1928 G O S 1* O T> Ji u Št. 3. lil— I mi. ' -U1..U-----— 1 !»'««■-' iT-g Kako naj se bero cene v časopislu? Marsikateri kmetovalec Cita v Časopisju razne tržne in borzne cene ter se Čudi razli-kam pri enem in istem blagu. Večkrat se tudi i zgodi, da dobi uredništvo dotičnega lista od njega vprašanje, kdo plačuje tako ugodne ceno, ker bi sam rad prodal svoj pridelek po tej ceni. Marsikomu se tudi Čudno zdi, zakaj so v isti Številki časopisa v raznih člankih navedene za isto blago različne cene, ker ne vedo, da so cene ravnajo po načinu nakupa in prodaje. Zato je potrebno podati o tem nekaj pojasnil. Med cenami, ki se plačujejo v prometu za razne pridelke, razločujemo: I. nakupne in II. prodajne cene. 1. Nakupne cene so zopet različne in sicer: 1. pri nakupu na drobno pri proizvajalcu, 2. pri nakupu na debelo (vagonski nakup) pri proizvajalcu ali prekupčevalcu, in 3. pri nakupu vagonskih množin na borzi. IL Prodajne cene se razločujejo kakor sledi: 1. prodaja na debelo na borzi, kar ima 1 ali ko različno jx>dlngo za ceno, in sicer: a) za blago v skladišču prodajalca ali proizvajalca, b) za blago, naloženo v vagon na najbližji železniški postaji ali na ladjo v pristanišču (to je franko nakladalna postaja), c) za blago, postavljeno na določeno postajo, ki ni nakladalna postaja (n. pr. franko Ljubljana), d) za blago, postavljeno na poljubno postajo v pokrajini po želji kupca (n. pr. franko slovenska postaja),-e) za blago pri izvozu v inozemstvo, postavljeno na določeno ali nedoločeno po»tajo na meji (n. pr. franko meja, franko Sušak, franco Rakek itd.). 2. Prodaja na drobno, ki se zopet loči a) v prodajo v določenih količinah: v vrečah ali zabojih, navadno po 50 ali 100 kg, in b) v prodajo na drobno po kilogramih ali po kosih. S tem so označeni običajni glavni načini kupo-prodaje večine pridelkov. Razlika med ceno, ki jo dobi proizvajalec, in ceno, ld jo mora plačati porabnik, je vefkrat precejšnja. Kot primer vzemimo pšenico iz Bačke. Za 100 kg bačke pšenice se plačuje na novosadski borzi 325 Din, na borzi v Ljubljani 377 Din in na drobno na ljubljanskem trgu po 390 Din. Bački kmet, ki jo je prodal prekupcu, pa je komaj dosegel 300 dinarjev. Razlika v ceni znaša torej 00 Din ali skoraj četrtino prodajne cene. — Kdo si pa razdeli teh 90 Din? Najprej ima dobiček pre-kupec, ki jc kupil blago od kmeta-proizvajal-ca; gotov odstotek dobi borza v Novem Sadu, kjer je bilo blago prodano na debelo; nekaj zaslužijo vozniki, Ri spravijo blago na postajo in v vagon; železnica, ki preveze blago v Ljubljano; zasluži trgovec, M Je kupil blago na borzi v Novem Sadu In ga prodal na borzi v LJubljani; ljubljanska borza dobi svoj odsto- J tek in agent, ki je posredoval prodajo; večji ' trgovec, ki je kupil vagon na borzi In ga od- i daja po vrečah malemu trgovcu, ki ga prodaja j po kilogramih. Iz tega je razvidno, koliko posredovalcev Je deležnih na teh 90 Din. Ta primer pa nas tudi ufli, da je razlika med nakupno ceno pri proizvajalcu la prodaj- no ceno pri porabniku tem večja, čim več posrednikov je vmes, in tem manjša, čim bližje je porabnik proizvajalcu. V zadnjem primeru sta si oba na boljšem, ker dobi proizvajalec, višje cene, porabnik pa plača za blago manj. Iz tega sledi, da so v državah z visoko razvitim zadružništvom cene mnogo bolj umerjeno in blagostanje večje. Nadalje opazimo še to, da debijo za svoje blago, n. pr. Jajca, mleko, fižol in drugo kmetje v bližini mest mnogo višje cene nego kmetje daleč od porabnih središč. Prvi namreč nosijo svoje pridelke naravnost porabniku na dom, mleko in jajca v hišo, in dobijo n. pr. za liter mleka 2.50 Din. Kmet z dežele ga ne more nositi tako daleč, ker bi porabil preveč časa, imel bi stroške za železnico, prehrano in drugo, zato mora oddati pridelek v bližini mlekarni ali prekupcu. Ker ima pa ta visoke stroške, da ga