Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 1
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Realnejše vrednotenje nepremičnin 
podlaga za drugačen davek   ............................ 4
Zgornja Savinjska dolina: 
Ponekod potrebno 
varčevanje s pitno vodo  ...................................... 6
Občinski svet Mozirje: 
Nujno potrebno razdolževanje 
in prestrukturiranje dolgov  ................................. 7
Četrti astronavt slovenskega porekla:
Randy Bresnik z 
zgornjesavinjskimi koreninami  ........................ 9
Sopranistka Mojca Bitenc:
»Želim izkoristiti svoj talent, 
zato sem dala prednost petju«  ....................... 15
PGD Mozirje:
Gasilci veterani šestindvajsetič 
za memorial Viktorja Lukšeta  ......................... 17
Turistična kmetija Gradišnik:
Finale 3D pokala potrditev uspešnega 
mednarodnega sodelovanja............................ 20
Državno prvenstvo v odbojki na mivki:
Maja Marolt in Iza Zbičajnik
državni prvakinji  .................................................. 21
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 31, 4. avgust 2017. Izhaja vsak 
petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske 
novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in 
odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Lokalni nepremičninski trg čaka na 
razcvet
Nepremičnine in z njimi povezan trg so zelo po-
membna gospodarska veja, saj je z njimi poveza-
na tudi vrsta gospodarskih dejavnosti, kot so grad-
beništvo, industrija, trgovina, storitve itd. Trg ne-
premičnin je najbolj učinkovit takrat, ko je pregle-
den. To pomeni, da so vsi akterji na trgu informira-
ni, kakšna je tržna vrednost nepremičnin na nekem 
območju in kakšne so bile njihove dejansko reali-
zirane transakcijske cene. V nasprotnem se lahko 
pojavijo špekulacije, kar povzroči deformacije trga 
nepremičnin.
Z vzpostavitvijo evidence trga nepremičnin na 
Geodetski upravi Republike Slovenije leta 2007, 
kar se je zgodilo na podlagi zakona o množič-
nem vrednotenju nepremičnin, so bili vzpostavljani 
osnovni pogoji za sistematično spremljanje in ana-
liziranje trga nepremičnin ter uporabo podatkov o 
realiziranih prodajah nepremičnin pri ocenjevanju 
tržnih vrednosti.
Omenjeni zakon je bil kasneje večkrat popra- 
vljen, vmes je spodletela uvedba nepremičninske-
ga davka, ki naj bi zamenjal sedanje nadomestilo 
za uporabo stavbnega zemljišča, razlogi za poso-
dobitev nepremičninskega področja pa so ostali in 
vlada je končno le prisluhnila strokovni javnosti in 
se odločila, da predlog novega zakona pošlje v na-
daljnji zakonodajni postopek.
Nov sistem množičnega vrednotenja bo odpra-
vil neskladja z ustavo in lastnikom dal možnost, da 
sodelujejo pri določanju posplošene vrednosti ne-
premičnin. Zakon sicer predstavlja šele prvi korak v 
postopku posodobitve sistema vrednotenja nepre-
mičnin. Na podlagi zakona bo namreč treba izves-
ti novo vrednotenje, predvsem pa veliko storiti pri 
urejanju podatkov v evidencah.
Vlada poudarja, da je treba zakon o množič-
nem vrednotenju nepremičnin obravnavati ločeno 
in povsem neodvisno od davka na nepremičnine. 
Trenutno veljavni zakon o množičnem vrednote-
nju nepremičnin se namreč že uporablja za različ-
ne namene, nepovezane z obdavčitvijo nepremič-
nin (npr. socialne transferje), zato je treba zagoto-
viti, da bo zakon, ki bo skladen z ustavo, zagotovil 
točne podatke v sistemu vrednotenja in lastnikom 
nudil ustrezno pravno varnost.
V Zgornji Savinjski dolini je glede na njeno speci-
fiko trg nepremičnin slabo razvit, se pa precej spre-
minja, vsaj na ponudbeni strani, z gradnjo novih 
stanovanjskih objektov. Prepričan sem, da bo spo-
dnji del naše doline postal še bolj privlačen za biva-
nje, ko bo zgrajena hitra cesta Šentrupert-Slovenj 
Gradec, kajti ljudje, ki delajo v izrazito urbanizira-
nem okolju, vedno bolj težijo k temu, da živijo čim 
bližje čiste narave, kar jim omogoča sprostitev in 
rekreacijo po napornem delu. Lokalni nepremičnin-
ski trg torej še čaka na razcvet.
(BK)
(TP)
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 4
Tema tedna
ZAKON O VREDNOTENJU NEPREMIČNIN POSODABLJA OBSTOJEČI SISTEM 
Realnejše vrednotenje nepremičnin 
podlaga za drugačen davek 
NOVE VREDNOSTI NEPREMIČNIN KONEC LETA 2018 
Če bo novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin res spre-
jet še letošnje leto, lahko pričakujemo, da bo Geodetska uprava RS 
(GURS) prihodnje leto izvedla novo generalno vrednotenje nepremič-
nin. Novo informacijo o vrednosti nepremičnin naj bi lastniki dobili ko-
nec prihodnjega leta, vendar popisovalci dela ne bodo opravljali na te-
renu. Z različnimi metodami bodo zdajšnji podatki izčiščeni in izbolj-
šani, pri neustreznih podatkih za stanovanjske hiše bo narejeno hitro 
vrednotenje na podlagi posnetkov iz zraka. V primeru, da bodo podat-
ki odstopali od sedanjih, bo imel lastnik možnost izvedbe geodetskega 
merjenja. Že sedaj lahko GURS-u sporočimo vsako spremembo o dozi-
davah in druge spremembe podatkov.
Vlada je sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju 
nepremičnin, sprejem zakona v parlamentu pa je predviden še 
v letošnjem letu. Vsebinske spremembe zakona so potrebne, 
saj je po presoji ustavnega sodišča iz leta 2013, le-ta v delu, ki 
se nanaša na davke, neustaven. 
Prenovljeni zakon naj bi bil zara-
di osveženih modelov in izčiščenih 
podatkov tudi boljša podlaga za 
nepremičninski davek, ki se nam 
obeta v prihodnjih letih. Preno-
vo zakona podpirajo v Gospodar-
ski zbornici Slovenije (GZS), Obr-
tno-podjetniški zbornici Slovenije 
(OZS) in v združenjih občin, manj 
zadovoljni pa so pri Kmetijsko goz-
darski zbornici Slovenije (KGZS), 
ker vlada ni upoštevala njihovih 
stališč.
MOŽNE POSEBNE OKOLIŠČINE 
ZA SPREMEMBO VREDNOSTI 
NEPREMIČNINE
Novi zakon bo vpeljal kar nekaj 
novosti, glavna vsebinska spre-
memba pa predvideva možnost 
uveljavljanja posebnih okoliščin 
oziroma možnost ugovora, ki pri-
naša večjo pravno varnost lastni-
kov nepremičnin. V praksi namreč 
lahko pride do okoliščin (hude po-
škodbe nepremičnine, neugod-
na ali posebej ugodna mikroloka-
cija, ipd.), zaradi katerih vrednost 
konkretne nepremičnine odstopa 
od posplošene vrednosti. S tem bo-
do lastniki imeli možnost vplivati 
na pripis oziroma odpis vrednosti 
posamezne nepremičnine. 
Spremenjeni bodo tudi mode-
li vrednotenja. Tisti s slabimi rezul-
tati bodo opuščeni in nadomešče-
ni z novimi, ki bodo nastali v sode-
lovanju s strokovnjaki z nepremič-
ninskega področja. V novi zakon 
bodo vgrajene določbe iz več pod-
zakonskih aktov. Nove rešitve bo-
do vpeljane tudi pri vrednotenju po-
slovnih nepremičnin, v sedanji pra-
ksi namreč pogosto prihaja do te-
žav pri vrednotenju poslovnih ne-
premičnin z večjo kvadraturo.
POZITIVNE UČINKE PRIČAKUJEJO 
TUDI OBČINE
Prenovljeno vrednotenje nepre-
mičnin naj bi bolj realno odražalo 
stanje na terenu, kar je bila tudi že-
lja OZS. Prenovo sedanjega nepre-
glednega sistema pozdravljajo tu-
di v GZS in v združenjih občin. Pred-
stavniki občin so uspeli doseči, da 
so v predlogu upoštevane spre-
membe, ki bodo imele pozitivne 
učinke za občine.
Več skepse je na strani KGZS, 
saj v predlogu niso upoštevana 
njihova stališča glede množične-
ga vrednotenja kmetijskih in goz-
dnih zemljišč ter kmetijskih stavb. 
Kmetijci opozarjajo, da imajo 
kmetijska zemljišča zaradi svo-
je vloge pri preskrbi državljanov 
poseben pomen, zato predlaga-
jo obravnavanje kmetijskih in goz-
dnih zemljišč kot posebnih proi-
zvodnih sredstev.
V SEDANJEM SISTEMU ZMEDA, A 
DRUGAČNEGA DAVKA ŠE NE BO 
KMALU
Sprejem novega zakona o mno-
žičnem vrednotenju nepremičnin 
je pomemben tudi zaradi uvedbe 
novega sistema obdavčitve nepre-
mičnin. Sedanji sistem deluje na 
podlagi nadomestila za uporabo 
stavbnega zemljišča (NUSZ), pri 
čemer občine vrednost točk dolo-
čajo same. 
Na neprimernost sistema že dol-
go opozarja celotna nepremičnin-
ska stroka. Kot kažejo podatki mi-
nistrstva za okolje in prostor, ima 
kar 1 13 slovenskih občin sprejete 
protiustavne odloke o NUSZ, gle-
de česar pa se po občinah do se-
daj niso pretirano obremenjevali. 
Ker je v maju upravno sodišče iz-
dalo prvo odločbo v prid pritožniku 
Direktor Savinjsko-šaleške gospo-
darske zbornice mag. Franci Kotnik:
Sprejem zakona o vrednotenju ne-
premičnin v letošnjem letu omogoča 
uveljavitev posodobljenega sistema 
oziroma davčne reforme nepremič-
nin v začetku mandata nove vlade. 
Odlog za nadaljnji dve ali tri leta bi po-
menil, da bi padli v obdobje pred na-
slednjimi parlamentarnimi volitvami.
V gospodarski zbornici smo ves 
čas vztrajali pri zahtevi, da vlada uki-
ne popolnoma neustrezen sistem 
nadomestila za uporabo stavbnega 
zemljišča (NUSZ), na podlagi katerega lokalne skupnosti nesorazmerno 
obremenjujejo gospodarstvo. Zaradi nepreglednosti današnjega sistema, 
ki je poln anomalij in sistemskih tveganj, so preobremenjeni številni lastni-
ki poslovnih nepremičnin, kar za marsikateri poslovni subjekt predstavlja 
dodatno breme. Bistveno boljše evidence nepremičnin lahko pomembno 
prispevajo tudi k pripravi boljših socialnih politik, kot je na primer politika 
socialnih transferjev. Sprejem zakona na vladi sicer še ne pomeni ukinitve 
NUSZ, skrajšuje pa čas do uvedbe pravičnejšega sistema.
glede odmere stavbnega nadome-
stila, se občine sedaj bojijo mno-
žičnega vlaganja pobud za oceno 
ustavnosti. 
A drugačnega davka ne bo še 
vsaj par let, zato si pristojna mini-
strstva in skupnosti občin priza-
devajo, da bi občine do konca le-
ta 2017 sprejele nove odloke, ki bi 
sledili mnenju ustavnih sodnikov. 
S tem bi bile posamezne vrste ne-
premičnin enakomernejše davčno 
obremenjene, kar bi pozitivno vpli-
valo predvsem na davčno obreme-
nitev poslovnih objektov. Hkrati bi bil 
ta korak pomembna vmesna etapa 
do uvedbe davka na nepremičnine.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 5
Gospodarstvo
TURISTIČNA KMETIJA AMBROŽ GREGORC V SOLČAVI
Postajališče za avtodome 
novost v ponudbi 
Trenutna kapaciteta postajališča za avtodome je pet mest. 
(Foto: Marija Šukalo)
Na turistični kmetiji Ambrož Gre-
gorc v Solčavi so lani uredili posta-
jališče za avtodome, s katerim so 
razširili svojo turistično ponudbo. 
Kampisti imajo možnost uporabe 
gorskih koles, piknik prostora in 
športnih igrišč.
Po besedah Aleksandre Gregorc 
so na ta način izkoristili tržno nišo, 
kar dokazujejo tudi obiski turistov, 
ki pri njih v svojem avtodomu pre-
živijo tudi več dni. V takih primerih 
jim pri Ambrož Gregorčevih ponu-
dijo tudi domač zajtrk in večerjo. 
Trenutna kapaciteta je pet par-
kirnih mest, ta pa so različno za-
sedena. Da bi jih uporabniki laž-
je našli, so se odločili za promoci-
jo na različnih spletnih straneh in 
aplikacijah, ki so namenjene kam-
pistom. 
Marija Šukalo
MOZIRJE 
Poleg Hoferja bo prodajalna 
DM Drogerie Markt
Ob Hoferjevi poslovalnici raste nov trgovski objekt. (Foto: Marija Lebar)
V Mozirju je poleg poslovalnice 
trgovskega podjetja Hofer že nekaj 
časa odprto novo gradbišče. Kot 
smo izvedeli, bo po končani grad-
nji tam odprlo poslovalnico podje-
tje DM Drogerie Markt. V omenje-
nem podjetju so nam potrdili, da 
bodo v Mozirju res odprli prodajal-
no in ob tem povedali, da sami po-
slovnih objektov ne gradijo, ampak 
jih najamejo od investitorjev.
Marija Lebar
HIŠA RADUHA LUČE
Peta generacija nadaljuje 
turistično zgodbo
Breznikovi so pred sedmimi leti v družini naredili načrt in sedaj ga 
uresničujejo korak za korakom. (Foto: arhiv Hiše Raduha)
Ekipa informativne televizijske 
oddaje Svet na kanalu A je julija 
obiskovala družine in posamezni-
ke, ki so stopili iz svojih okvirjev in 
s svojim turističnim poslom pos-
tali prepoznavni tako doma kot tu-
di v tujini. Tako so obiskali tudi Hi-
šo Raduha v Lučah, kjer turistično 
zgodbo pišejo tri generacije – ma-
ma Emika, hčerka Martina z mo-
žem Matjažem ter njuna sinova Fi-
lip in Jaka.
PREPLET TRADICIJE IN 
INOVATIVNOSTI
Po besedah Martine Breznik so 
obiskov novinarjev že vajeni, saj so 
prepoznavni tako v Sloveniji kot zu-
naj naših meja. Gost je tisti, za ka-
terega se trudijo, da mu ugodijo. 
Da Breznikovi znajo gostom dobro 
prisluhniti in jih razvajati, je opazi-
ti na vsakem koraku. V njihovi po-
nudbi se prepletata tradicija in ino-
vativnost. Kombinacijo obojega 
je moč zaslediti tako v interjerju v 
spalnih nastanitvah na drevesu in 
kozolcu kot tudi v kulinariki.
BOGASTVO, KI SE PRENAŠA NA 
MLADI ROD
»Imamo zgodbo, ki jo peljemo. 
