Stev. 238, V Trstu, v soboto 2». rnnnh W1S. Letnik XI. Uhaja vsak dan, »udi ob nedeljah in praznikih, oh 5 zjutraj. treor^tvo L ca Sv. Frančiška Asi&keg« St. 20, L nađstr. — Vsi t>niss raj se po^Hajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne t-prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izd* -ielj ir cdgovomi tnednik Štefan Codina. Lastnik konsordj iiftu" >dirr5ti". — Ti*k tiskarne .Edinosti«, vpisane zadruge« »ritjcrtc • crc?t\cm v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega Št 2X Telefon tredirištva in uprave Stev. 11-57. v Naročnina znala: Za celo leto....... Za poi leta............... za tii mesece............... ca rcdeljsko izdajo za celo leto...... za pel leta............ * * K . 12.— . 6-. 5.20 . 2.60 Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo tu milimetre v širok o s ti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . . . ............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......r . . . . . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina bt reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohraniloični račun Št 841.652. H zasedli mlin K. m čete KamiK-liMi.- Zasledovanje se udalji. Ha laiki fronti Ni le pri Bovcu. - Boli pri Bansku in vzhodno Kovna se nadaljujejo. - Francoski napad v Uogeziii odMi. Akcije nemških ladij morju. u Baltiškem Odgodltev francoske zbornice. PARIZ, 26. (Kor.) Zbornica je s 538 proti 1 glasu sprejela kredite za državno podtajništvo in je resignirala na tajno sejo. Zbornica je bila nato odgojena do 16. septembra. PARIZ, 26. (Kor.) Ministrski predsednik Vtaviani je imel pred odgoditviio zbornice govor, v katerem je poudarjal, da vlada ni opustila nobenega sredstva, da dovoli parlamentarnim odsekom dalekosežno nadziranje. Ministrski predsednik je izjavil nato svojo pripravljenost za tajno sejo, čeprav vlada nima poročati ničesar novega in je nadaljeval nato: 45 let je prenašala republika breme strahovite rane, toda trditev, da ni skrbela za vojaško obrambo, je napačna. Nemško časopisje poskuša trditi, da vlada v Franciji spor. Dokler ne rešimo zopet junaške Belgije in ne osvojimo Alzacije in Lota-ringije, ne bo med nami nikakega raz-dvoja. To gotovost nam daje posebno brezprimerno občudovanje armade in vo diteljev, ki vsi molče izvršujejo junaš' delo in imajo samo edino željo, da ostanejo nad politiko. Da se . 1 ko delo sedanjosti z dobrim uspehom, potrebujemo potrebne ravnodušnosti in molčečega odobrenja vsake volje. To ni bilo nikdar potrebnejše.. Zbornica je soglasno sklenila, da se govor Vivianija javno afišira. S turških bojišč. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega sta-na se poroča: Dne 25. avgusta je sovražnik na froi -tah Ari Rumu, Anaiorta in Seddil Bahr sedaj srditeiše, sedaj slabejše operira! z artiljerijo. Med veliko potrato municije na našem levem krilu pri Seddil Bahru, je poizkušal sovražnik napad s slabejšinr silami, ki so bile uničene. Z avstrljsko-rukeifl bojtttfl. DUNAJ. 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. avgusta 1915, opoldne. Pri Brestu - Litowskem premagane ruske armade so v popolnem umikanju na obeh straneh železnice, ki vodi v Minsk. Čete nadvojvode Jožefa Ferdinandi so šle včerai opoldne skozi goreče mesto Kamieniec - Litowsk ob Ljesni. Nemške sile zasledujejo z zapada in juga v smeri iz Kobrina. Pri Kowelu, Vladimirfri Wolynskem tn v vzhodni Galiciji ničesar novega. Namestnik šefa generalnega Štaba pl. Hofer. fml. Podrobnosti o zavzetju Brest-LltowsKe$a. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: O bojih čet generala Arza pri zavzetju Bresta-Li-towskega se poročajo dosedaj sledeče posameznosti : Napad teh sil je bil naperjen predvsem proti utrdbam na obeh straneh ceste Biala—Brest - Litowski in se je pričel dne 25. avgusta v popoldanskih urah. Od imenovanih obeh utrdb se je nahajala ona južno ceste poleg višine 144, jugozapadno kraja Kobylani, ona severno ceste pri višini 141 pa južno kraja Koroščin. Proti utrdbi pri Kobvlanih je prodirala hon-vedska divizija iz Košic, proti utrdbi pri Koroščin u pa krakovska pehota. Boj v ovirah južne utrdbe je trajal od 5'45 do 10*45 popoldne. Med srditim ognjem sovražnih pušk in strojnih pušk, je bilo treba lOkratne žične ovire razrušiti s kopiti in lopatami in prekoračiti v ovirah se nahajajoče goste mine. Ob 8 zvečer se je pričelo čiščenje in inicijativni naskok, s čemer je bil končan interval. Nato se je pričel glavni napad. Razvil se je srdit bajonetni boj. Posadka, ki je še ostala, je pobegnila proti Bugu. Pri boju se je odlikoval posebno honved-ski pešpolk iz Košic. Po zavzetju utrdbe približno ob 11 dopoldne, je en bataljon pričel takoj z zasledovanjem, dospel ob 3 zjutraj na rrrost Buga in ga zasedel. Most so Rusi porušili. Z utrdbe na višini 141 pri Koroščinu, k? ie bila začetkoma močno zasedena, je nehota živahno streljala na napadajoče čete. Ob 8 zvečer je bil izvršen naskok tudi tu. Ker se je posadka trdovratno u-i irala. jo je bilo tudi tu mogoče pregnati šele po hajonetnem boju. V jutranjih urah 26. avgusta je en nemški rezervni armadni zbor s severa udri v utrdbo severne fronte, citadelo in mesto samo. Rusi so mesto zažgali. Le malo prebivalcev je ostalo v mestu. Plen še ni dognan. _ l avslrilska-ifalijanskesa MBt DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavila: 27. avgusta 1915, opoldne. Na italijanskem bojišču so se vrš:ll včeraj le pri Bovcu pomembnejši boji. Tu so naše čete odbile sovražen napad na postojanke v dolini. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Porotilo Cadorne. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 24. avgusta. — Sovražnik je izvršil včeraj na več mestih fronte to- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski «pwal Xavi«r 4% M on trpi« Karel je bil v silnem strahu. DržaJ je še Mignonnino roko v svoji, toda ni se upal govoriti, ker je slutil, da je od besedi, ki jih izpregovori. odvisna odločitev, ali i>a še celo morda življenje uboge deklice. Po par sekundah pa mu je namignil zdravnik, ki je z napeto pozornostjo o-razoval bolnico, in Karel je dejal nežno in ljubeznivo: — Moja liuba Mignonne____ Komaj pa je nesrečnica zaslišala njegov glas, se je izvil iz njenih stisnjenih prsi glasan krik: »Karel!« — in nezavestna se je zgrudila Ani v naročje. Položili so jo na klop in zdravnik jej je pre-iskal žilo. povske akcije na daljše razdalje, proti katerim pa so naše baterije nastopile takoj z uspehom. V gorenji dolini Cordevole in v goreni. dolini* Rienza in Bodenbacha je izvršil sovražnik, podpiran po ognju strojnih pulk in metanju ročnih granat napade, ki so bili povsod odbiti. Iz oddelkov pri Tolminu in kraške planote ni poročati nobenih dogodkov posebne važnosti. Zjutraj dne 23. avgusta je neko sovražno letalo plulo nad Schio in vrgio tjakaj par bomb, pri čemer je bila ubita ena ženska. Novi vpoklici v Italiji. RIM, 26. (Kor.) Dne 31. avgusta morajo pod orožje: rezervisti prve in druge kategorije letnikov 1886 in 1885 pehoti, dalje rezervisti letnika 1884 pehote iz Sardinje in bersagljerji, končno rezervisti tretje kategorije letnika 1881. Hi Krnu Dne 19. avgusta 1915. Osem ur je treba hoditi, predno se pride na to sedaj tako slavno goro, kjer se bore naši vojaki kakor levi. Med tem, ko to pišem, hočejo Italijani prodreti z vso silo. Nahajajo se spodaj dobro zakopani, neposredno na vznožju ene gore tik juž-žno Tolmina. Šestkrat so bili zaporedoma odbiti njihovi naskoki, nakar so ustavili nadaljne poizkuse. Neposredno severno Tolmina, ki je skoraj popolnoma nepoškodovan, se nahaja manjši Grad. Dalje severno stoji zadnji izrastek v zadnjih dneh mnogo imenovanega Mrzlega Vrha, za katerem pelje pot na Krn, najbolj puščobni kraj, kar jih more nuditi Kras. Tu se nahajajo naše čete: Rusini, slavni Trenkovi pandurji, Bošnjaki in Hrvati. Mnogo teh čet je že devet tednov tu gori, kamor je treba spraviti vsak košček lesa, vsak požirek vode z veliko težavo. Mnogo živali je padlo že v prepade. In na te smo spravili topove, celo težke. Toda tudi Italijani so se požurili, čeprav imajo na Krnu le lahke topove. Tudi oni imajo tu samo elitne čete: alpince in bersaljerje. Naše čete so tu zlasti začetkom vojne mnogo trpele. Manjkalo je predvsem zatočišč. tako da je moralo moštvo v mrzlih nočeh spati na prostem. Vsa kritja proti težkemu italijanskemu ognju je bilo treba vsekati v skale. Predno je bilo to končano, si je bilo treba pomagati s peščenimi vrečami. Ogromne množine žic so bile spravljene na to skalovje. Ko so se Italijani zadostno približali, je bila naša trdnjava že gotova. Krn namreč danes ni postal le trdnjava, ampak tudi celo mesto, kjer se nahaja vse polno orijentalskih tabel in uličnih imen; toda daleč naokrog ni videti niti bilke travice, ampak povsod le kraški apnenec v različnih barvah. Na severnih pobočjih se nahaja še vedno sneg. Mraz je tu tudi ob solncu. Planik je vse polno. Razgled je tu krasen; na severu Mangart nad teinnozeleuimi gozdovi, na jugu beneška občina in plavo morje; seveda je tak razgled le redkokdaj. Večinoma ima Krn svojo kupo in v tem slučaju ni videti niti 50 korakov daleč, kjer se nahajajo že italijanski grobovi. Tu igrajo ročne granate veliko vlogo. Tu ni nobenega ozira, nobenega moža, ki bi se pokazal iz kritij. Neprestano pokajo streli. Artiljerijski ogenj sploh ne preneha, noč je v oblasti pehote. Tako je tekom tednov prišlo do tega, da je Krn v posesti obeh delov. Vmes se nahaja ozek. nevtralen pas, preko katerega je mogoče priti le z ogromnimi izgu- — Pretreslo jo je bolj kot pa sem mislil, — je dejal v strahu; — ali podleže ali pa je rešena. Tretje se ne da misliti . — Ali bi je ne dal prenesti v njeno sobo? — je vprašala Ana. — Ne, — je odgovoril zdravnik, ko je pomišljal nekaj časa, — prenesti jo je treba v popolnoma novo, jej popolnoma neznano okolico. Morda se jo posreči prepričati, da je bilo vse, kar se jej Je zgodilo v zadnjem času, le sanje. Toda vaše pomoči pa potrebujem, gospod ,— je dejal zdravnik Karlu, — ali morem računati nanjo? — O, rad, prav rad storim vse, česar želite, — ga je zagotavljal Karel. — Dobro. Upam, da bo ta omedlevica trajala dovolj dolgo, da jo prenesemo v stanovanje nekega mojega tovariša, mladega zdravnika tu v bližini, še preden