prometu in da morajo dati primerno odškodnino.
Leta 1884 .je vlada predložila izakon, da se ustanonve zavarovalnice za delavske nezgode, ki se je leta 1887. sklenil in leta 1888. zagledal beli dan Zavarovalnicam še denarno slabo godi; zato se branijo, kadar se le morejo, dovoliti odškodninske rente. Vsled tega je neobhodno potrebno, da ima uslužbenec, ko išče svoje pravice, pravno pomoč. Prometna zveza je že v mnogih slučajih pomagala delavcem in dosegla, da je razsodišče njim v prilog razsodilo.
Pravno varstvo je pa tudi potrebno, kadar se gre za takozvane prestopke proti prometnemu okravilniku. Železničar je res vedno z eno nogo v grobu, z drugo v kriminalu. Prometni opravilnik se pravzaprav izpolnjevati ne more, ker v tem slučaju ne gre promet redno svojo pot. Torej je uslužbenec ob službo, če se točno ravna po opravil-niku; če se pa ne ravna, ga pa zapro. Neobhodno optrebno'je torej, da se sodišča, ki sodijo železničarje tako preosnujejo, da se v dotične kazenske senate izvolijo tudi zastopniki delavcev in sicer tiste kategorije, v katero spadajo obtoženi železničarji, z glasovalno pravico.
Po njegovem porčilu se sprejme soglasno, oh splošnem odobravnju sklep:
Železničarska konferenca izjavlja, da je prejkoslej ena najnujnejših zadev vseh železničarjev že tolikrat izražena zahteva, naj se v kazenske senate, ki sodijo železničarje glede na njegovo službo privzemajo izvoljeni zastopniki železničarjev in sicer v vsakem slučaju taki, ki pripadajo kategoriji obtoženca. Ta sklep naj se naznani centrali »Prometne zveze« in pošlje »Slovenskemu klubu« v roke poslanca Gostinčarja s prošnjo, naj naši državni poslanci pospeše to zadevo.
Drugi poročevalec poslanec mons, dr. Žitnik govori obširno o železničarjih z ozirom na proračun. Poročevalec je podal jasno sliko, kako neumno se gospodari po železnicah. Višji uradniki, ki jih je veliko preveč, so sijano plačani, nižji slabo. Pečal se je tudi, kako protežirajo ponemčevanje po železnicah. Dr. Žitnikovo poročilo se še objavi. Po poročilu dr. Žitnika se je sprejel ta-le sklep:
Železničarska konferenca naglaša, da slabih uspehov pri državnih in pri južni železnici niso krivi delavci in uslužbenci in zato protestira proti temu, da bi se njihove upravičene zahteve odkladale, češ, da imajo železnice izgubo. Te zahteve se morajo izpolniti v prvi vrsti.
(Konec prih.)
Okno v svet.
Poštenjaki. Kako vodijo socialni demo-kratje delavce za nos, nam je priča social-nodemokratično glasilo »Arbeiter Zeitung« št. 138! z dne 21. t. m. Na strani 12. opozarja namreč, da je pri tvrdki Hoffman in Cerni, tovarni za orkestrone na Dunaju, XIII. okr., Linzerstr. 176 — 180, nastala stavka in poživlja železostružnike, da ne gre k tej firmi nihče v delo. Med drugim pravi: »Tvrdka je v zadregi in vsled tega poizkuša dobiti železostružnikov iz dežele. Dohod železo-stružnikov je strogo preprečiti.« V isti številki na strani 23 pa ima sledeči inserat,: »Pet železostružnikov, solidnih, mirnih ljudi, sprejme Hoffman in Černi, Dunaj, XIII. okraj, Linzerstr. 176.« Tu je pokazala socialna demokrata v glavnem organu, koliko ji je za delavstvo in kako kruto se iz istega norčuje.	>
Žito ceneje. Ker se letos skoro po celem svetu pričakuje dobra letina, pada cena ži-
ta polagoma. Veliki trgovci, ki imajo še polne shrambe, na vse mogoče načine delajo na to, da prodaja kolikor mogoče dobro. Vsled visokih cen pa si ne upa nihče veliko kupiti. ,Mli«|i in trgovci kupujejo le sproti. Terminska kupčija v Budimpešti je slaba. Ljudje nočejo sedaj na lim. Nasprotno pa kaže, da se cene mesu ne bodo znižale. Vsled dveletne suše je nastalo pomanjkanje krme in kmetovalci so bili prisiljeni prodati veliko živine po nizki ceni. Letos pa kaže za krmo dobra letina, pa bodo kmetje skušali izpodrediti živino. Prodali ne bodo veliko, ker nimajo.