Pred sedmimi leti smo v družini nare-
dili načrt in sedaj ga uresničujemo ko-
rak za korakom. Vsak od nas ima svo-
jo zadolžitev. Sinova sta že peta ge-
neracija, ki nadaljujeta našo turistič-
no zgodbo,« pravi Martina in poudar -
ja, da njena kulinarika sloni na recep-
tih prababice, babice in mame. »Tradi-
cija je zame veliko bogastvo, ki ga glo-
boko spoštujem in poskušam prenes-
ti na mladi rod. K temu pa sem dodala 
svojo noto inovativnosti.«
ZNANI ŽE V NEKDANJI DRŽAVI
Hiša Raduha in kraj Luče sta bi-
la po svoji domačnosti in neokrnje-
ni naravi znana že v nekdanji Jugo-
slaviji. Tedaj so v enem od jugoslo-
vanskih časopisov zapisali, da gre 
za kraj iz pravljice in najlepši kraj 
v tedanji državi. Da so uspešni tu-
di sedaj, Martina Breznik prepozna 
razloge v tem, da je vedno posluša-
la le sebe in ne okolice. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 6
Iz občin
OBČINSKI SVET SOLČAVA 
Še en razpis za male 
čistilne naprave
Županja Katarina Prelesnik je na zadnji seji 
člane občinskega sveta seznanila s poročilom o 
uresničevanju proračuna, informacijo o pripravi 
občinskega prostorskega načrta in razpisom za 
male čistilne naprave.
Prelesnikova je svetnikom predstavila realiza-
cijo polletnih prihodkov in odhodkov. Prihodki so 
bili realizirani v višini 27 odstotkov, odhodki pa v 
višini 32 odstotkov. Po besedah županje so ta-
ko prihodki kot odhodki znotraj meja načrtova-
ne realizacije. Občinski prostorski načrt je v iz-
delavi, njegova javna razgrnitev je načrtovana v 
septembru. 
Za sofinanciranja malih komunalnih čistil-
nih naprav je bil objavljen javni razpis, a sta 
nanj prispeli le dve vlogi, zato so za preostanek 
sredstev objavili še en javni razpis. 
Marija Lebar
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Suša povzročila že precej škode
Štefka Goltnik: »Na prodnatih tleh ocenjujemo 
za 30 odstotkov znižan pridelek žit.« 
(Foto: Marija Lebar)
Prejšnji teden je celjska izpostava Uprave RS 
za zaščito in reševanje na občine v regiji posla-
la obrazce za prijavo škode zaradi suše. Odzva-
le so se tudi nekatere zgornjesavinjske občine, 
kjer so (bili) kmetijski pridelki bolj prizadeti. Po-
datke so pripravili na mozirski izpostavi Kmetij-
sko gozdarskega zavoda (KGZ) Celje. 
POMANJKANJE PADAVIN SE VLEČE ŽE OD ZIME 
Čeprav smo vmes v dolini doživeli tudi povo-
denj, je zima z malo snega povzročila pomanjka-
nje vlage, ki zelo vpliva na kmetijske pridelke. Šte-
fka Goltnik iz mozirske svetovalne službe: »Letoš-
nje leto je bilo že v zimskih mesecih čutiti pomanj-
kanje vlage, ki se je potem vleklo skozi pomlad. To 
je vplivalo na začetno rast kmetijskih rastlin, pred-
vsem se je poznalo pomanjkanje vlage pri žitih in 
na travinju. Žita so zaostala v rasti, kar je potem 
vplivalo na razvoj klasja in posledično nižji pride-
lek. Na prodnatih tleh ocenjujemo za 30 odstot-
kov znižan pridelek žit. Ponekod je tik pred žetvijo 
pridelek žit oklestila še toča.«
PRIZADETO TUDI TRAVINJE
Kot še pravijo na mozirski izpostavi KGZ, 
je precejšnja škoda nastala na travinju, kar 
vpliva tudi na prirejo živali. »Na travinju je bi-
la spomladi zaradi pomanjkanje vlage ruša 
redka. Posledica je bil od 20 do 30 odstot-
kov znižan prvi odkos. Kasneje smo občas-
no imeli padavine, a so bili dnevi tako vroči, 
da je bilo kljub temu čutiti pomanjkanje vla-
ge v tleh. Drugi odkos je bil na prisojnih le-
gah zmanjšan tudi do 70 odstotkov, na osta-
lih legah pa okrog 30 odstotkov,« je poveda-
la Goltnikova.  
KORUZA IN KROMPIR SORAZMERNO 
OHRANJENA
Koruzne njive do sedaj še niso utrpele večje 
škode, za krompir pa je bila visoka vročina ugo-
dno, ker je preprečila, da bi se hitro širila krom-
pirjeva plesen. Zelenjavo so pridelovalci ohra-
njali pri življenju z zalivanjem.
Marija Lebar
SUŠA IN ZASTARELI VODOVODNI SISTEMI POVZROČAJO TEŽAVE 
Ponekod potrebno varčevanje s pitno vodo
Direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc 
poziva uporabnike, da varčujejo z vodo. 
(Foto: Marija Lebar)
Javno podjetje Komunala Mozirje je že 20. junija 
uporabnike na svojih vodovodnih sistemih obvesti-
lo, da je potrebno varčevati s pitno vodo. Poziv še 
vedno velja. Poleg JP Komunala Mozirje prebivalce 
Zgornje Savinjske doline preko javnih vodovodov s 
pitno vodo oskrbujeta še Komunalno podjetje Gor -
nji Grad in režijski obrat Občine Solčava, kjer pa za-
enkrat nimajo omejitev porabe. 
POMANJKANJA NE ZAZNAVAJO POVSOD
Direktor Komunalnega podjetja Gornji Grad 
Zdenko Purnat pravi, da so vodni viri z Menine, iz 
katerih zajemajo vodo za preskrbo porabnikov, 
dokaj močni in da težav s pomanjkanjem vode 
zaenkrat nimajo. Podobno velja tudi za javni vo-
dovod v občini Solčava, s katerim upravlja ob-
činski režijski obrat. 
UKREP OSTAJA DO PREKLICA 
Kljub temu, da je vmes nekajkrat deževalo, to ni 
bistveno vplivalo na izdatnost vodnih virov, s ka-
terimi upravlja mozirska Komunala. Direktor An-
drej Ermenc: »Ukrep je nujen. Ne samo omejeni 
viri, sistem sam ne omogoča tolikšne distribucije 
vode. Vodovodi, s katerimi upravlja JP Komuna-
la Mozirje, so razmeroma stari, na njih se pojav-
ljajo okvare, ki jih odpravljamo takoj, ko jih zazna-
mo. V kolikor občani zaznajo kakšno okvaro vo-
dovoda, jih prosimo, da nam to takoj sporočijo.« 
Pomanjkanje vode je tolikšno, da so morali v ne-
katerih predelih mozirske uporabnike že oskrbo-
vati z dovažanjem pitne vode v cisternah.
APELIRAJO NA RAZUMEVANJE UPORABNIKOV
Že suha zima je bila vzrok za slabo izdatnost 
vodnih virov, temu se je pridružila še suša, vo-
dovodni sistem pa je preobremenjen, pojasnju-
je Andrej Ermenc. Za vzdržno oskrbo gospodinj-
ske porabe Komunala Mozirje poziva uporabni-
ke, da z vodo varčujejo in z njo ne zalivajo zele-
nic ali polnijo bazenov. 
»Vse uporabnike prosimo za razumevanje. 
Poziv ostaja v veljavi do preklica. Še posebej res-
no je stanje na območju Ljubnega in Radmirja. 
Uporabnike vabimo, da se na naši spletni stra-
ni prijavijo na obvestila, ki jih objavljamo ob po-
membnih dogodkih pri izvajanju javnih služb,« 
je še dodal Ermenc.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 7
Iz občin
OBČINSKI SVET NAZARJE
Zahvala tistim, ki se trudijo za 
boljše življenje starejših
V okviru Društva upokojencev Na-
zarje že šesto leto izvajajo vsesloven-
ski projekt Starejši za starejše. Kako 
poteka delo prostovoljcev, ki projekt 
izvajajo, je na zadnji seji občinske-
ga sveta Nazarje poročala koordina-
torka Zora Štrucl. Svetniki so se o de-
javnosti prostovoljcev izrazili pohval-
no, župan Matej Pečovnik pa se jim 
je zahvalil, da se trudijo za boljše živ -
ljenje starejših občanov. 
SKORAJ PETINA OBČANOV 
STAREJŠIH OD 69 LET
Skupina prostovoljcev šteje de-
set članic in članov. Delujejo na ob-
močju krajevnih skupnosti Kokar-
je in Nazarje. Lansko leto je bilo v 
obeh krajevnih skupnostih 1.356 
prebivalcev, od tega 261 ali ne-
kaj več kot 19 odstotkov starejših 
nad 69 let, kar je starostna meja za 
vključitev v projekt. 
NAČRT OBISKOV PRESEGLI ZA 62 
0DSTOTKOV
Čeprav se prostovoljci na tere-
nu ne srečujejo s hudimi težava-
mi starejših, so njihovi obiski pri 
večini zelo zaželeni, saj se stari 
ljudje ob odsotnosti domačih ali 
če živijo sami, počutijo osamlje-
ne. Zora Štrucl je povedala: »Ne-
kateri bi si želeli, da bi jih »nji-
hova« prostovoljka ali prostovo-
ljec obiskala kar vsak dan. V pre-
teklem letu smo bili pri tem zelo 
uspešni, saj smo dosegli 162 od-
stotkov obiskov glede na načrto-
vano število.«
ŠTEVILNE SPREMLJAJOČE 
AKTIVNOSTI
Člani prostovoljske skupine, ki 
poleg prostega časa v to dejavnost 
vlagajo tudi veliko svojega srca, so 
se lani dobivali vsak zadnji pone-
deljek v mesecu. Pogovorili so se o 
opravljenem in načrtovanem delu 
za prihodnje obdobje. 
Izobraževanje je redni del njiho-
vih aktivnosti. Udeležili so se več 
predavanj na temo kakovostnega 
staranja in dela s starejšimi, prav 
tako pa so se udeležili organizira-
nih srečanj z drugimi prostovoljski-
mi skupinami.
Marija Lebar
GORNJI GRAD
Asfaltiranje zadnja faza 
rekonstrukcije ceste 
Odsek lokalne ceste pripravljen za asfaltiranje. (Foto: Štefka Sem)
V gornjegrajski občini se te dni 
zaključuje investicija na lokalni 
cesti Rogačnik-Lenart-Mačkin kot-
-Amer. V lanskem letu je bila zaklju-
čena prva faza, v sklopu katere je 
bil urejen 700-metrski odsek ceste, 
letos pa se zaključuje druga faza. 
Odsek ceste je dolg 1,1 kilome-
tra, narediti je bilo treba rekonstruk-
cijo ceste, urediti odvodnjavanje, 
spodnji ustroj ceste, v teh dneh pa 
se odsek tudi asfaltira. Doslej je bil 
na tem odseku makadam. Obe fa-
zi investicije sta vredni 310 tisoč 
evrov, občina pa je investicijo iz-
vedla s pomočjo povratnih in nepo-
vratnih sredstev.
Štefka Sem
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Nujno potrebno razdolževanje in prestrukturiranje dolgov 
Prvič v času županovanja Ivana 
Suhoveršnika je bila v Mozirju skli-
cana seja občinskega sveta sre-
di poletja. Razlog za to gre po be-
sedah Suhoveršnika pripisati ra-
čunskemu sodišču, ki jih je pose-
bej opozorilo na polletno poročilo 
o izvrševanju proračuna. Svetniki 
so se na seji, ki je bila kljub poletne-
mu terminu dobro obiskana, od-
sotna sta bila le dva svetnika, do-
dobra razgovorili.
REALIZACIJA PRORAČUNA 
POLOVIČNA
Suhoveršnik je predstavil izvrše-
vanje proračuna za obdobje od ja-
nuarja do junija. Prihodki so bili re-
alizirani v višini 46,6 odstotka, od-
hodki pa v višini 50 odstotkov gle-
de na sprejeti proračun, kar pome-
ni na strani prihodkov nekaj manj 
kot 1,5 milijona evrov, na odhod-
kovni strani pa 1,6 milijona evrov. 
Ker so določene postavke preko-
račene, ima župan možnost, da 
sredstva prerazporedi brez reba-
lansa proračuna. Občina je letos 
najela en dolgoročni in en kratko-
ročni kredit, v poročilu pa je zajet 
tudi seznam dobaviteljev, ki jim ob-
čina dolguje plačilo. 
ODBOR ZA PRORAČUN TERJA 
NAČRT RAZDOLŽEVANJA
Poročilo je obravnaval odbor za 
proračun, ki je na strani prihodkov 
izračunal letni izpad v višini 200 do 
300 tisoč evrov, pri nekaterih od-
hodkih pa je zaznal, da so le-ti pre-
koračeni. Poleg 1,6 milijona dolgo-
ročnih kreditov ima občina še za 
236 tisoč evrov kratkoročnih kre-
ditov ter 1,2 milijona obveznosti do 
dobaviteljev, je v imenu odbora po-
vedal Jože Kumer. Odbor za pro-
račun je zato sklenil, da mora ob-
činska uprava v najkrajšem mož-
nem času pripraviti načrt razvojnih 
programov, načrt razdolževanja in 
predlog za prestrukturiranje dolga, 
kar so potrdili tudi svetniki.
LETNO ZNIŽANJE DOLGA ZA 250 
TISOČ EVROV?
Mag. Peter Goltnik je predla-
gal, da župan in občinska upra-
va naredita kar največ za razdolži-
tev. Predlagal je letno znižanje dol-
ga za 250 tisoč evrov, saj virov za 
pokrivanje dolga ni veliko. Predlog 
odbora za proračun, da se pripra-
vi načrt razdolževanja, tako kratko-
ročni kot dolgoročni, se mu je zdel 
na mestu, predvsem pa se mu je 
zdelo potrebno, da se potem načrt 
upošteva. 
STOP NOVIM PROJEKTOM?
Predsednica nadzornega sveta 
Milena Benetek je opozorila na po-
večano zadolženost v roku enega 
meseca. Po izpisih konec maja in 
konec junija je bila v juniju zadolže-
nost precej večja kot v maju. Pove-
dala je, da se ji ne zdi prav, da se 
občinska uprava spušča v vedno 
nove projekte, pri tem je izpostavi-
la nakup prostorov za knjižnico in 
postavitev TIC-a, čeprav so tako za-
dolženi. Opozorila je tudi na nepra-
vilno knjiženje določenih postavk 
na področju komunalnih storitev.
DRUŠTVA ČAKAJO RAZPISE
Svetnik Jože Jelen je menil, da 
je velik problem dolg dobaviteljem, 
dolgoročna zadolženost zanj ne 
pomeni tako velike težave. Svetni-
ki so opozorili še na to, da društva 
še niso prejela sredstev, kljub temu 
da je že druga polovica leta. Po žu-
panovem odgovoru so ugotovili, 
da občina niti še ni objavila razpi-
sov in da to pomeni, da ni osnove 
za delitev sredstev društvom.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 8
Organizacije
TURIZEM V MOZIRJU DO DRUGE SVETOVNE VOJNE NA ZAVIDLJIVEM NIVOJU
Mozirje »boter« prvemu planinsko–turističnemu društvu v Bolgariji 
V poletnem času našo dolino 
obišče veliko tujih turistov, ki pa 
svoj dopust pri nas večinoma pre-
živijo neopaženi. Včasih ni bilo ta-
ko. Predvsem Mozirje so konec 19. 
stoletja obiskovali zanimivi gostje 
iz tujine, ki so se v naše konce priš-
li naužit svežega zraka in naravnih 
lepot. Podatke o takšnem obisku, 
ki je imel zanimive posledice, ima 
v hrambi Matija Blagojevič, v duhu 
nedavne visoke obletnice Turistič-
nega društva Mozirje in izleta Mo-
zirjanov v Bolgarijo pa jih je posre-
doval za naš časopis.
