>'	18. SEPT. 1971 — ŠT. 37 — L. XXVIII
%___________________________
m
(K^
LOGATEC
VAM NUDI
KVALITETNA
OKNA
BALKONSKA VRATA IN ROLETE
PLENUM RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Pred verifikacijo samoupravnega sporazuma
„S samoupravnim sporazumevanjem imamo veliko dela pa tudi pritiskov na nas ne manjka. Najbrž zaradi neinformiranosti prihajajo iz delovnih organizacij zahteve, naj vendar že enkrat sprejmemo sporazum, da bodo lahko odmrznili osebne dohodke. Mi pa smo svoje soglasje k sporazumu že davno dali in njegova verifikacija ni odvisna od nas. Sicer pa so v podjetjih kaj malo prispevali k oblikovanju sporazuma; vse delo sta morala opraviti skupna komisija za sporazum in naš odbor, za plačilo pa dobivamo najrazličnejše očitke. Od nas zahtevajo tudi, naj vplivamo na verifikacijsko komisijo oziroma na komisijo za spremljanje družbenega dogovora, da glede sporazumevanja na bi sprejemale novih zahtev in stališč, kar pa ni v naši moči. Zavedati se moramo, daje samoupravno sporazumevanje komplicirano delo, ki ga vsi opravljamo prvič. Najbolje bi bilo, da se samoupravni sporazumi čimprej realizirajo, potem pa bomo morali narediti njihovo analizo, kakor tudi analizo dela sindikalnih organizacij na vseh ravneh s tem v zvezi.“
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nesporazumi o sporazumih
Med mnogimi nesporazumi, do katerih prihaja v samoupravnem sporazumevanju, je v zadnjem času dobil še posebno razsežnost in ostrino nesporazum glede omejitve tako imenovanega faktorja stimulacije na 25 % kalkulativnih osebnih dohod-



Ljubljana—Beograd—Ljubljana boste prijetno in udobno potovali, če se boste posluževali uslug podjetja Inex-Adria avio-promet

