[W1 AMERIKAISJSKI SLOVENEC [si
m^Ju	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	fl&^Ag
■ ■H ..	f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!	Jb/wsivSips
LET ZA svoj	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA	|
NAROD	t	KUPUJTE VOJNE
v amerikl y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	bonpei
STEV. (NO.) 7	__•_CHICAGO, ILL., TOREK, 23. JANUARJA — TUSPAY, JANUARY 23, 1945	===	LETNIK (VOL.) LIV.
Ruski pritisk davi Nemčijo
RUSI ZASEDAJO PRUSUO IN SLEZUO; AMERIČANI 55 NILJ_0D MANILE
London, Anglija. — Ruska vojska, ki je še v soboto vdrla v južno Vzhodno Prusijo iz Poljske, je v nedeljo zasedla prusko mesto Tannenberg, gnezdo in svetišče pruskega junkerstva in militarizma. Tannenberg je kraj, kjer je pokojni Hindenburg
porazil Ruse leta 1914 v okolici ---
mazurskih jezer v Prusiji. Toda potomci tedanjih ruskih borcev so zdaj po 30 letih Nemcem vrnili poraz, vzeli Tannenburg in Hitlerjeva vojska beži pred njimi iz Vzhodne Prusije. V Tan-nenburgu je tudi pokopan maršal Hindenburg.
Na jugu nad Čehoslovaško so Rusi tekom zadnjih par dni napredovali do 70 milj. Po zavzetju Krakova, Cestohove in mnogih drugih mest so vdrli v Šlezijo, kjer imajo Nemci ob-
sežno industrijo in premogovno polje in se nahajajo zdaj do 24 milj globoko v Šleziji. Od Bres-laua, ki je prestolno mesto Šle-zije so le še oddaljeni 35 milj. Od Berlina na tem kraju pa so oddaljeni le še 94 milj, kakor so to povdarjala radio poročila v ponedeljek jutro. Napredovali pa so Rusi tudi na vseh-drugih delih fronte. V sredi v smeri od Varšave so se pomaknili daleč naprej. Največji napredek pa (Nadaljevanje na 4. strani)
ZAVEZNIKI ZAUSTAVILI NEMCE NA ZAPADNI FRONTI
ftwfa Ij— fiflfl pi ■iPwdniinwfi4iwMii>ia vrtno
naprej z vso silovitostjo. V Belgiji in Luksemburgu so Zavezniki potisnili Nemce nazaj, odkjerao izpadli v Belgijo in Luksemburg pred tedni v Rundstedtovi ofenzivi. Razen nekaj milj so Nemci potisriNehi vseppvsod nazaj n& ozemlje, kjer so se nahajaj pred qfenzWo.. V Alzaciji so Francpzi v soboto in nedeljo cfer lo napredovali za sedem milj Jji prekoračili na enem kraju reko Reno. Angleži v Holandiji pa 8p vzeli Nemcem na novo 3 milje ozemlja. - ~ : —
Na splošno nemška moč na zapadu zadnje dneve pojenju-je. Najbrže Nemci prestavljajo zdaj vse svoje sile, ki jih morejo utrpeti na vzhod proti Rusom, ki so zadnje dneve razbili vzhodna nemška vrata in silijo hitro proti Berlinu. To bo zdaj oprostilo začasno zapadno fronto.
Nemci so s svojo ofenzivo na zapadu začasno dosegli neki zastoj, ki pa najbrže ne bo dolgo trajal. \a toliko časa, da bodo Zavezniki mobilizirali zopet skupaj svoje sile in zaloge, na-
_r
kar se bo udar na Nemčijo tudi na zapadu nadaljeval z vso silo, dokler ne bo isti Nemčijo zrušil. Neki angleški strateg je te dni izjavil, da ako bo ruska ofenziva nadaljevala le še dva do tri tedne, bomo videli na evropskih bojiščih še pred aprilom velike spremembe. *
Mnogi opazovalci pa so mnenja, da se bo pred končnim porazom Nemčije posrečilo še enkrat zediniti vse Nemce in da bodo končne bitke ob Odri in ob Reni nekaj strahovitega. In mogoče je, da bodo Nemci nadaljevali celo po zasedbi Berlina z gerilskim odporom zlasti v južni Nemčiji v Alpah. Nemci so popolnoma podlegli nazijskemu fanatizmu in zatreti nazizem v Nemčiji bo nekaj podobnega, kakor zatreti sršenovo gnezdo.
BARBARSTVO, KI NIMA PRIMERE V ZGODOVINI
Washington, D. C. — Ruske komisije, ki odkrivajo in preiskujejo vojne zločine v osvobojenih pokrajinah Poljske so odkrili zopet nezaslišana barbarska grozodejstva. V Galiciji v okolici Lvova so dognali, da so naziji streljali za zabavo otroke in starčke. Več, kakor 700,000 ruskih državljanov in tudi mnogo : ljudi iz drugih dežel,odkjer so i jih naziji nagnali skupaj na pri- , silno delo, je bilo pobitih v tej okolici.
Nadvodja udarnih nazijskih čet neki Gustav Wilhouse, je streljal z ročno strojnico na vojne ujetnike, ki so bili na delu. S tem je zabaval svojo ženo in hčer, pravi poročilo. Lepa žena, ki more kij takega gledati in se ob takem barbarstvu zabavati'! Potem je dajal strojnico še ženi, ki je streljala z njo na uboge ujetnik*. V nekem slučaju, je ta nadvojvoda najel nekoga, da mu je metal tri in štiri
letne otroke v zrak, on pa je streljal na nje. Njegova hčer pa je baje ploskala in kričala: Papa daj še, daj še!
V istem ujetniškem taborišču je gestapovski komisar, kakor pravi poročilo, se bahal, da on more z enim zamahom s sekiro presekati mladega fanta. Niso mu verjeli. Nato je ujel desetletnega dečka na ulici, ga prisilil, da je pokleknil, mu ukazal z rokami zakriti si obraz, on pa je zavihtel sekiro in ga presekal na dva dela.
Nemške človeške zverine res nimajo primere v zgodovini barbarstva!
TAKOLE SADIJO MINE PO BELGIJI
H&iBbeMJrai:^........._____ ■	r	- t	r?:.. ^
V mrazu in mokroti zimskega snega koplje ameriška skupina za polaganje min jame po neki belgijski cesti, da ▼ njih skrije mine. Amerikanci upajo, da bodo te mine povzročile precej smcde in škode, ko bodo tod pridrdrala oklopna nemška vozila na svojeh pohcdu ▼ luksemburško-belgijsko okrožje.
OLJSKA ZAMEJNA VLADA
PODAJA IZJAVO London, Anglija. — Minister-ki predsednik Poljske zamejne lade v Londonu je v soboto dal bjaviti izjavo v imenu vlade, a Poljska, dokler ne bo dobila nofclMb in ne kake vsiljene lade, ne more slaviti osvobo-»nja. Ruske uspehe zadnjih ni imenuje ministerski pred-ednik Arciszewski kot "zma-o", ne pa osvobojenje.
Na zgorajšnjo izjavo je od-ovarjal že v soboto minister-ki predsednik lublinske vlade, i jt> je pred dnevi priznala So-jetska Rusija Edvard Osubka-lorawski, da zamejna vlada v .ondonu nima več pravice go-oriti v imenu poljskega naro-la. Dolžil je zamejno vlado zlati radi ukazanega odpora v Varšavi prfed meseci, ki ni pri-lesel drugega, kakor le strašni ►okolj. Maršal Stalin pa je po-om radio nagovoril lublinsko lado in izjavil, da potom skup-iega sodelovanja med rusko rojsko in lublinsko vlado bo •svobojenje pospešeno. Svoj nagovor je zaključil z vzklikom: ^aj živi prosta, demokratična n neodvisna Poljska!
-o-
ZAVEZNIKI BOMBARDIRA. JO NEMCE V JUGOSLAVIJI Rim, Italija. — Zavezniški ;ežki bombniki so izvršili v soboto masne napade na več lemških pozicij v Jugoslaviji. V Bosni so bombardirali mesto Brod in poškodovali železniško postajo in proge. Razbili so tudi /eč mostov širom dežele, pravi vest.
-o-
AMERIŠKA EDINICA UNIČILA 102 NEMŠKA TANKA
Pariz, Francija. — Ameriški 773. uničevalni bataljon tankov, organiziran posebej za to nalogo, je v okolici Oberwam-pacha uničil te dni 102 nemška tanka. Ti bataljoni so trenirani za uničevanje tankov in so pri svojem poslu zelo uspešni.
-o-
CENA PREKAJENEMU MESU
BO ZNIŽANA —Chicago, 111. — OPA urad javlja, da bo prekajeno svinjske meso z dnem 26. januarja znižano od 1 do 2 centa pri funtu Pozneje bo sledilo delno znižanje tudi nekateremu drugemt mesu.
KRI2EM SVETA
—	Washington, D. C. — Ja- -ponska vlada je dovolila $460,-
000.000.00	za stroške za preselitev vladnih in drugih važnej- ^ ših uradov v podzemske pro-"stofe, radi naraščajočih zračnih r] napadov na Tokio od strani a-meriških letalcev. To je zname- „ nje, da ameriški zračni napadi delajo Japoncem težke pregla-vice. ^
—	Rim, Italija. — Italijanska vlada je izdala te dni nov de- r nar. Na bankovcih je zginila «, slika kralja Emanuela. Kralja je nadomestila slika Jupitra in s Minerve. Jupiter je bil rimski paganski bog in Minerva rim- r ska paganska boginja.
—	Mexico City, Mehika. — ^ Vulkan Paricutin, ki je 200 milj c zapadno od Mexico City, je začel bljuvati lavo v soboto do 1500 čevljev visoko v zrak. Prebivalci V okolici stalno čutijo stresljaje in bobnenje v notra- ^ njosti zemlji, pravi poročilo. j
—	Chungking, Kitajska. — i Ogenj je uničil v soboto dvo- j nadstropno ameriško palačo, v ( kateri se je nahajalo ameriško i poslaništvo. Palača je imela 44 } sob in je bila zgrajena v stilu j kolonijske arhitekture. Dograjena je bila komaj pred sedmimi meseci.
s— Pariz, Francija. — V nedeljo so bili Zavezniki oddalje- i » ni od Berlina, kakor sledi. Rusi J na vzhodni fronti 194 milj; A- j merikanci in Angleži na zapad- 1 ni fronti 296 milj v Italiji pa i okrog 526 milj. Ruska fronta se < je pomaknila naprej za skoro i ■ več kakor 110 milj v enem te- i dnu.	1
i __ New York, N. Y. — Delni- ]
-	ce jeklarskih in železniških > družb so v petek ln sobode pa-
-	die v ceni za več točk na borz-i nem trgu. Vzrok temu pravijo, i da je pričakovanje, da vojna i ne bo trajala več dolgo. Tudi
delnice oljnih družb so nazadovale.