se prebudi. Tamkaj bo prav tako dobro shranjena, kakor pri meni. Bog daj, da se mi posreči moj načrt! Ukazal je takoj, naj prineso nosilTiico, bami. Kakor v Flandriji, se je razvila tu trdnjavska vojna; v najboljšem slučaju je mogoče priti tu kakih sto metrov naprej, seveda z ogromnimi izgubami. Tako leži ob vznožju Krna »smrtna planota«, ime, ki ga ni najti na nobenem zemljevidu. Nad 800 m je dolga ta planota in ie 200 m široka. Nevihte, strašne nevihte razsajajo na tem skalovju; bliski švigajo po pečinah in se razbijajo po skalovju, da je strah in groza. Včasih sledi tudi toča, ki zbije do krvavega vse, kar ni v dobrem kritju! K vsemu temu prid« še drobenje kamenja vsled granatnih udarcev, odletavanja posameznih kosov na vse strani, kar seveda povečuje učinek vsakega strela. Vse veliko ozemlje pred In za našimi postojankami je pokrito s takim kamenjem, med katerim se nahajajo jekleni drobci. Na strmih pečinah Krna gospodari, kratko rečeno — smrt, ki ji gledajo naši vojaki neustrašeno v obraz. (Po xTagepo-sti«). Slika Iz zapattenesa mesta. »Arbeiter Zeitung« je objavila naslednjo sliko iz mesta, zapuščenega zaradi vojne: Via della Fontana. Prva ulica, po kateri korakam. Vodnjak je tu, pa je mrtev: znamenje časa. Na hiši je napis: »Camera ammobiliata d' affitare«. Toda nihče ne najema sob. Strah vlada po široki ulici. Tam na balkonu so tri velike kletke, prazne, neme. Glej tam trkalce pozornost vzbujajoče oblike: kača s spačeno glavo in pošastnim pogledom. Ko so še živela okna in vrata tega mesta, ko so še ljudje bivali v tej hiši, koliko jili je neki spuščalo trkal ce na trkalo.. Sedaj se je železo zmagovito zalelketalo v molčečem solncu. Kača ie premagala življenje. Tu je poštni urad: »Le lettere per 1" e-st^ro vanno solo se... « Ostanek je uničil slučaj. Pisma v inozemstvo se še ne odpravljajo. Kdo bi jih tudi pisal? Druga ulica na levo: via del Teatro. Zares, tu je gledališče. Pajki so zapredli velika vrata. V postranski ulici je »Ospedale d i SS. Lazzaro e Marta«. Zaprto. Ves svet je postal en sam »ospedale«. Mi vsi smo Lazarji in Marte. Vrata z otroškimi čečkanji. Abeceda. Zraven seštevanje. Potem pa prefrigano zasmehovanje vsega učenjakovanja: »A-sino chi legge!« Kje ste vi vsi, vsi otroci? Kje vaše igre, kje vaš smeh? Via del Miserere. Primerno ime za zadnjo ulico opustelega mesta. Tod so bežale dolge vrste beguncev. Vem, bogve kam. Na koncu mesta še ena hiša: »Albergo Concordia«. Romanje ali obetanje? Ali je postal svet gostilna smrtnega miru? Ali slutiš to globlje, srce moje? Ali pride zopet življenje, ljubezen? Ali bo zemlja vendar kedaj vsem narodom — Albergo Concordia? _ Z nemiko-ruskeso bollffa. BERLIN, 27. (Kor ) Veliki slavni stan, 27. avgusta 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Boji pri Bavsku In Schoti-bergu, jugovzhodno Mita ve in v ozemlju vzhodno Kovna se nadaljujejo. 2.450 Rusov je bilo ujetih, 4 topovi in 3 strojne puške uplenjene. Jugovzhodno Kovna je bil sovražnik vržen. Trdnjavo Olito so Rusi izpraznili in smo jo zasedli mi. in je potem poučil Karla, kaj mu je storiti predvsem. Mignonnino žilo ie bilo komaj čutiti. Prenesli so Jo potem v hiSo doktorja S., komaj par sto korakov od Blancheovega zavoda, in so jo namestili tamkaj v prijazni sobici v pritličju, kjer so se okna odpirala na vrt. Mignonne je bila še vedno v nezavesti. Doktor Blanche Je natančno poučil svojega tovariša o vsem potrebnem in doktor S. je ostal pri Mignooni sam. Karel pa je odšel z doktorjem Blancheom v sosednjo sobo, kjer sta hotela počakati, da se Mignonne prebudi iz nezavesti. Miss Du-dleyeva se je z de Cherlieujem odpeljala domov, prej pa jej je moral Karel obljubiti, da jej sporoči čim preje mogoče, kako bo z Mignonno. Ko je minilo pol ure, se je zazdelo, da se začenja vračati življenje Mlgnonni, kajti izpreletavati jo je začelo lahno trganje, ki je postajalo čim dalje tem močneje. Kakor se je zdelo, je prava omotica pre- Dalje južno prodirajo nemške čete proti Njemenu. Prehod preko Berezowke \ oddelku vzhodno Osowieca je izvojevan. Nadaljuje se zasledovanje na vsej fronti med Sucho VVodo ob Berezowki in gozdom Biek>wiecka. Dne 25. in 26. avgusta je ujela Gallwi tzowa armada 3.500 mož in uplenila 6 strojnih pušk. (Armadna skupina princa Leopolda ba varskega.) Armadna skupina zasleduje. Desno krilo se bojuje za prehod preko oddelka I.jesna - Pravo, severovzhodno Kamienca - Lltowskega. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Severovzhodno Bresta-Li-towskega se bližajo naše čete cesti Kamieniec - Litowsk Myščec. Jugovzhodno Bresta je bil vržen sovražnik preko oddelka Ryte. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN, 26. (Kor.) Woiffov urad poroča: Dne 25. avgusta je ena naših malih križark obstreljevala in deloma razrušila rusko signalno postajo Siidrisna, na otoku Da«o. Istočasno je neka dru: Zanadno bojišče. V Šamoanji in na višinah Moze so bili francoski zakopl razrušeni z razstreli t vami. V Vogezih je bil slabejši napad Francozov odbit. Vrhovno armadno vodstvo. Angleži uradno zanlkulejo poraz dne 17, aususta na morja. BERLIN, 25. 