87. Številka. v torek 19. aprila I9Z1. LIV. leto y Uhaja v**k dan popoldne, IitmbUI nadal|a ln praznike. fnse atl t Prostor 1 m/m X ^ m/m za mate oglase d > 27 m/M viSine 1 K, od 30 m/m vlSlne dilje kupčljski ln uradni oglasi 1 mi m K 2"—, notice, poslano, prekHd, izjave in reklame 1 m/m K>-. Poroke, zaroke SJ K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—v Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se nriloži znamka za odgovor. Opr rnlitTO „Slov. Naroda" ln .Narodna nsu-ai" Enaflova ulica si. 5, nritiifino. — Teletoa št. 334. v«l(a v Mnbl|ant ln po posti i V lnoiamatvo i celoletno......K 4ft<>— polletno....., . „240*— 3 mesečno . ......, 120*— .....» 40 - Pri morebitnem povilanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poSiieio v prvič naročnina veilno taBjT" po nakaznici. Na samo r»is nem naroMla nrez noslatve ilenarja se ne moremo ozirati. „Slovenski Narod1 v Jugoslaviji celoletno naprej plačan . K 300* — polletno. ....... 150* — 3 mesečno ...... M 75" — 1........ 25 — Uredništvo „Sl0f. Naroda" Enaflova nI oa it 5, I. nadstropje Telefon stev. 34. Dopise aprofema ta podpisano in zadostno Irankovane. Rokopisov na vrača. ~9i Posamezna števila velia 1*20 K PoStniaa plačana v gotovini. Trgisnski sbodf u muriborii. Vkljub skrajno slabemu vremenu in prometnim oviram, zlasti iz Prekmurja in Slov. goric, je Mari* bor imel priliko, pozdraviti v čast-nem številu ljube goste, došle iz vseh krajev Slovenije, dva zastopnika tudi iz bratske Hrvatske. Delegati so prihajali že včeraj dopoldne, največ pa jih je dospelo 8 popoldanskim vlakom. Najbolj zastopana je bila Kranjska. Iz Hrs vatske sta dospela delegata gg.: pro* fesor dr. Beloševič kot zastopnik Saveza trgovcev Hrvatske in Slavonije ter Kovačević, predsednik Trgovskega udruženja iz Karlovca. Ob 17. uri se je vršil v prostorih tr* govskega gremija občni zbor Zveze trgovskih gremis jev in zadrug v Sloveniji. Zveza trgovskih gremijev in zadrug je imela v soboto dne 16. t. m. v Mariboru svoj prvi redni obč* ni zbor, ki je bil mnogoštevilno obiskan od delegatov, učlanjenih gremijev in zadrug. Po lepem pozdrav« nem govoru Zvezinega načelnika g. Ivota J e I a Č i n a je pozdravil zborovanje g. dr. \V i n d i s c h e r kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. Obširno letno poročilo je podal g. Ivan M o -h o r i č. Poročilo je izšlo v tisku in priča o mnogostranskem, uspešnem delu centralne organizacije slovenskega trgovstva. Blagajniško poročilo je podal g. Verovšek. Obe* ni zbor je izrekel zahvalo gg. Mo* horiču in Verovšku za veliko požr* tvovalno opravljano delo. Na pred* log načelnika g. Jelačina se je sklenila izpopolnitev zadruž. pravil v nekaterih točkah. Prihodnji občni zbor Zveze se bo vršil na predlog g. Jelačina v Celju. Reorganizaciji nekaterih gremijev in zadrug po* sveti Zveza posebno pozornost v ta namen, da se čimprej doseže enotnost v ustroju učlanjenih or* ganizacij. Stavilo se bo na predlog g. Jelačina predloge glede trošarin* ske trake za razne konsumne preds mete ter glede reforme izvozne sta« tistike. Opozorilo se bo na predlog Zvezinega načelnika g. Jelačina še enkrat na neodložno potrebo vzpostavitve davčnih komisij. Zanimiva debata se je razvila glede vprašanja, ki ga je pokrenil g. Mohorič v zadevi ustvaritve centralne trgovske organizacije. Debate sta se udeležila gg. dr. Windischer in na- Maribor, 17. aprila. čelnik Jelačin. Sklenilo se je, tej stvari posvečati posebno pozornost, ker je življenjske važnosti za vse produktivne stanove. Soglasno se sklene na predlog g. načelnika Od« delka za trgovino in industrijo dr. Marna, da je 10% zadržanih kurznih razlik Iz kompenzacijske pogodbe odmeriti za trgovsko-^obrt* ne prosvetne namene. G. H o r vat iz Novega mesta je spravil na razgovor vprašanje enotnih tiskovin za zadružno poslovanje in gle* de pobiranja zadružnim Urednik »Trgovskega lista« g. K a s t e 1 i c je opozarjal na potrebno podpiranje stanovskega glasila. Zborova* nju je prisostvoval načelnik oddels ka za trgovino in industrijo g. ir. Marn. kateremu so zborovala* izreki prisrčno zahvalo za blagohotno pospeševanje Zvezinih prizadevanj. Po triurni živahni razpravi je zaključil predsednik g. Ivo Jelačin zborovanje. Po občnem zboru se je v gostilni »Maribor« vršil prisrčen pozdravni večer, na katerem je predsednik trgov* skega gremija Maribor, gospod W e i x e 1 pozdravil na\*zoče. G. Jelačin se kot predsednik Zveze zahvali za iskren spreiem. G. Ko* v a č e v i ć (Karlovec) pozdravlja kot naš brat naš shod v Mariboru in predlaga, da današnji shod sklene za našo državo oficijelno ime Jugoslavija. Javen shod v Gčtzovi dvorani. Po 9. uri dopoldne so se delegati sestali v lepem številu v Gotzo* vi dvorani na javen shod kot glavni točki namenu tega zborovanja. Shoda se je udeležilo tudi več dni* gega občinstva. Zborovanje je otvo* ril predsednik »Zveze* g. Jelačin s pozdravnim nagovorom. Po uvod* nih besedah o namenu tega shoda je posebno pozdravil gg.: dr. Marna kot predstojnika oddelka ministrstva za trgovino in obrt, oba hrvatska delegata dr. Beloševića in Kovačeviča, Kneza kot predsednika trgovske obrtne zbornice, Pogačnika kot zastopnika zveze industrij* cev, dr. Windischerja kot podpredsednika trgovskega društva »Merkur« Soštariča, kot zastopnika tr* govskega gremija Maribor, Nova* ka, kot predsednika »Obrtne zadru* ge« ter dr. Mulačka, vladnega za- stopnika (namesto obolelega okrajnega glavarja) kot referenta za obrt. Izvoli se častno predsedstvo iz sledečih gg.: dr. Beloševič, Kovačević, Knez, Pogačnik, dr. Windi-scher, Strmecki, Weixel, Jelačin. Dr. \Vindischer pozdravlja navzoče v Inienu društva »Merkur«, želi, da se trgovski shodi vzdržujejo stalno vsako leto. Naš končni cilj pa bodi, da že lani ustanovljena Zveza gremijev za Slovenijo kmalu seže v organizacijo Hrvatov in Srbov v ujedinjeno centralno jugoslo* vensko trgovsko organizacijo, da se tem preje medseboino prilagodimo razmeram ter v složnem delu korakamo od uspeha do uspeha. (Živahno pritrjevanje.) Kovačević pozdravi slovenske tovariše in po primernem nagovoru stavi burno sprejeto resolucijo na naslov predsednika konstitu-ante, da tu zbrani shod trgovcev nujno prosi, da se ustavnim potom določi naši kraljevini ime Jugoslavija, ker to ime najbolj odgo« var j a misli našega narodnega edin-stva. Dr. Belošević v daljšem govoru izreka željo po zenačenju trgovskega in obrtnega zakona ter davčnih bremen, posebno pa poudarja potrebo vpoglobitve stanovske organizacije ter združenja s hrvatskimi in srbskimi organizaci* jami. Nato preide shod na dnevni red. Mohorič, adjunkt trg. obrt. zbornice, poroča .o stališču trgov* stva pri reviziji avtonomne carin* ske tarife in sklepanju trgovskih pogodb. K e j ž a r, ravnatelj podružnice Balkan, Maribor, poroča o neureje« nosti prometa ter navaja razne tozadevne vzroke in graja napake, zlasti kar se tiče neodpustljivega zanemarjanja Prekmurja in Mur* skega polja ter Slov. goric od strani vlade. Graja tudi mariborsko delavnico j. ž. ki vzdržuje še danes elemente, ki so vse prej kakor Ju-posloveni in ki se iz srca vesele, da škodujejo naši državi. Omenja tudi neugodne zveze z Dalmacijo ter predlaga resolucijo, v kateri shod protestira proti odcepitvi Prekmurja od omrežja južnoslovenskih leznic in zahteva vzpostavitev zveze Ljutomer — Ormož — Rogatec — Krapina. Nadalje se zahteva, da se načrt železniške zveze Maribor — Radgona čimprej oživotvori in napram Avstriji, ki onemogocuje promet na progi spilje — Ljutomer izvedejo represalije s tako, ukinjenjem izvoza živil. G. Weixl poroča o Mariboru kot trgovskem in prometnem križi« šču. Navaja vzroke neuspeh« venske trgovine, ponajveč tudi zaradi nedostatkov pri carini in premajhnega prostora za železnK!:i tovor na glavni postaji, graja kupčijo tihotapcev in zahteva za izvr* sevanje trgovskega poklica usposobljenost najmanj osemletne prakse. G. Čučkovo poročilo o pro* padanju vinske trgovine odpade, ker je referent bolan. G. Z e I e n i k se v daljših iz* vajanjih peča s prosvetnim delom nad trgovstvom v Časopisju, šolah ter strokovnih in gospodarskih organizacijah. G. Sernec navaja poučne vzglede o hibah sedanjega obdače-vanja. G. J e I a č i n si pridrži svoj referat o izenačenju trgovske in obrtne zakonodaje za strokovni list in preide k resoluciji, v kateri se izraža protest proti razširjenju zakona o »radjama« za celo kraljevino, zahteva zagotovitev kom-petence za trgovska, obrtniška in industrijska vprašanja v ministrstvu za trgovino in obrt, nadalje i zahteva ohranitev trgovsko » obrt* j nih zbornic, v katerih naj dobi trgovina, obrt in industrija posamez* j no svojo avtonomijo po panogah ! in zahteva končno novi zakon za ] trgovske potnike. — V posebni resoluciji se zahteva, da ministrstvo v zadevi represalij ali sankcij proti Nemčiji odredi, da našim trgovcem i ne bo treba plačati 50 odstotkov nad fakturo od onega uvoznega bla* ga, ki so ga pred izidom teh sankcij že plačali v Nemčiji. S tem je bil dnevni red za do« poldne izčrpan. Predsednik naznani, da se v I:alo nameravani izlet no vrši, pač pa se ob 14. nadaljuje dnevni red in otvori debata. Pri popoldanskem