Posamezne Številke« Navadne Din l**—* ob nedeljah Din 1*501 »TABOR* inhaja vsak nedelj« m praznikov, datumom naslednjega "? tmukm iSzčsO, do*. &/'1 faks m. ^ ' Posamezne itevUket Navadno Din Iv-^ ob nede^ab Din 1*50- UREDNIŠTVO m nbaja »IM-boru, Jurčičem «L št. d, L nadstropja. Telefon luterurb. a 278. UPRAVA a* nehajo * Jnr&čevi olici št. 4, priStčje, daano. Telo- fon št 24. — SHS poil roSua štor. H.J87. N« naročila bran denarja aa na Leto: IV. - Številka: 193. Maribor, torek 28. avgusta 1923. Dobrodošel! ‘Jutri popoldne §0 pripelje v naše mesto najvišji državljan ujedinjeHe jugo-felovenske kraljevine, Nj. VeL kralj Ale-er. * , Maribor, 27. avgusta. j-■k s* skrb za držaVo, požrtvovalnost za ljudski blagor. V Rji so združeni elementi človeške dobrote in vrline junaštva. Ob vsaki priliki je pokazal naš vzvišeni vladar, Ko jo sprejel pokroviteljstvo Industrij- j koliko zdravega duba je v njegovem poj-sko-obrtne vzorčno izložbe, je Njegova j movanju vladarskih pravic in dolžnosti, kaklonjenost vzbudila v naš ib gospodar- ■ Zato je tudi ljubezen tista vez, ki ®kib krogih naj iskrenejša čustva veselja; spaja naše ljudstvo z iiajvišjim nosilih hvaležnosti. Naš vladar je pokazal ■ cern njegove suverenost L Iri ta ljubezen Pred državo in svetom, da posveča polno; do vladarja združuje tudi politično sprte Pozornost razvoju gospodarskega življe-j državljane, združuje vse sloje in Stanove, v obmejnih krajih in da vidi v gospo- NaSe obme.irio mesto, ležeče na križišču dveh kultur — slovanske in£ germaiu-iske — jo že Imelo čast sprejeti id pozdraviti Nj. Veličanstvo — takratnega regenta Aleksandra. (Vj slovesnem trenutku, ko prihaja drugič v našo sredino, Mu izrekamo najiskrenejšo dobrodošlico. In nji se pridružujejo vsi obmejni kraji. Pozdravlja Ga slovenska Koroška, Dravska dolina, pozdravlja Ga Pohorje s Kozjakom; lepe Slovenske gorico Mu izrekajo navdušeno zdravico, Mursko polje š Prekmurjem, slovensko Podravje, vsi kraji med Savo in Dravo, ves venec »štajerskega paradiža« pozdravlja svojega kralja ob Njegovem prihodu v Mariboru. Vsi sloji iri stanovi, ki žive na tej zemlji, in k! se zavedajo, kaj pomeni za nje krepka, ujedinjena kraljevina, vsi od blizu in daleč kličejo: ŽIVELO NJ. VEL'. KRALJ ALEKSANDER! ŽIVEL NJEGOV SLAVNI DOM! ŽIVELA JUGOSLOVANSKA dariskem napredku tudi Splošno konsoli- •Mlo naše države. Izredna pozornost, d hatero je N j. Veličanstvo počastilo našo gospodarsko prireditev, doSeza v visokem obisku, S katerim bo ma- horska razstava zaključena. Prihod r^lšjega predstavitolja naše države, «od s slavo ovenčanega člana vladar- 6 fodbine Karadžordževičev, je najlep- Priznanje in hkratu visoko odlikova- ■vdelh onih, ki So pri razstavi. Sodelo- _ bodisi kot organizatorji bodisi kot razstavljanji, rd m. prebivalstvo se veseli, imelo priliko videti in pozdraviti . čigar osebnost si je pridobila ^^patije. Danes pretresa poli* J®6 sloje naše države težak Spor med M,* ih sedanjostjo, in. v tem po- učenem jutrU naše državne bodočno-j, Nj. Vel. kralj Aleksander SajSvet-rj**®0 Poosebljenje one sile, ki bo vzdrža-to državo Ih jo privedla v boljšo bo-Ta sila je: ljubezen do naroda, KRALJEVINA! Nj. Veličanstva kralja v Maribor. •Putacija predsedstva mariborske izložbe pri kralju. — p ^ Kralj pride v torek popoldne v Maribor. liana, 26. avgusta. (Izv.) Da- izrazil svoje veselje Had uspehom izložbe, o katerem je že slišal mnego pripovedovati ter z veseljem čaka, da jo osebno ogleda. N j. Vel. kralj dospe v Maribor v torek popoldne ob 14. uri v Spremstvu Nj Vis. princa Arzena. (Glej tu-di nav.odiLa za sprejemi na tretji strani!). l ift učanstv ^ dopoldne je sprejel Nj. Ve-fcika *r»Ij y justičnl palači predsed-ashijsko - obline vzorčnie izložbe 1 8. Alojzija Križniča, in člana mu a^hvaut ® Jnro Džamonjo, ki sta Se za pokroviteljstvo in za ob-®bisk. N j. Veličanstvo kralj ja SLS vstopi v vlado? in- Ljuba Jovanovič y Ljub ljani. — Politična pogajanja. ^ Vlada je : y krizi. — Klerikalni predlogi. W. /avgusta. Včerajšnja Jovanoviča in Svetozarja Jankoviča v ^ Ljubljane poročajo, da Ljubljano. Radikalci zatrjujejo, da je dr, 4,Vj ®eofrad ml' potovanje v, Ljubljano in udeležba ,^^rom & Z L** 1 SreCal Z Wa katoliškemu shodu navaden' znak pozor- ^“bJjauo na °fipel v hostL nagaram katoličanom', opozicijonalci &****ž°!t ** paso da je g. Jankovič izrabil Jankovi^ T . ,a ^Jholj Iri^nzno. katoliški shod za važno politično misijo Čf? ^ 86 hT Žo par dnevi je minister Jankovič ^rikalci še jS ^,^ Korošcemda 8 Peslhrtcem g. dr. Hohnjecem o j ^PščinO arodne možnosti klerikalne podpore radikalni ig*«* 80 radikal vladi Klerikalci so načeloma za sodelo- ^žan°. zato pa bs h ^ * .CmJJC; vanie * radikalci, stavijo pa pogoje, ki večine. ^ n® imoIi « JW radikalci za sedaj še niso mogli spre- S*s&2 S ST30 ~ s.