spravi v roke porabnika, bodisi v obliki svežega mleka, masla ali sira, plača mleko n. pr. le po 1.25 Din. Tukaj gre iorej 50 odstotkov vrednosti blaga za vmesne stroške. Ce se pa združijo kmetje-proizvajalci v prodajne zadruge, mlekarske, sirarske, ma-slareke, tedaj zo morejo znatno znižati te visoke vmesne stroške in ker ostane ceni a mleku v mestih vedno enaka, tedaj gre vse to v korist proizvajalca, ki dobi svoj pridelek boljše plačan. Tako plačujejo nekatere sirarske zadruge svojim članom mleko po 2 Din. Oglejmo si kupčijo s fižolom. Na ljubljanskem trgu se proti a ja ribničan po B Din kg. Pri izvozu se je dobilo za vagonske dobave, vagon postavljen do meje, okrog 4.50 Din. Kmet na vasi dobi od prekupca komaj 3 Din za kg. Ce bi ga pa prinesel v Ljubljano na trg, bi prejel ravno toliko, kakor ga tu plačujejo. Tudi v tem primeru so vmesni stroški visoki in bi se dali znižati snmo s skupno — zadružno prodajo. To je bilo potrebno pojasniti, da l>odo či-tatelji >Domoljuba< znali pravilno ocenjevati tržne in borzne cene, ki jih objavlja časopisje. Ne zamudite I Že večkrat in ob raznih prilikah je bilo povedano, zakaj je v sadnem pridelku toliko izbirka, torej toliko drobnega, krastavega, piškavega, nerazvitega, sploh pokvarjenega sadja, ki ima prav malo vrednost. Vsakomur bi moralo biti dandanes znano, da je poglavitni vzrok zanemarjeno drevje, na katerem se neovirano širijo razni zajedale!, ki ne ovirajo v rasti samo drevesa, ampak kvarijo na razne načine tudi plodove. Znano bi mcralo biti tudi, da se da temu zlu odpomoči, ako drevje snažimo in zajedalce preganjamo s primernimi in preizkušenimi sredstvi. Dokazano je končno na stotinah slučajev že pri nas, še bolj pa z izkušnjami drugih naprednejših pokrajin, da se tako delo (snaženje sadnega drevja in zatiranje zajedalcev) dobro izplača, ako ga opravljamo o pravem časti, temeljito in redno. Sedajle je tisti pravi pa tudi že zadnji čas za snaženje sadnega drevja in zatira- nje zajedalcev s kakim preizkušenim sredstvom. — Menda ga ni več sadjarja, ki bi dvomil o potrebi in koristi snažnega sadnega drevja. Zato se tega dela večinoma ne branijo več in le kak prav zanikarni gospodar trpi še dandanes okoli svoje hiše sadno drevje a polomljenimi in suhimi vejami in preraščeno z mahom in lišaji. Pač pa se našim sadjarjem še močno upira redno in temeljito zatiranje zajedalcev, ker to delo splošno še ni v navadi in se ljudje boje stroškov in dela. Toda če hočemo povečati dohodke iz sadjarstva, se bomo morali lotiti tudi tega dela, kakor so so ga tudi drugod po svetu. Oimdalje bomo odlašali, tem-večjo škodo bomo imeli. Za uspešno delo je pa treba vedeti troje: katero sredstvo vzemimo ter kako in kedaj ga rabimo, da bo učinek najugodnejši. — Katero sredstvo? Za zimsko zatiranje zajedalcev na sadnem drevju rabijo dandanes skoro po vsem svetu poseben, samo v to svrho pripravljen izdelek iz terovih olj in raznih drugih primesi, ki ima razna imena in je tudi različen v sestavi in učinkovitosti. Iz mnogih izkušenj zadnjih let moremo priporočati kot odločno najboljši naš domači izdelek tvrdke Chemoteclina v Ljubljani, izdelek, ki se nahaja že več let v prometu z imenom arborin. Ta izdelek se odlikuje pred vsemi drugimi po tem, da se v vodi popolnoma raztopi In da zanesljivo uničuje razne zajedalce ter sploh jako ugodno vpliva na zdravje in rast drevesa. Kako? Arborin rabimo za mazanje in škropljenje. Škropljenje Je mnogo izdatneje nego mazanje. Mažemo debla in veje in sicer s 25—35% raztopino (na 1 kg ar-borina 3—4 litre vode). Škropimo pa celo drevo z 10% raztopino (na 1 kg arborina 9 litrov vode). Košfičasto sadno drevje je nekoliko bolj občutljivo, zato vzamemo bolj redko, 6—8 % raztopino (na 1 kg arborina 12—15 litrov vode). Če ni mogoče vsega, poškropimo vsaj mlajše drevje, žlahtnejših sort. Za to delo je treba