'Kor.) Wolffow urad p^ roča: Na izrecno inicijativo angleškega poslaništva v Bukareštu, so tamkajšnji ofi-cijalni listi izjavili uradno nemško poročilo z dne 18. avgusta o uspešnem napadu nemških torpedovk pri ladijskem svetiljniku Horn - Riff dne 17. avgusta, pri katerem sta bila ena angleška mala križarka in en rušilec uničena, kot ponol-noma izmišljeno. V očigled takega za**^-valnega poizkusa z angleškega uradnega mesta, se nam poročajo z uradne strani k uradnemu poročilu še sledeče posameznosti: Angleške sile so bile pri napadu nemških torpedovk popolnoma presenečene. Križarka, ki je pripadala najnovejšemu angleškemu tipu razreda »Aurora«, se je potopila tekom 4 minut, rušilec torpedovk pa neposredno za tem, ko je bil zadet od torpeda. Postopanje z angleške uradne strani, da bi se zatajile izgube angleškega bro-dovja, ni novo. Zanimivo je, da angleška admiraliteta v tem slučaju molči na nemško uradno poročilo, ampak poskuša drugo uradno mesto na ta način zatajiti izgubo. nehala, toda bolnica je bila še vedno v nezavesti. Kmalu pa se je pokazal vzrok in učinek onega trganja: Mignonne je porodila predčasno mrtvo dete. Poluglasen krik jc bilo edino znamenje, da se je Mignomii vrnil čut. Nato pa se je zopet popolnoma onesvestila. Uro pozneje je javil uaJadi zdravnik doktorju Blancheu, da je Mignonne trdno in mirno zaspala. Blanche je stopil k postelji in preiskal bolnici žilo. 2ila je utripala tako slabo, da jo je bilo komaj čutiti, in tudi dihanje je bilo zelo slabotno. — Življenje jej visi za las, — je rekel, _ morda jo reši njena krepka kOnStitU- CU*- • , »T . Vrnil se je potem v svoj zavod. Na njegovo željo pa je ostal Karel pri dr. S., da bi bil v bližini, ko bi se Mignonne prebudila. Karel bi itak ne bil odšel, ne da bi izvedel, kako se je končala nevarna kriza. Glasovi s Kitajskega. LONDON, 25. (Kor.) »Times* poroča jo iz Pekinga: V zadnjem času se razvijđ. živahno delovanje za vzpostavitev mc-narhistične vlade z namenom, da se izve, kako stališče bi zavzela dežela k ^ proklamaciji Juanšikaja za cesarja, in da \ se narod pripravi na ta slučaj. Juanšikaj sam je proti načrtu in je baje izjavil, da bi bil v slučaju, če bi ga kratkovidni ljudje silili h taki politiki, prisiljen, da odide v tujino. Sicer še ni bilo dovoli časa : najsplošneje in najglobokeje začrtane tiste, ki spajajo državo z nje državljani. K državi vodijo vse poti — od bojazni do plamteče domovinske ljubavi. Ce ie država pahnjena v vojno, potem jej vse sledi, ker velja: pravica ali krivica, moja država je! Pripadnost k domovinski državi je, ki potiska narode v vojno, ne pa sovraštvo proti tuji državi, ali pa morda celo sovraštvo proti tujemu narodu. Kaj naj bi imeli Angleži, Francozi in Rusi proti XII. Odločitev. Mignonne je nepretrgoma spala vso noč in tudi še del prihodnjega dne. Karel je v velikih skrbeh prebedel vso noč. Bilo -je že skoraj opoldne, ko mu je povedal zdravnik, da se je bolnica začela premikati in da se prebudi kmalu. Karel se je potihoma splazil v njeno sobo in se skril za posteljnimi zagrinjali. Ob postelji je sedela strežnica. Zdravnik je otal v sosednji sobi in je pustil vrata samo priprta. Po ~ar minutah je slišal Karel, da ie bolnica pošepetala komaj slišno: — Kje sem? Karel je nalahno stopi! k njej; oči je imela polnoodprte. — Pri meni si, ljuba moja Mignonne, — je rekel. — Kako se počutiš? — Oh____zelo slaba sem! — je po- šepetala in oči so se jej zopet zaprle. (Dalje). Stran VI. EDINOST- tlev. 238. * i rstu, ane avgusta 19io nam, ali mi proti njim? Tudi sedanjo vojno so začeli narodi brez sovraštva. Opazovalec, ki zbira nauke vojne, si pa ne sme zatiskati očesa pred strašnim izpo-znanjem, da je tekom vojne postalo drugače — po brezvestnosti vlad, ki so na-huiskale mase k vojni, po nebrzdljivosti časopisja se je strašni strup sovraštva v masah razširil na Angleškem in Francoskem v globinah duš. V Italiji ni nič drugače. Mnogo zapletene, tesne in lepe vezi. ki so se po dolgem kulturnem delu spletle od naroda do naroda — kakor da so pretrgane. Med vsemi razdevanji vrednot ie to najnesmiselneje in najstrašneje. Z grozo navdaja misel, da bi bilo tudi v bodočnosti, o kateri ne more nikdo vedeti, kako dolgo bo trajala, sovraštvo mase proti masi kažipot na zgodovinskih poteh narodov! Je bilo tako že enkrat, ko so se začetkom novega veka vere borile za svetovno gospodstvo in so verniki posamičnih cerkva stali sovraštvom mas drug proti drugemu, dokler se ni v tridesetletni vojni boj izprevrgel v podivjanost. Tesna slutnja nas duši, da se mora tudi boj držav za svetovno gospodstvo, če ga je podžigalo sovraštvo med masami narodov, izprevreči istotako strašno. Vprašujemo se, ali ne pride morda še strašneje. ali vrenje, ki je danes v krvi, ne zajame tudi otrok, ki doraščajo v može! V kak > tmino bodočnosti silijo poti Evrope ? Preko Nemčije in naše monarhije ni še sel val sovraštva med narodi, z eno edin j izjemo, ki se tiče Anglije. Anglija je iz trgovske ljubosumnosti pahnila Nemčijo v boj na življenje in smrt: tega boia na ži-vljenje in smrt se udeležuje sg svojega varnega, ali za varnega smatranega otoka, se svojimi najetimi vojščaki in preobilico svojega prebivalstva in svojih belih in barvnih kolonij, je poizkušala druge narode kunovati za boj, postopa, kakor tisti, ki pošilja svojega slugo ali plačanega hlapca, da popolnoma zruši moža, ki je ravno v dvoboju pod najtežjimi poboji. Da Nemec ni mogel tu zapovedovati svojemu čustvu, je umevno. V tem prvem vzkipenju je bila izpesne-na Lissanerijeva »Pesnitev sovraštva proti Angliji« in razširjena po Nemčiji, ki pri-seza sovraštvo »od otroka do otrok otroka . Od tedaj se je Nemec naučil jasneje pretehtavati svoje čustvo. Bethmann Hollueg je izrekel besedo: »Sveta jeza, m pa sovraštvo!