- - - POSLANIK RAJKO DASKALOV j UBIT. Praga, 26. avgusta. Danes ob 11. uri dopoldne je šel po ulici v Smichovu bivši bolgarski poslanik in sotrudnik Starnbo-lijskega Rajko Daskalov v/#premstyu dr. Ivana Bojadjeva. Nasproti jima je prišel 251etni Anastazij Nikolov iz Sofije in oddal proti Daskalovu štiri revolverske strele. Trije so Daskalova zadeli v trebuh in smrtno ranili, četrti pa je lahko ranil •dr. Bojadjeva. Atentatorja so zaprli. — Daskalov je umrl v sanatoriju ob 1. uri popoldne. (Rajko Daskalov je bili eden najspret riejših sotrudnikoV; rajnega Stambolij skega, mož širokega obzorja in tudi iskren prijatelj slovanske orientacije v bolgarski politiki. Nedavno je izdal apel na kulturni svet, v katerem' j©^ opozoril na nasilja novega režima. »Neoficielni« odgovor sedanje vlade je bil1 — krogi jo v trebuh). ( ;!'■>-1 ti vf PO BELGIJSKEM ODGOVORU. Pariz, 26. avgusta. (Izv.) Belgijski odgovor obsega tri dele. Prvi del odgovarja na pridržke angleške vlade glede prvenstva Belgije pri reparacijskih plačilih. Belgijska vlada vztraja na' pogodbeno določeni inj priznani ji prioriteti. IV drugem delu1 odgovarja belgijska vlada na očitke glede zakonitosti zasedbe Po-ruhrja, v čemer se belgijsk^gglada popolnoma strinja s Francijo, v tretjem delu stavi belgijska vlada pr odloge glede z asi puranja nemških plačil. Belgijska vlada izraža h koncu upanje, da bo angleška vlada upoštevala belgijsko stališče ter da bodo belgijski predlogi omogočili bazo za mCdzaivezniške dogovore. Pariz, 26. avgusta. (Izv.) Francoska vlada je sporočila belgij'ski vladi, da fee popolnoma strinja z njenim odgovorom ria angleško noto ter ji prepušča prosto rokio, d« noto v tej stilizaciji izroči angleški vladi. i 1 Radikalci si pomagajo z mrtvimi. Beograd, 27. avgusta. Zastopniki meščanskega bloka ^ mestn em svetu so vložili priziv proti izidu občinskih volitev v Beogradu. Navajajo, da so posamezni člani vollilne komisije postopali nekorektno in da jo »glasovalo« več že pokojnih Beograjčanov. Džemijet proti radikalni vladi. Beograd, 27. avguista. »Pravda« poroča: Iz Slkoplja javljajo, da je Serat Beg Draga sklical na včeraj sejo džemijeta. Sestali so se Vsi turški poslanci, da se posvetujejo o dogodkih v Prištini. Džemije-tovci so zelo ogorčeni in bodo zahtevali od vlade zadoščenja za ta napad. Če he dobe zadoščenja, bodo odrekli vladi sleherno podporo. Džemijetovcl trde, da so krvavi spopad .v Kosovski Mitroviči izzvali Srbi. 1848 & GAMMER B bodo pogajanja nadaljevala. Tako se je P«- tudi zgodilo. Pričakovati je tedaj, da bo Protokol določa*«,1 Z*" ^u^‘- 'hski Sestanek velikega pomena ža »• M*.. gfaW.aTOl.Wmi »otranjepoitticnih nadair« iz J nudila * ,Kffwa3°' da bo vlada za odhod gg. Ljube HOM Rusija in Anglija. MoS|k v a, 26. avgusta. (Izv.) Ljudski komisar zunanjih zadev je v posebni noti zahteval od angleške vlade odgovor na protestno noto, ki je bila poslana angleški vladi meseca maja v zadevi zasedbe V-ranglovih otokov po Stefehsoriovi ekspediciji, ki je pa teh otokih razvila an' gleško zastavo. Ruska sovjetska vlada smatra to za kršitev ruiske suverenitete ter, zahteva takojšojo zadoščenje. ! • K K v’ BORZA.’ C u r i h, 27. avgusta. (Iz?.) Predborza. Pariz 31.70, London 25.20, Berlin’ 0.000105 Praga 16.175, Milan 23.95, Bgograd 5.75; Newyork 553, Duhaj 0.0077 sedem osmin žig. K 0.0078, Budimpešta 0.03 ena osmi »a. Sofija 5.05. . j 1 Madžarska propaganda v Angliji. Znano je, da angleški votum ^epaiiai tumf V, reparacij skem vprašanju me izviral, iz nikakih »idealnih« iiagiborV, p. pr.daLl Anglija bila proti »reakcijopameanl Jgai silju« Francozov oziroma iri da ha pod-* znavala »(krivičnost« versaillske mirav-rie po; odbe. Njeno odvojerio stališče gl**, ni na gospodarskih iri kapitaB^tačnSN:. riasprotjih inl ima značaj1 »bussiriesa* kot} angleška politika sploh. (Treba je a»f . gleško filozofijo ločiti od angleške tpgo-č vine!) Tem lažje pa angleška politična javnost pozablja ria značaj iii pomeri tri« anoriske iri St. Germainake mirovne po+ godbe. Na primer terkorijahsa vprašanja. Zriario"je, da so ria pariški mirovrif'' konferenci angleški delegatje najmanj razumeli upravičenost riaših! obimfejnihi zahtev in da so jiml pogosto celo noapKH; tovali. Vzrokov je več. Predvseori! fee ari-. Eleški nacionalizem idejno razlikuje odi Hašega, Za Angleža trie pOmlerii beSeda) »narod« iri »narodnost« natančno tega*: kar pomeni nam. Angleži Be tudi V mrir-tj sikaterem drugem oziru razlikujejo odi; kontinentalnih narodo?, zlasti od Ha^j Slovanov. Njihova državna zaVest obae^: ga več kontinentov, Velika Britanija jd-doma-ria vseh1 morjih, angleški jezik jefi najbolj razširjeni po sveta. Angleži SittSj premalo pozriajo, problemi irtalega tearo* da so jiml večjidel tuji ali pa jih1 pronSaf. trajo s Svojega vidika, ki je zarije objel«. tiveri in pravičeri, dočiml