posebne škropilnice (razpršilnika), ki razprši tekočino v najdrobnejše kapljice, ki se kot megla vse-dejo po drevju in zudenevo v živo vse dele. Uspešno obrrzgavanfe drevesa se mora izvršiti tako, da ne ostane na njem niti trohica suhe kože. Kdaj? Mažemo in škropimo lahko vso dobo, ko drevje počiva in je golo. Preden začne brsteti (proti koncu marca meseca), moramo delo končati. Najboljši uspeh dosežemo, ako škropimo dvakrat, pozno jeseni in zgodaj pomladi. Kdor škropi aamo NAZNANILO. Pričel sera obratovati aa parni iafi v Trnovem, Ljubljana, Jeranova ulica 14 ter sprejemam razen les v laganje po zmernih ccnah. — Priporočam se zlasti lesnim trgovcem. NLatko Curk, Mirje 1 - 3. ?hvin 88 s DOMOLJUB« 192j_ Ster. n. enkrat, je bolje da opravi to delo pomladi, nego jeseni. Sadjarji! Ne odlašajte več z mazanjem in škropljenjem. S tem delom si bos.e dohodke iz ca liarstva najhitreje in naj izdatneje pomnožili. vzdrževalni stroški, bi bilo gotovo bolj pri-1 poročliivo, če je taka hiša zamišljena za širši obseg. N. pr. za kakih 30 oseb. To ste-' vilo bi lahko oskrbovale 2—3 osebe, (ločim bi jih 10 nikakor ne mogla oskrbovati ena btarološki občan: Še občinske ubožnice. Z veseljem 6em bral v 4. štev. »Domoljuba* v prilogi »Gospodar« pod naslovom: »Občinske ubožnice* predloge in na-evete, ki jih pxiaja »Dobrovsiki kmet*. Tudi jaz sem že preje večkrat razmišljal o tem važnem socialnem vprašanju, a vedno sem prišel do prepričanja, da je v sedanjih razmerah sploh kaj takega nemogoče izpeljati. A vendar ni etvar tako nemogoča, k_>t se vidi na prvi pogled. Le resno in s pravim razumevanjem jo je treba vzeti v roke in polagoma bi r-e tudi do-eegel uspeh. Moje misli oziroma nasveti se taki'.e: Vzdrževan;? občinskih ubožnic bi bilo veliko lažje, ko bi po dve ali tri občine zgradile skupno občinsko ubožnico. Pri večjem številu siromakov pridejo gotovo manjši vzdrževalni stroški tako glede postrežbe kakor glede prehrane. Najtežje bi bilo pač seveda zgraditi za'o primemo poslopje. Ali z dobro voljo pri vseh odločujočih čitateljih ti se tudi to doseglo. Dobro bi bilo ustanoviti v občini sklad za zgradbo občinske ubožnice. V ta sklad naj bi potem občm:l;i clbori o priliki sestave občinskih prorarnriov dovolili primerno možno vsoto. Ni izključeno, da bi se lahko v ta namen postavila od občine kaka mala naklada bolj prostovoljnega značaja. Tako n. pr. kaj malega še na pijačo ali kaj podobnega. Saj bi s tem najbolj reševali oziroma podpirali domačo socialno politiko. Dobile bi se tudi tuintam dobre osebe, ki umrje jo brez bližnjih sorodnikov in bi volile večjo vsote v ta namen. Lahko bi se tudi priredila kaka dobrodelna tombola v ta namen, ki bi gotovo dobro uspela Kaka manjša podpora bi se mogoče dobila še Kdaj od države, seveda ne na splošno, ampak le za bolj revne občine. V par letih bi se že marsikje toliko nabralo, da bi se lahko pneelo z zidavo. «r»,.5ldi W ni,treha',!a bi 8(1 postopalo predeč razkošno. Vožnja bi se naj izvršila ko ikor mogoče s kulukom. V boli kmetih občinah bi 8e gotovo dobilo Zli prt '
  • .dobr.° živino ve^-dar se mnogim zivmore cem ne zdi vredno posvečat, tozadevnemu delu potrebno pažnio Ho Pa/e o>.dK ki so mnenja, da segoJŽ pokffz dS' ak°, jC "u Pr ^ z'mski dobi pokr.to z debelo naslago blata in tudi gospo- SBMjr-*-* i7n^siusi'Pr,aktični in znanstveni, pa so ne-izpodbitno dokazali, da je vsaka £ valim v kvar in da povzroča razen mrč<* zelo, zelo veliko škodo. Raditega pravi star pregovor: »Strežba in snaga pol trnu odvaga«. Žival, ki jo redno čistimo, mnogo bolje in hitreje presnavlja, boljše žre in nam da vsled tega tudi več koristi. Redno čisče. nje, odstranjevanje blata in prahu ima izredno poživljajoč upliv na delovanje kože, krvnega obtoka in s tem tudi na vse organe. Poskusnim potom se je n. pr. dognalo da je pri kravah, katerih niso čistili