MED GOSTI TUDI BOLGARSKI 
AKADEMIK
Kot je povedal Blagojevič, gre za 
zanimiv obisk Mozirja daljnega le-
ta 1895. Gostje so namreč v Mo-
zirje pričeli prihajati po ustanovitvi 
Tujsko prometnega in olepševalne-
ga društva leta 1892. Med njimi je 
bil tudi akademik dr. Aleksander Te-
odorov – Balan, prvi rektor univer-
zi v Sofiji. 
V Mozirje je z ženo in sodelav-
cem, profesorjem botanike, prispel 
poleti leta 1895. Tu so vsi trije pre-
živeli tri mesece. Njegovi vtisi o Mo-
zirju in dolini so zbrani v sestavku 
Spomin na letovanje med Slovenci, 
ki je izšel leta 1898 v bolgarskem 
jeziku. Sestavek je iz bolgarščine 
prevedel prof. Matej Rode in kot 
pravi Blagojevič, so spomini zapi-
sani zelo prikupno.
GOSTJE SO SE DOBRO POČUTILI
»Avtor je podal pohvale in pri-
znanja o naših ljudeh in krajih. Pi-
še, da se je pri nas v vsakem ozi-
ru zelo dobro počutil. Dobro je opa-
zoval življenje v trgu samem in bliž-
nji okolici,« razlaga Blagojevič. Go-
stje so bili nastanjeni v gostilni Pri 
Kroni, katere lastnik je bil tovarnar 
Alojz Goričar, gre pa za hišo, v ka-
teri je doma tudi Matija Blagojevič. 
Ker je bila žena prof. Teodorova 
noseča, so z odhodom domov za-
radi dolge poti odlašali. In tako se 
je paru v Mozirju rodil sin Vladimir. 
V Mozirju je bil tudi krst, saj je bila 
njegova mama katoličanka, Fran-
cozinja Julie roj. Gressot. Krstna 
botra sta bila Alojz Goričar in nje-
gova žena Fani Goričar. Kot je zapi-
sal župnik v krstno knjigo, naj bi ga 
ob prihodu domov krstili še po pra-
voslavnih običajih. 
KOCBEK NAVDUŠIL TEODOROVA
Še bolj je po besedah Blagojevi-
ča zanimiv podatek, da se je v Mo-
zirju s profesorjem Teodorovim sez-
nanil Fran Kocbek, ki mu je predsta-
vil delovanje planinskih društev pri 
nas. Kot je razvidno iz njune kore-
spondence, je Teodorova to tako 
navdušilo, da si je naročil Planinski 
vestnik. Leta 1897 je Kocbeka ob-
vestil o ustanovitvi prvega planin-
sko–turističnega društva v Bolgari-
ji. Kocbek mu je v imenu Savinjske 
podružnice Slovenskega planinske-
ga društva poslal brzojavni pozdrav 
in čestitke. Profesor Teodorov je z 
družino v 30. letih preteklega stole-
tja Mozirje obiskal še dvakrat. Takrat 
mu je dobrodošlico izrekel takratni 
župan Matija Goričar.
TURISTIČNO ZELO RAZVITO 
MOZIRJE
Mozirje je bilo do druge svetovne 
vojne s turističnega vidika zelo razvi-
to. V tem obdobju so semkaj prihajali 
vidni predstavniki takratnega družbe-
no ekonomskega in političnega živ-
ljenja. Najpogosteje so prišli na oseb-
no povabilo družine Goričar, o čemer 
priča ohranjena korespondenca v 
hrambi Matije Blagojeviča.
Tatiana Golob
EVROPSKA KARTICA UGODNOSTI ZA INVALIDE
Številne aktivnosti, storitve in produkti po ugodnejših cenah
Katarina Bric, na Upravni enoti Mo-
zirje pristojna za področje invalidov, 
je povedala: »S spremembo Zakona 
o izenačevanju možnosti invalidov  je 
Upravna enota Mozirje pridobila novo 
pristojnost, to je izdajanje evropske 
kartice ugodnosti za invalide, s katero 
bodo lahko invalidi uveljavljali komer-
cialne popuste na področjih prome-
ta, turizma, kulture, prostega časa in 
na drugih področjih, ki invalidom pri-
znavajo te ugodnosti.« Kot kaže, za-
nimanje za ugodnosti obstaja, saj so 
na Upravni enoti Mozirje že dobili prve 
vloge za izdajo kartice.
Na vseh upravnih enotah po Slo-
veniji je od 25. julija dalje upravi-
čencem na voljo evropska karti-
ca ugodnosti za invalide. Način 
pridobitve je zelo preprost, upra-
vičencem pa bodo po ugodnejših 
cenah na voljo aktivnosti, storitve 
ter produkti več kot 200 ponudni-
kov po vsej Sloveniji, njihovo števi-
lo pa je še v porastu. Pozitiven uči-
nek EU kartice ugodnosti za invali-
de bo tudi večje vključevanje invali-
dov v družbo.
DO KARTICE UGODNOSTI 
POVSEM PREPROSTO
Kartica je nastala v okviru pro-
jekta, ki ga podpira Evropski soci-
alni sklad, zasnovala pa sta jo Mi-
nistrstvo za delo, družino, social-
ne zadeve in enake možnosti (MD-
DSZ) ter Nacionalni svet invalidskih 
organizacij Slovenije. Do kartice so 
med drugim upravičeni invalidi po 
različnih zakonih, telesno in dušev-
no prizadete osebe, osebe s pri-
znano telesno okvaro, itd. 
Evropsko kartico ugodnosti opre-
deljuje Zakon o izenačevanju mož-
nosti invalidov, ki določa tudi upra-
vičence - vlagatelje in ureja posto-
pek pridobitve kartice. Le-ta je prep-
rost, upravičenec se mora le zglasiti 
na domači ali katerikoli drugi uprav-
ni enoti, kjer brezplačno poda vlogo, 
kartico pa nato prejme na dom v de-
setih dneh od oddaje vloge. Po po-
datkih MDDSZ je do kartice v Slove-
niji upravičenih slabih 13 odstotkov 
populacije. Celoten slovenski pro-
jekt je vreden nekaj več kot 500 ti-
soč evrov, od tega je evropski delež 
80-odstoten, ostalih 20 odstotkov 
prispeva MDDSZ.
NA CELJSKEM ŽE VELIKO 
PONUDNIKOV, PRI NAS ZGOLJ 
MUZEJ VRBOVEC
Snovalci kartice poudarjajo, da 
je pomemben del projekta druž-
bena odgovornost podjetij in zavo-
dov, saj brez njihovega sodelova-
nja projekt ne more zaživeti. S po-
nujanjem posebnih komercialnih 
popustov invalidom pokažejo svo-
jo pripadnost celotni družbi, hkra-
ti pa s tem pridobivajo nove upo-
rabnike. 
Tudi na Celjskem je k projektu 
pristopilo veliko ponudnikov s pod-
ročja umetnosti in kulture, turiz-
ma, športa, izobraževanja in trgo-
vine, seznam vseh ponudnikov pa 
je mogoče spremljati na spletni po-
vezavi www.invalidska-kartica.si. 
Iz Zgornje Savinjske doline je k pro-
jektu do zaključka naše redakci-
je pristopil le Muzej Vrbovec iz Na-
zarij, ki vsem imetnikom evropske 
kartice ugodnosti ponuja brezpla-
čen vstop v muzej. 
POPUSTI ZA INVALIDE V OSMIH 
EVROPSKIH DRŽAVAH
Uporabniki imajo možnost upo-
rabe baze ugodnosti tudi preko apli-
kacije na svojem mobilnem telefo-
nu. Mobilno aplikacijo lahko upo-
rabniki poiščejo pod naslovom in-
validska kartica. Za zdaj je v pro-
jekt vključenih osem držav (Slove-
nija, Ciper, Finska, Belgija, Italija, Ro-
munija, Estonija in Malta). Najpo-
membnejši cilj projekta je omogoči-
ti enotnejšo obravnavo invalidov in 
jim nuditi specifične ugodnosti pri 
potovanju v druge države EU, še po-
sebno ko gre za dostopnost prome-
ta, turizma, kulture, športa in proste-
ga časa.
Tatiana Golob
(ML)
ML
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
ČETRTI ASTRONAVT SLOVENSKEGA POREKLA
Randy Bresnik z zgornjesavinjskimi 
koreninami
Randy Bresnik rodom izhaja iz Luč in Ljubnega.
Mediji so v preteklih dneh poročali o izstrelitvi 
rakete s tričlansko posadko, ki je 28. julija iz Baj-
konurja poletela proti mednarodni vesoljski po-
staji (ISS). Skoraj neznano pa je dejstvo, da so 
bili ne tako daljni predniki ameriškega člana te 
posadke Randyja Bresnika doma v Lučah in na 
Ljubnem ob Savinji. 
ČETRTI ASTRONAVT SLOVENSKIH KORENIN
Bresnik je po Ronaldu Šegi, Jerryju Linengerju 
in Suniti Williams četrti astronavt slovenskih ko-
renin. Rodoslovec Metod Rosc je pri svojem razi-
skovanju lučkih izseljencev v Ameriko naletel na 
podatke o njegovih zgornjesavinjskih prednikih.
BRESNIKOVI PREDNIKI IZ LUČ IN LJUBNEGA
Randyeva moška veja prednikov in s tem tu-
di priimek izhaja iz Luč, kjer še danes živijo nje-
govi daljni sorodniki. »Njegov praded Janez Bre-
znik - Vrtnikov iz Luč je v začetku prejšnjega sto-
letja odšel za boljšim kruhom v Ameriko, kjer se 
je poročil s Kristino Šimonc - Šloserjevo z Ljubne-
ga. Tako ima Randy po svojih prastarših koreni-
ne tako v Lučah kot na Ljubnem,« je ugotovil Me-
tod Rosc. Ljubno je lani Randy Bresnik tudi obi-
skal in poskušal najti svoje morebitne sorodnike.
Marija Lebar
SREČANJE V SKLOPU PROJEKTA MLADI MEDIATORJI SKUPNOSTI NA LJUBNEM OB SAVINJI
Akcijski načrt razvoja vrstniške mediacije v Savinjski regiji
Udeleženci zadnjega srečanja projekta Mladi mediatorji skupnosti. 
(Fotodokumentacija društva SPES)
Projekt Mladi mediatorji skupnosti je zasno-
van na oblikovanju regionalnih partnerstev v 
petih sodelujočih državah (Veliki Britaniji, Ir-
ski, Španiji, Romuniji in Sloveniji). V okviru re-
gionalnih zavezništev si posamezniki in orga-
nizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, izmenjuje-
jo znanja, dobre prakse in izkušnje. Tovrstno 
sodelovanje prispeva k oblikovanju konkretnih 
idej in rešitev na področju socialnega vključe-
vanja mladih. V Sloveniji projekt izvaja društvo 
SPES, ki se je z organizacijami, ki se ukvarjajo 
z mladimi na območju Savinjske regije, sreča-
lo že štirikrat.
VEČ POZORNOSTI RAZŠIRJANJU INFORMACIJ 
O PROJEKTU
Vodja projekta Martina Robnik je v uvod-
nem delu na kratko povzela ključne ugotovitve 
prejšnjih sestankov regionalnega zavezništva 
ter glavne točke tretjega mednarodnega sestan-
ka v Belfastu februarja letos. Na tem sestanku 
so partnerji pregledali dosedanje rezultate pro-
jekta in določili korake, ki bodo prispevali k us-
pešni dopolnitvi rezultatov. Partnerji so poudari-
li, da je potrebno veliko pozornosti nameniti raz-
širjanju informacij o projektu.
PRIROČNIK ZA OBLIKOVANJE REGIONALNIH 
PARTNERSTEV
V nadaljevanju je Martina Robnik predstavi-
la priročnik za oblikovanje regionalnih partner-
stev, ki je na spletni strani projekta zaenkrat na 
voljo le v angleščini, v tem mesecu pa bo par-
tner iz Velike Britanije dopolnil spletno stran in 
objavil vse informacije ter dokumente tudi v slo-
venskem jeziku. Prisotni so si ogledali vsebino 
brezplačnega, večjezičnega, multimedijskega 
tečaja, ki je namenjen mladim med 16. in 30. le-
tom. Na spletni strani projekta so v angleškem 
jeziku že na voljo dokumenti za usposabljanje 
za mladega mediatorja skupnosti. 
DVE VRSTI USPOSABLJANJA
Na voljo sta dve vrsti usposabljanja – učenje 
preko spleta in usposabljanje v učilnici. Učenje 
preko spleta je namenjeno mladim, ki si želijo 
pridobiti spretnosti za reševanje sporov, do sple-
tne vsebine pa lahko dostopajo kadarkoli, brez-
plačno. Vsak modul obsega glavno predstavitev 
na to temo in nabor dodatnih virov (vaje, priroč-
niki, študije primerov). 
Usposabljanje v učilnici je namenjeno tistim, 
ki delujejo v nepridobitnih mladinskih organiza-
cijah, šolah, visokošolskih zavodih, ipd. Uspo-
sabljanje bo na voljo tudi v slovenskem jeziku, 
kdorkoli lahko kadarkoli brezplačno uporablja 
omenjene dokumente. Dodala je, da bo pri vo-
dilnem partnerju mogoče pridobiti mednarodno 
potrdilo o končanem usposabljanju za mlade 
mediatorje skupnosti.
AKCIJSKI NAČRT RAZVOJA VRSTNIŠKE 
MEDIACIJE V SAVINJSKI REGIJI
Martina Robnik je predstavila še strukturo ak-
cijskega načrta razvoja vrstniške mediacije v 
Savinjski regiji, člane regionalnega zavezništva 
in kakšne so možnosti ter prednosti razvoja 
YCM v regiji. V nadaljevanju so prisotni pregle-
dali analizo prednosti, slabosti, priložnosti, ne-
varnosti ter cilje in ključne aktivnosti za dose-
go teh ciljev. Udeleženci srečanja so se strinjali, 
da akcijski načrt vsebuje vse potrebne elemen-
te, zajete aktivnosti pa so uresničljive in bodo za-
gotovo prispevale k razvoju vrstniške mediacije 
v Savinjski regiji.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 10
Organizacije
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Sončnica – vsestransko koristna in uporabna medovita 
rastlina
Čebelar Franci Macuh iz Nazarij že več let na domačem vrtu goji sončnice in pravi, da bi bilo treba še 
več narediti pri ozaveščanju ljudi, zlasti mladih. (Foto: Franci Kotnik)
Brez čebel ni hrane, ni življenja - to so besede, 
ki jih pogosto slišimo, vendar pa je vprašanje, 
če se dejansko zavedamo njihovega pomena in 
vseh njihovih razsežnosti. Ena od aktivnosti Če-
belarske zveze Slovenije je spodbujanje gojenja 
medovitih rastlin, s katero pomembno prispeva-
mo k ohranjanju narave in razvoja čebel. 
VSESTRANSKO UPORABNA SONČNICA 
Z letošnjo vseslovensko akcijo sejanja sonč-
nic želijo čebelarji spodbuditi setev rastline, ki 
je koristna paša tako za čebele kot tudi ostale 
opraševalce. Zanimiva je tudi za kmete in potro-
šnike, ki vedno bolj cenijo lokalno pridelano hra-
no. Te rastline so pogosto okras domačih vrtov, 
mogoče pa jih je vsestransko izkoristiti, saj lah-
ko uporabimo prav vse njihove dele.