riafS vzrilemirrjal iri rani (koroško vprašanje!). Zato se M Angleži da govoriti o teritorijalriTh ian prenieiubah' v Srednji Evropi, rijihoval! Ijoliitike je mogoče angažirati za meateSh kako kočljivo akcijo, ki se jim sicer Sel zdi krivična ali iki jiml »riosk. To strari Angležev 9o hitro opazili zastopuiikil': revizijoni,stične struje i? srednji Evropi.j Politični pojeml srednje Evrope feloriS namreč (v sedalnji dobi!) ria mirovnžhJ: pogodbah’, ki so to geografsko Beegptarii a gospodarsko zaključeno ozeirnlje pre< uredile na riovi politični podlagi. Prista-f' ši poprejšnje politicrie ureditve zahteva« jo revizijo pogodb, izprva seveda rijih gospodarskih določb1 (reparacije), nato pa tudi revizijo državnih iriiej. Revizijo« nisti so predvsem’ Madžari iri! Nenflcr, kii se hočejo polastiti ozemilj, katera BO zaK« tevali ria pariški konferenc!, a So bile Hjih zahteve zavrnjene. Madžalri Kot po« litični narod kat’ exocheu niso Vreli pu« ške V koruzo iri organizirajoče izza’ pai« riško konfererico v vseh antantnih drža« vah Smotrerio madžarsko propagando, Propaganda seveda ne račun« « takoj« šnjim) uBpehom1, drži pa ae izkušnje, d« kaplja' za 'kapljo izdolbe tudi skalo. Ker so madžarski agitatorji1 uvideli, da' »skala« angleške srednjeevropske politi« ke ni kdo^kako solidna in da arigleSkal aristokracija ric prikriva simpatij do madžarske plemiške kairiarile, ki se z nasiljem' drži na vladi, BO osredotočili1 svojo propagando V Angliji. Uspehi sel že kažejo. Lord Newtori je poriovrio izjavil v angleški gornji zbornici* da je treba Madžarski pomoči iri1 da bi ihik) dobro, če bi se ji reparacije črtale. Angleški politik iri noviriar Wiliani Teel« ning pa je izjavil: »Ni mogoče, da bi Madžarska še dolgo ostala v svojih Sedanjih mejah’«. Slični glasovi Se tairiože vedno bolj. Odkar je Švica nehala biti Središče takozvanih »restavracijskih Bal«, tri V Studencih otvori v riedeljo drie26. tnf. dobro znani nekdanji gostilničar Ko- • Mi »IftVfiraife If fierkaijg M» maeje v Sfraa X' b c Maribor, 28, avgusta 1923.^ Ljubljani, g. Franjo Stibilj, novo (Gostilno pod. imenom »Triglav«. Nekdanje prostore Vlahovičeve gostiln© je vse okusno prenovil in preuredil. Opozarjamo na tozadevni inseratl go Madžari preselili v Anglijo vse Svoje agitatorje, M so našli tla kolikor toliko pripravljena, ker ima madžarsko plem-Isivo stare zveze z angleško aristokracijo. tVi Londonu živi že dolga leta z odličnim [Angležem poročena madžarska pisateljica Helena G,y6ry, ki razvija veliko časopisno propagando. Tu so tudi razkošni (saloni grofa Ladislava Szaparyja, ki izvabijo marsikaterega nepoučenega politika in publicista, da se navduši za Madžarska Madžari navezujejo z Anglijo tudi živahne kulturne etik«. V Londonu in drugod prirejajo razstave in koncerte, s čimer se popularizirajo v umetniških krogih in pri tisku. Odlični prijatelj našega naroda g. R. |W. Seton-Vatson je že v aprilu ti. opozoril v »Prager Presse« na načini madžarske propaganda Društvo »Magyar Nemžeti Szovetseg« hr Budimpešti, čigar utemeljitelj je mad-Žarizirani Srb dr. Aleksander L Krisz-ties, izdaja od leta 1920 angleško pisano trevijo »The Hungariam Nation« (poleg (posebnega lista za časnike: »East Euro-pean Press Service«). V tej reviji je na Hpr. izšel članek o miorali in civilizaciji tčeškega naroda. Tu čitamo, da je ženska pdeputacija (imena so navedena) predložila češkoslov, parlamentu zakonski o-Msnutek o uvedbi mnogoženstva in1 svo-|bodne ljubezni. Vse to je seveda populistoma izmišljeno. Na ta način hočejo (Madžari pred angleškimi puritanci osra-ftmiotiti značaj češkega naroda. V Oxfordu se je ustanovila »The 0x-{tfordt Seague of Hungarian Self-Deter-Itafinialtian« (Oksfordska Liga za madžarsko samoodločbo). Ta Liga je izdala publikacijo »Chains« (Lanci), v kateri trdi dr. KrSszticz, da ita Moravskem živi poldrugi milijon' Hrvatov (1). Scotus V-ia-r dobro pravi, da je V tern toliko res-Iniee ko v trditvi, da je na Škotskem! pol- higi milijon Litavcev. Nek nradžarizirani Hrvat Battorieh se je razpisal o jugoslovanskem jedinstvu in pravi, da sta hrvatski in srbski jezik dva povaemi različna jezika, kar je očiten1 nesmisel. Dr. Podor pravi, da je na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji 54 oziroma 60 odstotkov narodnih manjšini (!). Tak materija! servira madžarska propaganda otni angleški javnosti, ki se iz dolgega časa ali iz kakih1 drugih nagibov bavi a- -srednjeevropskimi problemi in ki hoče poslušati žalosti nke iz Arpadove dežela Ni izključeno, da bi so tudi Tesni in (demokratično usmerjeni politiki ne dali pridobiti za madžarske zahteve, vsaj pod gotovimi pogoji. Vse je odvisno od na-datjnega razvoja srednjeevropskih držav, jiCh. SeignObos: ■' { Katoliška cerxev v 19. stoletju. l (Dalje). [Rij IX. je pretrgal1 vse Stike z Italijo, . panoja: Nemčijo ih1 Švdoo. Protestiral je jaopar vladne ukrepe z encyklikami, ki jih BeM^ošiljal škofom onih držav, s katerimi 3B bil v sporu; imel je nagovore pred tu-jjimi EomaTji, ki so prihajali v Rim. — [NfemSkim) romarjem je dejal (1. 