desel dni, padla mlečnost za 6—10 odstU Ako povprečno mlečnost krave nastavimo i 2000 litri mleka na leto in ako ujK>števamo, da e mlečnost vsled zanemarjanja čistoče zmanjša povprečno le za 8 odštet., znaša pri ceni mleka 2 Din za 1 liter tozadevna povprečna izguba samo pri eni živali že 320 Din. To j« vseta, ki nam da misliti in ki bi jo sicer lahko z majhnim trudom in z rednim sna, ženjem zaznamovali kot večji letni dohodek Se očividnejša pa je korist čiščenja svinj in zatiranje njih uši, ki sesajo živalim kri in jih zadržujejo v radi in debeljenju. Korist zatiranja uši je natančno in številčno dokazal oskrbnik Wittek. Na podlagi točnega merjenja in tehtanja jc pri staležu svinj 7 živali ugotovil, da sc je dnevni prirastek na živi teži povprečno pri vsaki živali po izvršenem uničenju uši zvišal za 0.28 kg. Parkratno maza-nje z zmesjo masti, olja in žveplenega cveta je torej zvišalo povprečno živo težo fnc ži-vali nad V, kg na dan. Vrednost povprečnega večjega prirartka v navedenem slučaju pri ceni Din 12 za 1 kg žive teže znaša dnevno 3 Din. To je pri eni živali. Koliko znaša petem to pri vseh živalih in v teku enei*. celega leta?! Iz. vsega tepa sklepamo, da je čiščenj« in snaženje, katero smatramo često za postransko in nepotrebno opravilo, velikega pomena za zvišanje koristi živali in s tem tudi za zvišanje dohodkov, ki jih v naši neved-nosti mnogokrat omalovažujemo in pre-zremo F. Wernig Denar. Uradni tefajj M februar 1828. Finančni minister je določil za lebniar sledeče uradne tečaje, po katerih se naj plačujejo inozemske valute. Po tej določbi se plačuje: 1 angleški iunt 277 Din, 1 turška lira 247.10 Din, 1 napol eondor 218.65 Din, J ameriški dolar 56.71 n' 1 kanadski dolar 56.45 Din, 1 holandskl goldinar 22.00 Din, 1 švedska krona 15.24 Din, ir inn kr°"a 15,20 Dhl' 1 norveška krona lJ-10 Dm, 1 nemJka marka 13.53 Din, 1 žvl- Slfo iv'rank 1095 Din> 1 madjarski pengn T« ',!"' 1 SPanska pezeta 9.72 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.92 Din. 1 Poljaki zla In i k 6.35 Din, 1 italijanska lira 9 ^in, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češkoslovaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 75 par, i bolgarski lev 41 par, 1 romunski lej 35 par. Coskoslovaška in »lata valuta. Tudi češko-slovaška republika se pripravlja na uvedi«) zlate valute. Vlada se pa ni Se odločila, kako uaj imenuje svoj zlat denar: lev sokol .tli Wm'SianC prl kron1, 23 kl'0110 Be 116 n,ara od" , > kc'' n'ina nobena slovanska država tega Tt 2 lev°m bi označila češki starodavni gro, bi torej bilo to bolj zgodovinskega po Nasprotno se mnogi potegujejo za ozr »««>0 »sokol«, U predstavlja moderno mo« /ScSkega naroda — K ustalitvi bi »eveda pritegnili v prvi vrsti angleško narodno banko, ki je podkrepila v tem oziru že marsikatero državo. Cene. Ljubljanska blagovna borsa. Na ljubljanski blagovni borzi so se v zadnjih dneh pri vugonskih dobavah plačevale za 100 kg te-le cene: pšenica 78/79 kg težka, franko slovenska postaja, baška po 875—377.50 Din, slavonska po 365—3G7.50 Din; koruza na slovenski postaji, baška, stara po 287.50 Din, nova 280 Din, za februar 285 Din, za marec 290 Din, za april 295 Din, činkvantln takoj 295 Din; oves bački, zdrav, rešetan 300 Din; moka >Og« bačka franko Ljubljana 520 Din. Le9 se je kupčeval ves na podlagi zahtev /tanko vagon meja in sicer so cene označene za kubičen meter po vagonsklb dobavah. Plačevalo se je: hrastovi obrobljeni plohi I. II 1100 Din, III 920 Din; bukovi neobrobljent plohi 520 Din, III. vrste 400 Din; deske, smreka, I. in II. vrste 560 Din, III 385 Din; ško-reti v podmerah postavljeni v Podbrdo, 420 Din. — Povpraševanje je za morale, hrastove ]K)dnice ln orehove hlode. Žitno tržišče. V zadnjem fiasu je na našem žitnem trgu opažati močno naraščanje cen, medtem ko so na inozemskih trgih cene bolj mrtve. Na ljubljankl blagovni borzi ?e je v drugi polovici januarja dvignila cena bački pšenici od 352.50-355 Din na 375-377.50 Din, medtem ko je na dunajski prometni borzi cena domači pšenici nekoliko nazadovala. Naraščanje cene pšenici na naSih tržiščih je pripisati slabemu dovozu blaga. Naše cene .so že prekoračile uvozno pariteto ln danes imamo v Ljubljani madjarsko pšenico cenejšo nego domačo. Pričakovati Je tudi uvoza romunske koruze, za katero se tukajšnji krogi že zanimajo. Trži.y.