Uretiniftfv« i» ttpraridStvo v L j ■ h 1 j a n L '''raniifikuaska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== UClteijska tiskarna. --------------------------- — 'Jekla«iacl}e za list so poštnine proste toseratl: likoatopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-== govora primeren popust. •. .—== NflPREl Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke. Izhaja Fazen nedelj in praznikov vsak ——dan opoldne. — ■ Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K —, za mesec K 3’—. Za Nemčijo celo ieto K 40’—, za ostalo tujino in ========== Ameriko K 48. === mm Posamezna 5tevilka 14 vin. mm št 87. V Ljubljani, sreda dne 17. aprila 1918. Leto II. Boj za volilno reformo. »Arbeiter-Zeltung« prinaša naslednji dopis iz Bu-l“raPeite (Ditier-Denes): ^-opet divja Ijnta borba za volilno reformo. Vsi poskusi ministrskega predsednika Wrfkerleja, da dobi za novo reformo Krofa Štefana Tiszo, so bili zaman. Jroi lisza, ki se je kazal ves čas mehkega, milega in spravljivega, je postal naenkrat trd in neizprosen. Vsi kompromisni poskusi, so se izjalovili in boj za volilno reformo je vzplamtel z novo močjo. Da je prišlo tako daleč, tega ni kriva vlada. Saj se je približalo Tiszi bolj, kot pa je bilo to v interesu prave demokratične volilne reforme, iti vendar je odbil grof vse ponudbe; povod temu morajo biti le politične in stvarne okolnosti. Nedvomno je popularnost novega režima silno trpela v '-adnjih mesecih. Ko je padel Tisza, se ie globoko od-dahmla vs« dežela. Nastopila je nova vlada, ki jo je vse navdušeno in ostuo pozdravilo,, in celo Tisza je menil tedaj, da se popularnost nove vlade ne more tako kmalu ohladiti. ‘i glej, pretekla so komaj tri četrtletja in že je nasto-!Wo v deželi povsem drugačno razpoloženje. In to novo ‘lzpoloienje je dalo grofu Tiszi povod, da je postal (ril i>i da je odklonil ponujani kompromis. Grof Štefan I isza namreč meni, da ga je dežela zopet zaželela, in da je prišel čas, ko vnovič prevzame vlado. Toda temeljito se moti. Ce je izgubila vlada sedaj svojo popularnost, se je zgodilo to zaraditega, ker se je navzela Preveč Tiszovega duha in je zato seveda slabše vladala k(»t Tisza sam. Neprestano izzivanje delavskega sloja «d strani dr. NVckerleja, preostra cenzura, večno pribli-'lAanjc in pogajanje s Tiszo, prepiri z resničnimi pri-'ia e 11 v°Mne pravice in končno razmere, ki so pospe-sfcv.Ue nadaljevanje vojne — to so bili tisti razlogi, ki so spravili vlado ob popularnost. In kakor hitro sprejme v lada proti grofu Tiszu boj, kakršen se spodobi, dobi vlada zopet izgubljeno popularnost. Treba je le, da pre-motrLmo politične dogodke zadnjih dni v Budimpešti in si bomo svesti, Ja je grof Tisza danes nemogoč. Zadnjo sredo je prekinil grof Tisza kompromisna pogajanja z vlado, in vlada je z vso odločnostjo iz-lavila, da sprejme boj za volilno reformo iu razpusti Poslansko zbornico. 2e naslednji dan je postal oni vpliv-111 Peštanskega časopisja, ki je bil v zadnjih mesecih ' udi neprijazen, zopet prijazen vladi. In v istem trenutku so umaknile vse stranke, ki so dovzetne za volilno reformo, svoje pritožbe proti vladi i„ sklenile vlado kar na*K* Pobirati, da izvede svoio predlogo o volilni reformi. Za to so se odločile poleg naš« stranke še Karolyje-'a in meščansko-radikalna stranka. Ta nenadni preobrat ie poparil tudi grofa Tiszo in njegovi ožji somišljeniki tožijo za kompromisom. Zato se ne smemo vdajati prepričanju, da je kompromisarstvo za naprej izključena reč, dasi je odklonil Tisza vsak kompromis z vlado. Obenem pa je tudi gotovo, da bo zadel vsak kompromis "a najhujši odpor vseh strank, ki se zavzemajo za vo-,iln° refornK), in da bo vsak kompromis politične razmere le še bolj zastrupil. Ako pravijo , nekateri, da ie kompromis le zaraditega nujno potreben, ker so med rirr* vo'itve nemogoče, ni to nič drugega kot navs o moiila brez demokracije nobena vlada več izhajati izgubu£SkeTtl’ S° pokazat‘ prav zadnii dogodki, ko je žala nedeltrS, POPUlarn°st z:,t0' kcr sc ie „ . nrifkrAitu i™ ■"crnu grofu Tiszi, ki si jo je pa zopet pridobila, ko je opu»;*iia ^Illa zveze z njun. Revirna konferenca v Trbovljah. ^ nedeljo se je vršila v »Delavskem Domu« v Tr-bovljai revirna konferenca rudarjev, na jugoslovanskem ozemlju, na kateri so bili zastopani rudarji !z vseli krajev — izvz*m5i Sakinj. Izvrševalni odbor jugosiov. soc. dem. stranke je zastopal na konferenci sodr. Petejan iz Ljubljane. Linijsko vodstvo ie poslalo pismen pozdrav. Sodr. Cobal, načelnik revirskega odbora je z lepim nagovorom otvoril konferenco. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi Štraus za predsednika in Malovrh za zapisnikarja. Sodr. Petejan je pozdravil konferenco v imenu izvrševalnega odbora. K prvi točki dnevnega reda je podal poročilo revirnega odbora, sodr. S i 11 e r. Po njegovem izvajanju posnemamo sledeče: Od zadnje konference leta 1912 do konca 1917 se je marsikaj spremenilo. Zlasti moram ta-| koj poudarjati persekucije našega strokovnega lista | »Rudarja«, ki ga je celjska cenzura tako neusmiljeno i plenila, da smo morali list preseliti iz Trbovelj v Ljubljano, s katerim se je preselil tja tudi takratni revirni tajnik sodr. Toka n, ter je na njegovo mesto prišel kot zaupnik sodr. Ule. Takoj, ko je začela vojna, je »Rudarja« vlada ustavila, na kar smo izdali »Rudnjške-j ga Delavca« katerega so. izšle samo tri številke, pa ga je zadela enaka usoda. Nato je izšel »Delavec«, ki se je moral pokoriti razmeram in ta izhaja še danes, katerega jemljejo tudi druge stroke. Upravno delo zaupnika je bilo v tem času ogromno. Dobili smo 2827 dopisov, odposlali pa 3384. Do izbruha vojne smo v revirju priredili 68 shodov. Po izbruhu vojne je bila agitacija onemogočena. Vsi shodi so bili prepovedani, uvedena je bila pisemska cenzura, tako, da nam ni bilo mogoče niti pismeno se dogovarjati glede agitacije. Prišla je militarizacija rudniških obratov in s tem se je pričela križeva pot slovenskih rudarjev. Prepovedano je bilo rudarjem udeleževati se sestankov in dogovorov. Rudarji so biti preganjani za vsako malenkost in gorje tistemu, ki se je upal pritožiti. Niso bili redki slučaji, da so rudarje v Trbovljah uavezavali, v ječo zapirali in dajali v spone in tudi drugače mučili. Ta srednjeveški sistem je trajal zlasti leta 1915 in 1916 do Sturgkhovega padca. Obenem pa so imeli takrat rudarji slabo hrano, ker plače so bile nizke in rudniki so takrat hoteli delavce preslepiti s tem, da so obljubovali namesto povišanje plač žrivila po znižanih cenah. Posledca tega je bla ta, da živil ni bik), ker rudnik je tem več prihranil, čim manj živil je dobil in jim je bilo prav, ker ni bilo treba na cenah doplačevati. Naravno je, da so te razmere močno vplivale na zdravje rudarjev. Smo v trboveljskem okraju je bilo leta 1916 15.786 in leta 1917 16.367 bolezenskih slučajev. Plačilna gibanja smo imeli leta 1912 pri trboveljski družbi, in sicer za Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Ojstro, pri katerem smo dosegli 5% povišanja na plači. V prvih dveh letih vojne ni bilo vsled groznega terorizma niti govoriti o kakšnem plačilnem gibanju. Sele ko je padel Stiirgkh in ko so pričele delovati pritožbene komisije, in zlasti pa po praznovanju prvega majnika 1917 so rudarji dobili novo moč in pogum, ter se pričeli zanimati za svoj položaj. Takoj v maju smo stavili zahteve Trboveljski družbi, ki ie, kakor vedno, odklonila zahteve. Tožili smo jo pred pritožbeno komisijo, kjer smo dosegli za rudarje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, v Ojstrem in Labinju 40% povišanja plače, 20% vojne doklade in za vsaki opravljen šilit I K, ter za žene 50, iu za vsakega otroka 25 vin. draginjske doklade. Septembra istega leta smo zopet stavili nove zahteve za povišanje plače. I udi tokrat jih je družba odklonila in šli srno zopet pred pritožbeno komisijo, ter spet dosegli takoj 30% in s 11. marcem 1918 še 20% zvišanja plače. Skupno smo dosegli 110% izboljšanja na plači in 50% povišanja na izrednem delu. Za rudarje v Št. Janžu se je doseglo 40% zvišanje plače ter po eno krono za ženo iu 50 vin. za vsakega otroka. Za rudarje v Velenju se je doseglo 50% in-od 1. januarja t. I. še 10% zvišanje plače. Intervencij smo v tem času napravili 268, in sicer pri pritožbeni komisiji, bratovski sklad-uici, raznih razsodiščih, zavarovalnicah, direkcijah itd. Zlasti je treba omeniti, da smo pri bratovski sklad-nici v Trbovljah dosegli- da se je moralo penzionistom penzije za nazaj plačati, ker so jim jih za časa vojne ustaviti, in sicer so morali izplačati okolo 35 kroti. Člansko gibanje je danes razveseljivo, če pomislimo, da smo v prvih letih vojne padli na 400 članov in da jih imamo danes okolo 3000, ter se pri vseh podružnicah vedno priglašajo novi člani. Kakor vidite iz poročil«, smo napravili vse, kar je blo mogoče v dobrem in slabem času. Nismo zamudili prilike, da smo po svoji moči braniti interese rudarjev. K poročilu se je vnela debata, v katero so posegli sodr. Cobal, Malovrh, Saveznik (Velenje), Majdič (Trbovlje), Štraus (Idrija), Ipavic (Črna). Vsi so soglašali, da je zaupnik