Varujte se
užr
ponaredb,
ki niso ..FLORIHH" in zdravju ne koristijo!
Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav!
Naslov za naročila: ,FL0RIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
Naznanilo in priporočilo
[□] Velecenjenemu tobačnemu delau- [□] 3 stuu uljudno naznanjam, da sem g H preuzela sploSno dobro znano
v Ljubljani (prej L. Kotnik)
Potrudila se bom, da bom suoje cenjene goste uedno postregla z najboljšimi pristnimi uini, izbornim piuom in raznimi brezalkoholnimi pijačami ter gorkimi in mrzlimi jedili. — Priporočajoč se za prau mnogobrojen obisk beležim z odličnim spoStouanjem
Hflarjeta Gostinčar
®fl.ŽIBCKTS
ž
J
8
S
i LJUBLJANA i
PREŠERNOVA ULICA
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZdL0Q0 ČEVLJEV
DO/1AČEQA IZDELKA.
Veliki nakup zniža ceno Ng Veliki promet
mo v Liljani
Hongresnj tro SL 19 reg. zadruga z om. por. Mili trn St. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/*°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto. ..... ..........
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni M plača hranilnica sama. NaisirnelSa prilika za Mie.
Kanonik JI. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik 1. r„
predsednik.	podpredsednik.
SBBSSSSSSSSSS Halhollša. nalslaumejša prilika za štedenje 1 \UUUUUUUU
čeza72 B)onov k! j	Lastna glavnica kron 420.537*92	j toP20te^ft°no~
LJUDSKA POSOJILNICA
   registrovana zadruga z neomejeno zavezo =====
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /lil 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0 od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje —- ---- ■	po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. ■ -
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
3f==^lHl£s[===ai
Velika zaloga! Nizke cene!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenji mon gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z veiespoštovanjem
L, Ljubljana, Mestni trg 18.
Pozor slov. delavska društva!
l^upu^te svoje potrebščine pri znani inpri« porošljivi domači manufaktupni trgovini
ČEŠjSlIK
(pri Češniku)
LnJUBLnJAlklA
Liingarjev® uliea-Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
—	=	Cene	najnižje.	=====
vsaaas:
j Gričar &mepč
j " Uublfana "
PreSernooa ulica £f. 9
pripnročafa sisojo najUBčp u zalogo izgotoonisusni olsSefe za " gospode, dečSse m otrobe
::	ffiOOOSti	"
| d konfekciji za dame
Lekarna „PRI 1911“ I Pl. BOHINCA
i Vlili, na Ninin Mtm in Rimshe ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic L krono
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic * kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., « steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja L K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic In trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., o steklenic 1 krono.
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčcv sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Želcznato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Žcleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Ini hiši Kol
Haiietia izbira raznsustnen blata kot: izg«*! obleh domačen izielta, ulita IM Molilni in sr vseli
za izsenente, nn ni n tetic In tseh nalanleriisl predmetov priporočam
Ljubljana, Stritarie.a (Špi-falska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke
;o: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena = ulica -------------------
i/ vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =:
IkST pazite natančno na “Sil
ocar     	“gani
(Lig- imenovane tvrdkei -gi)
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
^ 50 ®/o prihranite ^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdravje dosežete
in ohranite, ako pijete
“ SLADIN »
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlekami MotZf zraven rotovža V Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Edina in najkrajša črta v Ameriko 1
lucin 3ci5$ in $in v Ljubljani
Dunaj^a ec$ta $t. 1^
priporočata svoje bogato zalogo ;;
peznijj l^ol«$ ^iualni stroji za rodbine in obrt
Vsledfegagledamedino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene. ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške alt ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke
Miklauc
R.
HflVRE NEW-YORK
—. francoska prekmorska družba. =
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
■-- ED. SMARDil
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.