zborovanju prevzame predsedstvo g. Strmecki. Namesto odsotnega poro** čevalca g. Goloba poroča g. Zebai o razmerju trgovine napram zadru« ništvu. Globoko v zadružniško živ« ljenje, osobito uradniške konzume Begajoča resolucija protestira proti favoriziranju zadrug in konzumov, zahteva ukinienje dajanja brez« obrestnih posojil zadrugam, obdavčenje zadrug in konzumov enako 9 trgovci, preklicanje določbe, da za« drugam ni treba plačati prometnega davka. Urad. organizacije ne smejo prodajati blaga tudi nečlanom. Pri slučajnostih so se javili razni govorniki, ki so se v svojih izvajanjih pečali ponajveč z neznosnimi razmerami pri carinarnici, že« leznici in pošti, glede katerih slednjih dveh so zborovalci soglasno obsojali sistem, da hoče državnaj uprava železnic in pošte kriti % obratnimi dohodki potom neprimernega zvišanja cen vse stroške« Tozadevna zanimiva izvajanja Je podal zastopnik zveze špedicijskih podjetij g. dr. Radej. — Splošno odobravanje so žela tudi izvajanja in kritike g. Korošca, trgov-sa iz Prekmurja, ki je v živih barvah orisal škandalozne železniške raz« mere v Prekmurju. — G. Tonejc iz Maribora je zahteval nastanitev ke« mikadnženirja pri tukajšnji cari« narnici. — Tajnik g. Mohorič je podajal na posamezna vprašanja In interpelacije vedno točna in teme« ljita pojasnila. Zborovanje, kateremu Je pri« sostvovalo nad 150 delegatov, je za« ključil predsednik ob 16., želeč vsem veselo svidenje prihodnje leto v Celju. Za lepoto nale domouine. ii. Na kmetih. Toda pustimo Ljubljano. Nje lepota ima varuha v mestnem mngistratu, ln moj članek je namenjen glavno stavbam na kmetih. Tu bo s primerjanjem težava. Slabih vzgledov je po deželi dovolj, dobrih med novimi zgradbami do malega manjka. Še mani. kakor v Ljubljani je na deželi baharifa na mestu. Ravno hiše, ki hočejo biti arhitektonično izrazite, so povečini ponesrečene. Da se o tem prepričamo, nam ni treba daleč hoditi. Poglejmo n. pr. v Domžale. Naj so stavbe ob glavni cesti katoliške, ali brezversko. slovenske, ali Urolske, a malimi iz;omami kar oči bolijo od njih »lepotec. NIČ boljše ni na Jesenicah, na Bledo, v Bohinjski Bistrici, povsodi, kjer se je r zadnjih letih veo gradloi. In vendar Je bilo starih, dobrih vzorov gotovo povsod! dosti. Primerjajte tako novo gostilno, katero sera omenil začetkoma, n. pr. 8 Kozakovo hišo na Grosupljem, kjer Je HI* pred vojno tudi gostilna. Kako Je Alfonz Daudet: č Tartarin na planinah Roman. Prevedel dr. I v o Š o r 1 i. Naenkrat vstopi Tartarin, natovorjen z odejami in nahrbtnikom v roki ter strašno bled in prepaden. Proti divji taraskonski fan* taziji je vsaka, tudi lekarniška veda brez moči; zato Bezuquet takoj misli na kak stra* sen dogodek in ves prestrašen zavpije: »Ne* srečnež, kaj pa je? Ali ste zastrupljeni? ... Čakajte, takoj vam dam ipeke--—« In že grabi po svojih steklenicah, da ga more Tartarin ustaviti šele, ko ga ima /e okoli pasu. »Strejla, tok čakajte no in poslu* šajte me!« renči, in njegovemu glasu se pozna ves srd igralca, ki mu je bil skvarjen nastop. In stisnivši lekarnarju še roko z železno pestjo, pristavi: — Ali sva sama, Bćzuquet? — Ma pej da ... odgovori oni in se nekam plaho ozre okrog sebe... Pascalon že spi (Pascalon je bil njegov vajenec) in mama tudi. Toda zakaj? — Zaprite zaklopnice! kratko veli Tarta* rin. Lahko bi naju od zunaj kdo videl... Ves trepetajoč je Bezuquet izvršil ukaz. Star samec, živeč s svojo materjo, ki je ni ni* koli zapustil, se je zdel mil in boječ, kakor kaka gospodična; a to je bilo v prečudnem nasprotju z njegovo zagorelo poltjo, z njegovimi debelimi ustnicami, njegovim velikim nosom, čepečim nad razčeperienimi brki, sploh z vso to glavo kakega alžerskega morskega roparja pred francosko okupacijo. Taka nesoglasja pa niso nič nenavadnega v Ta* raskonu, kjer so glave, te rimske in saracen-ske glave, še preveč izrazite. Saj kar vabijo slikarja, naj jih nariše! Seveda jih je kaj čudno videti v teh vsakdanjih meščanskih obra* tih in s temi premiroliubnimi običaji malih purgarjev. Recimo, Excourbaničsa, ki te živo spominja Pizara ali kakega drugega velikega španskega konkvistadorja, pa prodaja trak in obrača svoje plameneče oči, da spečd za dva groša sukanca. Ali pa Bezuqueta, ki naleplja napise na steklenico sladica ali »sirup gum-mi«, a je podoben staremu gusarju s severne afriške obali. Ko je bil lekarnar zaprl zaklopnice ter jih pritrdil še z železnimi zapahi in povprečnimi drogi, pravi Tartarin, ki sploh rad kliče ljudi po njih krstnem imenu: »Poilušajte me, Ferdinand!« In potem mu privre iz srca ves srd, ki se je bil nabral v njem proti nehvaležnosti niegovih rojakov. Vse nizke naklepe, ki jih proti njemu priprav* lja »kurja noga«, razodene, in vse nakane, ki jih kujejo za prihodnje volitve njegovi pro* tivniki, pove pa tudi, kako misli odbiti naperjeni udarec. Pred vsem je treba največje tajnosti in da ne pride nič na dan prej, nego v trenutku, ko bo uspeh že morda gotov. Razen, če bi se dogodil kak slučaj, skakršnim je treba vedno računati, ena tistih strahovitih katastrof ... »Ejla, vražja reč! Nikar ne piskajte tako, Bezuquet, če človek govori z vami!« Toda to je pač lekarnarjeva slaba navada. Od narave bolj sam svoj in molčeč Človek — med Taraskonci tako redka lastnost, da mu je prav ta naklonila predsednikovo za* upanje — so se bile navadile njegove, obliko velikega O tvoreče, debele ustnice, da so neprestano žvižgale, pa se je zdelo, kakor da žvižgajo vsemu svetu v brk, celo takrat, če si mu pripovedoval še tako resno stvar. Junak pa je položil, ko je omenil svojo morebitno smrt, istočasno debel zapečaćeni zavitek na stol ter dejal: »Tu je moja oporoka, Bćzuquet. Vas sem si izbral za njenega izvršitelja...« — Fu ... fii... fii... je pihal lekarnar, ki se sicer ni mogel ubraniti svoje grde navade, ki pa zato ni bil nič manj ginjen in nič manj razumel, kako veliko zadačo mu je bila name* nila usoda. Naposled se je približala ura slo* vesa, in lekarnar je bil mnenja, da morata trčiti na srečen izid s »čim dobrim, čo... s čašo Gorusovega eliksirja«. No, ko je odprl in preiskal že razne omare, se je spomnil, da ima ključe do Gorusa mama. Treba bi jo bilo torej zbuditi in tako izdati, kdo je doli. Tako sta torej nadomestila eliksir rajši s Čašo »Ka« labrskega sirupa«, nedolžno brezalkoholno poletno pijačo, ki ga je izumil Bčzuquet sam in jo oglasil v »Forumu« s temde inseratom: »Kalabrski sirup, po deset soldov steklenica* s posodo vred«. »Kadavrski sirup, s to vodo vred,« se je rogal peklenski Costacalde, ki je moral ogr« diti vse, kar je napravil kdo drugi. Sicer pa je sovražnik s tem hudobnim dovtipom pro« dajo samo pospešil, in Taraskonci so se kar trgali za »kadavrski sirup«. Ko sta si trčila in izpila ter si rekla še zadnje besede, sta se objela. Glasno je piskal« Bezuquet v svoje br_^e. v katere so se mu kov talile solze; Tartarin, ki je čutil, da mu gre tudi na jok, se je trdo obrnil in zarenčal: »Pej, z Bogom zdaj!...« In ker je bila pot zaprta z rulojem, je moral junak po vseh štirih Iz le« karne. To ]e bila prva poizkušnja na trnjevi poti... Tri dni na to je dospel v Vitznau na vznožju Rigija. Rigi ga je mikal za začetek kot tura za vežbo, že radi nizke višine (1800 metrov, torej približno desetkrat več od Mon« te Terribla, najvišjega vrha domačih hribov!), kakor tudi radi sijajnega razgleda z njegovega vrha na vse brnske Alpe. Saj leže okrog jc« zera tako bele in rožnate in tudi tako blizu kakor bi čakale, katero izmed njih si bo izbral hribolazec, da vrže svoj cepin nanjo. 36 2 stran SLOVENSKI NAROD-, dne 1°. aprila 192i. 87 stev. ta namenu in kraju primerno zgrajena t Odstavljena od ceste, da se dobi prostor za vozove, ki se ustavljajo pred hišo. Ka levi uvoz na dvorišču, na desni pred hišo vrt, na njena le ena lipa, katere senca pa rabi popotnika Se bolj, kakor kozarček vina. Dobrodušna hišna posoda kaže solidno blagostanje in vzbuja popotnikovo zaupanje, povsod vlada harmonija. In takih hiš je dosti po naSih krajih. Na primer Pavlinova v Podbrezju, pri Slaparju v Lukovici (sedaj nekoliko pokvarjena z nepremišljenim prizidkom) in druge. Dobrih vzorov torej ne manjka. Pa si oglejmo omenjeno novo gostilno. Pokrita je najbrže z etemitom. V tem slučaju bo hler trotovo pokrit z rudečo, lopa za vozove, ki je iako srečno postavljena, da se ves nered vidi s ceste, bo pa pokrita a Črno zarezano opeko. Ako ie pri hiši lesena vrtna uta, ie pokrita z lepenko sli pločevino. Morda tudi z cementom. Ako vstopite v hišo po leti, ko so okna odprta, vleče že prepih v ves kotih. Po zimi boste prezebali, ker je zidovje prešibko, prevelika okna zlabo zapirajo in v mali nerodni peči sicer gori, ne prihaja od nje nobene gorkote. Tudi pred to hišo stojita lipi. Na vsakem koncu. 