J - — Port Clinton, Ohio. — Naborni odbor v Ottawa okraju, 1 je utaknil 153 stavkarjevv sta-o rosti od 26 do 29 let v razred
-	1-A in so s tem podvrženi takoj-
1.	šnemu vpoklicu v vojaško služ-bo. Počasi izvajajo načelo:
n kdor noče delati, bo oblekel vojaško suknjo.
GESLA N AZIJSKEGA L FANATIZMA Bruselj, Belgija. — Angleške t< čete, ki so prodrle v dve nemški b vasi ob holandski in belgijski p meji so našle na zunanjih ste- d nah hiš in poslopij različna na-|n zijaka gesla napisana. Nttpiga- -na so bila z velikimi črkami, da se vidijo od daleč. Ti napisi so: J "Z Hitlerjem do zmage!" — J "Zapomnite si Aachen!" «— "Smrt morilcem otrok — Ju- C dom in rdečim morilcem, ker ° vsi so enaki!" — "Leto 1918 se V ne sme ponoviti nikdar več!"— "Boljša je smrt, kot sužnost!" v — "Firer vodi nas, mi bomo p sledili!" — Itd. Zgleda, da so v nemški propagandist Nemcem c nalili trde snovi v buče in da bo še močno treba tepsti po njih, i da se bodo omehčale in prišle do pravega spoznanja.
-o-
NOVOROJENČEK TEHTA
SAMO 27 UNČEV Milwaukee, Wis. — V mil- j wauski bolnišnici se je rodil . koncem zadnjega tedna otrok, ki je tehtal samo 27 unčev. Po- * ročilo omenja, da je z otrokom r drugače vse prav, le tako lahek f in majhen je. Normalna teža 2 novorojenčkov je okrog osem c funtov.
-o--t
KRALJ LEOPOLD IN DALA- * DIER STA TALCA	1
Pariz, Francija. — Pariška t radio postaja je objavila, da c Nemci imajo internirana bel- J gijskega kralja Leopolda in bivšega ministerskega predsed- ^ nika Francije, Daladiera, v Go- s desbergu na Nemškem kot tal- * ca. Na razpolago sta za zame- 1 njavo za gotove nazijske vodi- * telje, ki so v zavezniškem ujet- 1 ništvu.
-o---- i
TURKI BI RADI PRIŠLI NA J "LIKOF"	3
Pariz, Francija. — Da bi bilo 1 mogoče Turčiji priti na "likof" ! k mirovni konferenci, je Turči- . ja te dni ponudila Zaveznikom svojo pomoč, pripravljena je -Nemčiji napovedati vojno in poslati 25 divizij svoje vojske na bojišče. Na to ponudbo dosedaj še ni nobenega i>dmeva od strani Zaveznikov.
—.—o-
Pomagajte Ameriki do zmage I Kupujte zvezne vojne bonde!
BALKANSKI KVIZLINGI IMAJO ZDAJ SVOJ NOVI
GLAVNI STAN V PRAGI
!/ * • Washington, D. C. — Kvizlinški voditelji se s svojim spremstvom vred selijo zdaj iz Dunaja v Prago. Samo Ogre so pustili ' zadaj, deloma v obmejnih' krajih Ogerske, deloma na Dunaju, v Gradcu in raznih avstrijskih zdraviliščih. Tako pravi poročilo iz Švice.	----
Albanci, Črnogorci, Grki, Bolgari in Rumunci so bili prestavljeni v Prago, kjer ima tudi s tako zvani narodni osvobodilni cdbor generala Vlassova svoj glavni stan za ločino Rusov, pravi poročilo in dostavlja, da med tem ko so bili politiki poslani v češko prestolnico, izgleda, da so uradi za propagando in tisk zdaj premeščeni v Karlovy Vary (Karlsbad).
j Število jugovzhodnih evropskih kvizlingov, ki so prizadeti pri tej preselitvi,pri tem so vštete tudi njihove družine, znaša blizu 2,000. Hrvaški kvizlingi s Paveličem na čelu pa se jim bodo najbrž pridružili malo kasneje.
Ti IcvizlingTnikakor mso več" tako delavni, kakor so bili tedaj, ko so dospeli na Dunaj, trdi poročilo, vendar služijo Nemcem še vedno za izvrstne vire obveščanja o razmerah v njihovih domačih deželah.
Grški kvizlingi ne govorijo več tako optimistično, kakor so preje; z naziji sodelujoči gršk^ voditelj Konštantin Goulas se je celo izrazil, da so Nemci zgubili
"zgodovinsko priložnost" v Grčiji.
Kakor pravi to poročilo iz Švice, je nemški izvedenec za t balkanske zadeve, profesor Hermann von Neubacher, še ' vedno na Dunaju s svojim štabom vred in bo menda še nadalje imel svoj glavni stan v avstrijski prestolnici, v Pragi pa nekako podružnico.
Kljub temu da naziji nepre-stano^stražijo te kvizlinge, ker Nemci menda še vedno upajo, da bodo z njihovo pomočjo končno spet prišli navrh v pod-repnih državicah, življenje-kvizlingov nikakor ni varno in mirno. Dne 26. decembra sta bila oddana dva strela na srbsko lutkoJftiUrui NediE^ko i^sto^ , pil iz svojega stanovanja na Dunaju. Drugi strel ga je nekoliko ranil v nogo, da je moral prebiti en dan v bolnišnici, kakor pripoveduje švicarsko poročilo, ki dostavlja, da je izvršil' napad ali član skrivne srbske nacionalistične skupine na Dunaju, ali pa kakšen ubegli srbski vojni ujetnik, in da je ta do-,godek napravil precej strahu ;med kvizlingi. o-
AMERIKANCI USTAVILI N AZIJE, PRAVI CHURCHILL
London, Anglija. — Med svojim dve uri trajajočim poročilom o poteku vojne je ministerski predsednik Churchill zadnji četrtek izjavil, da so nemški izpad na zapadni fronti ustavile in pognale nazaj skoraj edino le ameriške čete, je-pohvalil "točno"
msko kampanjo na vzhodu in ----—
pozval Nmečijo, naj se poda Jdaj. Razen tega pa je med irugim povedal tudi naslednje:
1.	Krepko je zagovarjal bri-iško politiko v Grčiji in je raz-aurjen na dolgo razkladal razna kruta dejanja, ki je o njih ;rdil, da so jih napravile ELAS odporne čete v civilni vojni, ki jih je nazval "trotskyiste".
2.	Jugoslovanskemu kralju Petru je dal nekak ultimat, naj sprejme dogovor o regentstvu v teku par naslednjih dni, ali pa bo stvar morala iti naprej in se bo razumelo, da se kralj strinja.
3.	Zanikal je, da bi Anglija imela kake svoje interese v Italiji, češ da Anglija nima nobenih političnih kombinacij, v katerih bi potrebovala Italijo za sodružico, in da Angleži nimajo nobenih načrtov, ki bi zanje potrebovali pomoč te sile. Isto je izjavil glede Španske.
O porazu von Rundstedtove ofenzive je rekel, da je to brez dvoma največja ameriška bitka v tej vojni, da so se ameriške čete bojevale skoraj same in da so imele 60 do 80 krat toliko izgub kakor edini angleški kor, ki je sodeloval. Povedal je tudi, da je dvakrat toliko ameriških
čet na zapadni fronti kot bri-tiških.
Ardenška bitka je skrajšala vojno, je rekel Churchill. Nemci so se uračunali in izgubili sile, ki bi jih potrebovali zdaj, da bi zakrpali luknje, ki so jih na njihovi vzhodni fronti zasekali občužl&vanje vzbujajoči napadi celih glavnih ruskih armad po celi fronti, vse od Baltika pa do Budimpešte.
Ali že imate
BARAGOVO PRATIKO
za leto 1945?
Ako ie ne, pičile takoj po njo. < dokler jo ▼ zalogi. Letošnja Praftika je selo zanimiva knjiga za vsako slovensko hišo. Naročile jo zase in za svoje prijatelja. Slane s poštnino samo
40 centov
kar je poslati v
S olovini. Money S ordru ali v znamkah po 3c. ' Drugih znamk za višje cene ne moremo sprejeli.
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road.
CHICAGO 8, ILL.
Stran 2
AMERlKANSKl SL6V£N£C
Torek. 23. januarja 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC |j
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ■ list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
-• - ]
Izhaja Tiak torek in peiek	Issued every Tuesday and Friday
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto_______________________$4.00 For one year _____________________________$4.00
Za pol leta----------------------2.00 For half a year_____________2.00 i
Za četrt leta_______________________ 1.25 For three months__________________1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe
Za celo leto-------.----------$4.50 For one year ____________________________$4.50 ;
Za pol leta___________________ 2.25 For half a year________________2.25
Za četrt leta_______________________ 1.50 For three months_______________________ 1.50 j
Dopisniki so prošeni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini leden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se nt ozira. — Roko-* pisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1S79.
ZASKRBLJENI PREROKI
Kdor pozna list "Amerikanski Slovenec", ve, dobro ve, da ta list nima nobenega vzroka, da bi zagovarjal ruske komuniste. Še manj njihova načela, s katerimi se nikdar nismo strinjali. Noben list med nami se v bojih proti nasprotnikom vere in cerkve ni toliko boril, kakor se je naš list vseskozi v teku dolgega pol stoletja. Zdaj pa da naj bi bil za komuniste!? Kdor bi to verjel, tak našega lista prav nič ne pozna.
"Ja, pa Ruse zagovarjate in ste toliko za Rusijo!" se . bo morda kdo oglasil.
Tisto pa, kot Slovani, katerih del smo tudi mi Slovenci, za Ruse pa smo in jim želimo ves uspeh v tej borbi. Ne pa za kak komunizem! Tega odklanjamo, pa bilo kjer koli.
Glede slovanske bodočnosti pa prav resno mislimo, da Slovanom Bog na krožniku ponuja največjo priložnost, kako ršne še nikoli niso imeli, kar so na svetu, da se uveljavijo, da postanejo samostojni, neodvisni, da se zavarujejo za bodočnost pred tujimi napadi in izkoriščanjem. Ce bodo Slovani hoteli s to priložnostjo še pamet rabiti, potem je pred njimi velika sijajna bodočnost. Take priložnosti ne trkajo na vrata narodov všako stoletje, še vsako tisočletje ne! Zapisali smo že in ponovno zapišemo: Slovani bi v teh velikih časih morali na kolenih prositi Boga za pravi um in zdravo pamet. Ce jim bo Bog še to naklonil, jim bo naklonil vse.