Nižji faktor stimulacije
Predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti o sklepu komisije za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov
Potem ko je komisija za da bo 25 % faktor stimulacije v se razlike navzdol ali navzgor družbeno usmerjanje delitve do- gospodarstvu predvidoma reali- glede na dejansko realizirano hodka in osebnih dohodkov s ziran. K temu so oblikovali še poprečno stopnjo faktorja sti-predstavniki verifikacijske ko- dodatno stališče, namreč, naj bi . (Nadaljevanje na 8.strani) misije obravnavala, kakšne naj bi bile določbe o izhodiščni vrednosti dela v družbenih de-
&
kov. Kot vsi nesporazumi, do katerih večinoma prihaja zaradi neobveščenosti, ali vsaj pomanjkljive obveščenosti, tudi ta nesporazum škoduje akciji sporazumevanja. Zato vsekakor velja o njem povedati tisto, kar bo stvari postavilo na pravo mesto.
Najprej nekaj dejstev:
Drži, da smo zakon in oba splošna družbena dogovora o usmerjanju delitve sprejeli že
(Nadaljevanje na 2. strani)
javnostih, je sklenila, da lahko znaša faktor stimulacije na najnižje kalkulativne osebne dohodke za leto 1971 v družbenih dejavnostih največ 15 %, najvišja dopustna mera za gospodarstvo pa je 25 %.
Znano je stališče predsedstva RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, naj bi najnižji kalkulativni osebni dohodki v družbenih dejavnostih bili 1.000 din, v kar bi že bil vštet 25 % faktor stimulacije. Po uradnih statističnih podatkih so namreč v sindikatih ugotavljali,
ZAVAROVALNICA
SAVA
S
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
7 DN! V SINDIKATIH
FOTOKRONIKA # FOTOKRONIKA $ FOTOKRONIK
I
Komisija za življenjske in delovne pogoje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je zasedala minuli torek. Na seji so dali pripombe na osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, na osnutek zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve, obravnavali pa so tudi osnutek zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu SRS in osnutek tez o formiranju samoupravnih interesnih skupnosti na stanovanjskem področju. Razen tega so člani komisije razpravljali in dali pripombe tudi k osnutku predloga za izdajo zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Nesporazumi o sporazumih
(Nadaljevanje s 1. strani)
februarja oziroma junija. S tem smo postavili vse elemente za tisto, kar s samoupravnim sporazumevanjem želimo doseči, to pa je skladno gibanje osebnih dohodkov in akumulacije.
Drži tudi, daje pristojnost verifikacijske komisije točno opredeljena: skrbeti mora, da so samoupravni sporazumi v skladu z zakonom in družbenima dogovoroma, ne more pa postavljati zahtev, ki v omenjenih zakonskih aktih niso vsebovane.
Iz dejstev, ki smo jih navedli, izvirajo očitki verifikacijski komisiji, da je njena sugestija glede omejitve faktorja stimulacije, katero je objavila v začetku tega meseca, nezakonita in pomeni poskus, da se ,,na zadnja vrata" v samoupravne sporazume vrinejo postavke, kijih splošna družbena dogovora ne poznata.
Očitki so torej hudi. Kaj pa je resnica v tej zadevi?
Resnica je, da verifikacijska komisija nima pravice izsiljevati upoštevanja svoje sugestije, ima pa vsekakor dolžnost opozoriti na posledice „navijanja“ delitve dohodkov. Pri ocenjevanju sporazumov o delitvi namreč primerja, kako bi sporazumi delovali na delitev v podjetjih, če bi veljali že .lani. Znano pa je, da so osebni do-
hodki zaposlenih v lanskem letu bili zelo različni - ne-
malokje nizki, večinoma na slovenskem povprečju, marsikje pa tudi nesorazmerno visoki. Ali torej na vse te različne dohodke dovoljevati še neomejen faktor stimulacije?
Sugerirana omejitev letošnjih dohodkov iz naslova stimulacije na 25 % kalkula-tivnih osebnih dohodkov torej velike večine delovnih organizacij ne bo prav nič prizadela, niti ne bo pomenila zavore za razmah podjetij, ki resnično dosegajo zavidljive rezultate. Res pa bo delovala tam, kjer je delitev dohodka „navita“ tako, da pomeni v bistvu posmeh prizadevanjem za smotrno gibanje osebnih dohodkov in akumulacije.
Po sprejetju samoupravnih sporazumov bo sledilo njihovo usklajevanje, ki bo možno šele takrat, ko bomo imeli pregled nad vsemi sporazumi. Takrat bo podpisnicam sporazumov zelo lahko sprejeti odločitve, ki bodo zanje pomenile možnost izboljšanje delitve. Težko pa bo te odločitve sprejeti tistim, katerim bo to pomenilo boleč korak nazaj, čeprav iz položaja, ki so si ga „priborili“ na načine, ki družbeno niso sprejemljivi. Takrat se bo gotovo tudi izkazalo, da sugerirano razumno omejevanje faktorja stimulacije ni bilo mišljeno v škodo, temveč v korist samoupravljavcev.
MILAN POGAČNIK
Soglasje
železničarjem
Po precej dolgotrajni in burni razpravi je predlog samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v Združenem železniškem transportnem podjetju dobil soglasje predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Tako so sklenili na seji tega organa minulo sredo, 15. septembra.
Komisija, ki je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma za ZŽTP, je upoštevala pripombe sindikatov in tudi vnesla v svoj predlog vse tisto, kar je po mnenju nekaterih članov verifikacijske komisije manjkalo. V razpravi so se prisotni najdlje zadržali pri 13. členu predlaganega sporazuma. Ta določa možnost za razvrščanje delavcev v kategorije po posameznih mestih na osnovi izobrazbe pa tudi po drugih kriterijih, kar omogoča, da bi imela dva delavca z različno stopnjo dosežene izobrazbe na enakih delovnih mestih enake osebne dohodke.
Samoupravni položaj delovnega človeka v komuni
Včeraj, to je -20. septembra se je začel v Osijeku 1. posvet o družbenem dogovarjanju v komuni, ki ga je pripravila komisija za družbenoekonomske odnose sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Njegov osnovni namen je odgovoriti na številna vprašanja in dileme o tem, kako naj bi se v bodoče delovni človek organiziral kot samoupravljavec izven združenega dela, to je v komuni in krajevni skupnosti, in kako naj bi na samoupravni, neposredni demokratični osnovi reševal pomembna vprašanja s področja zadovoljevanja osebnih potreb in skupnih potreb v komuni.
Za omenjeno posvetovanje v Osijeku rose temeljito pripravili tudi člani komisije republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za samoupravljanje in komisije tega organa za ekonomske odnose in ekonomsko politiko. Svoje misli o vprašanju, kako poglobiti samoupravni položaj delovnega človeka v komuni, so izmenjali na skupni seji obeh komisij v ponedeljek, 13. septembra. Po uvodni besedi predsedujočega Mitja Švaba je ocenil pripravljeno gradivo za posvetovanje v Osijeku Peter Toš, ki sodeluje na posvetovanju in je zanj napisal tudi referat.
Udeleženci skupne seje obeh komisij so ugotavljali, da je danes krajevna samouprava dokaj slabo razvita, da so njeni materialni temelji šibki in da je treba pri opredeljevanju človekovega položaja v komuni in krajevni skupnosti upoštevati pomen individualne in družbene potrošnje. Mnogo kritičnih pripomb je padlo na račun že nič kolikokrat sproženih vprašanj, kdaj bo konec odločanju o pomembnih socialnih zadevah s strani tistih, ki jim ta pravica najmanj pripada. Navajali so na primer, da sedaj odločajo o sprejemanju otrok v otroške varstvene ustanove člani skupnosti teh ustanov namesto delovnih ljudi - občanov, ki ustvarjajo sredstva za njihovo delovanje; navajali so, da odločajo o porabi sredstev iz stanovanjskega prispevka delovne skupnosti stanovanjskih podjetij namesto ustvarjalcev teh sredstev itd.
DUŠAN REBOLJ
SEJA PREDSEDSTVA MS ZS LJUBLJANA
O RAZVOJU LJUBLJANE
Predsedstvo MSS začelo tudi razpravo o dopolnitvah organizacije ljubi jan* skih sindikatov in sprejelo akcijski načrt za razprave o spremembah slo-
venske ustave
Kakšna naj bi bila izhodišča za dolgoročni razvoj Ljubljane in ljubljanske regije - na to vprašanje naj bi odgovorila študija, ki so jo po naročilu skupščine mesta Ljubljana izdelali Institut za ekonomska raziskovanja, Urbanistični institut SRS in Ljubljanski urbanistični zavod. Predsedstvo MS ZS Ljubljane pa je na svoji seji v torek razpravljalo o tej študiji z namenom, da ustrezni komisiji ljubljanske mestne skupščine posreduje svoja stališča do teh izhodišč, za katera so - med drugimi - prav gotovo zainteresirani tudi ljubljanski sindikati.
Proučitev omenjenih izhodišč je predsedstva zaupalo komisiji za družbeno-ekonomske odnose pri MS ZS Ljubljana, v imenu katere je na seji poročal njen predsednik Karel Primožič. Navedel je dobre strani te študije, hkrati pa je zavzel kritično stališče do nekaterih njenih pomanjkljivosti. Med te je v ospredje postavil dejstvo, da študija ne opredeljuje na ustrezen način ožje in širše ljubljanske regije (enači jo s petimi mestnimi občinami oziroma v širšem smislu z občinami, ki mejijo na ljubljanske občine), medtem ko ne gre za ožjo ali širšo regijo, temveč za več regij - zdravstveno, srednješolsko, visokošolsko, gospodarsko itd. Študiji je nadalje očital, da ne vsebuje pregleda razpoložljivih kadrov, ki so bistven element razvoja vsake gospodarske dejavnosti in da nadaljnji razvoj gospodarstva predvideva na podlagi dosedanjih razvojnih trendov, kar je nesprejemljivo. Uspešnost naših gospodarskih organizacij - seveda tudi ljubljanskih - je namreč do sedaj bila odvisna predvsem od družbeno ekonomskih pogojev (instrumentarija), ne pa od dejanske sposobnosti in gospodarnosti poslovanja. To pa se bo v bodoče gotovo spremenilo; akumulativno st podjetij bo v prihodnosti morala biti v prvi vrsti odvisna od konkurenčne sposobnosti na inozemskih tržiščih — to pa bo podobo poslovne uspešnosti podjetij nedvomno postavilo v drugačno luč. Predsedstvo je stališča Komisije za družbeno ekonomska vprašanja sprejelo kot svoja stališča do izhodišč za dolgoročni razvoj Ljubljane in ljubljanske regije in jih bo posredovalo liublianski mestni skunščini.
Predsedstvo je nato prvič razpravljalo o osnutku nekaterih organizacijskih dopolnitev ljubljanskih sindikatov. Te naj bi bile — najkrajše
povedano - v tem, da bi v ljubljanskih občinah ustanovili aktive predsednikov osnovnih organizacij sindikatov (občinske sindikalne aktive), ki bi imeli svoja 5-7 članska tajništva in po enega profesionalnega delavca. Njihova naloga bi bila, da sodelujejo pri oblikovanju in realizaciji v občini dogovorjenih političnih akcij in da sodelujejo pri oblikovanju in realizaciji skupnih nalog in akcij v okviru mestne organizacije sindikatov.
Predsednik MS Z S Ljubljane Rudi Bregar je v uvodni besedi za to razpravo povedal, daje nedavna anketa med izvršnimi odbori osnovnih sindikalnih organizacij v Ljubljani zelo pozitivno ocenila dosedanje delo MS ZS, hkrati pa opozorila na potrebo tesnejših stikov med vodstvom ljubljanskih sindikatov in osnovnimi organizacijami. Poudaril je, da sindikati ne morejo ostati gluhi za politične spremembe v Ljubljani, ki se odražajo v usmeritvi na krepitev vloge občin in da ne morejo mimo dejstva, da se v občinah urejajo mnoga vprašanja, ki so za članstvo sindikatov zelo pomembna, zaradi česar mora članstvo imeti v občinah tudi možnost, da preko lastne organizacije pove svoja mnenja. Bili bi zelo neresni - je poudaril tov. Bre-
gar - če bi negirali potrebo snovanja ustreznih predlogov za čim učinkovitejše delovanje sindikatov v Ljubljani kot celoti in v ljubljanskih občinah.
Prva izmenjava mnenj o dopolnitvi organizacije ljubljanskih sindikatov, ki se je nato razvila na predsedstvu, je bila precej ostra, mnenja o smotrnosti te dopolnitve pa zelo deljena. Nihala so od zanikanja vsake smotrnosti sprememb sedanje organizacije sindikatov (mestni sindikalni svet naj bi bil izraz potrebe in zaželenosti enotne Ljubljane), pa do priznanja dejstva, da enotne Ljubljane najbrž še dolgo ne bomo imeli, da imajo občine izredno številne in pomembne funkcije, ki se bodo v prihodnje najbrž še krepile -in da zato pač kaže misliti na to, kako na ustrezen način zagotoviti tudi prisotnost sindikatov pri snovanju občinske politike in akcij.
Predsedstvo razprave o tem vprašanju ni zaključilo, temveč jo bo nadaljevalo prihodnji teden, do takrat pa si bo prizadevalo najti čimveč treznih argumentov za ustrezno sindikalno organiziranost v Ljubljani. Na seji je bil sprejet tudi zaključek, da bodo kot gosta na to razpravo povabili tudi predsednika in tajnika RSZSS.	M. P.
Na podlagi 14. člena statuta sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in določil splošnih pravil o organizaciji in delovanju republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije (,,B“-III.) ter v smislu 32. in 16. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije na 11. plenarni seji, 14. septembra 1971 sprejema
ODLOK
s
ii
o sklicu I. kongresa sindikata gradbenih delavcev Slovenije
gr
n
1. člen
I. kongres sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo 15. decembra 1971 v Ljubljani.
2. člen
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo predložil kongresu:
-	poročilo o organizaciji, delu in finančnem poslovanju sindikata gradbenih delavcev Slovenije;
-	osnutek sklepov kongresa o nalogah sindikata gradbenih delavcev Slovenije za naslednjo štiriletno dobo;
-	osnutek statuta sindikata gradbenih delavcev Slovenije;
-	seznam izvoljenih članov republiškega odbora za naslednjo mandatno dobo, ki jih bodo izvolile občinske in področne volilne konference sindikata gradbenih delavcev;
-	predlog delegatov za VIL kongres oziroma I. konferenco sindi; kata gradbenih delavcev Jugoslavije in predlog kandidatov za zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije;
-	predlog kandidatov za nadzorni odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije za naslednjo mandatno dobo.
Osnutke navedenih dokumentov oziroma predloge pošlje republiški odbor dva meseca pred kongresom osnovnim organizacijam sindikata in občinskim ter medobčinskim odborom, da bi lahko sporočili svoje dopolnilne in spreminjevalne predloge.
F
kat
3. člen
Delegate za L kongres in člane republiškega odbora izvolijo občinske ali področne konference.
Volilno konferenco sestavljajo elektorji, ki jih izvolijo v osnovnih organizacijah sindikata gradbenih delavcev. Ključ za izvohtev elektorjev določi pristojni občinski oziroma medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, če tega na posameznih področjih ni, pa določijo ključ dogovorno pristojni občinski sveti Zveze sindikatov in republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, vendar tako, da vsaka osnovna organizacija sindikata izvoli vsaj enega in da ima volilna konferenca najmanj 50 elektoijev. Člani občinskega ali medobčinskega dBbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije imajo pravico elektoijev na volilni konferenci na svojem območju.
4. člen
Na vsakih začetih 300 članov sindikata se izvoli en delegat za kongres, na vsakih 1000 članov pa se izvoli en član za republiški odbor.
Postopek kandidiranja in volitev vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli volilna konferenca.
Delegate za kongres in člane republiškega odbora predlagajo člani volilne konference po sprejetih kriterijih in razpravah v osnovnih organizacijah sindikata. Predlog kandidature velja, če kandidat izjavi, da z njo soglaša.
poc
nul
na
upi
del
nili
6rg
gra
V&
Pn
ka
na
ŽU
za
gr;
šti
se
na
gl;
5. člen
Volitve delegatov za kongres in člane republiškega odbora so tajne-Izvoljeni so delegati oziroma kandidati za republiški odbor, ki dobijo po vrstnem redu največ glasov, vendar le pod pogojem, če je to število glasov večje od polovice vseh članov volilne konference.
6. člen
Člani republiškega in nadzornega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije so delegati kongresa, ne smejo pa glasovati o poročilu o delu republiškega odbora in o finančnem poslovanju ter razreš-nici.
7. člen
Vsak delegat za kongres iz 5. in 6. člena dobi poverilnico oziroma potrdilo, ki jo izda delovno predsedstvo volilne konference, za delegate iz 6. člena pa predsednik in tajnik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Obrazec za poverilnico oziroma potrdilo založi republiški odbor sindikata.
8. člen
Komisija republiškega odbora sindikata za organizacijo in kadrovska vprašanja pripravi:
-	predlog članov nadzornega odbora;
-	predlog delegatov sindikata gradbenih delavcev Slovenije za Vilko ngres oziroma I. konferenco sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije;
-	predlog kandidatov za zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije.
Te predloge pripravi komisija po predhodnem dogovoru z občinskimi in medobčinskimi odbori sindikata.
9. člen
Ta odlok velja takoj.
Tajnik repubhškega odbora: ALEKSANDER KOVAČ, 1. r.
Predsednik rep. odbora: JANEZ TRŠAN, dipl. oec.
1'raviui	|||<
tu(
skj
vel
do
ža:
bi«
VPRAŠANJE:
V samoupravnih aktih naše delovne organizacije je predpisan 8-dnevni rok za ugovor zoper odločbe prve stopnje. Prav tako je predpisan 8-dnevni rok za izdajo drugostopne odločbe pristojnega samoupravnega organa. Kolikor delovna organizacija v tem 8-dnevnem roku ne bi izdala drugostopne odločbe, začne že po izteku tega roka teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe oziroma sprožitev delovnega spora pred sodiščem. Ker sem se ravnal po rokih, ki jih predpisuje Temeljni zakon o delovnih -azmerjih, torej po daljših rokih (15. oz. 30 dni), smatra delovna organizacija, da sem ravnal napačno in da sem tožbo vložil prepozno. Ker se bojim, da bi zaradi tega spor izgubil, prosim za mnenje, kateri roki so pra/ilni: ali tisti, kijih predpisuje TZDR ali tisti, ki jih je delovna organizacija določila v svojih samoupravnih aktih, ki so tudi potrjeni s strani pristojnega organa?
E. D. Ljubljana
ODGOVOR:
mora o ugovoru odločiti še pred iztekom tega maksimalnega roka, vendar'’ j primeru ,,molka", neizdajanja drugostopne odločbe, bo obveljal zakoni* 30-dnevni rok. To pomeni, da je delavec dolžan čakati največ 30 dni (in 8) dni na izdajo drugostopne odločbe, torej odločbe o svojem ugovoru, čeV tem roku odločba ne bi bila izdana, teče šele od takrat 30-dnevni rok2, vložitev tožbe, skupaj torej 60 dni od vložitve ugovora. Osemdnevni rok, k* , si ga je delovna organizacija sama določila, v tem primeru ne pride v poštev' kolikor pa je delovna organizacija izdala odločbo pred iztekom 30-dnevne?J roka, torej tudi v okviru 8-dnevnega, teče rok za vložitev tožbe od vročih8 drugostopne odločbe. Iz vašega vprašanja sledi, da ste ugovor in tudi tožb0 j vložili v skladu z zakonitimi določili in povsem pravočasno. Stališče delovn8 j organizacije, da ste roke zamudili, torej ni pravilno in se bo vprašanje prave časnosti presojalo po zakonu in ne po samoupravnem aktu, ki je z njb11 v 1
n'!P'0,K	MLIPUŽlt
Vsekakor so edmo pravilni roki, ki jih je predpisal Temeljni zakon o delovnih razmerjih. Po čl. 122 tega zakona je rok za ugovor zoper vsako odločbo, s katero je bilo v delovni organizaciji odločeno o delavčevih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij, 15 dni od vročitve odločbe. Kakršnikoli drugačni roki, pa četudi predpisani s samoupravnim aktom, so nezakoniti in bo v primeru spora obveljal 15-dnevni rok (zakoniti rok).
Glede izdaje odločbe o ugovoru delavca je zakon tudi predpisal rok, ta je 30 dni od dneva vložitve ugovora. Delovna organizacija lahko odloči, da
C M
7 DNI V SINDIKATIH
Sporazum
industrije
gradbenega
materiala
Predsedstvo RO sindikata delavcev gradbenih I Podjetij Slovenije je minuli torek dalo soglasje na predlog samoupravnega sporazuma o l- delitvi dohodka in osebnih dohodkov za delovne j Organizacije	industrije
gradbenega materiala. Vse pripombe, ki jih je ^	Predsedstvo	tega sindi-
kata dalo pred nedavnim j	na predlog	tega spora-
zuma, je skupna komisija | Za pripravo sporazuma gradbene industrije upo-j Števala, tako da je pred-j sedstvo tokrat lahko dalo nanj svoje	končne so-
glasje .
( Delovne organizacije industrije gradbenega materiala so v začetku sodelovale v pripravah za enotni samoupravni sporazum v gradbeništvu, kmalu pa so uvidele, da I ki zaradi specifičnih pogojev njihovega dela bilo kolje, če bi sklenile svoj samoupravni sporazum. Komisija za spremljanje družbenega	dogovora
temu ni nasprotovala, sindikat pa tudi ne — in tako je nastal ta samo-• upravni sporazum, ki za-i jema dvanajst delovnih ' organizacij oziroma vsa podjetja industrije gradbenega materiala, razen opekam. Med drugim bo ta sporazum veljal za cementarno	Anhovo,
cementarno	Trbovlje,
Izolirkoitd.	M. P.
Pred verifikacijo samoupravnega sporazuma
... ir.II ilMMMWUBM«aHH«llllllllWlW I
Plenum gradbincev je razpravljal o samoupravnem sporazumevanju v gradbeništvu in o vlogi sindikata v tem sporazumevanju # Prvi kongres sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo 15. decembra
Člani plenuma RO gradbenih delavcev Slovenije na seji
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sliko težav pri samoupravnem sporazumevanju je na razširjeni plenarni seji RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije podal predsednik tega sindikata Janez Tršan. V uvodni besedi k razpravi o samoupravnem sporazumevanju med delovnimi organizacijami v gradbeništvu, industriji gradbenega materiala in sorodnih dejavnostih ter o vlogi sindikata s tem v zvezi je toV. Tršan nato na tem plenumu, ki je bil v torek, informiral člane plenuma in predsednike občinskih in medobčinskih odborov sindikata še o fazi, v kateri je samoupravni
sporazum gradbincev, ki zajema preko 50.000 delavcev.
Sindikat gradbincev je dal svoje soglasje k temu sporazumu že pred približno poldrugim mesecem. Verifikacijska komisija pa ga ni obravnavala — kot je predpisano — v 14 dneh, temveč šele po petih tednih. Načelno ga je sicer sprejela, dala pa je nanj razne pripombe, vključno z zahtevo, da faktor stimulacije ne sme presegati 25 % kaJkulativnih osebnih dohodkov. Skupna komisija za pripravo tega sporazuma bo verjetno še ta teden vnesla v besedilo sporazuma zahtevane spremembe, pred uradno sejo verifikacijske komisije pa bo ta ko-
misija z njenimi predstavniki imela še neformalen sestanek,
na katerem bo obrazložila svoja stališča do zahtevanih sprememb, da ne bi morda ponovno prišlo do kakšnih novih zahtev za popravo sporazuma.
ZAKAJ OMEJEVATI STIMULACIJO?
V razpravi o tej točki dnevnega reda so udeleženci plenuma imeli precej ostrih pripomb na način, kako poteka samoupravno sporazumevanje. Največ pripomb je bilo na dejstvo, da se sedaj pojavljajo zahteve, ki jih ni vseboval niti zakon o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju, sprejet v februarju, niti oba splošna družbena dogovora, ki sta bila sprejeta junija. To velja še posebej za zahtevo Verifikacijske komisije, naj bo faktor stimulacije omejen na 25 % KOD, ki so jo mnogi razpravljavci oceniH kot nezakonito in nesamoupravno. Ta element v samoupravnem sporazumevanju je verifikacijska komisija postavila šele v začetku tega meseca in je seveda zahteval razne spremembe v že izdelanih in predi-skutiranih predlogih sporazumov. Omejevanje stimulacije bo sicer prizadelo le nekatere izmed 180 podpisnic sporazuma gradbincev, vendar pa je bilo v razpravi poudarjeno, da se s to omejitvijo „na zadnja vrata‘‘
vsiljujejo zahteve, kijih splošna družbena dogovora nista vsebovala.
Vzlic tem pripombam pa je na seji obveljalo prepričanje, da prizadevanj za uveljavitev sporazuma ne kaže opustiti, temveč je treba storiti vse, da bo sporazum, ki bo veliki večini delovnih organizacij gradbincev prinesel znatno izboljšanje, čim-prej verificiran.
KONGRES 15. DECEMBRA
Plenum je nato sprejel sklep, da se 1. kongres sindikata gradbenih delavcev Slovenije sestane 15. decembra. Njegova naloga bo, oceniti dogajanja v gradbeništvu in seveda organiziranost in delo sindikata gradbincev.
Ker so priprave za ta kongres v precejšnjem zaostanku, predvsem zaradi velike angažiranosti republiškega odbora gradbincev v samoupravnem sporazumevanju, bo potrebno storiti vse za njihovo pospešitev. O tem je več povedano v odloku o sklicu konference, ki ga objavljamo v celoti; glede novega statuta sindikata gradbincev pa je plenum ocenil, da je njegov osnutek „zrel“ za javno razpravo, ki bo gotovq mnogo prispevala k njegovemu dokončnemu oblikovanju.	M. P.
Odstopanj ne bo!
Minuli petek je republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sklical sestanek predsednikov osnovnih organizacij sindikata iz kovinske in elektroindustrije, z namenom da bi jih seznanil s svojimi stališči do samoupravnih sporazumov, še posebej pa s konkretnimi pripombami k osnutku samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije, oziroma da bi na skupnem razgovoru medsebojno izmenjali mnenja o osnutku omenjenega sporazuma.
Osnovna odstopanja osnutka samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije, v primerjavi z ostalimi samoupravnimi sporazumi, so zlasti pri višini kal-kulativnih osebnih dohodkov, v vrednotenju težavnostnih pogojev dela in faktorju stimulacije.
Kalkulativne osebne dohodke po posameznih izobrazbenih oz. kvalifikacijskih skupinah določa osnutek omenjenega samoupravnega sporazuma od 6-33 % više, kot jih določajo družbeni dogovor ali ostali samoupravni sporazumi. Tako določeni kalkulativni osebni dohodki, ki pa niso - za razliko od nekaterih drugih samoupravnih sporazumov - odraz že upoštevanih pogojev dela, so višji pri vseh izobrazbenih oz. kvalifikacijskih skupinah; tudi pri delavcih z višjo in visokošolsko izobrazbo.
Posledica tako formiranih kalkulativnih osebnih dohodkov so tudi sredstva za stimulacijo, t. im. faktor stimulacije, ki je izraz bolj ali manj uspešnega poslovanja delovne organizacije. Ker so kalkulativni osebni dohodki po določilih sporazuma dokaj visoki, vsekakor pa višji kot v družbenem dogovoru in v ostalih samoupravnih sporazumih, in praktično gledano - za mnoga kovinska in elektroindustrijska podjetja že kar „zagarantirani“ osebni dohodki - je faktor stimulacije nižji, kot bi sicer bil. To pa vsekakor zmanjšuje razlike med podjetji, ki uspešno gospodarijo in bi imela upravičeno višji faktor stimulacije, in med podjetji, ki po-
slujejo manj uspešno. Nizek faktor stimulacije - ob vnaprej zagotovljenih nadpoprečnih osebnih dohodkih - pa ni cilj samoupravnega sporazumevanja, saj ustvarja neke vrste uravnilovko med dobrimi in slabimi gospodarji.
~ Delovne pogoje, npr. težo dela, zdravju škodljive vplive, osnutek samoupravnega sporazuma po mnenju nekaterih celo prenizko vrednoti. Čeprav pri ugotavljanju in primerjanju pogojev dela med posameznimi panogami ni natančnih meril, pa vseeno obstoji dogovorjeno merilo, daje najtežje delo v rudnikih (dodatek za težavnost dela rudarja znaša tudi do 640 din), ostale panoge in dejavnosti pa imajo v povprečju boljše delovne pogoje, zato uveljavljajo tudi manjše dodatke za težavnost oz. pogoje dela. Sindikati so sporazumski komisiji priporočili, da temeljiteje - in četudi višje -vrednoti delovne pogoje.
Po razpravi, v kateri je prišlo do dialoga med člani sporazumske komisije in predstavniki republiškega odbora sindikata, predstavniki republiškega odbora še vedno menijo, da ni razloga, da bi samoupravni sporazum kovinske in elektroindustrije urejal nekatere osnovne odnose drugače kot ostali samoupravni sporazumi. To bi bila, četudi bi republiški odbor od svojih dosedanjih izhodišč v tem primeru odstopil, diskriminacija do ostalih 10 samoupravnih sporazumov, ki so že dobili soglasje tega sindikata. Odločno zagotovilo, da odstopanj pri urejanju osnovnih odnosov v samoupravnih sporazumih ne bo, je prisotnim izrazil tudi predstavnik verifikacijske komisije. Sicer pa se bodo posebnosti omenjenega osnutka samoupravnega sporazuma razčiščevale še na bazenskih posvetih. Po končanih bazenskih razgovorih bo republiški odbor ponovno sklical posvet s predsedniki OOS iz kovinske in elektroindustrije, da bi dokončno oblikoval svoj sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu.	J. S.
KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE '
Neposredno obveščanje
RAZGOVOR
Razgovor je ne samo najbolj pogosta in najbolj naravna, marveč , najbolj učinkovita oblika medčloveškega komuniciranja. Rim-l mislec Seneka je rekel, da je govor kazalec in izpovednik člo-tekovega srca in duha. Omogoča medsebojno povezovanje in posre-i Ivanje lastnih miselnih procesov, pogledov, stališč in mnenj o j^nimivih vprašanjih ter s tem tudi razreševanje najrazličnejših procentov.
j Razgovor je lahko organiziran in neorganiziran. Neorganiziran izgovor je prepuščen najrazličnejšim vplivom, katerih obvlado-^hje je aU pa ni v moči udeležencev razgovora. Tak način medse-°°jnega miselnega povezovanja je najbolj življenjski in tudi najbolj P°gost. Organiziran razgovor, največkrat gre v takih primerih za ®teryju, pa temelji na ustreznih splošnih spoznanjih, načelih, pra-v4hih in tehničnih rešitvah, ki jih obvladajo udeležeci takega razgo-v?fa. Uporaben in nujno potreben je zlasti takrat, če z neorgani-j ^anim razgovorom ni mogoče premostiti psiholoških ovir pri iska-1 % ali posredovanju obvestil ter pri motiviranju, vzgajanju in vo-i dehju ljudi v zahtevnih delovnih socialnih situacijah.
V razgovoru nastopa nekdo kot pobudnik — komunikator, ki £ačenja in spodbudi drugega udeleženca ali udeležence — komuni-•tente k sodelovanju. Če paj poteka razgovor v smislu sproščenega haloga, potem more veljati tak odnos med komunikatoijem in i kornunikanti samo v začetni fazi komunikacijskega procesa, to je j Načetega razgovora. To se pravi, da more trajati do trenutka, ko 86 udeleženci začnejo pogovarjati in ko je začetno spodbujanje, Pojasnjevanje smisla razgovora in medsebojno spoznavanje že jCmo. Potem pa mora veljati popolna enakopravnost vseh ude-fežencev komuniciranja, če hočemo govoriti o razgovoru kot naj-
bolj učinkoviti obliki komuniciranja z enakomočnim in enakopravnim obojestranskim pretakanjem informacij.
Če se nekdo odloči za razgovor z drugo osebo ali skupino oseb — pa naj bo tak razgovor neorganiziran ali organiziran — ga k temu usmerja, vodijo, silijo določeni smotri. In če hoče te svoje smotre vsaj do neke mere uresničiti, mora upoštevati kompleksnost komunikacijske situacije, v kateri se nahajajo oziroma se bodo nahajali med razgovorom udeleženci takšnega komuniciranja! To se pravi, da mora dodobra upoštevati vse tiste činitelje in vsa tista navodila, ki sem jih bil omenil med navajanjem Rostohaijevih, Schrarrimovih in Vregovih ugotovitev.
Razgovor je temeljno človekovo delovno orodje na področju interpersonalnega ali medosebnega komuniciranja. Prav v razgovoru dobijo tisti kadri v delovni organizaciji, ki kakor koli skrbijo za obveščanje zaposlenih, pretežni delež — po moji sodbi več kot 75 odstotkov — vseh informacij, ki zaslužijo oziroma narekujejo nadaljnjo obdelavo in posredovanje članom delovne skupnosti.
Avtorji, ki pišejo o tej obliki komuniciranja bolj nadrobno, navajajo najrazličnejše napotke in recepte. Pri bolj skrbni primerjavi je moč ugotoviti, da se v nekaterih zahtevah močno ujemajo. Ker bi se preveč zamudili, če bi jih navajal, povzemam le zahteve enega. To je Dennis Murphy, že pokojni avtor v ZDA dokaj popularne knjige ,3etter Business Communication“.
1.	Govorite z ljudmi kot sogovorniki! Govorjenje in pogovarjanje je .svobodna podjetnost1, ki jo uporabljamo vsak dan.
2.	Pritegnite v razgovor vsakogar! Upoštevajte in priznavajte njegove izkušnje. Razgovor je namreč demokratičen proces dajanja in sprejemanja, v katerem mora vsakdo prispevati svoj delež.
3.	Razgovarjajte se tako, da bo razgovor razumljiv za vse udeležence! Razgovor je naravna in ne prisiljena pot za učenje in spoznavanje novega.
4.	Izogibajte se preveliki želji biti prizadevni! V takšnem naporu človek ni sposoben slišati, kar povedo drugi.
5.	Razgovor začnite s soglasnimi točkami! Toda pomnite, da se pravi razgovor začne tam, kjer se soglasnost in skladnost o temah razgovora neha. Zato ne ugovarjajte, ne izgovarjajte se s pretvezami in ne prepirajte se.
6.	Skrbite za svoj spodbuden in ustvarjalen odnos! Izogibajte se nepotrebnemu kritiziranju ter zanemarjajte malenkosti, dogmatične misli in predsodke. Poskušajte ugptoviti, zakaj je nekdo do vas in vaših misli sovražen, celo hudoben, zakaj ne sodeluje v razgovoru,in poskušajte mu pomagati, da se takih težav osvobodi.
7.	Opazujte obrazne in vse druge vidne izraze svojih sogovornikov in zlasti svojih poslušalcev! Ce ne govorite z okornim Indijancem ali igralcem pokra, so to lahko zelo pomembni znaki in kazalci, kako razgovor nadaljevati, mu spremeniti temo ali kako se čemu neprimernemu pravočasno izogniti.
Murphy tudi svetuje, kako navezati razgovor s človekom, ki ga sicer še ne poznate in niste imeli priložnosti z njim govoriti. Pravi, naj se človek predvsem zanima za pričakovanega, predvidenega sogovornika in ne zase. Šele ko vidi, da se ta hoče ali poskuša odzvati povabilu na razgovor, se ponujajo možnosti za začetek. Pri tem pa mora pobudnik razgovora upoštevati, da se hoče vsakdo počutiti enakega drugim ljudem, pomembnega, potrebnega in priljubljenega.
Če gre za organiziran razgovor, ki vsebuje že tudi elemente intervjuja, svetujem naslednjo, nekoliko prirejeno shemo psihologa Boruta Salija: 1. priprava intervjuja in seznanitev intervjuvanca, 2. sprejem oziroma obisk pri intervjuvancu, 3. sprostitev intervjuvanca, 4. seznanitev intervjuvanca s problemom in cilji razgovora, 5. motiviranje ali spodbujanje intervjuvanca, 6. spodbuditev intervjuvanca, da izrazi svoja stališča, 7. seznanitev intervjuvanca z intervjuvarjevimi stališči, 8. razgovor o morebitnih razlikah v stališčih obeh udeležencev in skupno iskanje sprejemljivih rešitev, 9. oblikovanje sklepov, 10. preveritev sklepov in utrditev rezultatov intervjuja, 11. dodatno spodbujanje intervjuvanca za morebitni sprejeti sklep, ki zahteva od njega določena dejanja, 12. poslovitev. PRIHODNJIČ:	DUŠAN REBOU
RAZGOVOR - NEKAJ PRIMEROV
Kolektiv podjetja Kovinoplastika Lož čestita vsem občanom občine Cerknica za občinski praznik .Vsem delovnim ljudem Slovenije pa hkrati želi še veliko delovnih uspehov pri izvajanju gospodarske in družbene reforme!
Poslovnim partnerjem in potrošnikom pa toplo priporočamo naše kvalitetne izdelke!
brest cerknica
industrija pohištva Jugoslavija
čestita vsem občanom občine Cerknica za občinski praznik! Hkrati priporočamo naše kvalitetne izdelke!
Tin %d Tivija ' s
»ika ; °snov Ijko p N si l^dik
Velenjski
rudarji
Skorajšnja dograditev nove Termoelektrarne Šoštanj 3 postavlja pred velenjske rudarje zahtevno nalogo — povečati proizvodnjo lignita. Vpeljava nove odkopne mehanizacije že daje prve uspehe. Zvišanje odkop-nih učinkov močno vpliva tudi na povečanje celotnega učinka. V Velenju bodo letos nadaljevali s poskusi s posebnim hidravličnim podporjem, vendar pa predstavlja osnovno oviro v prizadevanjih za povečanje proizvodnje — obstoječi izvoz. Izvozni jašek v Prelogah je maksimalno izkoriščen in ne dovoljuje nobenega povečevanja proizvodnje lignita več. Zato se v velenjskem Rudniku lignita že pripravljajo na gradnjo novega izvažalnega nakopa, ki mora začeti obratovati prihodnje leto.
Letos so v Rudniku lignita Velenje končali z rekonstrukcijo in modernizacijo dveh stranskih dejavnosti, in sicer obrata za proizvodnjo elektro-filtrskih elementov in elektrostrojnega obrata. Na novo pa je bil ustanovljen obrat za proiz-vodnjo trakov iz plastičnih mas.
V obratu EFE proizvodnja nekoliko zaostaja za predvidevanji, predvsem zaradi tega, ker naprave niso začele obratovati ob predvidenem roku, manjkalo je delavcev, imeli pa so tudi težave okrog oskrbe z repro-dukdjskim materialom. Izdelali so nekaj nad 13,5 milijona opečnih enot, izpad proizvodnje okrog 3 milijonov enot pa bodo skušali nadoknaditi zdaj, v drugem polletju.
Iz meseca v mesec povečujejo proizvodnjo v novem obratu plastike. Zdaj izdelajo na mesec že več kot 20 ton trakov iz plastičnih mas. (vš)
1
Maksi svet na mini prostoru
Kitajci so dali poudarek svojim dosežkom v kmetijstvu, strojni industriji, kemični industriji in izdelkom ročne obrti
Zunanjetrgovinsko podjetje Commerce iz Ljubljane razstavlja na več krajih izdelke podjetij, ki jih zastopa. Še najbolj zanimivi so valjarji Bomag. Za te je veliko zanimanje, saj je pri nas gradnja cest v širokem razmahu
Obiskovalcu letošnjega 91: zagrebškega jesenskega velesejma postane kmalu jasno, zakaj se ta razstava izdelkov iz vsega sveta imenuje velesejem. Že samo iskanje parkirnega prostora na ogromni ploščadi se zdi brezupno. Avtomobilov je toliko, kot smo jih bili doslej navajeni videti le še na fotografijah iz Amerike. O sejmu samem pa bi lahko samo rekli, da je vsako leto večji in z več razstavljavci,
Samo letos so dodali v paviljonih in odprtih prostorih 40.000 kvadratnih metrov. Skupaj ima sedaj pol milijona kvadratnih metrov površine. Od tega na 270.000 kvadratnih metrih razstavlja 6315 razstavljavcev. 1277 domačih podjetij predstavlja zaključeno celoto gospodarstva republik in gospodarskih področij. In, ker so na sejmu poleg proizvajalcev zbrani tudi predstavniki izvozno-uvoznih podjetij, gospodarske zbornice in bank, to omogoča hitro sklepanje pogodb na notranjem in zunanjem tržišču.
Vsa važnejša podjetja iz 55 držav so na sejmu. To je več kot polovica vseh naših zunanjetrgo-vinsidh partnerjev. Zagrebški velesejem je že postal sejem, kjer podjetja, ki hočejo nekaj pomeniti, morajo sodelovati. >
Med mnogimi pomembnimi novostmi letošnjega jesenskega velesejma je 20.000 kvadratnih metrov velik nov paviljon, v katerem je razstava dosežkov jugoslovanske lesne industrije. Poleg drugih paviljonov s pohištvom, ki so že dobili značaj stalne prodajne razstave, se bo z novimi prostori zagrebški velesejem uvrstil med največje prodajne razstave pohištva v Evropi.
Druga zanimivost je kitajski paviljon, ki je po petnajstih letih zopet odprt. Kolektivna reprezentativna razstava prikazuje predvsem dosežke kmetijstva, strojne industrije, kemične industrije in domače obrti. Pravzaprav je večina izdelkov v kitajskem paviljonu za povprečnega obiskovalca precejšnje presenečenje, predvsem glede na kvaliteto izdelkov. Po drugi strani pa je človek prvi trenutek kar nekam razočaran. Pričakoval je nekaj posebnega, našel pa je izdelke podobne našim, ameriškim, ruskim ali nemškim. Seveda, 15 let jih nismo srečali.
In še eno spoznanje, do katerega pride človek po nekaj urah hoje po sejmu. Res, to je velesejem in potrebni bi bili vsaj trije dnevi, da bi si ga dodobra ogledal.	a. AGN1Č
Tovarna Krka iz Novega mesta je razstavljala izdelk6 vrhunskih francoskih tovarn kozmetičnih preparatov; Orlane, Lanvin in Pantene. Pravzaprav zelo pametno, sjj! pri Krki pravijo: „Če bodo ti izdelki pri nas osvojil1 tržišče, bomo kupili licenco, drugače . .
Po nekaj urah pešačenja po sejmu je vsakomur žai, da si ni privoščil „sejemskega vlaka"
Dekleta z. znakom PP^Z so prodajala bonbone PEZ, izdelek Kolinske iz Ljubljane
TOKOVI GOSPODARJENJA
DE spet v akciji: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DINARJEV?
Govorijo delavci Tovarne volnenih izdelkov »Bača« ^Podbrdo
, Delavce Tovarne volnenih izdel-..BAČA" Podbrdo smo povpra-3 kako ocenjujejo pobudo sloven-, 'h sindikatov, naj bi znašali do I j011^ leta najnižji zaslužki 1000
■	^“'arjev mesečno za normalno delo
■	fednem delovnem času, ter kje, po 1 ™ovem mnenju, v delovni organi-
■	,3; še obstajajo možnosti, da bi ta “ “i čini p rej dosegli. Odgovorili so:
linica OBID, PK tkalka, z oseb-..‘m dohodkom okoli 1000 din, pre-. hčerko in sebe (prva z leve): ’~a samskega delavca ali za začetima se mi zaslužek 1000 din kot ..fnova zdi primeren, sicer pa je ve-č0 prenizek. Pomislite samo na živ-(enjske stroške, kakšni so! Pobuda i 'ndikatov se mi zdi v redu, le pre-