napravil vse, kar se je dalo. Po zaključnem govoru sodr. Sitterja je bila sprejeta tale resolucija: Konferenca vzame poročilo zaupnika na znanje iu sklene, delati z vsemi močmi na to, da se organizacija Popolnoma izgradi ter da je vsakega danes navzočega delegata dolžnost, sodelovati pri zgradbi organizacije z vsemi pripomočki. O drugi točki predlogi k linijskemu zboru je po-| >očal sodr. Cobal, ki je v daljšem govoru omenjal rudarske razmere v časih, ko ni bilo še organizacije, ter uspehe, ki so se potom organizacije dosegli do vojne in v vojnem času. Poudarjal je, kakšni boji da čakajo i udarje po končani vojni, ko bodo rudniški kapitalisti skušali vzeti rudarjem vse to, kar se je dovolilo za časa vojne, dočim bodo draginjske razmere še deli časa po vojni take, kakoršne so danes. Da si ohranimo to, kar smo priborili, bo treba bojev, ki .iih bo mogoče zmagati le s krepko strokovno organizacijo, ki mora imeti na razpolago tudi močne bojne fonde. S tega stališča je predlog Unije? da sc prispevki zvišaio. Čisto opravičen. Prepričan je sicer, da bo ta predlog našel nekaj odpora med članstvom, ali te je treba poučiti o nujni potrebi okrepitve naše organizacije. Po vojni ne bo mogoče dajati stavkujočim podporo, kakršna je bila pred vojno, ker bi si s tako nizko podporo ob sedanji dragjnji niti kruha ne mogli kupiti. Za-raditega predlaga unijsko vodstvo, da se strokovna podpora zviša na 3 krone na dan za člane in po eno krono na teden za vsakega otroka. Razprave so se udeležili sodr. Saveznik, Treven, Sitter, Štraus, Ule, Malovrh in Klenovšek, ki so eni izražali bojazen, da bo vsled poviška prispevka število članstva padlo, drugi pa so temu ugovarjali, ker izkušnje nas uče, da. vsled zvišanja prispevka ni članstvo se nikdar padlo, zvišalo pa se je. Nato je bil z vsem proti trem glasom sprejet iiasled-nji predlog: Konferenca sklene, da se strinja s predlogom linijskega odbora v zmislu sklepa seje skupnega odbora z dne 30. m 31. januarja 1918 glede izv.šanja prispevkov. K točki 4 c) pa: Člani prvega razreda dobijo, če so vplačevali 52 tedenskih prispevkov in so zboleli, pričenši s tretjim dnevom bolniško podporo v znesku 40 vinarjev dnevno do 70 dni v letu. Bolniška podpora ima znašati skupno v letu 28 K. Pri točki časopisje je podal sodr. P e t e j a n poročilo o situaciji »Delavca« (ker je bil upravnik sodr. Zore zadržan). Iz poročila je razvidno, da ima »Delavec« danes 3500 izvodov naklade in nekaj prebitka. »Delavca« jemljejo danes vse stroke izven železničar- jev, ki imajo svoj strokovni list. Nato poroča sodr. Štraus o predlogu idrijske podružnice, da naj »Delavec« postane glasilo vseh slovenskih organiziranih delavcev. K predlogu je govoril sodr. Sitter, T reven in Cobal, na kar se sklene, da naj za sedaj ostane list last revirnega odbora. Pii točki raznoterosti, se sklene, da naj se po vseh rudniških krajih dostojno praznuje prvi majnik po navodilu naše stranke. V revirni odbor so bili izvoljeni sodr. Cobal, Sitter, Urlep, Štraus in Ule. Za delegate za unijski zbor na Dunaju sodrugi Malovrh (Hrastnik), Sitter in Klenovšek (Trbovlje), Prašnikar (Zagorje), Štraus (Idrija). Nadalje sta bila sprejeta šc naslednja predloga: 1. Unijsko vodstvo, ki se izvoli se poživlja, da povabi k skupnemu sestanku vse državne rudnike kakor: Idrija, Velenja, Zabukovce, Celje, Johannistal, Pfi-.brani, Blciberg, Brikslek, Raibl v svrho, da se izvedejo skupne izboljšave mezdnih razmer, zavarovalne in delavne zadeve. 2. Konferenca sklene, predlagati linijskemu zboru, unijski zbor naj sklene, premestiti sedež centrale iz Purna na Dunaj. Pri nastavljanju unijskih uradnikov ozirati se je na to, da se vstreže jezikovno in pismeno vsem narodom ter da se nastavi tudi slovenski uradnik. Sodr. Petejan je priporočal zaupnikom, da naj v svojih krajih poleg za strokovno agitirajo tudi za politično organizacijo in strankin dnevnik »Naprej«. Ko jc bil dnevni red izčrpan je predsednik zaključil kanhsrei co ob 4. uri popoldne. Pred novo delitvijo Poljske ? Aneksijonisti in Poljakožrci so razvili svoje načrte v pruski »gosposki zbornici« pri razpravi o Spomenici glede izvršitve zakona, kako pospeševati nemško naseljevanje v pokrajinah Zahodna Prusija in Poznanjsko. Komisija trdovratno vztraja pri svoiih načelih, da je treba Poljake na njih lastnih tleh izpodriniti z nemškimi naselitvami. To jim pa še nikakor ne zadostuje. V dejstvu, da za bodočo Poljsko še niso končno določene prave meje, vidijo Nemci sredstvo, da se obogate na škodo svojih sosedov. To svojo zahtevo prikrivajo