1877): d mnogimi stoletji je Bog poslal >, da bi vzbudil narode, in glej, ple-t _ ti nemški narod je dal novega Ati-Avstrijske romarje pa je nagovoril: .^Sevtoiucjja je zavladala na svetu proti' teudski volji.« j (Ni teh sporih je bila cerkvena moč o-IfflaiBljeiia; v! Netnčiiji je, duhovščina tudi !izgubila Oblast, izdajati dovoljenja za (vtotoip v zakon. EatoKčarEi »o še organi-iBirali v -politično stranko, ki je poslušana! .papeževa navodila; imeli so svoje poslance, društva ih Sovine, ki jih je čitak) Mnogo^voHceV; močni so -bili v Prusiji, Nemčija ih Avstriji. Katoliška stranka Se vbadala! v Švicarskih katoliških kanto-!tnih in v{ Belgiji od 1.1670; tudi v Španiji (so ge znova polastili oblasti; v Franciji tjn duhovščina podpirala konzervativno (Stranfco. hi ji je izglodala močna in o ka-Pera je upala.daboostala na krmilu. Pa-[pež, ki J® bil priznlan za duhovnega vo-jditelja vseh' katoličanov, ai je pridobil iveo vpMVd Ha države 8 pomočjo strank, ^So«o! .S*#' jDsuaaiaBj. z od tega, koliko bodo močno Ha znotraj. Akcija hrvatskih separatistov, se je morda haš skozi madžarski kanal prenesla v angleške liste, kakor se je Radič preko Madžarske podal v Anglijo. Slovenski avtonomisti, ki v Svoji slepoti zagovarjajo proti Franciji naperjeno niovo evropsko politično orientacijo, naj pomislijo, da nova revizija mirovnih pogodb pomeni hovo razkosanje Slovencev, ki so potem docela razdrobljeni in izgubljeni za večno, kajti Radičeva »nevtralna« re publika hi jih ne reševala, še manj Srbija. Madžari se v danem slučaju ne bodo zadovoljili z notranjo oslabitvijo Jugoslavije, marveč bodo slej koprc j zahtevali teritori jalno revizijo, kor na nji sloni pravzaprav vsa madžarska propaganda, utegnilo bi Se v dogledni bodočnosti zgoditi, da bi res nastopila nova »evropstca konstelacija«, a Slovenci bi se prijemali za glavo še bolj’ kot ob koroškent presenečenju, Ne živimo v svetu, ki se ogreva •za mir in za krščansko čednosti, temveč -v (svetu, ki se oborožuje in pripravlja nove krvoločne napade na pravico sla-bejših. I-us. Politične vesti. * Politično društvo za mariborsko oblast. Celjska »Nova Doba« je objavila dr. Kukovcev članek pod gornjim naslovom in pristavlja: »Iskreno želimo, da se razpravi v naši napredni politični javnosti na področju mariborske oblasti posveti ona pozornost, ki jo zasluži po svoji stvarnosti. Vsi občutimo, da je politično strankarska razcepljenost zastrupila naše javno življenje tako daleč, da trpi pod tem cel narod in da trpi zlasti naša obmejna pokrajina Štajerska, ki v novih prilikah nujno potrebuje konsolidacije tako v gospodarskem! kakor v narodnem inl političnem pogledu. Ze doslej smo imeli malo javnih delavcev, težke povojne socialne in' gospodarske razmere pa so njih število še bolj skrčile. Nastala je apatija, ker mmogo dobrih in poštenih moči ne mara trajno trošiti svojih sil v boju, ki ni boj nasprotnih si iiaeel, temveč boj nasprotnih si oseb, boj nasprotnih si interesov, ki niso zadeva javnosti in celote, pač pa etvar posamnikov. To velja gotovo v polni meri za vse takozvaHe napredne politične stranke. Ta boj izčrpava pozitivne sile in drži k tlom ves razvoj in’ napredek, ker je Ha poti sto in sto zaprek in pomislekov, ki jih rodi in živi osebni antagonizem' ljudij, ki so v temeljnih hačelih sicer eno, ki pa marši-rajo pod raznimi zastavami vsak za svojimi evangeliji in’ svojimi voditelji, — Brezdvorrmo doživlja napredna politična smer na Slovenskem svojo najtežjo krizo, to si lahko javno priznamo vse tako-zvane napredne politične skupine, pri nas vladami. V protestantskih deželah je postala katoliška cerkev močnejša. Pij IX. je ustanovil škofije y Angliji, Holandiji in Zedinjenih državah. Število katoličanov je rastlo in »Petrov novčič«, prostovoljni prispevek katoličanov vseh dežel, je papežu omogočil, da je kril svoje izdatke, ne da bi mu bilo treba misliti na podporo italijanske vlada Dolgo vladanje Pij,a IX. se jo ljudem zdelo čudež, kajti ocr Petrovega časa ni vladal noben papež čez 25 let. Ob trideseti obletnici svoje izvolitve je Pij IX. sprejel darove, ki so presegali 15 milijo- ospredje. Leon' Xm. je potetaT papež v 68. letu želeti«, svoje starosti. Sprejel je vsa načela Pi ja IX. Ogtal jo zaprt a) -Vatikaflu, da Štajerskem je tako iti tega tudi nihče ne poskuša tajiti, zlo tega propadanja tu di vsi občutimo v javnosti. V tem pogledu ne spremene prav nič šc tako idealno in požrtvovalno zamišljeni poskusi posameznih političarjev raznih strank, do onega živega, zdravega odmeva Me pride, dokler se no složijo vsi oni pošteni