PROJEKT KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO
Projektu Kar sejemo, to žanjemo, ki je v letoš-
njem letu posvečen spodbujanju gojenja sonč-
nic, so se pridružili številni partnerji, med drugim 
tudi kmetijske šole, ki so v maju posejale seme-
na sončnic. Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA 
v Gornji Radgoni bo 27. avgusta potekala stro-
kovna razprava o pomenu gojenja sončnic, kjer 
bodo predstavljene tudi možnosti odkupa pri-
delka. V oktobru bo na sejmu Narava – zdravje 
v Ljubljani zaključni dogodek s pokušino doma-
čega peciva s semeni sončnic.
KORISTNI NASVETI ZA PRIDELAVO 
SONČNIC
Strokovna služba Kmetijsko gozdarske zbor-
nice Slovenije je pripravila koristne nasvete za 
pridelavo sončnic, ki so objavljeni na spletni 
strani Čebelarske Zveze Slovenije, slednja pa je 
v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije 
in Semenarno Ljubljana poskrbela tudi za osve-
ščanje otrok.
KF
DRUŠTVO ZELIŠČARJEV ŠIPEK MOZIRJE 
Poučen obisk vasi, ki živi z zeliščarstvom
Udeležencem ekskurzije se je ob ogledu 
zeliščnega vrta rodila marsikatera koristna 
ideja. (Foto: Alojz Plaznik)
Nedavno so članice mozirskega zeliščarske-
ga društva Šipek obiskale avstrijsko Koroško, 
kjer so si ogledale zeliščarski festival. Še pred 
tem so bile na ekskurziji v učnem poligonu Do-
le in obiskale Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Tudi 
sicer uresničujejo v delovnem načrtu zastavlje-
ne cilje, največ časa pa namenjajo spoznavanju 
zeliščarstva, posameznih zelišč, njihovih zdra-
vilnih učinkov in pravilne uporabe.
VAS, KI ŽIVI Z ZELIŠČARSTVOM
Članice društva in njihovi najbližji, ki se tu-
di radi udeležujejo dobro pripravljenih in pouč-
nih obiskov, so v juliju obiskali zeliščarski festi-
val v Irschnu v Avstriji. Predsednica društva Te-
rezija Plaznik je o obisku povedala: »V tej zgor-
njekoroški gorski vasici na nadmorski višini oko-
li 700 metrov se prebivalstvo množično ukvarja 
z zeliščarstvom in z vsem, kar je z njim poveza-
no. Vključenih je nad 60 vaščanov, ki imajo svo-
je vrtove za pridelavo zelišč celo na 1.100 me-
trov nadmorske višine. Nad vasjo je okrog deset 
arov velik vaški zeliščni vrt, skrbno negovan s 
posebno zasaditvijo in izvirno označenimi rastli-
nami. Zeliščne gredice so domiselno povezane 
kažejo prednosti visokih in gomilastih gred, ka-
ko pripraviti dobro prst, uporabo vseh naravnih 
materialov pri rabi tal in vzgoji rastlin.
Marija Lebar
z negovanimi potmi. Celotna brežina zeliščnega 
vrta je paleta barv in dišav.«
PISANA DODATNA PONUDBA
Ob vznožju vrta je v preurejenem gospodar-
skem poslopju bogata razstava posušenih ze-
lišč, zeliščnih izdelkov, pripravkov in pomožnih 
materialov. Na enem mestu je prikazano vse, 
kar se lahko pripravi iz zdravilnih rastlin, zraven 
pa tudi spremljajoče dejavnosti s to tematiko, 
kot so lončarski izdelki, izdelki iz lesa, volne, la-
na in bombaža, iz protja … Ne manjka niti stoj-
nic s ponudbo vsega naštetega. Tako se je ude-
ležencem rodila marsikatera koristna zamisel.
Udeleženci ekskurzije so se vračali po Dra-
vski dolini mimo Špitala in Beljaka in si po pano-
ramski vožnji nad Osojskim jezerom ogledali še 
znameniti grad Landskrona in mondeni turistič-
ni kraj Vrba na zahodni strani Vrbskega jezera.
OBISK UČNEGA POLIGONA DOLE
Že pred tem so si zeliščarke junija ogledale 
učni poligon za samooskrbo Dole, kjer predsta-
vijo načine obdelave prsti, permakulturo, ekore-
mediacije in agro-ekologijo. Na izviren način pri-
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017
Organizacije, Oglasi
11
PESTRO DOGAJANJE V CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD
Vrtna uta za prijetno senco
Obisk starodobnikov je bil priložnost za obujanje spominov. 
(Fotodokumentacija Centra starejših Gornji Grad)
V DEOS Centru starejših v Gor-
njem Gradu so predali namenu 
novo pridobitev – vrtno uto. Prijet-
na senca v teh dneh kar vabi k dru-
ženju. Na otvoritvi je zapel domski 
pevski zbor Škrjančki, dogajanje 
pa ni bilo le pevsko obarvano. Lep 
poletni dan je bil tudi priložnost za 
obujanje spominov, za kar so pos-
krbeli starodobniki, s katerimi so se 
na obisk pripeljali udeleženci sre-
čanja na Ljubnem ob Savinji. Pri-
jeten dan so zaokrožili s piknikom.
Pred časom je v centru nastopil 
Karli Čretnik. Nastopil je z zabavno, 
a tudi trpko monodramo Mišo fra-
jer, Janko hajer. Napisal jo je Feri 
Lainšček, Karli Čretnik pa jo je kot 
nekdanji rudar odlično izvedel.
Štefka Sem
RAZSTAVA ROČNIH DEL IN FOTOGRAFIJ V SOLČAVI
Doživetje utripa Solčavskega 
na enem mestu
V Zadružniku se je predstavilo 24 razstavljavcev z izdelki v različnih 
tehnikah in materialih. (Foto: Marija Šukalo)
Po nekajletnem premoru so le-
tos v Solčavi zopet pripravili razsta-
vo ročnih del domačinov. Z nje-
no otvoritvijo so v petek, 28. julija, 
pričeli 25. tradicionalne Solčavske 
dneve. 
V Zadružniku se je predstavilo 
24 razstavljavcev z izdelki v različ-
nih tehnikah in materialih. Obisko-
valci so lahko občudovali pleteni-
ne, kvačkane in vezene mojstrovi-
ne, unikatne filcane izdelke, pa tu-
di pirografijo in likovna dela. 
Z razstavo fotografij pod nazi-
vom V spomine ujeti čas so obisko-
valci lahko spoznali utrinke iz vsak-
danjega življenja Solčavanov iz ob-
dobja med drugo svetovno vojno in 
desetletja po njej. Spremno besedi-
lo je oplemeniteno s citati pripove-
dovalcev, ki so zapisani v narečju. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017
12
Organizacije
70-LETNICA LOVSKE DRUŽINE LJUBNO OB SAVINJI
Ljubenski lovci ponosni na bogato tradicijo in rezultate 
Fotografija za spomin: udeleženci slovesnosti ob 70-letnici Lovske družine Ljubno.
Najzaslužnejši za uspešno delovanje lovske družine so prejeli priznanja in 
odlikovanja.
Ljubenski lovci so praznovanje 
okrogle obletnice organiziranega 
delovanja obeležili s slovesnostjo, ki 
je potekala zadnjo julijsko nedeljo v 
njihovem lovskem domu. Na priredi-
tvi so podelili številna priznanja, odli-
kovanja in spominske plakete.
gospodarskem področju, saj us-
pešno vzdržujejo lovske in gojit-
vene objekte, lovske koče in lo-
vski dom. Poleg tega uspešno 
sodelujejo s številnimi društvi, 
kmeti in lastniki gozdnih površin 
ter Občino Ljubno, ki jim je v leto-
šnjem letu namenila najvišje ob-
činsko priznanje.
PODELITEV PRIZNANJ IN 
SPOMINSKIH PLAKET
Osrednja točka prireditve je bi-
lo podeljevanje priznanj in odliko-
vanj vsem, ki s svojim delom po-
magajo pri delovanju lovske dru-
žine. Podeljena so bila prizna-
nja Lovske družine (LD) Ljub-
no in Savinjsko-Kozjanske zve-
ze lovskih družin (SKZLD) Ce-
lje ter znaki Lovske zveze Slove-
nije (LZS). Ljubenski lovci so ob 
70-letnici podelili tudi spominske 
plakete za dobro sodelovanje, ki 
so jih prejeli: Občina Ljubno, pla-
ninsko, ribiško, turistično in ga-
silsko društvo z Ljubnega ter so-
sednje lovske družine iz Luč, Gor-
njega Gradu, Rečice ob Savinji, 
Mozirja in Smrekovca.
BOGAT SPREMLJEVALNI 
PROGRAM
Slovesnost je bila obogatena 
z bogatim spremljevalnim pro-
gramom. Savinjski rogisti iz spo-
dnje Savinjske doline so zaigra-
li na rogove, pevci iz Lovskega 
kvarteta Smrekovec so zapeli tri 
lovske pesmi, ob koncu pa so se 
predstavili še člani sekcije opo-
našalcev jelenjega ruka LZS, ka-
tere član je tudi Ljubenec Janez 
Podkrižnik. Udeležence slovesno-
sti so pozdravili predsednik LD 
Ljubno Andrej Napotnik, predse-
dnik  SKZLD Celje Vinko Blažinčić 
in predstavnik LZS Janez Šumak. 
Program je povezoval Darko Er-
menc. Ob koncu so številni go-
sti ljubenskim lovcem čestitali 
ob okrogli obletnici ter jim izročili 
spominska darila.
Tekst in foto: Primož Vajdl
RAJANJE NA VASI S FOLKLORNIMI PLESALCI NA LJUBNEM OB SAVINJI
Igralci dopolnili plesne in glasbene točke Flosarčkov
Mladi folklorniki so odplesali splet, se igrali gnilo jajce in druge igre. 
(Foto: Štefka Sem)
Ni bolj avtentičnega prikaza do-
gajanja na vasi kot so folklorni ple-
si v družbi ljudskih godcev. Če pa 
so plesalci zelo, zelo mladi, god-
ci pa vseh generacij, je dogajanje 
še bolj pestro in prisrčno. Najmlaj-
ši ljubenski folklorniki Flosarčki so 
v četrtek, 27. julija, pripravili zani-
mivo druženje v dvorani kulturne-
ga doma.
POSKOČNI FLOSARČKI OSREDNJI 
NASTOPAJOČI
Flosarčki, katerih mentorica je 
Mojca Pikl, so bili osrednji nasto-
pajoči, medtem ko so se glasbe-
niki na odru menjali. Mali plesal-
ci so odplesali splet, se igrali gni-
lo jajce in druge igre, spremlja-
la pa jih je ljudska glasba. Igrali 
so Nik Napotnik, Tanja Podkrižnik, 
Mojca Kumprej, Jože Brgles, Silvo 
Brgles in Rok Prušnik ter harmoni-
kar Flosarčkov Jan Ročnik.
MODERNA RDEČA 
KAPICA
Obujanjem starih plesov se je 
pridružila pravljica o Rdeči ka-
pici v nekoliko modernejši razli-
čici. Babica namreč ni bila bol-
na, rada je degustirala borovnič-
ke in ostala domača zdravila. 
Hudobni volk ni prišel do tega, 
da bi bil hudoben, poleg Rdeče 
kapice, vnukinje z Ljubnega, pa 
se je na obisku pojavila še ena 
vnukinja iz Londona. Mladi lju-
benski igralci so z igro in svojo 
opravo poskrbeli za obilico sme-
ha v dvorani.
Štefka Sem
SEDEM DESETLETIJ USPEŠNEGA 
DELOVANJA
Danes Lovska družina Ljubno 
šteje 69 članov. V zadnjih letih se 
jim je pridružilo veliko mladih, kar 
je dokaz, da delajo dobro. V prete-
klih letih so svojo osnovno dejav-
nost nadgradili z dejavnostmi, ki 
ohranjajo slovensko kulturno de-
diščino. 
Ljubenski lovci so ponosni na 
bogato tradicijo lovstva in rezul-
tate, dosežene na društvenem ter 
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Heraldika (15)
SIMBOLI OBČIN ZGORNJE 
SAVINJSKE DOLINE
V nadaljevanju cikla prispev-
kov o heraldiki bomo objavili sim-
bole zgornjesavinjskih občin z nji-
hovimi obrazložitvami, kot so pred-
stavljeni v knjigi Osnove heraldike 
in istovetnostni simboli slovenskih 
občin (2005) avtorjev Rinalda Sta-
niča in Tadeja Jakopiča ter v dodat-
ku k omenjeni knjigi (2012), katere-
ga avtorja sta Katarina Pušnar in 
Martin Križnič. 
OBČINA GORNJI GRAD
Gornjegrajsko je bilo poseljeno 
že pred dobrimi 3.000 leti. Slova-
ni so si uredili bivališče na bližnjem 
hribu, ki se imenuje Gradišče. La-
stnik gradu na tem hribu je bila ple-
miška rodbina de Chagere, dušno 
pastirstvo pa so opravljali benedik-
tinski menihi, ki so leta 1 140 zgra-
dili edini benediktinski samostan 
na območju današnje Slovenije.
Razvoj Gornjega Grada, ki se le-
ta 1349 omenja kot trg Rore, je na-
rekovala rast samostana in kasnej-
še škofovske rezidence. Leta 1461 
je bil namreč samostan priključen 
takrat ustanovljeni ljubljanski škofi-
ji. Ob razpustitvi samostana so bile 
trgu podeljene vse dotedanje pravi-
ce in privilegiji.
Leta 1928 je bil Gornji Grad 
povzdignjen v mesto in je prev-
zel prejšnji trški grb: trolistno dete-
ljo na modrem polju, ki jo zagrinja-
ta beli zavesi; za njo je strma go-
ra s cerkvico na vrhu, zgoraj v vsa-
kem kotu zavese pa je po ena zla-
ta zvezda. 
V knjigi graškega zgodovinar-
ja Hansa Pircheggerja o štajerskih 
krajevnih grbih (1954) je grb upo-
dobljen tako, da nad zelenim troh-
ribom stoji zlata upognjena konica 
v modrem polju s po eno fasetira-
no zlato šestkrako zvezdo na vsa-
ki strani konice.
Današnji grb Občine Gornji Grad 
je upodobljen na ščitu poznogot-
skega stila, sanitske oblike. V sre-
dini rdečega ščita plava šestžar-
na facetirana zlata zvezda, katere 
daljša simetrala pokriva simetra-
lo ščita. Srednjo zvezdo spremlja 
v vsakem njenem kotu po ena šti-
rikrat manjša zlata facetirana zvez-
da, katere daljša simetrala leži na 
periferni krožnici, ki oklepa srednjo 
zvezdo. Zlati trak, ki nosi ščit na 
svojih zunanjih robovih, služi kot 
okras grba.
V današnjem grbu velika zvez-
da predstavlja Gornji Grad kot ob-
činsko središče, male zvezde pa 
predstavljajo zaselke na območju 
gornjegrajske občine.
Zastava Občine Gornji Grad, ki 
se obeša vodoravno, je pravokotne 
oblike. Zastavina ruta je vertikal-
no razdeljena na tri, po višini ena-
ka, po dolžini pa neenaka polja, 
od katerih sta prvo in tretje (zad-
nje) rumeno, srednje kvadratno 
polje pa rdeče. V sredini kvadrata 
stoji rumena šestžarna zvezda v 
spremstvu šestih rumenih zvezd, 
od katerih je vsaka štirikrat manjša 
od osrednje.