pozno je bila izražena in zato prenizko postavljena. Možnosti za izboljšanje gospodarjenja pa vidim predvsem v novi strojni opremi. Pri nas v tkalnici imamo že precej novih strojev in je produktivnost dokaj narasla. Rečeno je bilo, da bomo dobili še več novih strojev; torej bomo lahko tudi več naredili in bolje zaslužili!"
Mirko BIZJAK, vodja izmene v suhi apreturi, mesečni zaslužek med 1500 in 1600 din; z ženo, kije tudi zaposlena, skrbita za enega otroka (drugi z leve); „Pobuda sindikatov se mi zdi v redu. Prav pa bi bilo, če bi z zahtevo po tisočaku prišli na dan že prej, ne šele letos, ko je denar neprimerno manj vreden kot lani ali predlanskim. Glede našega gospodarjenja pa bi dejal, da so v
mojem oddelku možnosti do kraja izkoriščene in po drugih oddelkih, kolikor vem, prav tako. Z zamudo sicer, ampak končno vendar enkrat začenja obratovati naša nova predilnica. Od nje si vsi veliko obetamo!
Valerija BEVK, PK delavka v šivalnici, zasluži najmanj 1000 din in skrbi le zase (tretja z leve): „Sem slišala na TV, da se sindikat zavzema za tak zaslužek; prav je tako, ampak prepozno je bila izrečena taka zahteva. Tisočak na mesec je danes odločno premalo že za; samskega, kaj šele za tistega, ki mora preživljati tudi družino. Pri nas je še nekaj takih, ki zaslužijo manj, kot zdaj zahteva sindikat. Glede proizvodnih delavcev mislim, da bi se morali samo malo bolj potruditi, pa bi vsi lahko prišli vsaj do takega zaslužka.
Možno pa tudi je, da smo pri nas v Baški grapi res tako skromni ljudje, da se potem nekateri zadovoljijo s tistim, kar pač dobijo. Ko sem .rekla, da bi se nekateri morali bolj potruditi, nisem mislila samo na doseganje norm, ampak tudi na kvaliteto. Z večjo pazljivostjo in skrbjo bi prav gotovo lahko samo še zmanjšali količino defektnega blaga, s čimer tudi izgubljamo denar."
Gabrijel ŽIVEC, obratovodja predilnice - osebni dohodek med 2200 in 2300 din; z ženo, ki je v službi, skrbita za enega otroka: „Pobuda sindikatov se mi zdi v redu, vprašanje pa je, kako naj bi jo realizirali! V mislih imam podjetja, kjer si ljudje pritrgujejo od ust, kakor smo si in si še tudi pri nas, da bi se hitreje modernizirali, razvijali. .,. Pri nas je
tako, da smo vse doslej' imeli hude težave pri preskrbovanju s prejo. Težave so bile tako glede kvalitete, kakor tudi glede barv in rokov. Nova predilnica naj bi nas teh skrbi rešila, kar bo - z ozirom na urejeno preskrbo s surovinami - nedvomno vplivalo na boljše rezultate v proizvodnji. Drugič pa bo lastna proizvodnja preje, kakor se čudno sliši, tudi sicer cenejša, kot pa če bi jo še naprej kupovali drugod. Nam bo, skratka, ostal dobiček, ki so ga doslej pospravljale predilnice. Ta dodatni dohodek pa bo prav gotovo omogočil kolektivu, da si bo lahko privoščil več, kot si je doslej, ko smo si zategovali pasove, da imamo zdaj bolj ali manj sodobno opremljeno tovarno in da začenjamo žeti, kar smo sejali. . .“
Omajani
dolar
Gospodarska zbornica SRS je skupaj z nekaterimi pomembnejšimi izvozniki na ameriško tržišče obravnavala razmere, ki so nastale po zadnjih restriktivnih ukrepih ameriške vlade na svetovnih trgih. Ugotovila je, da je treba v novih razmerah hitreje ukrepati. Pasivno spremljanje dogodkov utegne pripeljati do upadanja blagovne menjave z ZDA in v posameznih strokah celo do izgube ameriškega trga, ki postaja za naš hadaljnji gospodarski razvoj izrazito pomemben. Zbornica predlaga izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, da seznani zvezne organe z vso resnostjo nastalega položaja in izposluje, da bi izvoznikom na ameriško tržišče priznali posebne dodatne izvozne premije.
Po predlogu republiške gospodarske zbornice naj izvršni svet priporoči zveznemu izvršnemu svetu, da intervenira pri vladi ZDA, da bi le-ta skupno z njim proučila položaj, ki je nastal v ekonomskih odnosih med Jugoslavijo in ZDA ter odobril jugoslovanskim izvoznikom pri izvozu v ZDA posebne olajševalne ugodnosti.
Zbornica je obravnavala tudi nadaljnje perspektive blagovne menjave z Zapadno Evropo v luči ameriških restrikcij in ugotovila, da bo slovensko gospodarstvo tudi tam utrpelo hujše posledice.
V	kleščah nelikvidosti
Medsebojna zadolženost je tudi v zasavskih Podjetjih zavzela velik obseg. Najhuje je to, da v podjetjih niti ne vedo ali bodo zbrali toliko denarja, da bodo lahko izplačali osebne dohodke zaposlenim. „Zbiranje denarja11 pri odjemalcih pa je tudi vse dražje, saj piorajo v nekaterih podjetjih .pošiljati svoje uslužbence na večdnevna potovanja po Sloveniji oziroma po sosednjih republikah, prevozi, dnevnice in drugi stroški pa veliko stanejo in povečujejo materialne izdatke kolektivov. V Zasavju celo pravijo, da bi lahko z denarjem, ki ga porabijo za izterjavanje dolgov, kmalu postavili nianjšo šolo.
V	Zasavskih premogovnikih so si morali za izplačila osebnih prejemkov svojih zaposlenih 15. tega meseca sposoditi šest in pol milijona din Pri republiškem rezervnem skladu, ker so zbrali na svojem računu samo polovico denarja, potrebnega za izplačila osebnih Prejemkov.
V	številnih podjetjih tudi pravijo, da ni prav, da morajo za vsako izplačilo osebnih dohodkov poravnati vse prispevke, pač pa bi bilo treba stvari Urediti tako, da bi plačilo nekaterih prispevkov lahko odložili. Vsa podjetja si namreč ne morejo sposoditi denarja pri tem ali onem skladu. Pri tem poudarjajo v zasavskih Podjetjih, predvsem v zasavskih premogovnikih, steklarni, tovarni elek-troporcelana in drugod, da so njihove obveznosti do dobaviteljev najmanj enkrat ali celo dvakrat nianjše, kot znašajo njihove terjatve pri kupcih. Kolektivu zasavskih pre-nrogovnikov dolgujejo pdjemalci nad 35 milijonov din, sami pa niso dolžni več kot šest ali sedem milijonov din. Podobno je v hrastniški steklarni in drugod.
-m-
PRIDNOST, POT DO USPEHA
V tovarni volnenih izdelkov BAČA Podbrdo zadnja tri leta polovico dohodka namenjajo za modernizacijo, da bi tako olajšali delovne pogoje in vplivali na višjo produktivnost # Rezultat tega ni samo prenovljena tovarna in nova predilnica, ampak so se v zadnjih dveh letih tudi osebni dohodki skoraj podvojili # Manj kot tisočaka trenutno zasluži le še okoli dvajset članov kolektiva, ki pa bodo najkasneje do konca leta tudi dosegli minimum, ki ga zahtevajo slovenski sindikati
V tovarni volnenih izdelkov BAČA Podbrdo kar naravnost povedo, da uresničevanje sindikalnega priporočila o najmanjšem zaslužku tisoč dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času zanje ni politično hotenje, ki bi ga morali uresničiti ne glede na posledice v gospodarjenju, ampak pomeni samo obliko izražanja rezultatov konkretnega dela v okvirih, ki so si jih sami določili. Najvažnejši teh okvirov, oziroma pogojev je „star“ že tri leta in pravi, da smejo za osebne dohodke porabiti največ polovico ustvarjenega dohodka, medtem ko je vse drugo rezervirano za postopno modernizacijo podjetja in za skupne potrebe zaposlenih.
Upoštevaje navedeni pogoj, torej zelo visok ostanek dohodka, ki je — preračunano na zaposlenega — dva do petkrat večji kot v konkurenčnih delovnih organizacijah, je BAČA vse do zadnjih mesecev zaposlenim zagotavljala zelo nizke osebne dohodke. Se leta 1969 so n. pr. povprečni zaslužki znašali komaj 650 dinarjev, lani 950 dinarjev, v prvem polletju letos 1100 dinarjev in v zadnjih treh mesecih 1250 dinarjev. Manj kot v dveh letih so se torej osebni dohodki skoraj podvojili. Pri tem pa je treba povedati, da se BAČA naglo modernizira; da v njihovi tkalnici že teče prvih 12 najsodobnejših SULZER tkalskih strojev, da prav te dni začenja s polno paro obratovati povsem nova predel-nica. Trenutno 330-članski kolektiv tovarne BAČA si je skratka ustvaril pogoje, ki mu omogočajo doseganje večje produktivnosti in boljših delovnih ter poslovnih razultatov, čemur sledi tudi rast osebnih dohodkov.
Prav zaradi rezultatov dela z ene ter poprej sorazmerno zelo nizkih zaslužkov z druge strani so aprila letos spremenili pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. S popravljenim pravilnikom je slehernemu zaposlenemu zagotovljen osebni dohodek 930 dinarjev mesečno, če seveda iz-
polni svojo delovno dolžnost. Podatki kažejo, da v zadnjih mesecih manj kot tisočaka zasluži še okoli 20 ljudi, zaposlenih bodisi pri pomožnih delih ali pa zato, ker ne dosežejo norme. Le-te pa so močno napete, saj povprečno preseganje ne znese več kot 3 do 5 %
ENOSTAVEN KLJUČ DO USPEHA
Tovarna BAČA je zrasla tako rekoč iz nič. Vse, kar imajo, so „pridelali“ s pridnostjo in zagnanostjo pri delu, z zategovanjem pasov. Kakor se čudno sliši za današnji čas, se po potrebi še vedno odločajo tudi za prostovoljno delo. Po „šihtu“v tovarni se malodane brez izjeme, z direktorjem na čelu, odpravijo še na prostovoljno delo. Letos so n. pr. na tak način dogradili dodatni vodovod izpod Porezna do tovarne. Navkljub hudi suši jim vode ni manjkalo in so obratovali normalno, sicer pa bi delo v tovarni zastalo.
„Takih stvari si pri nas nc moremo privoščiti, pa tudi naša navada ni, da bi se izgovarjali na objektivne težave, če pa vemo, da si lahko pomagamo." pripoveduje direktor JANEZ SMREKAR. „Rekel bi celo več; s pridnostjo, zagnanostjo in delavoljnostjo ljudi smo prišli do tega, kar imamo zdaj in na osnovi česar že lahko začenjamo rezati obilnejši kos kruha. Razmere pa se bodo še popravile, ko bo s polno paro steklo delo v naši novi predilnici, kar bo' bistveno vplivalo na zmanjšanje poslovnih stroškov.
Če smo si sredstva za modernizacijo podjetja pritrgali od ust, če dolgoletno odrekanje marsičemu, ne samo dohodkom, zdaj začenja dajati rezultate tudi v obliki višjih zaslužkov, moram biti pošten in povedati še nekaj. Ob vsem našem trudu bi se nekajkrat lahko zgodilo, da bi prišli v zelo kritično situacijo, če nam z izredno poslovnostjo ne bi pomagala naša Goriška banka. Ni šlo za velike zneske, ampak potrebne kredite smo dobili pravočasno. Tako
smo zvozili tudi naš program modernizacije tkalnice in pa gradnje nove predilnice, pri čemer bi sicer ostali na polovici poti. Kaj bi se v tem primeru zgodilo s podjeljem, raje ne pomislim!"
NEJEVOLJA OB SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU
Tovarni BAČA bo samoupravni sporazum tekstilcev — „volnarjev“ odprl pot še boljših zaslužkov, če jih bodo seveda opravičili z rezultati lastnega dela.
,Kakor zdaj kaže, konec leta pri nas ne bo nikogar, ki bi za-
služil manj kot tisoč dinarjev dosedanjim prizadevanjem za mesečno, saj se z novo predli- izboljšanje standarda in delov-nico toliko izboljšujejo pogoji nih pogojev naših ljudi. Ob-gospodaijenja, da smemo raču- enem pa nas preseneča, da se nati s splošnim dvigom osebnih sindikati kot celota temu niso dohodkov," je dejal predsednik uprli!" sindikalne organizacije IGNAC	MILAN GOVEKAR
ŠTENDLER. ,Kakor pa nam
bo samoupravni sporazum po ^	^
svoje prav prišel, smo zelo nezadovoljni ob določilu, da lahko za družbeno prehrano za zaposlenega brez obdavčitve porabimo le po 50 dinarjev. Morda je tako določilo primerno za podjetja, ki na debelo šarijo z denarjem. Pri nas, ki smo si tako rekoč vse, kar imamo, prigarali z lastnim delom, pa to določilo razumemo kot klofuto
jnlej
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT
V Ljubljani, v Šiški gradijo novo Toplarno H. Pravzaprav bo to kotlarna, saj ne bo proizvajala električne energije, ampak bo dajala le toploto.
S širjenjem mesta, posebno proti zahodu in severu, je postala stara Toplarna v Mostah odločno premajhna za ogrevanje veh novih stanovanj. Dejstvo je, da velika Toplarna, kakršno gradijo v Šiški, veliko manj onesnaži zrak, kot množica manjših kotlov za centralno ogrevanje posameznih blokov ali stolpnic, čeprav je skupna količina toplote enaka. In še nekaj: pri današnji gostoti prometa v mestu že sam prevoz premoga, drv ali tekočih goriv za mnogo manjših porabnikov predstavlja precejšnjo oviro. To pa seveda pri Toplarni, ki je odmaknjena od središča in leži ob železniški progi, povsem odpade.
Nova kotlarna, ki bo veljala 30 milijonov dinar-
jev, bo ogrevala 15.000 stanovanj, pravzaprav prostornino, ki ustreza tolikim stanovanjem, v Šiški, za Bežigradom in deloma v Centru. Prvo toploto bo Toplarna začela dajati že prihodnje leto. Ob Toplarni gradijo dva velika rezervoarja za mazut. Z njim bodo namreč kurili dva kotla, od katerih bo vsak dajal po 50 Gcal/h. Ker pa ima naš mazut precej žvepla, ki potem zastruplja ozračje, bodo imeli V manjšem rezervoarju boljše gorivo, s katerim bodo kurili tiste dni, ko bo zračni pritisk nizek. Z meteorologi imajo že dogovor, da jih bodo o tem vnaprej obveščali.
Nova kotlarna pa je projektirana tako, da se lahko kot gorivo uporablja tudi plin, saj računajo, da bo v doglednem času stekel tudi .-iiimo Ljubljane plinovod. Z uporabo plina pa bi vsaka onesnaženost zraka popolnoma odpadla.	A. A.
IZ ŠESTIH REPUBLIK
EXCORRADO
Tonic Water
Vloga bank v našem sistemu
Obresti v socializmu niso »greh«, ampak ekonomska nujnost spodarstvo ne trpi subjektivnih odločitev
Tržno go-
... v jugoslovanskih sindikatih
I
I
PODPORA
INTEGRACIJ-
SKIM
GIBANJEM
BOSNA
IN HERCEGOVINA
I
Med našimi gospodarstveniki je od časa do časa slišati resne kritike na račun našega kreditnega sistema, predvsem v zvezi z obrestmi kot dohodkom, ki ne izvira iz dela, ampak iz lastnine, kar naj bi bilo svojsko le kapitalističnemu družbenemu sistemu. S tem, da smo načelno razjasnili vlogo minulega in sedanjega dela v našem sistemu, pa smo končno le dobili ,pravoverno" osnovo za pojmovanje obresti kot cene in kot dohodka.
I
I
I
I
I
I
I
V Sarajevu pripravljajo integracijo osmih podjetij, ki se bavijo s proizvodnjo in prometom živil. Te priprave so v zaključni fazi in tako bo BiH dobila prvega gospodarskega _ velikana, ki bo združeval proizvodnjo in trgovino. Do nje- I gove ustanovitve je še en korak - referendum, na katerem bo okoli 12.000 zaposlenih v omenjenih osmih podjetjih glasovalo o integraciji v enotno podjetje.
Sindikati BiH so se od začetka vključili v pripravljanje te integracije, sedaj pa so zelo angažirani v prizadevanjih za uspešen rezultat tega referenduma. Predsednik konference sindikatov BiH Djuro Vekič pa je s tem v zvezi opozoril, da z opredelitvijo za to integracijo ne bodo urejena vsa vprašanja, ki zanimajo delavce. Delavcem se mora omogočiti, da svoj materialni in družbeni položaj ter svoje medsebojne odnose v novem podjetju uredijo na samoupraven način in v skladu z ustavnimi dopolnili ter odločitvami sarajevskega kongresa samoupravljavcev. Za to in za podobne integracije so zainteresirani vsi delavci BiH in zato v tej republiki pričakujejo, da bodo delavci iz podjetij, ki se združujejo, izpolnili svoje naloge.
I
I
I
Povsem jasno je, da je razmeščanje proizvodnih virov možno samo s pomočjo mehanizma kreditov in obresti ali pa s pomočjo neposrednih centralnih odločitev. Morebitna srednja varianta o ustvarjanju velikih proizvodnih povezav, ki vključujejo celotne gospodarske komplekse in v okvirih katerih naj bi razporejali akumulacijo na osnovi skupnih interesov, vezanih na delitev dela, pomeni - tudi če bi bila uresničljiva — samo model centraliziranega in naturalnega gospodarstva. Če torej želimo ohraniti in razvijati sedanji gospodarski sistem, smo morali z ustavo nujno zagotoviti poslovno samostojnost bank kot nosilcev kreditnega mehanizma. Že zaradi narave svojega poslovanja so postale banke gospodarske organizacije posebnega družbenega interesa, tako kot je povsod v svetu. Njihovo delovanje mora biti sicer podrejeno nekaterim družbenim kriterijem, toda načelo poslovne samostojnosti mora ostati neokrnjeno prav zato, da bi ohranili samoupravni značaj gospodarstva in zagotovili pravico delovnih ljudi do razpolaganja s presežkom dela in do sprejemanja vseh pomembnih odločitev o raz-
širjeni reprodukciji. Brez zbiranja svobodne akumulacije in drugih sestavnih delov ustvarjene vrednosti po kreditnih kanalih, brez polne gibljivosti teh sredstev, brez- obrestnih in drugih kriterijev, kam vse kaže sredstva investirati, bi naše gospodarstvo kaj kmalu dobilo naturalni značaj.
Brez dvoma pa je v poslovanju bank pri nas, enaka kot drugod po svetu, marsikaj narobe. Največ kritike je deležen monopolni položaj bank, ki ga je treba omejiti z zakonom, pa naj gre za banke, za proizvodnjo ali za promet. Toda v ravnanju bank je tudi marsikaj objektivno pogojenega. Če je uradno objavljena stopnja inflacije 10 %, bi bilo nujno, da bi bile obresti višje, razen če ne uvedemo institucije brezplačnih kreditov. Stabilizacija družbene mere vrednosti je namreč odvisna od politike celotne skupnosti, kar pomeni, da težkih kreditnih pogojev ni mogoče naprtiti samo bankam. Spoštovati je treba tudi objektivno dejstvo, da so krediti povsod po svetu dragi. Kredit sicer lahko umetno „pocenimo“, kar se je zgodilo s kreditom za turistično gradnjo, vendar je za to potrebno zagotoviti sredstva , s soglasjem vsega ' gospodarstva.
Nihče ne ugovarja dejstvu, da je stopnja zadolženosti gospodarstva v investicijskem procesu previsoka. Nove možnosti povezovanja delovnih organizacij ter nova oblika minulega dela pa,vendarle odpirajo možnosti za sodobnejše in učinkovitejše oblike koncentracije sredstev in za pravo rešitev tega problema v gospodarstvu in družbi.
V. K.
Sredstvo n ohranitev svežine m vitalnosti
NAČRTI REPUBLIK
V IMIIME ST
POHIŠTVO
Vsebina vseh republiških in pokrajinskih načrtov družbenega razvoja je:- spremeniti sedanjo gospodarsko strukturo. To nalogo izražajo načrtovalci specifično, pač glede na svoje objektivne, elementarne in razvojne pogoje in glede na dose-
danjo splošno ali regionalno razvojno politiko. BiH vidi svojo bodočnost v izkoriščanju svojih bogastev za razvoj predelovalne industrije. Primarni sektor bo v dinamičnem smislu zaostajal za barvno metalurgijo, kovinsko, kemijsko, naftno
i
poiZčtprZllifSte. y "V***«*" — -o.	» '