5 metrov pred oknom po ena. Vsajeni sta tako, da se vsak voz, ki se vstavi pred hišo, o nje zadene. Za to ste že obe ranieni. Cez deset let ju bodo začeli obsekavati, ker bodo segale veje do oken in strehe. Cez petnajst let pa ju posekajo. In gospodar, ki je to hišo postavil na mesto stare domačije, si domiMjuje, da Je zgradil lepo poslopje. Nekaj mu sicer pravi, da ni vse v redu. a ne more iztakniti. kaj ni prav. Domačega Škrata je zapodil, pa ga ne-prikliče nikoli več. Povsodi gineva čut za lepoto. Opazite to pri vsaki malenkosti. Poglejte le stare čebel jnjake, naivni humor slikanih kranjskih panjev in primerjajte jih z novimi. Zopet rumeno ali zeleno pobar- vana 8 vi čari j a, pokrita z lepenko ali eternitom, zelen, rumen, rdeče končnico panjev, na nekaterih prilepljene razglednice — se čebelam se vidi, da jih je aram takega stanovanja. Tudi vodne naprave, mlini in žage kvarijo v novejši dobi kraj, če tudi bi prav to lahko služile k oživljanju okolice. In motil bi se, kdor bi mislil, da so te novejše naprave vsaj v tehniškem oziru bol]le od starih. Prav na robe. Pri starin mlinih in Sagah je vzlic njih primitivnosti izraba vodne sile navadno popolnejša, kakor pri novih, ki vode sploh ne znak) ali pa ne morejo izkoristiti. Volna in sedanja gonja za lirami nam je pokončala veliko lepega in žlahtnega drevja na kmetih in temeljito spremenila lice marsikaterega ljubkega ko ti ca naše domovine. NekoUko v tolažbo nam bodi, da to niso le naše bolečine. Čut za lepoto je izginil v preteklem stoletju skoro po vsi Srednji Evropi in posledice so bile v krajih, kjer je ostalo iz prejšnjih Stoletij več zgodovinskih in umetniških spomenikov še veliko slabše, kakor pri nas. Pod raznimi gesli gospodarskega napredka, prometnih potreb, hicilene itd., za katere pa se jo skrivflla večinoma le nevednost in materialistična sebičnost špekulantov, so padali ti umetniški zakladi na neprecenljivo škodo teh krajev. In bilo treba hudih bojev, predno je vsaj deloma prodrlo spoznanje, da je tako početfe tudi velika kulturna sramota za našo dobo. Pri nas se ni toliko grešilo, no, tudi naše bosrastvo je v tem oziru mnogo manjše, kakor drugod. Lepota na£e domovine obstoJi večinoma v lepoti narave in harmoničnem prilagođen ju življenja, kfkor ga je ustvarila večstolet-na tradicija. Za to se nam le ogibati v*etra. kar bi bilo v kvar tej lepoti in storiti vse, da jo ohranimo. J. FTilhert. Politične ugifi. sr Vprašanje Protieevega mandata. Beogradska >Pravda« z dne 17. t m. piše: >Kakor se zdi, ne namerava radikalni klub likvidirati vprašanja o ob-strukciji, ki jo vodi g. Protić v stranki. Radikalni poslanci smatrajo, da ne kaže, da bi vzeli v pretres znano izjavo g. Protića o >Obznani« in njegovo sporočilo, da je prenehal biti član radikalne stranke. Kakor se zdi. se oni nadejajo, da bo poslal g. Protić stranki posebno pismo, na temelju katerega bodo potem odločevali. Zozirom na to člani radikalnega kluba ne prihajajo na seje verifikacijskega odbora, da bi s tem preprečili, da bi se sprejela v odboru Protićeva demisija. Sodijo namreč, da Je njegova ostavka pogojna in da bi ob priliki odločitve verifikacijskega odbora lahko nastala v parlamentu neprijetna debata, ki bi lahko vsled vmešavanja drugih skupin v stvar povzročila tudi zmedo v radikalnem klubu. Vsled tega ostaja ProtiĆevo vprašanje še vedno odprto in se ni nadejati rešitve ne na eni, ne na drugi strani. = Debata o ustavi. Iz Beograda poročajo: Če ne pride kaj posebnega vmes, bo splošna debata o ustavi končana povprečno v desetih dneh. Pred-sedništvu ustavotvorne skupščine je došlo kakih 130 predlogov za izpro-membo in za dopolnila nekaterih členov ustave. = Trgovska pogajanja s Italijo. 15. t m. so se v prostorih Narodne tanke sestali italijanski in naši delegati k trgovinskim nagajanjem. Italija je bila zastopana po gg. LucioHjn, Barateiliju, Caprieriju in Silveriju, našo državo pa so zastonali dr. Trura-bič, dr. Žerjav, Vaso Kukič, dr. Ninči-ča pa ni bilo k seji. Min. za trgovino in zunanje ministrstvo še nista dali in-atrukcij našim delegatom, zato bo vlada najbrže sama vodila pogajanja. Na prvem sestanku je govori Lucioli, ki je naglasa! potrebo čim ožjih trgovinskih odnosajev med Jugoslavijo in Italijo. — Izmišljene vesti. Uradno poročajo iz Zagreba: Iz poučenih virov se doznava, da se med našimi državljani ob Dravi, posebno v občini Gola širijo tendencijozne vesti, da bo naša država ondotne naše državljane predala Madžarski in da bo zato dobila druge kraje. Našim oblastem je bilo povodom teh lažnjivih vesti naročeno, naj tamošnjemu prebivalstvu sporoče, da so take vesti popolnoma izmišljene in tendenciozne. — Herman Wendei o Jugoslaviji. Iz Frankfurta ob Meni poročajo: 14. t. m. je imela Zveza nemških gospodarskih interesentov v inozemstvu zborovanje v tukajšnji trgovski zbornici. Zborovanja so se udeležili odlični industrijski krogi. Na'več zanimanja Je vzbudil referat Hermana Wende!a. ki je referiral o gospodarskih odnošaiih med Jugoslaviio in Nemčijo. VVendel je izvajal med drujrim, da se more tvorba velike j u gosi oven ske države Primerjati le ustanovitvi nemške države 1. 1871. Politični edinosti v Jugoslaviji bo neobhodno sledila tudi gospodarska. Ker je IndustrTa v Jugosloven-skih pokrailnah le malo razvita, sme Nemčija veliko upati od te nove drŽave. Voina. ki je v Jugoslaviji povzročila pomanjkanje vseh zalo*, le napravila deželo zrelo za eksport. Če tudi je mlada Jugoslavija politično zapisana antnntl, ki se trud!, da 'o pridobi tud! rospodarsko. vendar zahteva Jusrosla-vi*a vr.oostavttev trgovskih odnošaiev Z Nemčijo. Gospodarski odnoSan* z ati-tanto so že radi stanja valuto problematični Jugoslavija se le le pod pri- tiskom antante pridružila sankcijam. Interesi države pa so v popolnoma drugi smeri. = Plebiscit na Tirolskem in koroško vprašanje. Dr. Pavel Michaelis priobčuje v >Berliner Tageblattnc članek o ljudskem glasovanju za združitev z Nemčijo, ki se vrši 24. t m. na severnem Tirolskem. Predvsem konstatira, da je to glasovanje popolnoma različno od plebiscita v Schleswigu, na vzhodnem in zapadnem Pruskem in v Gorenji Šleziji. To glasovanje se tudi ne more primerjati s koroškim plebiscitom, ki se je vršil 10. oktobra 1920. Pri vseh teh glasovanjih je šlo za izpolnitev versailleske in st. germainske mirovne pogodbe. Severnotirolsko ljudstvo pa hoče po lastni volji manifestirati odločitev o svojih bodočih odnoša-Jih s nemško državo. Pomisleki proti te vrste demonstraciji so jasni. Znano je odklonilno stališče antante, predvsem Franeije. Ta demonstracija lahko provzročri za druge dele Nemške Avstrije, za zapad. Ogrsko, za Vorarl-berško in najbrž tudi za južno Koroško nore režkoče. Dr. Michaelis zagovarja v nadaljnem izvajanju plebiscit in končuje svoj članek z zatrditvijo, da bo narod, ki iz proste volje hrepeni po Nemčiji, sprejet z odprtimi rokami. — Naša vlada sprejme nemške ponudbe. Minister saobraćaja je sklenil, da se sprejme ponudba nemške tvrdke, ki hoče v imenu nemške reparacije dobaviti 10 lokomotiv in 2000 tovornih vagonov. = Jurisdikcija habsburškega škofa v Jugoslaviji. Srbski in hrvatski napredni listi pozivajo vlado, naj takoi uredi vprašanie jurisdikcije madžarskega škofa v Szombathelvju. ki je prvi spreel bivšega cesarja Karla in ki ima še vedno cerkveno jurisdikcijo in kom-petenco v našem PrekmurJu, ker vendar ne gre, da bi madžarsko-habsbur-š*ki volk čuval naše ovce. ss Antanta in Nemčija. Kakor poroča >Eaet Europe«, je Briand v zborničnem odseku za zunanje posle govoril o nameri, pričeti posvetovanja z zavezniki da, se stori sklep glede novih odredb, potrebnih proti Nemčiji. Te odredbe so bile tudi predmet dopol-danje konference v Flvseeju. Nove odredbe se bodo nanašale ne 1© ne ra«^d-bo novih delov nemškega ozemlja, marveč tudi na gospodarske stvari. Razmotrivale se bodo tudi gorenje - sle-zijsko vprašanje, katerega nameravajo rešiti v zmislu mirovne pogodbe. — Poročevalec lista >Joumal< je imel porazgovor s predsednikom švicarske zvezne države Schulthessom, ki Je energično dementiral vesti, da po je Švica ponudila za posredovanje z Ameriko, da bi se zopet pričela pogajanja med Nemčijo in en t en to. s« Dogovor med Češkoslovaško in Avstrijo. Na poslednji seji se Je končalo posvetovanje o prvem delu obsežnega dogovora med Avstrijo in Češkoslovaško. V tretjem branju so ae razen dveh pridržkov sprejel« te točke: 1. Nacrt za splošni del trgovinske in prometne pogodbe: j. načrt za zaključni protokol k splošnemu delu, ki te nanaša, na trgovinako pogodbo; 8. načrt protokola o para grafi ran ju pogodb; 4. načrt o olajšavah prometa na meji; 5. načrt veterinarske pogodbe; 6. načrt dogovora o vzajemnem priznavanju svedočb za pregledano bla*o: 7. načrt dogovora o vzajemnem priznavanju znakov na strelnem orožju. — Poleg tega ee Je obnovil «amosta!en dogovor sa olajšanje telesniškega prometa ln in pripravil načrt za zdravniško prakso v obmejnih krajin* as Razsodišč« glede sporov med našimi in nemškimi d žavljani. Iz kabineta ministrskega predsednika poročajo: Mešano razsodišče, ki ima po mirovni pogodbi z Nemčijo, § 305, presojati spore med našimi in nemškimi državljani, so je pred nekaterimi dnevi konstituiral-. Predsednik razsodišča je švicarski profe^.r Logot iz Ženeve, naš razsodnik je profesor dr. Drago-tin Arangjelovič, nemški pa dr. Beh-ring. Razsodile bo te dni v uradnem listu objavilo 6voj postopni red. Inte-resirani krogi *e opozarlaio. da je rok za pritožbo zelo kratek in da je vae nadalnje razvidno iz postopnega reda. = Nehvaležni Grid. »Balkan« piše med