 
OBČINA LJUBNO
Iz zgodovinskih virov je razvi-
dno, da je cesar Friderik III. pode-
lil Ljubnemu trške privilegije leta 
1470, in zelo verjetno je hkrati z li-
stino o omenjenih pravicah Ljubno 
dobilo tudi grb. Ljubenski grb v svo-
jem registru štajerskih grbov ome-
nja tudi Hans Pirchegger.
Osrednji atribut grba je benedik-
tinska zvezda, saj so pri dodelitvi gr-
ba upoštevali pristojnost zemljiške 
gospoščine, ki jo je izvajal benedik-
tinski samostan v Gornjem Gradu. 
To zgodovinsko izročilo je bilo nato 
upoštevano tudi pri določitvi grba 
sedanje ljubenske občine.
Pri upodobitvi ljubenskega grba 
v Pircheggerjevi knjigi gre za osem 
ostro koničastih krakov zlatorume-
ne zvezde, ki so zasenčeni. Zvezda 
je na sinjemodrem nebu. Nekateri 
zgodovinarji opozarjajo na podob-
nost ljubenskega grba s celjskim, 
saj naj bi prav rodbina Celjskih pri-
pomogla k uveljavitvi trških pravic 
Ljubnega.
Značilna stilizirana zvezda s še-
stimi kraki v grbu je bila osrednji 
motiv v žigu trške občine Ljubno 
tudi v obdobju pred drugo svetov-
no vojno.
Novi grb Občine Ljubno je upo-
dobljen na ščitu poznogotskega 
stila, sanitske oblike. Grb predsta-
vlja zlata, osemžarna zvezda na 
modrem ščitu. Okrasni okvir ščita 
je zlat (rumen).
Zastava Občine Ljubno je pra-
vokotne oblike, njena ruta je razde-
ljena na tri vertikalna polja, katerih 
dolžinska razmerja v odstotkih so 
naslednja: 32:32:36. Prvo in tretje 
zastavino polje sta sestavljena iz 
treh horizontalnih barvnih prog, od 
katerih sta prva in tretja kobaltno 
modre, druga proga pa rumene 
barve.
Drugo oziroma srednje zasta-
vino polje je modre barve in ima 
v sredini atribut iz občinskega gr-
ba – osemžarno zlato zvezdo. Ta v 
svojem premeru ne sme biti manj-
ša od 2/3 širine polja in ne večja 
od 8/10 barvnega polja.
Nadaljevanje prihodnjič.
Grb Občine Gornji Grad
Zastava Občine Gornji Grad
Nekdanji grb Ljubnega
Grb v občinskem pečatu iz leta 
1936
Grb Občine Ljubno
Zastava Občine Ljubno
Nekdanji gornjegrajski grb v 
Pircheggerjevi knjigi
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 14
Nasveti, Oglasi
NATALIJA LIVK MENCIGAR, 
odvetnica
Novosti zakona o pravdnem postopku
14. septembra se bo, razen spre-
memb 392., 393., in 394. člena 
Zakona o pravdnem postopku (v 
nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja-
jo že od 14. marca, pričela uporab-
ljati novela »E« Zakona o pravdnem 
postopku (v nadaljevanju: novela 
ZPP-E), ki naj bi pripomogla k poe-
nostavitvi, racionalizaciji in pospe-
šitvi sodnih postopkov. Kljub temu, 
da je zakonodajalec sprejetje no-
vele ZPP-E pospremil z veliko mero 
optimizma, smo tisti, ki jo bomo z 
omenjenim dnem pričeli uporablja-
ti pri svojem vsakdanjem delu, do 
nje bolj zadržani in imamo v zve-
zi z njo vrsto pomislekov ter odpr-
tih vprašanj, odgovore nanje pa bo 
izoblikovala šele praksa.
Glede na to, da je novela ZPP-E 
precej obsežna, saj obsega 132 
zakonskih členov in bistveno po-
sega v vse faze pravdnega postop-
ka, bomo v nadaljevanju predstavi-
li najpomembnejše novosti in spre-
membe z vidika strank.
NOVOSTI NOVELE ZPP-E SO ZLASTI 
SLEDEČE:
Poudarja se načelo skrbnosti 
strank, s čemer naj bi se pripomo-
glo k hitrejšemu in bolj ekonomič-
nemu reševanju sporov. Stranke 
so namreč glede na noveliran 1 1. 
čl. Zakona o pravdnem postopku 
(v nadaljevanju: ZPP) dolžne v po-
stopku skrbno in pravočasno ure-
sničevati svoje pravice, navajati 
dejstva in  predlagati dokaze, so-
dišče pa je dolžno onemogočiti 
vsakršno zlorabo pravic, ki jih ima-
jo stranke kot udeleženci postopka. 
Navedeno pomeni, da bo-
do stranke v postopku še bolj kot 
doslej morale skrbeti za pravočas-
no navajanje dejstev in predlaga-
nje dokazov, sicer jih kasneje v po-
stopku ne bodo mogle več in bo-
do trpele nevarnost, da jih sodišče 
ne bo upoštevalo, ne glede na re-
levantnost samega dejstva oz. do-
kaza.
Novela uvaja nov institut t. i. »sto-
pničaste tožbe«.
Ponovno se uvaja pripravljal-
ni narok, ki je obvezen, v okviru 
slednjega pa sodišče s stranka-
mi odprto razpravlja o pravnih in 
dejanskih vidikih spora, da stran-
ke dopolnijo svoje trditve in prav-
na naziranja ter predlagajo nadalj-
nje dokaze. 
Novost, ki jo prinaša novela ZPP-
-E, predstavlja program vodenja 
postopka, v okviru katerega bi se 
opredelila pravna podlaga, ki jo 
šteje sodišče za relevantno za od-
ločitev o tožbenem zahtevku, spre-
jel bi se dokazni sklep glede do-
kazov, ki sta jih stranki predlagali, 
prav tako pa bi sodišče s progra-
mom vodenja postopka določilo 
število in datume narokov za glav-
no obravnavo. 
Program vodenja postopka bi 
po mnenju zakonodajalca prispe-
val h koncentraciji postopka, ven-
dar pa to ne velja absolutno, saj 
glede na 4. odst. 279. č člena ZPP 
predsednik senata ni vezan na pro-
gram vodenja postopka in ga lah-
ko tekom postopka spremeni ali 
dopolni. Pri tem pa se postavlja 
vprašanje varstva pravic stranke 
v postopku glede na novost nove-
le ZPP-E, ki omejuje vlaganje prip-
ravljalnih vlog v postopku.
Novost je namreč tudi omeji-
tev števila pripravljalnih vlog pred 
pripravljalnim narokom oziroma 
prvim narokom na glavno obrav-
navo ter določitev roka 15 dni pred 
narokom, ko je še dovoljeno vloži-
ti pripravljalno vlogo. Brez poziva 
sodišča lahko glede na noveliran 
4. odst. 269. čl. ZPP vsaka stran-
ka pošlje le dve pripravljalni vlogi, 
to pa lahko stori najpozneje 15 dni 
pred pripravljalnim narokom, sicer 
sodišče pripravljalne vloge ne upo-
števa. 
Navedena novost po mne-
nju zakonodajalca krepi načelo 
skrbnosti z namenom relativno 
hitre rešitve spora ob kvalitetno 
zbranem procesnem gradivu. No-
vost se približuje ureditvi v sporu 
majhne vrednosti, v praksi pa na-
vedeno pomeni, da bodo morale 
stranke že v prvih dveh pripravljal-
nih vloga oz. tožbi ali odgovoru na 
tožbo ter nato še eni pripravljalni 
vlogi navesti vsa dejstva in predla-
gati vse dokaze, dejstev in doka-
zov v kasnejših pripravljalnih vlo-
gah brez poziva sodišča, slednje 
ne bo upoštevalo.
Noveliran ZPP omogoča pred-
pravdno izvedbo dokaza z izve-
dencem, da stranki že pred samim 
začetkom postopka pridobita čim 
več relevantnih informacij za na-
daljnji postopek.
Novela nadalje uvaja vmesno 
sodbo o ugovoru zastaranja, kar 
bo omogočilo racionalno vodenje 
postopka zlasti v primeru obstoja 
spora o tem, ali je zahtevek zasta-
ran ali ne.
Z novelo zakon uvaja stroškov-
ne sankcije za nepristop na na-
rok, in sicer če stranka ne pride na 
pripravljalni narok, izgubi pravico 
zahtevati povrnitev nadaljnjih stro-
škov postopka pred sodiščem prve 
stopnje. 
Novela nadalje uvaja zaključno 
besedo strank, v okviru katere bi 
stranke predstavile svojo dokazno 
oceno glede obravnavanega zah-
tevka.
Novela ZPP-E prinaša tudi novo-
sti v okviru rednih in izrednih prav-
nih sredstev. V okviru pritožbe na-
mreč novela podaljšuje pritožbeni 
rok s 15 na 30 dni in v meničnih in 
čekovnih sporih z 8 na 15 dni. 
V okviru pritožbenega postop-
ka novela ZPP-E uvaja t. i. nadome-
stno sodbo, v okviru katere lahko 
sodišče prve stopnje odpravi krši-
tev iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 
339. čl. ZPP, če je ta podana, in iz-
da novo sodbo, s katero to kršitev 
odpravi. Ta institut lahko sodišče 
prve stopnje uporabi le enkrat. Po-
leg tega  novela omejuje kasacij-
ska pooblastila višjega sodišča in 
uvaja institute ter nadzorne meha-
nizme, s katerimi bi se preprečeva-
lo razveljavljanje prvostopenjskih 
odločitev in zasledoval cilj po več-
jem številu meritornih odločitev pri-
tožbenih sodišč. 
Poleg tega se z novelo ZPP-E 
ukinja dovoljena revizija po krite-
riju vrednosti spornega predme-
ta, dopustnost revizije bo glede na 
novelo ZPP-E odvisna od dopus-
titve Vrhovnega sodišča po krite-
riju pomembnosti pravnega vpra-
šanja. 
Praksa pa je tista, ki bo pokaza-
la dejansko učinkovitost in ustre-
znost uvedenih novosti in spre-
memb. Predvsem pa bo z vidika 
varstva pravic in koristi strank v 
pravdnem postopku potrebno tes-
no in ažurno sodelovanje strank z 
odvetniki, vse z namenom koncen-
tracije dejstev in dokaznega gra-
diva, ter na drugi strani med od-
vetniki strank in sodiščem v okvi-
ru priprave programa vodenja po-
stopka z namenom pospešitve po-
stopka. 
Če imate, bralci in bralke Savinjskih novic, kakšno 
vprašanje s področja pravnih zadev, ga lahko pošljete 
na e-naslov Odvetniške družbe Pelko in Kovač: info@
pelko-kovac.si. 
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 15
Ljudje in dogodki
SOPRANISTKA MOJCA BITENC NA MEDNARODNIH ODRIH
»Želim izkoristiti svoj talent, zato sem dala prednost petju«
Sopranistka Mojca Bitenc je upodobila že nekaj 
vidnih opernih vlog, trenutno pa se mudi na 
poletnem festivalu v avstrijskem Bregenzu. 
(Foto: osebni arhiv)
Mlada sopranistka Mojca Bitenc z Zgornjih 
Pobrežij je v Ljubljani končala študij medicine, 
vzporedno pa še študij petja na Akademiji za 
glasbo. Podiplomski študij je obetavna operna 
pevka, ki si pridno nabira izkušnje tudi na med-
narodnih odrih, nadaljevala na zagrebški aka-
demiji za glasbo pri prof. Vlatki Oršanić. Trenu-
tno se nahaja v Avstriji na poletnem festivalu v 
Bregenzu, prepoznavnem predvsem po največ-
jem odru na jezeru, kjer pripravljajo opero Figa-
rova svatba.
SVOJO POT BO NADALJEVALA V GLASBI
»Odločila sem se, da se posvetim petju,« pravi 
Bitenčeva in še dodaja, da je hkratno opravljanje 
dveh takšnih poklicev, kot sta medicina in pet-
je, nezdružljivo, še zlasti ker oba zahtevata ve-
liko časa, predvsem pa celega človeka. Želi iz-
koristiti svoj talent in slediti srcu, zato se je od-
ločila za petje. 
Pravi, da uživa v delu za odrom, predvsem pa 
na odru, in to želi početi, dokler bo le lahko. Poje 
že od malega. Začela je v narodnozabavni glas-
bi, nato je počasi prevladala klasika, torej opera. 
PRVE URE PETJA V GLASBENI ŠOLI NAZARJE
V Glasbeni šoli Nazarje je igrala klavir in violon-
čelo ter obiskovala prve ure petja. Da je prestopi-
la prag glasbene šole, ima največ zaslug takrat-
na ravnateljica Olga Klemše. Seveda pa ne bi šlo 
brez podpore družine, saj so žrtvovali veliko ča-
sa, nešteto prevoženih kilometrov, predvsem pa 
so bili vseskozi njena najzvestejša publika.
LETOS USPEŠNA TUDI NA 
POLJSKEM
Letos se je udeležila mednarodnega pevske-
ga tekmovanja Ada Sari na Poljskem, kjer je v 
kategoriji žensk osvojila drugo nagrado, prva 
ni bila podeljena, na kar je še posebej ponos-
na. Glede na to, da je kot operna pevka še zelo 
mlada, si želi nabirati čim več izkušenj na oper-
nih in koncertnih odrih. Doslej je upodobila vlo-
ge Evridike (Gluck: Orfej in Evridika) v SNG Ope-
ra in balet Ljubljana, Papagene (Mozart: Čarob-
na piščal) in Liu (Puccini: Turandot) v SNG Ma-
ribor ter Tatjane (Čajkovski: Jevgenij Onjegin) v 
Belgiji (Zomeropera). »Najpomembneje je, da 
čim več pojem in si tako širim repertoar,« pravi 
mlada sopranistka. 
DOBITNICA PREŠERNOVE IN ŠTEVILNIH 
DRUGIH NAGRAD
V preteklosti se je večkrat udeležila tekmova-
nja mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG, kot 
solistka je sodelovala s Slovenskim komornim 
zborom, z godbo Zgornje Savinjske doline, z ob-
činskim pihalnim orkestrom sv. Rupert, s sim-
foničnim orkestrom Cantabile ter z orkestri Slo-
venske filharmonije, SNG Opera in balet Ljublja-
na, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije, Or-
kestrom Slovenske vojske in Simfoničnim orke-
strom Zagrebške akademije za glasbo. Je dobit-
nica študentske Prešernove nagrade Akademije 
za glasbo v Ljubljani ter več nagrad na medna-
rodnih pevskih tekmovanjih. 
Barbara Rozoničnik
V BREGENZU BO V FIGAROVI SVATBI GROFICA
Bitenčeva je trenutno v Avstriji na poletnem 
festivalu v Bregenzu (Bregenzer Festspiele), 
kjer pripravljajo opero Figarova svatba. Premie-
ra bo 14. avgusta v tamkajšnji operi, zaupana 
pa ji je vloga grofice. Priložnost je imela nastopi-
ti tudi na otvoritvi festivala ob spremljavi dunaj-
skih simfonikov, kar je bilo zanjo posebno doži-
vetje. Dogodek je s prenosom v živo spremljala 
tudi avstrijska televizija ORF.