« — dobra beseda s poklicane strani, ki je dala narodu geslo. Ali tudi v jezi ni dovoljeno govoriti: »Bog kaznuj Anglijo!« Skoro bi mogli reči: »Bog kaznuj Nemca, ki tako govori!« Kaj je mišljeno s tem: ali angleška država, ali angleški narod, ali obojno? Kdor tako g<» vori, se pregreša proti zapovedi jasnosti, ki jo zahteva nemški duh. V nemški ja snosti je eden nemških velikanov, Ima-nuel Kant izpregovoril svojo sodbo o Angliji z besedami, na katere se sedaj mno go sklicujejo; sklicujejo se nanje v obtožbo Anglije, ali dajejo Angležem to. kar jim gre po pravici. Kant označa angleško državo kot »najpogubnejo. najnasilnejo.. najgospodstvaželjnejo in najrazvnetejo za vojno« med vsemi. Obenem pa označp angleški narod, kot skupnost ljudij, najbolj vredno spoštovanja? Sodba njegova velja še danes. Angleška država je. gospodska država, sirova, brutalna in danes nasproti Nemčiji nič drugačna, nego je bila od nekdaj proti svojim sovražnikom; hodi tudi danes poti svoje zgodovine, ko vodi kontinentalno vojno osemnajstega stoletja, pri čemer rabi sredstva, ki jih Anglež kot induvidij odklanja z istim studom, kakor delamo to mi. Kje je Anglež, ki bi pozval svojega slugo, naj ubije moža, ki je v dvoboju na živlienje in smrt? Kje je Anglež, ki bi dajal denarja, da bi zavel prijatelja v verolomstvo proti prijatelju? Anglež je tudi danes isti častnivredni mož, kakor-šnjega ga pozna svet, angleški narod je ostal isti veliki narod, kakor ga nam kaže zgodovina! Deloval bo dalje s svojim kulturnim delom, od katerega smo se mi Nemci toliko naučili. Vojna bo imela 10 posledico, da se bodo Angleži odslej več učili od Nemcev. Ali Nemci bi se morali odreči svojega najboljega bistva, ako ne bi tudi nadaJie hoteli sprejemati, kar bodo Angleži še nadalje velikega spravljali v svet. Biti nemški ponienia biti dostope, vsemu človeškemu; biti nemški pomenja biti človeški v najboljem smislu. Vojna r; bi zidala, ampak razdevala, ako naj bi to postalo drugače. Čistilni boj proti sovre-štvu med narodi — to je velika naloga človeštva: med nauki vojne ga ni nobenega, ki bi bil važneji, nego je ta. Čistilni boj proti sovraštvu med narod: naj ne začne še le po vojni. Najvažneji ie danes, ko je čutstvo najbolj razburjeno. Zlo, ki se je vgnezdilo v dušo, se pač ne da iztrebiti do zadnjega. Pazimo pa dan na dan na to. da nas strast nikdar ne palme od ozke steze pravice!« Plemenit mož je tu izpregovoril lepi'^ vzvišenih, plemenitih besed — človekoljubja, resnične kulture. Junaštvo na bojišču zahteva najvišje snoštovanfe in občudovanje. Ali pogum, ki si v času razpa-licnih strasti, upa govoriti besedo^ bratstva. ljubezni in mejsebojn^a spoštovanja je tudi — junaštvo v službi visokih i-dealov človečanstva. Kolika sreča za vse narode, za človeštvo, ako bi si vsi Ijudj«-osvojili vzvišene in plemenite misli profesorja dr.a barona pl. Wieserja! PaSič o srbski politiki. Poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča svojemu listu iz Lugana 23. t. m.: Srbski ministrski predsednik Pašič se je napram v Nišu se mudečemu uredniku milanskega ; Corriere della Sera«. Ouelfu Civininiju, izjavil o politiki Srbije in srbskih odnošajih napram ostalim balkanskim državam in Italiji. Pašičeva izvajanja ni- so objavljena, kar se posebej poudarja, po stenografičnih zapiskih Civininijevih, temveč po rokopisu, ki ga je pisal Pašič sam. — Srbska armada, — je dejal Pašič, — ni mogla, kakor je pričakovala Italija, po italijanski vojni napovedi Avstro-Ogr-ski začeti nove ofenzive, ker je razmeroma mirni čas morala porabiti za to, da je popolnjevala svoje kadre, zopet uredila svoje sanitetne naprave in popolnila svoj vojni materijal. v Pašič še ne ve, kedaj bo Srbija zopet mogla začeti z ofenzivo, ker je to stvar glavnega stana. O odnošajih napram balkanskim državam. zlasti napram Bolgarski je izjavil Pašič, da se Srbija ra\nia po načelu: Balkan balkanskim narodom. Srbija je ob izbruhu evropske vojne iskala sporazuma z Bolgarsko, da bi skupaj napadli Turško, Bolgarska pa ni hotela kompromitirati svoje nevtralnosti. Tudi danes Srbija ni nasprotna sporazumu z Bolgarsko, toda le pod pogojem, da se varujejo življenjske korisLi vseh. Način, kako le Bolgarska u-mevala svojo nevtralnost, pošiljajoč četa-ške tolpe v Srbijo in ogrožajoč železniško pr< go Solun-Niš, pa je celo prisilil Srbijo, da ni pustila nezavarovane svoje vzhodne meje in se je branila proti bolgarskim četaškim tolpam. Zasedenje dela Albanije ni zmanjšalo čet, ki so bile na razpolago za