narodni elementi, ki pod obstoječimi razmerami vsi trpijo, pa so, ločeni na toliko strani, nesposobni ustvariti podlago no vemu skupnemu delu in življenju. Na nas vse pada težka odgovornost, ter nas, ako pridemo po predidočih medsebojnih razpravah, ki so lahko tudi javne, ne sme biti strah, da likvidiramo preteklost, ako je to v interesu napredka naroda. To je naše stališče, ki ga z ozirom na uvodoma priobčeno razpravo g. dr. KukoVca javno izpovedujemo, zavedamo se pri teto) prav dobro, da nismo radi tega še uikaki izdajalci onih' načel, ki so nam bila vsikdar vodilna v pogledu na naš narod, pa če posežemo nazaj v one časa ko smo v Narodni stranki za Štajersko uspešno delali ali pa v dobo, ko smo z idealnim žrtvovanjem in' -delom) iz naše Narodne stranke in Narodno-napredne stranko ustvarili Jugoslovansko demokratsko stranko. Pričakujemo v zadevi stvarnih razprav in’ izjav mož, ki 'hočejo brez ozira n’a levo ini desno zavzeti svoje stališče in prispevati k stvari, ki je velovažna in' v eminentnem interesu naroda naše maribor^, ske pokrajine. Naš list je v tem pogledu na razpolago vsem, ki jim je za stvar in' delo v označenem smislu, ki naj tvori za enkrat le neko podlago za razmiišljenje in' razpravljanja Podrobnejša in precizne jša koMečna odločitev pripada/ ustanovnemu shodu, ki bi sledil zadevnim predpripravam.« * Koroški Slovenci še pripravljajo na volitva »Koroški Slovenec« z dne 22. t. ml. objavlja program »Koroške slovenske stranke«. Stranka bo »uveljavljala v politiki predvsem narodnostne, jezikovne pravice koroških Slovencev... da naš jezik, naša sloveniska pesem, naše lepe šege in navade pa Koroškem ne bodo izumrla da ne bo izumrl naš rod«. Skrbela, bo, da bo vsak avstrijski Slovenec užival pri oblastih, y uradih in povsod v javnem življenju1 zakonito zajamčene državljanske pravica Posebno skrb pa bo posvetila slovenskemu šolstvu in splošni izobrazbi našega ljudstva na Koroškem. Poleg tega ima v programu razne gospodarske naloge. Volitve se vrš^ dne 21, oktobra tl. Volilne pravico imajo" vsi avstrijski državljani' moškega in ženskega spol zorcni velesejem. Znižana Vožnja velja 2a osebno in brzovlake. Pojasnila daje ehoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg n* Aloma Oomparty, d. z o. z. Ljubljana, •kongresni trg 3. 1 v ?a svo^° družino vzamem izključno * Vaše testenine, — priznal je edon naj-e? .h ^Sovcev z delikatesami v Trstu ^ Tovarne testenin v Ilirski Bistri-■ Mož, ki pozna in ima na razpolago J boljšo izdelke, ve, kaj jo dobro. ,7" in hči. V Novem' Sadu so žari uradnika Dezidera Nagyja, ker je nel^ljubezensko razmerje s svojo 17-let-o hčerko, ki ni ostalo brez posledic. Hči 36J obupu očeta ovadila, £ Sedež v gledališču 5 milijonov mark. ozirom na ogromni padec neonske mar-: 0 operetna gledališča silno zvišala l6«no. Pred nekaj dnevi se je pla-0 v opereti za sedež v orkestru 5 mi-Jaaov mark, za fcajpriprostejši sedež na ® sriji 100.000 mark. Dopisi. nVia + ^ telefona v vsej Sloveniji, med-bivša Avstrija skrbela po ma- jj, opa§ka Slatina. Na prijaznih Malih toih Ua^' Vdanih od holmcev in vinogradov 66 v nedeljo pred cerkvijo j,r’ „ horja vršila skromna a tembolj Jsrciia domača slavnost. Gospodu ob-Id ikv°U. ^^^orju pošte in telegrafa v ^f/iiani, dr. Janiku Debelaku, je bila iz-lfcyQa diploma šesterih občin v znak po-mu častnega občartstva. Naj-gjx župan največ je občine tega oko-^«Dko Zurman se mu je zahvalil v domačih občin za njegov trud. Pri-kako očetovsko skrbi dr. Dejo,^ ^ Povzdigo prometa, pošto in brzo _______________________________ Mov VS^° Za odlične in prometno bogate feep61^0 ^raj°> neznatnim delom nem-bajerja pa je dovoljevala vsakr-hpeJJ^kffosti. Slavljenec se je v toplih »je "P za to skromno prizna- SaiL. °v‘®ari®l je, da bo vedno skrbel za Pr&d"^0 Si?vensk!fh krajev. Na prostem jjii ,?erl^vico so še ni zbralo nilkdar to-ho kakor tokrat. Vse je vzfriče- >■ ' hkaio slavljencu. Bilo je lepo slav- l^^selje je bilo gledati te odkrite o-na 'katerih se je zrcalila domača . ensika poštenost. Omenjamo še, da je torti m* ^T' Debelaik' od bivše carsko Rusije ^ttkovanf z redomi sv. Airie H. vazrfla ^ rojaka iskrene čestitke. Celjske vesti. w jugoslovanski zadružni kongres v Dno 5„ 6. in 7. oktobra tl. ae vrši T^Ptto g proslavo 40-letnice celjske Za-zveze v Celju V. jugoslovanski kongres, katerega se udeležijo odpoglanfcev vseh zadružnih orga-naši državi odlični zadrugarji ^Qo«ske, Nemčije in Švice. laČ&e j ®°rotno zasedanje v Celju, ki so žrebanj :sept" 80 P°r°tniki že iz-Itjfcnij, , ^sedaj so razpisani sledeči po-ajjoj, ■ T^aji: TO. sept. Anton' Pirftat, Ivi zl^a> Kovačič, posilstvo; 11. sept. težka telfesna poškodba in 2.