ORGELSKI KONCERT BERNARDE ŠTIGLIC NA LJUBNEM OB SAVINJI
Prava poslastica za ljubitelje orgelske glasbe in petja
Orglavka Bernarda Štiglic med igranjem v 
cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem, v ozadju mama 
Rosana. (Foto: Štefka Sem)
V četrtek, 27. julija, je v cerkvi sv. Elizabete na 
Ljubnem Bernarda Štiglic pripravila večer orgel-
ske glasbe z gostjami Kvarteta Štiglic. Štigliče-
va je za koncert pripravila bogat repertoar or-
gelskih skladb različnih avtorjev, ki ga je pričela 
z avtorsko skladbo Pozdrav s kora, zaključila pa 
v pevski družbi mame Rosane in sester Kristine 
in Ksenije. Koncert je bil prava poslastica za lju-
bitelje orgelske glasbe in uglašenega petja.
ORGLE IN UGLAŠENO PETJE
Skladbam Bacha, Händla in drugih avtorjev 
je Štigličeva dodala še Webbrovo Pie Jesu ter 
Ešenvaldsovo O salutaris hostia, ki sta ju odpeli 
Kristina in Ksenija Štiglic, pri Vodopivčevi sklad-
bi Sam nas kličeš pa je bila solistka Rosana Šti-
glic. Pri nekaterih skladbah se je Bernardi na vi-
olini pridružila Kristina, eno od orgelskih skladb 
je odigrala Ksenija Štiglic. Po osrednjem delu or-
gelskega koncerta so se vse štiri članice glasbe-
ne družine Štiglic preselile s kora pred oltar, kjer 
so odpele še nekaj pesmi. Program je povezova-
la Mateja Ugovšek Lever. 
MLADA GLASBENICA 
S KILOMETRINO
Bernarda Štiglic je sedem let obiskovala po-
uk klavirja na Glasbeni šoli Nazarje pri profe-
sorju Toniju Acmanu ter dve leti pouk orgel pri 
profesorici Aniti Lakner. Kasneje je nadaljevala 
glasbeno izobraževanje na orglah pri profesor-
ju Klemnu Karlinu. Med najpomembnejše nasto-
pe šteje igranje v Slovenski filharmoniji. Že deset 
let je organistka v Radmirju, poje v ženskem pev-
skem zboru Jutro in vodi moški pevski zbor Zar-
ja, od letos pa tudi Kvartet Štiglic. Članice kvar-
teta so ob desetletnici delovanja posnele zgoš-
čenko S pesmijo v svet, vse pa igrajo po več in-
strumentov.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 16
Oglasi
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017
Organizacije, Čestitke
17
7. POHOD PRIJATELJSTVA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Rekreacija in medgeneracijsko 
druženje
Namen pohoda je povezovanje in druženje občanov iz spodnjega in 
zgornjega dela ljubenske občine. (Foto: Marija Šukalo)
V okviru tradicionalnega 57. 
Flosarskega bala in praznovanja 
praznika Občine Ljubno so se na 
7. pohodu prijateljstva družili ljubi-
telji rekreacije. V nedeljo, 23. julija, 
so pohod pripravili člani Savinjske-
ga gozdarskega društva v sodelo-
vanju z ljubensko revirno pisarno 
Zavoda za gozdove Slovenije, Tu-
rističnim društvom Naš kraj, dru-
štvom upokojencev, planinskim 
društvom, Sadjarskim društvom 
Franca Praprotnika Mozirje in ga-
silskimi društvi Okonina, Radmirje 
ter Ljubno.
DRUŽENJE OBČANOV IZ 
SPODNJEGA IN ZGORNJEGA DELA 
OBČINE
Namen pohoda je po besedah 
Lojzeta Gluka, ki je bil v vlogi vodje 
poti, povezovanje in druženje obča-
nov iz spodnjega in zgornjega de-
la ljubenske občine. Ob tem se pro-
movirajo sprehajalne poti in spoz-
nava bližnja okolica. Gre pa tudi 
za medgeneracijsko druženje, saj 
se nemalokrat na pot podajo cele 
družine. 
Vsako leto začnejo s pohodom 
v drugem delu občine in s tem po-
skrbijo, da udeleženci spoznajo 
več krajev, ob tem pa marsikdo do-
bi idejo za nedeljski izlet z družino. 
Na poti jim nudijo gostoljubje raz-
lične kmetije.
LETOS START V RADMIRJU
Letos so udeleženci pohoda ne-
kaj več kot peturno pot po vlakah, 
gozdnih stezah, makadamu in as-
faltu pričeli v Radmirju. Od tu so se 
podali do domačije Rajter in mi-
mo Trbovškov do Vrtnikov, kjer so 
naredili daljši postanek za osveži-
tev in okrepčilo. Nato so nadaljeva-
li do Lipovta, kjer jim je Lojze Gluk 
predstavil tiso. Ta v višino meri več 
kot petnajst metrov, obsega debla 
pa je skoraj meter. Redka drevesna 
vrsta je že tri desetletja zavarovana 
kot naravni spomenik. 
ZA ZAKLJUČEK ZAKUSKA S 
POSTRVMI
Pot so zaključili pri ribiškem do-
mu na Ljubnem in nadaljevali druže-
nje ob zakuski s pečenimi postrvmi. 
Pot, na kateri so premagali več kot 
700 metrov višinske razlike, sta brez 
težav zmogla tako najmlajši udele-
ženec, šestletni Žan Šalamon, kot 
najstarejši, 80-letni Alojz Mikek.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Veterani šestindvajsetič za 
memorial Viktorja Lukšeta
Zadnja sobota v juliju je v Mo-
zirju tradicionalno v znamenju ga-
silcev, ki organizirajo popoldan-
sko tekmovanje za memorial Vik-
torja Lukšeta in večerno veselico 
z odličnimi ansambli. Letos jim je 
postreglo tudi vreme.
STAROST EKIP OKROG 
500 LET
Poletna vročina je morda odvrni-
la kakšno desetino gasilcev ali ga-
silk, da so si premislili in v Mozirje 
niso prišli. To je razumljivo, saj gre 
za »fante in dekleta«, ki jim je mod-
rost že dolgo časa nazaj posrebri-
la lase. Ekipe, sestavljene so bile iz 
sedmih članov, so skupaj štele ok-
rog 500 let, nekatere tudi več. V 
konkurenci je nastopilo deset moš-
kih in štiri ženske desetine od blizu 
in daleč, tudi iz Slovenske Bistrice, 
Grosupelj in Vodic.
VAJA S HIDRANTOM IN 
RAZNOTEROSTI
Desetine so se pomerile v dveh 
disciplinah. Najprej na progi vaje s 
hidrantom, kjer šteje zlasti hitrost, 
a tudi natančnost izvedbe. Stro-
gi sodniki niso spregledali drob-
nih napak, pregledovali so odpr-
te ventile in razvite cevi. Tekmoval-
ci so se trudili na vse pretege, vsi 
z željo po čim boljšem rezultatu. 
Druga vaja so bile raznoterosti. Pri 
tej vaji vsak član ekipe opravi svo-
jo nalogo, štoparica pa se ustavi 
ob zaključku naloge zadnjega. Tu-
di pri tem je potrebna natančnost, 
saj se vsaka napaka točkuje s pri-
bitkom kazenskih točk k času iz-
vedbe.
ZMAGOVALKE IZ ŠALEKA, 
ZMAGOVALCI IZ PONOVE VASI
Med ženskimi ekipami je po se-
števku točk obeh vaj prvo mesto 
zasedla desetina PGD Šalek pred 
Grajsko vasjo, Gaberkami in Boč-
no. V moški konkurenci so pre-
hodni pokal in pokal zmagovalne 
desetine v svoje vitrine odnesli ve-
terani PGD Ponova vas, ki leži v ob-
čini Vodice. Za njimi so se uvrstili 
gasilci iz Kotelj in Šaleka. Veterani 
PGD Rečica ob Savinji so le za par 
sekund zgrešili stopničke in konča-
li na četrtem mestu. 
Benjamin Kanjir
Gasilci veterani so kljub poletni pripeki na poligonu dali vse od sebe. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
15. FLOSFEST NA LJUBNEM OB SAVINJI
Tri tisoč obiskovalcev uživalo v družbi glasbenih gostov 
Najbolj zveneče ime letošnjega glasbenega programa je bil Toni Cetinski. 
(Foto: Nik Bertoncelj)
Bolj kot rezultat je bila pri nogometu na milnici v ospredju sproščena 
zabava. (Foto: Nik Bertoncelj)
Pretekli petek in soboto je Ljub-
no živelo in dihalo z mladimi in ma-
lo manj mladimi, ki so obiskali 15. 
Flosfest. Priljubljeni festival, ki je že 
petnajst let stalnica v slovenskem 
prostoru, je letos ponudil glasbene 
goste za vse okuse. 
ATRAKTIVNI GLASBENI GOSTJE
Poleg zimzelene skupine Ma-
gazin in Tonija Cetinskega so obi-
skovalce zabavali še skupina Kin-
gston, Lana Jurčević, Ritem Sex-
-i-Ja, Radio Jam in DJ Modified. V 
petek je Flosfest obiskalo 1.200 
obiskovalcev, v soboto 1.700. 
BOGAT DNEVNI PROGRAM
Letos je Klub zgornjesavinjskih 
študentov (KZSŠ) v vlogi organi-
zatorja ponovno poskrbel, da je bil 
kamp na prizorišču dogajanja. Bil 
je popolnoma zaseden, tudi po za-
slugi bogatega dnevnega progra-
ma, ki ga je povezoval lučki stand-
-up komik Gašper Bergant. 
Poleg nogometa na milnici, v ka-
terem je svoje sposobnosti poka-
zalo dvanajst ekip, zmagala pa je 
ekipa iz kampa, so gostje uživali še 
v drugih družabnih igrah. 
Organizatorji so bili zadovoljni 
z obiskom in potekom dogajanja, 
Vabljeni na tradicionalni vikend 
Flosarskega bala! 
22. julija je Turistično društvo 
Naš kraj otvorilo že 57. Flosarski 
bal, ki ga ta vikend, 5. in 6. avgu-
sta, zaključujejo na povsem tradici-
onalni način. Sicer so letos za ude-
ležence pripravili več kot 40 različ-
nih dogodkov. 
Prva sobota v avgustu je na 
Ljubnem rezervirana za športne 
prireditve. ŠD Flosar Radmirje vabi 
na turnir v odbojki, ki bo potekal v 
Športnem parku Radmirje, v Špor-
tnem parku Foršt bosta potekala 
nogometni turnir za pokal Flosarja 
in memorial Srečka Solarja, smu-
čarsko-skakalni center Savina le-
tos gosti tekmovanje v smučar-
skih skokih za pokal Flosarja. Od 
20. ure organizatorji vabijo na pri-
reditveni prostor Vrbje, kjer bo pote-
kal flosarski večer s skupino Čuki. 
V nedeljo bo na Ljubnem tradi-
cionalno. Od 14.30 dalje se bodo 
na prireditvenem prostorju Vrbje 
zvrstili naslednji dogodki: prikaz 
dejavnosti ob spravilu lesa s hri-
bov do žage in flosa, tekmovanje 
v kiparstvu z motorno žago, pri-
kaz spravila lesa po riži, udiranje 
in spust flosa po reki Savinji, krst 
s Flosarskim društvom Ljubno ob 
Savinji in zaključek, ki ga vsi or-
ganizatorji že težko pričakujejo – 
flosarski večer z ansamblom Alp-
ski kvintet. 
Vabljeni na Ljubno, vabljeni na 
Flosarski bal! 
PR
KONCERT KLAPE SKALA V SOLČAVI
Pevci poželi stoječe ovacije 
občinstva
Člani Klape Skala delujejo po načelu »lepo nam je in kar delamo, ljubimo«. 
(Foto: Marija Šukalo)
Prvi dan 25. Solčavskih dne-
vov so zaznamovali pevci Klape 
Skala. V cerkvi Marije Snežne so 
v petek, 28. julija, pripravili skoraj 
dvourni koncert. Poslušalci so do 
zadnjega kotička zapolnili prosta 
mesta.
KLAPA PRIJATELJEV
V klapi prepeva pet prijateljev, ki 
so se spoznali v osnovni šoli. Brata 
Matic in Grega Kotnik, Jernej Zavr-
šnik in Urban Jager so, kot je pove-
dal moderator Dejan Ikovic, vese-
ljaki, ki se ne družijo samo na pev-
skih vajah, ampak tudi takrat, ko 
ne pojejo. Delujejo po načelu »le-
po nam je in kar delamo, ljubimo«. 
Z izvajanjem dalmatinskih pesmi 
po mnenju poznavalcev prekaša-
jo prenekatero originalno dalma-
tinsko klapo. 
OD DALMATINSKIH NAPEVOV DO 
SLOVENSKE LJUDSKE PESMI
Širši javnosti so postali znani s 
pesmijo Tri dni sem ljubil. Videos-
pot za omenjeno skladbo je dose-
gel rekordno število ogledov v krat-
kem času. Tudi občinstva v Solča-
vi niso pustili ravnodušnega, saj so 
jim zapeli številne pesmi iz svojega 
bogatega programa, med njimi tu-
di dalmatinske napeve, kot je Ružo 
crvena. Stoječe ovacije poslušal-
cev so nagradili s slovensko ljud-
sko pesmijo.
Marija Šukalo
razmišljajo pa že o pripravi dogod-
ka v prihodnjem letu, je povedal 
predsednik KZSŠ Matic Retko.
ŠS
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 19
Organizacije
TABORNIKI II. GRUPE ODREDOV CELJE
S polnim nahrbtnikom na rami peš od Celja do Kokarij
Popoldan so imeli taborniki čas za najrazličnejše družabne igre. (Foto: Marija Šukalo)
Po večletnem premoru je letos ponovno za-
živel taborni prostor celjskih tabornikov na La-
zah pri Kokarjah. Izkušnje preživetja v naravi so 
pod vodstvom taborovodje Eve Lubej pridobivali 
tako mlajši kot starejši člani društva tabornikov 
Rod II. grupe odredov Celje. Da se je vse pričelo 
kot nepozabna pustolovščina, so se gozdovniki 
in gozdovnice iz Celja do Laz napotili s polnimi 
nahrbtniki in peš.
MALO ŽULJEV, MALO JAMRANJA, A SO 
ZMOGLI
Malo žuljev, malo jamranja, a so vseeno pre-
živeli in nekaj več kot 40 kilometrov poti s pos-
tanki premagali v treh dneh. Vsak večer je bilo 
na točkah počitka potrebno postaviti bivake, za-
kuriti ogenj, nabrati drva, pripraviti večerjo. Vse 
to je bilo za udeležence svojevrstno doživetje. 
POSEBNA NALOGA
Na cilju, na tabornem prostoru na Lazah, jih je 
čakala posebna naloga. Postaviti so morali pio-
nirske objekte in ognjišče, kjer so si v času tabor-
jenja lahko sami pripravljali obroke. Poleg tega 
so morali postaviti šotore za mlajše – medved-
ke in čebelice, ki so polni pričakovanj prispeli z 
avtobusom nekaj dni pozneje.
HLAJENJE V DRETI IN OBISK MUZEJA
Med taborjenjem so dopoldneve preživeli ob 
pridobivanju taborniškega znanja in veščin, po-
poldnevi pa so bili v znamenju druženja in spod-
bujanja timskega duha ob različnih igrah. Dne-
ve so zaključevali s pesmijo ob tabornem ognju. 