drugo bojišče. ker se je izvršilo po četah, ki so že stale ob albanski meji. Nameni Srbije glede na Albanijo so se seveda uravnavali po volji L v rope, vendar pa ne more Srbija nikdar prostovoljno privoliti, da bi imela za sosedo sovražno Albanijo, kakršna je bila pod knezom NViedom. Tej izjavi sledita dva nadaljna stavka, ki ju ie Pašič napisal, a ju pozneje prečrtal, ki sta pa vendar še čitljiva. Glasita se dobesedno: — Prav imate, če pravite, da ta položaj škoduje skupnemu boju in da naj se ne razdeljuje koža medveda, ki še ni usmr-čen. Toda ni Srbija, ki je razdeljevala to kožo. ali ki jo razdeljuje ta trenutek. Končno je povedal Pašič, da se sedaj vrše med obema državama pogajanja, ki gredo za tem, da Srbija izroči a\ strijske podanike italijanske narodnosti in obratno Italija ujetnike srbske narodnosti. Vpisovanje v iole „Dražbe s«. Cirila in Metodo*4. Vpisovanje za šolsko leto 1915-16. se bo vršilo: a) na deški in dekliški šoli pri Sv. Jakobu 13., 14. in 15 septembra t L od 9. do 11. ure dopoldHe v pisarnah šolskega vodstva; b) na deških vzporednicah (I.—V. razred) na Acquedottu 20. dne 13., 14. m IS. septembra t. 1. od 2. do 4. ure popoldne v lil. nadstropju; c) na dekliški šoli na Acquedottu 20. dne 13., M. In 15. septembra t. 1. od 9. do 11. ure dopoldne v 1. nadstropju. K vpisovanju novih učencev oziroma učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada. ul. SS. Martiri št. 4, l. 2. izpričevalo o cepljenju kožic; 3. izpričevalo o zdravju oči, izdano leta 1915.; 4. za vpis v višje razrede poleg tega tudi zadnje šolsko naznanilo iz leta 1914-1915- Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni. Vse tri šole so osemrazrednice z obligatnim poukom v nemščini od 3. in z ne-obligatnim v laščini od 4. razreda naprej. Šolsko leto se začne dne 16. septembra 1915. Šolska vodstva. Domače vesti. Someščani! Brest-Litowsk, zadnja mogočna trdnjava ob meji Poljske In Rusije je padla. Po tem sijajnem uspehu se je ofenziva slavnih zaveznih armad, pričeta že pred meseci, približala zmagovitemu koncu. Ofenzivni načrti Rusije so se izjalovili in sedaj naj še drugi naši sovražniki okusijo moč našega orožja. Iz vsega srca se veselimo dosedanjih sijajnih uspehov, zrimo z zaupanjem v Boga in v bodočnost ter okrasimo naše najzvestejše mesto z našimi in r.aših zvestih zaveznikov zastavami! Zastave naj ostanejo razobešene še cel dan 29. avgusta. Ces. komisar: pl. Krekič-Strassoldo. Cesarski komisar se je v uradnih zadevah odpeljal na Dunaj. Za namestnika cesarskega komisarja je bil določen minieteri-jalni tajnik v poljedelskem ministrstvu dr. Adalbert Hirach pl. StronstorH kl ie služit že veC let ai Pifroordcem. Imenovanje v vojaški službi. Podpolkovnik 17. pešpolka, g. Fran Perner, poveljnik primorskega črnovojniškega pešpolka it. 5, je bil imenovan za polkovnika. Pogreba pok. Josipa Krajnca, se je udeležilo poleg tukajšnjih sorodnikov za sedanje čase res veliko število prijateljev in znancev. Vnanjih sorodnikov ni bilo; niso jih mogli obvestiti, ker so vsi v vojnem območju to- in tudi onstran meje. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na Acquedottu do cerkve sv. Antona novega, kjer so žalovalci poseli v kočije, da spremijo zemske ostanke pokojnika do kraja večnega počitka. Ob splošnem ganotju je začela padati gruda na krsto blagega Josipa Krajnca. Uporaba vode v privatnih stanovanjih. Mestni magistrat je doznal, da je marsikateri hišni gospodar, oziroma upravitelj zaprl vodovodno napeljavo ter prisilil s tem najemnike, da se poslužujejo javnih vodnjakov. Tako postopanje v sedanjih časih nikakor ni dopustno, in sicer iz zdravstvenih ozirov ne. Oni najemniki, proti katerim bi se tako postopalo, naj se obrnejo na občinsko oblast (oddelek VII.), da se ukrene vse potrebno. Izplačevanje pokojnine c. kr. penzijoni-stom: mirovninske pristojbine, penzije državnih uradnikov in slug, vdov, prispevki za vzgojo in sirote, milostne penzije, alimentacije se bo vršilo v škofijskem ordinarijatu (Via Gavana 16) in sicer: dne 1. septembra od črke A do E skupaj z milostnimi prispevki; dne 2. septembra od črke F do I skupaj z milostnimi prispevki; dne 3. septembra od črke K do M skunaj z milostnimi prispevki; dne 4. septembra od črke N do R skupaj z milostnimi prispevki; dne 5. septembra od črke S do T skupaj z milostnimi prispevki; dne 6. septembra od črke U do Z skupaj z milostnimi prispevki. Izplačevalo se bode od 8V2 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne. Za izplačilo gori navedenih pokojnin mora vsakdo prinesti s seboj: 1. Pobotnico brez kolka, potrjeno od dotičnega župnega urada in hišnega gospodarja, oziroma u-pravitelja; 2. dekret pokojnine, ali kak drugi dokument, na podlagi katerega dokaže pravico do pokojnine. Čemu to? Pod tem naslovom se nam piše: Čemu je treba sleherni dan gledati stotine in tisoče žen, otrok in tudi mož na mestnih ulicah pred raznimi trgovinami, ki čakajo sedaj olja, sedaj oglja, moke itd. ? Aprovizicijska komisija bi vsaj glede olja lahko pomagala odpraviti te poulične slike. Ne bi li mogli določiti več trgovin za razprodajo olja ? Pri kruhu je sedaj