pod krinko vojaških potreb in vojaškega zavarovanja. Vrhu vsega tega pa Prusi tudi nič več ne priznavajo načela »brez odškodnin«, temveč se ogrevajo za čim večjo vojno odškodnino po sklepu miru. Pri zavojevanju in upravljanju ruskih pokrajin naj nastopa Nemčija, kakor se je izrazil župan Korte, enako kakor v svojih kolonijah v Afriki in na otokih v Tihem oceanu. Nemčija, ki je strahovala zamorce, bo mogla strahovati tudi devet milijonov Poljakov. Prusija pa je poklicana, da to izvrši. Tudi pruski poljedelski minister je bil istega mnenja, samo boji se, da bi mu utegnil pruski parlament zmešati štrene, zato naj vlada to aneksijonistično delo kar sama vzame v roke. Celo »Frankfurter Zeitung« jc to divjanje pruskih vojnih in aneksijonističnih hujskačev preneumno ter pravi, da naj pruska zbornica nikar ne misli, da ima odločevati v državni politiki, ker niti v Pruski sami nima v rokah vse moči. Boji se, da se bo število Poljakov v Nemčiji na ta način pomnožilo morda celo za dva milijona, torej na nekako pet in pol milijona in da bo narodnostna borba zadobila nezaslišane oblike. Tako bi se ustvarilo le novo ognjišče za novo vojno in zlasti Avstrija bi bila zainteresirana na afrontu proti Nemčiji. List poživlja državni zbor in državno vlado, da naj označi ta svoje stališče ne samo v poljskem vprašanju, temveč v vprašanju vseh pokrajin, ki se naj odtrgajo od Rusije. Politični pregled, — Grof Czernln se umakne iz političnega življenja. Dumajislkii »Firefmrieirabilatt« poroča, da se poda grof Czemnin, čiirn. njegov naslednik prevzame uiraidnie 'posile, ima svojo graišaino na Moravskem, kjer se 'bo, uimialkinirvši se iz političnega živtliieiruja, za datliišo dobo nastanil = Za splošno volilno pravico. V Budimpešti se :ie vršii v soboto, 13. t. m. shod, (katerega so se 'Udeležili zastopniki vseh socialističnih strank davnega /mesita im okolice. Na tam shodu so zahtevali1 takojšnjo uresničitev splošne volilne pravice. Na zborovanju jc bilo okoilo 2500 oseb. Sklenili so resoditcijo, v kateri zahtevajo, da se nemudoma reši' nespremenjena predloga o voMnii refommii, oziroma se razpusti zbornica, zakaii le na ta način se bo uresničita vladina o/bljuba. Shod se je vršil ob majtepšam redu in v mirti. = Nemški nacionalci za Czerama. Zvezni odbor nemškona-detna-hrih strank se je predvčerajšnjim sestal na sejo, na kateri se ije rrazprav-Ijaio o političnem položaju z ozirom na odisitop grnfa Czernina. Sprejeta ife bila soglasno reiso-iucia, ki izraža obžalovanje o odstopu vnanjega ministra grofa Czemiima ter mu izreka zahvalo za utrditev -nietmškio-aivstriijske zveze. Resolucija ktninčno zahteva, dla se strmetr naše vnanje poliitilke nikalkoir ne sime izpnemeniti. = Mirovna pogodba z R urnimi jo. Glede mirovne pogodbe centralnih držav z Rurniumijo se pojavljajo vedno nove težboče. 'Berlinski »Lokalanzaiger« parotča, da obstoje še znatne diference glede cen, katere- zahteva Rumiumija za žito in druge dobave. Centralne države — pravi list — pa miiisb viol ime, idovolltievaiti cene, H bi pravzaprav pomenile vojuio odškodnino centralnih držav Romuniji. ----- = Ukrajina proti Ruitimiiji. Iz Klijeva s<* brzojavno, poroča: V-est o združenju Besarabije z Rumuniijo je v -vseh krogih ukrajinskega 'ljudstva povzročila veliko ogorčenje. Sklican je bil nemudoma ukrajinski parlament centralne rade, ki se je pečal z betsaralbskiim, vprašan jam. Vsi voditelji strank so ctfiočnio raratetstiiralli -proti miednarodnii špekulaciji ruimiusnlke Vlade ter -na-glašali, da bi bilo združenje Besarabije z Rik muinijo v nasprotju z željami in lintereisii ukrajinskega ut bolgarskega pnabrvuiistva v Ukrajini. = Iz francoske poslanske zbornice. Odsek francoske zbornice za vnanje zadeve ise tsesta--ne danes na sejo. Clemimceaujevi zaupniki zatrjujejo, da bo seja historičnega pomena: Clemenceau da bo v sporazumu z Llovdotm Ge-orgejem -in -Orlandom temeUjito po-iasnll vise, ikar se je (Doslej prikrivalo o mirovnem; posredovanju visokostoječlih oseb. »Pieitiitt Journal« .javlja, da bo -vflaida iz tajnega arhiva spravila na dan nove doikumemte, tičoče se -misije princa Boau-banskcga, ter -se bo •opravičila glede trditve, da ne zaiietmiarjulla interese -entente. = Finsko državno posojilo. Glasom: »Stoli-hoilms Tidningen« .je dcbiila filtrska vlada pri nekem švedskem bančnem konsotrciju pasaiiilo v znesku 10 irniiilijonov švedskih fcran proti .jamstvu švedske vflaide. = Mirovna struja v Franciji. Nevfinailmim listom se poroča liz Pariza : Ustamoviitov nove republikanske koa/ticije na