Ampak na slovansko bodočnost svet ne gleda brez za-| visti. Na umeten način se v svetu razširja protislovanska propaganda. Za strašilo uporabljajo komunizem in Stalina. In to deluje. V resnici se pa ne bojijo toliko komunizma ne Stalina, ampak strah jih je pred slovansko bodočnostjo. Ta jih straši. Nemci vedo, kaj pomeni za nje uje-dinjeno slovanstvo. Pomeni, da ne bo na vzhodu in jugu več malih nezavarovanih slovanskih deželic, v katere so se podajali ropat, morit in požigat že tolikokrat. Ujedinjeno slovanstvo pomeni veliko skupno moč, ki bo udarila vsakega, ki bi se drznil seči po slovanski zemlji. To je tista skrb, ki deluje. Komunizem je le pojav, je grešni kozel, ki bo pa zginil s slovanskega telesa, kakor zgine zajedalka uš s telesa, ako je negovano s pravo snago. Ne bojte se, Nemci in drugi nasprotniki Slovanov vedo, kje jih čevelj žuli!
Zadnje tedne prinašajo nekateri ameriški listi dolge razprave, v katerih napovedujejo že kar z gotovostjo, da bomo takoj po tej vojni v vojni z Rusijo. Stalin je že poba-sal vse v Srednji Evropi, uveljavlja svoje načrte, itd. Hear-stovi listi so v tem natolcevanju najbolj glasni. In če pogledate, kdo piše te razprave, vidite sama nemška imena. Še celo s "von" se podpisujejo. Pri vsakem razumnem človeku je to dovolj, da ve, odkod to pisanje prihaja.
Posebno zdaj prelivajo solze radi Poljske. Pravijo, da bo uničena, Poljaki bodo šli živi v Stalinovo žrelo. Well, Curzonovo črto so priznali za pravo mejo Angleži sami še pred 25 leti. Ali bo to uničilo Poljsko? Drugo je, da sedanja Rusija ne dovoljuje, da bi njene sosedne slovanske dežele bile pod vplivom tujih velesil. Ali bo to uničilo slovanske dežele? Rusija obljublja.zaščito pred napadi od strani Nemčije. Ali je to slabo za slovanske dežele ?
Kako, da ti slavni pisatelji in komentatorji, ki se podpisujejo s "von", niso zapisali ene protestne besede proti ( Hitlerju, ko je ta napadel in davil slovanske dežele v začetku te vojne? Kje so bili tedaj? Zdaj pa kar na enkrat! tak dirindaj! Zdaj rotijo Anglijo in Ameriko, naj nikar ne dovolita, da bi Churchill in' Roosevelt prodala svet Stalinu na milost in nemilost. Ali ni jasno, odkod prihaja ta propaganda?
Da se Rusiji odreka pravica sfernega vpliva v sosednih slovanskih deželah in tudi v drugih malih deželicah ob njenih vratih, nikakor ni pravično. Zahtevati, naj ravna demokratično z njimi, je pa na mestu, toda to se ima šele pokazati. Da bi ji pa odrekali pravico sfernega vpliva, je pa ; ravno tako, kakor če bi Slovani začeli z gonjo proti Angliji, \ naj se odpove svojemu sfernemu vplivu nad Irsko, Kanado, , Avstralijo in drugimi dominjoni. Kaj bi rekli proti taki ]
gonji v Londonu? Ali če bi se začeli zaganjati proti sfer-1 nemu vplivu Zdr. držav nad ameriškimi deželami v zapadni hemisferi. Kaj bi rekli proti taki gonji v Washingtonu?
Churchill in Roosevelt na zaskrbljenost raznih "prerokov" ne dasta nič. Ta dva dobro vesta, odkod vsa ta roba prihaja. Vesta tudi, da so to le pobožne želje nemštva in drugih sovražnikov Slovanov.	,
Dal Bog, da bi se tudi mi Slovani tega zavedali, da bi znali razločevati, pametno razločevati, kdo je res naš pravi prijatelj in kdo ne.
m m t r m a fhaaMsaaaBiiaeaaaeaaaaaaMaea	■■■■■■ ■■ . . . ■■■ ■■■■ ■■■■■■ ■■■■ ■ ,
SLOVENSKI FANTJE s PADAJO . . .
Cleveland-Collinwood, O. v 1
Dnevna poročila po radiju ] ter po časopisih nam naznanja- i jo imena padlih vojakov, ki so 1 izgubili svoje mlado življenje; ] tako sta bili zadnje čase v slo- i venski cerkvi* Matere Božje v : Collinwoodu kar dve vojaški , maši-zadušnici. Prva je bila za pokojnim Pfc. Ludvik F. Lau- : i ; richem, ki je bil ubit v Franciji; j , I njegovi starši Mr. in Mrs. An-.ton Laurich prebivajo na 15717 Saranac Rd. — Druga maša je bila v soboto za pokojnim Pvt. i | Larry A. Leskovec, ki je padel , v Nemčiji; to je bil sin pokojnega Lovrenca Leskovca, zna-, nega narodnega delavca ter ' vnetega zagovornika katoliške misli v Collinwoodu, in Mrs. 1 Frances Leskovec, vdove po pokojnem Lovrencu, ki prebiva na 19516 Shawnee Ave., in ki je prejela žalostno vest o svojem j sinu. Larry pomeni toliko kot Lovrenc; ker sta pa bila dva (Lovrenca v družini, se ga je ' oprijelo skrajšano ime ter se ga 'Idržalo do smrti. Larry je služil 1 pri infanteriji ter je bil že ra-s.njen ob invaziji Normandije^
>	ko je okreval, so ga poslali zo-r; pet v boj ter v smrt; in vse to . je moral prestati komaj 20 leten
I mladenič. Mi sicer poslušamo * i radio ter čitamo dnevna poročila na gorkem in na varnem, am-■1 pak prav malo premislimo, skc£ l zi kakšno grozo in trpljenje so . šli ti mladeniči, predno jih je rešila smrt strašnih bolečin; tu-J di ne premislimo, kaj pomeni infante ri j a ali pehota, ki mora v vsaki vojski največ prenašati, l največ prestati ter največ žrt-i vovati, pa je kljub temu naj-
>	manj Upoštevana, najmanj ova-. ževana. Ubogi infenteristi, u-
bogi mladeniči, ki morajo iti po ' raznih bojiščih skozi tako gro-L|zo, da lasje osivijo ter izpadajo
■	od strahu; med temi nesrečniki i je bil tudi pokojni Larry in
mnogo slovenskih mladenicev; menda je ni slovenske naselbi-re, ki bi ne žalovala za enim ! (ali za drugim slovenskim voja- 1 kom, ki je padel za domovino, Združene Države, v daljni tuji-
■	ni; kako se mora človeku trgati srce ob smrti nadebudnega mladeniča, infanterista Edwarda Kužnik, ki je padel v Franciji;
I bil je učen ter izobražen, absol-viral je z odličnimi uspehi slo- i večo clevelandsko Carroll uni- ] verzo, znal šest jezikov, bil or- i ganist pri Sv. Vidu v Clevelan- ] du ter bil edini otrok v družini, ; pa je bil kljub temu dodeljen k J strojnim puškam pri infanteri- s ;ji; taki mladeniči bi bili bolj ^ prikladni in bolj koristni pri i kakšnem drugem armadnem \ l oddelku, recimo pri bolniškem, ^ ne pa za pobijanje v prvi bojni r črti. Zakaj se ne bi poslalo tja 1 {na fronto tudi nekaj pretepačev r in razgrajačev, ki so tu v nadlo- š go ljudem, in pa nekaj rokobor-j r cev, naj tudi tain v ospredju po- • c kažejo svoje spretnosti, ne pa g se samo širokoustijo na varnem v ozadju.	c
Slovenski sinovi so zdravi in F i krepki mladeniči in vse polno j jih služi v mornarici in v arma- t di Združenih Držav; s ponosom b lahko rečeno, da smo mi Slo- ji v. stoprocentno zastopani z po naših sinovih v armadnih n
zborih; ampak natančnega števila slovenskih vojakov, žali-bog, sploh ne vemo; ali ne bi bilo dobro in pametno, ako bi se ojunačila kakšna organizacija ter se oprijela velikanskega dela: Zbirati imena vseh slovenskih vojakov v Združenih Državah; sicer je v New Yorku Jugoslovanski Odbor, ki pa nabira samo imena padlih, kar je seveda premalo; v tisti zbirki bi morali biti zapopadeni vsi, živi in ubiti slovenski vojaki in tudi taki, ki so služili nekaj časa, a bili iz enega ali drugega vzroka častno odpuščeni iz armade. Vsa ta imena naj bi se potem obelodanilo v obliki "Spominske Knjige" ki bi poveličevala slovensko zvestobo in junaštvo ter nudila slovenskim, vojakom trajno zadoščenje. In naposled, ko bi prišel čas, pomagati našim bratom onstran morja, bi bila ta Spominska j Knjiga najboljši dokument za izvojevanje slovenskih pravic, ki so jih slovenski vojaki odkupili s svojo krvjo po raznih bojiščih.
Slovenski mladeniči so žrtvovali vse, svojo mladost, svojo prihodnost in svoje življenje; trpeli so ter umirali zapuščeni na tuji zemlji. Ti mladeniči pač zaslužijo, da jim vsaka slovenska župnija v Ameriki postavi; na najbolj vidnem cerkvenem \ zemljišču lep in dostojen s^o- j menik v počaščenje svojih zasluženih sinov ter v pričevanje poznejšim rodovom o sloven-■ skem heroizmu.
Z Bogom vi mladeniči, ki ste prelili svojo kri po neprodirnih 1 goščavah Tihega morja, Z Bogom slovenski fantje, ki snivate večni sen na krvavih poljanah Francije, Nemčije in Italije, ka-1 ko vas pomiluje slovensko narodno srce, kako vas objokuje narodna slovenska duša; ampak ko bo enkrat zadonela an-geljska trobenta ter naznanjala veličastno vstajenje iz groba, tedaj se bodo ti mladeniči zopet prebudili ter prišli v svatov-skih oblačilih na nebeško ženi-tovanje; njih radbst in slava ne bo minila nikdar!
Ernest Terpin. -o-
RAZNE VESTI IZ PUEBLE Pueblo, Colo.
(Konec)
Bom še to opisala, kaj se je mojemu sinu Johnu pripetilo pri vojakih. Sin John je šel prostovoljno k vojakom še poprej kot je izpolnil 20 let. Šel je k zrakoplovom za strojnika ali , mašinista; to ga je veselilo. Pa so bile včasih res hude šole in včasih težko delo. Pravi, da v ' mnogo slučajih zrakoplovom ] vzamejo stare stroje ven pa no- ] ve denejo noter, in potem jih i morajo preizkusiti, če prav de- i lajo, in zvečer vse lepo s plat- i nom pokrijejo, da se ne zapra- j šijo, in navadno je vsak vojak : moral skrbeti za svoj zrakoplov da ga je čistil, skrbel za olje in j gasolin in vse kaj je bilo treba.