drugim: Grčki narod žaluje, grška vojska je doživela v Mali Aziji strašen poraz. Grki bežijo na vse strani in se jim ne godi nič boliše kakor pod poveljstvom Konstantina pri Larisi 1806. Turki so jim dali take batine, da se vsled strahu in bolečin ne bodo zavedli, dokler ne pridejo do morske obale. Grkov je bilo trikrat več necro Turkov, toda za Grki ni bilo zaveznikov, ni bilo Srbov in tudi jih ni vodil modri Ve> nizelos. Neka nevidna moč kaznuje narode za njihove grehe. Orki se že ozirajo za Venizelosom in Srbi. S kakšno pravieo? Njihovo nostopan<> z Venizelosom ostane večna sramota v grški zpodovini. Niihovo zaupanje v nas je slaba nada. Če smo hrabri, ne maramo biti naivni. = Italijani svarijo Nemčijo. »Temno« piše, da bo Nemčiia našla v Ameriki in Italiji pomoč, ako popusti napram antanti. Ako ostane Nemčija trdovratna, bo mogel triumfirari najskrajnejši francoski nacionalizem. List omenja končno novo nrotinemško knm-nano angleškega in francoskega časopisja ter pravi, da bi mo^la nemška trdovratnost povzročiti usodno krizo v Evropi. = SpansVj socialisti proti komunizmu. Iz Madrida poročajo, da so španski socialisti na svo:em kongresu odklonili z 8000 glasovi proti 6025 pristop k tretji internacional!. Iz nase kralfeuims. — Zahteve naših tiskarjev. Zveza grafičkih podjetij v naši kraljevini Je pri finančnem in prosvetnem ministrstvu vložila predstavko o stanju tiskarske industrije pri na«. Zveza zahteva, da se obremeni s carino uvoz v našem Jeziku v Inozemstvu tiskanih knjig ali pa da se s tiskarji postopa kakor z izdajatelji knjig in da se tiskarne osvobodijo plačila carine na tiskarski materijal in papir, ker izdajatelje, ki so oproščeni carine na knjige, država favorizira na škodo tiskarjev. Dopisi. — Iz Tržiča, Sedaj, ko so bližajo nove volitve v občinski odbor, je vsekakor potrebno, da premotrimo gospodarstvo starega občinskega odbora. Štejemo namreč i to v pravico posameznih občinarjev, da so vsaj nekoliko poučeni o stanju občinskega premoženja. Treba je, da vsak volilec ve, komu naj zaupa in kdo je zaupanja vreden. Ko je sedanji odbor leta 1913. prevzel od Nemcev občinsko upravo, je res dobil blagajno v precej slabem stanju, drugo premoženje pa je bilo vzorno oskrbovano. To je, občina se je nahajala v aktivnem položaju, kar se je zlasti pokazalo pri nizkih občinskih dokladah. Tudi novi odbor se je prečoj časa trudil, da obdrži gospodarstvo vsaj na višini aktivnosti, kar so mu je deloma tudi posrečilo. Seveda je moral nekaj troškov črtati iz občinskega proračuna. Pod upravo Nemcev smo imeli v Tržiču dva policijska stražnika občinskega slugo in nočnega čuvaja. Prvi se je izgubil en policijski stražnik, potem drugi, in ko je umrl občinski sluga, ostala je občina brez vseh teh treh služabnikov, ostal je samo nočni čuvaj, kateremu pa so pridali mesto prvih treh še enega nočnega čuvaja kot rezervo. Za alugo pa je prišla ženska. Kakor smo že rekli, novi odbor se je trudil, da vzdrži staro stanje, in še Je štedil na ta in drugi način, pač ne zasluzi graje, pač pa pohvalo. Amnak prišla so viharna leta — pravzaprav tudi odklonitev policijskih stražnikov tudi že spada v ta leta — in občinski odbor je izgubil glavo, to se pravi, glavo je obdržal, ali na nesrečo delal samo po tej glavi. Občinsko gospodarstvo je pričelo iti rakovo pot. Kar ni šlo po nasvetu te »glave« obeinsk. odbora za vojna posojila, prigrabili po si posamezni občinski odborniki na račun dijet dnevnic itd. In tu hočemo navesU par drastičnih slučajev. Po znanem dobrotniku CM D. inženirju Vilku Pollaku je podedovala tudi občina za svoie reveže eno tretjino njegove hiše in dve mali hišici v neposredni bližini te več?e bile. V oporoki pa se zapušča to premoženje občini le v tem slučaju. Če bi kdo od pokojnikovih sorodnikov do gotovega časa teh hiš ne hotel odkupiti. To se Je tudi zgodilo, kajti nečakinja Pol-lakovs je hiše kupila od občine za 40 tisoč kron. — Ta vsota pa je kmalu izginila brez sledu, in kakor se javno šepeče v Tržiču, po nasvetu iglavec za vojno posojilo. Ne gre se tu za to. da je za ta predlog glasoval ves občinski odbor, torej tudi naprednjaki in socijalisti. Kdo bi bil upal v tistih časih glasovati proti ? Ali se ne bi kar nalašč izpostavil grdemu ln nizkotnemu denunciranju, ki je bilo kaj krepko razvito ori klerikalni, kakor pri nem*ki stranki? Ali niso ravno Nemei spravili par klerikalnih odbornikov, ki so lim bili malo preveč narodni, v uniformo? Tn ali ni župan sam večkrat grozil po-\ ssjnesuucn odbornikom e front*** v pogledu smo si čiste na jasnem, da celokupni občinski odbor drugače ravnati ni mogel, pač pa pade tozadevno vsa krivda na »glavo« kot predlagatelja. Saj je pa za to tudi dobil na račun občine zaslužni križec. Kaj za to, ee so Kili siromaki oškodovani za ma.-tno vsoto, ki bi jim bila v težkih časih vojne prav prišla. Čemu treba revežu jesti? Odvadi naj sel Na prav Čuden in nerazumljiv način pa je izginilo še neko drugo premoženje občinskih siromakov. Stari baron Julij Bom je v svoji oporoki volil občinskim revežem eno državno obligacijo v znesku 29.000 K. Ko je bilo pred nekoliko meseci treba dati vse obligecije žigosati pri davčnih uradih, je manjkala ravno ta obligacija. Kje ie? Kam je izginila? Ali je šla morebiti tudi pot inž. Polakove dedAčine? Kadar naši reveži — po veliki večini Izonemogli delavci, za katere ima sicer klerikalna gospoda tako veliko srce — že vendar — te malo preveč stradajo, napiše se nabiralna pola in dva odbornika prosita za milodare od hiše do hišo. Ali je potrebno, ko so imeli reveži tako lepo premoženje, ki ga je pa klerikalna, »glava« tako lahkomisljeno vrgla v nenasitno avstrijsko žrelo. Sicer pa ima tržiška občina, ki je radi svojih gozdnih kompleksov eni najbogatejših oličin, še druga pota in načine, da bi lahko skrbela za svoje reveže, ne ravno z beračenjem. Kjer pa je slalo gospodarstvo, tam so vsa sredstva dobra, samo da se zainažejo oči prebivalstva. — V prihodnjih Člankih spregovorimo o gosj>odarstvu dalje. Dtieone uesfL V Lubtjan* 18, — Kako molče! Klerikalcem smo z notico »Klerikalna nesram* nost«, v kateri smo na podlagi fakt dokazali, da so klerikalci s svojo politiko v zadnjih desetletjih si* stomatično uničevali Ljubljano, docela sapo zaprli. Molče in ne dado nobenega odgovora. Naj* brže menijo, da se bodo s previd* nim molkom izognili vsaki nadaljni razpravi o tem velcakruainem vpra* Sanju. Toda klerikalna gospoda se moti, stvar je prevažna, da bi o njej ne razpravljali pobližje. Tako bo treba povedati ob priliki, za koliko so klerikalci oškodovali po sodbi strokov* ujakov mestno občino s tem, da sc ji odvzeli vodno silo na Ljubljanici, lu gie za težke milijone. Tudi o tlakarini bo treba še govoriti in o raznih drugih grehih, ki jih ima klerikalna gospoda na vesti in o ka* terih Še ni bila izrečena zadnja be* seda. — Kdo bo šef zdravstvene ob» lasti v Sloveniji. Na izrednem, mno* gobrojno obiskanem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani je bil sprejet predlog, da se predlaga ministrstvu za narodno zdravje za sanitetnega šefa za Slo* venijo in Istro mestni fizik v Ljub* ljani g. dr. Otmar Krajec. Razmere pri glasovanju je bilo: dr. Krajec 49, dr. Homan v Radečah 19 glasov. — Trboveljska in njena palača. Trboveljska je zopet ustavila zidanje svoje palače v Ljubljani. Par sto delavcev je ob zaslužek in tudi druge krivice so storjene. In zakaj vse to? Zato, trdi Trboveljska, ker se ie slovensko časopisje drznilo jo napadati radi njenega poslovanja s premogom. Mislimo pa, da živi Trboveljska še vedno v oni ošabni domišljiji, da lahko dela kar hoče in kadar in kolikor časa se njej poljubi. Žalostno pa je, da ji je to res mogoče, kakor vse kaže. Do prevrata so nas gospodje od Trboveljske gospodarsko izkoriščevali, brez mere in usmiLenja. Njihova kolonija so bile naše dežele, Slovenci bogastev lastne zemlje nismo uživali. Zakaj pa naj tujec z Dunaja izkorišča še danes našo zemljo. Svoji gospodarji smo danes na lastni zemlji, izkoriščajo nas pa. kakor so nas preje. Odkod ima Trboveljska pravico, da dela, kar ji pride na misel. Najprvo ji sploh ni ugajala naša mlada država, Lahom, našim največjim sovražnikom so ponujali svoje rudnike, samo da se iznebi.o našega upliva. Ko smo se v Liubljani tresli, so se v Trbovljah smejali. In skoraj bi menili, da ni bil samo slučaj, da so prevratne misli vedno z nova vstajale v Trboveljskih rudnikih. Taki nemiri bi prav lahko tvorili povod za laško intervencijo. Ta družba je in nam ostane sovražna in opasna. In vendar vživa nekake predpravice. Milijonske dobičke si Izkopi ejo vsako leto, in vendar jim to ne zadostuje ter si sme cene premogu vedno in vedno zviševati, pri tem pa izrablja slovenskega delavca brez usmiljenja. Naši nacionalni ekonomi so sanjali o tem, da se razvije domača industrija predvsem v slovenskih deželah. Nerazumljivo je tedaj, zakaj se pusti, da nemoteno zahteva za premog neprimerno visoke cene. Trboveljski premog je dražji kot češki. Iz drage moke se pa cen kruh speči ne more. Naša industrija se pri tako podraženem premogu ne more razvijati, ker ni zmožna pri tako dragi produkciji konkurirati z inozemstvom. Ob vsakem podra-ženju premoga so nas prepričevali, da ie isto potrebno z ozirom na potrebne investicije v rudnikih. In vselej so nas prepričevali, da imamo le mi korist, če vtakne Trboveljska večmilronske dobičke v svoj Žep. Ker dela ne izvršuje, investuje le tuj kapital in tuji podjetniki, mi od tega nimamo ničesar. Izmed obečanih koristi je ena tudi zgradba palače v Ljubljani. Koristi, ki jih imamo od tega, se prav dobro zrcalijo v zapuščeni stavbi. Skrajni čas je zato, da se temu samolastnemu ravnanlu Trboveljske npravi konec. Družba ima korist iz naše zemlje in zato nI nobenega povoda, jo v rokavicah priiematl. če se brani iznoln/'ti svoje obljube in svoie obveze. Družbi naj se že vendar enkrat pokaže trdo pest in napravi konec n'erdm samolasturnstirn. Sredstev ne marvka. lo snraviti do uvidevnosti, da so Čari AvsMje. kler le bila vsemogočna, va v«e'ej minili. 