Franoctsfcam, ki delilne v smislu V/ilsoniavega vojnega -programia, sc z pficijtozne strani označuje kot skupina pacifističnih elemiamtav, ker izjavlja v svojem programu, da se imcinatio, čiim -tppovii zapeit ne-fcoiiko potihnejo, zaisliišati vnotvič besede raiz-unia dui ponudbe minu brez aneksij in od-i..!. dnin. — Foch vrhovni poveljnik ententine armade. Francoska vlada -razglaša uradno: Fran- coska in angleška vlada ista sMcnlili podeliti generalu Fochu naslov vrhovnega poveljnika zavezniških čet na Francoskem. = Španska pomaga Ameriki. Amerika je sklenila s špansko pogodbo, po kateri bo Španska pošiljala aimerikainiskiiin oettaim iv Franciji svoje izdelke in pridelke, španski železniški material hi izpopolnila Amerika z lakorrtotivairni •in tovornim vozovi, da Olajša prevoz. = Upori v Ameriki. Kakor poročajo novi-joirškii listi, jc (izbruhnilo v St. Louisu toliko stavk, dla moremo govoriti miaitodane o delavski voiini. Tudii v velikih državnih laidjedeilmcah v Rock-Isilandu in Filadelfiji 'ist/arvkajio. = Številke o plenu. V/olffov biro poroča, da so izvoiievale osrednje Vlasti od 5. 'Oktobra 1917. do 15. aprila 1918. naslednji plen: čez 517.000 ujetnikov, 7246 topov, okoli 20.000 strojnih pušk lin več kot 300 tankov. Poteg tega so uplenile čez 100 oklepnih avtomobilov, 630 navadnih avtomobilov, 7000 zračnih 'letal in nepregledno m/p/ožino železnega materiala, med tem se nahaja" 80 lokomotiv in 8000 vagonov. Koliko so liizvcljevaile imtunioije, še pribliiižno n;i določeno. Le artil jerijskih izstrelkov štejejo db-zdaj čez tri /nrliiliiicfnte. V istem času so sestrelili več kot 1000 letal in čez 100 priveznlih bala nov. Ostali pilon je dosediati še nepregleden. Dnevne beležke* — »Slovenska katoliška zveza«. Tako je naslov novi — tretji — stranki, katero je dne 8. t. m. ustanovili deželni glavar dr. Šušteršič. O tem sestanku samo že na kratko poročali, a sedaj so prišle na dan stvari, ki zaslužijo, da jih omenjamo. Kmečka stranka me dirži, zato treba novega klobuka — tako se je izrazil nek udeleženec. Segli so sedaj po novi ftnmi, ki drži po lcatdiško, misleč, da bo to ime kal vleklo. Po našem skromnem mnenju dr. Šustea-šič ne bo splezal po tej poti zopet kvišku. Program nove Šušteršiče ve stranke pravi, da -se postavlja nova stranka na stališče od cerkve neodvisne politike kot historičen dokument iz dobe velike borbe našega naroda proti njegovim zunanjim in notranjim sovražnikom. —- Razdelitev posušenega sadja. Kakor korespondenčni urad poroča, ise baivii urad za ljudsko prehrano z vprašanjem oddaje posušenega sadja. Oddaja nai bi se vršila po istih načelih kakor obdaja marmelade,^ kislega zelja in posušenega sočivja. Za razdelitev posušenega sadja se izdajo posebne izkaznice. Način razdelitve določbo deželna politična pibJastva. — Pomožna akcija za Goriško in Primorje. Vsled jniciiijative oesaria, ki je nedavno ohiisikal po voirni prizadete pokrajine Goriške in Pri-morja, je vlada dovolila kredit 7 mrlianov kran, ki naj siluži v prvi vršiti za olajšanje prehrane in za pospeševanje kmiettiisike produikaiije v omemi-einii ipokraiiiiniah. — Položaj vojnovjetniških delavcev iz Rusije, Ukrajine, Finske in iz zasedenih rusktih ozemelj se z oziram ima mirovni isikilep is prvimi majem nekako zboiljiša. Tio/zoldevne ^ določbe bodo objavljene javno, im maj se natančno^ vpo-števajo. Med drugim knia vsak vodni vjetnik pravico- do plače, ki je v dotičnem ktraju obi-čaina, in ki jo- uživajo civilni delavci iste delavske kategorije. Dalje dobe tidelavci tudi večjo svobodo, obenem pa se dotoči, kako dolgo morajo ostati še v Avstriji, o ženitvi im drugih podobnih stvareh. — Z Breszovice. Zadnjo notico papravibaimo v toliko, da železničarji me 'dobe poviiiška, to -se pravi nakmadnega sladkorja za otroke pc(d pe-tiiml leti. V teti smiari gre 'pritožba železničarjev, ne pa da ga 'sploh niič ne dolbe. -- Vlak ga jte povozi. Rudatr Sflrsah Ignacij iz litijske 'okoflice je delal v Trbovljah. Ko se je vozil po želeizniici v Irboivflje včeraj popoldne je v Zagorju .izstopil. Ko je vlak že obhakll. jc hotel zopet vstopiti, a pri tetm ga poduka stopnica in vlak ga je povozi! do smrti. — Preganjanja na Dunaju. »Ai belterzeltung« poroča: Odkar se je polegel veliki dunajski štrajk, ie na Dunaju popolnoma na tihem nastopila nezaslišana era policijskih in sodnijskih preganjanj. Ne mine skoro noben teden, v katerem se ne bi vršila cela vrsta hišnih preiskav in zaprtij, zatrjujoč, da se gre za veleizdajstvo in komplote. Izhodišče za to daje razdeljevanje letakov tekom