■BBMMKSBSMSKai
SišMttfflBS
: VM
industrijo in elektroindustrijo. Črna gora vidi pogoje za hitrejši razvoj v izgradnji ključnih infrastruktur: proge Beograd—Bar in luke Bar. Pospeševala bo barvno metalurgijo, energetiko, industrijo gradbenega materiala, turizem, pomorstvo, gozdarstvo in lesno industrijo. Tudi kmetijstvo bo z melioracijo skadar-skega močvirja dobilo nove možnosti. Hrvatska bo dose: danje strukturne neskladnosti odpravila z izgradnjo hidroelektrarn, ene termoelektrarne in (skupno s Slovenijo) atomske centrale, z naftovodom Bakar— Sisak—Pančevo, z železarno in koksarno na Jadranu, s cementarno, s kontejnerskim terminalom nS Reki, kanalom Vukovar—Šamac, z 2000 km novih cest . . . Makedonija namerava razviti industrijo vozil in avtomobilskih delov, industrijo opreme, kovinsko industrijo, industrijo sintetičnih surovin, farmacevtsko in kozmetično industrijo, industrijo na bazi barvnih kovin. Predvideva tudi dvainpolkratno povečanje turističnih zmogljivosti. V Sloveniji bo imela prednost elektroindustrija, industrija aparatov nizke napetosti, industrija gospodinjskih strojev in v kovinsko-pre-delovalni industriji industrija motorjev, specialnih vozil, kooperantska industrija delov, industrija gume in gradbenega materiala ter prehrambena industrija. Srbija se bo usmerila v nadaljnjo industrializacijo, kjer bodo imele vodilno vlogo energetika, metalurgija, kemijska industrija, nekatere panoge kovinske industrije, elektronika in industrija nekovin.
Doslej je bilo na račun republiških načrtov razvoja slišati mnogo pripomb, češ da so zapostavili to ali ono gospodarsko področje ali regijo. Osiječani se na primer pritožujejo, da je zapostavljeno kmetijstvo in prehrambena industrija, Splitčani pa zahtevajo tempo izgradnje hotelov „vsaj na ravni preteklih dveh let“. Vedno pa gre za težnje, da bi si za kakšno panogo
in regijo priborili prednost v načrtu, na račun sredstev iz Republiškega kapitala14, ali pa tistih, ki jih bomo zbirali s pomočjo novih davkov.

Korenit
prepih
ZK Srbije je sprožila široko iniciativo za obnovo celotne kadrovske strukture v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in organizacijah. Ne gre le za direktorje, ampak za vso armado ljudi, ki ne izpolnjujejo zahtev moderne proizvodnje in upravljanja in jih je zato treba zamenjati ali pa dodatno izobraziti. Ta nujna obnova se je že pričela, in sicer v sestavi vodstva ZK. Na zadnjih volitvah v občinske konference so izbrali tri četrtine novih članov, od katerih je polovica stara manj kot 35 let. Vendar to še ni dovolj. Posebno primanjkuje ekonomskih in tehničnih strokovnjakov. Ob dosedanjem tempu priliva ekonomistov bi petletno potrebo po tej vrsti strokovnjakov zadovoljili šele v 17 letih. Potrebne bodo torej korenite spremembe sistema visokega in srednjega izobraževanja. O vsem tem bodo v kratkem razpravljali odgovorni predstavniki delovnih organizacij, univerz in političnih forumov Srbije.
*
*
P
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4

.■vvvvv*. v*. ■vwv%n
TE DNI SO REKLI
Predsednik TITO v ZaghR
Vrsto vprašanj bo treba še^, rešiti, pri nas v vodstvih P®1 nekateri gluhi za moje besedeč ljudje pa bodo morali odm2' ušesa, kadar govorim za del° ljudi, pred katerimi se čutimjH bolj odgovornega, in se loti?1 j vprašanj, da bi jih čimprej1" rešili. Urediti bo treba vpra^
deviznega režima, cen, bank1 j - vse tisto, kar na svoji koži11! bolj občuti naš prpizvajalec>!
mora dobiti svoje pravice. a ■ Kongres samoupravljavce?Jj zelo uspel. Na njem smo ski precej kritik o naših notra™j| slabostih, zlasti glede razit16! do delavskega razreda. Delavs razred mora imeti to, kat } služi, saj je glavni temelj m] družbe, proizvaja in ustvarjaj gastvo. Vse, kar imamo, ust'< jajo delavski razred, kmetje ■ poštena socialistična inteligenJ Žal pa ne morem reči, da . velja za vso inteligenco. P°vs0a Jugoslaviji je opaziti tudi ki se ozirajo proti Zahodu. tT bi morali imeti zase. Imamo “I mokracijo, boljšo kot katerak. druga država, saj to ni fornta^ demokracija, temveč taka, k1^ melji na materialni osnovi.
H
hej
Ka
bli
kaj
faz
čk
ta
odi
ču
šli
na,
demokracija pa ne more demokracija tudi za tiste, ki_; proti našemu sistemu. Sim mora razvoju tega sistema, ne tistim, ki bi ga hoteli spodkof, vati. Opozoriti moram, da zaffl ne bo demokracije. Želel bi; , bi se spametovali tudi vsi tisth so mislili, da je napočil čas> K lahko vsakdo, kot v kaki au^ hiji, počne kar hoče. Tega bomo dovolili!"
Član predsedstva' SFH MITJA RIBIČIČ v govoru Litiji:
„Bili bi kratkovidni optimb1 če bi podcenjevali še zmeraj uj zočo veliko inflacijo, katere J renine še niso odstranjene tkiva gospodarstva. Bila bi reč velika iluzija, če bi od tek1 čih ukrepov gospodarske P0* tike pričakovali hitre sPU membe v odnosih, ki so p°s dica strukturne neusklajene* med proizvodnjo, delitvijo in r trošnjo ter vpliva še vedno v Ijavnih institucij gospodarske? sistema. Zaradi tega je ena ^ zelo pomembnih nalog, moro3 lem trenutku poglavitna naM revizija gospodarskega sistema1 njegova dosledna uskladitev ustavnimi dopolnili.
Glede nelikvidnosti, ki se razmahnila tako, da grozi zao11 šiti celo propulzivne gospoda* ske organizacije, pa ni nobei1‘ skrivnost, da je pri nas gosp” darstvo kreditor in upnik, drža*’ - od komune do federacije 11 drugi gospodarski dejavniki - n dolžnik in slab plačnik. P rej] kanje tega začaranega kroga n mogoče samo tako, da bi drža*? in vsi negospodarski dejavn1*3;
prt
vfli
rigorozno revidirali svojo
p!'
rabo, da bi jo zmanjšah za
tel
P«
ko, kolikor darstvu.
dolgujejo gosp0

*
1
s
* * * * *.
Občinski sindikalni svet Cerknica
V/
ko
61
Ml
ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE CERKNICA
ZA OBČINSKI PRAZNIK TER JIM ŽELI
Pri
Ml
Pa
63
ŽI
ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV!

JL
U<
et
de
U
j šei» h pa sede-)dmas del0'; tim1'' 3titili irej/!
^raša11
ink i';
oži nf alec.'
vcev •?
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
-	Tine, kaj zdaj razstav-
m?
~ Grafiko.
-	Pa obisk?
~ Ja, nekaj kolegov in direktor.
Bo kaj cvenka? Je že Mo kaj odbral?
-	Ne! No ja, Pepca, taj-nica, pravi, da bi eno ku-PHa...
-	To ni nič! To je treba drugače urediti in to takoj!
-	Kako, Dane?
~ Sedi in poslušaj!
Dane odpre notes, dvigne telefonsko slušalko, zavrti nekaj številk in reče: " Halo, Brane? Tu Dane. Kako, da ni nobenega vaših jlizu!? Kaj, da imamo? Ja, Mj res ne veš?! Tine Hren razstavlja, velika stvar! Tu je dlan izvršnega sveta, sekretar za kulturo in vrsta drugih Mgovornih faktorjev. Ja, čudijo se, čudijo. Boste prišli? Prav! Hvala lepa!
Dane odloži slušalko in teigajivo pomežikne:	-
Gladko je ugriznil. Zdaj pa naprej! Kdo je že na vrsti? Aha, tu je. Spet dvigne slušalko, zavrti nekaj številk in reče: - Urednika prosim! Si ti, Mile? Kako da vas ni? I kam, k nam vendar! Da ne veš? Da niste dobili vabila? Nemogoče! Tebi osebno smo ga poslali. So ti ga že kam založili. Če Brane ve?
vedal za tisk, a jaz se bom zdaj lotil še odgovornih faktorjev, da jih izbezam iz pisarn. Naj pridejo kdaj iz svojih lukenj med ljudstvo, ne bo jim škodilo! Nato Dane spet obrne list v notesu in dvigne slušalko: - O, zdravo, tovariš minister! Tebe kdaj dobiti v pisarni je pa res sreča! Vse po starem. Ja, ni
za delavsko kulturo, če boš tu. Res prideš? O, hvala! Okrog ene bo še najbolj primerno. Nič posebnega, malo zakuske in razgovor z razstavljavcem. Brez morije, bodi brez skrbi, bomo prej počistili teren.
Pravijo, da uspešni akciji
so po tej tovariša Da-
mmmm
ro I FO IgHI s
mm 11*, te, 1 h k

§ «11
I, seveda ve! Prišel je s celo ekipo. Snemajo, da je veselje. Če je kdo iz republike? Ali res ne veš, kdo je pokrovitelj? ! Ta je pa lepa! Najbolje bo, da kar sam prideš in stvari popraviš. Sprejem? Seveda bo, ob enih, če se ne motim. Pa kakšnega pismenega človeka pripelji s seboj, če imaš prostega. Hvala lepa!
Dane si zadovoljno po-mane roke: - Kot po loju gre, vidiš. Tine, ti pojdi naročit sendviče in viski, da bo ob enih kaj na mizi, pripravi se, da boš kaj pametnega po-
mmmm
sile. Malo slavimo. Ja, kaj ko bi prišel malo k nam. Veš, saj ni nič resnega, majhna razstava našega amaterja Tineta Hrena, nič drugega. Vzrok je bilo treba najti, ja. Ampak prišli so od radia in časopisa, kot listja ljudi. Ne, ne, pikzigmarji, Brane in Mile osebno. Atmosfera je kar prijema; čisto drugačen utrip kot med papirji. Kaj bi se kak naprej zapiral v svoj slonokoščeni stolp, pridi, ne bo ti padla krona z glave! Za patronat vas nismo prosili: se nismo upali, časopisi bodo pa le mislili, da goriš
slišf SVv^vvvv^vvvvv*V*v*
ne ta Tisitička cene grafik amaterskega slikarja Tineta Hrena naglo poskočile, to pa je avtorja te uspešne propagandne zamisli spodbudilo, da si je v svoj notes zapisal nekaj novih telefonskih številk. Tudi drugi so si jih zapisali. Kmalu nato je sledila premiera: telefonska akcija treh poslancev, ki je slovenski narod kakor tudi naš delavski razred prebudila iz samovšečnega dremeža in ga pripravila do tega, da pridno bere časopise in zmajuje z glavo.
VINKO BLATNIK
izfteV. 0 )elavSi * kar H J
'j. nj S
uJa ■] * ustrl * etje J
igen' J
, da* J
jvsof 0
i !
I°- ‘J 0
mo j t
erak1’ *
rma11 * ki'1 !
usoda Človekova
KOZERIJA
ivi. 1 -e bi
, ki Sluz' nef
ikopJ; 0
i zanj 0
1SIU '
as, ^ ana1 ;ga 1
s fr!
oru
mi«' un3 j rekf ne naP tek; pol' sprf
posk :n°sl nP° o r"
ske? a v rda il°ža na*
ev
se i1
'adr uda1' belk >sp« ■zarje i* -P-res«' ;aW žav? /nik'
P?'
tok
sp"
Botra Francka, ki vsako popoldne od petih do sedmih honorarno napoveduje ljudem skrivnosti bodočnosti, dopoldne pa kot tajnica enega naših uglednih direktorjev dela za plačo in za pokojninska leta, mi je ondan dovolila, da sem skrit za zaveso, ki ločuje njeno čarovniško sobo od kuhinjskega kotička, prisluhnil njenemu pogovoru s tedanjim klientom.
Obiskal jo je možakar, ki ni hotel povedati, kdo je in kje dela.
Botra Francka, ki v odnosu do svojih klientov nastopa kot gospa Estera, mu je ponudila kavo in ko jo je spil, sta se pogovarjala o vremenu, in potem je rekla tiste svoje čire-čare in dvignila prevrnjeno skodelico.
„Tule“, je razlagala gospa Estera, „vidim psa. Pes pa je, kot veste, znanilec zvestobe. Zraven je jelka. Torej gre za kolektivno srečo in skupno zvestobo starim idealom. Ste, če smem vprašati, predsednik sindikata? “
Mož je molčal.
Gospa Estera je nadaljevala:
„Tale kača kaže, da se vam odpirajo nove perspektive. Spoznali boste, da idealizem ne pelje nikamor. Dejstva vam ponujajo roko, in dejstvom rečemo denar. Ste morebiti predsednik delavskega sveta? “	*
Klient ni odgovoril.
Gospa Estera pa je gledala v skodelico in govorila:
„Kaj menite o tehle vijugah. Se vam zdi, da so podobne avtomobilskim cestam. Perspektiva, tovariš. Avtomobilska cesta v skodelici kave pomeni uspeh in poklicni napredek, ne glede na to, koliko kredita dobimo. Ste morebiti eden od naših ministrov? “
Ker je mož še vedno molčal, je gospa Estera zdaj že dokaj živčno zahtevala odgovor:
,,Bi vam bilo zelo nerodno, če bi povedali, kaj sploh želite? “
In je dejal:
,JJelam v tekstilni industriji in rad bi vedel, kdaj bomo tekstilni delavci dobili kakšne večje plače? “
Botra Francka alias gospa Estera je dvignila roke in čez nekaj časa rekla:
„To ni v moji moči. Pojdite na sindikat in se dogovorite".
,JVič ne pomaga," je obupano dejal možakar, „tam sem že tri leta predsednik".
Plačal je jurja in odšel.
Jaz pa sem gledal v svojo kavno skodelico in videl sem vse tiste vijuge in čudne oblike, ki jih je oblikovala kavna usedlina in nisem imel toliko korajže, da bi gospo Estero poprosil, naj mi pove, kakšna je moja usoda.
JANEZ VOLJČ