boljše. Naj se izboljša tudi glede olja. Ljudje imajo doma delo in ni vseeno, je li žena po več ur na ulici, ali pa če dela doma. Naredbe, kl se ne izvršujejo. Prejeli smo: Naredba ali zakon, ki urejuje smer, v kateri bi morali voziti vozniki in kolesarji, se ne izvršuje. Danzadnem vidimo v mestu in okolici, kako vozniki in kolesarji vozijo, kakor se jim zljubi. Kolesarji pa tudi vozijo kakor za stavo po raznih šetališčih in celo po sredi Vodovodne ul.ee! In zopet — ena! Proti neki gospici v Biogradu v Dalmaciji je bila vložena o-vadba, ki jo je obdolžila nekega vzklika proti državi. Dotično gospico so aretirali, toda uvedena preiskava je dokazala, da je bila obtožba izmišljena, in je vojna o-blast osumljenko izpustila na svobodo. Potem pa je prišel grenak epilog za ova-duhinjo, neko Sirnico Drašković. Vs'ed tožbe omenjene gospice se je dne 21. t. m. vršila pred deželnim sodiščem razprava proti Draskovičevi, ki je bila radi o-brekovanja in krivega pričanja obsojena na 6 mesecev ječe. Smrt na cesti. Včeraj popoldne okoli polišestih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom obveščen, da je na trgu pred »Narodnim domom«, in sicer v bližini sedaj zaprte kavarne »Fab-bris« nek mož padel na tla in da nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je takoj odpeljnl na lice mesta in tam je res našel nekega približno 65—701etne-ga moža v delavski obleki, ki je med gnječo radovednežev ležal na tleh. Komaj ie pa oristopil k njemu* je zdravnik konstatira!, da ]e nesrečnež 4e mrtev,, m sicer da je umrl vsled krvnega izbruha. Ni se moglo konstatirati, kdo da je bil pokojnik, čigar truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Nezgoda ni dota. V hiši št. 20 v zagati sv. Kilina pri sv. Ivanu stanujoči 181etni Avguštin Hrovatin, je bil zaposlen kakor težak v Dreherjevi pivovarni. Včeraj popoldne okoli dveh je pa ubogega mladeniča na delu za kruh obletela nesreča. Imel je opraviti z večjimi sodi in pripetil.-> se je, da so mu prsti leve roke prišli med dva soda: kakor bi trenil, mu je odrezalo od roke tri prste. Krvavečega in grozne bolečine trpečega, so ga tovariši spremili na zdravniško postajo, kjer mu je službujoči zdravnik podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem odpeljati v mestno bolnišnico kjer so ga sprejeli v IV, kirurgi-čni oddelek. Kai se lahko pripeti kuharici Kuharici se seveda lahko pripeti, da preveč za-smodi pečenko ali pa kako drugo jed. Zgodi se ji tudi lahko, da eno ali drugo jed premalo ali pa preveč osoli, kar je sicer v prvem slučaju popravljivo, v drugem pa ne. A zgodi se ji lahko še kaj huj šeea, kakor se je na primer pripetilo včeraj 361etni kuharici Mariji Rodobiljevi, ki je v službi neke družine v ulici L. Qal-vani št. 3. Ko je namreč opoldne cvrla slanino (špeh), da bi ž njo zabelila neko drugo kuho, se je reva z razcvrto slanino prav hudo opekla po vsej levi roki gori do rame. Morala je na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč. Bosi kovač. 14Ietni, v hiši št. 732 v Ro-janu stanujoči dečko Marij Primožič, se uči za kovača. Seveda si revež kot vajenec ne zasluži niti za čevlje, in zato hodi*bos — tudi v kovačnici. In ravno v kovačnici je največja nevarnost za bose noge, ker je polno ostrih železnih odpadkov, žebljev in takih, človeški koži nič kaj koristnih predmetov. In res se je tudi Primožiču pripetilo, da je z levo nogo, ki je bila ravno tako bosa kakor desna, stopil na neki oster košček železa, ki se mu je zapičil v stopalo. Primožič je moral na zdravniško p<#tajo, da mu je zdravnik izdrl oni košček železa ter mu desinfi-ciral in povezal rano. Kolen g Trstu. Poročilo o stanju kolere dne 27. avgusta 1915 Dne 26. t. m. je bilo v zdravniški oskrbi: 31 Novi slučaji;..........— Okrevalo (oseb):...........2 Umrlo (oseb):.........1 Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb) ... 28 Novi slučaji so bili konstatirani v : Bacilonosci v opazovanju:.....12 V vili Sartorio je na opazovanju: . , , 36 Darovi. XXIII. seznam darov, došlih na namest-ništveno predsedstvo za okrepčevalnice na Krasu: Konstantin G. Costi v počeščenje spomina g. Oskarja Gentilomo K 25, vladni svet. Fruhauf K 20, Mihael pl. Galatli in Julija pl. Galatti v počeščenje spomina Oskarja Gentilomo K 50, baron Rihard Al-bori v počeščenje spomina Oskarja Genti-I- mo K 30, Ermenly & Co K 50, „II Lavo-ratore" K 80, Ivan Mateusche in soproga K 50. — Skupaj K 305. Dosedaj izkazanih K 14503. Skupna svota K 14808. . Cesarski komisar je prejel sledeče darove: Gojenci in učenci ferijalnega tečaja v mestni ljudski Šoli v Paolo Veronese K 25 za vdove in sirote padlih na bojišču. Dr. Filip Brun-ner o priliki vojaškega dne K 200. A. Vec-chiet K 5 za okrepčevalnico v Stanjel-Kobdilu. L, Holevy (kavarna Pitschen K 13 v isto svrho. Tvrdka Tripkovič K 50 za bolnišnico pri Sv. M. Magdaleni. Vesti iz Gorfšiie. C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Nekateri učenci še niso vprašali po letnih izpričevalih. Opozarjajo se ponovno, da se dobijo izpričevala v Ljubljani, Dunajska cesta Št. 38. Prinesti je s seboj ali pa poslati kolek za 30 vin. in znamke za po-siljatev po pošti. O pričetku prihodnjega šolskega leta bodo starši pravočasno obveščeni po časopisju. Repentabor. Na poziv tukajšnjega županstva so nabrala naša vrla dekleta povodom praznovanja rojstnega dne našega presvetlega cesarja 143 K 80 vin. za naše ranjene vojake. Prebivalci na Colu so darovali 32 K 70 vin., v Repnu 47 K 30 vin., v Vogljah 31 K 50 vin. in v Verhovljah 37 K 30 vin. Navedeno svoto je izročil g. župan pred-sedništvu „Rdečega križa" v Sežani. Cene raznih žloil o Trstu. (Dne 27. avgusta 1915.) Moka bela .............K 2 — kg Sladkor.............. K 1'— kg Meso (gorela) sprednji deli # • • • . K 4 32 kg . zadnji „K ... 