če t losom. Na lesnem trgu v Sloveniji je v zadnjem času kupčija z lesom precej živahna in so tudi cene še dosti zadovoljive. Oživljcnje lesne trgovine pa je iskati predvsem v oddaljenejših državah, medtem ko se Italija še vedno ne more ogreti, četudi so njpue zaloge že izčrpane. Močno zanimanje se opaža za bukovi no iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. Brzojavne drogove iščeta Francija in Belgija, ki sta pripravljeni vzeti ogromne količine. Bukovi pragovi gredo večinoma v Španijo. Angleška je v zadnjem času poslala na Š!ajersko svojega zastopnika, ki išče več tisoč kubičnih metrov blaga rezanega v angleških merah. Parjena bukovina se precej išče. Povpraševanje po stavbenem lesu je vedno večje. Kupčija z drvmi je mrtva. Velika podjetjn jugoslovanske lesne industrije pričakujejo ugodne sezone, kar se vidi iz visokih cen, doseženih na lesnih licitacijah. Tudi inozemski kapital se za to zanima. Tržišče jajc. Ker je nastopilo toplejše vreme, se je produkcija jajc posebno v Južnih krajih povečala in temu primerno so tudi cene nazadovale, kakor vsako leto ob tem času. Kupuje se vse le sproti, ker se pričakuje nadaljnjega padca cen. V Švici je povpraševanje slabo, Nemčija kupuje le rusko, nizozemsko in dansko blago, naša jajca ne prihajajo v po-štev. Francija in Italija imata domačega blaga dovolj. Na domačih tržiščih v Sloveniji je vedno več blaga, ki se plačuje na debelo po 1.20 Din komad, kar pa Je še višje nego v inozemstvu, kjer so cene 1.20 Din. Tudi y tr- govini na drobno je cena 2e nazadovala na 1.26—1.50 Din. Novi plačilni pogoji u usnje. V minolein mesecu so stopili v veljavo novi plačilni pogoji za usnje iz slovenskih tovaren iu iz zagrebške tvornice kož. Kupci, ki blago takoj plačajo, dobe 3 odstoten popust, pri plačilu v 30 dneh 2 odstoten; blago se kreditira največ na 90 dni in samo na podlagi izdane menice. Cene na kožnem sejnin v Ljubljani. Na letošnjem sejmu m kožuhovino v Ljubljani dne 23. in 24. januarja so se dor^cl" za komad te,le cene: lisice poljske 240—430 Din, lisice gorske 350-560 Din, kune belice 1000 do 1180 Din, kune zlatice 1300—1735 Din, vidre 600—720 Din, dihurji 120—170 Din, divje mačke 60—70 Din, veverice zimske 20 Din, polhi 6—9 Din, divji zajci 21 Din, jazbeci 48 do 55 Din, divje koze 20 Din, srne 22 Din, podlasice bele 70—90 Din, podlasice rjave 20 Din. — Cene so v primeri z lanskimi zelo poskočile. Prihodnji sejem za keže se vrši 20. marca 1928. Kože se že sprejemajo v prodajo v velesejinski pisarni, kamor se jih »amore tudi poslati. Cene sirovim košam v Mariboru. Na mar riborskem trgu se plačujejo sirove kože po naslednjih cflnah: goveje kože 17—25.50 Din, telečje 26—28 Din, svinjske 19—20 Din za 1 kg. Konjske kože po 150—200 Din komad. Tržišče g hmeljem. V Zatcu na Češkem je bilo v zadnji dobi precej povpraševanja po zobnem hmelju. Prodalo se ga je v prejšnjem teduu okrog 700 starih stotov ža-teškega pridelka, 200 stotov ostalega češkega in 500 stotov tranzitnega hmelja. Največ je kupovala Nemčija. Prvovrstni žateški hmelj se je plačeval po 66—73 Din, tranzitni jugoslovanski po 34—42 Din. Nekaj partij izbranega prvovrstnega jugoslovansko-savinjskega je doseglo Izjemno ceno 54 Din. — V N ti r n -bergu na Nemškem je bila kupčija srednja. Povprašuje se za hmelj boljše kakovosti. Plačujejo za kilogram sledeče