Ravno ta mesec je eno leto, odkar se je to pripetilo. Sin mi piše, mama nekaj strašnega se je pripetilo. Tu čakam, pa sem tako nervozen, da ne vem, kaj bi počel, pa Vam pišem, kaj se ^ je zgodili. Moj zrakoplov je šel \ zjutraj ob 7. uri ven, pa bi se i moral krniti ob enajstih, pa ga
še sedaj ni in je že tema. Gori < je 13 fantov, ki so se šli učit, ka- i ko streljati iz zrakoplova. Meni ; je tako hudo. Ce bi vedel, da je i moja krivda, nočem več živeti. Gori so moji najboljši prijatelji, skupaj smo delali, skupaj spali, skupaj jedli in se igrali, pa da bi jih tako nesrečna smrt doletela ! Molite in prosite Boga, da bi ne bilo res, pa kakor vse kaže, je res. t>rugi dan pa prideI neki zrakoplov noter in letalec vpraša, če je šel kateri zrakoplov ven in ga ni nazaj. Pravi, da je videl pri neki gori zrakoplov, ki je zgorel. Ker je bil sneg, je bilo mogoče bolj videti, pa misli, da niso vojaki mrtvi, da je videl tudi ogenj, ki si ga kurijo. Nato se je kar celo krdelo fantov prostovoljno oglasilo, da gredo izgubljene iskat, seveda John je bil prvi. Samo deset jih je slo z zrakoplovom in ker so vedeli, na katero stran naj gredo,so jih našli. Dva ambulančna voza sta šla za njimi. Ker je bil zrakoplov velik, ni mogel kar tako pristati, zato so se morali vrniti, pa vendar so poprej iz zrakoplova videli, tam je eden hodil, tam dva in v nekem jarku jih je bilo sedem; so si kurili. Fantje v zrakoplovu so bili tako veseli, da še niso pogledali, če imajo dosti gasolina, in komaj so nazaj pristali, ker ga je zmanjkovalo. Potem so poslali oni mali zrakoplov, ki se povsod lahko na zemljo spusti, in sta šla samo dva moža z njim. Peljali so tople odeje, tople obleke, zdravil fti živeža. Tako so jim postregli in pomagali, ker so bili siromaki že hudo lačni. Povedali so jim tudi, da je ambulanca že blizu, ki jil) bo pripeljala nazaj. Seveda to je bilo par sto milj v gorah, pa jih niso mogli tako hitro pripeljati kakor po ravnini.
Sele četrti dan proti večeru so jih pripeljali v bolnišnico. Ko je sin John dobil dovoljenje, da jih sme obiskati, je rekel, jaz čem slišati od njih, kaj je bilo krivo, pa mu povejo, da je začel j kisik uhajati iz tankov in da se je užgal, in ko so videli, da ne morejo ognja pogasiti, so s padalom drug za drugim in tudi hitro doli poskakali, zrakoplov je pa razneslo; je udaril v goro in zgorel. Dvanajst jih je srečno pristalo, a trinajstemu se ni hotela parašuta odpreti in se je revež ubil.
Potem mi sin zopet piše in pravi, mislim, da je"Bog uslišal i Vašo in mojo molitev* zakaj ni bila moja krivda. Tiste tanke vse drugi noter denejo, mene ne zadene prav nobena krivda. Hvala Bogu, da le ni bilo več mrtvih. Tudi za onega mi je hudo, pa ne morem nič pomagati, saj mi je bilo dosti hudo tisti čas, ko smo tako čakali. Ti vojaki bodo morali biti dva ali tri tedne v bolnišnici, pa bodo zopet dobri.
Mislim, da se nič tako veselega in sladkega ne sliši, kakor če te sin tisoč milj daleč pokliče po telefonu in se s teboj pomeni, kakor da je doma, samo da ga ne vidiš. Moj sin Martin je rekel, da je na Božič čakal 8 ur, da bo prišel na vrsto, pa ni mogel. Pa me je potem pozneje klical. Kako lepo besede donijo, če so prav tako daleč!
Vreme imamo letos izredno lepo. Pred Božičem je bilo par dni res mrzlo in sneg se je pokazal, da je še bel, drugače je pa jako lepo vreme za ta čas. Samo, da ne bi potem na pomlad nagajalo. Ni dobro za farmarje, če ni nič mokrega. Mogoče bo pozneje še preveč. Naj zadostuje za sedaj.
Lep pozdrav vsem bralcem Amerikanskega Slovenca!
Mary Kolbezen.
-o-
ZANIMIVO POROČILO IZ MONTANE Great Falls, Montana.
Gospod urednik, pošiljam Vam $10 za Am. Slovenec. Ne vem, koliko časa ga bomo brali,1 ker so začele oči pešati.
Rojak Frank Hočevar je bil
dober naročnik na list, pa je umrl 4. sept. 1943 in ga še ved-' no pogrešamo povsod, pri društvih, posebno pa na renčih, ker je bil dober delavec in dober ' gospodar. Tudi Tony Golob je umrl, 16. sept. 1941. Bil je dober društveni član, dolgo let ta^iik in je šel večkrat na konvencijo. Oba sta bila vesele narave, tako da ju vsi pogrešamo. S tem ne mislim reči, da sta bila veseljaka; le vljudna in prijazna človeka sta bila, oba zelo prikupljivega značaja.
Iz Great Falls se malokrat kaj sliši, ker ni nobenega, da bi kaj poslal v novine. Jaz sem slab pisar, pa mi ni zamere. Če ima človek 7x10 let pa še 6 povrhu, je to že precej lepa starost. Sem jih že dosti pokopal, Hrvatov in Kranjcev, in če mi Bog da živeti, jih bom še.
Od našega društva sv. Jožefa, št. €9 KSKJ, se nahaja v Columbus bolnišnici Mrs. Kle-menčič že več mesecev. Joe Čer-ček si je pa nogo zlomil; ko je šel k maši, ga je avtomobil povozil dne 3. januarja. V bolnišnici je tudi Mrs. Neža Smrekar, že štiri mesece. Ona ne spada k nobenemu društvu. Ima šest sinov in eno hčer; štirje sinovi so pri vojakih. Njen slučaj je res žalosten.
Tukaj je prišel na dopust Albert Pajk, sin Louis Pajka. Z devetimi meseci pa je drugi po^ ročnik. Je bil res hitro povišan, ali on ima pet let kolegija za seboj. Še eden sin te družine hodi j na kolegij, Raymond. Tako se Slovenci postavijo. Nekateri so že hauptmani, tudi majorji. To je lepo slišati za naše Slovence.
Tudi Matt Urh ima eno hčer, Mary, v armadi. Je bila že na dopustu in se fino postavi. Isti rojak ima tudi enega sina v ar-ijmadi; je bil doma za Božič.
Tukaj ni slišati, da bi bil zgubil Great Falls kaj dosti fantov, i Nekaj jih je, pa ne preveč.
Morebiti bo komu znano o družini Smrekar. Bili so v Ameriki več let in so bili doma iz Primskovega od Šmartnega pri Litiji. Pri hiši se je reklo "pri Barčoglji". V družini je bilo več fantov. Tri sem poznal. Martin je umrl 18. sept. 1935 v Pitts-burghu, Tone je umrl 27. okt. 1937, Franca Smrekar, poročena Trunkel, je umrla marca meseca 1935, Matt Smrekar pa je umrl 6. maja 1944. Vsi so bili renčmani. So bili dobri gospodarji in so zapustili lepo premoženje, pa vsak ima veliko : družino.
To moje pisanje se je zavleklo, pa saj ni vsak dan, ampalc samo enkrat na pet let.
Ne pozabimo za naše fante | moliti. Oni imajo jako težke čase.
Srečno novo leto vsem želi poročevalec
Ignacij Trunkel.
-o-
DOPIS IZ VZHODA
Linden, N. J.
j Zopet se oglašam iz te tihe države, da boste vedeli^da nas 'je tudi tukaj nekaj slovenskih rojakov pa tudi članov ZSZ.
Kakor izgleda, bodo morali biti vojaki po svetu še naprej v tem vojnem cirkusu, kakor se je na dolgo raztegnil. 2e šesto leto samo prelivanje krvi! Uboga Evropa! Nemški gospodarji so nategnili svoj ukaz. Prizadeti so pa tudi naši sinovi, ki so s tem sovražnikom v boju. Veliko j jih je že pomoril, v najlepših ; letih jih je doletela prerana J smrt na bojnem polju. Mi doma pa smo leto za letom v skrbeh | za svoje otroke in vsi želimo, da bi čimprej prišel konec tega klanja.
Prijateljica iz Pennsylvanije me je naprosila, naj bi šla njenega sina obiskat, ker je blizu nas, namreč v bolnišnici na State Island, N. Y. Peljala sem j se tja, pa sem prišla že prepo-j zno. Ta vojak je bil med tem odpeljan v drugo državo, v Wakeman General Hospital, Camp Atterbury, Indiana. Ne nam ne njegovi materi ga ni bi-(Dalje na 3. strani).
; DOGODKI ;
mad Slovenci po
Ameriki	1
Pismo iz domovine
Cleveland, O'. — Potom Rdečega križa je prejel pismo od brata iz Vaute vasi pri Straži Joe Pičel j, 18701 Muskoka Ave. Brat mu piše, da so doma zdravi in da mu je v internaciji na Italijanskem umrl sin. Prosijo tudi za staro obleko, kadar bo tisti čas prišel, da jo bo mogoče poslati.
Iz Argentine
Buenos Aires, Argentina. — Jugoslovanski rojaki v tej deželi so bili pridno na delu z zbiranjem pomoči za jugoslovanske begunce v Afriki in Italiji, kakor tudi za vojne ujetnike v Nemčiji. Za prve so zbrali 3,372.60 argentinskih dolarjev, za druge pa $52,947.10 do 20. oktobra.
Stane Baretto, predsednik Slovenskega doma, je za stoletnico Simona Gregorčičevega 1 rojstva predstavil v španščine i njegovo pesem "Soči".
Jennie Debevec umrla
Cleveland, O. — Dne 13. jan, r je umrla v Charity bolnišnic: ' Mrs. Jennie Debevec, stanujo-; ča na 1068 E. 174. St. Na 12 ' decembra jo je zadela kap na možganih. Mnogo je trpela in 1 zdravniki so poskušali vse \ 1 svoji moči, da bi jo ohranili pri življenju, pa božja volja je bila drugače in smrt jo je rešila trpljenja. Ob smrti je bila stara 47 let. Rojena je bila v Braziliji, odkoder so jo prinesli starši \ Severno Ameriko, ko je bila stara eno leto. Bila je iz znane Kolarjeve družine, ki je imela svoj dom na 1023 E. 61. St.
Za« —iijo., žalujejo soprog: James Debevec, urednik Ameriške Domovine, sinovi: Edward, poročnik Robert, Petty Officer l/C Ralph in Jimmy, star 6 let ter hčeri Bertha in Jean. Robert in Ralph sta do-ma. Prvi je bil poklican k bolni materi iz Arizone, drugi je "pa dospel iz Anglije na dopust.
Uredništvo Am. Slovenca izreka g. uredniku Debevcu in drugim'prizadetim svoje iskreno sožalje.