®adna Sprejem N]. Veličanstva kralja. Glasom oficijelnega obvestila pošeti Nj. Vel. kralj mariborsko razstavo jutri v torek, 28. tm. ob 14. uri pop. Občinstvo, ki hoče prisostvovati sprejemu, se zbere na razstavišču v torek popoldne med pol 13. in 14. uro. Vstop jo dovoljen brez izjeme samo proti posebni legitimaciji, ki se izdaja v pisarni upravo (vhod, Cankarjeva ulica št. 5) še danes v pondeljek do 24. ure in torek do 12. ure opoldne. Občinstvo so ponovno opozarja, da se mora brezpogojno pokoravati vsem' navodilom odbora odnosno rediteljev. Vhod za občinstvo je v torek samo v Prešernovi ulici. Deklice do 12. leta, ki hočejo sodelovati pri sprejemu Nj. Vel. kralja, se naj zberejo ob pol 14. uri pred vhodom v Prešernovi ulici. Obleka bela brez vsakih o-kraskov, * POZIV RAZSTAVLJALCEM. Vsi razstavljalo! se pozivajo, da najkasneje v torek, do 12. ure opoldne popravijo in primerno okrase svoje stojnice. Nered, ki se je opažal zadnje dni pri nekaterih stojnicah, mora brezpogojno izginiti. • POZIV PREBIVALSTVU MARIBORA. Prebivalstvo mesta ponovno pozivamo in' prosimo, da o priliki prihoda Nj. VeL kralja v torek dopoldne okrasi svoje hiše z narodnimi in državnimi zastavami, zlasti v onih delih, skozi katere bodo vozili avtomobili visokih gostov, to so zlasti Tržaška cesta, Kralja Petra trg in okolica, Glavni trg, Tattenbaohova, Sodna ulica, Aleksandrova cesta, Cankarjeva ulica. ,i '* Amateur fotografi, ki hočejo fotografirati sprejem' Nj. Vel. kralja kjerkoli, se morajo danes v pondeljek, do polnoči javiti v pisarni uprave, Cankarjeva ulica 5. Brez legitimacije je fotografiranje policijsko strogo zabranjeno in se bo proti kršiteljem) uvedlo postopanje. • POZIV SOKOLSTVU! Vse brate Sokole poživljamo, da 'se zanesljivo udeleže kraljevega sprejema v kroju. Zbirališče točno ob 13. uri popoldne v Narodnem domu. Udeležba obvezna za vse člane, ki imajo kroj. Zdravo! — Predsedstvo MSŽ. Mariborske vesti. a*er» rop; 12. Septembra Ana Rat, ^^oneverba; 13. septembra Rok °h naprednih akademikov V Celju B Železnik. »apreii ti. J^ Ik^bejevo »Mladost« dne 1. sept. Žim v! Narodnem! domu. Re- Sira £l»ni ^^ospeli na svojem potovanju po Slove geografskega društva iz Lilla toiin j * —^nia svojem tw.j ne®- tm. tudi v Celje, kjer so jih kolodvoru gg. vladna svet hiik j r, ^ ini Lilek, policijski svet-Šuhi T’ fle!^ovič, magi«tratni Svetnik ga f ° ^ ^r’ ^ve“er bili gostje celjske jih I.aneos^e^a krožka v Nar. domu, kjer jitn! ■poz^rav^ K- dr. Seneikovič. Isti toenit ^^kazoval i>rihodnjega dne zna-tap. j 0 .1 mesta itt okolice. Popoldne so P® jali proti Ljubljani. letoš^i^* ®»h°vski Hub razpihuje ^vo; inorni« ^UTnir> ki »e ga redni člani bot« dne i 1' Tm‘nir 96 Prične v so-t,, Vagaja Septombra' Reditelj je prof. SDOrt. raJi-u nLN.P’ V tor6k ok 20. uri v restav-ra^l£A,feiet važna odborova geja. Mariborske šoSe. Na drž. realki v Mariboru prične šol sko leto 1923-24 dne 11. septembra z vpisovanjem učencev. Dne 4. sept. se vrše pismeni in 5.-7. septembra ustni ponavljal ni izpiti. Sprejemni izpiti vnanjih o-čenceV za II.—VII. razred morajo biti do 10. sept. končani Dne 12. sept. je skupna služba božja in 13. septembra je redni pouk. Podrobna pojasnila so v šoli na ob javni deski. Državno žeSslco učiteljišče v Mariboru Vpisovanje v I. letnik 'se bo vršilo četrtek 6; septembra med 8. im pol 11. uro, Nato sledijo izpiti. Ponavljalni izpiti se bodo vršili v potek, 7. sept. od 8. ure dalje. Ob osmih mora biti vsaka gojenka, ki tafia ponavljalni iapit. brezpogojno svojem razredu. Vpisovanje v višje letnike so bo vršilo v torek 11. sept. med 8. do 12. uro v ravnateljski pisarni. Šolska maša bo v sredo 11. sept., v četrtek dne 13. septembra pa sc bo pričel redni pouk v polnem obsegu. Naše šole. Meščanska šola Sv. Lenart, Slov. gor. Vpisovanje v 1. razred se še vrši 11. 'septembra od 9.—12. ure. Dne 12. septembra je 'sv. maša irl 13. septembra prvi šol ski dam Pripomni se, da se po zaključenem vpisovanju ne bo sprejelo nikogar Več. — Ravnateljstvo. Sokolstvo. o Sokol v Rušah' priredi v nedeljo septembra tl. v Rušah društveni telovad i*i nastop in vrtno veselico. Priprave so v polnenf teku ter je teodelozanje godbe »Eme« zasujurano. Maribor 27. avgusta 1923. tet Razobesite zastave! Prihod Nj. Veličanstva kralja pomeni za našo mt^sto izreden dogodek. Vsi lojalni meščani so dolžni pokazati tudi ria vnanji način veselje, da prihaja v naše mesto naj višji nositelj državne oblasti. Z ozirom na ta res izreden in1 slovesen trcnutak apeliramo na vse imejitelje in najemnike hiš, da okrasijo domove z državnimi ali nacionalnimi zastavami Tak usus vlada pri sprejemu vladarjev v vseh kulturnih državah; ne le državljanska lojalnost, marveč tudi navaden takt zahteva, da se vladarju ukažejo vso časti. Mi smo načelno proti prepogostemu izobešanju zastav, a z ozirom na ofiaielen prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra in princa Arsena na mariborsko razstavo, pozivi jamo