Izžrebali smo nagrade — v Dubrovnik gre Radenčanka
PORTRETI IN SREČANJA

v
Poraba sredstev iz sindikalne blagajne (lastnih in dotiranih) je v osnovnih organizacijah celjskih sindikatov v prvi polovici letošnjega leta bila takale:
za socialno podporo članstvu — nekaj več kot 7,5 starih milijonov;
za usposabljanje sindikalnega aktiva — blizu 770.000 starih dinarjev;
za izlete — dobrih 19,5 starih milijončkov, od tega za izlete v tujino blizu 5,4 milijona starih dinarjev.
Za takšne in drugačne izlete so torej celjske osnovne sindikalne organizacije porabile skoraj dve tretjini denarja več, kot so ga dale za socialne podpore, kar 26 krat več pa kot za usposabljanje svojih članov za sindikalno delo. Morda pa mislijo, da se njihovi aktivi najbolje usposabljajo za to delo na izletih na naše planine in morje, oziroma na „študijskih potovanjih “ na tržaški Ponterosso ali pa celo v Benetke?
Celjskemu občinskemu sindikalnemu svetu takšna poraba sredstev osnovnih sindikalnih organizacij ni prav nič po-všeči, ne ve pa prav, kaj bi storil, ko pa te organizacije tako prepričljivo dokazujejo, kako jim manjka sredstev za njihovo aktivnost. . .
M. P.
Trgovsko gostinsko podjetje
ŠKOCJAN
RAKEK
čestita vsem občanom občine Cerknica za občinski praznik!
Poslovnim partnerjem in potrošnikom se toplo priporočamo!
„Gost ima zmeraj prav!" je pravilo, ki naj bi ga upoštevali tudi naši gostinski in turistični delavci. Svoj „prav“ pa gost lahko tudi uveljavi, če med njim in osebjem hotelov, gostišč ali počitniških domov vladajo ne le strogo poslovni, marveč tudi pristno človeški in prijateljski odnosi. Manj go-
prijazno in nevsiljivo segel v roko, povprašal po željah in jih skušal tudi izpolniti. Naj bo sezona ali ne, vsaj za eno noč bo vsakdo našel streho, čeprav pod šotorom, ki ga bodo postavili nalašč zanj. Kaj pomeni tak odnos do gosta, si bržčas zna predstav-5 ati vsakdo, ki je kdaj v glavni sezoni iskal prenočišče.
povečali. Zemljišče, ki je v naši lasti, bi preneslo, če smem tako reči, tudi petsto in več gostov naenkrat. Nimamo pa denarja. Predlagal sem že, da bi sedanjo letno članarino, Id znaša samo 5 dinarjev, povečaH na 20 dinarjev in da bi razliko namensko porabili za razširitev našega počitniškega doma. Pri 60.000 slovenskih gasil-
Prejeli smo 531 rešitev nagradne križanke Inex-Adria-Avio-Pfornet, kije bila objavljena v 35. številki Delavske enotnosti. Pra-v'hie rešitve so poslali in bili izžrebani naslednji:
1.	nagrado — polet z letalom DC-9 Inex-Adria-Avioprometa na telaciji Ljubljana—Dubrovnik in nazaj dne 26. septembra 1971 — Prejme Marija KRANER, Mele 38, 69252 Slatina Radenci.
2.	do 5. nagrado (knjižne nagrade) prejmejo: Katarina HORVAT, Plinarniška 1, 62000 Maribor, Minca KOREN, Podmilšča-£°va 4, 6100Q Ljubljana, Stjepan ŠAUBERT, Linhartova 68, P1000 Ljubljana, Gusti GROF, Oktobrske revolucije 3, 69000 BURSKA SOBOTA.
6. do 10. nagrado (polletna naročnina na Delavsko enotnost) — Prejmejo: Rudi KREBS, Bistrica 50, 62341 LIMBUŠ, Marinka MERLAK, Oldhamska 1, 64000 KRANJ, Janez SIMETINGER, partizanska 9, 62392 MEŽICA, Franc BERlClC, Vransko 133, P3305 VRANSKO, Viktor SUNČIČ, Milavčeva 33, 68250 BREŽICE.
Srečnim izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti; oziroma Pričeli pošiljati Delavsko enotnost od 1. oktobra 1971 dalje.
PRAVILNA REŠITEV:
VODORAVNO: Inex-Adria-Aviopromet, letališče, astronavt, •LA, KAC, raza, epoha, Rus, ustnik, Mosadek, Edi, ŠO, Emona, "°va, Aon, inklinator, ril, KB. en, ris, SEV, vadi, tein, taktik, Olt,
Ma, Inka, odvijanje, Kneževič, vlak, RAI, kaki, ocvirek, Eero, dekoracija, Itas, CT, SK, Anhovo, ano, Manila, tablo, kadi, stoli, ENT, piristanišče, mak, Nin, datelj, kakteje, ice, as, oje, astatin, kar.
I
I Upravnik Božidar
I
i
stov naenkrat imajo v hotelu ali počitniškem domu, toliko laže je vzpostaviti pristno vzdušje domačnosti, ki je turistu ali izletniku dobrodošla tudi takrat, kadar je na oddihu. Najmanj toliko kot od gostov samih pa je to odvisno od ljudi, ki tem gostom strežejo, skrbijo zanje. V počitniškem domu gasilcev SRS v Portorožu smo se pogovarjali z enim izmed njih, z upravnikom Božidarjem Štrukljem.
Zanj so enakovredni najavljeni, penzionski gostje in pa tisti, ki po naključju ah v sili potrkajo na vrata njegovega doma. Vsakomur bo
pa so ga povsod odpravih z besedami, da imajo vse zasedeno.
uNaš dom posluje od 1967. leta dalje in je namenjen predvsem članom Gasilske zveze Slovenije, čeprav — če le moremo — vsaj prehodno prenočimo in prehranimo tudi druge gosteje pripovedoval Božidar Štrukelj. ,,Naenkrat lahko sprejmemo do 45 ljudi. Ce bi imeli več prostora, bi bilo v glavni sezoni tudi po pet in večkrat toliko gostov. Vem, da je med slovenskimi gasilci veliko zanimanje za letovanje v našem domu. Zato se zavzemam za to, da bi dom
cih bi menda še kar hitro lahko zbrah potrebni denar. Vendar pa doslej s tem predlogom, žal, še nisem prodrl. Ne glede na to bi do neke odločitve moralo kmalu priti. Tudi gasilci, mislim na poklicne in na prostovoljne, ki so v velikanski večini, so delovni ljudje, ki opravljajo družbeno pomembno delo, izvirajo pa zvečine iz vrst delavcev z nižjimi zaslužki. Zakaj jim ne bi omogočili, da v večjem številu kot zdaj preživijo vsaj kratek dopust ob morju pod ugodnejšimi pogoji? Konec koncev pa je v naših vrstah tudi precej ostarelih in onemoglih čla-
nov, ki jim je oddih še toliko bolj potreben. Če že ni možnosti, da bi jim to ugodnost nudile njihove delovne organizacije ah kdo drugi, zakaj tega ne bi storila gasilska organizacija, ki so ji zapisah vse svoje življenje? “
Božidar Štrukelj, ki je gasilec z vso dušo in vsem srcem že 48 let, in je kot predsednik prostovoljnega gasilskega društva Cušperk na Dolenjskem uspešno vodil že več zahtevnih akcij, se kot upravnik počitniškega doma gasilcev SRS v Portorožu najbolj jezi takrat, če gostje na spoštujejo hišnega reda, če ne pazijo na inventar in če so izven doma ter navkljub vsem obveznostim, ki jih dom mora plačevati, izpostavljeni raznim oblikam odiranja, od plačevanja ko-pališčnih taks naprej.
„Lepa beseda največkrat zaleže; kar je v mojih močeh, skušam ljudem ustreči, čeprav nimajo zmeraj prav. Red mora biti, toda tudi gostje morajo biti zadovoljni," je kar naravnost dejal Božidar Štrukelj.
Ce ne bi bilo tako, slovenski gasilci v svoj dom v Portorožu najbrž ne bi prihajah vsako leto v vedno večjem številu.
1
I
I
I
I
I
1
DOLOČBE O IZHODIŠČNI VREDNOSTI DELA V DRUŽBENI DEJAVNOSTI
Nižji faktor stimulacije
(Nadaljevanje s 1. strani)
mulacije v gospodarstvu, obračunale letno tudi družbenim dejavnostim. In taka stališča so osvojile tudi komisije, ki so pripravljale samoupravne sporazume. Kaj zdaj in kakšno je stališče predsedstva?
Prvo, kar so naglasili na zadnji seji minulo sredo, je to, da razlike, ki nastajajo pri najnižjem kalkulativnem osebnem dohodku v dmžbenih dejavnostih glede na prvotno predvideno in zdaj odobreno stopnjo faktorja stimulacije, niso tolikšne, da bi jih lahko proglasili za ekscesne, saj je bila prvotna izhodiščna vrednost 1.000 din, zdaj pa 920 din.
Druga misel pa je veljala pomisleku, ali s tem sindikati ne odstopajo od načela, za enako delo enako plačilo, pa tudi od svojega stališča, da družbene dejavnosti ne bodo več leto dni zaostajale za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Ugotovili so, da vendarle še vedno velja klavzula sporazuma, da se razlike po dejanski letni realizaciji v gospodarstvu družbenim dejavnostim obračunavajo.
Prva preračunavanja so pokazala, da šolstvo in zdravstvo ob 15 % faktorju stimulacije ne bi letos bila prizadeta glede na vrednotenje dela po merilih Kataloga II. Drugače pa je z bankami, zavarovalnicami, RTV, državnimi organi, študentskimi domovi, skratka z vsemi tistimi, ki sami ustvarjajo dohodek. Pri nekaterih teh bi dejansko že letos lahko prišlo do tega, da bi plačevali davek na osebne dohodke, čeravno bi se gibali v mejah, ki so dopustne gospodarstvu. (!)
Verifikacijska komisija bo zahtevala od predlagateljev samoupravnih sporazumov s področja dmžbenih služb, da upoštevajo kot najnižji kalkulativni osebni dohodek 800 din, da posamično utemeljijo razlike, ki izvirajo iz pogojev dela in da upoštevajo 15 % faktor stimulacije. Predsedstvo RO Sindikata delavcev dmžbenih dejavnosti je zato sklenilo, da ostanejo v veljavi soglasja, ki jih je že izreklo k posameznim sporazumom, če bodo predlagatelji sporazumov upoštevah ta sklep komisije za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, vendar najnižja vrednost nekvalificiranega delavca v letu 1971 ne more biti nižja od 920 din. Svoje soglasje bo dalo predsedstvo k sporazumom, ki določajo kalkula-tivne osebne dohodke skupno s
faktorjem stimulacije od 920 do 1.000 din s priporočilom, da upoštevajo zahtevo, da razlike iz posebnih pogojev dela posamično utemeljijo. Delovne organizacije, ki poslujejo na enak ali podoben način kot gospodarske delovne organizacije, ,pa se lahko poslužijo 2. člena splošnega dmžbenega dogovora za dmžbene dejavnosti, pri čemer se zgornja meja faktorja stimulacije omeji na 25 %, kot to velja po stališčih verifikacijske komisije tudi za gospodarstvo.
Ob koncu vendarle moramo povedati tudi tole. Nihče pravzaprav ni imel pomislekov zaradi sklepa komisije za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Končno gre za korektiv družbenega dogovora. Toda, ali je bilo res treba o tem sklepati šele na začetku septembra, ko je večina sporazumov že nared in kot je dejal predstavnik bank, ko so n. pr. samo v njihovi grupaciji s predlogom sporazuma seznanili preko 5.000 ljudi in ko so sporazum že dali v podpis. .. Upravičeno vprašanje.
SONJA GAŠPERŠIČ
Na 10 cicero
•	SLOVENJ GRADEC
V soboto, 11. septembra, so s priložnostno slovesnostjo izro-čili namenu preurejene prostore Lekarne Slovenj Gradec. Zraven sodobnih lekarniških prostorov so na novo uredili tudi prostore za strokovno knjižnico, za ana-litski laboratorij ter za upravo. Ureditev teh novih prostorov ter prostorov za lekarniško postajo v Mislinji, ki so jih izročili namenu pred tremi meseci, je veljala slovenjgraško Lekarno blizu 700 tisoč dinarjev. Večino denarja so zbrali v Lekarni sami.
(an)
•	RAVNE
NA KOROŠKEM
ODLIKOVANJA
Na razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem je predsednik ravenskih sindikatov, Alojz Jehart, izročil 8 dolgoletnim sindikalnim aktivistom odlikovanja predsednika Tita. Odlikovanja so prejeK Janez Strok, Lizika Gorenšek, Milojko Milin-kovič, Ivan Štern, Franc Košak, Jože Resnik, Kristl Pečovnik in Teodor Lesjak.
(ma)
ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA
(»najobsežnejša evropska knjiga o ljudskem zdravilstvu !
B>
ZALCEl
NAROČILNICA
DE 1-4
Nepreklicno naročam knjigo: ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA, celo platno 120 din. Plačam takoj — v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih (neustrezno prečrtajte).
Priimek in imo. -
Kraj, ulica:.----
Pošta: :---------
Zaposlen pri: —
k
Izpolnjeno naročilnico pošljite v kuverti na naslov: Založba Obzorja Maribor, Partizanska 5
Datum:

VELEBLAGOVNICA
Potrošniki lahko Izbirajo blago v poakrvalnicah:
i
M
TRGOVSKA HIŠA* Ljubljana, Tomšičeva l BLAGOVNICA S STANOVANJSKO
priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin na sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje
za tuje kupce je v hiši menjalnica
OPREMO,
Ljubljana, Wolfova 1
LJUBLJANA
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje
jČ"
(|e*°vn
kx^en° v
PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI DALO SOGLASJE K OSMIM SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM
Han U(li že ‘“brai Hoi
-^vljafa
Upoštevati spremembo
,eV,ki
Jož
Pavli
kte:

resi
Na seji predsedstva RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti preteklo sredo so izrekli soglasje k osmim samoupravnim sporazumom. Vsi pa bodo morali upoštevati stališča, ki jih je predsedstvo prav na tej seji zavzelo do sklepa komisije za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov in ki določa 15 % faktor stimulacije za družbene dejavnosti (podrobneje o tem pišemo v prispevku ,.Nižji faktor stimula-cije“.
Soglasje so izrekli samoupravnim sporazumom za področje posebnih šol, zavodov SRS in vzgojnih posvetovalnic, za področje osnovnega šolstva, za področje srednjega šolstva in za področje glasbenega šolstva. Ugotovili so, da so komisije v glavnem pripombe predsedstva upoštevale, da uveljavljajo ti
sporazumi tudi nekatere specifičnosti, da pa so v marsičem zdaj v celoti ali vsaj približno usklajeni. Kot ilustracijo takega usklajevanja naj omenimo določila o dodatkih na delovne izkušnje. Tako so se posebne šole, osnovne in glasbene šole zedinile, naj bo ta dodatek do 5 . let 10%, od 5 do 10 let 15 %, od 10 do 15 let 20%, od 15 let dalje pa 25 %, medtem ko sporazum za srednje šole določa kot dodatek na delovne izkušnje šele po 15 letih 25%. Za tako rešitev se je odločila tudi komisija za sporazum vzgojno varstvenih zavodov, ki je prvotno predlagala šele po 20 letih dodatek 20%. Na seji predsedstva so izrekli soglasje tudi k sporazumu za vzgojno varstvene zavode.
Soglasje sindikatov sta dobila tudi sporazum zavodov za zapo-
slovanje in sporazum za področje carin. Predsedstvo pa še ni izreklo soglasja k sporazumu za področje filma, kinematografije in RTV. Čeprav je komisija sprejela vrsto predlogov pododbora za kulturo, nekatere pa z utemeljitvijo zaradi specifičnosti ovrgla, je bilo na predsedstvu zastavljenih še vrsta pomembnih vprašanj, o katerih naj bi se komisija ponovno izrekla. Naj nekatere teh-le naštejem: še vedno je sporno, ali je za presojo o prekoračitvi oziroma neizpolnjevanju delovnega programa najbolj pristojen svet zavoda; in čeravno nekaterih poklicev v tej grupaciji ni mogoče vrednotiti po njihovi formalni izobrazbi (ni šol), je vseeno očitno šolska izobrazba premalo stimulirana; specifična določila glede dnevnic in terenskega dodatka so možna, toda
ne smejo iti v škodo delavcev \žbeC preko družbenih normal. O sporazumu bodo razpravljali z°' Po pet prihodnji teden... - lirnu
Predsedstvo je izreklo sT^e glasje tudi k sporazumu bank v ho SDK. Komisija je upoštevala rura: celoti pripombe pododbora vari banke. Predsedstvo pa je koi^ 'fit sijo opozorilo še na nekatef’ UQ. določila, o katerih naj bi novno razmislili: med drugi^ ut-so jih opozorili, zakaj sporazu^ -Pi nekatere specifične kategoffiv®^* delavcev vrednoti niže, kot vrednoti Katalog II, saj si s sami znižujejo maso za kalkuk|®ov livne osebne dohodke; razmiki’n; naj tudi o določilu, s katerim sjm- ! si z 10% limitirali sredstva, ^
nmran sreasrva, ■ l naj bi jih na kalkulativne oseL mr ne dohodke dobili za povečaj bn
obseg dela, ki nastane zaradi ^jPlač polnjevanja nalog, povzročeni! družbenimi ali gospodarskim},
PRED KONGRESOM ZA MEDICINO DELA
gibanji v družbi. Razmisli*^ bodo morali tudi o tem, ali; ne bi poslužili metodologije i^J | računa, kakršen velja za gospop««« darstvo, saj bo težko ohranij' sedanjo raven osebnih dohod kov tudi ob 25 % faktorju stljo/>j
mulacije. Sedanji dohodki, ko1^t. navajajo sami, pa ne dosegaj^ e ravni slovenskega gospodarst'1 t/i
V ponedeljek, 20. septembra se bo pričel tretji jugoslovanski kongres za medicino dela, ki ga prireja Združenje za medicino dela SFRJ. Blizu 600 domačih in tujih strokovnjakov s področja medicine dela bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v štirih dnevih v 120 referatih poskušalo prikazati strokovno, znanstveno-raziskovalno in organizacijsko delo na področju varstva delavcev v Jugoslaviji ter udeležence seznaniti o dosežkih tega varstva v tujini.
greš za medicino dela zajema tematiko, ki bo - prenesena v vsakodnevno delo - lahko v mnogočem izboljšala varstvo zdravja naših de-
lavcev. To namreč ni le naloga zdravstvene službe in specialnosti medicine dela ampak tudi širše družbene skupnosti.
in tudi ne pomagajo reševa1' 2 ■ težkih kadrovskih problemo^aiu ki jih banke imajo.	„ :Jjler
S.%e;
NAŠA SINDIKALNA DELEGACIJA NA KONGRESU AVSTRIJSKIH ŽELEZNIČARJEV
Prijateljske simpatije
Kongres bo obravnaval v osnovi dve temi, in sicer varstvo zdravja delavcev v črni in barvi metalurgiji ter obolenja prebavil pri delavcih. V sekcijah pa bo obravnaval naslednjih pet tem:	ocenjevanje delovnih
zmožnosti, zgodnje ekspozicij ske teste pri poklicnih boleznih, varstvo vajencev in poklicno usmerjanje, varstvo zdravja delavcev glede na novo zakonodajo in proste teme. To pomeni, da tretji jugoslovanski kon-
Podpis:
Od osmega do desetega septembra je bil na Dunaju kongres sindikata železničarjev Avstrije. Med šestnajstimi sindikati Avstrije je ta sindikat sicer po številu članov le šesti največji, je pa izredno trdno organiziran, saj zajema 99,9 odstotkov železničarjev!
Kongres je bil nov dokaz velikega pomena tega sindikata. Otvoritve se je udeležil predsednik vlade republike Avstrije (t. j. „Bundes-kanzler", dr. Kreisky), podpredsednik vlade, kakor tudi minister za promet, ki je še sedaj član predsedstva tega sindikata, do imenovanja za ministra pa je bil podpredsednik tega sindikata. Tako predsednik vlade kot tudi minister za promet sta kongres pozdravila v daljših govorih. Pri tem je dr. Kreisky poudaril izredne napore vlade za stabilnost gospodarstva in za razvoj ter za standard, prometni minister pa je govoril predvsem o prometni politiki Avstrije. Očrtal je krizo prenasičenosti transporta na cestah, ki je privedla do ponovne, bistveno višje ocene za železniški promet. Republika Avstrija bo v naslednjih letih nadaljevala z obsežno modernizacijo prog.
Kongres je v imenu zveze sindikatov in ostalih 15 strokovnih sindikatov pozdravil tudi predsednik zveze sindikatov Avstrije g. Benya. Poudaril je, da so avstrijski sindikati s premišljenim nastopanjem ob izredno dobri organizaciji lahko brez stavk dosegli veliko izboljšanje položaja delavcev.
Avstrijski železničarji so z veljavnostjo od začetka letošnjega leta dosegli spremembo plačilnega sistema.
Nivoji so se zvišali, kar velja zlasti za spodnje skupine, obenem je zagotovljena avtomatičnost pri napredovanju v višje ,,razrede", kar bistveno izboljšuje položaj 30.000 železničarjev (t. j. ene četrtine) takoj, v bodočnosti pa seveda tudi vseh ostalih. To izboljšanje je zahtevalo letnih 150 milijonov šilingov (skoraj 100 milijonov N-din). Dosegli so poseben dodatek 10 šilingov na uro za nedeljsko in praznično delo, povišale so se tudi umine za nočno delo. Naj še poudarimo, da so sindikati kot celota dosegli uzakonitev avtomatičnega povečevanja plač v enakem odstotku, kot se povečujejo cene, z dodatkom 3 %, ki naj bi za-, gotavljal vsakoletno povečevanje realnih osebnih dohodkov: če se n. pr. cene dvignejo po uradni statistiki za 5 %, se dvignejo plače nasleanje leto za 8 %!
Sindikat železničarjev si sedaj prizadeva, da bi vlada spremenila zakon o železnicah, ki ga je sprejel parlament prejšnjega sklica proti glasovom socialistov. Želijo doseči modernizacijo pb istočasni racionalizaciji. Pri tem menijo, da je treba tako imenovane ,,stranske proge" (torej problem, ki ga poznamo tudi pri nas) obravnavati s stališča družbene in gospodarske rentabilnosti, ne pa le direktne železniške rentabilnosti.
Poudarjali so nadaljevanje politike posebnih popustov za prevoze, zaradi katerih se vozijo sedaj vsi otroci v šolo zastonj, popusti za vožnjo v službo pa znašajo do 90 %. Nekateri govorijo o ,,nulti tarifi", o tem, da hi bil osebni prevoz kmalu
sploh zastonj.	[
Kongres je pozdravila vrsta delegacij, med njimi tudi naša. P0 j udarili smo, da se ob razvoju sodej||
lovanja železnic razvija tudi s°d®^L^
vanje sindikatov. Toplo sprejeti. Dosedanji
in tudi bodoč'^Rl
Predsednik sindikata železu'; ^ carjev Avstrije Fritz Prechtl, Se je bil letos avgusta izvoljen tud'111 bi za predsednika mednarodn^rt zveze transportnih delavcev
predsednik tega sindikata g. FRlf PRECHTL, ki ni nikdar skrival sOTLD jih simpatij do Jugoslavije, je ob 'JI priložnosti posebej poudaril do'™A danje sodelovanje naših organizacij
podčrtal pa je tudi pomen delavtfjjj^
iz Jugoslavije za redno normalno PTjjjjJ slovanje avstrijskih železnic. ju..
ANDREJ GRAHKI ^
Medpodjetniški izobraževalni center
M
!
Ni	■■■	" —
J L konferenca interesne skupnosti za izobraževanje v gradbeništvu na svoji ustanovni seji zelo nazorno nakazala temeljne pro-izobraževanja v gradbeništvu, ki narekujejo skupne, sistem-Ji | 'n dolgoročne rešitve. Nekatere teh problemov bodo lahko v /n°vnih organizacijah bolje razreševali s poenoteno akcijo, zastav-%>5no v okviru Konference interesne skupnosti za izobraževanje ozi-njenega koordinacijskega odbora. Predstavniki podjetij pa so že na samem začetku skupno zastavljenega dela na področju °oraževanja v gradbeništvu izrazili željo, da bi organizirali stalno J®okovno medpodjetniško izobraževalno organizacijo, ki bi zago-,”vMa kar najbolj racionalno in učinkovito naložbo denarnih sred-eV' ki jih podjetja izločajo za potrebe izobraževanja.
JOŽEF LOJZE, s katerim izobražujejo, nadomestila oseb-J se te dni pogovarjali o tako nega dohodka. Tudi to torej ni Javljenem delu Konference malo, če za ilustracijo n. pr. na-nresne skupnosti za izobraže- vedemo 40 tesarjev, ki obisku-v gradbeništvu, je član jejo tromesečni tečaj. Samo v ,e,,ega koordinacijskega odbo- eni sezoni pa je v ,Pionirju" iV jlio sicer pa vodja kadrovske obiskovalo različne tečaje funk-pri novomeškem gradbe- cionalnega izobraževanja okoli . podjetju ,Pionir".	300 ljudi, od nekvalificiranih
1	samoupravnem spora- delavcev do šefov sektorjev. Če
iz leta 1969 izločajo k temu prištejemo še izobraže-sojdbena podjetja 2,5 % od vanje tehničnega, delovodskega rkiJUo osebnih dohodkov za in vodilnega kadra, ugotovimo, ala r^raževanje svojih delavcev, da se je od ca. 2000-članskega •a zfVariš Jožef Lojze je dejal, da kolektiva v eni sami sezoni on1*.'Pionirju" pomeni to letno izobraževalo kar 500 zaposle-jtefjOo.ooo N-din, v celotnem nih.
pojdbeništvu pa 20 milijonov Tovariš Jožef Lojze pa je de-rgii*1 Jin. To so ogromna sredstva, jal, da bi lahko podjetja marsi-izu**1' Pionirju" pokrijejo iz teh kdaj svoj denar za izobraževanje oriPJstev le direktne stroške iz- zaposlenih bolje naložila, če bi t jit^aževanja, torej plačila stori- imelo gradbeništvo svoj stro-te# izobraževalnih ustanov za kovni medpodjetniški izobra-lorkpove potrebe, stroške teča- ževalni center, kakršnega si misv nagrade vajencem in štipen- podjetja želijo in za katerega m S°F- Dejansko pa k stroškom ustanovitev so podani pogoji ob Idfobr;	•	- -	-	......

a, rv;ruraževanja lastnih delavcev Zveznem centru za inštruktorje
" r*	•	•	- -	-	««	T •	1 1*	•	T7- . 1
ninogo prispevajo iz sklada v gradbeništvu v Ljubljani. Kot sčaijbnih dohodkov, od koder primer je navedel zdaj ločeno ji ^' Plačujejo delavcem, ki se pripravljanje enakih ali zelo enil*|
Iciin; islit
podobnih učnih programov za isti profil poklica. Razumljivo je, da trije taki zelo podobni programi stanejo več kot bi stal en sam, ki bi ga pripravila skupna izobraževalna strokovna služba.
Ko je govoril o tem, kako si je njihov koordinacijski odbor že zastavil nekatere poenotene akcije, je kot primer navedel vajensko vprašanje. To je v
Mi MI Mi ST
POHIŠTVO
gradbeništvu zelo pereče, pa čeprav je znano, da podjetja nudijo vajencem vse pogoje, tudi stanovanje in hrano, pa jih vseeno ne morejo dobiti dovolj. Na koordinacijskem odboru so se dogovorili, da morajo akcijo za pridobitev vajencev zastaviti že v osnovnih šolah. Ker so se tudi pri novomeškem Zavodu za za: poslovanje javili za poklice v gradbeništvo letos le trije mladi ljudje, so se torej v pionirju" sami lotili akcije, kakršno je nakazal koordinacijski odbor. Trije sodelavci podjetja so obiskali 50 osnovnih šol in pridobili so nad 40 novih učencev za poklice v gradbeništvu. To, da je njihov bodoči vajenski naraščaj iz domačega območja, je zanje velika prednost.
No, v zvezi z vajenci v grad-
beništvu pa koordinacijski odbor opozarja tudi na druge probleme. Ugotavljajo n. pr. da je sicer utemeljena zahteva, da ima vsak slovenski delavec popolno osemletko. Toda opozarjajo na nesmisel: ob tem, ko morajo odklanjati slovenske učence, ki so opravili samo 7* razredov osnovne šole, v vajenskih šolah kar dobro uspevajo učenci iz drugih republik, pa čeprav ugotavljajo, da je njihovo znanje iz osemletke komaj na ravni znanja 6. ali 7. razreda slovenske osemletke. Kot nesmisel navajajo tudi družbeno zahtevo, da imajo njihovi vajenci po učnem programu vedno 6 ur slovenščine, pa čeprav je v razredu le malo ali nič slovenskih otrok.
Že ta bežen razgovor z Jožefom Lojzetom razkriva, kako hvalevredno delo bosta lahko opravila Konferenca interesne skupnosti za izobraževanje v gradbeništvu in njen koordinacijski odbor, pa tudi medpodjetniški izobraževalni center. ‘Zanj je že izdelan podrobnejši predlog, o njem pa se bo izrekla konferenca že prihodnji mesec.
SONJA GAŠPERŠIČ
[.bolj
£i>rsto
ost»v0
melbrosia’_________
Pid. Ljubljana
ammiJiHivJiMi
gaf^EJTE NAM NAJIMENITNEJŠO NOVJCO OB ZAČETKU ■AJ^ERne SEZONE!
-vaII,J veseljem, s prav posebnim veseljem! Študiramo namreč na-n°v'>u občinstvu priljubljeno Puccinijevo TOSCO. To je zelo lepo,
’ C iviePše Pri tem pa je, da bodo v Tosci proslavljali 25-letnico umet-*■ fjega delovanja kar trije najvidnejši operni solisti hkrati. To so Ptia Bukovčeva, Rudolf Franci in Samo Smerkolj. Verjemite, kaj EVj °bnega naša hiša še ni doživela in najbrž tudi ne bo. (Dirigiral -«^f0 Ciril Cvetko, režiral pa kot gost Emil Frelih).
N ERI PR A VILI KAKŠNO DOMA ČE OPERNO DELO?
Smo. V izvrstni Korunovi režiji pod avtorjevim dirigentskim vod-av°m. Avtor je znani slovenski skladatelj Darijan Božič, njegovo ^Jo pa ARES-EROS. Vsekakor izreden dogodek za ljubitelje slo-fiske glasbene in še posebej operne ustvarjalnosti.
EA siceršnji letošnji repertoar ?
iode-j-Zelo pester in zanimiv. Poleg TOSCE imenitna opera Modesta 3elorUsorgskega HOVANŠČINA v za nas novi Šostakovičevi instru-tjl^otaciji, pa morda najboljše slovaško operno delo KRUTNJAVA d0 'r KTINEC) Eugena Suchona.
^ NIČ ZABAVNEGA?
fl C, pa še kako zabavno delo pripravljamo! To je Gaetana Doni-fjtija VIVA LA MAMMA. Komedija v komediji! Igralska družina njene zgode pa nezgode. Višek vsega pa bo nedvomno nastop T^aka naših basistov Ladka Korošca vnaslovni, torej ženski vlogi!
W^yEDA SE NA NOVO SEZONO PRIPRAVLJA TUDI BALETNI m^SAMBEL?!
M, Salet vadi že na Ljubljanskem festivalu uprizorjeno najboljše ■Kjjetno delo skladatelja Wemerja Egka — JOAN VON ZARISSA. Brcati pa bomo ugodili vaši želji, torej želji občinstva, in izvedli ■ ^Priljubljenejši balet Petra Iljiča Čajkovskega — LABODJE JE-Pa še posebna zanimivost: delo bo naš baletni ansambel rWvedel v koreografiji prvega romunskega koreografa Olega Danov-rega.
Resnično zelo pester in zanimiv program!
1, k. Seveda! Poleg tega pa bomo ponovili celo vrsto najboljših oper tud*11! baletov iz prejšnjih sezon in s tem ustregli vsem okusom in prav idn^m željam naše starejše in mlajše publike.
najlepših umetnin španskega „zlatega veka“ vse aktualno. — če bo vse šlo po sreči,
Rfif
uf1'Drama
Kaj JE NOVEGA V DRAMI SNG?
|ZS Mariskaj. Imamo novega ravnatelja. Bil je nekdanji Gavellov in o P apičev pomočnik. Bil je režiser na televiziji. Janez Šenk. Anga-jani so novi igralci in igralke. Mladi. Sveži. Talentirani. Osem po gpfktdlu. Delo teče. Imenitno.
»Vem, da brez znanja ne gre«
,JRada bi se še naprej usposabljala v šiviljsko-konfekcijski stroki, toda brez končane osnovne šole to ni mogoče," je pri vpisu v osmi razred osnovne šole za odrasle povedala 19-letna priučena delavka v obratu „K0-K02“ industrijskega kombinata „KONUS“ v Slovenskih Konjicah, Matilda Prelog. Med drugim je dejala, da je ravno takrat, ko je hodila v sedmi razred, precej zbolela in je bila dalj časa odsotna od pouka ter je ta razred prav zato tudi ponavljala.
,Manjka mi torej le osmi razred, toda kljub temu osnovne šole nimam končane," je nadaljevala. „Lani sem se v posebnem tečaju pri domači delavski univerzi usposobila za priučeno delavko v tem obratu. Moj osebni dohodek na mesec znaša okoli 700 do 800 din, v juliju pa je bilo celo nekaj več. Želim si, da bi se v tej stroki še nadalje strokovno usposabljala in morda v naslednjih letih celo dosegla kvalifikacijo. V osnovno šolo za odrasle bi se vpisala že prej, toda doma nismo imeli denarja za šolnino. Zdaj, ko imam stalno zaposlitev,' je to mnogo hžje, saj bom šolo lahko plačevala z lastnim zaslužkom. Končno pa sama opažam, da brez izobrazbe ne gre in da bo v bodoče še bolj potrebna. To pa je tudi razlog za moj vpis, "je končala Matilda Prelog.	v. L.

Razlike nastajajo že v osemletki
Zavod za šolstvo SRS je letos izračunal, koliko stroškov imajo pravzaprav starši s šolanjem svojega otroka v osemletki, ki je obvezna, šolanje pa bi moralo biti zato brezplačno. Anketo so izpeljali na 30 slovenskih šolah v mestih, v industrijskih in kmetijskih predelih. Največji izdatek v času osemletnega šolanja pomeni nakup zvezkov, risalnih listov in raznega pribora za pouk. V mestih znesejo ti stroški v osmih letih od 582 do 2200 dinarjev, v industrijskih predelih od 753 do 1704 din, v pretežno kmetijskem okolju pa od 476 do 1329 din. Starši v mestnih predelih dajo v osmih letih za učbenike in priročnike za enega šolarja do 1075 din, v industrijskih predelih od 591 do 1067 din in v kmečkih predelih od 533 do 938 din. Skupni stroški za enega šolarja v osmih letih znašajo v mestih od 2368 do 8859 din, v industrijskem okolju od 2595 do 7959 in na kmetih od 2065 do 5522 dinarjev.
Že številke povedo, da so kmečki otroci veliko slabše opremljeni za šolo in deležni tudi manj vzgojnih dejavnosti kot otroci iz industrijskih krajev in mestnih središč. Torej ne moremo govoriti o enakopravnosti naših šolarjev.
KAJ PA KRIZA? ALI NI V DRAMI KRIZE?
Kriza je samo druga beseda za gledahšče. Gledališče, ki ni v krizi, sploh ni gledališče, temveč dolgočasna ustanova, obsojena na umetniškim človeški propad.
KAJ PA BOJKOT REŽISERJEV?
Režiserji, ki so napovedali Drami bojkot, bojkotirajo v bistvu samega sebe.
KAKŠEN BO LETOS VAŠ UMETNIŠKI SPORED?
Zelo pisan in zelo privlačen. Igrali bomo dva ah pa celo tri klasike. Vsekakor bo zelo kmalu premiera Moherove komedije SKAPINOVE ZVIJAČE v novem prevodu Josipa Vidmarja in v scenski postavitvi francoskega režiserja Petra Lotschaka. Na isti večer boste lahko videh tudi biser Moherove umetnosti IMPROVIZACIJO V VERSAILLESU. - Po vsej verjetnosti bomo postavih na oder Calderonovega SODNIKA ZALAMEJSKEGA. Drama je
in zveni dandanes boste gledah tudi
ena
nad vse aktualno. — Ce bo vse šlo po Shakespearovega JULIJA CEZARJA.
ALI STE POSTALI MUZEJSKO GLEDALIŠČE? SAJ BOSTE IGRALI SAMO KLASIKO?
Kje pa! Že nekaj let teče pravda, kakšno naj bo osrednje slovensko gledahšče. Ah naj igra samo klasiko? Ah samo moderno dramatiko? Ah samo slovenske avtorje in s tem upraviči svoje ime? Drama SNG gre mimo teh pravd svojo pot naprej in to je pot gledališke kvahtete in sodobnega podajanja teh kvahtet. Nič drugega.
AMPAK VENDAR IMATE NA PROGRAMU TUDI KAJ SODOBNEGA?
In še koliko! Imeh bomo na primer krstno predstavo drame sodobnega grškega avtorja Vorgosa Sevasticoglua SMRT KRALJEVEGA JAVNEGA TOŽILCA. Drama obravnava težko in zapleteno življenje v sodobni Grčiji v pogojih sodobne grške diktature. — Igrah bomo nadalje komedijo imenitnega angleškega pisca Davida Mercerja FLINT. Igrah bomo poljskega dramatika Rymkiewizca KRALJ POSTA. Igrah bomo tudi znamenito komedijo PYGMA-LION, ki jo je napisal Bernard Shaw.
KA TERE DOMA ČE A VTORJE PA NAMERA V A TE POSTA VITI NA ODER?
Vsekakor bo Drama SNG največ skrbi in umetniških naporov posvetila domačim avtorjem. V programu imamo novo delo Dominika Smoleta IGRA ZA IGRO. V okvirnem repertoarnem načrtu imamo tudi komedijo Dušana Jovanoviča IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA. Naznanjamo tudi dramo Primoža Kozaka PONOVNI ODHOD FILIPA LATINOVICZA. V Mah drami pa bomo igrah LIFT Petra Božiča in ZAMENJAVO VLOG Josipa Tavčarja. In še marsikaj drugega. Ker je Mala drama eksperimentalnega značaja, zato o vsem, kar mislimo v njej postaviti, zaenkrat še ne nameravamo spregovoriti.