štrajka, ki je dal k temu povod, da se uprizori preiskava proti zaroti »avstrijskih interna-cijonalnih boljševkov«. Žrtve teh preganjanj so večinoma mladostni delavci in dijaki. V celo vrsto slučajev se te mlade delavce in dijake drži že od konca jaiui-aija v preiskovalnem zaporu, ne da bi preiskava pokazala kak viden napredek, ker umevno za iščoči komplot ni dana nobena trdna podlaga. Stališče, da se preiskuje zaradi »veleizdaje«, prcskrbljuje državnemu pravdništvii prijetnost, da sc more sklicevati na postavno nemogočnost, da bi se odpustile te osebe. K temu prihaja še, da je policijsko ravnateljstvo ustanovilo separatni administrativni oddelek, kjer se vse osebe, ki so le količkaj policijsko osumljene, odkaže na izjemno stanje z Dunaja in Spodnje Avstrijskega-Vse dosedaj vložene ugovore je namestništvo odbilo. Od tega odkaza so izvzeti samo taki delavci in nemc-ščani, ki služijo tam že na leta, kakor tudi dijaki in dijakinje z višjimi semestri. Oblastvena preganjanja sc obračajo zlasti pioti društvu »Prosta mladina« in »Paole Zion«, kateri obe sta ustavljeni. V zadnjem času so se preganjanja raztegnila celo na srednješolce, katei im se šteje kot zločin, ako se zanimajo za politične dogodke. Od teh preganjanj so na Dunaju zaprli okrog dvajset oseb. Očividno politična preganjanja se vrše, akoprav je štrajkujočim vlada slovesno obljubila, da udeležbi pri štrajku ne bo sledilo nobeno pravilo. — Slepar v vojaški uniformi. K netoccinn ‘donaijsikemu čevljarju ije prišel zadiniii teden 'lraloid mož v poročniškti uniform,i nekega ogrskega .pešpoiika in mu lohldiubill, ;da mu preslkirbi s svoijiim posirodioiviainaettn' uisinira. Gevbairtiu .{e brki tet ponudba všeč. »Pomcičniilk ga je peltiail g sabai do vojnega ministrstva, kiier miu .je veSci ipo-čalkati, prej pa si :ie že dal izplačatii od čovharja za usnje 1400 kinoin. »Pcircčmiik« je cdšeil vpo-sh>Piie vojnega mmlstetva im (kio se jc zazdela čevljarju, ker pomočnika ni bilo .dalje časa nazaj, stvar sumljiva, je -—- pavpnaišal .pa »pomočniku«. Zvedeil je, da (je .cidišeil te imeld tern pri drugem izhodu iz poslopja. — Strogo kaznovanje vojaških odiralcev cen. Vojaške oblasti so dobile te dni nan-edbo, ki določa z-eilo strogo-'kazen za one vojake, ki se pregreše z navdjia/njeiin cen. Najprej se tj vojaki nemudoma prestaviiio, in ako de dotičnik na dopustu, se dopusit takoj prelkliče in dottlčn-i nro-ra lodirinitii k vojakom. Akt) jc vojaščine oproščen, se oproščenje pireikliče. Nauicdba praivi vrhutega, naj se določi, kakšen poklic dietični vojak izvršuje v nneiščamislfeeun žlvlijeiriju. Ako je v javmii službi, tedaj /se obv-esti njiegtova pnedipo-stavljena civilna oblaist, da se vpelje ptroti njemu postopanje. Aik-o je naviijaleic ccin lastnik kakega odlikovanja ali naslova, tedaj ise mora po njegovi obsodbi obvestiti 'kabinetna pisarna. Prostovoljni vstop čcnovoisiih ebve-zancev letnikov 1899. do 1894. v skupno armado. Uradno poročajo-: Rovaidioim novih prc. biran j rojstnih letnikov 1899. do 1894. se bo tiisthn pripadinikoim ;teh letnikov, iki nimoijo pravice do enoletnega proistoivioilijstva -v iomie-jenem številu tim -pod goitoiviinni pogoji dovotlii ‘prostovoljni vstop — rarzen v .pebotoie in 'lovske čete —- v kotnjenico, poljskio, gorske in trdnjavsko topništvo, potem v saiperske baitatltouc. in letalski arzenal, kiietr bodo obvezami 'odslužiti triletno prezenčno in -sedemletno rezervno službo (§ 19, 4 b. z.), kalklor todii ppositoivollijn. vstop v vojno iinornariool, kjer -bodlo unioira-li odslužiti štiiirifetmo preženčno im petleitno rezervno tcir itirilietnto piomcrsikio - obnaimbno službo (§§ 19, '4 An 8, 2 b. z.). Proistiovoiljni vstop se -doivpili de tiistimi prostiitcenm, ki bodo na prebiranju :sp*o®naini sposobnim za čnnotvoiiini-9k o službo z oinožjem dn iki mimaljo- ne brezno-gojme, ne pogojne pravice do enidl-etnega eno-sto-voijistva. 