Padel v Franciji
Ambridge, Pa. — Caroline Hochevar je bila obveščena, da je 4. dec. padel v Franciji njen sin Pfc. Harry Hochevar, star 19 let in pri vojakih od sept. 1943. Poleg matere zapušča brata in tri sestre.
Umrli v Ohio
Warren, O. — Umrl je Frank Umek, sfar 54 let in doma iz Podpeči pri Ljubljani. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju. Bil je samski.
V okrajnem zavetišču v Painesville, O. je umrl Matija Mestek, ki je delal 15 let na Ba-bičevi farmi v Madisonu. Doma je bil iz vasi Mohorje, fara Rob.
Primorski rojak umrl
Chicago, 111. — V predmestju Lyons je umrl radi srčne kapi Martin Mlekuš, star 65 let, doma od Bovca na Primorskem. Zapušča ženo, tri hčere in sina pri vojakih.
Slovenka umorjena
Hoboken, N. J. — Dne 8. jan. zvečer je bila tukaj' ustreljena v svoji gostilni Cecilija Vladič, roj. Likar. Do tragedije je prišlo,, ker je nekemu stalnemu gostu, po imenu Sigurd Nielsen, odklonila pijačo. Natočila mu jo je dvakrat, tretjič pa odklonila, ker je bil pijan, nakar je potegnil revolver iz žepa in jo ustrelil. Stara je bila 49 let in doma iz Domžal. Morilca so prijeli. Zapušča moža in brata v Ridgewoodu, N. Y.
(Dalje na 4; strani)^
Torek, 23. januarja 194g
AMERIKANSKl SLOVENEC
Stran 3
...................................j
| Zapadna	7VA7a !
Slovanska **V CZ a
DENVER, COLORADO NuUt in Imenffr slavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:	i %
>	Predsednik: Leo Jorjovee, 1840 W. 22nd Place, Chicago, I1L	!
>	Podpredsednik in mladinaki nadzornik; Geo. J. Miroalavich, 3360 Vine ! [	Street. Denver. (1«) Colo.
>	2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport, Ik | |	Tajnik: Anthony Jeriin. 4676 Washington St., Denver, (16) Colo.
>	Blagajnik: Mlrhael P. HorvaL 4417 Penn. St.. Denver. (16) Colo.
,	Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, OK j
NADZORNI ODBOR:	{
!	Predsednik: Thomas J. Morrissey. 1934 Forest St, Denver, (16) Cola J
i	2. nadzornik: Mike Poporich, 1849 Grove St, Denver, (16) Colo.
!	3. nadzornik: Anton Rupar. 406 E. Mesa Are, Pueblo. Colo.	J
!	POROTNI ODBOR:
;	Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo,
i	2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. S
(	3. porotnik: Vincent Novak, Box 492. Ely. Minn.	\
>	4 porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Ave.. Cleveland. Oblo. I \	S. porotnik: Candid Grtnek. 9537 Ave. M. So. Chicago. I1L	j [ URADNO GLASILO:
| -Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd* Chicago, EL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo, na glav-	j
i nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro*	<
| Saje za sprejem v odrasli oddelc]c, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	J | bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	<
! gih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	J
[ Kdor ieli postati član Zveze, naj se oglsti pri tajniku najbliznjega dru-	<
i itva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	<
| ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila *	J
\ in potrebne listine	4
! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO 1 ! j
REZULTAT ZADNJE KAMPANJE ZSZ
V ravnokar "ZAVARUJTE DRUŽINO" zaključeni kam-nji ZSZ smo vpisali 703 novih članov in članic, in sicer 203 v ak- : tivni ter 500 v mladinski oddelek. Po sledeči lestvici je razvi- ] den natančen rezultat koliko članov je pristopilo k posameznim j krajevnim društvom:
Dr. it	Število norih ČL Dr. št	Število norih ČL i
1.................................... 44 32..............................1...... 8 i
	3.................................... 51 33.................................._ 84 1
	4.................................... 1 34.................................... 0 *
	5.................................... 21 36.................................... 8 ^
	6................................... 1 37.................................... 1 1
................................. 2 38................................... 19 1
	8.................................... 0 41.................................... 118 i
	9.................................... 6 44................................... 42
11.................................... 0 45.................................... 20 1
1	3.................................... 0 46.................................... 4 1
1	4.................................... 13 51................................. 6
15....,.....—..............2.. 52.................................. 9
1	6.................................... 27 53.................................... 1 =
1	7.................................... 26 54................................... 4 r
2	1.................................... 63 55................................... 2 1
2	2.........................1........ 2 56.................................... 0 (
2	3.................................... 5 57................................... 0 /
2	4.................................... 3 58................................L. 0 J
2	6.................................... 3 69........V.......................... 13
2	7.................................... 1 60.................................... 38 1
2	8.......1............................. 2 61.................................... 8 I
2	9.................................... 35 63.................................... 2
3	0.................................... 0 64................................... 2
3	1.................................... 0 66.................................... 6 j
—— v Skupaj-Total_______ 703 1
Kot razvidno iz predstoječega poročila so bile posebne 2 kampanjske nagrade izplačene lOim društvom po sledečem 1 redu:	z
Trail Blazers št. 41, v Denver ju, prvo nagrado............$50.00 8
Three Star št. 33, v Chicagu, drugo nagrado.............. 45.00 "
North Eagle št. 21, v Ely, Minn., tretjo nagrado........ 40.00
Slovan št. 3, v Pueblu, Colo., četrto nagrado................ 35.00 „
Sv. Martin št. 1, v Denverju, peto nagrado................ 30.00
Coloradska Roža št. 44, v Walsenburg, Colo.,
šesto nagrado.......................................................25.00
Oak Creek št. 60, v Oak Creek, Colo., sedmo nagrado 20.00 x
Sv. Katarine št. 29, v Clevelandu, osmo nagrado_____ 15.00 c
Western Star št. 16, v Pueblo, deveto nagrado............ 10.00
Hrabri Slovani št. 17, v Frederick, Colo.,
deseto nagrado .................................................... 10.00 ^
Dr. Trail Blazers je v zadnjih dveh zaporednih kampanjah pridobilo prvenstvo ter s tem odneslo krasno Matt Kochevarjevo r kampanjsko trofejo in ako bo omejeno društvo zmagalo tudi v a prihodnji kampanji, bo omenjena trofeja postala trajna last te- S( ga društva. Omenjeno društvo je že trikrat odneslo omenjeno p trofejo, in sicer, v letu 1940, 1943 in 1944. Ni čudno, ker je v a dobi 15 let postalo največje društvo pod okriljem ZSZ, kakor j, tudi največje v Denverski Slovenski naselbini. Društvo je 31. š decembra 1944 štelo 663 članov v obeh oddelkih. Vso čast in p priznanje zasluži agilno članstvo tega društva s tako sijajnim rekordom.	s
Izvrsten rekord ima tudi dr. Western Star št. 16, kajti tudi to društvo je že dvakrat odneslo omenjeno kampanjsko trofejo, in sicer v letu 1938 in v letu 1941. To društvo je bilo torej prvo; ki je zmagalo v letu, ko je bila trofeja kupljena in podarjena po, našem pokojnem predsedniku gl. nadzornega odbora. Društvo Svoboda št. 36, je odneslo prvenstvo v letu 1939; in dr. Three Star št. 33, pa v letu 1942. Imena zgorajšnjih društev so vkle- j sana na omenjeni krasni trofeji, in če se kako drugo društvo ne n požuri v tekočem konvenčnem letu, se bojim, da bo omenjena ; d trofeja postala trajno last dr. Trail Blazers, lanskega in predlan- j skega "CHAMPIONA".	d
Kot razvidno iz končnega rezultata zadnje kampanje, je g Še več drugih društev, ki so lepo napredovala, dasiravno niso r pridobila po 25 jiovih članov, zato vsa čast in priznanje tudi tem. ji« Toda žalostno poročilo pa je, ker imamo devet društev, katera U niso pridobila niti po enega novega člana skozi celo leto 1944 in d tik katerih številk njih društev so označene ničle (0) namesto c število novopridobljenih Članov. Upam ter želim, da kaj takega ji pe ne bo nikdar več pripetilo pri nobenem društvu, ker vem, da n
DEATH* KNELLS
- « ^ - -
ni nobenega izgOvora, da bi ne mogli pridobiti vsaj kakega otroka v mladinski oddelek. Kajti asesmenti v tem oddelku so samo po 15c mesečno in zavarovalnina pa do $450.00. Omenjeno vsoto vsak izmed nas lahko plača mesečno in je na ta način zavarovan proti nezgodi svojega otroka. Saj 15c večkrat po nepo-trebi zapravimo. Vsaj jaz jih, in mislim, da večina nas tako stori. Zakaj bi torej ne investiral po 15c mesečno, da bom zavarovan v slučaju, če se mojemu otroku smrt pripeti. Torej tako govorite z vašimi prijatelji in znanci in prepričan sem, da v bodoče ne bo ničle (0) namesto število novega članstva označeno tik številke vašega društva.
V nadi, da bo leto 1945 bolj srečno in veselo za nas vse in pa, da se bodo naši mladeniči zmagoslavno vrnili iz bojnih poljan, ostajam z bratskimi pozdravi Vam vdani za ZSZ, •t' ^ — * ANTHONY JERŠIN, gl: tajnik.
V) Dopisi lokalnih jj \\ društev \i
DRUŠTVO SLOVAN ŠT. 3 ZSZ Pueblo, Colo.
Društvo Slovan je imelo svojo letno sejo dne 10. dec. in izvolilo naslednji odbor za leto 1945: Predsednica Mary Ko-govšek, podpredsednica Kathe-rine Krašovec, tajnik Joe Krall, zapisnikar Frank Brajda, blagajnik Anton Kočevar; nadzorni odbor: Frank Baje, Joe Špi- ! lar in Anton Vodišek.
Seja je bila v precej lepem številu obiskana. Upam in želim, da bi se vseh sej tako udeleževali, ker več bo nas na seji, več koristnega bomo storili za društvo oz. za članstvo.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob devetih do- ' poldne v dvorani društva sv. Jožefa.	1
Na tukajšni seji se tudi pobi- J ra članarina. Ako kateri član ali članica ne more prinesti na sejo plačat svojo članarino, naj prinese na dom tajnika, 736 Moffat St. po 3 uri popoldne. Kar se tiče pisanja, naj se po- < šlje na naslov R. R. 1, Box 5, < Pueblo, Colo.
2elim vsem srečno in bolj veselo novo leto.
J. Krall, tajnik. -o--1
DRUŠTVO SV. KATARINE i ŠT. 29 ZSZ
Cleveland, O.
Vse pride in vse mine, tako je že za nami leto 1944 in mi- 1 nile so tudi glavne letne seje društev.