5 popnstb'fvo-st;o se nikrmor ne pride ?n tem potom zd 7. do 2^. junija. Osem dni pr> izpitu mora maturantom, ki so bili proglašeni za zrele, izročiti maturitetno izpričevalo. — Desetumi delavnik v obrtniških podjetjih. S'MČbene Novine* z dne 15. aprila priobčujejo uredbo o spremembah in dopolnitvah naredbe o delavnem času z dne 12. sent. 1919. Ta uredba doleča: »V maniših obrtnih podjetjih se delavni čas lahko podaljša do 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko. Pod malo obrt o se razume'o ona samostalna podjetja, kier se ne uporabila elementarna sila (parna« elektrN vodna itd.) marveč je delo Izključno ročno, a v podietju ni zaposlenih kakor 5 delavcev. Obrtna podietia. ki so sestavni del kakšnega večjega podietia, se morejo posluževati tejra privilegija. — Pridelitev ohfine Žiri. Politična občina £iri, ki ie bila zaradi itali-jsnske okupaeije začasno odcepljena od okrsinega glavarstva logaškega ter priklopljena okrajnemu glavarstvu v Kranju, se je kolikor je po rapalski pocodhi pripadla na?i državi, er.in-pridelila u postavi i en emu okrajnemu glavarstvu v Logatcu. — Razpnfcčeno nemško društvo. Društvo >Freiwillige Feuor»vehr< v Mnrenber^u (okr. Slov. gradeč') ie raz pušeeno kor nasprotuje drž. Interesom. — Vlada proti mesarjem. De* želna vlada je naroČila mestnemu magistratu ljubljanskemu, da naj določi za prodajo govejega mesa primerne maksimalne cene. Ako bi se mesarji protivili prodajati meso po maksimalnih enah, naj mestni magistrat postopa proti njim z vso strogostjo ter jim odvzame tudi obrtne pravice ter poslovne pros store. — Pijančevanje. Ker se pijančevanje vzlio strogim protialkoholnim odredbam nadaljuje, opozarja policijsko ravnateljstvo občinstvo, da so bo v bodoče proti vsakemu začasnemu pijancu z vso strogostjo policijsko - kazensko postopalo v smislu ministrske naredbe s dne iS. nov. 1919, kakor I I po naredbi z dne 26. aprila 1854 Vsakega aretiranega pijanca brez razlike stanu se bo pridržalo najprvo v policijskih zaporih in se ga bo Sele popolnoma treznega zaslišalo. Pijanci, ki bodo aretirani zvečer ali ponoči, osta nejo čez noč v policijskih zaporih. — Vsem delegatom pri »Osrednji Zvezic včlanjenih strokovnih organizacij javnih nameščencev. Poslanec profesor R e i s n o r poroča danes v pondeljek, IS. t m. ob 20. uri v sejni dvorani mostnega magistrata o podrobnostih izenačenja plač državnini nameščencem, K sestanku so vabljeni vsi delegatje, katerih vsak lahko privede seboj Se po enega tovarifea. — Vidiranje polnih listov. Za vi-diranje potnih listov avstrijskih državljanov pobirafo tuzemska (politična) oblastva odslej +akso 25 in pol dinarja. — Preureditev selske službe. Z dnem 1. maja t 1. se preuredi pri poštnem uradu Rogaška Slatina doetav ljanjo poštnih pošiljk po sel<;k. pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: dnevno razven nedelj: Sv. Trojica, Brestovce, Ceste, Plat. Sv. Katarina, Ranjkovec, Nimno. II. okraj: dnevno razven pen-deljka: Temnil:, Topole, Sv. Mohor, Male Rodne, Vel. Rodne, Pernek. III. okraj: dnevno razven nedelj: Tržiše, Erjavec, Sp. SeČovo, Gor. Sečovo, Oe-rovec, Irje.rV. okraj: dnevno razven nedelj: Ratan^skaves, Negonje, Zg. Tar kačevo, Sp. Takačevo. — Tzpit za uics^nc^ra stavbenika Je položil na Dunaju ^osp. Viljem Krainer, izredni slušatelj na tehniki v Gradcu. — Demonstracije v gledališču. Kot nekako revnnšo za komponista Koso i a so nekateri mlajši pisatelji, glasbeniki in muziki s pomočjo ne* katerih akademiov vprizorili v so* boto povodcem predstave VTosV-* bučne in viharne demonstracij. 7c tekom popoldneva se ie zaznalo, da ie pesniV Podbevsck ktitHl 20 bil* konskih sedežev. Raznme se, da se je na to priprtvihi tudi Kovpčevr stranka. Z veliko nervoznostjo in napetostjo so pričakovani pričetka predstave. Prvi akt je končal bres vsrkec^a incidenta, mir?o. Ko fe nv natcij g. Rukavina položil taktirko In se je operni pevec Kovač poka* zal na odru, je nastal viharen aplavz. Takoj pa je sledil rezek žvižg in brlizg. Nastal je hrup. Pevec Ko* vač je prejel — venec. To je hrup še povečalo. Na dijaško stojišče so stopili številni stražniki ter začeli čistiti in goniti demonstrante ven. Mahoma je bila ravnateljeva pisar? na za kulisami polna mladih areti* rancev. Privedli so v pisarno nad 25 demonstrantov. V drugem dej a? nju se je hrušč in ropot še stopnje* val do vrhunca in je bilo skoro mi* sliti, da bodo demonstrante prc» prečili nadaljno predstavo, btevilni policijski aparat pa je končno de* monstrante pomiriL Po drugem de* janju so se v vestibulu pred blaga j* no zbrali številni mladi ljudje in razvila se je med njimi živahna de* bata za in proti. Nadaljna pred* stava je končala mirno. — K vče* rajšnji predstavi »Zlatoroga«, v ka* terem poje Kovač vlogo Janeza, je bil iz preventivnih ozirov zabra* njen vsak dostop na dijaško stoji* šče in na galerijo. Nekateri mlade deniči so si nakupili več vstopnic in so nameravali zopet demonstrirati. Demonstracije pa so izostale, — Izzivalci postavljeni na cesto. V restavracijo pri Slonu je snoei okoli 8. ure nastal velik vihar. Restavracija je bila nabito polna gostov. V glavni sobi je sedela tudi neka nemskutarska družba. Neki Dalmatince je nekaj časa poslušal nemška izzivanja na kar je stopil k dotični mizi in pozval družbo, naj no izziva. Neki mlad nemški verižni'-: pa mu je ironično vzkliknil: »Živela Avstrija!«, čeprav ga je popreje mirno opozoril na razmere na Koroškem, kjer morajo Slovenci prenašati vsakovrstno nasilje, čim je Dalmati-nec začul ta izzivalni vzklik, je stopil k mizi ter začel temeljito pometati. Ta klic je slišala tudi družba stalnih gostov v bližnji mali sobi. Z ogorčenjem se je dvignila proti izzivačem. Nastal je vihar, ki je tekom petih minut po-medel vse nemške in italijanske veriž-pike. Škode ni bilo nikake. V restavracijo je došla tudi Številna policija, ki pa ni imela povoda uradno posredovati. Ko se je ta družba pozneje sestala pred glavno poŠto, se je naenkrat pojavila močna policijska straža, ki je družbo odvedla na stražnico, češ da se vede na ulici — nespodobno. Na stražnici so iih. izpustili, ker ni bilo absolutno nikakega povoda za aretacijo. — Pri Sv. Janezu na Bohinjskem jeaoru se je doigTala preteklo soboto tragična rodbinska drama. Najemnik hotela pri Sv. Janezu, bivfci kapetan Cvitković, je ustrelil svojo ženo, rojeno Aumanovo. in na to okronil revolver proti sebi ter bo takisto ustrelil. Vzrok umoru in samomoru ni znan. — Aretacija. Povodom k on tro* le tujcev je bil pred dnevi v nekem hotelu Kolodvorske ulice aretiran artist Josef Fleischer, rodom iz Sze^ gedina. V Ljubljano je prišel iz No* vega Sada, kier je nekemu artisti* čnemu gledališču v daljšem času odnesel razne gledališke garderobe v vrednosti 100.000 K. Njegov so* krivec Otto Holl, Dunajčan, je bil tudi v Ljubljani aretiran, toda ta se je policiji pravočasno izmuzal. — Velika škoda. V nedeljo zjutraj 'e začelo snežiti in je snežilo celi dan. Težki pomladni sneg je povzročil na drevju veliko škodo. Mnogo nasadov ie bilo polomljenih, tudi na vrtovih so drevesa vsled velike teže snega mnogo trpela. Tako je n. pr. v Zvezdi sneg od-krhnil debelo kostanjevo vejo. — Krvav pretep na Vrtači. V delavski baraki Kranjske stavbinske družbe na Vrtači je sinoči okoli 8, ure nastal silen proton med delavci. Pretep je bil zelo silovit in je bilo vrč delavcev z noži več ali manj težko ranjenih. Policijska straža je pretepače takoj aretirala. Ranjeni pa so bili: delavec Ofentavšek Ivan v desno ramo, Anton Mastnak v levo ramo in Anton Obit po obrazu. — Poplavljene reke. Vsled silnega deževja zadnjih dni so potoki in reke silno narasli. Ljubljanica ie stopila iz struge in so morali odpreti zatvornico v Trnovem. V najkrajšem času je Ljubljanica silno narasla. Tudi Sava je zelo narasla in napravila mnogo škode. Pri Zidanem mostu je Sava razbila splav in sta vtonila dva splavarja. — Nesreča v Šiški. Na eizi, obloženi s 500 kg premoga, je sedel 91etni sin tovarniškega strojnika Peter Do-berlet iz Slovenske ulice Št 294. Do-berlet le včeraj okoli 5. popoldne padel a eize pod kolo in kolo mu je zmečkalo 6 to palo. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Premog. Stranke, ki imajo izkaznice B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 150 kg za K 16 v naslednjem redu: v torek dne 19. črke L, M, N. v sredo 20. O, P, R. v četrtek dne 21. S, S, T. v torek dne 26. t m. U, V, Z, Z. — Smrtna kosa. V Ivanjkovcih Je umrl znani posestnik, bivSi poštar, trgovec itd. g. Leopold P e t o v a r, star 72 let Bodi mu blag spomin! Dnnal manifestira za zdrnflfeo z nemCIlo. najnoiiejla poročila. Iz dežele anarhije. Običajni spopadi in poboji, — škoda v tobačni tovarni v Firenci znaša 10 mi-bonov. — Invalidi v Rimu so zasedli ie skoro vse javne urade. — Ferrara, 17. aprila. Prišlo Je, kakor vsak dan, aopet do spopada med fašisti in socialisti. Fašist Tenassi je ranjen z nežem, socialist Bolaveili pa leži v bolnišnici, pretepen in ustreljen v prsi. Fašisti divjajo po vsei proArinci. Župana v Spoletu so iašisti pretepli in ranili, ko jim je na vprašan, e, kateri stranki pripada, odgovorigi. da je komunist Fašisti so delavski dom opustošili ln razne knjige in spise zaigali. — V Livornu še vedno ni miru. Pretepi, spopadi, poboji se kar vrste, varnostna oblast je brez moči. — Firenze, 17. aprila. Kakor znano, je zgorela tobačna tovarna. Preiskava je dognala, da znaša škoda nad 10 milijonov. Ta tovarna je bila edina, ki je Izdelovala bol se smodke in sval-čice. Baje je nastal požar po nesreči. — Mantova, 17. aprila. Običajni spopadi. Fašisti so na to naskočili Kmetski dom in ga opustošili. V Bar-latti so fašisti čakali na socialističnega posl. Vella, ki so ga pretepli in težko ranili. V Veroni mečejo bombe na sta- novanja fašistov. Slična poročila prihajajo iz drugih krajev. — Rim, 17. aprila. Akcija invalidov se energično nadaljuje. Zasedajo razne železniške uradne oddelke in izganjajo uradnice. Zasedli so tudi urade trgovskega ministrstva in pognali uradnice. Ravnateljstvu državnih železnic so bile podane iznova zahteve invalidov: da se takoj preišče, katere uradnice morejo ostati v službi, odpusti pa se vse žene in hčere uradnikov ter druge, ki niso vdove po vojakih ali ki ne vzdržujejo družin. Sprejeti se imajo takoj vsi Invalidi rimske province. — V zakladnem ministrstvu je prišlo do ostrih incidentov. Ko so zasedli invalidi prostore, je neka uradnica na vprašanje odgovorila arogantno in neki uradnik je vstrelil na invalide. Uradnik je aretiran. Iz Napoli a in od drugod je prispelo polno invalidov, da pospešujejo započeto akcijo. Agftaci.a se nadaljuje in kmalu bodo zasedeni vsi Javni uradi. Invalidi ne vprizarjajo ni-kakih nasilstev . Pred obnpadlo rnlirskega ozemlja. Morebitna vojaška akcija, — Nemčija mora plačati več kakor določa pariški dogovor. — Nemčija se bo upirala? — Apel na ttardinza* -— Udeležba Čeho- slovaške? — Pariz, 17. aprila. Izredni svet v | Nemci do 1. maja poleg milijarde mark Elizeju je izdelal vse podrobnosti za odredbe, ki prisilijo vlado v Berlinu in nemški narod, da izpolni svoje obveznosti. Fochov načrt je bil sprejet soglasno. Zadoščal bo vpoklic letnika 1899., da.se prično operacije. Okupacija bo zavzela rudn. ruhrsko okrožje in westfalske industrijske kraje. Leue-heur je podal svo: načrt s finančne strani. Dobilo bi se tri milijarde na leto v korist reparacijski blagajni. Do 1. majnika se prouče vse priprave za vojaško okupacijo. Ako poda Nemčija do 1. ma«a nove predloge, se moraio ti nanašati samo na ponudbe delavne moči in materijala. »Echo de Pariš« poroča, da bo zahtevana svota, ki jo mora Nemčiia plačati, večja od one, ki jo je določal pariški dogovor in na katero so Nemci v Londonu ponudili 25 odstotkov. Ne verujemo v čudeže, pravi list, zato ne pričakujemo, da plačajo v zlatu, ki jo dolguje o od 23. marca. Še 11 milijard, ki imajo biti plačani do 30. t. m. Berolln, 17. aprila. Na sot. zborovanju v Karlsruhe je predsednik zbornice Loebe povdarjal. da Nemčija ne more plačati tega, kar zahteva enten-ta. Sankcije, določene za izvedbo rx> prvem maju. bodo škodovale Nemčiji pa tudi državam entente, Nemški listi govore o novem apelu na Hardlnga. kateremu se poda.o novi predlogi za bazo novim podajanjem z entento. Olajšala bi se pogajanja s posredovanjem mednarodnega razsodišča. Novi nemški predlogi bodo vseboval! Čisto določene odškodninske vsote. Izrekajo nado, da utegne priti v kratkem do novih pogajani. »Berliner Tageblattc pa zavrača vsa taka izviania. češ, da ni nobene realne podlage za nje. Pssiaafca IfaHIans&ega kralja masarykn, Proslava tretja obletnice vojne zveze med Italijo Ia ceftostorailtiai Narodnim svetom. Italijo *a Je podpisal Oriando, ra Če- — Praga. 17. aprila. Iz Rima prispe v torek princ di Scalea v svojstvu izrednega poslanika, da prisostvuje imenom kralja poleg posebne misije svečanostim v spomin na tretjo obletnico vojnega dogovora, sklenjenega 21. aprila 191^. med Italijo in češkoslovaškim Narodnim svetom v Parizu. Dogovor, ie bil podpisan v Rimu. 7° škoslovaškj Narodni svet general Štefan ik. Italija je tako prva priznala češko samostojnost in armada Di Scalea izroči p rezi d en tu Masarvku spomenico italijanskega kralja, nanašajočo se na ta dogodek in stremečo po nadaijnih prijateljskih ednošajih med obema drŽavama. — d Dunaj, 18. aprila. Danes se je vršila v ljudski dvorani mestne hiše, kakor tudi na trgu pred magistratom manifestacija raznih društev Avstrije brez razlike strankarske pripadnosti za priključitev k Nemčiji, sprejeta ie bila soglasno resolucija, v kateri se izjavlja, da moro Avstrijo v spričo njene živ-ljenske nezmožnosti rešiti pred gospodarskim poginom le priključitev k Nemci i. Skupina manifestantov je skušala demonstrirat« pred francoskim poslaništvom, a je policija to preprečila. — d Dunaj. 17 aprila. Po današnji manifestaciji za priključitev k Nemčiji, je prišla k zveznemu kancelarju dr. M.iyrju delegp.ci a. ki mu je predložila od manifestantov sprejeto resolucijo. Zvezni kancelar dr. Mavr ie vzel resolucijo na znanje in ie izvajal: Vlada ima dve poti, ki nas moreta izvesti iz našega težavnega položaja. Ne morem se prikl učiti vašemu na zi ran ju, da bi opustili prvo pot na podlajri pred- stojećih dejstev. To pot moramo prehoditi do konca in po mojem mnenju ne bo trajalo dotao, da nas dovede do zazeljenega uspeha. Upam. da bomo vedeli ža meseca maja, pri čem da smo. Prosim tedaj, da še nekaj tednov potrpite. Druge poti, ki bi vodila do takojšne združitve z Nemčijo, vlada v tem trenotku ne more nastopiti, ker bi sicer ne mogla dobiti kreditov, ne ^lede na to. da bi nam ententa združile z Nemčijo niti ne dovolila. Tudi Nemčija si za sedaj ne more želeti zveze z nami ker se nahaja sama v obupnem Položaju. Radi tega moram oznaJi:! vaš korak v tem trenotku kot ne posebno srečen. Opozarjamo vas tudi na to, da bi mogU z neprevidoim korakom izgubiti ce-!o Zapadno Madžarsko in da bi mogla biti tudi ogrožena usoda Gornjo Šeiezije. ki še ni odločena- (Kaj pa Koroška? Ur.) Pomislite tudi. da smo v vprašanu prehrane navezani Nevedno na pomoč inozemstva. Italijanski prsglaš na prs&Ioalsfiio Fosia&g. — Postojna, 17. aprila. Komi* sar Cavalli je izdal te dni proglas na meščanstvo, v katerem pravi, da je mesto Postojna, če£ar prebivalci so bili doslej po večini Slovenci, sprejelo med se množice italijanske narodnosti. Prebivalci naj vpošte* vajo zgodovinski čin, da so postali italijanski podaniki in naj nehajo presti niti v orid več ali manj tajnih družb in ustanavljati temne zi'.dru« ge v gospodarsko obrambo. (To se pravi toliko, kakor da se naj dado Postojnčaai enostavno poitalijaniti. sicer da bodo čutili takoj Italijan* sko pesti) gftadSars&o-aiJsfrllsks sasfe. — Berlin, 18. aprila. »Deutsche AHgemeine ZeitunLi« poroča iz 2c= neve, da je grof Andrassv izjavil dopisniku dnevnika »Echo de Pa* ris« nastopno: Združitev Avstrije z Nemčijo more preprečiti le ^zpo* stavitev avstro*ogrske monarhije pod dinastijo Habsburžanov. Ta monarhija bi bila naravna zavez* niča Francije proti Nemčiji. Ker je Francija zamudila razdeliti Nem* čijo v dva dela, je hotel Knrel s svo* jim potovanjem na Madžarsko vzstvariti protinemški blok v Sred* nji Evropi. Temu bloku bi se bile pridružile tudi Poljska in Romu« nija. noue odredbe prati nemElji, — Francija motrillzlrs. —d Pariz, 16. aprila. >Temps< priobčuje nastopno poročilo o razgovorih, ki so se včeraj vršili v > Pala is Ely-seec Včerajšnja pogajanja v omenjeni palači so so bavila z vojaškimi in gospodarskimi odredbami, ki naj so ukrenejo takoj po L maju. čim sestavi re-paracijska komisija protokol, v katerem bodo nažteti prestopki Nemčije zoper njene obveznosti. Med temi odredbami, ki so ukinjene s porazumu z vsemi zavezniki, so nahaja tudi voia- Sporaznm med Hugom in Turčijo. — Hngora prestolica TnrClfe. ska zasedba ruhrskega ozemlja in njegovo gospodarsko izkoriščanje v prid reparacijskega konta. Da se to ozemlje zasede, bo potreben vpoklic letnika 1919., ki je bil sel© pred kratkim demobiliziran, morda tudi vpoklic letnika 1918. Maržal Foch je predložil poročilo o vojnih enotah, ki bi jih bilo treba postaviti, da se zajamči izvedba nasilnih odredb, ki eo jih sklenili zavezniki. —d Atene, IG. aprila (Agenee d' Atene.) Kakor se poroča listom iz Carigrada, je bil po demisiji Tevfik paše imenovao za velikega vezirja Bekir Sami bef, dosedanji veliki vezir v An« gori. S Tevfik pašo jo bil sklenjen