444 kg Meso telečje...........K 7 20 kg Meso ..............K 2 40 do 2 60 kg Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40 kg G mat, kuhana .•••••••••..K 12— kg Maslo sirovo K 6-— kg Sir (ementalski) ...........K 5-40 kg Kokoii . . • ....... K 7 50 do 8 50 ena PiKanei....... . . K 3 — do 4*— eden Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena 1*28 kg Riž...............K 2-12,2-32 kg Fižol................K 1-28 kg Bob.................K 1-60 kg Ze|ie (sladko)........i • * .S —40 kg Zelje (kislo)............K — 56 kg Ječmen...............K 2 — 2 00 Fižol (strodji) rinaijsr • •••••• 32, 36 kg Krompr „ Paradižniki , Radič n tlm. Jjgca Bude Peea Malsmcsnt F omare Koleraba Mleko Olja (najceneje) * Tunina......... •......20 do 24 kg • 28, 32 kg • •••• 4 do 6 merica • • • • • 10 do 12 glava • 6. 8 glava ....... K. 64, kg drobne 12, večje 18,20 komad • 6, 8 komad « » • , • 2 do 8 komad • ••••• 3, 4 komad 4 do 6 komad 6 do 8 komad .......56, 6u liter ... K 2 52 liter • • . . K " k a. • • • • • • Cevoli...............K —kg 4ALI OGLAS 1::! se računaj o po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□. II linilfam v'n-ke sode vseh vrst po naj v rtlfc IVUPUJKIII cenah. Žaklje od otrobov po 80 H*. od moke po K 1-4Q. Ul. Ireneo 4, VENICA. U Hlape h za voziti s konjem, prost vojaščine. H takoj pekarna Hribar, Opčine. VB Čebul ar se4 dobi po dnevni ceni od 50 kg naprej U g prodajalni .LEVI ul. S. Nicolo 19. (H79 H t mil lOttl ž''»kije vsake vrste. LJica Solit&rio nupujem 21 (pri mestni bolnišnici,'. — Jakob Margon. 12P mnA 670 bi Črnega istrskega zajamčenega, 9 25 VI1IU stopinj, bogato na barvi, pristno; 200 hi belega, istrskega 8 stopinj: 600 hI belega bur-gundca 11 stopinj in 100 hI tudi burgundca 12 stopinj ; 50 hI specijelnega moškata 12 stopinj : 148 hI dalmatinskega aromatičnega tropinovca; 3000 kg malinovca kakor tudi domači šampanjec, peneči refoSk, namizni konjak, rum itd. Prodam ▼se proti 'akojšnji oddaji izven mesta ali v mestu po absolutno konkurenčnih cenah. Jakob Parčina, slovenska tvrtka, ex kavarna Goldoni. 372 KlinillOltl žaklie v vsaki množini po visoki nUpUJCIII ceni. Ul. Torrente 36 G. Stebel. (367 I Umetni zobje t z In brez čeljusti, zlate krone in obrobM j VILJEM TUSCHER i konces. zobotehnik : TRST, ul. Caserma št. 13, II. n. 9 zjutraj do 6 zvečer. t Ordinira od ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ v ve pravo dansko maslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah v trgovini specijalitete. Sveže tajno maslo, jajca, perutnina in divjačina. Trst, ul. Campanile št. 15 Čimprej bom prejel dnevno štajerske erutnine in divjačine. ZDRAVNIK Hed. Dr. Karol Pernifič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). £ ' ZOBOZDRAVNIK ^ Dr.J.Čermak f se ie preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Ezffiranle zobov brezlialečine. PlambiraBje. UMETNI ZOBJE. Listnica uredništva. O. C^ — Trst. — Pred novim letom 1 gotovo ne, pač pa lahko takoj po novem letu; gotovega pa tudi glede časa po novem letu ni mogoče reči. Od novega leta dalje pripadate črni vojski in Vas torej lahko pokličejo v vojaško službo vsak čas. — 2. Cirilica, kot uradno priznano pismo v Avstriji živečih Rusov in Srbov, je seveda dovoljena. Za naslove pa Vam je ne priporočamo, ker stvar dela težavo poštnim uradom. Pisma, pisana z cirilico, imajo najbrž precej zamude, ker je lahko mogoče, da pri tej ali oni cenzurni oblasti ne znajo Čitati cirilice, ali pa se dogodi celo, da taka pisma sploh ne dosežejo naslovnika. Uinetno-fotosrafičn! atelje Trst ulica del RIvo it. 42 (pritličje) Trst tm mi Jz/vršuje vsako fotografično tlelo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasto ploflče za vsakovrst/ spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJI m VSAKI FOTOGRAFIJE m Kadi udobnosti goap. naročnikov sprejoma naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najrmernejših cenah. m Trst, ul. del Rivo šteu. 42 Mlini Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, dofili iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in franko. Razprodaja od pol litra naprej. IGNAZIO POTOCNIG TRST ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: sukuje, aipagas, modre In črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre In rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se Izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah-Izbora b!aga za molke obleke. Sprejemajo se naročila po mert ■■HBBaHBHnHaHHHBl