Mariborčane, da naj izobesijo zastave! m! Še enkrat vprašanje učnih' prostorov na realki. Prejeli smo: Obč. svet mariborski je torej v zadnji seji sklenil, da se ravnateljevo stanovanje sedanjemu najemniku sodno odpove. Eno sobo bi takoj moral prepustiti v učite svrhe. Ču-jomo, da se doslej ni zgodilo ne eno ne drugo. Začetek šolskega leta je tu, starši >1 radi otroko vpisali v prvi razred, a še danes so ne ve, ali bedo sprejemni izpiti ali ne. Izpitov ravnatelj ne more razpisati, dokler ni vprašanje ravnateljevega stanovanja rešeno. Mestna občina in Višji šolski svet naj krepkeje zajašeta šimeljna, — Več starišev. m Volitev novega odbora kovinarsko zadruge v Mariboru. Kakor smo že poro-čnli, je oblast razpustila odbor mariborske kovinarske organizacije ter imenovala za komisarja g. Franjo Burešai, urarja in zlatarja v Mariboru. Minulo soboto se je pod njegovim predsedstvom1 vršil izredni občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno novo načelstvo. Občnega zbora so je udeležil tudi obrtni nadzornik g. J. Zpložnik in obrtni komisar g. Rodovšck. Nemci so se na volitve dobro pripravili n se jih polnoštevilno udeležili. Zavednih Slovencev je bilo med navzočimi 57 udeleženci komaj 16. Kljub temu pa je dosedanji nemški kandidat Moric Dadieu propadel. (Nekateri so si dovolili šalo ter napisala na listek mesto njegovega imena samo — acliieu!). Načelnikom je bil izvoljen ključavničar Franc Farič z 39 glasovi. Slovenski kandidat Franjo Ku-merc je dobil samo 16 glasov, dasi je bilo med volilci več ljudi, ki se »po potrebi« izdajajo za narodne Slovence. Podnačel-nik zadruge je ključavničar Sirak. Nemec, kakor tudi vsi ostali odborniki in Sicer: Rečnik, Maks Ussar, Schell in Pe-coL Le za računska preglednika £ta bila izvoljena Slovenca Nipič in Marin. O zadevi bomo še spregovorili. m Kavarna »Promenada«. Dnevno od 19., ob nedeljah M praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbe ob vsakem vremenu. Izvrstne pijača, sladoled in domače pecivo, m Srečolov v prid »Otroški bolnici« na Obrtni razstavi. Ker ni,smo dobili pravočasno uradnega dovoljenja za prireditev srečelova, je sklenil društveni odbor, da priredi z zbranimi darovi v prid zbirke za Otroško bolnioo veliko tombolo. Tombola se bo vršila Ha Glavnem trgu, čim dobimo uradno dovoljenje ministrstva poljoprivrede v Beogradu. Vsem našim cen j. trgovcem, ki so s Svojimi darovi omlogoeili prireditev tombolo pa izrekamo našo prisrčno zahvalo. —1 Mariborsko slovensko žensko društvo. ni Tečaji za strojepisje fn stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in iste Biografijo dne 1. oktobra in trajajo štiri •mOseoe. Vpisovanje in pojasnila v trgo vini a pisalnimi 'Stroji Lesrat, Maribor, Slovenska uliea7> telefon 100. in! Kavarna v mestnem parku. Dnev no od ^S17. do3^19. ure Irt od 20. do 24. ure koncert Sladoled in domače pecivo. m Požar v Dravski vojašnici. Bivšo cerkev v Dravski vojašnici ima v najem tvrdka F. & A. Uher kot skladišče za premog. V nedeljo krog 11. ure dopoldne je nastal v tem Skladišču ogenj, ki bi lahko postal usioden za ves del mesta ob Dra vi Sumi ae, da se je premog sam užgal. Vojaška straža je takoj obvestila gasilno društvo, ki je pod poveljstvom dr. Schmi dererja odrinila na liee mesta ter s svojo j avtoturbinsko brizgalno po dveurnem stranila vsako nevarnost. Večkrat Bmo že opozarjali na nevarnost takih skladišč V sredini mesta, tudi v občinskem svetu se je že o tem govorilo, toda za njih odstranitev se doslej ni storilo ničesar. Kuitura in umetnost x Pred novo operno iri operetno aeaono. Ker kurzirajo po Mariboru o prihodnji gledališki sezoni razne netočne vesti (med drugimi n. pr., da ne bo več opera ali pa brez stalnih članov) smo naprošei ni, da objavimo sledeče: Vsi člani operai so že angaževanj, letos tudi tenor, ki je že v Mariboru, dočim so ostali člani opere še na počitnicah. O ukinjenju opere toraj ni govora, nasprotno, v bodoči ise-zoni so misli cc)o na njeno razširjenje, če že ne iz drugih razlogov, pa gotovo iz ekonomskih. Repertoar je jaiko lep: poleg lanskih oper »Prodane neveste«, »Hoffmanovih pripovedk, »Fausta«, »Traviate« in »Cavallerije rusticane« se bodo lertod na novo vprizorilo sledeče opere svetovnega slovesa: Puccinijeva »La Boheme«, Verdijev »Rigoleto«, Bi zetova »Carmert«; od domačih: Parmin »Zlatorog« in Ipavi čeva enodejanka - pantomima »Možiček«, morda tudi Osterčeva nova jednodejail-ka ter Zajčev »Zrinjski« (slOdnji pa le, če se bo posrečilo dobiti kostume na po* sodo). Če bodo čas im razmere dopuščale, pridejo tudi Huamperdinekova »Jonko Hi Motka«, Smetanov »Poljub« in! Puocini« jeva »Tosca« na oder. Od operet se boda ponavljale »Tri mladenke« in' »Škrjari-okov gaj« (morda tudi »Baron Tredk«), a na novo naštudirale Eyslerjeva »Umeten« ška kri«, Kalmanova »Silva« (»Kniegl« n