Seja našega društva je bila še 'dovolj dobro obiskana, za kar i gre hvala članicam. O poslovanju skozi leto so uradnice poda-1 le vsaka svoje poročilo, ki na !kratko sledi: Društvo je napredovalo skozi leto za 35 novih o&eb v obeh oddelkih, za kar bo I prejelo eno izmed razpisanih nagrad pretekle kampanje "Za-
varujte družino". Finančno je društvo modno. Blagajne je $263 in $200 v vojnih bondih. V preteklem letu je umrla ena članica, Mary Bambich. Članov vojakov je sedaj sedem, ki se skoraj vsi nahajajo onkraj morja. V teku leta je društvo darovalo $70 za razne dobrodelne namene.	^
Taka in podobna poročila so članice z veseljem vzele na znanje, umrli sosestri pa so posvetile nekaj minut častnega spomina.
Na decemberski seji so bile sprejete tri članice ^v odrastli oddelek Corinne Novak in Jean Križman, v mladinski oddelek pa Gloria G. Novak. Corinne in Gloria sta hčerki poznane urednice Zarje, Albine Novak, Jean je pa njena sestra. Novopristo-plim kličem Dobrodošle v našem krogu! Upam, da boste ostale zveste .članice društva in Zapadne Slovanske Zveze. Vse imenovane je vpisala naša predsednica Johanna Mervar.
Sklenjeno je bilo, da društvo ponovno kupi za $100 vojnih bondov. Odobreno je tudi bilo, da se v jeseni tega leta priredi plesna veselica v S. N. D. in sicer dne 22". septembra. Vse druge društvene zadeve — kakor prostor in čas mesečnih sej in kar se tiče pogrebov — ostanejo, kakor so bile. Izvoljen je bil naslednji odbor; predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Frances Ponikvar 450 E. 118 St., blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Zupančič, rediteljica Mary Kraje,1 nadzornice Josephine Mlakar, Jennie Lesar in Martha Kore-lec. Zastopnice skupnih društev sv. Vida Anna Svigel in Mary Kraje, za pomožno akcijo JPO-SS in SANS Johanna Mer-var.	. . - f.
Po seji se je razvila prav prijetna predbožična zabava, pri gorečih svečah in z raznimi dobrotami dobro obloženi mizi. Pri tej priliki so tudi prišle na
dan tajne sestre z medsebojnim menjavanjem daril v lepih za- ; vitkih. To je bilo presenečenj, smeha in zadovoljstva! Z& orne- i njeno zabavo so prispevale sle- 1 deče: Johanna Mervar, Anna ; Svigel, Jennie Lesar, Frances Drobnieh, Mary Kraj« in Mary Zupančič. Tako je bila torej prav po sestersko zaključena glavna letna seja našega društva.
Ob začetku tega leta pa kot članstvo sklenimo, da bomo tudi naprej storili vse v naši moči za napredek in korist društva in tako tudi za pomoč drug drugemu. Naj bi nas tudi naše upanje več ne varalo, da bi se to leto naši sinovi vrnili, vrnili zmagoslavni, iz vojnih poljan. Pozdrav vsemu članstvu ZSZ.
Frances Poaikrar.
SMRTNA KOSA
Denver, Colo.
Z žalostnim srcem poročam članom in prijateljem dr. sv. Martina št. 1 ZSZ, da je dne 2. januarja zvečer v Beth Israel bolnišnici izdihnil svojo blago dušo naš dober Član Leo Kor-sick, Sr. Pokojnik je bil mirnega značaja in dober član našega, kakor tudi sv. Roka društva do groba, zato ga bomo člani še bolj pogrešali. Rojen je bil v vasi Gornje Cerovo, občini sV. Florjana, okraju Gorica na Primorskem. V Ameriki je bival nad 40 let, kjer zapušča žalujočo soprogo, tri hčere, dva sina in 4 vnuke, vsi v Denverju, izvzemši Sergeant John Kor-sick, kateri se nahaja v bolnišnici na Angleškem.
Naj mu bo blag spomin, preostalim pa naše globoko sočutje.
Bratski pozdrav,
John Trontel, tajnik.
-o-
VABILO NA VESELICO Denver, Colo. Dr. sv. Martina, 6L 1 ZSZ vljudno vabi članstvo našega društva, kakor tudi članstvo ostalih društev in prijatelje v Denverju in okolici, da se udeleže naše plesne veselice, ki se bo vršila v nedeljo, 28. januarja, pričetek ob osmi uri zvečer v Slovenskem Domu. Vstopnina bo samo 35c.
Torej na veselo svidenje, ostajam z bratskimi pozdravi Vam vdani za dr. št. 1, ZSZ, John Kadunc, predsednik. -o—
|»»wwmmww*wm» j
i ZSZ ENGLISH SECTION i
' _ <
Planinski Bratje Lodge No. 5
Leadville. Colo.
Our meeting of December 11th, 1944 was not attended as well as it should have been for election of officers and other important business that came up. We hope that the meet- ] ings will be better as the Convention will be this year. Bro. Joe Mohar was elected as president for the year. Bro. ' Anton Mehelich went to Denver, Colo., to make his home there with his family. John. Vidmar was reelected as secretary and Bro. Anton Bost reelected as treasurer, George Tull as rec. secretary, John Damya- < novich as sick committee, and the Board of trustees: Anton Hren, Ignatz Hren and Matt Stalcar.
In the Campaign that closed Dee. * 31 we have done fair in getting new ; members but not good enough to get one of the prizes. Hope we can get ' one of the prizes this time.	]
We lost through deaths five adult h members and one juvenile member.
Private George Salmich, 21, son of Mrs. Mary Salmich, died of pneu- ] monia in Leadville on January 16, ^ 1944, after he had been released by ] the Army to help with the production of critical metals at Climax. He graduated from Leadville High School in the class of 1943 and was inducted into the Army in July, returning here to work in the mines in j • August.
John Fabian died Feb. 9, 1944 at. Silverton at home of his daughter i and son-in-law Mr. and Mrs. Her- j man V, Yueck and was buried here ; in Leadville, which Herman Yueck j became a member of our lodge and | also signed up his two children in the ,: juvenile dept.	j!
On April 24, 1944 Bro. and Mrs., Frank Blatnick lost their 11 months ' old daughter Mary Angela Blatnick. j Bro. Matt Malover died on May 25, and was one of the oldest members and also was officer of the lodges many times and was a hard worker for our lodge.
Bro. Jack Brko died in Denver i i
| Nov. 19, and the Denver lodges No. 11 and No. 41 had charge of funeral. We wish to thank the Denver lodges.
Josephine Skala died Dec. 11,1944. She was a member of lodge No. 20 and then transferred to lodge Planinski Bratje No. 5. She passed to her eternal reward after a long fflness.! During her short life she worked at the Saddle Rock Cafe, the oldest cafe in town, and then worked in Glen- i wood Springs and returned back here to work at the Zaitz Merc. Co. and I the Model Cleaner. She became a friend of every one. This was borne out by one of the largest crowds we have witnessed for some time attending a Rosary recitation at the home and also the Requem mass sung in St. Joseph Church and the funeral at St Joseph Cemetery. Surviving is her mother Mary Skala, one sister Anna Skala, 3 brothers: John of Leadville, and William and Frank in the army in the Pacific somewhere, 3 uncles: Martin Skala of Leadville, Dan Ska-la of Utah, and Mike Popovich of Denver.
Heartfelt sympathy is extended the bereaved family and relatives in their hour of sorrow.
I just reecived news that Bro. Wicklung was reported missing in action. The local paper brought the following report:
Sergeant Charles Wicklund reported missing in action, overseas six months, he was with 9th Army in Belgium.
"The Secretary of War desires me to express his deep regret that your son, Sergeant Charles E. Wicklund, has been reported missing in action since 18 December in Belgium. If further detaj^or other information are received, you will be promptly notified."
Such was the message which Mrs. Elizabeth Wicklund of 125 Elm stfeet received this morning. The last letter she had from her son was dated December 2, in Belgium, where he was serving with the _ inth Army.
Charles Wicklund has been in service for over 14 months, or since November 8, 1943, and he has been overseas since last June. He was wounded on August 7, just 21 days after landing.
He trained at Camp Wolters, Texas, after being inducted into the Army. He is the only son of Mrs. Wicklund, who has one' daughter, Mrs. James Green.
All are members of our lodge.
Yours truly
JOHN VIDMAR, Sec'y of No. 5.
e slcvTnaselbin
(Nadaljevanje z 2. strani)
lo mogoče videti. Tam v State Island, N. Y., je zelo velika bolnišnica in je samo za vojake, in naselbina je sama zase. Busi vozijo tja čez veliko hribovsko mesto Richmond, N. Y. Imenovani otok je sam zase med morjem ; na eno stran je Brooklyn, N. Y., v drugo stran široke reke je pa država New Jersey, ki še razprostira ob obali Atlantika. Iz naših mest vidimo goro in prijazni hrib, kjer je mesto Richmond na State Islandu. Na tisoče lučk zagori tam ob večerih, kar se vse vidi od nas in izgleda, kakor bi bile lepe zvezdice.
Na obisku pri nas so bili sorodniki iz Denverja, Colo., namreč moj nečak Joe Pluth in njegova žena. Pri nas sta bila teden dni. Vesela sem bila tega obiska. Prišla sta ravno, ko me ni bilo doma, ker hodim delat za Rdeči križ že tri leta po dvakrat na teden zvečer. Moja hčer Mici ju je pripeljala, ker sta se prej zglasila pri njej. Ko pridem ob desetih zvečer domov, pa me moj nečak Joe pozdravi: "Hello, teta!" Kar solze so me polile od veselja. Saj je že 26 let, odkar sem bila pri njih, in se spominja; rekel je, da ve, kdaj me je videl.
Spet mi uhajajo misli nazaj na naše sinove na bojnem polju, ki bi se tudi radi z nami srečali, pa jim ni mogoče.
A. Pasarich.
ro^jToNo
KLUBI
Ljudje na Angleškem trdijo, da vojaki ki se borijo vpa-cifiškem okrožju, ne dobijo i nobene pozornosti in jih vse zanemarja. Vsled te kritike se je angleška vlada zganila in pripravlja zdaj tri parni^e, .ki Ibodo nekaki plavajoči nočni zabavni klubi. Na vsakeiti^bo posebna pivovarna, bara, orkester in izvežbano osobje, ki
bo podajalo zabavne predsta-J
i ~~ i
ve. Ti trije parnimi bodo nudili nekaj prepotrebne spremembe in razvedrila vojakom utrujenim v bojih na Pacifiku. -o-
NASE VOJNE NEZGODE V 1944
V letu 1944 so dospele v 495,052 ameriških domov slabe novice, take novice, za ka-koršne vsaka družina upa in moli, da bi jih nikoli ne prejela. Toliko z zvezdo zaznamovanih poročil, ki se pričenjajo z besedami "Žal nam je, da Vas moramo obvestiti," je prišlo v naše hiše v teku leta 1944 in naznanilo, da je bil sin, oče ali brat ubit, ranjen, pogrešan, ujet od sovražnika.