Svojevrstna, za marsikaterega tabornika 
nevsakdanja izkušnja je bilo kopanje v mrzli 
Dreti, za vse zelo zanimivo pa je bilo spoznava-
nje okoliških krajev. Obiskali so Muzej Vrbovec in 
se zabavali na ustvarjalnih delavnicah v sklopu 
Srednjeveške gostije - prireditve, ki je prav v tem 
času potekala v Nazarjah.
JESENI ZAČETEK UREDITVE OBJEKTOV
Ob zaključku bivanja v Kokarjah so pripravi-
li krst za tiste, ki so prvič okusili življenje v ne-
okrnjeni naravi brez komunikacijskih naprav. 
Po besedah taborovodje Eve Lubej bodo tudi 
v prihodnje taborili na svojem tabornem pro-
storu. Jeseni nameravajo pričeti s postavitvi-
jo objektov, s katerimi bodo zagotovili pogoje 
za kvalitetnejše bivanje. Tovrstni objekti so bi-
li v preteklosti že postavljeni, a jih je načel zob 
časa in so jih morali odstraniti. Celjski taborni-
ki so v Kokarjah namreč prisotni že skoraj pet 
desetletij. 
Marija Šukalo
Planinski krožek v vrtcu Tulipan Mozirje
Obisk Ravbarske vasi v Šmartnem ob Paki
V našem vrtcu se zavedamo, da sta hoja in 
gibanje v naravi izredno pomembni za rast in ra-
zvoj otrok, posebej v predšolskem obdobju. Za-
to v našem vrtcu že nekaj let izvajamo planinski 
krožek, ki je namenjen otrokom starejših skupin. 
Tudi letos smo se udeležili različnih pohodov, 
kot je nočni pohod, kjer dobre volje ni manjka-
lo. Nekako najbolj »razburljiv« za otroke pa je bil 
obisk Ravbarske vasi v Šmartnem ob Paki, kjer 
smo morali vsi sodelovati - preganjali smo rav-
barje, da smo lahko rešili zaprtega graščaka. 
Ker smo se pridno udeleževali planinskih po-
hodov skozi vse leto, smo se za zaključek odpra-
vili do kmetije Levc v Lokah pri Mozirju, kjer je 
lahko vsak otrok poskusil ježo konja, na koncu 
pa nas je čakalo še osvežilno presenečenje – 
koktajli. Tako smo prijetno zaključili letošnje pla-
ninsko šolsko leto - v naslednje pa že zremo no-
vim izzivom naproti.
Vodja planinskega krožka, Boža Predovnik
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 20
Šport
TURISTIČNA KMETIJA GRADIŠNIK 
Finale 3D pokala potrditev uspešnega mednarodnega 
sodelovanja
Družina Gradišnik z lokostrelsko ponudbo na njihovi kmetiji presega 
tradicionalno turistično ponudbo. (Foto: družinski arhiv)
V soboto, 22. julija, je na turi-
stični kmetiji Gradišnik v Logarski 
Dolini potekala finalna lokostrel-
ska tekma 3D pokala Geopark Ka-
ravanke. Predhodni tekmi sta se 
odvijali 27. maja na Lužah pri Že-
lezni Kapli in 17. junija na Kopah. 
Pri Gradišnikovih imajo razgibano 
lokostrelsko progo, ki ljubiteljem 
tega športa predstavlja prav po-
seben izziv.
ŠTIRI URE ZA TRIKILOMETRSKO 
PROGO
Tekmovalna proga, na kateri 
se je pomerilo 92 tekmovalcev iz 
Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Sr-
bije, je vključevala 28 tridimenzi-
onalnih (3D) tarč živali iz umetne 
mase v naravni barvi, obliki in veli-
kosti. Figure so bile postavljene na 
tri kilometre dolgi krožni stezi, za 
katero so tekmovalci porabili sla-
be štiri ure. Udeleženci so strelja-
li s compound oziroma sestavlje-
nimi loki in tradicionalnimi, leseni-
mi loki. 
Končna zmaga je v kategoriji 
compound med mlajšimi tekmo-
valci pripadla Niku Andlarju iz klu-
ba 3D Croatia Prezid, med moški-
mi pa Aljažu Mavsarju iz lokostrel-
skega kluba LDD Pontes. V ka-
tegoriji lesenih lokov je med naj-
mlajšimi slavil Jure Vocovnik, med 
ženskami Erika Offner iz kluba Bre-
g-Steilhang, v moški kategoriji pa je 
zmagal Matej Grad iz kluba MINS-
-Postojna.
PRIJATELJSTVO NE POZNA MEJA
3D pokal Geopark Karavanke je 
nastal iz dolgoletnega povezova-
nja s kolegi z avstrijske Koroške. 
Po besedah Edija Wallischa, orga-
nizatorja pokala na Lužah pri Žele-
zni Kapli, se s takšnim sodelova-
njem ohranja skupna naravna in 
kulturna dediščina ter krepi čez-
mejno prijateljstvo. 
NEKDANJI BRITANSKI ŠAMPION 
MARTIN BROWN UŽIVAL KOT 
GLEDALEC
Tekmovanja so se udeležili šte-
vilni obiskovalci, ki so tako ali dru-
gače zaznamovali svet lokostrel-
stva. Med njimi je bil tudi nekda-
nji član britanske državne loko-
strelske reprezentance in britanski 
šampion Martin Brown iz Londo-
na. Brown sicer ni tekmoval, am-
pak je neizmerno užival v ogledu 
tekmovanja, naravi, prijetni druž-
bi prijaznih ljudi in starih prijateljev. 
Veliko podporo dogodku je izka-
zala županja občine Solčava Ka-
tarina Prelesnik. V svojem govoru 
je poudarila pomen mednarodne-
ga sodelovanja in organizatorjem 
zaželela uspešno nadaljnje sode-
lovanje.  
Z LOKOSTRELSTVOM V SVET 
Z izvedbo je bil zadovoljen tudi 
direktor finalnega tekmovanja 3D 
pokala Karli Gradišnik, ki je kot po-
budnik in ustanovni član Lokostrel-
skega kluba Indiana v Zgornjo Sa-
STRELSKI KLUB MENINA
Štiri stopničke na državni 
tekmi
Na stopničkah so po tekmovanju stali kar štirje člani Strelskega društva 
Menina (z leve): Marijan Hanžekovič, Borut Kolar, Primož Kopušar in Ciril 
Kolar. (Fotodokumentacija SD Menina)
Ob otvoritvi novega strelišča je 
Strelsko društvo Hrvatini organizira-
lo državno tekmovanje, ki so se ga 
udeležili tudi člani Strelskega društva 
Menina. Med zmagovalce posame-
znih kategorij sta se zapisala Marijan 
Hanžekovič in Primož Kopušar, dru-
go mesto pa sta vsak v svoji katego-
riji osvojila Ciril Kolar in Borut Kolar.
ŠS
vinjsko dolino pripeljal 3D loko-
strelstvo - šport, ki v ljudeh spro-
šča prvinski adrenalin. Z aktivnim 
delom na tem področju in s svoji-
mi športnimi uspehi je postal am-
basador doline v Sloveniji in sve-
tu. Pod njegovim okriljem je bilo le-
ta 2001 izvedeno tudi 3D evropsko 
prvenstvo v Logarski Dolini. Z loko-
strelsko ponudbo na svoji kmeti-
ji še danes presega tradicionalno 
turistično ponudbo. Na nepozab-
no preizkušnjo se lahko podajo tu-
di začetniki, saj se osnov streljanja 
z lokom naučijo pri Gradišnikovih. 
Tjaša Pečovnik
Veščino lokostrelstva je človek nekoč uporabljal za lov in bojevanje, danes 
pa je streljanje z lokom v tarčo priljubljena športna aktivnost. 
(Foto: Tjaša Pečovnik)
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 21
Šport
LOKOSTRELKA TINA GUTMAN NA SVETOVNIH IGRAH
Za kolajno je zmanjkalo le 
malo
Tina Gutman je svetovne igre končala tik pod stopničkami. 
(Foto: osebni arhiv)
Svetovnih iger, ki so potekale na 
Poljskem, se je udeležila tudi Tina 
Gutman, članica Lokostrelskega 
kluba Gornji Grad. Med 12 tekmo-
valkami je v kategoriji goli lok za-
sedla 4. mesto.
Svetovne igre se odvijajo vsa-
ka štiri leta za neolimpijske športe. 
Nanje se lahko uvrstijo le najboljši, 
v lokostrelstvu samo 12 najboljših 
tekmovalcev. Tina je tekmovala v 
poljskem lokostrelstvu (arrowhead 
12+12), kjer se v kvalifikacijah stre-
lja na dvanajst tarč z znanimi raz-
daljami in dvanajst tarč z neznani-
mi razdaljami. 
Po kvalifikacijskem dnevu je 
bila s 308 krogi odlična druga. 
V polfinalnem boju, kjer se stre-
lja na štiri tarče z znanimi razda-
ljami, je za krog zaostala za Šve-
dinjo  Lino Bjorklund (47:48). V 
boju za bronasto odličje je izgu-
bila proti Čehinji Martini Macko-
vi (41:51).
Štefka Sem
DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI
Mladi Savinjčanki državni 
prvakinji
Maja Marolt (levo) in Iza Zbičajnik sta državni prvakinji v kategoriji do 
petnajst let. (Foto: JM)
Kongresni trg v Ljubljani je 20. 
julija gostil finalne tekme državne-
ga prvenstva v odbojki na mivki za 
mlajše kategorije, kjer sta nastopili 
tudi Mozirjanka Maja Marolt in Iza 
Zbičajnik, katere korenine prav ta-
ko izvirajo iz Mozirja. Postali sta dr-
žavni prvakinji v kategoriji do pet-
najst let ter osvojili še tretje mesto v 
kategoriji do sedemnajst let.
Mladi odbojkarici sta najprej z 
rezultatom 2:1 v nizih premaga-
li tekmici iz Prekmurja Gajo in Aj-
do Kuhar in posledično postali dr-
žavni prvakinji v kategoriji do pet-
najst let. S tem sta ponovili uspeh 
izpred dveh let. Maroltova in Zbičaj-
nikova bi se v kategoriji do sedem-
najst let nato morali znova pome-
riti s sestrama Kuhar, tokrat v tek-
mi za tretje mesto, a sta nasprotni-
ci zaradi izčrpanosti bili primorani 
dvoboj predati.
Maja Marolt in Iza Zbičajnik sta 
sicer članici Ženskega odbojkar-
skega kluba Braslovče, obiskujeta 
pa osmi razred osnovne šole.
Primož Vajdl
NOGOMETNI KLUB LJUBNO
Foršt gostil mlade in starejše nogometaše
Mladi ljubenski nogometaši so se pomerili z vrstniki iz Mozirja, Radeč in 
Celja. (Foto: Primož Vajdl)
Člani Nogometnega kluba 
Ljubno so v soboto, 29. julija, zo-
pet pripravili festival nogometa. 
Na njem so se predstavile mla-
de selekcije ljubenskega kluba 
kot tudi njegovi nekdanji člani. 
Dogodka, ki je trajal cel dan, se 
je udeležilo lepo število obisko-
valcev.
PRVI NA IGRIŠČU 
NAJMLAJŠI
Najprej so se na igrišču na 
Forštu predstavili nogometaši 
selekcij do devetega, enajste-
ga, trinajstega in petnajstega 
leta starosti. V prijateljskih tek -
mah, ki so trajale eno uro, so se 
domačini pomerili z nogometa-
ši Mozirja, Radeč in Šampiona 
iz Celja. 
člane ljubenskega kluba, ki so po 
končani osnovni šoli svoje nogo-
metno znanje nadgrajevali v dru-
gih slovenskih klubih v Celju, Vele-
nju, Ljubljani in drugod, ter igralce, 
ki so svoj čas v dresu ljubenskega 
kluba uspešno igrali v nižjih ligah.
NAMEN FESTIVALA PRIJATELJSKO 
DRUŽENJE
Kot je povedal trener nekaterih 
mlajših selekcij Ljubnega Lenart So-
lar, je rdeča nit festivala prijateljsko 
druženje otrok preko nogometa. Ta-
ko tudi končni rezultati niso bili po-
membni. S festivalom želijo člani 
kluba obiskovalcem pokazati, da na 
Ljubnem dobro delajo z mladimi in 
da Zgornja Savinjska dolina premo-
re ogromno nogometnega talenta.
Primož Vajdl
NA DELU NEKDANJI ČLANI NK 
LJUBNO
Za najmlajšimi so na ljubensko 
zelenico stopili še igralci treh lju-
benskih članskih ekip. Med se-
boj so se pomerile ekipe genera-
cij 1979, 1990 in 1997. Obiskoval-
ci so v teh ekipah videli nekdanje 
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 22
Šport
TEKAČICA MATEJA MLINAR IZ ŠENTJANŽA
Ob spominu na Mali maraton Mozirja dobi še danes kurjo polt
Mateja Mlinar pravi, da ji tek daje občutek 
sproščenosti in svobode. (Foto: osebni arhiv)
Mateja Mlinar iz Šentjanža, ki sedaj že lep čas 
živi v Mariboru, je mlada mamica, ki se je s te-
kom začela ukvarjati že v osnovni šoli. Tek ji da-
je sproščenost, svobodo in občutek, da lahko v 
kratkem času zase naredi veliko.
ZAČETEK TEKAŠKE KARIERE V 
OSNOVNI ŠOLI
Matejo je proti koncu osnovne šole na šol-
skem krosu opazil trener Tomislav Popetrov, 
pod okriljem katerega je vrsto let trenirala tu-
di slovenska olimpijka Jolanda Čeplak. Pri te-
ku ji je najbolj všeč dejstvo, da lahko v preteče-
ni uri zase naredi izredno veliko. Prej je kolesa-
rila, ob tem pa imela občutek, da potrebuje za 
vsakodnevno vadbo več ur, da lahko doseže že-
lene učinke. Izziv pri teku ji je tudi, da se trudi te-
či dlje in hitreje.
PRIORITETE NE DOPUŠČAJO IZGOVOROV
Ko je pričela z redno vadbo teka, se je ob tem 
učila discipline, ki ji je omogočila, da je posta-
la bolj organizirana oseba, ki ima točno dolo-
čene prioritete, ki ne dopuščajo izgovorov. Vsak 
trening, teče petkrat tedensko, je sestavljen iz 
ogrevanja, glavnega dela in izteka. Sama rada 
poudari, da brez slednjega ni pravega učinka, 
čeprav tekači na to pozabljajo. Iztek mora biti 
kvaliteten, ravno tako kot sam tek. 
VSESKOZI POD DROBNOGLEDOM
Svoje aktivnosti vedno planira, tako tudi ci-
lje. Rada vadi pod vodstvom osebe, ki ji zau-
pa. Njen trener je sedaj Borut Podgornik, mož 
izredno uspešne slovenske atletinje Helene 
Javornik. Tudi od slednje pridno srka nasve-
te in znanje. Tudi njen partner je osebni trener, 
zato je tako rekoč vseskozi pod drobnogle-
dom.
POLEG ŠPORTA NAJDE ČAS 
ŠE ZA PETJE
Ob teku se ukvarja tudi z drugimi športi. Rada 
vozi gorsko in cestno kolo, hodi na Pohorje in iz-
vaja vaje za moč. Ob tem tudi prepeva, saj izha-
ja iz glasbene družine. Vse skupaj dobro kombi-
nira z zaposlitvijo v Slovenski vojski, kjer je zapo-
slen tudi njen partner.