ja čardaša«) ter Fali ova »Stambulsk® roža«. — Dramia bo razven že objavljenih del dala seveda tudi več del veselega zria« čaja, abonnement pa bo letos prinesel 15 dramskih in 15 glasbenih del (proti 20 dramskimi irt 10 glasbenimi lani). Toliko M pojasnilo občinstvu. x Nove knjige. V založbi Igri. pL Klcinm'ayer in’ Bamberg v Ljubljani izšle sledeče knjige: Vladimir Levstiic, Gadje gnezdo; Prešern, Poezije, Lind' sika izdaja; Tolstoj, Hadži-Murat; Slikov venskem letovišču, na Bledu, o tem nanj pripoveduje Murnik v tej Svoji knjigi. Domačin im1 tuji go-stje, vsi pridejo svoj račnffl. Nekoliko ljubimkanja, nekoliko ljubezni, precej smeha, ki se nazadnje konča e srečno zakonsko zvezo dveJf ljubečih, to je ta povest, ki bo zarodfl svoje iskrene preprostosti v kratkem 8»* su gotovo dobila velik krog čitateljev1. —* Zlasti lep je tudi opis Bleda sat&oga, ferf delo y vsakem oziru še povišuje. • napornem dolu pogasila o^eni tes Q&- aoga* Razno. Milijarderja Rockefellerja Sodba • Francozih. Amerikanski mil jard er Rockefeller, ki je nedavno prepotoval cel« Francijo, zlasti kraje, ki So jih Nerate! opustošili za časa vojne, Be je vrnil *l Newyork. Najbolj ga je iznenadila noter« nost in pridnost francoskih kmetov; ^ opustošenih krajih. Rockefeller je teja-vil: »Hrabrost francoskega Dtaroda U-* st var j a iz Francije, kar je darfeš. Ta «9®r-gija je silno dvignila Fradoljo pol lat« 1870. Globoko so klanjam pred francoskimi kmeti. Francoska vlada jo predla« gala, da odkupi del opustošenega ozemilja v svrho pogozdovanja. Mar mislite, da so kmetje hoteli prodati 1 Ne, ampaJo Bai ml hočejo obdelovati zemljo. Marljivo*# in energija francoskih kmetov j® naravnost divna.« »Čudeži ameriških’ kirurgov. Nov notf v 45 minutah. Nedavno »e je znaiii ameriški kino-igralec Ben Bard ^ Ohieagi podvrgel operaciji nosa, ki nflu je Sila potrebna za nastop v neki novi ulosi. Imel je prevelik nOD in! hotel je 4nS*tl manjšega. Operacijo je v ttav»očno«ti velikega števila čikaških jjovinarjevi izvršil znan špeci jalist v 45 minutah-, JSakasj se je Bard vrnil k poskušnjaal skem ateljeju in’ nadaljeval W 34 bila med term prekinjeifa. Ojnnacefta ptf tem kirurškem uspehu se je tudi ziSahe igralka Fansy Bryee podvrgla opera^v v . i ' r * ■ ' ' r vrsnsoE«: Prva slovenska slaiiliariii Milan Kosčr Maribor, Slovenska ulica 2 sc slavnemu občinstvu, kakor tudi obiskovalcem razstave najtopleje priporoča. Prvovrstno pecivo! 1772 t Postrežba toČnat Izašlo iz Stampet novo! Specijalno izdanje 151. EKON. FINANS. D JELA ALMANAHA SHS. 1923. (Iz materljala L sveska Almanaha SHS) Poljoprivreda, šumarstvo, rudarstvo, vodene snage, finansije, industrija i trgovina. Pre* gledi, statistika, institucije, udruienja. — Prvi popis sviju banaka, industrije i trgovine za čitavu državu. (latinicom) — oko 25.000 :: adresa. — 700 stranica kvart format - Clfena Din 100"— Ako se unapred pla^a, Šalje sc fcsnko* Pouzečem — pkis porto J omota rina. Knjiiarama 30«/, popusta. Prlmledba, Ovo djelo sa 2. sveskom ALMANAHA SHS. (IV 1 V dio) daju kompletni informacionJ n*** terijal i adrese privrednog karaktera za čitavu država. PODRUŽNICA gostovanje umetniške ga ansambla: Podružnice: Brežice, Ce!}e, Črnomelj, Gorica. Kranj, Maribor. Metkovtt, Novi Sad. Ptuj. Sarajevo. Split In Trst Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju. Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkulantnejšimi pogoji. —■ Ima prvovrstne zveze v tu- in inozemstvu, Alojz Pregled Ruše pri Mariboru I jfatb oznanila. ffotfa sfr stanovanje s po- Mitvom. Pismene ponudbe aprMO. 1845 Wdam. S mesecev starega! l otroka Dantiea za svojega, p Danjkova ulica 8, Živajaovič, f 1847 fcrvofrstni brivski pomočnik •s*e trajn« službe. Ponudbe i1' ,*a npravo „Tabora“ pod K.lfc 18*6«. 1846 5-1 Suho grlo se običajno pojavlja ■..pri dolgotrajni hoji, težkem ^dahi in pri strastnem kajenju, tfTsfl neprijetnosti- se turist, de-rjfavao-Jn strasten kadile* i*. »•gob. .na ta naim, da žveči !>WrigJej»r gumi 6«noralno Lzastopstvo drogerije „Adrija“, • LiabJiana, Čelenbvgou ulica, f 1793 Iskal, *» r«lico, r Maribora, [bliža koroškega kolodvora, l-sknpn* 38 n*, se odda.za rjtak mirni obrat. Naslov v faprairi ,TAotrf. 1854 3-2 lRSM!!!l'«!ai|g, ~~ fzde/ovatefj vsakovrstnih damskih tn moških oblek iz sukna, kamgarna i. t. d. Specijaiist vseh vrst usnjatih oblek, klobukov, čepic, ročnih torbic i.t. d. isoi Novo! Novo! Telefon SL 146 in 258, Brzojavni naslov »LJUBLJANSKA BANKA« PoStnl fakovna računi: od «50 Din. naprej, najnovejgi vzorci, .pravkar doSIi. Velika lzfefea perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, nahrbtnikov In saadrl po konkurenčni ceni pri 2595 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Ljubljana št. 11.258, Zagreb štev. 39.068. Wien štev. 180.041, Praga štev. 59.705. mmki Jtom