Najbolj obiskana predstava v pretekli sezoni je bila komedija Petra Ustinova ,.PHOTO FINISH“ v režiji Franceta Jamnika. Igrah so Aleksander Valič, Janez Albreht, Bert Sotlar, Danilo Benedičič, Iva Zupančičeva, Marija Benkova, France Presetnik, Ančka Levarjeva in Marjana Brecljeva.
ALI LAHKO POVESTE, KAKO SI LJUDJE PRAVZAPRAV NAJLAŽE PRISKRBE VSTOPNICE Z4 OPERO, DRAMO IN MALO DRAMO?
Nič lažjega kot to! Obiskovalci lahko pridejo v Opero in Dramo v okviru abonmajskega sistema, ki jim zagotavlja v sezoni stalni sedež za ogled sedmih predstav v vsaki hiši. Na voljo jim je 14 abonmajev v Operi in še eden več v Drami. Vse, ki doslej iz kakrš-nihkoli razlogov niso izkoristili abonmajskega obiskovanja našega gledahšča, vabimo, da v dneh od 27. septembra do 1. oktobra 1971 obiščejo upravno pisarno SNG na Cankaijevi 11 /L, kjer si bodo od 9. do 11.30 in od 16. do 19. ure zagotoviti ogled dramskih, opernih in baletnih predstav po znatno nižjih cenah kot bodo veljale za sprotne obiskovalce. Za vpis abonmaja zadošča sleherniku osebna izkaznica in takojšnje plačilo prvega obroka. Obroki teijajo za abonma v Operi izdatek v razponu od 18.00 do 5.50 din,za abonma v Drami pa v razponu od 15.00 do 3.50 din. Nikakor torej ni treba naenkrat pregloboko seči v žep, saj je moč celotno plačilo abonmaja porazdehti na sedem mesečnih obrokov.
Razpored predstav izvedo abonentje iz objav v sobotnem „Delu“ in ,.Dnevniku" za ves teden vnaprej, zaradi vselej možnih nujnih izprememb pa naj zasledujejo tudi vsakodnevne objave obeh dnevnikov in radijska obvestila. Iz istih virov izvedo tudi za spored Male drame, kjer pa so vse vstopnice zaradi eksperimentalnega značaja predstav in zaradi majhne kapacitete dvorane (100 sedežev) le v prosti, neabonmajski prodaji. Toda zdaj teče beseda že o nadrobnostih, ki bodo potrebne, ko se boste že vključili v krog naših obiskovalcev.
Odločite se,ne bo vam žal!	(ep)
■V'*'*'%.'*'*'V"V ■V'V*
V^t>R
Ponos litijske Predilnice so tudi novi mikalni stroji. Ob praznovanju 854etnice so jih pokazali tudi številnim gostom, med njimi članu Predsedstva SFRJ MITJI RIBIČIČU, podpredsedniku Skupščine SRS MARJANU OROŽNU, predsedniku Gospodarske zbornice SRS LEOPOLDU KRESETU in drugim.
JUBILEJ V LITIJI
Prejšnji teden so v Predilnici Litiji proslavili svoj visoki jubilej. 85 let je minilo, odkar so prvi pri nas začeli s predenjem bombažnega vlakna. Nekdanji lastniki so postavili predilnico pač tja, kjer je bila cenena delovna sila. Prav s tem pa se je začel v Litiji porajati delavski razred. In pred 21. leti so v tovarni prvič uvedli delavsko samoupravljanje.
' Prva povojna leta so bila težka. Zastareli in iztrošeni stroji niso prinašali mnogo in še s tem je razpolagala država. Prvo rekonstrukcijo so doživeli 1958. leta, ko so vložili 30 milijonov in zadnjo, najpomembnejšo, so končali pred kratkim. Zelo pomembno odločitev so sprejeli 1969. leta, ko so sklenili, da ne bodo več popravljali starih strojev, ampak nabavili nove,Tako so postopoma tudi storili.
Skupno vložena sredstva v novo predpredilnico in predilnico za sintetiko s 16.000 vreteni so znašala preko 40 milijonov dinarjev. In če upoštevamo, da je bilo: kreditov od tega le slabih 13 milijonov, in to v času, ko je na pohodu nelikvidnost, je treba priznati, da so v Litiji korajžni in dobri gospodarji.
Danes ima Predilnica Litija 1016 zaposlenih, obseg proizvodnje 6200 ton letno z 52.760 vreteni in 180 milijoni celotnega dohodka. Velikega pomena za predilnico je tudi preusmeritev na obdelavo umetnih in sintetičnih vlaken, ki letos pomenijo 33 % količinske in kar 50 % vrednosti celotne proizvodnje.
TEKST IN FOTO:
A.AGNIČ
Po uradnem delu proslave so člane kolektiva m goste tuat pogostiti
Odgovornost?
Minuli torek so se sešli na pobudo predsedstva Občinske skupščine Slovenj Gradec predstavniki delovnih organizacij in vodstev družbeno političnih organizacij. Na dnevnem redu je bila razprava o izdelavi stabilizacijskih programov delovnih organizacij in občinske skupščine.
Kljub temu, da so že v juniju na podobnem sestanku sklenili, naj bi tudi v delovnih organizacijah podrobno preučili stabilizacijski program občine, istočasno pa najpozneje do 1. septembra v vseh delovnih skupnostih izoblikovali program za gospodarjenje v pogojih stabilizacije, je poslala na občino stabilizacijski program le ena delovna organizacija. Neresen in neodgovoren odnos do prizadevanj za boljše gospodarjenje je pokazala tudi udeležba na torkovem posvetovanju, saj so manjkali predstavniki nekaterih delovnih organizacij, ki jim zdajšnji zaostreni pogoji za gospodarjenje povzročajo nemajhne težave.
Ker v delovnih organizacijah doslej še niso izoblikovali stabilizacijskih programov, marsikje pa tudi niso začeli z izdelavo srednjeročnih razvojnih programov, tudi občinska skupščina ne more izoblikovati dokončnega predloga občinskega stabilizacijskega programa niti srednjeročnega razvojnega programa. Na posvetovanju so se ponovno dogovorili, da morajo v vseh delovnih organizacijah v občini Slovenj Gradec najpozneje do 1. oktobra 1971 izdelati programe za gospodarjenje v pogojih stabilizacije ter jih predložiti v potrditev organom samoupravljanja. V teh programih pa bi morali dati večji poudarek reševanju kadrovskih vprašanj ter smelejšemu uveljavljanju poslovno tehničnega sodelovanja in povezovanja, in ne samo reševanju trenutnih perečih ekonomskih problemov.	(An)
FANI BRINOVEC se je že kot 15-letno dekle zaposlila v Predilnici in to tik pred vojno.
..Najprej sem bila snemalka. Ja, plačo je določal mojster za vsako posebej. Takrat sem imela 1,5 dinarja na uro. Med vojno je bilo težko. Sedaj je delo lažje, ker je boljši material in modernejši stroji. Nitke se manj trgajo."
Od 1966 je Fani vodja oddelka in njena plača je odvisna od uspeha podjetja.
„Pred leti sem, kot mnogi drugi, dobila tovarniško stanovanje v bloku. Povem vam, da primerno stanovanje človeku za pol podaljša živ-
ljenje, vsaj zase sem v to prepričana."
LOJZKA SLABE je ena od mnogih v litijski Predilnici, ki ji je bila tu prva zaposhtev. Že 26 let je v tovarni.
„Začela sem takoj po vojni. Bila sem stara 18 let, ko sem prišla v tovarno. Najprej sem delala na mikal-nikih, potem sem šla na raztezalko, sedaj delam na flayerju. Imam dva stroja s po 104 vreteni."
Lojzka je sedaj tudi odbornica občinske skupščine in članica sindikalnega odbora. ,3ila sem tudi v delavskem svetu pred osmimi leti. Takrat smo največ govorili o stanovanjih, pomanjkanju surovin in o plačah. Da, zadnji dve leti sta bili težki. Selili smo stroje, montirali nove, proizvodnja pa je morala teči normalno."
Izšel je priročnik
— Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnit in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI
— Temeljni zakon o podjetjih
— Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah
— Zakon o sredstvih delovnih organizacij
Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov drugih samoupravnih organov
Naročnikom smo ga -pričeli pošiljati že prejšnji teden. Obveščamo, da imamo na zalogi še omejeno število izvodov.
Priročnik — za ceno 40.— dinarjev naročite pri:
CZP »-Delavska enotnost«, va 4/II, p. p. 313/VI.
61001 Ljubi j ana,, Dalmatino-
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam pri ČZP »Delavska enotnost-* Ljubljana ..................izvodov knjige PRIROČ-
NIK — ustava SFRJ in 4 temeljni zakoni po ceni 40,00 dinarjev.
Natančen naslov:
Račun bomo poravnali po prejemu knjig.
_________________ 1971.
Podpis in žig (za pravne osebe)

DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE AERO V CELJU PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO
Za samoupravljanje gre!

Samoobčudovanje in samovolja nekaterih vodilnih ljudi sta pripeljala odnose v kolektivu v sl*P^jb* ulico # Izhod iščejo v odkriti in pošteni oceni sedanjih samoupravnih razmer in v uveljavljanju i™-ar vih odnosov v kolektivu, ki naj slehernemu delavcu zagotovijo samoupravno veljavo
Devet strokovnjakov v tovarni Aero je podpisalo pismo, naslovljeno na direktorja tovarne, v katerem je med drugim rečeno:
„Glede na poslovno poročilo o gospodarjenju v prvem letošnjem polletju in na široko ter zahtevno problematiko, ki se pojavlja v sedanjih pogojih gospodarjenja, sodimo, da je potrebno preiti pri poslovanju podjetja na dejansko specializacijo funkcij oziroma na večjo delitev dela. V čim krajšem času je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zaustavih stalno upadanje podjetniške akumulacije ter omogočili normalno razširjeno reprodukcijo. Prav tako je potrebno s konkretnimi nalogami angažirati vse zaposlene, ki lahko s svojimi sposobnostmi prispevajo k boljšemu poslovanju, povečanju delovne storilnosti, znižanju proizvodnih stroškov in zboljšanju proizvodnega programa."
Podpisniki pisma so predlagali vodstvu podjetja nekaj konkretnih rešitev.
,Jz poslovnega poročila za prvo polletje letošnjega leta je razvidna težnja po zmanjševanju dobička (za 53,5 %) v primerjavi z lanskim letom. Zaostajamo tudi glede na rast storilnosti - v zveznem merilu za 11,4 %, v republiškem pa za 8,2 %. Zato je skrajni čas, da natančno preciziramo srednjeročni in dolgoročni program gospodarjenja, ki naj vsebujeta vse elemente prihodnje ekspanzije podjetja. Ustanoviti moramo močan razvojni oddelek, ki bo koordiniral vse delo na področju razvoja, ter bistveno vplival na realizacijo sprejetega programa. Srednjeročni in dolgoročni plan je treba sprejeti na delavskem svetu in z njim seznaniti vse delavce, ki bodo te plane uresničevah."
Potlej so v pismu govorili o odnosih v proizvodnji.
„Čimprej moramo zagotoviti obračun stroškov v obratih, saj bomo le tako prišli do realne cene proizvodov, vodjem obratov pa omogočili večje možnosti, da vplivajo na gospodarnost proizvodnje. Potrebno je tudi uskladiti proiz-
vodnjo s prodajo ter koordinirati oba plana - proizvodnje in prodaje. S tem bi preprečili pogosto menjavanje proizvodnega programa na posameznih strojih, kar povečuje režijska stroške in znižuje delovno storilnost."
Predlagali so tudi, da bi povečali pristojnosti obratovodij pri vodenju in samostojnem odločanju, naj bi kadrovsko okrepili pripravo dela s tehnologi, ustanovili skupino, ki bo skrbela za normative časa in materiala za vso tovarno in uskladili delo laboratorijev s proizvodnjo. Zahtevali so, da bi v skladu s statutom podjetja pripravili izčrpne elaborate o vsaki licenčni pogodbi in pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju, se pravi elaborate o ekonomski upravičenosti takšnega sodelovanja. To velja tudi za nakup strojev, kijih zdaj pripeljejo v tovarno, ne da bi delavci in strokovnjaki, ki bodo delali na njih, vedeli za ta naročila. Delavski svet naj bi čimprej sprejel pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju in izobraževanju, ki ga terja 58. člen statuta podjetja.	*
Pismo, o katerem govorimo, so razen direktorju tovarne, poslali tudi predsednikom samoupravnih organov in vodstvom družbenopolitičnih organizacij.
upravnega sistema, v katerem se bo vsak delavec in strokovnjak počutil kot ustvarjalec."
Razprava, ki je sledila, pa se je kaj kmalu sprevrgla v osebno obračunavanje, v očitke, kaj je kdo slabega storil ali je skušal storiti. Podpisniki pisma so očitali direktorju Radu Jenku in tehnični direktorici inž. Stojanovi, da samovoljno odločata ne samo o usodi strokovnjakov, pač pa tudi o usodi podjetja (srednjeročni plan sta sestavila in poslala na občino, ne da bi člani delavskega sveta in samoupravljavci razpravljali o njem). Očitah so jima še marsikaj in onadva sta na kritike odgovarjala in prišlo je do takšnih osebnih napadov in protinapadov, da bi delavci, če bi ta krog poslušali, izrekli nezaupnico vsem svojim vodilnim tovarišem.
Potlej je direktor dejal, da je kritiko zdajšnjih razmer v podjetju sprejel kot nezaupnico in zato odstopa s svojega položaja.
IN KAJ SEDAJ? demonstrativnem odhofj
direktorja so se dogovorili, da t,0fš sklicali sestanek vseh komunistov.
naj bi kritično in samokritično £
nilr svoje dosedanje delo in ug0*? ' vili, kaj storiti, da bi u veja'V | takšen sistem samoupravljanja, J katerem bo interes slehernega
tm.[
kovnjaka enak interesu delavcev*”^ ig« samoupravna veM rj
samo
katerem bo onemogočala sleherno posameznikov.	J i
O tem, kaj so na teh sestafl^J ,
i-_«—	-	• t-t- - -	.
sklenili in kako svoje sklepe ure*
čujejo, bomo pisali v prihodnjih & vilicah našega lista.
Naj še povem, da mi je delave ’ ko sem ga nekaj ur pred sestani N vprašal, če ve, za kaj gre, dejal:	ftiej
pa vem. Gospodje se nekaj kregaj0' j.
Komunisti v tovarni AERO $	^
skusajo te dni s svojim delom ^
zati, da ne gre za” spor med ^aht
s^rodi", jrač jra za samoupravno^p0rj
iiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimur.miiimtimiiHiiiimiiimiiiiiimmtiiiiiiimmiiiiiimiimiiiiiiiimiiiimiiiiii1111!
CELJE
SLOVENJ GRADEC
SESTANEK,
KI SE JE SPREVRGEL V OSEBNO OBRAČUNAVANJE TONE ERJAVEC, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov tovarne AERO, je takoj, ko je dobil omenjeno pismo, sklical sestanek sekretariata osnovne organizacije, na katerega je povabil podpisnike pisma, predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter uprave. Spočetka je dejal:
..Sekretariat partijske organizacije je ugotovil, da so problemi, zapisani v pismu, resnično prisotni; govoriti moramo o njih in se dogovoriti, kako jih rešiti. Strokovnjaki, ki so podpisali to pismo, so dobro mislili, pozabili pa so povedati, da vsega, o čemer govorijo, ni moč urediti, če ne bomo uveljavili takšnega samo-
V lesno industrijskem kombinatu ..Savinja" v Celju predstavlja eksotični les pomemben delež v proizvodnji. Letos je to podjetje sklenilo pogodbo o nakupu preko 10.000 kubičnih metrov različne hlodovine tega lesa. Več kot polovico kupljene hlodovine so že prepeljali v Celje, kjer ima podjetje posebno žago za razrez eksot. Dnevno razrežejo okrog 60 kubičnih metrov hlodovine. Žagane eksote gredo dobro v denar, ker
rj
V občini Slovenj Gradec ugo- | tavljajo, da se je v zadnjih me-1 secih okrepila dejavnost osnov- | nih organizacij sindikata, saj se f je večina njih dokaj prizadevno | vključila v akcijo družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o usmerjanju delitve dohodka in osebnih do- | hodkov. Vodstva osnovnih \ organizacij so pripravila številne 1 ^ razprave o predlogih dokumen- | p" tov o usmerjanju delitve do- f J' hodka in osebnih dohodkov ter |! ^ J sprejela vrsto predlogov in sta- | 5' lišč za ustreznejšo ureditev po- |
(an) ) na<
sameznih vprašanj.
= niso pretirano drage. M. B. *	v— - p Z3(
iriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii1111