LEPI SPOMINI NA MALI MARATON 
MOZIRJA
Matejini cilji niso zgolj športne narave, čeprav 
si želi teči še več in še bolje. Veliko ji pomenita 
tudi družina in dom. Ko obuja spomine in raz-
mišlja, kateri tek ji je doslej pomenil največ, 
se spomni na Mali maraton Mozirja, kjer jo je 
spremljalo ogromno navijačev. Slednji so tako 
bučno navijali zanjo, da je v cilj dobesedno po-
letela. Ob spominu na tisto vzdušje dobi še da-
nes kurjo polt.
Benjamin Kanjir
2. MEDENI TEK V GORNJEM GRADU
Zmagovalec Armend Berisha z novim rekordom proge
Start in cilj Medenega teka sta bila na gornjegrajskem športnem igrišču. (Foto: Štefka Sem)
Tretjo soboto v juliju so člani Športnega 
društva Gornji Grad organizirali drugi Medeni 
tek, ki se ga je udeležilo skoraj šestdeset teka-
čev, ki so se pomerili na deset- in trikilometrski 
progi. Močna konkurenca tekačev v vseh kate-
gorijah je prinesla nov rekord daljše proge, naj-
hitreje jo je pretekel Armend Berisha s časom 
34:37. 
V ŽENSKI KONKURENCI NAJHITREJŠA 
TINA ČESNIK
Proga za Medeni tek je speljana okrog Gornje-
ga Grada s startom in ciljem na športnem igri-
šču, en krog ima dobre tri kilometre. Na daljši 
progi je nov rekord proge postavil Armend Be-
risha, drugi je bil Teodor Majcenovič in tretji Da-
vid Begič. V kategoriji veteranov (letnik 1970 in 
starejši) je zmagal Boštjan Štiglic. V ženski kate-
goriji je zmagala Tina Česnik, druga je bila Berni 
Čeplak in tretja Darinka Presečnik, med veteran-
kami je bila najhitrejša Natalija Roškar.
NAJMLAJŠI TEKAČ STAR 14 LET, 
NAJSTAREJŠI 73
Na trikilometrski progi je zmagal Alen Šuba-
šič, drugi je bil najmlajši tekmovalec, 14-letni Ti-
motej Dobrila, in tretji domačin Anže Veršnik. 
Med članicami je zmagala Nea Meh, za njo sta 
se uvrstili Barbara Kladnik in Klara Atelšek. Med 
veterani je bil najhitrejši Marko Gluk, med vete-
rankami Veronika Kvatrnik. 
Najboljši so prejeli medalje in praktična dari-
la, najhitrejša tekača na daljši progi pa tudi de-
narno nagrado. Presenečenje je pričakalo tudi 
najstarejšega in najmlajšega tekmovalca.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 23
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni-
ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. 
ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
Dežurne službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so-
botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu-
di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so 
možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Kronika, Zahvale, Informacije, Oglasi
Za vso tvojo dobroto,
ostala je beseda hvala,
ki v srcih bo ostala
in večno lep spomin na te.
V SPOMIN
Minili sta leti, odkar ni več med nami 
drage sestre in tete
Pavle SOLAR
iz Ljubljane
18. 2. 1943 - 30. 8. 201 5
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu 
in ji prižgete svečo.
Sestre Vera, Ivica in Mara z družinami
• NASILNI PARTNER SE JE UKVARJAL Z DROGAMI
Nazarje: 25. julija v dopoldanskem času je policijska patrulja 
obravnavala kaznivo dejanje nasilja v družini. Ugotovljeno je bi-
lo, da je partner že dlje časa v prisotnosti mladoletnih otrok izvajal 
psihično in fizično nasilje nad svojo partnerko. Osumljenemu je bil 
izrečen ukrep prepovedi približevanja. V nadaljevanju postopka je 
bil v stanovanju najden še manjši laboratorij za gojenje prepove-
dane droge. Policisti so droge zasegli in zoper osumljenega poda-
li kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. 
• SKAVT SE JE OPEKEL
Delce: 25. julija ob 12.20 se je v taboru v Delcah poškodoval 
skavt. Do poškodbe je prišlo med taljenjem voska za bakle na plin-
skem gorilniku. Skavta je vosek opekel po obeh rokah in po obra-
zu. Posredoval je helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo nuj-
ne medicinske pomoči z Brnika, poškodovanca z opeklinami so 
prepeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Bočna so 
zavarovali kraj pristanka helikopterja in nudili pomoč reševalcem. 
• VOZILO OBSTALO NA STREHI
Robanov kot: 29. julija zjutraj je kolesar med vožnjo proti Logar-
ski Dolini med Lučami in Solčavo, v bližini Robanovega kota, na 
nabrežini Savinje opazil poškodovano in prevrnjeno vozilo, v kate-
rem ni bilo nikogar. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so za-
varovali kraj dogodka, odklopili akumulator, nudili pomoč polici-
ji pri usmerjanju prometa in s tehničnim posegom s pomočjo dvi-
gala dvignili vozilo nazaj na cestišče. Ugotovljeno je bilo, da se je 
voznik med vožnjo izogibal živali na vozišču, zaradi česar je trčil 
v odbojno ograjo in zdrsel z vozišča. V nesreči se je lahko teles-
no poškodoval. 
• NAPADEL OBISKOVALCE PRIREDITVE
Ljubno ob Savinji: 29. julija v nočnem času je v bližini prireditve 
Flosfest prišlo do kršitve javnega reda in miru. Zaenkrat še nezna-
na oseba je fizično napadla tri obiskovalce. Policisti še ugotavlja-
jo identiteto storilca.
• PREVRAČAL JE MIZE
Ljubno ob Savinji: 30. julija v jutranjem času je patrulja interve-
nirala na prireditvenem prostoru Flosfesta, kjer je kršitelj prevra-
čal mize in se nedostojno vedel. Za kršitev mu je bil izdan plačil-
ni nalog. 
• NAPADEL GA JE SIN
Mozirje: 30. julija se je na policijski postaji zglasil občan in naz-
nanil, da ga je fizično napadel njegov sin. Med prepirom ga je tudi 
lahko telesno poškodoval. Zoper napadalca sledi kazenska ovad-
ba na pristojno državno tožilstvo.
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 24
Za razvedrilo
OBSTAJAJO UDOBNEJŠI STOLČKI OD ŽUPANSKEGA
Stanko Ogradi in Franjo Naraločnik, gornjegrajski in ljubenski žu-
pan: »Lahko se smejiš, ko si najbrž že pozabila, kako naporno je bi-
ti na županski funkciji!«
Majda Podkrižnik, nekdanja nazarska županja: »Kdo pa vaju si-
li, da se ukvarjata s politiko? Veliko udobnejše je sedeti na kakšnem 
drugem stolčku ...«
(Foto: FA)
MOČ (PRAVE) REKLAME
K dobremu avtomobilu po merilih avtomobilske promocijske lo-
gike spada tudi dobra, lepa, privlačna manekenka, hostesa ali kar 
prodajalka. Na srečanju oldtimerjev na Ljubnem se je tokrat pojavil 
še neznani model mercedesa 170, letnik 1952, ob njem pa privlač-
na gospa, ki pa limuzine ni prodajala. A se je takoj po prihodu tam 
kar trla množica; vsi so si ogledovali 65 let star mercedes, nihče pa 
… no, resnica je, da nekateri avta sploh niso opazili. Sovoznica Rena-
ta Meh pa se je prav za Cvetke SN postavila, kot se spodobi za sa-
mozavestne dame, ki vedo kaj hočejo!
STAROST
Jože Miklavc: »Gospod, ali ste prvi lastnik tega lepotca iz leta 
1928?«
Marija Miklavc – Jožetova žena: »Jože, pa ja vidiš, da je možakar 
precej mlajši kot  njegov avto.«
(Foto: FA)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA
Veronika Podgoršek: Ljubezen 
na terapiji
Znana psihoterapevtka dr. Vero-
nika Podgoršek v vodniku po lju-
bezni, ki ga je napisala na osnovi 
svoje dolgoletne terapevtske pra-
kse, obdela teme, kot so: ljubezen, 
zaljubljenost, intimnost, spolnost, 
odgovornost zase, komunikacija, 
otroci, tipi afer ipd.
Vodnik po ljubezni je priročnik 
za vse, ki želijo biti srečni v partner-
skem razmerju, ter tudi za vse tiste, 
ki se radi poglabljajo v globine svo-
je duše. Kot so zapisali v Bukli, pos-
tavi zato na vsak zakaj in nam po-
maga, da se vidimo v novi, drugač-
ni luči. Izjemen prispevek k literatu-
ri o partnerskih odnosih.
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 26
Petek,
4. avgust
ob 19.00. Kulturni dom Ljubno 
Svečana proslava ob občinskem prazniku
ob 20.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Srečanje z ljudskimi godci
Sobota,
5. avgust
ob 7.00. Avtobusna postaja v Lučah
Planinski pohod Smrekovec–Travnik–Loka-Luče
ob 8.00. Pred hotelom Benda v Mozirju
Kmečko rokodelska tržnica
ob 9.00. Športni park Radmirje
Turnir v odbojki (moške dvojice)
ob 9.00. Športni park Foršt, Ljubno ob Savinji
Nogometni turnir za pokal Flosarja in memorial 
Srečka Solarja
ob 9.30. Smučarsko–skakalni center na Ljubnem 
ob Savinji
Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Flosarja
ob 10.30. Golte
Borovničev pohod na Smrekovec
ob 14.00. Športni park Radmirje
Turnir v odbojki (ženske dvojice)
ob 17.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi
Maša z blagoslovitvijo obnovitvenih del cerkve in 
kapele sv. Ane
ob 19.00. Prireditveni prostor v Solčavi
Slovesna prireditev ob občinskem prazniku občine 
Solčava z razvitjem prapora Čebelarske družine 
Antona Herleta Solčava
ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Flosarski večer s skupino Čuki
Nedelja,
6. avgust
ob 15.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Prikaz dejavnosti ob spravilu lesa s hribov do žage 
in flosa
ob 15.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago
ob 16.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Prikaz spravila lesa po riži
ob 16.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Udiranje in spust flosa po reki Savinji
ob 17.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji 
Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob 
Savinji
ob 18.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosarski večer z ansamblom Alpski kvintet
 Ponedeljek,
7. avgust
ob 15.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici
Otvoritev teniškega turnirja za moške in ženske
Torek,
8. avgust
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
Sreda,
9. avgust
ob 17.00. Igla
24-urni plezalni maraton na skalni osamelec Igla - 
pleza Samo Supin
Četrtek,
10. avgust
ob 1 1.00. Juvanova hiša v Lučah
Pričetek dnevov odprtih vrat v Juvanovi hiši
ob 15.00. Okrepčevalnica Logar v Krnici
Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki
ob 19.00. Kulturni dom Luče
Osrednja proslava ob občinskem prazniku s 
podelitvijo občinskih priznanj
ob 21.00. Šolsko igrišče v Lučah
Koncert Severe Gjurin in Mihe Krakerja
Napovednik dogodkov
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372. 
Prodam 7,5 mesecev brejo telico, 
pasme čb-ls-čb; gsm 041/755-
538.
Prodam kravo sr, brejo 8 mesecev, 
tretja telitev; gsm 070/537-588.
Prašiče mesni tip, linija 12, tež-
ki cca 25 kg, prodam, 2,5 eur/kg, 
možna dostava; gsm 041/372-
040.
DRUGO – PRODAM
Prodam metrska drva in kosta-
njeve kole, možna dostava; gsm 
031/501-250.
Drva suha, metrska, bukev, mo-
žen razrez na kratko in prevoz, pro-
dam; gsm 031/585-735.
Zelo ugodno prodam kovinsko 
posteljo dim. 90 x 200 z jogijem in 
dnom; gsm 070/70-70-38.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta-
la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po-
ceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menja-
va zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kme-
tijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-
505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, 
traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 
041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
Nov jogi, 100 x 200 cm, prodam za 
130 eur; gsm 041/348-884.
Prodam žagovino za nastilj; gsm 
031/716-809.
Prodam prednje traktorske uteži za fi-
at new holland (400 kg) in ročice za 
kiper prikolico; gsm 051/366-124.
NEPREMIČNINE
Kupim bivalni vikend ali manjšo hi-
šo v ZSD; gsm 070/708-154. 
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
Najamem manjši skladiščni pros-
tor v Mozirju, Nazarjah ali okolici; 
gsm 040/220-643.
Stanovanje cca 80 m2 na Ljub-
nem, pritličje, 35.000 eur; gsm 
040/677-046.
OSEBNI STIKI
Živeti želim s prijaznim, samskim 
dekletom; gsm 041/229-649. 
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017
Oglasi
27
Kolikokrat ste že »poslikali« za-
nimiv in prijeten dogodek, digital-
nih fotografij pa nikoli več pogle-
dali? Fotografije v svoji fizični po-
javni obliki nikoli ne bodo in niti ne 
smejo izumreti. Človeški spomin je 
namreč dokaj temeljita stvar, ni pa 
trajna - zato moramo za trajne spo-
mine poskrbeti sami. 
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opi-
sali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za 
naše spomine, ujete z digitalnim fotoapa-
ratom. Govorimo o tematski knjigi, v kate-
ro so vkomponirane naše slike, besedilo, 
ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čis-
to sami oblikujemo kar preko spleta. 
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? 
Omenjeno storitev ponuja za mno-
ge že znana spletna stran Fotoknjiga.
net. Sistem Fotoknjiga.net deluje to-
rej preko interneta, zato na domačem 
računalniku ni potrebna nikakršna na-
mestitev programske opreme. Storitev 
je brezplačna, uporabnik plača le stro-
ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odlo-
či. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema 
Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki 
je potrebno za ustvarjanje, pa je mogo-
če osvojiti v zelo kratkem času. 
PREDNOSTI FOTOKNJIGE 
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, 
so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-
toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih 
bo z veseljem pokazal prijateljem in so-
rodnikom - malce drugače kot klikanje 
po prenosniku, mar ne? 
Ohranite 
spomine na
počitnice
Fotoknjiga v primerjavi s klasični-
mi fotoalbumi nudi veliko možnosti 
pri ustvarjanju. Kombinacij med ozad-
ji in postavitvami okvirčkov je ogromno, 
vedno pa lahko tudi sami prispevamo h 
končnemu videzu. 
KOMENT ARJI FOTOGRAFIJ 
Kdor je že kdaj urejal običajen foto-
album, dobro pozna težave pri pisa-
nju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri 
drugih pa je to opravilo zamudno - sploh 
pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo-
to knjigi je to enostavno. Pod vsako fo-
tografijo lahko napišete kratek komen-
tar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, 
dokler z njim niste zadovoljni. 
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS 
Kot lastnik digitalnega fotoaparata 
imate gotovo veliko fotografij na raču-
nalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi 
naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-
toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-
toknjigo, obenem že delate izbor foto-
grafij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo 
fotostudiu, in ko fotografije postavite v 
fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, 
ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdela-
nih fotografij v fotoalbum. 
KOMU JE NAMENJENA 
FOTOKNJIGA? 
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki ni-
majo posebnega oblikovalskega znanja, 
vseeno pa bi radi iz svojih fotografij na-
redili nekaj več. Če pa izdelanim predlo-
gam dodamo še svojo umetniško žilico, 
bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na 
internetu, zato ni 
potrebna instalacija 
nobenega programa. 
Otročje lahko boste 
dosegli izredno lepe 
rezultate tudi brez 
oblikovalskega znanja.
Spomini nimajo cene.
Slika pove več kot tisoč besed.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
www.fotoknjiga.net
Savinjske novice št. 31, 4. avgust 2017 28