dogovor glede preložitve glavnega mosta l\trčije v Angoro. Oiofiada Dardanel. —d Atene, 17. aprila. »Athe* naiki« doznava iz Carigrada, da je vest o predstojeći blokadi Darda* nel po grškem brodovju iznenadila tamošnje turške kro^c. Prvo pre* iskovan je ladij se vrši v skladu z odredbami mednarodnega pomor* skega zakona. —d Atene, 17. aprila. Blokada Dardanel po helenskem brodovju se izvaja v zmislu mednarodnih do* ločil. Grki imajo še vedno v svoji posesti Brusso in Afium-Karahissar, o katerih so turška poročila javlja* la, da so jih zavzeli Turki. Tirolska se pridruži Kalili? —d Innsbrnck, 16. aprila. Tiskovni urad za Južno Tirolsko priobčujo v tukajšnjih listih nastopno uradno vest: V zadnjih dneh se ftirijo vesti, po katerih je stopil tirolski deželni glavar Sehraffol v zvezo z ceneralnim komisarjem za ozemlje >Venezin Trid^nfina« eksceleneo Cre laro? da bi se poga- ial ž njim o možnosti priključitve severne Tirolske k Italiji. Ker se te go- voriee množe in jih razširjajo celo nekateri listi, izjavlja tiskovni odsek generalnega komisarijata. da ni imel ekseelenea Credaro z deželnim glavarjem Schraiflom nobenih razgovorov. DemarSa o Sofiji. — Beograd, 17. aprila. Današ* ni a »Epoha« javlja, da so poslaniki Jugoslavije, Romunije in Grške iz* ročili bolgarski vladi v Sofiji noto, v kateri energično protestu jejo proti vpadom bolgarskih četašev na jugoslovensko. romunsko in cfrško ozemlje. Kakor se zatriuje so po* slaniki zagrozili Bolgarski z energi* čnimi odredbami vseh treh držav, ako bi ostala brezuspešna tudi ta intervencija. ki so nastale vsled vpliva rus^rrra ^ro- letarskega kcmu: >K narodu na/a.!« kar je in mora b;ti v vsem narodnem življenju edino pravila >. večio cene koncertu pa bo d:: danes ;:. Križaj« operni pevec iz />.£re ... ki ro du!.:crn času zopet pride k Aam. »L;u:Ajanski Zvon i se sme po pravici I aLi d a;-ca polne dvorane, luijti to tudi po vsc| pravici zrsluži.___ ESrnltoeas 2P>stl. — Odborova seja §Gogp r M tMM Zvorn* se vrši danes* d.;e i--, t. m, ob IS. uri v pisarni dr. J. C. 01 laka, — Pevski zbor »Glasbene *»Ut*cc«. Pevska vaša za ženski zbor v :,,rclc dne 19. t. ni. ob 1 ;7 uro, za bas«? ob VtS. uri. za tu-orje ob -Vs9. uri zv.-.cr. Ker je koncert I lizn — vsi! Odbor. — Iziviiai ebčni sbor >r>olniVke blagajne nel tnih r>\ritV:eneov ljuiv ljaaskihf se bo vr^il v sot^oto dno 23, aprila 1921 ob 4. popoldne v ioa^i-stratni dvorani. Kade t v o. — Društvo n::"j;T.i državnih istaž-bencev za Slovenijo v Ljubi I opozarja svoje člane, kateri niso i>'>rrvna!t zaost.le članarine, da to čuilprejt store. Os] člani pa. ki se /\ \. 1930 na Stanarini dolgujejo n?i^to aeuii mn store, sicer sc jih po $ b društvenih pravil smatra kot odstopi vse. Plačila sprejema blagajnik Pečjak vsaki dan od 8. do 1. pon<^dne in tudi v nedeljah od 9. do 12, dor^ldr.e v dc.cir..m dvorcu II. !iadctr. levo. OOdot. fiospe^rsiis us&aL — g Urrd'ir! o w>M>vanju robe, katera *o izvaža N« metle v aaso J.nlje-vino ima sledeča določila: 1. (.'vozniki nemško robo polagali bodo earinarniei 50% od vrednosti uvožene robo, Cari-namična priznam -a opn a uvoznika proti nem/kemu ppodajab u. 2. Ir.mera pod toćko 1.) vporabljala se bo n:i vsako blago, prodori- a no alt fal>ririr:mve v >S!nSb. Kovinah«. Po tej uredbi pridejo kazenske »ankeijo antante proti Nemčiji tudi pri nas do veljave. Naš import iz Nemci* r bo moono prizadet, dasi SS orno, d /> Nemci vrgli rrmoeo blaga v Avetrii . \a vsak na in pa bo treh," čuvati ti * nase interesente, ki so kupili bi :o v. Nemčiji, prodno so vedeli o t' «xlredbl antante. Trgovski shod v II i boru Je 6toril o tem ž o svoio aklepe BORZE. —d Praga, 16. april . Devize: Amsterdam 252&50, Berli 115.75. CuriK 1253.50. Milan 541, i' :iz 517. L" idon 28r±, Newvork 71. P srrad 2«K>. Bukarešta 113.75. Sofija SG.50. Dunaj 10.90, Varšava S.45. Z.* eb 50. Budimpešte 25.75. Valuto: ^ mike marko 115.75, švicarski franki (24&90, italijanske li* re 3.*>8. francosk" franki 514. ajigleškl funti 28'2. dolarji 69, dinarii 101. rom, leji 113.75. bol g. levi S?.75, a. atrijske krone 10.00. ■ oljske marke 8.13. —d Curi h, 16. april*. Deviie: Ber* lin 9.27 in pol, Holandi]a 200.00, Now^ vork 578, Txmdon 22.70, Pariz 241.20, Ifilan 27. Bruselj 42.75, Eodan] 105f Stockholm 137, Kristijanlja 93. P.uenos Airee 185. Madrid 80.75, " Praga 8.05, Varšava 0.72, Zagreb 4 12. Bukarešta 0.20, Duna| 1.70. avstrijsko krone 0.98. D" HntiEsiZiO handidaf d Zadra. — Rim. 17. aprila. Dobro informirani politični krogi trde, da Oabriele d* Annnrtzio najbrže sprejme kandidaturo za Zader na prigovarjanje zastopnikov raznih italijanskih društev, ki so ga te dni posetili. Dr. Krekicb bo moral odstopiti od kandidature v prilog D' AN-nunziiu. Ob odhoda amgrfSkgga broitooia Iz Jadrana. —d Beograd, 16. aprila. Po odredbi Iz Wa,srtinertnna bo ameriška flot«, ki je imela nalogo, da prepreči vso eventualne spopado na Jadranskem morju, zapustila naše obale. Ameriški admiral Andrevs bo pri&el v Beograd, na se poslovi od naših merodainih fak-torfev, katerim je storil neprerenljivo zasluge. Zato ga bo v posebni avdi-jenri sprejel Ni. Vis. regent prestolonaslednik in ministrski predsednik Pašič. Hnieiiba o oeleposlasOki konferenci. —o! Pariz. 16. aprila, (Brezžično.) Dopisnik >Matina< javlia jz Novega Jorka, da se bod^> dale Zedinjene drža- ve zopet zastopat' v reparacijski komisiji in velepeslaniškem svetu. Rnslla ratificirala mir s Poljslco. —d Moskva, 16. aprila. Vsemski izvrievalni odbor Je na svoji včerajšnji seji ratificiral mirovni pogodbi s Poljsko in z republiko Daljnega Vzhoda. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Liiabliani. Drama Ponedeljek, 18. aprila: Gospodična Julija, Don Pietro Caruso. Red A, Torek, 19. aprila: Zaprto. Sreda, 20. aprila: Borba. Red A. Opera. Ponedeljek. 18. aprila: Zaprte. Torek, 19. aprila: Thais. Red B. Sreda, 20. aprila: Zlatorog. Red E. — Pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona«. Včerajšnja generalna skušnoa za današnji koncert je prepričevalno dokazala, da »Ljubljanski Zvone stremi za visokimi eilji, da hoče biti pevsko društvo prvega reda. Koncertni zbor Šteje nad 100 pevk in pevcev, ima odlične glasove, krepko disciplino in v osebi Prelovca izvrstnega dirigenta. Program obseza samo skladbe Adamičeve in sicer v orvi vrste one. * — Za *Juffosl. Kartico« Je plačal Vinko Ix>vrič. kaplan v Ribnici, T,00 K, ker jo et. Ant. Mor vic, ravnatolj maSČ, šole, odstopil od tožbo. — Darila. Upravi nasoga lista so poslali za: >Ciril - Metodovo dmžbocf Goep. Anton Leskoveo iz Čakovca K 420, zbirko veselo družbo ob godo-vanju gospe postaienačelnikove Ide Dorrerjeve za 2 kr.mna obrambnegaJ sklada. — Za >dljaka z zlomljeno hrbtenico«. Neimenovana K 140. — Podpornemu fondu trg. društva Merkur« K 100 in za >Jugoslovensko Ma* tieor K 100 daroval J. Medved, trgoveo v Ljubljani mesto venca na krs'.o po* Lojnega g. J. Kramerji. Srčna hvala! — Družbi »sv. Cirila in Metoda* je poslala podružnica v Gornjem gTa-du znesek L700 K. — K temu znesku je prispeval g. Fr. Koženina, notar v Gorniem gradu z vsoto 900 K, katero je dobil zr\ nagrado kot nadzornik nemr gke hranilnice v Sostanfu. Izrekamo iskreno zahvalo g. notarju, kakor tudi tamošnji 0. M. podružnici. Ako bi imoli mnoiro takih rodoljubov, bi C. M. družr ba mnogo lažjo vršila svojo težko nalogo v sedanjem Času. — Za InraJldo — slepo volako Je nabralo orri7!e k^MlInc Novak na Rimski cesti št 19 K 770. Obdarovani Izrekajo tera potom zz- darovakecn svojo najprisrčnejto zahvalo. — Darilo. Namesto venca umrlem« pisar, pomož. uradniku Alolziiu MahnJcu Je darova'o uradni^tvo NadzorniStva državno užitnine v Ljubljani Jugoslovenskl Maiial znesek 100 K ličnica nrednlltoa. — J/istnica nrcdni?frva. G. N. P. v Rc^tajnn. — Vaše pismo izročimo g. poslancu g. Josipu Ueisnerju ter ga naprosimo za energično i ntar v ene i jo, Urednibtvo. Glavni urednik: Rasto Pustoslcmšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodebu 4. stran. <3T. ST?V\ JKesečno sobe »a poštni pred"! §t 44. L'ubljana 2672 Pisahi stro! donro ohianjen, se kupi Ponudbe (sistema in cena) pod »K. B. 2708' na upravništvo Slov. Nar-da._2706 PM~ J.- ~q v Krantu lep stavbeni oro-U'-:'iit. stor po uj^-ooni ceni Več pove Vilic- Pfnodaer, Kra*nJ. 2543 Proda še voz brek trgovcu Al. Hotko, Žužemberk. 2692 Šlagajničarko, Ljubljani. sprei.na tvrdk* A. čariooa v 2709 Stanovanje^; ) solncno, 2 sob: pritikline pri 1. diž. gimnaziji se zamenja za enako. Naslov ove upr.iv. Slov. Naroda. _6S3 Mi Potrti ne zmerne žalctr;: naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in snancem prežalosino vest, da je naša srčno ljubljena mati. soproga, <»ospa Morija iSntonfjtf PođUo] roj. Hocarol soproga sodnega oficljala včeraj, 17. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, 19 t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalo iti Grajska planota 1, na pokop, k Sv. Kriiu. L/isbl saa, 18. aprila 1921 Proda se Kateri aespcifcv timm tSSg. nov aparat kompleten in ohranjen kn-*'or nov. Craa zelo or&đai! — Nss ov Patugr. *—2C00 K mesečno. Ponudbe poi .Lokal 2005.2643" na nprav. Slov. Na od »j. JS4* Strojnik za mm žaga t.