ŠPORT IN REKREACIJA
SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH DELAVCEV PRIMORSKE
Na svidenje na smučeh
Velik prehodni pokal so to pot osvojili športniki OSS Koper
nedeljo so bile
h—
L Minulo
g^Pni druge sindikalne športne ?*e delavcev Primorske, to je f Otavnikov vseh osmih pri-L0rskih občinskih sindikalnih ret°v. To pot je bil gostitelj in » er>em organizator velike tP^ne prireditve Obalni sindi-svet Koper, kije zahtevno j|j;0§0 opravil več kot dobro. ^°da le, da je tekmovalcem že /^Poldan ponagajalo slabo, vre-r, tako da na primer srečanja t.balinanju zaradi dežja sploh bila zaključena.
! Slavnostni del tekmovanja L^ma prireditve je bil na spo-V že navsezgodaj zjutraj. Il^ prostori Obalnega sindi-nega sveta Koper je.med dru-jF11 spregovoril tekmovalcem Tavčar, podpredsednik v' Publiškega sveta Zveze sindi-Slovenije, ki je bil pokro-
(itelj Fm i
iger. V svojem pozdrav-govoru je poudaril vehk Fjen športne dejavnosti zapornih in zaželel vsem udeležen-obilo tekmovalnih dosež-
ob pol devetih so bila na
sporedu prva srečanja. Izbrani športniki osmih primorskih občin so se spopadli v sedmih disciplinah: malem nogometu, odbojki, namiznemu tenisu, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Tekmovanja so bila hkrati v Kopru, SemedeH in v Izoh. Treba je bilo namreč pohiteti, saj je bila razglasitev rezultatov na sporedu že ob treh popoldan.
V sedmih športnih panogah je nastopilo na drugih športnih igrah Primorske blizu 350 tekmovalcev. In vse kaže, da bo do prihodnjega leta število sodelujočih še naraslo. Predstavniki komisij za šport in rekreacijo primorskih občinskih sindikalnih svetov so se na svojem sestanku konec avgusta domenili, da bi že prihodnje leto razširili tekmovalni program z dvema novima disciplinama: košarko in rokometom. To pomeni, da bodo prihodnje leto prišli na igrah na svoj račun še novi športniki in da bodo tretje igre, ki bodo v Tolminu ali Postojni, še bolj množične.
Igre v sliki
Slavnostna otvoritev drugih delavsko-športnih iger sindikatov ^'hrtiorske je bila minulo nedeljo, to je na dan tekmovanja, že epvJ^godaj pred Obalnim sindikalnim svetom Koper. Tekmovalce, nC .boljše športnike osmih primorskih občin, so pozdravili Ivo Tav-" podpredsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenj6’ ki je bil pokrovitelj velikega športnega srečanja, Robert Strop-■>“Ucv- predsednik organizacijskega odbora in predsednik komisije v? šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu Koper, ter lr*l Koprivc - tajnik OSS Koper.
K*0^,e^vomno so tudi na tem športnem srečanju zaposlenih štela zanimiva tekmovanja v malem nogometu. Nastopajoča velik so k'la razmeroma izenačena, zato so imeli tudi favoriti 0 dela. Kot najhitrejši in tehnično najbolje pripravljeni za b0/Port“^° tekmovanje so se izkazali nogometaši podjetja „Trans-^ ilz lirske Bistrice. Na drugo mesto so se uvrstili nogometaši °Ptskega Tomosa...
Letošnje igre je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri Obalnem sindikalnem svetu Koper. Vsekakor moramo zapisati, da je bila organizacija zahtevnega tekmovanja na razveseljivi ravni, za kar gre v veliki meri zasluga Robertu Stropniku, predsedniku komisije za šport in rekreacijo pri OSS Koper.
Zaključek iger je bil v Stekleni dvorani hotela Žusterna. Ivo Tavčar Robert Stropnik in Ciril Koprivc, tajnik Obalnega sindikalnega sveta Koper, so najuspešnejšim športnikom razdelili zaslužena priznanja. Sledilo je družabno srečanje udeležencev drugih iger Primorske, na katerem je padla marsikatera misel za delo v prihodnje.
Zanimiva je na primer pobuda, da bi že prihodnje leto organizirali podobna športna tekmovanja - po možnosti z enakim tekmovalnim programom — tudi po ostalih slovenskih regijah, da bi se potlej lahko srečali izbrani tekmovalci na delavskih športnih igrah v slovenskem merilu. Po zamisli Primorcev naj bi bilo to srečanje koncem septembra.
Nedvomno bi veljalo pobudo podpreti. Zanimivo in obenem prav bi namreč bilo, da bi končno le prišli v Sloveniji do vsaj enega sindikalnega športnega tekmovanja v republiškem merilu.
Ob tem še to: predstavniki občinskih sindikati ih svetov Primorske so se domenili, da bodo že prihodnje leto organizirali v počastitev 8. marca tekmovanja žensk v kegljanju, streljanju in šahu. Ko bodo zaključena tekmovanja v občinskem merilu, bo srečanje najboljših na medobčinski ravni v Novi Gorici. Nedvomno gre tudi v tem primeru za zdravo pobudo, ki bi jo veljalo samo podpreti in seveda — posnemati!
In kateri športniki so se na igrah primorskih občin najbolje odrezali?
Lep prehodni pokal so letos osvojili v skupni konkurenci predstavniki Obalnega sindikalnega sveta Koper. Na drugem mestu so pristali športniki OSS Nova Gorica in na tretjem tekmovalci OSS Ilirska Bistrica. Nadaljnji vrstni red v skupnem plasmaju je naslednji: 4. Občinski sindikalni svet Postojna, 5. OSS Idrija, 6. OSS Tolmin, 7. OSS Sežana in 8. OSS Ajdovščina.
In v posameznih panogah?
Kegljanje: 1. Tomos Koper-514 kegljev, 2. Elektro Gorica — 470 kegljev, 3. Gradnje Postojna 463 kegljev itd.
Namizni tenis: 1. Rudar Idrija, 2. Javor Postojna, 3. Salonit Anhovo (Nova Gorica) itd.
Odbojka: 1. Elektro Gorica, 2. Iskra Sežana, 3. Mehano-tehnika Izola, 4. Prosveta Ilirska Bistrica itd.
Mali nogomet: 1. Transport Ilirska Bistrica, 2. Tomos Koper, 3. Vozila Nova Gorica, 4. Obrtno podjetje Tolmin itd.
Šah: 1. Salonit Anhovo (20 točk), 2. Tomos Koper (16), 3. Prosveta Tolmin (13) itd.
Balinanje: od 1. do 4. mesta: Istra-benz Koper, GG Ilirska Bistrica, Iskra Sežana, Mlinotest Ajdovščina. Od 5. do 8. mesta: Rudnik Idrija, Transavto Postojna, Gostol Nova Gorica, Tolmin Bača Podbrdo. Tekmovanja v balinanju so bila namreč zaradi dežja prekinjena, zato se je moralo odločiti častno razsodišče za izhod v sili.
Streljanje: po sklepu častnega razsodišča in v soglasju s tekmovalci rezultati v streljanju niso vplivali na dokončno skupno uvrstitev. Zaradi prekinitve električnega toka namreč tudi strelci niso mogli dokončati svojega tekmovanja. ■ B-
MLADINSKA KNJIGA
PISMO UREDNIŠTVU DE:
Dovolite mi, da se vam v imenu organizacijskega komiteja XXI. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije zahvalim za sodelovanje in za izredno poročanje, o tej prireditvi, kar je bistveno prispevalo k organizaciji XXI. ŠIG - 71.
PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA KOMITEJA Drago Kopinič
OSS RAVNE NA ZAPOSLENIH
KOROŠKEM O TELESNI KULTURI
Bolj načrtno!
Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem si že od vsega začetka prizadeva, da bi dobila telesnokulturna dejavnost na tem območju mesto, ki ji pripada. S tem v zvezi se tudi trudi, da bi delovne organizacije poskrbele za materialne in druge pogoje za razvoj športno-rekreativne dejavnosti zaposlenih. In v želji, da bi telesnokulturna dejavnost še bolj zaživela in da ne bi bilo več delovne organizacije, ki bi zanemarjala vprašanje aktivne rekreacije zaposlenih, je sprejel Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem med drugimi naslednje sklepe in stališča:
— Vse večje delovne organizacije, ki zaposlujejo 500 in več delavcev, morajo poskrbeti oziroma zagotoviti posebno strokovno službo za telesno vzgojo in športno rekreacijo zaposlenih. Dalje morajo delovne organizacije zagotoviti potrebna sredstva za šolanje in namestitev strokovnjakov za športno rekreacijo. Poleg tega so dolžne poskrbeti za celovito raziskavo o interesih ih potrebah delavcev, o njihovih pogledih in možnostih za rekreativno udejstvovanje. Rezultati raziskave naj predstavljajo izhodišče za nadaljnje uspešno reševanje problematike rekreacije zaposlenih;
— Največ pozornosti bi morali posvetiti v prihodnje razvoju tistih športnih panog, za
V prihodnjih dneh na knjižnem trgu
MOJI SPOMINI
revolucionarja in politika MIHE MARINKA
Knjiga ni le popis enega izmed mnogih knapovskih življenj, ki so se začela nekaj pred prvo vojno, marveč so ti tako preprosto, neposredno in človeško napisani spomini predvsem živo pričevanje o vseh revirskih knapih, o njihovem životarjenju, o njihovih upih in njihovih bojih za drugačen, pravičnejši in boljši svet. To je posebna in prav dragocena vrednota avtorjevega pričevanja o sebi, čustveno najlepše strani v knjigi pa so tiste, ki jih je Miha Marinko posvetil spominom na svojo mater. Knjigo lahko naročite v vseh knjigarnah, pri akviziterjih, zastopnikih na šolah ali neposredno s priloženo naročilnico na naslov:
Mladinska knjiga, Direktna prodaja, 61000 Ljubljana, Titova 3—III.
NAROČILNICA DE
Podpisani(a) ..........................
Natančen naslov ......................
Zaposlen(a) pri ...........................
nepreklicno naročam knjigo Mihe Marinka MOJI SPOMINI Knjigo, ki stane 69 din, bom plačal(a) takoj po prejemu računa in položnice na tekoči račun založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, 501-1-30/1.
Datum:
Podpis:
Gozdarji dobili telovadnico
* Se ^astno razsodišče letošnjih športnih iger Primorske, ki je bilo \ siljeno iz predstavnikov vseh osmih sodelujočih občinskih sin-| p.alnih svetov, letos ni imelo toliko dela kot lani v Novi Gorici. | wnjožb je bilo precej manj oziroma jih praktično sploh ni bilo. |l alce neresni pa so tudi to pot bili nekateri posamezniki, ki si pred \ jf | ovanjem niso oskrbeli potrebnih dokumentov. To je povzro-| , alo na tekmovališčih hudo kri. Torej, šola za prihodnje leto: ne \ rez predpisanih dokumentov na igre! Brez spoštovanja pravil I yam.reč ne more biti reda, ki je seveda pogoj za usnešno organi--j aeijo tako velikega tekmovanja. (Foto in tekst: A. Ul.)
Ko se je kolektiv Gozdarskega obrata v Lovrencu na Pohorju pred leti odločal o gradnji nove upravno-poslovne stavbe, se je odločil tudi za telovadnico. Telovadnica je zgrajena po normativih za tovrstne objekte in bo služila za rekreacijo gozdnih delavcev in
njihovih otrok. To je istočasno tudi prva telovadnica v kraju. Kot pravijo, jo bodo radi dali na voljo tudi šoli in krajevnemu športnemu društvu. Poleg tega bodo ta prostor lahko uporabljali še za sestanke ali druge kulturne prireditve. Na vsak način so napravili gozdarji s telovad-
nico zelo veliko za razvoj kraja.
Poleg tega bodo v novi upravni stavbi še garaže za deset tovornih avtomobilov in garderobe. Iz prostorov sedanje uprave pa bodo napravili več stanovanj za svoje delavce.
kw
katere so doslej pokazali delavci največ interesa.
— Najmanj dvakrat letno bi morah obravnavati vprašanje aktivnega oddiha na razširjenem strokovnem odboru, v katerem bi morali sodelovati vsi referenti za rekreacijo osnovnih sindikalnih organizacij. Najmanj enkrat letno pa naj bi razpravljal o rekreaciji občinski sindikalni svet skupno s predstavniki vseh osnovnih organizacij;
— Delovni ljudje so še vedno premalo seznanjeni, kako ugodno vpliva redna telesna vzgoja na počutje in zdravje vsakega posamezruka. In ker vpliva športna dejavnost med drugim tudi na delovno storilnost, bo potrebno storiti več za propagando telesne vzgoje in rekreacije;
- Vsaka dobro organizirana dejavnost zahteva izšolanega in strokovno dobro pripravljenega vodjo, teh pa prav na področju telesne kulture močno primanjkuje. Predlagamo, da izberejo delovne organizacije iz svojih vrst delavoljne ljudi in da jih pošiljajo na desetdnevni tečaj za organizatorje rekreacije. Tudi v občinskem merilu bi morah poskrbeti za občasne tečaje za vodje aktivnega oddiha po delovnih organizacijah.
— V občini je še vedno večje število delovnih organizacij, ki le občasno skrbijo za športno dejavnost zaposlenih. Za tekmovanja, ki so le enkrat na leto, pa vemo, da so bolj škodljiva kot koristna. Predlagamo torej, da posvetijo komisije za rekreacijo več pozornosti množičnemu vključevanju in stalnim oblikam rekreacije, svoje delo pa naj prilagodijo skrajšanemu delovnemu času.
— Občinska in medobčinska tekmovanja naj bodo le nadgradnja medobratnih športnih tekmovanj in naj bodo organizirana po ligaškem sistemu. Taka oblika tekmovanja ima to prednost, da udeleženci stalno vadijo in tekmujejo.
Opravičilo
V	minuh, to je 36. številki DE, nam je tiskarski škrat na X. in XI. strani kgr nekajkrat grdo ponagajal. Gradiščance je preimenoval v „gradisovce“ (podpis k levi gornji sliki na X. strani), v fotoreportaži „ŠIG v objektivu" (na XI. strani) pa je zamenjal kar štiri podpise k slikam. Ob peti shki (od zgoraj navzdol), bi moral biti podpis, ki je ob zadnji sliki, k šesti shki sodi podpis, ki je nad njo, prav tako podpis k sedmi sliki (nad sliko!) medtem, ko bi moral biti ob zadnji sliki podpis, ki se nahaja ob peti sliki (sredi fotoreportaže).
V	upanju, da se kaj podobnega v našem časopisu ne bo več pripetilo, se vsem bralcem in prizadetim iskreno opravičujemo!
UREDNIŠTVO

NOVINAR DE PRVIČ NA OBISKU V TRBOVELJSKI TIKI
V KRATKEM ČASU SPODBUDEN NAPREDEK
Kolektiv »TIKA« ima še lepe možnosti za nadaljnji razvoj, le do novih prostorov se mora dokopati

Zavod za posredovanje zaposlovanja invalidov in drugih oseb v Trbovljah - znan pod imenom TIKA - beleži v minulih letih velik razvoj. Na pobudo občinske skupščine Trbovlje in podjetja Mehanika je bil ustanovljen šele pred dvanajstimi leti, to je leta 1959 . ..
„Ko smo startali, nas je bilo tako malo, da smo o številu zaposlenih komaj lahko govorili v množini. Bili smo le trije. Živeli naj bi od proizvodnje embalaže, po kateri je bilo iz dneva v dan večje povpraševanje in obenem skrbeli za zaposlovanje dela manj zmožnih ljudi. . .“ pripoveduje Miro Golob, direktor TIKE, kije član kolektiva že od ustanovitve dalje.
V pičlih dvanajstih letih je dosegla TIKA to, česar se v Trbovljah ob njenem rojstvu gotovo niso nadejali. Danes zaposluje že 112 ljudi, že v bližnji prihodnosti pa bo to število še naraslo.
In, kar je še posebej razveseljivo: možnosti za nadaljnji razvoj in uveljavitev na tržišču so za kolektiv močno spodbudne.
OSKAR ZA EMBALAŽO
Embalaža iz valovitega kartona, ki jo izdelujejo v Trbovljah, si je utrla pot po vsej domovini. Naročajo jo hrastniška steklarna, ljubljanski Saturnus, dalje tovarne v Celju, na Reki, v Beogradu itd., itd.
Kolektiv TIKE ima vedno polne roke dela. V svojih prizadevanjih, da bi proizvajal čim-več, se nenehno trudi, da bi bdi njegovi izdelki tako po kvaliteti kot videzu na najvišji ravni.
Prizadevanja so se obrestovala: podjetje TIKA se je povzpelo med naše najkvalitet-
nejše proizvajalce embalaže iz valovite lepenke, kar mu je prineslo med drugim že visoko priznanje — oskarja za embalažo keramičnih izdelkov.
„Glede na pogoje, v katerih delamo, to je glede na naše proizvodne prostore, strojno opremo in število zaposlenih, smo dosegli optimum . ..“ razlaga 1 direktor Miro Golob. „To pomeni, da smo iz tega, kar imamo, stisnili vse, kar je bilo v naši moči. Kljub temu menimo, da možnosti našega nadaljnjega razvoja še niso izkoriščene. Pogoji za nadaljnjo rast podjetja pa so v prvi vrsti večji proizvodni prostori. Tudi na modernizacijo strojnega parka bomo morali sčasoma misliti, vendar ta problem trenutno ni najbolj pereč. Z opremo, ki jo imamo, bi še nekako lahko povečali proizvodnjo, pa nam to ne dopuščajo, kot sem že poudaril, tesni prostori. Skratka, brez naložb v nove zidove bomo ostali tam, kjer smo . . .“
POMOČ
BI SE OBRESTOVALA
Kolektiv TIKE si torej na moč prizadeva, da bi uresničil svoje načrte. Potrebna, novogradnja bi veljala blizu 14 milijonov dinarjev, s katerimi pa delovna organizacija zaenkrat še ' ne razpolaga.
„Naša akumulacija je za tolikšno investicijo malce preskromna. Kako mislimo do potrebnih sredstev? Obstajajo možnosti, da bi nam priskočili na pomoč inozemski partneiji. Vendar ni še nič gotovega, vse je zaenkrat še v zraku. Nedvomno smo potrebni pomoči in mi-slimo; da bi bili do nje tudi upravičeni, saj bi se vložena
sredstva hitro obrestovala. Po drugi strani pa se najbolj zanesemo sami nase. V sklade odvajamo blizu 25 % dohodka, glede na promet — letos naj bi znašal okroglo 13 milijonov dinarjev — to ni kdo ve kaj, vendar je to tudi ena izmed poti do cilja, ki smo si ga- nadvse resno zasta-
vili . . razmišljajo delavci kolektiva TIKA.
Število zaposlenih bi z novimi prostori lahko v TIK! še krepko naraslo. Približno na 180 ljudi. Glede na to, da zaposluje kolektiv že danes skoraj 40 % invalidnih oseb, med katerimi so tudi težki invalidi, bi se
mestu Trbovlje torej izplačalo priskočiti na pomoč. Se posebno, ker je TIKA uspešno prestala svoj prvi in obenem najtežji izpit, in ker je povpraševanje po njenih proizvodih iz leta v leto večje.
ANDREJ ULAGA
Proizvodnja potiskane embalaže v trboveljskem podjetju TIKA
Vedno na zalogi bogat* kolekcija damske kofl' lekcije v aktualnih kro' jih, barvah in materi«; lih. Na voljo so tud'1 ekskluzivni, visoko mod', ni modeli plaščev, kosti' mov in oblek v zel’ majhnih serijah.
Torej, v Modni hh| oblačila za ženo, mož«' hčerko in sina!
PRODAJNI SERVIS
modn»g hiša I
LJUBLJANA —
MARIBOR — OSIJEK
MARIBOR
Kmalu nova hali
V mariborski Tovarn' avtomobilov in motorje" naglo napreduje izgradnja nove tovarniške dvorane- ^ Kot kaže, bo objekt še ||g pred zimo pod streho tet gp toliko opremljen, da s -bodo lahko pričeli l gS1 montažo novih strojev in U| obdelovalnih linij takojv s ■j začetku prihodnjega leta- ^ V novih tovarniških pro-l štorih, ki se razprostirajo f na površini 22 tisoč kva-J dratnih metrov, bode proizvajali težke motorje-; |
S poizkusno proizvodnjo bodo pričeli že v drugi polovici prihodnjega leta, z redno proizvodnjo pa naj bi po načrtu pričeliv januarju 1973. Letno bodo v novi dvorani, ko tl bo proizvodnja redno Lj stekla, proizvedli 14 tisoč 500 motorjev.
D.
IZ ODPADKOV -DRAGOCENE IVERICE
GLIN — gozdarska in lesna industrija Nazarje je dobila svoj 12. obrat 0 Poleg gozdnih obratov: Solčava, Luče, Ljubno, Gornjrgrad, Nazarje, gradbenega in žagarskega obrata, obrata stavbnega pohištva in vzdrževalnega obrata so minuli teden začeli poskusno proizvodnjo v tovarni ivernih
plošč v Nazarjah
Na območju Gornje Savinjske, kjer ima svoje obrate GLIN, je v zasebni in državni lasti 44.700 hekta-
rov gozdov. Letno posekajo okrog 130.000 kubičnih metrov lesa. Že sedaj so ga doma predelali okrog
Prva plošča nazarske tovarne ivernih plošč je prišla iz stroja 17. avgusta. Poskusno je tovarna začela obratovati na občinski praznik 11. septembra, čez kak mesec pa bo začela s polno paro
80.000 kubičnih metrov, predvsem v žagan les, trame, ladijski pod, stavbno pohištvo in embalažne izdelke. Z izgradnjo nove tovarne pa se bo količina lesa, predelana doma, še znatno povečala.
Z razmahom pohištvene industrije pri nas, se je posebno v zadnjem času zelo povečalo povpraševanje po osnovni surovini, to je po ivernih ploščah. Domače zmogljivosti so bile odločno premajhne, zato smo iverice uvažali. Z novo tovarno v Nazarjah, ki bo v prvem času dajala 50.000 kubičnih metrov plošč letno, bodo vsaj delno pokrite domače potrebe. Letni brutto produkt nove tovarne 60 milijonov dinarjev zato pomeni pravzaprav tudi skoraj prav tolikšen prihranek deviz za naše gospodarstvo. In, če upoštevamo, da bodo v novi tovarni predelovali lesne odpadke in manjvreden les, ki so ga doslej največ pokurili, je ta največja investicija v Zgornji Savinjski popolnoma upravičena. Tovarna pa je grajena tako, da z minimalnimi sredstvi lahko v najkrajšem času poveča kapaciteta še za 50 %. Prav to pa imajo v Nazarjah tudi v načrtu v naslednjih dveh letih. Mislijo tudi še na obrat za oplemenitenje teh plošč in končno na finali-zacijo iveric, to je na proizvodnjo pohištva.
„S pomočjo kreditov Ljubljanske banke in garancije poslovnega partnerja Slovenijales," je povedal vodja tovarne MIRKO TRATNIK, ,,smo
začeli graditi lani spomladi. Decembra smo začeli z montažo strojev in 17. avgusta je bila narejena prva plošča. Gez kak mesec bomo začeli redno obratovati."
TEKST IN FOTO: A. AGN1Č
Stroj za izdelavo ivernih plošč je zadnja beseda tehnike. Delavci ga v glav^ upravljajo le s pritiskom na gumbe.	1
Otvoritev nove tovarne ponreni za Gornjo Savinjsko velik dosežek. Domač les bodo predelovali sami in mnogo n°'| ljudi bo dobilo zaposlitev doma.	-	j
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MI6-M POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313,VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, cleV-jjj, k i račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 2*
JL	— 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana
DELAVSKA