'Prasiilccin, iki imajo pravico do ugodno-s-ti salmio dlvčletne -ptrtezeinčne službe {§ 20 b. z.), se more diorvoibhi proistorvcillni vstop le tedaj, če ®e v svoji pirmšihlti za sprerieni teh ugodnosti izircno iodpovedo. Kot zadnji rok za ta prostovollijni vstop je dotočen dan pred splošnim vpokiicniim dmevom nan-ovo! pmebra-nih čm-ov-ojmih obvezancev rojstmih .lctnikP'V 1899. do 1894. Po tem dnieivu je dopusten le vstop v tiste čete, katerim je bili potrjeni teme- ten sptošme razdelitve idiodeitiem. Samo za tiste prosilce, ki Me biti sprelzeti v varno mornarico in viože dotično pnašniio že preid vpo-klicnim dnevom teh vojaških obvezancev, st: bo rok za prostovoljni vistoip v vc/jno mornarico podalj&al’ do 1. julija t. 1. Prošnje za sprejem, katerim lian' se razen v § 133 b. predpisov, 1. del, označenih listin priloži tudi črno-vojniška legitimaciiiiia, se vteRajo neipcismtoo na poveljstvih nadoiiruetstniili krdel v poštev »riliajaicčih čet, oziroma na mornariškem poveljstvu v Puliju. Podobni« določbe vefe1^ t 7/d e. kr. domobranstvo. ■— »Glasbena Matici«. V četrtek, 18. aprila in v nedeljo, 21. aprila 1918 se vrši vsa- 1 ikrat ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union« slavnostna afloaidonaiia v počastitev spomina dr. Janeza. Evangelista Kreka na ko-^'t njegovemu spomeniku v ljubijaini. Sode bijejo; gospodije Pran Smodetj, stolni vikar v. Celovcu. (Govor 18. aprila.) Firatn S. Filnžear, mestni župnik v Ljubljani. (Govar 21. aprila./ Ivan Dornik, profesor v Ljubljani. (Deklama' d|ia.) Pgvsiki tabor »Gflasibeme Miatiae« poid vodstvom koncertnega vo-dje Mateja Hubada. Spctreid: 1. Jakobus Gallus (1550—1591): Koce, quamc(do mioritur 'juisituis. Pode molski zfooir. 2. Govor. 3. Anton Dvorak: Slavnostni spev. Poje mešani zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija. 4. Simon Gregorčič: V pepelnični noči. Deklamira gospod profesor Ivan DornUv. 5. Stjevan Midkirainiiaic: Osmi šopek srbskih narodnih pesmi. a) Džanum na sred seilo. b) Sto- Morava imutno teče. c) Razgraroa se grana jcrgovama. č) Sikoč’ kodo, da gkočilmjo! 6. Hrvaške narodne pestmi. Hamrncnizirail Anton Ande], a) O, jesenske diuige noči. b) Igra »Kolba«, c) Drag:* je daleko. 7. Slovenske narodne pesmi. tiarmonilzirai Matej Hubad, a) Miška. b) Škrjančeik. c) Gor’ čez jezero. (Sto" venska koroška narodna.) č) Na Gciranjisikeim je fletno. HartniomMirafl Srtainko Pirnat. 8. Stanko Pram.nl: Zdravica. Besede d:r. Franceta Prešerna. — Razširjenje avstrijskih obratov na Ogrskem. V zadnjem času so se stestaii na Dunaju finančniki in industrialci i*z Avsitiriue in Ogrske, da se _ posvetujejo o ustanovitvi avsttrijskili industrijskih podjetij na Odrskem. Gre v glavnem za razširjenje ‘obratov, ki ie bilo zamišljeno prvotno za Avstrijo, ki pa bo vslied ugodnejših d a,v črnih razmer izvede/no na Ogrskem. Tiskarski pomočniki v Zagrebu so pričeli mStuiffl ponedeljek is pasivno resilstanco. De~ iodajalci nočejo sMšalti ničesar o povišanju dragi niških doklad. ______ Shodi. Krmelj. V nedeljo 21. t. tm. ob 1. uri popoldne bo v giostitai oni Papežu v Krmelju s h o d političnega društva »Bodočnost« z dnevnim .nedium: Politični položaj in delavstvo. Poroča sodrug Petejiati iz Ljubljane. Rudarji in dlrusri delavci so vabljeni, da se tega shoda številno udeleže. V Rajhenburgu na Sp. Štajerskem se bb vršil j a v e n s h o d v nedeljo 28. t. m. ob 9. utri dopoldne v gostilni gosp. Ivama Leistovšetka z dnevnim redom: Politični položaj in. delovno ljudstvo. Poroča sodrug Petetian .iz Ljubljane. Vojna. Dunaj, lb. aprila. Uradno se razglaša: Na italijanski fronti nič novega. — Šef generalnega štaba. Berlin, 16. aprila. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Napadi na bojišču ob Sommi so imeli popoln uspeli. Velike, vsled granat lansko leto nastale rupe v terenu smo vzeli v nenadnem napadu. Po kratkem vehementnem boju smo v naskoku osvojili 'Vulverghem in sovražnikove pozicije na obeh straneh tega kraja. Protinapadi angleških oddelkov so ostali brez uspeha. V nadaljnjem prodiranju so se naše čete Polastile v naskoku višin med Nievve Kerke in Bail- leuiloni ter jih v ljutem Nižinskem boju iztrgale trdovratno se branečim sovražnim četam. Angleški napadi Seve"'°|L°cot'a so se izjalovili. ob obe,‘ straneh Somme ,ie artiljerijski o^enj naraščal le ob potoku Luce, v pokrajini Moreuil in Montdidier. Od AnKiežev in prancc>zov v skupni akciji izvreni napad severno potoka Luce smo z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili ter ujeli znatno število sovražnikov. Ob kanalu Oise-Aisne in ob Moži smo izvršili uspešna podjetja. Vzhod: Na Finskem so naše v težkih razmerah "izkrcane čete napredovale preko Lapptriiska proti severu. Zlomile so na mnogih mestih sovražni odpor ter dospele do žtleinice, ki vodi od 1 ammerforsa v Vi-bors. — Lttdendorff. Berlin, 16. aprila zvečer. Višine pri Wytschacte smo vzeli v naskoku. Bailleul je v naših rokah. Carigrad, 15. aprila. Turške čete so osvojile trdnjavo Batum ob Kaspijskem jezeru. Iz stranke. SODRUGI Im SODRUŽICE! Čas, v katerem živimo, je resen, bodočnost delavstva pa negotova. Boji za obstanek kakor tudi boji za politično in narodno svobodo bodo hudi In zmagal bo