* tSKO* S{HTC}816« OsJcrtnfštvo nrm ščinr. R bnic*. Dolenjska. 269T en in pOJ leta stfcia lepa, rjava j.izbečark* pristne pasme. Istotaui se proda s nova ženska obleka drspne barve iz pravega volnenega bhgi. Naslov po e uprav. Slov Naroda. 27M Spre^ma se šolar, tudi druga dela. Pismene pcrudhe z navedbo dosedanjih sli "bsnih r.r--; pod .Šofer linhlitna 27dSa na up rami-ŠUo Slovenskega Nfuod,. )\M perone itsaosriffaio Vstop tako;. Dr. Ivan fovronCić odretcfk, v 'Jablani, rStelcSilč«*-v a cesta 3. 2644 IScc se 2a ttkil i.rurjjn in zanesljiv Sorodnikom, prijateljem in ananvem naznanjamo pretužno vest, da je preminul danes previden s sv. zakramenM za umira-joče po kra'ki bolezni v 72. Jetu staros:i naš predobri mož, oče, tast in ded g >spod I v md •:" rs-s posestnik, bivši poštar trgovao i. t d. Pogreb prcblagega pokojnika se bodi vršil v torek ob lft 10. uri iz hiše žalosti na župno pokopaFišče pri Svetinjah, kjer se bodo v župni cerkvi darovale sv. maše zadušnice. ira::?kovCi, dac 16. aprila 192L SUzb Peio^a** roj. Hočevar, žena, Lovro Petovar, sin, Jnlka Veselic, roj. .Petever, 3. Famsada Petevar, Asa Staniko roj. PeifiTar, M4ka Cfcisap roj. Poto?37, hčere, Iva* Va-selič, Frsnjn Sianfbo, &aiggi Chfozzs, zeti, Kaiinka Pafo-var. roj. H2'"h tinaha, Ciril, Poldak. Dan3c*, Srsgec. Ml e-58. V.r?.o Pettrrar, Soris, Miran Veselic, Uilko, Siaric T t unce:. Uisnks, Nino Chiozzs, vnuki in vnukinje. M Lclrlč rer. ajazondk kr. virnrstne strate tem Loiflt roj. tHiikl fg$m 17. s;r;!31921 Kaplie Ib berite hvdomaln« kretkoep.snice »fljni n ii liri.' Cena 6 kron, no pošti 60 v več. Dob se v vseh knjigarnah. 25SB — originalne Italijanske vrste, gente Ma-incuih. |anne geant — Rocca, r-ugr jrr-r.t Rorca Br-mn, se dobe pri Sever 4 Komn L:oM'3!i8, Woifi> a c! ca št. 12 Stanovanja, Želi pri boljši roibini akademik in za uslugo poučuje Uhko v nredmetih za gimnazijo oz, rleej, ali angleščino, francoščino, italijanščino španŠ4 :no. Ponudbe pod .Akademik 2718* na upravništvo ^lovenskeea Naroda. 2713 za špedtcijsko nedjefje. Ponudbe 111 npr«v. Slov. Naroda pod .Dobra moč 2651- i 03 <» jarmom $9 zelo dobro ohranjen se preda. Naslov v u< ravništvu #S1 ^venskega Naroda.* ___2717 Vrtnurdceto mm mm sprejme Anton Ferant. umetni m trgovski vrtnar v Ljubljani. Ambrožev »t* št. 3. 2725 po miti FCII ttoP°inom* aava oprava sobe za iKil! gospode (HerrtnzimTier): pisa'na miza, k'ubskl fotelji ctrc?!:a pO!»teb. 1. t. d. Naslov pove uprav. Sloven Ue ga Naroda. 2726 Ilirija. Jurjevo, Clpulin, nadalje ličila (biks). mast za čevlje m apreturo zo usn'c ro n^jr.ižiih eenah priporoča Sv. Jakoba trg 9. 2532 6p4H aOla ia pliliičarje! 15 n.Iz, več kozarcev, šalic za kav večja množina atolov za vrt in še ve: drugih stvari se proda. P. izve bc: Kolodvorska ul. št. 2C. lsto*am se odd-vee sob meblirerih mese io 2 pos'el c In 3 postelje. '•7«'" Mm n wM m miti-:'* mm BifinaL S-"SUS2 zabojev razi čne velikosti in strojarsko marmornato n:izo, valja v ko in dru?o orodje Anton Rravanja v CerkRlci. 2720 v dobrem sta-s sadnim vrtom in njivo, oddalfem 10 minut od Novega mesta in 2 minuti od kolodvora Kandija, Natančnejša pojasntM daje J. rimšek, Kandija št. 59 rti Novem mestu, eventualno Villen^art, Rožna do-♦ina 265 pri Ljubliani, vila .Čeh'. 2"07 Proda se hiša „iud 1 L za liubbanski okraj e\. za ce*o Jugoslavijo v stroki cvirnatih, kvačkar.ih in raznib drugih gumbov išče tovarna ) R. Lnx, Jablone na Orlici, češkosio\e$Va. Uesto vsakega posebnega naznanila. V brezmejni bori naznanjamo vsem sorodnikom, rrjateljrn ij znancem, ca Je ns5 nr.d VSe ljubljeni, najboljši ropreg, najpo2rtrovalnejši papa, or. stari papa, trat, stric, tast itd., gospod Btr. ffinanSni svetnik in nadaorniSc drlavno ufiinine xa SMoventjo danes dne 17. aprila 1921 ob pol 8. ari zvečer po dolgem, mučnem z največjo potrpežljivostjo prenašanem trrljenju previden s sv. zakramenti v 71. letu svoje starosti za vedno zatisnfl svoie blage oči. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 20. aprila oh S. uri popoldne iz hiše žalosti .Bellevue" V Sp. Šiški na pokopaliSčc k Sv. Križu, kjer se bo položilo truplo blagopokomikovo t rodbinako grobnico. ma _ Maša zadušnica sc bode darovala dne 27. aprila v župni cerkvi M. Oznanjenja ob S. uri zjutraj. Sp, fllba, dne 17. aprila 1921. 3at*rlsa Za*c, soproga, P. Ferdinand, Rihard, Smil, LoJxl, sinovi, ZolHa, omo?. VUoar, Adela, aiSlkn, Anica, hčere; inl Joiip iliaar, zet; Alargtt?. Z^Js, sna^a ; Kad«, Sava, So-ufica In Ježek Elinar, Mllćek. Za|cP vnuki; Davoria, Jaoko, Aloia in Avguštin Saje, bratje ; Marija Neaek, sestra. StraZcIca ulilm htifomMi, višina konic 260 rr.m, s'ružna dolžina 1B0O rt'rn, z la'tnim Cicktromotorjrm 3 HP in 300 V; nadalje originalni ameriški fiJr,i*,.;.:icn-:-i -• : stro; zi brušen;c stružnih nožev, s pr<*d-iežiem. nov in nerabljen, se proda; stružnica tudi brez elektromotorja. Več rove ravnateljstvo Tehniške srednje šole v Ljubljani. 2704 t*"Xi Ii brezove, bele in ?p!častc, ameriški vzorec, 1 kg KČ 7 — netto nudi fa. C;. S^nrn^ orJc Morava, ĆSH. št. 2: 272! % e* Podrisano oskrbništvo Ima naprodaj sledeči rezani hojev materijal v dolgosti 4 metrov in sicer: pribl. 2?4 ms škaret 13 mm, 492 m* četrtink 20 mm. 338 m8 colaric 25 mm. 45 ms desk 30 mm, 27 m* desk 40 mm, 39 m3 desk 50 mm In 53 m* raznih moralov. Ponudbe na celo partijo je vložiti pri podpisanem do 30. r pri I a 1921 do 12 ure opoldne in sicer loco žaga Ma rof, leco rampa Rakek ali loco rampa Št. Peter. Po&o;t so enaki prejšnjih prodaj in so na vpogled pri podpisanem. Gozdna oakrbnJfttvo SNEŽNIH p Si*!*! trej pri 3akekn- novih dvofeoles, raz! čne pnevmal ke, tu-d: za otroške vozičke, šivaln; « i" vsakovrstni deii p^ eem pri Citjela Ljubljana. Stari tr? 2S Sar^Joanaia 30 j popravo dvokolesa otroški išvalni atroil I.Ld. Mehanična ctiljv-:aiCu ^3?l0tSi3 cosca si. 4< Bl3 Zaseijšn sianovan e, *lV\ ob, kuhinje in pritiklin, event. z vrtom v lepem zračnem kraju, 50 korakov od cestne že'ezn ce. za i -t it^ ko s'anovan t v sredini mesta. Najema n-ki pojjo;i nad vse ugodni Ponudbe pod »Zamenjava 2677* na upravništvo Slovenskega Na 1 oda. 2677 Trgovska k stanovanjska h;X- prvi vogalna, rnona stropna, 7 i^a, [o stanovan i na križišču vainih prometnih cest; druga dvon*dstro na, s 5 Ira ni.r.i modernimi stanovanji in vrrorr, sta n.*.p:«'d.v. Proda se tudi poleg teh hit !e'e> veliko stavb 'če. — Ponudbe ped: vš. 0. št 2r«/2G9S« na apravntStvo Slovenskea^i Naroda. proda se deb^r a-klarinct, .'o zelo nizki ceni. Poizve se ? uprav Slovenskega Nar >da. 2 76 J?a domačo hrano SU Poizve se v npravnfittvu Siovensketa Naroda. 2681 Kupi se banja lU^T^o- jroče tmajkrana. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 2661 K 1000 nagrda mJTJ}£ s-)b t (event tudi nemeblirano^. Ponudbe r-. a pravo lista p"d .10002792*. U^etJicl'ska firma to sls 1*» v d« na Rakeku izvršuje točm in najhitreje vse v to stroko spadajoče posl*. ♦udi ocar . 2535 53S!J8dična,^r':u;r,i !»?, že'.i vstopiti kot prak r . . h kakemu večjemu pnijet'!', na rajši r kako man: faKturno trgovino. - ■ : >v v upravnišiva Slov. Naroda. 26 0 Zenitna ponudba! Trgovsko izonr^i-n ml.r*cn<.\ l^t tjr, ^elim tem porom zn.mstvj z gospodično aH vdovo, ki bi mi p »nagaja ustanoviti dom. Le resne ponudbe po moir.osH s sliko, katera se vr.ie, na upravniš'vo Sloven^kcza Naroda pod .Le? značaj ?W7\ 2^67 pro3a se ceno klavir. Naal «v pove upravnistvo S!ovcnske?a Naroda. 2 ^4 Filo! aizi! đa'emo ? ngojite?. Seme je d< biti pri nas zastonj, pride* 'ek pa kupimo v ;^sent po dnevni c^nf. Sever & Komp Ljubljana. {850 Skornji častniški, lfl. kasti, m >'ke obi* ke, k'oNik1, srajce t!, naprodaj. Bleiwe«sova c 24. I. 2714 Kovaškega učenca sprejme M Teriep, Sp. Siska št, 38, 2711 Poljubno množino prirna cementa. v vrečah se dobi pri tvTdkt MIHAEL OMAHEN, Višnja gora. — Pri vagonskem ocljemu je cena 215 K za 100 kg franko va:ron Ljubljana. 2701 99 Croatia" ivcrr.ica pertf&ndcamenta d. d« ▼ Zagrebu, Barnn Jfela- člća n. 2.| ponuja svoj a portlandcemenf. Cene primerne. Dobava točno. Telefon interurban 13-77 in 9-80, i ss knjigovodja za lesno industrijo v Sloveniji, ki je od stroke in dober kalkulator ter zna pisati na stroju, stan in natura, razsvetljava in kurjava, plača no pogodbi in sposobnosti. Nastop službe okoli 1. julija U. Ponudbe z opisom slušne in referenc na upravo tega lista pod gifro LESNI KNJIGOVODJA III.-2690. 2690 Štev. 53S Razpis. 2C34 Mestna občina Kranj proda v svojem gozdu na šmajetni gori nad kolodvorom postaje Kranj približno m3 smrekovega lesa Kupni pogoji so na vpogled v občinski pisarni od 13. aprila naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 6 ure zvečer. Rok za ponudbo poteče dne 30. aprila 1921, opoldne. Nesfno županstvo v Kranju« dne 13. aprila 1921. _________ žuPan: P- POLAK, s. r< Ljudska posojilnica V LJubljani naznanja, da je preminul v Gospodu njen neumorni in zaslužni predsednik, gospod finančni svetnik v pokoju Pogreb se vrši v sredo, dne 20. t. m. ob 3. pop. iz hiše žalosti v Šiški Bellevue. Ljubljana, dne 18. aprila 1921. Ljudska posojilnica v Ljubljani. lunina fa u$j( »Narodne tiskarna* Za ia&eraini del oU_o v oren Valentin K op i tac