Naše uspehe v letu 1944 smo* morali- drago plačati. Uradne številke kažejo, da je^ 82,643 ameriških vojakov v boju zgubilo življenje v preteklem letu; 70,676 od teh v armadi, 11,958 pa v mornarici. Ranjenih je bilo nadaljnih 318,157 bojevnikov; pri armadi 288,-312, v drugih službah pa 29,- i 845. Pogrešanih im ujetih skupaj je bilo 94,261; 88,053 od armade, 6,208 pa od pomorske službe.
Te številke vključujejo vojne nezgode v letu 1944 do konca 21. dec. 1944, ne vključujejo pa božičnih dni, ko je divjala besna nemška proti-ofenziva. Ravno božični dnevi so zahtevali posebno visoke žrtve. Najbrž bo preteklo precej časa, preden bomo dobili uradno poročilo o tej dobi.
Od Pearl Harbor j a pa do Božiča 1944 znašajo vse ameriške vojne nezgode skupaj 638,139; od tega števila odpade na armado 556,352, na mornarico pa 81,787 slučajev.
HELP WANTED
MEN - WOMEN
NO AGE LIMIT
No Experience
Necessary Full or Part Time
7:30 A. M. — 4:00 P. M.
DAY SHIFT
4:00 P. M. — 12:30 A. M.
NITE SHIFT PAID VACATION "
After 1 Year Service, Hospital and Life Insurance Plans
Available
Apply
ATLAS
BOXMAKERS 2555 W. DIVERSEY
(12-16- !S-23-26-30-Feb2)
WOMEN & GIRLS
Inexperienced Paper Automatic Die Cutters
ASSEMBLERS
Will pay while being taught
Permanent
Good future
See Mr. Dean
TABLET & TICKET CO.
1021 W. ADAMS
(12-16-19-23-26-30-Feb2)
STENOGRAPHER
One having had experience in manufacturing business.
40 hour week. Small office
Good position in* pleasant office for qualified applicant.
SERVICISED PRODUCTS 6051 W. 65th STREET
(12-16-19-23-26-30-Feb2)
Vi radi berete vesti ix drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vaše naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. jsiovencu".____
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC -_
* Torek, 23. januarja 1945
Dušica - Rožamarija
Agues Giinther —
Kar odgovori plaho: "Gospodična Braun!" In nadaljuje: "Zdaj pa že tiči v blatu. Včeraj je bila vsa izven sebe. Sinoči knez ni hotel več preiskovati, "na kom je krivda. Miss se seveda izgovarja ter tišči vso krivdo na gospodično Braun. Ta pa zopet dolži ubogo Babeto." k
Medtem pa Rozikiije pridne roke niso mirovale in ni nemogoče, da bo lutka še nocoj lahko šla na dvor.
Po velikem hodniku, ki se nahaja pred knezovo sobo in po katerem se pride na krasno turnirsko dvorišče s tremi kamnitimi galerijami, ki leže ena nad drugo, in čigar stene so okrašene s slovito zbirko rogovja, se izprehaja knez z upraviteljem svojih domen, z majhnim, suhljatim in pre-5 cej nemirnim gospodom. Siv snežen odsij vpada na hbdnik, ki je na dvoriščni strani zasteklen. Rumene steklene oči nagačene divje mačke žare v dolbini in rahla sapica zaziblje lahno razprostrte peruti čaplje, ki visi izpod stropa.
"In zdaj, gospod svetnik, pomagajte mi nekaj najti. Pa, za božjo voljo, nič vsakdanjega ! Stvar se mora po možnosti skladati z osebo!"
"Fahr in Brendel sta nam poslala nekaj na izber. Presvetli ste hoteli poiskati še neko darilo za gospoda dvornega svetnika. Morebiti bi se moglo tu nekaj primernega najti."
"Ah, to je vedno isto! Darila te vrste so najstrahovitnejša! Moglo bi Thorsteinca užaliti. Njegov oče je bil moj najprijetnej-ši sosed. Skoda, da si je sin svoje življenje tako hudo pokvaril!"
Upravitelj domen zmaje z rameni. Da bi izrazil svoje osebno n^njp, se mu ni zdelo primerno.
"Če bi poiskali nekaj med starinami? Umetniki imajo baje veselje s starimi; stvarmi."
Zdaj se podasta oba gospoda po hodniku do polžastih stopnic, po katerih dospeta na spodnjo galerijo. Ta je odprta in mi^la snežena sapa jima udari v obraz. Na kraju hodnika je ozka mračna soba, v kateri stoje železne omare, ki so vzidane v stenb. Upravitelj gre po ključe, knez pa stopi v globoko dolbino pred zamreženim okrjoih. iVedno gosteje padajo zunaj snežinke in le slabo ae še odraža onstran gozd od gorskega pobočja. Na pol zasanjan zre knez skozi okno in iz njegovih lepih, temnih oči se izgublja polagoma strmeči izraz, ki jim je sicer lasten. Njegova brada in njegovi lasje so še lepo temnorjavi. S svojihi ozkim plemenitim obrazom in s svojimi le malce izbuljenimi očmi nudi v bledem snežnem odsvitu silhueto, kakšne stare slike. Na tem obrazu se izraža neka čudna utrujenost, ki priča o onih starih rodovih, ki so s sodelovanjem in trpljenjem doživeli zgodovino mnogih stoletij viharnega in često bednega nemškega življenja. Njih življenje ni potekalo tako mirno kot prebivalcev kakšne vasice v zatišju. Že se iztekajo zadnja zrnja iz pšenične ure in čez ne dolgo se bo podal ta stari rod k večnemu počitku tja, kamor so šli če nyiogi predniki in ki zdaj počivajo v bledo se lefeketajočih krstah iz kositra, z vdolbenimi izreki in grbi. — Toliko jih je že tam, da bi se našel prostor le še za enega ob strani srebrnookovane r&kve, v kateri sanja večni sen mlada knezova sreča. Čemu blodijo njegove misli po teh žalostnih prostorih? Mar je temu kriv ta mračni prostor, v katerem so skriti toliko zakladi? Dragulji in zlato, ki so se nekoč svetili na drhtečih belih, mladih prsih, se ovijali okoli nežnega čela onih, Id so že pobledeli in krasili roke, ie davno po-čivajočih v smrtnem objemu? I vf
Tu so shranjeni tudi smaragdi, katere je nosila njegova soprog* ob sijajnih sveča- i nostih na cesarskem dvoru, ti so shranje- 1 ni... Zdaj ga prekine v razmišljanju svet- J nik, ki je pravkar prinesel ključe in veliko knjigo. 2e je omara odprta! Na belem ža-
i metu se zabliska zapestnica — zelen ka-/ men žari kot nekdaj — ki je dičila roko, i nežno ročico, ki se je nekoč rahlo ovijala * okoli njegovega vratu. Knez jo vzame v i roko ter jo otožno gleda, i "To bo nekaj za mojo hčerko! Zaprite
. zopet! — mislil sem na starine!" > Upravitelj le nerad odpira. Velik prija-i telj je starinskih zbirk. Prav za prav ve le on in pjegova knjiga, kaj vse tu notri l počiva. Marsikateri kos je tu skrit, o ka-i terem se ne ve, čemu je služil. — Tu se les-keče s srebrom okovan okras iz rubinov — t baročno delo, ki napravi na gledalca sko-) rajda krut vtis. Misliti bi namreč mogel, i da so to viseče kapljice krvi. Čuden okras
za ženo, ki ga je nosila! Knez si natančneje i i ogleduje ogrlicci. Nima letne številke zadi 1 na zapori, kakor vse druge. Le košček lepenke visi ob njej, ki nosi v strmih črkah 1 napis: Okras grofice Brauneck iz Thor- 1 atoma 11678.
"Iz Thorsteina! Da, zares!" vzklikne ^ knez. Spomnil se je namreč, da je že slišal j o nekem starem, še živečem sorodstvu. « Ogrlice mu sevda ne more dati, pa gotovo 1 bo še nekaj našel, kar nosi grb grofov iz Thorsteina.
"Konec sedemnajstega stoletja, presve- t tli," odgovori upravitelj, "so bili hudi časi s in čudim se, da je še toliko tega tu!"
"Kako je bilo ime soprogu te grofice iz j Thorsteina?"
"Henrik Friderik, presvetli. In tu je njegov prstan! Domnevam, da je spadal k temu nakitu. En sam, v zlato okovan rubin j in slično delo."
Ob prstanu je visel sličen košček lepen- i ke, toda napis je bila napisala druga roka, Id je ziiala bolje sukati meč nego pero. Le dve besedi sta s svojo kračino pričali o stari bolesti.— Moj sin t.
"Sin jj^ tore j umri pred očetom! Ali je 1 bil tji Rjwirik Friderik posebnega pomena I za zgodovino našega rodu?"
£pesvetli, če pregledamo dejstvo, da je bil C|če prvega kneza."
Na zlati ploščici pod rubinom je vrezan grb Tfcoi-steincev in še neki izrek. "Ali ga morate čitati!"
Upravfteij čita na glas: "Božja volja ne vpraša po vzroku!"
fapez vzdihne: "Božja volja ne vpraša po vzroku! Naši predniki so morali imeti čvrste jša srca. Je to edino kar nosi ta grb?"
. Le se prastar načelni trak, delo iz časa Karolingov, čisto zlato! Bila je dedna hči ta grofica iz Thorsteina. Grof Henrik Fri- | derik je nosil mnogo nakita in moral je biti neke vrste gizdalin sedemnajstega stoletja. Nosil je zaponke, zapone, na čevljih = in klobukih ter verižice. Vsega tega očivid- = no nihče ni več nosil in vse to je opremi je- S : no z napisom — Moj sin t."
Knez zamišljeno tehta prstan v svoji roki.
"Prav za prav bi rajši imel nekaj drugega nego tale prstan. Vi pravite, da ta Henrik Friderik ni posebne važnosti za nas?"
"Umrl je zelo mlad kot edini sin."
Knez čita na ploščici: 'Moj sin'! "Moralo je hudo boleti njegovega očeta, toda imel je še vnuka. Zdaj pa le zaprite te omare! S temi stvarmi se vzbuja vedno le kakšna stara boK Zabeležite to in priložite tablico t Zelo me veseli, da sem vendar nekaj našel," reče knez ter si misli: 'Tole darilo z njegovim lastnim grbom izključuje domnevo, da bi ga hotel spomniti na njegov zavožen položaj. Storil mi je izredno veliko uslugo. Ako slika portrete, bi ga tudi = lahko prosil, da naslika mojo malčico. Če = se slika ponesreči, je vendar ni treba obesiti. — Vendar tega ne smem storiti takoj, nekako iz hvaležnosti. Preveč bi se mogel čutiti ponižanega. Sicer si je ta položaj sam izbral, pa vendar zahteva vljudnost, da to prezrem.	--
(Dalje prih.)	~~
S RUSI ZASEDAJO PRUSUO \ IN ŠLEZUO; AMERIKANCI 55 MILJ OD MANILE
__(Nadaljevanje s 1. str.)
so dosegli v Šleziji in Vzhodni Prusiji. Kakor zgleda nameravajo Rusi obkoliti vso Vzhodno Prusijo. Zato so ob jugu pruske meje prodrli daleč proti zapadu ; in so tu le 52 milj do baltiškega : obrežja v zalivu pri Danzigu.