v njih le tisti, ki bo močnejši. Da bo slovensko delavstvo zmagovito v teh bojih, je treba močnega orožja, to je, mečne politične organizacije in razširjenja tiska. Da se to doseže, smo se namenili, prirediti po vsem jugoslovanskem ozemlju, kjer imamo pristaše _ _ > RDEČI TEDEN. ki naj bo teden od nedelje, dne 28. t. m. do nedelje, dne 5. maja. V tem času bodi vsak sodrug vnet agitator, ki naj gre od delavca do delavca ter pridobiva nove naročnike za naš dnevnik »Naprej« in neve članr; za našo politično organizacijo. V krajih, kjer je več sodrugov, naj si so v drugi razdelc delo po okrajih, da bo vsak neka.; izvršil. Vsa tozadevna pojasnila dobe sodrugi pri strankinem iamSštvr, v L."ubh*ani. \&c; nove naročnine s plačano naročnino naj sodrugi takoj pošljejo upravi lista. Vsak sodrug, ki debi 10 novih naročnikov dobi za nagrado po en izvod romana »Rim«. Vse nove člane za politično or"*"5za telegrafičniim potoirn pedal ostavko ter odpotoval iz Berlina. Tudi brat njegov, prvi vrhovni dvorni mojster pninc Konrad Hohenlohe, je baie demdsijoniral. „ , Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 16. aprila. Kralj je sprejel ob 9. dopoldne v daljši avdijenci ministrskega predsednika dr NVekerla. Nato je bil pri kralju v avdijenci grof Stefan Tisza. Skupni finančni minister baron Burian je danes dospel v Budimpešto, popoldne pa ga sprejme cesar v posebni avdijenci. Včeraj so biti pri kralju paučni minister grof Apponyi, grof Andrassy in justičnl minister Vaszsmyi. Budimpešta ,16. aprila. Ob II. uri dopoldne se je vršila v poslopju ministrskega predsednika ministrska konferenca pod predsedstvom Ministrskega predsednika dr. VVckerla. Gre za volilno reformo! Ogrski ministrski predsednik demisljonlral? D u n a j, 16. aprila. Zvečer došla brzojavka iz Budimpešte naznanja, da' je ministrski predsednik dr. \Vekcrle demisijoniral. Nemški državni zbor. B e ir 1 i n, 16. apriila. Neimšiki državni zbor je imel danes prvo plenarno sejo po velikonočnih počitnicah. Nadaljevala se 'je debata gled -dogodkov v tovarni Daiimltor. Vsi govorniki s<> se izdavili za stnogio nadizorstvo industrijskih podjetij, ki delauo za fanm/ado. Plen centralnih držav. Berili n, 16. aptnila. Wolffotv uradporeča: Plen centralnih držav gfede voljnega imiaftetraiiaki iti zalO'g v zadnijenn pollletju »naša mnogo ni:i-ljard mark. Samo topciv in artilerijske mumioiiie je bilo uplenjene za več kot eno imUjartdo nuaiiik. Na uplenjene strojne puške cidipadie nad 60, na železniške vozove nad 250, na letalla in balorie nad 60 miiljcncv mark. Raizem tega se je uplenilo ogromne množine voljnega unatemijala, pifronir-skega oroidiia, 0'bHeke in živil v Rusiji1. Ital® in na Franooslkeim. Qnim'i) iiin balkeir, ki s.mo. ga uplenila v Franciji zadosrtuje za cefo rceimlško1 armado vsat leto dn«. Princ Sikst Parmski. Gene v e, 16. aprtlia. Princ Snikstt Panrnsiki (Bourbonski) se vrne. kakor poroča . »Petit Journal«., v kratkem iz Amerike v Francijo. Orlando pozdravil iredentistični zbor. L u g a n o, 16. aprila. Mtaitstnsiki predsednik Orlando iie spre.jel 'danes udeležnike na Iredentističnem zboru v Rimu pod vodstvom1 senatorja Ruffluiiiia. Orlando >je v svojem govoru pozdravil lita pohvalimo priizna! deilotvanje itega zbora. Izijavii 'je locnčno, da popolnem soglaša z njihovimi načrti. Na pariško prebivalstvo streljajo tudi ponoči. Berlin, 15. aprila. Iz Genfa prihaja vest: Iz poročila »Matina« je razvidno, da je napravilo obstreljevanje Pariza v neposredni bližini velikih notranjih bul-vardov velika opustošenja. Bilo je prvič, da so nadaljevali Ncmci obstreljevanje tudi ponoči. Aprovtzacija. Nerednosti pri mesarjih. Za razdeljevanje mesa izdatnih ukazov se večina mesarjev drži. le nekateri med mjilm/i in to so navadno vedno eni in iti, se niiikiakctr mečetjo pokoiravati odireid-bani, ki so lizdiane v sip4oišnein interesu. Za te pri nekaterih imesarjiih, katerih imena dane* še zamolčimo, njim prtdeJjene stranke ne do-biijo mesa, kaikor bi ga morale dobiti. Dotičin mešanji se 'izgovaniatio, na vse mogoče načine, a vsi izgovori so .poipotooima neutemeljeni. Živine ijiiin odkazmie mesarska zadruga sanna, torej njihova strokovna organizacija, Ivi mora vedeti, koliko živine gre posameznim uniasar-jem, da dobe zadostno množino mesa. Ato bi se mesarji v bodoče še izgovarjali, da jim zadruga ni oddelila zadosti živine, bo javna oblasrt v interesu prebivalstva prilmorama poseči pa skrajnem sredstvu in ukreniti vse potrebno, da se bo na klavnici klala živina skupno, mesarijam pa odatialo mesto živin