cene: prvovrstni hallertanski signiran hmelj 65—81 Din, srednji 33—57 Din, vvtirtenberški 22—36 Din, jugoslovanski tranzitni 16—49 Din. Živina. Živinski sejem v Ljubljani 1. februarja. Na ta živinski sejem je bilo prignanih 283 konj, 158 volov, 51 krav, 10 telet in 49 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 82 konj, 72 volov, 40 krav, 8 telet in 44 prašičkov. Kljub slal>emu vremenu je bil dogen dober in kupčija sploh živahna, zlasti z* konje iu vole je bilo precejšnje povpraševanje. Cene so ostale neizpremenjene: za kg žive teže se je plačevalo: voli prvovrstni 8.50 Din, poldebell 7.50 Din, vprežni 6.75 Din, krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din; konji in prašički po velikosti in kakovosti so dosegli cene po komadu kakor na zadnjem sejmu. Mariborski živinski sejem 7. februarja. Dogon je znašal 12 konj, 8 bikov, 207 volov, 352 krav, 6 telet, skupaj 585 komadov. Povprečne cene za kg žive teže v dinarjih: debeli voli 7.50—8, poldebell 6.50—7, vprežni voli 6—6.50, biki za klanje 7—8, debele krave za klanje 6—7, plemenske 5.50—6, krave za Mobasarje 4—6, molzne in breje krave 5 do 0.50, mlada živina 7-7.60, .—. Prodanih bilo 316 kosov, od teh za Avstrijo 82 in za Italijo 26. — Mesne cene: govedina 10—18 Din, teleti na 17.50—22.50 Din, svinjina sveža 17 do 27.50 Din. Kupčija je bila živahna. Prašičji sejem v Mariboru 3. februarja. Prignanih je bilo 77 prašičev. Cene so bila sledeče: prašiči 7—9 tednov stari 200—250 Din komad, 3—4 mesece stari 350 —400 Din, 5—7 mesecev 450—500 Din, 8—10 mesecev 550-650 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din. Za kilogram žive teie se je plačevalo po 10—12.50 Din, mrtve teže 16—18 Din. Prodanih Je bilo 45 komadov. Izvoz In uvoz. Naš uvoz is Italije pada. Italijanski časo-i piši objavljajo podatke o izvozu italijanskega blaga v Jugoslavijo za prva tričetrtletja pro-šltga leta ter ugotavljajo znaten padec, tako da je italijanska bilanca napram Jugoslaviji močno pasivna. V omenjeni dobi je naša država uvozila iz Italije blaga v količini 107.149 ton in v vrednosti 680 milijonov dinarjev, med-tem ko izkazujejo številke m prvih devet mesecev 1926 še 126.815 ton v vrednosti 812 milijonov dinarjev. Kljub temu padcu je Italija v našem uvozu še vedno na tretjem mestu. Na stroške italijanskega uvoza so se povečale uvozne postavke Češkoslovaške, Avstrije ln zlasti Anglije. Rimska vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj preišče vzroke tega padca in dožene, da li je prehodne ali stalne narave. V Italiji pripisujejo ta primanjkljaj bojkotu, ki se v nekaterih delih naše države is političnih nagibov Izvaja proti Italijanskemu blagu in italijanskim trgovcem. Naš iiToz v letn 1927. Generalno ravnar teljslvo carin je objavilo statistiko našega izvoza v decembru 1927 in s tein je podana možnost ocenitev celokupnega izvoza. V decembru 1927 smo izvozili 287.538 ton v vrednosti Din 528,684.572, napram 872.782 tonam v vrednosti 622,567.423 Din v decembru 1926. To po-menja za 23 odstotkov manj ton in za 15 odstotkov manj vrednosll. — Skupaj smo v preteklem letu izvozili 4,251.459 ton v vrednosti 6.400,153.065 Din, napram 4,884.718 tonam v vrednosti 7.818,180.094 Din v letu 1926. Primanjkljaj našega izvoza napram izvozu v letu 1926 znaša torej po količini 633.259 ton ali 13 odstotkov, po vrednosti pa 1.418.078.029 Din ali 18.1 odstotek. — Skoraj ves primanjkljaj je pripisovati ogromnemu nazadovanju žita ln koruze zaradi slabe letine. — Prav zanimiva je sledeča razpredelba našega Izvoza od prevrata dalje: leto tisoč ton milijonov Din v zlatu 1919 283 686.1 164.1 leto tisoč ton milijonov Din v zlatu 1920 915 1320.6 284.6 1921 1584 2460.7 321.2 1922 2214 3691.2 259.2 1923 3026 8048.8 470.0 1924 3916 9538.8 671.3 1925 4398 8904.5 783.3 1926 4885 7818.2 718.7 1927 4252 6400.2 584.4 Te številke nam kažejo, da je količina našega izvoza do lani stalno rastla, vrednost v zlatih dinarjih pa do predlanskim. Občutno je padel Izvoz od 1926 na 1927 za 18 odstotkov, jm) količini pa le za 13 odstotkov. To nazadovanje je povzročila pšenica in koruza, ki je vsled slabe žetve nismo izvažali. Izvoz lesa in živine pa je narasel. — Po dosedanjih po- datkih sodeč 1)0 naža trgovska bilanca v letu 1927 pasivna za okrog 900—1000 milijonov dinarjev, Razno. Kmetijska predaranja s filmi. Dr. Fran Lošnik iz Zagreba je v ljutomerskem okraju priredil več predavanj s predvajanjem filmov o sadnih in trtnih škodljivcih tjr o sredstvih za njih pokončevanje. Omenjeni filmi so zelo poučni, ker prikazujejo mnoge škodljivce na-£ih kulturnih rastlin od početka do konca njih razvoja. Slišimo, da se bodo taki filmi predvajali v kratkem tudi v ljubljanski oblasti. g' Zadruge, osnovane na podlagi zakona o kmetijskem kredita. Direkciji za kmetijski kredit je bilo dosedaj prijavljenih 171 zadrug, ki so osnovane na podlagi zakona o kmetijskem kreditu. Od tega števila odpade na belgrajsko oblast 30 zadrug, na podonavsko 28, na moravsko 26, na šumadijsko 16, na baško 1, na splitsko 9, na timoško 8, na skopljansko 7, na osi-ješko 6, na ostale pa po eno do dve. V celi Hrv •atski so samo 3, v Sloveniji pa nobena. Iz tega se vidi, kam gre večina od Narodne skupščine za kmetijstvo določen kredit. 1i ■*".—i ^ 1 ' i 1 »-i -liyr»n —uLn E3EE5 v zavitkih zahtevajte povsod in izre'iio, ker le te so na viJku izdatnosti in garantirano čiste. Težko pričakovana kniisa. Več nego eno leto obetani »Sadni Izbor za Slovenijo v besedi in sliki« je izšel. Naravnost presenečen je vsakdo, ki prejme to knjigo in lahko je žal vsem tistim, ki jo niso naročili prej, preden jo izšla, ko bi jo bili dobili za 65 Din. Vendar pa je tudi 95 Din, kolikor stane sedaj, in tudi več vredna, ako upoštevamo, kako se sadjar lahko okoristi z njeno obširno in praktično urejeno vsebino, ako se zaveda, kako velike važnosti je umna izbira sadnih sort, kadar zasaja sadovnjak in precepija slabe sadne sorte. V knjigi nas najbolj razveseli 40 v krasnih, živih in naravnih barvah izJela-nih slik istih sadnih sort, ki so priporočene za razširjanje po Sloveniji in sicer: 20 jabolk, 10 žlahtnih hrušek, 3 črešnje, 3 slive, 3 breskve in 1 marelica. Slike so res tako lepe in s prav malimi izjemami tako naravne, da po njih vsakdo lahko spozna dotično sorto. Pa tudi 72 strani obsegajoče besedilo je vrlo zanimivo in neogibno potrebno berilo za sadjarja, ki hoče sadili in gojiti sadno drevje z uspehom. Ž o uvod , nas pouči na kaj moramo 111 na kaj ne smemo gledati, kadar izbiramo sorte za svoje podnebne in talne razmere. Po tem so na kratko, pa dosti natančno opisane tiste sorte, ki so v knjigi naslikane, vmes pa tudi nekaj drugih, ki so pojasnjene samo s črnimi podobami v besedilu. Kazen peč-katih in koščičaatih sadnih plemen je ko-nečno na kratko omenjeno tudi še jagoda-sto in lupinaslo pleme, tako da so v >JZ. boru zastopana prav vsa sadna plemena, ki jih je mogoče gojili v naših krajih. |;e. sedilo jo tiskano na močnem lepem pa-pirju z velikim tiskom, da ga bodo lahko brali tudi starejši sadjarji, ki jim morebiti že peša vid. Kakor notranja uredba, lako je tudj zunanja oprema naravnost sijajna. Knjiga, ki ima veliko obliko (28 X 20 cm) je trdno vezana v celo platno. Naslovno stran krasi lepa slika zvezdnate renete in napis v zlatih črkah. »Sadni izbor za Slovenijo« je kniiga, ki bi jo moral imeti vsaj vsak večji in za-vednejši sadjar. Poleg tega pa spada v vsa-ko knjižnico in v vsako 6o!o. Ker je naklada majhna in je večina že oddana predna-ročnikom, je v zalogi le še nekaj sto izvodov. Kdor to. ej hoče imeti to lepo in zelo potrebno kn ieo, naj nič ne odlaša. Ko zaloga poide, h *io minula desetletja, preden bo spet moiroče misliti na novo izdajo. Dobi ;-o pri Sadjarskem in vrtnarskem dnišlvu v Ljubljani in po knjigarnah. Romanja in pončni i/le;i v lotu 1028, Prosvetna zveza priredi v letu 1028 slfxleča romania: V VS.^KO Hl.ŠM »D4MOIJI BA«! S!ovensko kmetijstvo na razpotju. (Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.) Ker posestvo ne more več preživljati niti gospodarja in nje-govo družine, mora kmet vedno bolj omejevati število poslov in na etih delovnih moči, a kolikor jih obdrži, jim ne more nuditi onih dobrin ,n ugodnosti, ki jih kmetiški posel in delavec v iKSfi. L. -'' Pa mrušfniu nekdanjih patriarhalnih razmer terjata m ki jima po pravici tudi gredo. Posledica tega je stalen beg v mesta tako da kmetu za časa velikega dea pr - fe? di siUi%del°J,nLh m°H' Več kot razumljivo je namreč, da s skuša vsak dobiti v mestu stalno delo, dočim ga more kmet nudita komaj nekaj tednov in navadno le za lepe d™ ve docim morata delavec in delavka živeti vse dni v letu Opisana gospodarska politika pa ne tezi le kmeta temveč »koro v enaki meri tudi obrtnika in industr jca zaradi č^ rascai in pc«ja veliko bedo v prizidetih rodbinah tem LmCpomisli o iflnC TT'0 brezposelnosti, a pri deTa doma^lahko v Amedk/v i V°l ^ flovek' ki « drugam, zaradi čiar hrSn' f'PS4ke ah žalske rudnike in res nismoTollhDane Ktžfno^,"1108 ^ tudi pot v svet »s trebuhom za KS™®"01"8 druf^Gn. kait; n i š t v o in brezposelnost p^Sa l^T' 1 ^ e 1 j e - važni in težavniNmrašanii kS5 , Za nas še Prav Posebno kakor mestnega "' 'sa i ?,- enaki meri kmetiča kvečjemu enegga ali Svaoholadočim^ ma,i kmet doma stalnim zaslužkom^ Pred 2« ? mora!° ostali v svet za skrbi, saj so od doma od ŠH ntrf • l° POVZro*al° "obenih navadno že podprli maj£ SP £ ,ob neprilikah morajo biti danesl™Zdini kn,e,tiško hižo> dočim temeljita izprememba nekdS f 8pl°h "?jdej° de,°- Tudi ta ugodno za velike izS^naši ZTh^ SGV?da neznatni viri, ki so neS stabo onriil ? kme ov' sai 80 us^nill ** drugod. m že taklj t« L" ^^ * odnošaje, ki vežejo našega malega kmeta s — socialno politiko, o čemer bomo pe govorili še |x>zneje. Roko v roki z vsem.gospodarskim nazadovanjem našega kmeta gre seveda tudi njegovo nazadovanje na drugih poljih. Če mora kmet jako varčevati že pri hrani, seveda tudi nima denarja za najnujnejše kulturne potrebe, kakor za knjige in časopise. Prav tako trpe zaradi teh razmer zdravstvene razmere na kmetih (širjenje jetike!), a ugodnega vpliva seveda nimajo tudi na moralno stanje ljudstva. Pred vojno je bila po naših srednjih šolah velika večina kmetiških otrok, izmed katerih je dobival narod skoro ves naraščaj za svojo najodličnejšo izobraženstvo, dočim se njih število danes krči od leta do leta. kar bo gotovo neugodno vplivalo na napredek narodne prosvete. Skratka: pomanjkanje zemlje, zastarelo kmetovanje, slaba zakonodaja, ter škodljiva davčna in sploh gospodarska politika so glavni vzroki že par desetletij trajnice krize slovenskega kmetijstva, ki dobiva v zadnjih letih že tako nevarne oblike, da se Je bati za gospodarski obstoj našega kmeta, a slabi ga tUdI telesno, prosvetno in moralno. Treba bo zato napeti vse si.c in poseči po vseh sredstvih, da obvarujemo propada najštevilnejši in najvažnejši stan našega naroda. IV. NA NOVA POTA. kmetijstva TZnT"' TL gla\ni vzroki ^anje krize našega skaterimi'h S nam ,,,dl ne-bo težk0 n*!« P<*°v in sredstev, kolikor Te o Pr^.'.agali ter P°s,avili našega kmeta, vsaj ie v t™ i PJ°h lzvedll'v°. ^ret na trdne noge. Res je, da ih pa bvSrfi^T ,aZe ses,avlJati lepe programe, nego resno irfsnion ** s? " zdravljenje našega kmetijstva namreč kmet sam i^nn6/11'5 t*Pohajajoča Cinltelja, bi bilo endaSe mo^Tt' °b "a> okra5- oblast država), pronadani« fe v kratkem ustaviti vsaj nadaljnJe JSKMfSSP doe,C(,ni bodočnosti pa ne- nedSed^vnlv rane, kar bi imelo celo^ipnega našega naroda kuUurn° in 80ciaIn° stanJe