Napredovanje in uspeh ruske vojske v tej največji ofenzivi v zgodovini vojaških operacij je tako obsežen, da ga je komaj moč zapopasti. Poročila omenjajo, da so Rusi v tej ofenzivi iztrgali Nemcem več, kakor 2300 mest, trgov, vasi in raznih naselij. Vojne opreme so zajeli toliko, da jone morejo prešteti.
Nemška poročila sama omenjajo, da je ruska premoč taka, da se ji ni fnoč ustavljati. Edino upanje, ki ga imajo Nemci 1 je črtfi ob reki Odri, od katere je glavna ruska vojska oddaljena le še komaj 15 milj. Ruske patrulje pa so jo že dosegle še v nedeljo večer in pravijo, da : na enem kraju tudi razbile. Ob Odri imajo Nemci neko svojo vzhodno Siegfiredovo črto. Ko- « liko bo ta zadrževala Ruse se bo kmalii videlo.
Poročilo iz Švedske omenja, da so Nemci pozvali v nedeljo s vse starce, ženske' in otroke, i sploh vse, ki je zmožno kakega ] dela, za delo pri utrjevanju < Berlina.	]
Dagupan, Luzon. — Ameri- 1 Ška ofenziva na otoku Luzonu uspeva naprej. Ameriške matične ladje podpirajo ofenzivo s < svojo zračno zaščito in ameri- t
ške čete so prodrle že nad 50 rCI milj globoko proti Manili. V ne- 1 .: deljo so zasedli mesto Tarlac, ki se nahaja v sredini med Lin- 1 Jni ^ayen zalivom in Manilo pre-stolnim mestom Filipinov. Do Manile imajo Amerikanci le se 55 milj. Dve ameriške kolone že . prodirate zdaj naprej proti mestu San Fernando. Japonci so očividno še vedno iznenadeni in 1 ves njihov odpor dosedaj ne ka« 1 . že, da bi mogel zaustaviti ame- '
riško prodiranje na L^conu. iaj Angleži v Burmi nadaljujejo \ le s svojim prodiranjem in so zad- *
rija dva dni vzeli Japoncem več or važnih krajev. Japonci so zad- 1 nje dneve ha umiku vsepovsod. J
eli	' -0-
ti OBTOŽBE PROTI HITLERJU le_	ODOBRENE
London, Anglija. — Vojna ji. komisija Združenih narodov za i ici vojne zločine,je priznala in odo- j re brila obtožbe proti Adolfu Hit- j je- lerju in štiriindvajsetimi drugi- i ke mi naziji, ki so pobili nad 3,000 s še Cehov radi napada na znanega c da nazijskega rabelja Heydricha j )b leta 1942. Odobrenih je še de- j i jo vet drugih obtožb, nekatere pa o- so odklonjene.	r
se	—-o -	i
PORODILA KAR NA DELU c
a, Trenton, N. J. — Mrs. E. Mi- s jo siewicz, 24 let stara mati, je po- d e, rodila sinčka te dni kar pri de- r ?a lu v tvornici C. V. Hill & Co. n ju Odpeljali so jo potem v bolniš- s nico, kjer se oba dobro poču- n ri- tita.	t
iu	-o--p
a- " "Amer. Slovenec" je vex, kf š ' s druži ameriške Slovence od ft 'i- obale do obale.	n ___ d
IZŠEL JE
^MM—
VELIKI ^HGLESKO - SLOVENSKI
Besednjak
)	- ki ga J« spisal in isdal •
n _	'	I	■	f	____*.
DR.F.J.KERN
To i« naj popolne j ii angloiko-sloTonaki besednjak i astri«, iko izgovarjava. Po Som besednjaka so popraievali. Zdaj jo besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar jo poslali s naročilom. Tisti ki ga telijo dobiti, naj takoj piiejo ponj na naslov;
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, minds
j .	'	V
j VASI SINOVI PRI VOJAKIH
bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač za razne besed« in izraze
"ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO"
"ENGLISH-SLOVENE READER"
Sestaril in spisal Dr. J. F. Kern
katero stane ... ____________$2.00
To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše xa učenje slovenščine.	,
Naročila pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois
ippMC
I^MIlilvjHvJHr^
J. M. Trunk
,0 Med Molkom m Gardnom A! n prišlo v "Prosveti" do nekega Xm prerekanja radi naziranja, ka-ko se stvari razvijajo zdaj na območju bivše Jugoslavije. Ro-o ba sega tudi v širšo javnost, in že je nekaj pojavov drugje, v Morda ovira "pomoč", ki je sil-no potrebna, in zatemnuje tudi j pojmovanje "osvobojenja", katerega je danes primeroma bo-re malo, ko je povsod še vse polno Nemcev, na ustaše pa še misliti ni treba. a Molek trdi, da je vse skupaj a le Stalinova župa in gre le za komunistično stranko. Ne manj-^ ka ravno že dejstev, ki so v pri-log Molkovi trditvi. Ali naj
0	stopi vse zanimanje za osvobo-a ditev v ozadje, l^ergre vse le v a žakelj komunistične stranke?
In ali naj celo izgine? a Garden, mislim, ni noben komunist, še manj kak komunisti- < čen strankar, gleda pa bolj na osvobojenje in upa, izgleda, da i- se marsikaj izravna in ne pride < do najhujšega komunističnega <
-	nasilstva, da pride vsaj polago- ] ma do neke in tudi politične svobode. Tu je bistvo prereka-
-	nja, ki sega v javnost. Kaj, ko bi oba malo potrpela? Ako res pride do komunističnega trino-
1	štva na vsi črti, potem lahko i Molek nastopi, in nihče bi mu
ne mogel parirati udara, Garden mora utihniti. Ce pa le po- 1 ? lagoma vsaj pride do neke svo- 1 i bode po osvobojenju, potem ' lahko Garden bolj glasno na- * stopi in Molek bi ne bil sodil 1 pravilno. Nikomur ne morem in } nočem svetovati, le precej zmed j bi lahko izostalo, ko jih je že [ zdaj preveč.
2
Ogri so si omislili v sedanji . stiski svojo vlado v Debrečinu. C Baje ni slaba po teh dogodkih c med Ogri. Sam čehoslovaški poslanik je menda to vlado pohvalil. "Eljen kiraly .. eljen ba-ratom!" Nova doba se odpira, n da
ne bo Oger več davil Slovaka. To bi bilo O. K. Ampak, kaj g pa to? Fierlinger pravi po po- . hvali, da mora slovaška koza, * katero so Ogri po Hitlerovi mi- S losti ukradli, nazaj! V Debrečinu ni bilo klicev "eljen", ko j£ beseda nanesla na ukradeno kozo. Tako bo še marsikje, pri nekih Poljakih je že zdaj hudo mrdanje, ker ne bo več beloruske in ukrajinske koze. ★
Demokrat Sturzo je nekaj napisal o preseljevanju in omenil razmere na Poljskem. Pravilno je štoknil Poljake pod nos, da so hudo "poljakozirali", raznarodovali v letih gospodo- — vanja na vzhodu, ampak, da so tudi Poljaki kozo le ukradli, tega Sturzo, žal, ne pove. ★
Nadškof Szepticky v Lvovu je umrl. Bil je mučenik, dasi ga Rusi niso umorili, kakor so več- < krat poročali — Poljaki. Vse ' dni si je prizadeval, da bi spra- ' j vil vzhod z zapadom in premo- i stil tisti nesrečni razkol, ki raz- I jeda jedro slovanstva. Bridko 5 je izkusil, da je delo orjaško. ] Ko je prišlo do Jugoslavije, je i tudi nadškof Jeglič pričakoval, — da se razkol omili vsaj, zadnja f== leta pa so videla Je morije. Brezupno pa ni.
Resni možje so na delu, na | obeli straneh delajo na premostitvi. S. Boljšakov je politično , carist, ostaja pri vzhodu, kar ni nič napačnega, saj katoliška cerkev vzhoda noče uničiti, pri- I zadeva si pa, da bi prišlo do sprave. Poizveduje za mnenje aa obeh jstraneh. Vidim sodbo 5d katoliške strani. Znanstveno i ie sodba brezhibna, polna tudi 1 jubezni določenih bratov. Vi-lim tudi sodbo od pravoslavne ] jtrani. Cerkveno-znanstveno je tel sgrešena na najbolj važni toč- ae
ie'kl, dasi hoče biti spravljiva, a Drugače pa je sodba, kakor bi i- kdo razpravljal pri bari. Mi a smo mi, vi ste odpadli, vi mora->- te iti k nam, ne mi k vam! In vse n hudo slinasto.
b. Ni treba jamrati. Razvija se 1- na drugem polju med Slovani, ii morda se razvija še na cerkve-
i- nem. > ★
1- t> o sto tisoč Hrvatov dela v i- rajhu za vojno nemško mašino.
Morda morajo? Dobri delavci ij so, kar je vrlo lepo, delavec a m£ra živeti tudi, in rajh je te )- hrvaške delavce odlikoval. Fine i- and dandy. Neki Hrvati si gla-ij dijo brade, da je odlikovanje. )- Well, lahko je pri tem še ne-v kaj, kar ni ravno odlično, pa ? nočem dregati. Sami lahko vidite. Vsi Hrvati niso ravno od nič. >- Jugoslovanska ideja se je poro-i- aila med Hrvati, Šubašič je zdaj a prvi za bodoče razmere, in je a Hrvat, in Tito — well — sodite e o njem kakor vam drago, tudi a on je Hrvat in dozdaj na konju.
Na drugo počakajte na jutri, e	-o-
0- DOGODKI
s iz slovenskih naselbin
u (Nadaljevanje z 2. strani)
0
j	Umrl za pljučnico
Uniontown, Pa. — V bližnji naselbini Lemont je umrl za , pljučnico Joseph Veličevič, star
1	53 let in doma iz vasi Drnovo, fara Leskovec pri Krškem. Tu-
j kaj zapušča ženo, dva sinova in j hčer, v starem kraju pa brata I In tri sestre.
Nov grob
Rock Springs, Wyo. — Dne . 23. det. je tukaj naglo umrl, zadet od srčne kapi, Louis Tau-| cher. .
Padel v vojni
Meadowlands, Pa. — Družina Mike Frank je bila obveščena, da je bil 17. dec. na zapadni fronti v Evropi ubit njen sin Sgt. Leon Frank, star 20 let. Poleg staršev zapušča brata in tri sestre.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK
in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Rexidenčnl tel.: La Grange 3968
1—3 in 7—8 P .M. razen ob sredah
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljaČi ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago J	Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
' ———i DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer.
™	=== _ =SLS
Biti brez slovenskega lista v
teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom.