90 številka.
V Trstu, v soboto dne 28. julija 1894.
Tečaj XIX.
nKDINO«T"
iihaja po trikrat na teden r lastili ii-danjih ob torkih, AatvlHIh 'n ■®bot»h. Zjutranje iidanje ii-h»ja ob 6. uri zjutraj, Ttiorno pa ob 7. uri T®čer. - Obojno tedanje stan«: " J«đen m««ec . f. —.»o, izveu Avstrije f. 1.40 •a trV mesec. , „ 2,60 .	4 —
sa pol leta ... 5,- . ; . ■a n. leto . . 10— . . . i«._ Na ssrsčbe | rei pritožen« naročnine >•
R e jemlje oilr. Posamično iteriike «e dobivajo r pro-dajalnicah tobaka v lr*tu po a nri., » Oorirt po 9 n*4. Sobotno večerno iidanje v Irttu M ni., v Goric« « ni.
EDINOST
Oglasi se rakune po tarifu * petitu, ta natloTf i debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor ob-tja i avadnih »rutic. I'imlmia osmrtnicu in jivnozahvale, domači oglasi itd. r aru naj n po pogodbi.
V »i dopisi naj s • oSiljajo urifilni«t»u : ulica Cascran At. l:t. V«>iku piMiio mora biti frankoTano, k - nef,ankovana to ne •prejjtnajo. Rokopisi ho ne »račajc.
Naročnino, reklamacijo in oglaso sprejema upravnimtro ulica Casorma 13. Odprte reklamacije to proste pofttnine.
Glaailo aloventketfa političnega društva za Primopako
„ T »MnoeM Je mor /
I
Istrski Italijani pa sedanji zistem.
Italijanka gospoda istrska hočejo torej ▼ o p o i i j o, ako smemo verovali njih glavnim glasilom. Ali proti komu P S tem vpra-ianjem ei rasbijamo glavo že par dni. Je pa tudi rea ćud no — kajti kaj takega ni ćuti •lekarni dan —da stranka, ki ima v a e v •vojih rokah: noš in maslen hleb, da taka atranka ateia avojo roko po grenkem kruhu oposicije.
Po laslugi uprav noustrosne volilne geometrije Sohmerlingove so italijanska go-•poda politiški gospodarji v dežel); po stari tradiciji naiih vlad je vaa politika državna uprave prikrojena t varstvo in saščito italijanskega kot „jedinega kulturnega življa na Primorskem*; vrhovna cerkvena oblast v Poreču je kri od njih krvi vilic vtemu kri-čečemu protislovju med načeli cerkve kato-liike in verskimi naaori italijanske gospode
	—--in vendar krije po opoaioiji l
Sodeč po pisavi glasil radikalne gospode morali bi misliti, da so se •iromtšni Italijani ie le aedaj vsdramiii is letargije — da ao ae ie le aedaj jeli zavedati tožnega in aramot-nega položenja svojega. Italijanska narodnost je dospela — tako trde — kraj propada po krivdi — odprite avoje oži, čitajte in strmite 1
—	naie birokracije!! Ta poalednja da neguje narodno vprašanje. Narodno vprašanje in a istim tesno cvesana notranja politika hočeta kvariti italijanaki značaj dežele. Ves sedanji sistom ni drugega kakor — ni-kari misliti, da se šalimo, tako stoji črno na belem — komedija, koji je namen slepiti osrednjo vlado, da ta poslednja odobruje politiko, nasprotno ne samo načelom dobrega vladanja, ampak tudi celo naravnim sa-konom, ki so po vseh deželah temelj sooijal> nomu in civilnemu življenju.
Tako slikajo italijanska glasila sedanje numere po Istri. Ali ni ta slika groson falsifikat P! Po tej nečuveni falsifikaciji prihajajo seveda do saključka, da treba delati s vsemi silami v premembo tega listema. V doaego tega namena imajo gospoda pri roki polno vrečo dobrih nasvetov, Ali ni da bi se človek smijal do raspoka, ako čuje n. pr., da hočejo ti arditeši odslej proučevati etnografske (narodnostne) rasmere po Istri, da na podlagi tega proučevanja dokažejo alavni vladi, kaka grosna krivica ae godi italijanskemu življu po sedanjem siatemu P 1 Torej na podlagi etnografskih podatkov hočejo do* kasati, da ima italijanaki živelj pravico do obsolutnega gospodstva 111 Povejte nam ljudje božji, ali more segati že dalje človeška dri-noat P t Ne treba dokasovati, kako krivične in
PODLISTEK.
»taki upov«
Mf/odovinska povest iestnt^etrga veka.
—	Spisal Avgust Šenoa. Preloiil J. P. Planinski. —
—	Kar je vsem, odgovori kmet, ni imela česa gristi. Včeraj ji je prinesel mož a Šta-jarakega hlebeo kruha, del je deset ur daleč. In ona je pojedla vae do mrve in padla mrtva/
—	Na zdravje, nasmeje se Gušetič, da, danea ste pri nas aamo dve bitji siti: Tahi na Soaedu in črv v grobu. Ali — povabili ae bomo tudi mi v gosti. Z Bogom, botra Kata I Da, rea, recite Jani, naj ae varuje. Peter Bošnjak se amuka okolu nje kakor Bkobeo okolu piščeta. Vem, da je poštena
—	ali Bošnjaku je bil sam vrag za botra, ako ne Tahi. Utegnilo bi biti slo. Z Bogom!
—	Ne bojim ae za Jano, boter l Z Bogom I odgovori Kata in gre v hišo.
*
* *
V vas pridirja na konji Peter Bošnjak z dvema človekoma, od katerih je vsak vodil ob konopoi tolpo lovakih paov. Pred
goroatasne ao tožbe Italijanov proti sedanjemu sistemu, saj nam pričajo dogodki slehernega dne o nasprotnem. Ali to presega naš preprosti razum, da se gosp6Ja drznejo sklicevati na etnografske odnašajo. Ali gospoda res niso več pri zavesti ? ! Ali hočejo rea spletati bič, kateri mora slednjič padati le po njih plečah P I Ali nimamo še dovelj podatkov—katere so, nota bene, nabrali gospdda sama —, kateri pričajo, da Italijani nimajo niti sence kakega pravnega naslova do gospodstva v Istri P Kaj nam pravijo podatki ljudskega štetja P Ali nam ne pravijo, da Italijani sestavljaje komaj tretjino prebivalstva v deželi P Kdo je izvel to štotje P Ali je ni isvela po svojih slepo udanih organih uprav ona stranka, koja hoče sedaj s nova „proučevati* etnograflške odnošaje P Po takem bi moral človek misliti, da je zadnje ljudsko štetje grozen falsifikat, kojega so zagrešile italijanske avtonomne oblasti — sebi na kvari Ali se ne upira zdrava človeAka pamet takemu domnevanju P No, prav imajo gospoda: podatki zadnjega ljudskega štetja nikakor niao prava in pristna alika narodnostnih razmer v deželi istrski 1 In mi sami bi želeli, da bi se tudi slavna osrednja vlada potrudila, da se z a n es 1 j i v i m potem ob* vesti o resničnih narodnostnih odnošajih.
Nam se ni bati takega proučevanja, kajti vapeh bil bi le ta, da se oavedoči ves avet, dt, sedanji zistem ni nikaka komedija s ozirom na koristi Italijanov, pač pa, da je vae kričanje italijanskih naailnikov is najnovejše dobe najgnjusuejia komedija, kolikor so jih dosedaj uprizorili v tej stroki izredno iznajdljiva gospoda. Gospdda naj se nikar ne igrajo s ognjem, kajti: Quod deus perdero vult, dementat prins — kogar ho-čejo bogovi uničiti, udarijo ga slepoto. Slavno občinstvo bode menda verjelo našemu satr-dilu, da razmerje našo do sedanjega sistema na Primorskem ni tavno ljubovnega anačaja, ter da nimamo vsroka ogrevati se sanje; vendar nas silita ljubezen do pravice in krščanska Ijubezun do svojega bližnjega k izjavi, da je sedanji sistem nedolžen kakor novorojeno dete na vsem „tuinem položonju* Italijanov istrskih.
Rasburjenoati italijanskih politikov je iskati vzroka kje drugje : vidijo namreč, da ao resnični odnošaji močnejši nego pa vaa njih zla volja in njihovo sovraštvo do nas: slutijo namreč, da njihovo nadvladje mora pasti, ker je nenaravno. To spoznanje jih dela besne. Kor pa nočejo priposnati te resnice — kdo bi podpisoval smrtno obsodbo samemu sebi P! — pa iščejo krivcev — med svojimi saščitniki!
hišo starešine Ivana Horvata postoji, a tolpa psov začne skakati, cviliti in lajati.
—	Kje je starešina P zakliče s konja služabnik. Gospodar pride pred vrata.
—	Ali si nabral po vasi hrano za gospodske pse P zadere se Peter.
—	Za pet ran božjih I sklene starešina
roke, čemu nam vodite semkaj te pse, ko
Bami od gladu poginjamo P Danes smo že troje pokopali.
—	Kaj to meni mari P nasmeje se sluga, meni ni do vas, ampak do psov mojega gospodarja, Zapoved je, da morate pse hraniti, ne prašam s čim.
—	Ali odkod naj dobimo hrane, ko sami glojemo hrastov lub P
—	Gj poznam vas jaz, mrcine. Mar vam ne nosi vaš pop iz Zagreba kruha, mar vam ga ne daje gospa Marta iz Mokrio P Hrane za pse dajte I
—	Da, župnik nam jo prinesel nekaj kruha, da ga razdelim mej bolnike.
—	Hrane daj ! Moža, kar v hišo ! za-kriči Peter in švrkne sodnika z bičem po lici. Moža navalita v hišo in v kratkem prinesete košarico črnega kruha.
Gospoda nam napovedujejo grozne boje v deželnem zboru. Nas ne vznemirjajo te grožnje ni najmanje, ker vemo, da tudi naj-groznejši ropot ne premeni lici dežele. Z jedno strani se še veselimi te nove taktike radikalne gospčde italijanske, kajti tako do-ženejo še najprej dokaz, da se tudi sedanjemu zistemu na Primorskem ni posrečilo spoprijasniti italijansko stranko s avstrijsko mislijo — jednake pravice za vse! Tako apozaanje utegno kaj ugodno vplivati na nadaljni razvoj stvari, seveda v nasprotnem z mi slu nego si Žele nestrpneži.
DOPISI.
I« Salam 25. julij«. 1894. [Itv. dop.] Z velikim veseljem sem čitala v zadji „Soči* vest, da ao vrle Kobaridčanke osnovale svojo žensko podružnico av, Cirila in Metoda.
Tako je prav, vrle rojakinje 1 Pokazale ste avetu, da še ni samrl med Vami čut narodne saveati; marveč da je vedno tlela iskrica, kojo ao sanetili budite!ji Kobarid skega trga. Bog daj, da bi ona iskrica, katera je tlela dovelj dolgo, sanetila mogočen plamen — požrtvovalnega rodoljubja.
Tudi vrla gospioa Šlundrova je pokazala, da je vredna nečakinja svojega uzor-nega strios. našega dičnega gorskega slavoa. Pa kako bi bilo mogoče drugače, kakor da je nečakinja našega Simona Gregorčiča — savedna Slovenka I
DA, savednih Slovenk nam poutanjkuje, Pomanjkuje nam žen, ki bi hotele vso žrtvovati sa blagor domovine in ki se ne strašijo pokazati očitno pred vsem svetom, da ljubijo teptani svoj rod.
Milo nam de, ko vidimo, koliko se trudijo nsši moški rodoljubje in kako sastavljaj© vse svoje moči v prid domovine. In vendar: kako malo vspeha ima ves njih trud. Kdo je kriv na tem, da ves ta trud rodi tako malo sadu P Mnogo je kriva na tem okolnost, da nam nedostaje savedoih slovenskih mater.
Imamo pesnikov, pisateljev, učenjakov; a saboleti nas mora v srce, oko so vprašamo, kaj bode is njihovih otrok P Ali bodo tudi ti zavedni Slovenci P
V žalosti si sakrimo svoj obraz.
In zkaj ne P Saj so očetje savedni narodnjaki in morda oolo delavci na narodnem polju 1 Zato ne, ker so njih žene, osiroma matere ali tujke, ali pa ae ne savedajo svoje narodnosti.
Začeti treba torej v družini, tu je podlaga vaemu. Kaj nam pomaga] narodnjak, ki dela javno, avojo deca pa aane-
—	Aha! ali vidiš, lopov P Dajta aem košarico I Halo I Halo I pokliča Peter pse in prelomivši vsak hlebček na dvoje, meče kruh mej živali, katere poskakujejo besno okrog konja, halo 1 halo! Dober tek 1 Ha, ha ! le jejte, le glojte I
Saj vaa je tudi pop enkrat že nasitil.
Režč ae trga tolpa paov sa kruh, sto-kaje ai pokriva atarašina ranjeno lice. Malo dalje pa atoji vaški avet, žene, otroci, staroi, auhi, bledi, odprtih ust. Krvave oči jim bol-ščć v to pasjo gostijo, krvave oči ae jim hočejo iavaliti. Režč in žvečijo psi, a mrtvaški
zvonček poje, Peter pa vpije: Halo 1 Halo 1 * •
*
—	Oče duhovni, reče Gubec Babiću, sedeč ta Bkromno miso župniškega dvora, dočim Ilija prekriženih rok atoji pri oknu, dalje ae ne more. Ne bo nas več varala gospoda svojo pravico. Na svetu ni pravice. Po vašem nasvetu smo počakali nekoliko. Mera je vrhana. Duša nam je na jeziku, kri nam je udarila v glavo, in ako ne povzdignemo za uasa roke, izsesa nam ta stara pijavka na Soaedu še zadnjo kapljico, in pest
mar j al Taki narodnjaki delujo krivico svojemu lastnemu ntrodu, ko navdušujejo le druge, a v isti hip puščajo v noiavesti svojo lastno dete.
Tožijo nokatori, da mm m l utajo ra-zumniltva; in veniar bi nam gi ni smalo primanjkovati, ako b vsi vdajali avjje otr,>ko v narodnem Juht. T tko nam pa rei primanjkuje delavnega in z&veinegt naraščaja, ker se nam po mestih kvari mlajSi rod, da se sramuje slovenskega imena,
ZJaj gre, hral* U>;u, nokiliko ni b>ljo, tola vse praualo. Ž o n s t v o t r o b a v »b 11-d i t i, d a n a m bodo vzgajalo kristalno čiste značaje, katuri n > b >1 > jemali v zakon tujk ali nezavednih Žen.
Ako rešimo družino, rešili smo narod. Vso drugo je umetni in nima trajnega obstanka. Drage Slovenko, uMto torej avoj t deco ie v najnožnejli mladosti — ljubiti domovino avojo. Kadar jej ucepljnte ljubezen do Boga, vcepljajte jim tudi ljubozon do domovine 1 A ne samo ljubav jim morato u lah -niti, ampak oborožiti jili m jrato tu Ji a srčnostjo, da se no bodo planili vsake sapici. Sicer vam obnemorejo.
Slednjič prosim vso gospico knndidatinjo, da posnemajo gospico Slundrovo: da širijo vsaka po svoji moči narodno zavest med našim ženstvom. L) tako bodo služi o uzor-nemu svojemu poklicu I
Is Bazovice dne 25. j u I i ja 189 1. [Izv, dop] (Raznoterosti). Mmolo jo že, gosp. urednik, jaz no vem žu koliko mesecev, tednov ali let, odkar nisto dobili nika-kega poročila iz hladno naAe Bazovice. Gotovo ste Žn mislili, da smo mi Bazovičnnjo zadremali popolnoma. Kaj še: iz tega dopisa morete razvideti, da io životarimo in se gibljemo po stnri slovenski navadi. No, saj človek se mom gibati v sedanji vroči dobi, ko ga nadleguje nebroj raznih neprijetnih živalic — od sitno muhe do strupenega komarja.
Sena smo letos pridelali v obilici. Isto smo že prospravili vočinoma. Sodaj sušimo, mlatimo in pospravljamo žito, katero poslednje nam jo letos posebno dobro odredilo. Enaka jo tudi s krompirjem; lo kasnoji bodo nekoliko bolj poreden. No, tudi krompirju valja pregovor: Kdor poslednji prihaja, ostanke pobira: Pa nič no de; bodo pa prašički bolj zadovoljni.
Pri nas je letos vse nekako bolj živahno; imeli smo dosodaj sleherni dan polno vojakov prihajajočih na strelisče in odhaja-jačih od tam. Te dni smo imeli tudi polno orožnikov, ki so prišli streljat v tarčo. A to vem, da našim kmetom, ki imajo v onem kraju svoja polja, travnike in pnAnike, vso
nam bo preslaba, da porinemo nož v Talii-jevo srce. Gospoda pravijo, da nismo ljudje. Dobro. Dokažemo jim, da smo, dn to zamo-tovano kmotsko srce ima v sobi krvi, kakor velikanko; dokažemo jim, da nismo zverino. Da, oče duhovni, da veste, v imo celega vašega kraja se bo vzdignila sekira in motika na Sosed. No zaradi krvi, ampak zaradi pravice se bo vzdignil kmet, ne da usmrti gospodo, ampak samo, da si resi pošteno življenje.
—	Sinka moja, dejo župnik blago, položivši roko na Gubčevo ramo ; poslušajte, čemu som vaju poklical. Hodite potrpežljivi!
—	Potrpežljivi! piano Ilija. A doklej, čaB'ni gospod P Goli smo, nesročni. Ali no vidite, kako narod od gladu pada 't Gosposko žitnice so polne, mi glojemo skorjo in moramo goBposko pse krmiti, in nko kateri pes pogine, plačati ga mora kmet. Gosposki seniki so natlačeni, pri nas je dobiti redko-kje otep sena, a mi moramo gosposko živino krmiti, in ako katero živiuče poginu, plačati je moramo mi.
(Daljo prih.)
to nič ne koristi, paČ pa ne ikodnje naiim gostilničarjem. 0 ti ubogi Kokui (Kokui je namreč »inok hrib pri Bazovici, pod kateri« je strelišče), koliko časa te bodo ie trpinčili?! Koliko avinčenk je le požrl, vendar ae ie precej dobro vsdržuje! Ko poslt <a človek to pokanje puiek žvenketanje • sao-Ijami, trobentanje in bobnanje vojakov tor vidi io opazuje vse te priprave sa pokonča-vanje ljudi, misliti ai mora: Oj avet, avet, koliko čssa bodel še taval t temoti „civilizacije" P
Poleg vojakov amo imeli to eele trume — koscev in ženjic, ki prihajajo k nam vsako leto is Čičarije, Brkinov, Iatre in Tolminskih hribov. Bil je to pravi „konfusious-regiment* ; po dnevi, od zore do mraka je odmevalo od bližnjega Kokula pokanje puiek, trobentanje in bobnanje, a na večer, ko je odzvonilo »zdravo Marijo*, ae je railegalo raznovrstno petje in vriakanje koscev, ženjic in domačih pastirjev. Po vaikih ulicah pa 10 aprehajajo razni letoviičniki, koj h imamo letos posebno dosti. To vam je pravo pisano življenje.
Gospod urednik! Da ate ae aprehajali te večera po naiih ulicah, mialiti bi morali, da ate na Valem „ Acquedottu".
Med raanimi tu naseljenimi letoviičniki je tudi nek profesor naravoalovja ii Gradca ki kaj pridno lovi — ikriade.
Tudi Val stari snanec ia mestnega sbora Tržaikega, dr. Spadoni, naatanil ae je letoa pri nas se avojo družino. Čudno, da tudi takim ljudem ugaja bivati med nami ter poslušati naio alovenako govorico ! No, to menda ne, pač pa jim je do dobrih jedil in dobre pijače ter svežega sraka, kakorinega isveatno ni v veliki mestni kolibi. Dobro jim tekni t Tudi v olepianje nale vaai ae je letoa atorilo ie precej, Gospa Velova je dala predelati svoje pohiitvo, da napravlja aedaj najbolji utis na gledalca. V lati hili je odprl I gospod Mahnič prodajalnico jeatvin, kjer kupujemo po istih cenah kakor Vi v Trstu. Prav tako g. Mahnič, ljudstvo Vam je ia bode hvaležno. — Gosp. Joaip Urbančič — brat pokojnega Miha Urbančiča — pa je dal predelati veliko poslopje nokdanje gostilne „Pri Grabcu", kjer odpre v aoboto dne 38. t. m. novo gostilno a prenočiiči pod imenom „Pri lepi lipi*. Smelo trdim, da bi saatonj iskali po vaej okolici tako primernega poslopja. Tu bodo postrežem gospodje in pro-staki, vozniki iu popotniki. Ker je g. Urban« čić naie gore liet, mu želimo obilo sreče.
V nedeljo dne 29. t. m. bodo imeli nali mladi bazoviiki pevci avoj javen plea na dvoriiču imenovane goatilne. Ker prihaja k • temu navadnomu pleau mnogo mladine, želeli bi pač, da bi pod domačo lipo in alovenako zastavo ne čuli italijanakih pouličnih peami, kar se je, £nl, dogodilo ie večkrat. Tako I opazarjatno tudi naio godbo, da opusti ia prihodnjo nedeljo (kakor tudi aa pozneje) 1 vse tiste prazne italijanake „oanaonette*, ter da nas postreže a polteno domačo glaabo, ako hoče, da jej bodemo hvaležni vaaj deloma.
„Kjer godba, potjo v slogi lepi se glasi, Tam dobrih najti vselej je ljudij, A kjer na« jezik clo t pesmi prezira, Tam narod tužni v nezavednosti umira".
Politiške vesti.
Novi deželnega sodišča svetovalci.
„VViener Zeitung" objavlja imenovanje 277 okrajnih sodnikov avetovalcetu deželnega to-
Črno cvetje.
(V sožaljni spomin umora M. S. Cainota, predsednika franc, republiko dno 23. junija 1894. v Lyonu.)
Molčati več ne utegnem, Mižati časa ni; Ušes mašiti a prstom, Ne, ne! mi vest veli.
„Orno aree v grudih nosi;
Zlobne misli v glavi skriva;
Volno seme ▼ narod trosi;
Nikdar dobrega no sniva."
Največe zlo v šumečem avetu Je bogoBkrun v opasnoj duli, Po anarhizmu, Črnem cvetu,*) Vse lepo, blago on nam ruii.
Zverjad najhujša v jezi avoji Je krotko japnje, Ijubeznjivo,
') Sedanji pnpei Lev XIII. jo v posebni on-cikliki temeljito označil »krivno, pa silno opasno framazonHko ali 1 narbistično družbo*
diiča. Državni zbor je bil namreč v aadnjem zasedanju vaprejel zakon, po katerem je premakniti tretjino okrajnih aodnikov v VII. plačilni rasred, imenovavii jih svetovalcem deželnega aodiiča. Zajedno je zadobilo 28 tajnikov oziroma nameatnikov državnega pravdni ka naalov in inačaj del. aodiiča sveto, valoev.
Skupna obramba. Pod tem saglavjem je priobčil „Slovanski Svet" v avoji poaledaji itevilki jedrnat članek, v katerem dokazuje bistrimi argumenti, da bi ae morali to- in onoatranski Slovani v Avsto-Ogerski pripraviti na skupen odpor proti gospodovalnim narodnostim. Prav is arca nam j« govoril omenjeni liat rekli, da ae ? Avstro-Ogorski ne is-vrli nobeno driavno pravo prej, nego pa narodna jednakopravnoa t. Is tega aledi, po naiem menenju, da bi ae morali Slovani sdruiiti najpoprej v inamenju narodne jednakopravnoati. Ako doaelemo to, potem ae ugladi tudi pot sa reienje driavno* pravnih vpraianj. „Slov. Svet" priporoča, da bi ae ustvarili juriatiiki organi, ne gledč na semljepiane meje, kateri naj bi čuvali samo-določbo vaega naroda, bivajočega poj rasnih deželah. Zato priporoča, da bi sastopniki, sa-upni molje ali voditelji slovanskih narodov odločili te sa kak skupen pogovor, ki bi morda dovel tudi do kakega dogovora glede programa in taktike. Tu se je „Slov. Svet" dotaknil naie rak-rane. Vse je res: mnogo nas je v Avstriji, toliko, da amo v večini, vsi telimo, da alovanska -plemena dospejo do popolne jednakopravnoati s drugimi narodi in posebno ie do primernega upliva glede na vnanjo politiko driave; aH kaj pomaga, Če je ves nal boj tako grosno nejednoten, ako nismo v pravem kontaktu med sabo: ni mi v tostranski polovini, le pa manje se 8lovani na Ogerskem. Skupnega programa nam treba kakor ribi vode, programa, ki bi preiel v meso in kri naroda. V to pa treba poučevati narod in ga pripravljati sa bodoče dogodke. Nali oportunisti ugovarjajo sicer: To in ono s« ne da doseči ni danes, ni jutri, čemu bi se torej pehali in tratili svoje moči P Gospodje naj bi le pomislili, da dandanes iivimo jako hitro in da gorje nam, ako nas veliki trenotki salotijo nepripravljene- Kaj, ako bi nale „sanjarije" glede na sdruSenje v jedno administrativno celoto kar nepričakovano sadobile koukretno obliko, ako bi n. pr. krona sama ponudila narodu bel liatič ; na, tn napili avoje želje! — kaj vpraiamo vas, bi ae sgodilo v takem usodnem trenotku, ako bi sbegani narod ne vedel kaj odgovoriti, ker ga nismo poučili o pravem času P Izgubljen bi bil krasni trenotek, a taki trenotki ae ne povračajo tako hitro. Ni treba, da bi puičali v nemar male vsakdanje potrebe, ali programa nam treba vendar le v dosego keneč* nega oilja ; bres programa smo kakor ladija bres krmila. Zato soglaiamo popolnoma • nasvetom ,Slov. Sveta" da bi se avstrijski Slovani vendar enkrat dogovorili glede programa in taktike.
Dobra sodb«. Nemiki liberalci so ie vedno upirajo osnutju slovenskih vsporednie na gimnasiju v Celji, sklicevaje ae na dogovor, po katerem mora biti sagotovljena „narodna*4 posest vsem trem koalioijakim strankam. Temu nemikemu domnevanja se je uprla celo poljska „Nova Reforma". Ta list pile namreč: „Ako je res take razumeti ta dogovor, kakor trdijo nemlko-liberalni listi, potem ne bi bila koalicija nič drUzega nego alijanca aa vsdržsnje krivice, ki ae je dogo-
V primer človeku, ki isdvoji,
Zbesnivii um mu v steso krivo. a)
Napredek narodom savira;
Is pekla gnjusno seme seje ;
Življenju blago moč satira;
Mrtvaiko solnoe kri mu greje.
Svobodo naopak tolmači;
Izrod napuha, hude jeze;
Podobon je strupeni kači,
Ki z belih rož k nam skrivno leze.
Ljubav, najblalji žar v prirodi,
Uničuje zlobnež —• vez rodbine;
Zgreiivii aled, ki k Bogu vodi,
Neareča, atud je domovine.
') Pesnik Schillor pite: „Gefithrlioh ist's den Leu zu wocken, verdorblich ist dos Tigers Zahn; jeduch dor Bohrockliehsto <ior Schrucken, das ist der Mensch iti solnem Wahn."
Tnk podlec, kakor je zaklal Carnota, umoril jo tudi ruskoga cara Aleks. H. in ie mnogo drugih. Hudo je to svetovno zlo v 19. razavetljenom vekul
dila drugim narodnostim pdd nemškim nad-vladjem, in nje naloga ae bi bila druga nego duiiti glasove, zahtevajoče isvrienje teoretično priposnane jednakopravneati vaeh narodov."
S to avojo definicijo je poljski liat kaj dobro označil nrav koalicije, Tako je in ne drugače: nemiki liberalci so vstopili v koalicijo s savratnimi nameni, da bi po krivem potu doaesali isto, kar jim ni ilo ispod rok po ravnem potu. Ali ni po takem opravičena naia nezaupljivost do tega sistems M
Gibanje na Ogerskem proti sakonu o civilni poroki se liri vedno bolj. Katoliikim duhovnikom, ki bodo prosili cesarja, naj ne odobri omenjenega zakona, pridružijo ae tudi evangeliiki aenijorati Nitranjaki, Trenčinskl in Turoiki. Senijorat Arva hoče po posebni deputaeiji prositi, naj se ne odobri eklep evangeliike sinodo glede rasdelitve tega okrožjs, ker seje rasdelitev sklenila le v ta namen, da zadobe Madjari večino v cerkvenih korporaoijah.
Obsojeni Romuni. V listih čitamo, da ao se romunaki voditelji, obsojeni v Koloiu radi spomenice, odpovedali vsem nadaljnim pravnim pripomočkom ter da so nastopili prisojene jim kasni. Kaj pa ao hoteli storiti P Cemu bi iskali pravice tam, kjer je — ni I Toda Madjari naj bodo overjeni, da morejo ■apreti le telesa, duha pa nikakor ne. In duh ■aprtih rodoljubov romunskih bode plaval nad vsem nArodom, da ga obvaruj« pred sanjkami, koje so mu jeli naslavljati sviti politiki.
Nemci proti Maorom. Društvo „Schul-verein" v Lipskem vsprejelo je te dni reso-luoijo, s kojo se poživljajo Nemci na Ogrskem in Sedmograikem, da postopajo rok > v roki t podjarmljenimi narodnostmi proti pomadjar-jevalnim nakanam vlade ogrske. — Ta korak nemikega druitva nikakor ni po godu dunajskim listom, kateri poklsdajo na gromado celo svoje soplemenike besnim Msdjarom na ljubo. V življenju naie driave je pač vse polno nedoslednosti, ali vedenje nemikih liberalcev do Madjarov je nganjkr, kojo more rasreiiti le oni, ki posna grosen vpliv židovstva na vse javno livljenje v Avatriji. Ker ashteva korist lidovstva, da ono stran Litve absolutno gospodari madjarski iivelj, posabljajo nali „liberalci" celo na avoje lastne rojake in na avojo veliko ljubesen do nemitvs. Nizko so pali, zares 1
Francoski zakon proti anarhistom. Francoski eenat je vaprejel v svoji včerajinji aeji zakon proti anarhistom v podrobni razpravi v njega c lotl. Za vsprejem glasovalo je 205 senatorjev, proti aakonu le 34.
Italija proti anarhistom, hvriilne naredbe k novemu aakonu proti anarhistom so že odile na sodne oblasti, redaratvene oblasti pa niao ie dobile nikakih navodil. V okrožnici do deželnih aodiič ia driavih pravdni-itev naglala pravosodni minister, da je novemu aakonu le ta namen, čuvati socijalni red. Po iatem zapadejo kazni nove vrati hudodelstev. Prepovedana so tako sdruievanja in sborovanja, koja bi hotela poruiiti socijalne ustanove. Osoačena hudodelstva se bodo kasnovala ostreje, nego je določeno v sakonu. Pravosodni miniater posna marljivost sodnih oblasti in je uverjen, da bodo umela čuvati red, svobodo, življenje in imetje državljanov. V dosego te svrhe treba, da slo-činu sledi takoj kazen, posebno v takih slučajih, ko bi ae potom časopisja hotelo iču* vati na nasilstva. Ščuvalce zadevlje večja
Na agodbo večno nič ne mara, Če avet ga v črno knjigo riie ; Mrzeč avoj rod, Boga i cara, Nikdo sramote mu ne sbriie.
V napuhu svojem zasleduje, Kako bi uničil red drlavi; A slobnež dela, huje, huje I Pokoren ni vladarski glavi.
Zavratno podlec žrtev vdari; Junak krivice, teme, mraka; Z naukom tujim srce kvari, Po vragu razdivjana apaka.
Ponižnost, udanoat njemu mraii; Mladini preopasni usor je ; Avtoriteto v blato gasi Valov možganskih — straino morje.
Vse črno v očeh njegovih, Le on je luči modra zvoka;
krivda, nego pa ss*edene. Brso postopanje oblasti uduii že v kalu temno propagando. Glede obsodeb na priailno bivališče treba, da magistrat vestno preuči sleherni slučaj. Magistrat naj ne posabi, da ne gre vsikdar sa ie kaznovane, ampak tudi za take osebe, ki so le na sumu ter da njega sodba ns sme biti plod formalnega postopanja, ampak strogo izprašane veati. Njega je dolinost, da apravi ▼ aoglasje skrb sa splolni blagor s pravo osebno svobodo,
Ta navodila se čitafo sicer prav lepo, drugo vpralaoje pa je, ali je oaebje pri magistratih po Italiji res take kakovosti, da bi strogo istajalo ta lopa navodila. Uradniika korupcija alasti v Italiji ni posebno redka rastlinica.
Anarhist Meunieur, kojega je porotno aodiiče v Parisn obsodilo na doamrtno prisilno delo, je vsklikuil smeje se po rasgla-lenju obsodbe: „Tako dolgo ne bode trajala človeika družba! Pogum tovarili, livela anarhija 1"
Italijani se sramujejo, ker se je Mi-lanaki odvetnik ^Podreider prav vsilil kot sagovornik Caseria. „Tribuna" pile namreč: Ko je Caaerio isvriil umor, bili so Itslijani, Francosje in Japonci, v kolikor so doatojni ljudje, jedini v tem, da anarhiiki savratni morilci nimajo domovine. Na Francoskem naj bodo uverjeni, da Podreider ne prinese seboj ni čutstev Italije ni snanstvenega prepričanja resne italijanske iole.
Bankarski Skandal v Italiji. Večna rasprava o snanem ogromnem poneverjanja pri rimaki banki bliža se vendar jedenkrat svojemu koncu. Dne 26. t. m. namreč so končali govori javnih toftiteljev in braniteljev, včeraj pa je sodiiče sestavljalo vpraianja, koja naj se stavijo porotnikom. Ta vprsianja obsesajo: poneverjenje javnega denarja, pečenje blsgajniikih knjig, isdavanje ponarejenih listin, podkupljenje raznih oieb, slepare-nje delničarjev in rasdelitev čistega dobička, kojega niti bilo ni. Splošno menenje je, da bodo obtolenci optoičeni (1) Do danes pa ni ie rasjainjeno, kaj se je sgodilo s primanj-kajočimi 93 milijoni.
Različne vesti.
Osebni veitl. Nj. Vel. ceaar je odlikoval drl. pravdnika nameatnika gg. dr. Andieja Ferjančiča v Ljubljani in Ivana Šlirlja v Novemmestu a naslovom in činom delelno-sodnih svetovaloev.
Odlikovanja In Imsnovanja pri eodličlh. Nj. Vel. c»<mr je podelil avetovalakemu tajniku pri viijem delelnem sodiiču v Trstu, Unterkiroherju ia driavnega pravdnika nsmestnika V i d u 1 i c h u naslov in snačaj svetovalca delelottga sodiiča. — Pravosodni minister je imenoval svetovaloem deželnega sodiiča okrajne sodnike: F i e g I a v Tržiču na Goriškem, G hir o v Labinjn, Baxo v Vodnjanu, Csermaka pl. Eichen-felda v Kopru, Kuhadeviča v Loliuju, M i I o v č i č a v Tolminu, D i m i n i o h a v Korminu in P r i n s a v Pulju. Vsi omenjeni gospodje ostanejo na svojih dosedanjih mestih.
Za druito sv. Cirila In Metoda je da-roval g. Latčak 60 nvč., a 50 nvč. sa rodbino Čopičevo.
Posebni vlak v PoetoJIno deželna vlada
ni prepovedala. Čitamo namreč v „SI Nar.", da piše o tej stvari ljubljanaki uradni liat: „Na podlagi sanesljivih informacij lahko povemo, da se taka prepoved ni isdala."
Besmisel vidi v vaeh atanovih;
Nedolžnega mori človeka.
V	ničem dokasov ne posnade ;
Mu v glavi vre idej obloda;
Živi, umrje bes Boga, nade,
Zločinov vrhsna posoda.
Nasilnik je Carnota umoril;
Nedolžna kri ga nič ne peče;
Caserio k smrti že dosoril,
Mu vredno sodbo svet isreče.
In kot Slovenec rahle čudi,
Še bolj me čin grozote gane;
Srce francosko častnih grudi,
Najhujie v tem očutii rane.
V	aožalje in tolažbo pravo,
Francos, Ti piiem to, aeveda!
Bog čuvaj Tebe in drlbvo !
Zli duh pogine naj bez sleda!
Slovenec, prijatelj frano. narodu.
Na Slovonskem, 1 julija 1894.
Pm«M vlak dni B. avgusta 1 L Ii Trata v Postojno k sokolski alavnosti — ie ni dovoljen, akoravno ie je prošnja uloiila že pred trrmi tedni. Danes urgirala se je rešitev telegrafijo ž« v drugo, a do sedaj, ko gre list t tisk, ni ie odgovora. Ako pride ugodoa reiitev ie sa časa, t. j. najkasneje do ponedeljka, neznanimo to v sjutranjem iidaoju prihodnjega ! torka. Pro-sinso pa io sedaj rodoljube ob progi Trst-Poatojna, da obvesti odbor triaikega Sokola takoj, koliko prilično se jih udeleži posebnega vlaka triaikega, ako bode vosil, da se bode tnalo po tem ravnat«. Čas odhoda i a Trsta in dohoda na posamezne postaje, kakor tudi vozne oene naznačijo ae razun v listu tudi po posebnih plskatih. —
Pravil« katol. ikid. društva „Dan ca" lia Dunaju je konečno potrdilo ministerstvo. Znano je, da teh pravil e. kr. dei. namest-niitvo dolnjeavstrijsko ni potrdilo, češ, da so druitvene barve (slovenska trobojnica) demonstrativnega soačaja. Ministarska odločba je ovrgla prepoved kot neutemeljeno, ker so društvene barve a odlokom ministerstva notranjih poslov iiaa leta 1848. iarečno prisna« vajo kot deželne barve Kianjske.
Mi •6 iskreno veselimo koneČne smage „Danice1, četudi ne uvidevamo prav potrebe, sakaj naj bi sc morala deliti akademiika drultva v „katuliika", .konservativna* itd. Radujemo se zaradi načela, da si je .Danica* vendar konečno isvojovala zmago.
Značajan župnik. Čitamo, da je Savni-iki župnik, č. gosp. E. Janžek, odpovedal poučevanje veronauka na .šulferajnski" ioli v Sevnici. — Kako pa je poučevanjem veronauka na ioli .Lege* v sv. Kriiu na Krasu P Anologija med iolami .Lege* in .Schulve-reina* je vendar preočita 1 Seveda imajo v Bv. Križu avoje posebne nasore o rodoljubju 1 Družba iv. Cirila In Matoda je imela 13. t. m. ob .Jf3. uri popoludoe svojo 77. vodstveno sejo, katero ao se udeležili: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol pl. B!eiwois, Anton Koblar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Voi-njak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Žlo-gar (tajnik) in od nadsorništve: Oroslav Do-leneo, Frančišek Povle, dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik.
Gleda knjig, katere je volil pokojni sodnik Skofic druibi, se je sklenilo, da naj se polagoma prodajo po primerni ceni. Zapisnik teh knjig ima sedaj deielni arhivar Koblar; kdo ieli kaj kupiti, oglasi na se pri ujem. — Blagajnik je izkazal 7447 gl. dohodkov in 7704 gl. troškov, primankljej torej snači 257 gl. — Tudi se je v tej seji definitivno sklenilo, da bn letošnja glavna skupščina v torek, dnč 7. avgusta v Novem Mestu. Odhod is Ljubljane je določen na 6.07 uro sjutraj s navadnim vlikom, sa na-saj pa se bode najel, če bo le mogoče, po-seben vlak. — Ko se rešijo nekatere prošnje in pripoatujo remuneracije, zaključi prvo-■eatnik sejo ob 6. uri svečer.
Dopolnilni volitvl. Za jed nega poslanca v deielni zbor goriški volil nega okraja kmet-akih občin Goriška okolica, Kanal in Ajdovščina ■ volilnim krajem Gorica, vršila ie bode dn6 27. avgusta t. 1.; dopolnilna volitev jednega poslanca velikega posestva goriškega bode pa dnč 28. avgusta 1.1.
Obletnica blagoslovljen]« zastave .Delava ega podpornega društva" se bode vriila po sklepu druitvenega odbora dne 19. avgusta t. 1. Zjutraj bode av. maša, h kateri pojdejo druiabniki in družabnioe sč zastavo in godbo. Popoludne bode veselica v vrtu .Mondo nuovo", pri kateii bodo sodolovala druga društva. Natančneje poročilo o veselici prinese program.	ODBOR
.Del. podp. društva. Iz Rojana ae nam piše: Tri dni pred minolo nedeljo pritrkovalo je is cerkvenega stolpa naznanujoč, da se ima vršiti v nedeljo posebna cerkvena slovesnost. In res vršila se je ta ; darovala ata namreč čč. gg. Cink in Guštin prvo sv. maso. Ves Ro-jan je bil zgodaj že po konci ter pridno kraail prostore, koder ata imela iti novomaš-nika.
Pred * hodnimi vrati v cerkev stal je prvi slavolok v narodnih barvah z napisom: Rojanska župnija, mila domovina Pozdravlja Vaju srčno, svoja vrla sina I Pri vhodu na potu v Župnišče ital je drugi s napisom :
Bog, narod, dom, in njih služba sveta, Imajo naj v Vaju blagovestaika vneta !
Slavolok pred iupniičem ao krasile kratke, a pomembne besede Strossmayerjeve : Bog vas blagoslovio I
Poleg teh treh bili so napravljeni na poti v hišo g. Pertota, kjer se je vršil slavnostni obed, še štiri slavoloki a rasnimi napisi in posdravi; na straneh poti, po oknih in hišah bilo je pa rasobeienih neštevilo zastav in sastavio, med katerimi premnogo slovenskih trobojnic, tako, da je imel ves Ro-jan uprav praznično slovensko lice.
Od 8. uri jel se je pomikati sprovod is iupniiča v crkev med milim pritrkovanjem zvonov. Prvi j« daroval sv. mašo č. g. Cink; cerkev je bila natlačena, petje je isvrševalo pevsko društvo .Zarja*. Ob 10 uri vršil se je drugi sprevod v cerkev. Dolga vrsta povabljencev, med katerimi novomašnikov družice, duhovni očetje in duhovne matere, spremljali so č. g. Guitiua. Cerkev je bila navslic neznosni vročini nstlačena do zadnjega kotička. Na lečo je stopil č. g. S I e-veo ter v krepkih besedah pojasnil pomen denažnje slovesnosti, kasal na stanovske dolžnosti novomašnikov, priporočal jima koncem svojega krasnega govora tudi ljube-sen do avojega rodu.
Po končani cerkveni slovesnosti sbreli so se povabljeno! in novomašnika k slavost-nemu obedu pri g. Pertotu. Kaj lepa družbe — povabljenci, snanci in prijatelji čč. no-vomašnikov, stariši istih, mnogo čč, duhovnikov, duhovni očetje in matere: vsi so se radovali nenavadne slavnosti, kakoršne ie ni dočakale naša župnija.
Med obedom so se vršile rasne napit-nice novomašnikoma, č. g. župniku, duhovnima očetoma in materama, itarišem slavljen-cev, sv. očetu papežu, presv. cesarju itd. Prvi je napil novomašnikoma č. g. župnik Thaler spominjajoČ se francoske družine Vassal, katera je gmotno pripomogla a šolsko ustanovo, da sta se novomašnika mogla izšolati. Priporočal jima je hvaležnost do teh dobrotnikov in spomin v njjnih molitvah. Med rasnimi lepimi napitneami spominjamo Že posdrava gdč. Olgice M i k e Ii č e v e, katera je med drugim stavila jima na srce, naj ae v svojem trudapolnem delovanju kot duhovnika potegujeta tudi sa pravice svojega siromainega — naroda. G. N. je na podlagi reka Strosamajrerjevga .Bog nas sve blagoslovio* v krepki napitnini prosil Boga, de bi novomašnika blagoslovil v njunem delovanju sa vero, dom in narod. Č. g. Furlan jo omenjal delovanja sv. slovenskih apostolov Cirila in Metoda sa vero in slovansko bogoslužje ter stavil delovanje sv, bratov v vsgled bratoma v duhu Guitinu in C nku, naj bi tudi ona hodila po njunih stopinjah. Zajedno je svate povabil, da naberejo ob tej slovesni priliki dar sa prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda ter je sam nabral lepo svotioo.
Predaleč bi naa dovedlo, ako bi tu hoteli ponavljati mnogoštevilne druge napitnice; omenjamo naj le one duhovnima očetoma in materama, g. dež. poslancu Dolencu, g. Turku, gospema Bandel in Pertot, ter aahvale čč. gg. novomašnikov na israsu tolike saupnosti in spoštovanja.
Ne večer se je svatom pridrušil ie mnogoštevilni pevski sbor .Zarje", ki je lepim slovenskim petjem povišal veselje in sado-voljnost, ki je iarila na obrazu vseh udeležencev. Tudi petje v cerkvi bilo je uprav isborno. —
Posno v noč smo se raašli pri blesku bangaliških ognjev in petju vrlih pevoev.
Ta slovesni dan ostane vsem Rojanča-nom v trajnem spominu. Vrlima svojima so-rojakoma in domačinoema kličemo iskreno: Bog Vama rosi obilo sreče v Vajinem delovanju sa sv. cerkev in sa mili avoj rod I
Iz Tomaja se nam piše: Minolo nedeljo je bil slovesen dan sa našo vas. Slovesen tolikokanj bolj, ko so slavnosti, kakorino smo slavili ta dan, tako zelo redke pri nas. Celih dvajset let je tega, kar je poslednjikrat pel novo maio sin naše vaai.
Po dvajsetih letih smo torej zopet praznovali novo mašo v Tomaji. Daroval jo je naš rojak gospod H i n k o Sonc. Slovesno ga je sprejela domača vas. Vse se je prizadevalo, da po svojih močeh pripomore v po-vzdigo slavnostnega dnč. Dvoje slavolokov,
jeden pred cerkvijo, drugi pred ssmo rojstno hišo slavjenčevo, je pričalo, kako aelo ga rejaki ljubijo in čislajo.
Teden dnij poprej je prispel g. novo-maioik domov; domača duhovščina in starešinstvo sta ga je v*prejela in pozdravila slovesno. Tri dni pred stavnostim dnevom pa je nssnanjalo pritrkovanje zvonov in streli topičev, da je blizo izvoljeni dan.
V nedeljo na vse zgodaj so sspeli zvonovi in sagrmeli topiči v znak, da rapoka slavnostni dan. Dan sam je bil krasen. Ob pol desetih so spremili svatje in duhovščina slavljenca v cerkev, zvonovi in topiči pa so glasno naznanjali ta veseli trenotek. Narod je vrel od vseh stranij, da prisostvuje slavnosti. Po cerkvenem opravilu je bil skupen obed na vrtu slavljenčeve rojstne hiše, kateri je bil v ta namen okusno ozaljšan s zelenjem, lampijoni in zastavami.
Med obedom je vstal č. g. dekan in napil v navdušenem govoru preavitlemu vladarju, zdravica g. dekana Kompareta is Ospa pa je veljala slevljenemu samemu. D o-movina potrebuje m 61, v nje blagor naj deluje vselej in povsod. V prisrčnih besedah se je sahvalil slavjenec na adravici obetajoč, da se bo vsikdar ravnal po govor-nikovih besedah. Govor se je vrstil sa govorom, napitnice se napitnioo, vmes pa so, ko se je storil mrak, veselo švigale rakete v srak, pokali topiči in svetil umeteljni ogenj.
Lepi dan je pri kraji, nam Tomajoem pa ostene v dolgem in lepem spominu. Želimo le, de bi se ispolnile navduiene besede g. dekana, s katerimi je vspodbujal slavjenca k narodnemu delo, in naše želje, ki so puhtele ob njega (,rvi daritvi v nebo, so bile, da bi vstrajal domovini in cerkvi v čast in slavo, svojim rojakom pa v ponos in diko 1
Fotografija okolKaneke atraža. Mersikoji rodoljub utegne želeti si trsjen spomin ne bivši vrli okolićanski batalijon, kojega izvrstno vsi Tržačani še dobro pomnijo. Tej želji more se udovoljiti s nabavo fotografiji je skupi ne sedmero okoličanskib gardistov, v kateri je tudi kapitan, poveljnik kompanije. Dotična fotografija je v veliki kabinetni obliki; dobiva ae v Dolenčevi tiskarni (Piassa Caterma št. 2). Cena jej je 1 gld.
Orjaika trta. V Gdstingu pri Gradcu ima posestnik Janez Rans pri svoji hiši triletno trtn, ki pokriva vrtno Ičpo. Letos je ne tej trti 755 grosdov.
Polar v Marzalju. Po noči na 26. t. m. vnelo se je v Marzelju skladišče lese tvrdke Gairard. (Ista tvrdka ima svoji filijalki v Trstu in na Reki). Močen veter je širil plamen in v kratkem stala je oela ulica v ognju. Kolikor je anano do danes, pogorelo je 30 bil; škoda je okolo 5 milijonov frankov.
DOletnl učitelj samomorilec! Te dni se je dOletni vpokojeni učitelj Janez Gulyaa pri Iglu na Ogerskem ulegel na železniško prugo, pričakujoč smrt. Priledši vlak mu je popolnoma odtrgat glavo od trupla. Pri samomorilcu našli s» listič, na kojem je bilo napisano; .Mislim, da je sa učitelja dosti 90let. Usoda se je dovolj norčevala s menoj I*
Velik polar. Včeraj sa je unela čistilnica šita v parnem mlinu .Istvan" v Debrečinu. Pogorela je vsa priprave in jedno akladiiče s okolo 10.000 meterskih stotov moke. Po-šar je uničil tudi več škednjev ; trije delavci so poginili v ognju, dkode je okolo pol milijona goldinarjev.
Prelskavanje grobov. Ravnatelj triaikega naravoslovnega muzeja, g. dr. Karol pl. Mar-chesett,i nadaljuje tudi letos svoja sgodovin-ska preiskavanja na groblju pri Sv. Luciji ob Soči blizo Tolmina. Doslej je ta učenjak odkril 3200 grobov in naiel jako zanimivih zgodovinskih predmetov, ki so javno izloženi v omenjenem tržaškem muzeju.
Ponarejalcl bankovcev. V Mohaču na Ogerskem zaprli so te dni 52 ponarejalcev bankovcev. Ker so oblasti sasledile še mnogo drugih ponarejalcev, ssprli so med tem za-sačene ponarejale« v tamošnji vojašnici, do kler ne napravijo na orožniški postaji pripravnega in varnega prostora sa vao družbo.
Nasledki potresa. Iz Carjegagrada pišejo, da je sultan poslal višjega arhitekta pri turškem vojnem ministarstvu, Abdina pašo, v prognanstvo, ker je ta visoki uradnik ostavil o potresu svoje mesto. Abdin paša je poslan v Bagdad.
Sodnijsko. 291etni že večkr«t kaznovani ttžak Aleksander Parenzan iz Pirana je do-bil včeraj 14 mesecev ječo zaradi javnega nasilstva, nevarnega pretenja in nedovoljene vrnitve v Trst ter vrhu toga ie zaradi žaljenja stražarjev. Stražarji so ga bili zračili po noči na 21. junija t. I. v ulici Capitelli ; ker je bil Parenzan izgnan iz Trsta, hoteli so ga odvesti v zapor, toda Purenaan se je branil, kolikor se je mogel; grize! je, suval, brcal in kričal in psoval da je bilo joj. — 34letoi bivši trgovec Emil T. it Trsta je obsojen carsdi samotakrivljeno kride na 3 tedno zapora.
Policijsko. 441etno Heleno Gorup iz Gorice, stanujoče v ulici Rigutti hit. 29 in 47-letno Marijo Busič is Voloskrga, stanuj >čo v ulici Rigutti hit. 29, zaprli so danes zjutraj, ker sti v ulici Giulia po prodajalnicnh prosili milodarov. — Danes zjutraj prod solnčnim vzhodom saaačili so stražarji v grmovju za telovadnico na trati poleg telovAdnioo .Gin-nastiche" tri sumljive osebe, ki so se hladilo noge, ležeč na travi. Ko so čudaki ugledali stražarje, jo je jeden ponočnjakov urno pobral, ostala dva pa ao prijeli. Jeden izmed te dvojice je 301etni težak Viktor Cante is Trsta, kateri je vpiaan v „črni knjigi* na policiji in atoji pod posebnim p'ilicij«kim varstvom, drugi pa je 181etni brezposelni sobni slikar Josip Venica iz Trsta, stanujoč v ulici Molin a Vento hžt. 45. Odvedli so ju v zapor. — Dne 10. junija t. I. so zaprli nad-vrtnarja cvetličarne Perottijevo, Martina G., ker so ga dolžili, da je ukradel svojemu gospodarju evetlio in semenja, vrednega več ato goldinarjev. Predvčerajšnjem pa je izjavilo državno pravdništvo, da ne najde vzroku kazensko postopati proti obdoUenemu G., katerega so takoj izpustili iz zapora, — Pisarju Petru Corsiju, stanujočomu pri noki isnajemalki postelj v ulici SoliUrio hit. 3, ukradel je včeraj neposnan e|,»vek, ki jo prenjčil v isti sobi, srebrno iipno uro vredno 12 gld. in 20 nvč. v denarju.
Najnovejše vesti.
Dunaj 28. .Wiener Ztg." objavlja novo naredbe, s kojimi ae razveljavlja stari tiskovni zakon in se uvaja novi zakon, vsprejet po dršavnem sboru. — Isti list objavlja naredbo trgovinskega ministerstva, tičočo se osnove posebnega želesniškega urada. Slednjič objavlja isti list ministerskn naredbo, s kojo se dosvoljujo podpora 400 000 gld, prebivalstvu onih pokrajin, katero trpijo voliko bddo,
Budimpešta 28. V vladnih krogih so Itverjuni, da vlada no »proži razprave o pre* osnovi uprave, ker razpolaga le s 5 ali (t glssovi večine. Najbrže vlada razpusti zbornico.
Beligrad 28. Načelnika v Simendriji so ubili radikalni kmetje, v tem ko je potoval po svojem okraju.
Sredec 28. .Svobodno Slovo* naznanja, da ae bode moral Stambulov zagovarati v !» pravdah, med katerimi bode najzanimivejša ona, kojo je proti njtmu naperila njegova žena. ki sihteva ločitev.
Rim, 28. .Don Chiosiotto" javlja: Takoj po sabljučku pravde Rimsko banko prične nova pravda radi ispodmaknjenja dotičnih listin. V preiskavi so bivši policijski načelnik v Rimu Teltan, policijski nadzornik Mainetti, sodnik Capriolo, bivii ministeraki predsednik Giolitti in bivši državni podtajnik Rosano
London 28. „Bureau Reuter* javlja, da ao Japonci ujeli kralja Korejo.
Melllla 28. Med dvema plemenoma prišlo je do krvavega spora. Ubite ao 3 osebe, ranjenih pa je 30.
Trgovinski braojnvt.
Budimpsita. PSenio.a za jnion t! «r.-«*H7, •/« spomlad 7 04 - 7 05 Kom za z u juli-avgunt 5-Iil do6'Jl Oves za jesen ft'86 -5 90. Hi za je«en 5 05 -fK)7.
Pinnica nova od 77 kil. f. fi-55—ti fiO, od 78 kit. f. H «5-8 70, od 79 kil. (. « 75—6-80, od 80 kil. f. H 80—(i-B5, od 81 kil. for. -•—•-.
Jerman 8-75 — 7'— j proso —•—.—
Trg v obče mlačen, nevoljen, In rž je precej 8'alon. Povpraševanje po pAenici dobro. Prodalo ae je 18.U0O met. nt. 5 ur ceneje. Koruza in oven sta pala tudi v ceni za 5 ni. Vreme: dei.
Praga. Neratlniraiii itlndkor za julij f. 15. nova roba za september f. 14 25, prav iiilafiio.
Havrs. Kava 8antoit goud av..r««». tu juli »7-—, /.a november 85 —, ceno vedno padajoče.
Hamburg. SantOH good average za juli 77 25. september 73'—, december 67 25, trg nevoljen.
K«W Tork 28. julija. Cene pfienici vedno padajo ; danoH stane buahel ;')5 (poslednji teden 571 ,). Cene koruzi rastoče: 4«>1 (prej 47\t). Dunsijak« bora« 28. julija 1894.
včornj danes
Državni dolg v papirju .... 9845 9H-45 , .v srebru , . I . 9845 9855 Avstrijska renta v alata . . . 122 4') 122-85 ,	, v kronah . . . 97 80 97-80
Kreditna akcije....... 360 75 3«i210
London 10 Lit....... 124 75 124 80
Napoleoni.........992 9»l'/i
100 mark.........Olliž'/, 81-10
100 italj. lir....... 44-40 44 35
Bratje Sokoli!
Podpisani odbor Vas poživlja, da se v društveni opravi udeležite nedeljne veselice pri sv. Ivanu.
Na zdravje ! Odbor „Tri Sokola-.
Trgovina z leaom.
Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu. (To so cene, po katerih plačujejo tržaški
trgovci z lesom). Jelovo deske 26 mm 8 14" f. 50—5« za 1200" . „ 19X20 . 7 14" „ 37- 41 „ „ „ skureto 13X14 . 7/14" , 2i-30 „ , 14X1» „ 7 14" , 30-32 „ B „ remeljni (morali) 70X70'"'M „ 25-27 M °/u . „	36X 70 . „ 18-14'/,, „
80X80 „ „ 32-34 „ „ 40X80 n , 16—17 , h p.	S»X90 . „ 40-42 „ „
46X»0 „ „ 20-22 „ „ 100X100 „ , «2-64 „ f) T> v"	. ,100X110 „ „ 72-74 „ „
Bukovo dilo (testoni) 20»im8,10" „ 18—24 „ „ „ mlinci (tavolette) hrv.8 10" n 9—fl' „ „ „ , ■„ bistr. 8/IO" . 7-8 . „ Po tramičih (fileri) 3/3, 3 4, 4/4, od 26 do 30. Trami 4/5, 5/6, 5/7, 6'8, 7/9 od 5-12 m. 30—33 kr. kub.
„ 8/10 in 0/11	6—12 m. 34—3« „ „
Bordonali 10/12 in naprej for. 13—15 kub. meter.
Stanje lasne trgovino sejo ▼ žudnji dobi pr. -cej zboljšslu, promet z rezan<m lesom jo bil dovolj živahen, a v cenah vendar ni bilo nikako spremembe, 8 trami so nafte zaloge skoraj popolnoma nepreskrbljene, a povpraševanje je, posebno po nekaterih dimeuzijiih, vedno živo. Z bukovimi dilcami in mlinci je kupčija mrtva, po bukovcah pa jo mnogo povpraševanja in so plačujejo po dobrih cenah.
Tvina omam. (Ceae M razume]« na debelo In a carino vred.)
Cena od for. Jo for. Tava Mocca.......100 K. —. - —.—
Ceylon Plant. fina . •	IV	182.-	184.-
. Perl.....	n	187 -	189,—
Java Malang ....		164.—	165.-
Portoricco......	n	174.-	170.-
Guatemala .....	-	160,-	161.-
Ban Domingo • . . .	n	155.-	156.-
Malabar Plant.....	D	171.	172. -
„ nativo. . . .	n	162.-	163.—
Laguafra Plant. . . .	n	16».-	170—
„ nativo. . . .	n	168.—	159.-
Santos najtinijl . , .	i	157—	159.—
„ srednje fini . •	M	150.-	152.-
„ srednji ....	VI	148.-	149,-
• ordinar....	n	135.-	136.-
Rio oprani.....	«	163.-	164.-
„ najfiniji . .	n	156,-	157.-
« srodnji .....	•	147.-	149.-
Concassć..........n
v glavah..........„
razkosani..........„
Bil italijanski Uni ....	100 K.
„ srednji ...	„
Japan fini AAA ....	„
* srednji..........„
Kaugoon cxtra ..........n
.!: :::::	:
Patrola] tustai v sodih ...	„ v zabojih od 29 kil
Olje italijansko najfineji . .	100 K.
. arednjefino .	„
bombažno, amerik. ...	„
dalmatinsko............„
Llmoill Mesinski .....zaboj
Pomarando - ..........„
Mandeljni Dalmatinski ...	100 K.
Bari......
3*1,50 35.75 35. -19.— 18 .50 17.— 15.50 1325 12.25 9.-18.25 5.85 59 — 53.— 34.-35-6.-
36.— 35.75 35.50 I9.ro 18.75
61. 55. -
38.-
7.-
Plnjoll ftoftttl
Dalmatinski.....
« PuljeSki.......
Smokv« Puljeike..... „
„ Orftko t vencih . , „
Sultanlna.........
Vameorll......... »
Olvoci .......... n
Polonovk« srednjo velikosti . „
i. veliko..... „
• malo...... „
Slanlkl v velikih sodih . .
» T Vj « n
Domaći pridelki.
62.- 64--
7,25 7,50
12.75 22.-23.—
3«'.-
33.-
18.— 28.— 24-
2.50
Pliol: Koks. .
Mandoloni . . . svetlorudeči . . . temnorudeči . . kanarček . . . . bohinjski . . . . bdi veliki . . .
, inali . . . . zeleni, dolgi . .
n okrogli . mešani, hrvatski , „ štajerski Xaalo fino Štajersko . .
Ječmen it. 10.....
, ».....
n 8.....
Zeljo kranjsko.....
Šepa „ . . . . Krompir, štajerski Proio, kranjsko . , . .
S da, kranjska . . . . ,
Oh ogerBki.....
aaat ogerska.....
100 K.	-.—
8^50 —'.—
9.75 8.50 6.25
5.40 5.60 84.— 9.25 9.75 11.25
90.—
8.50 -.—
53.— 55.-
54.-56--
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Do polovice tega tedna eo cene Žitom sploh padalo stalno; to dejatvo, združeno z ugodnimi vestmi, ki ao prihajale od vaeh atranij gledć prihodnje žetve, je vplivalo na kupco tak6, d« niso hoteli kupovati. Naravno je, da je bilo nekoliko majhne kupčije, toda ista ni prav nič oživela tržišča. Par dnij sem pa bo ee viiled vztrajajoče suše, ki preti prihodnji žetvi koruzo, koja je parkrat poskočila za okolo 50 nč. na kvintal, popravile nekoliko tudi ceno žitaiu za nekoliko novčifov, no da bi pa vsled tega, VBaj kolikor je znano nam, dalo a tom povod novim kupčijam. Vendar bo bili o zuključku kupci bolje razpoloženi in mendu bod< ino v prihodnjem poročilu mogli žo beležiti zdat-nejši promet. — „Economo* ima to-lo cone:
Št. 0 f. 14 —, it. 1 f. 13.50, tt. 9 f. IS.—, it. 3 f. 12.75, it. 4 f. 12 —, it. 5 f. 11.75, it. fi f. 11.—, it. 7 f. 9.10, it. 8 f. 8.10. Številki 5 in 6 z nekoliko odbitka (akonta). — Doznamo, da je o zaključku prodal .Economo* nekaj avoje Številke 6 po f. 11.— % izdatnim odbitkom.
Otrobi. Isto stališče, kakor je bilo v poslednjem poročilu.
Drobni otrobi. Bilo je rasne kupčijo v levantinskeui izdelku po f 3 30 do 3.60 i vrečo vred.
Goved. Od 19. do 25. t. m. prodalo ao je v Trstu 431 volov in 41 krav klavne živino in Bicer 44 volov iz Kranjske, 296 iz Hrvatske, — iz Istre, 69 iz Dalmaoije in 22 domačih. Plačovali eo ee: voli iz Kranjske po f. 47'— do 48.—; voli iz Hrvatske po f. 44.— do 45.— ; iz Istre po f. —.— do —.—; iz Dalmacije po f. 44'— do 45.— in domači po f. 47-— do 48.—; domače krave po f. 45'— do 46 50 in krave iz Kranjske po f. 45.— du 461— kvintal mrtvo vage.
Seno in slama. Sono I. vrste prodajalo se ju v tem tednu po f, 3.40, II vr. po f. 2.45, slama I. vr. po f. 3.— in II. vr. po f. 2 50 kvintal.
Snrovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko aurovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 94 do 96 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 90 do 94 nč., furlansko aurovo maalo v part. od 20 do 30 kg. po f. 112 do f. 1.14 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.10 do 112 kilogram. Tolminsko aurovo maslo I. vrsti po f. 1.06 do 1.08 kilogram.
Jajca na debel« po f. 2 40 od 2.60 sto komadov.
Kokoši po 90 nvč. do 1*30 komad, piiČeta po 85 nč. do f. 1*40 par.
Krompir, navadni, na debelo po 2.— do 3.-	,R. M.*
SVOJI K SVOJIM!
Slovensem triaikim 'b'?,".
• k o v ! j a h „AUa belin lrie*te". liboma doma< n kuhinja, pristna domala vina in kraftki teran.
OsibrU«! Davatek.
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Solitario 12, (po domafe jiri „ IVt'rt^fcoPr«") priporoča pravi kr(liki teran iz Komna I. vrste pn 4O, II. po in belo vipavsko po 36 nf. liter. - Drhti se ge*l<»: „ Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za »bil obiti k-. Anton Vodopivec,
gostilničar.
V ulici Cecilia št. 6
toči se
izvrstno Utrijansko in furlansko vino po 28 novčičov liter. Belo vino po 32 in moftkat po 40 novčičev. — Marino pivo po 24 nvč.
Ma Prošeku
ima na prodaj več hektolitrov vina: nbrzaminau, „terana" in trdega belega vpro8ekarjau
Eliza Tance.
Namizni raki
najprve žlahtno vrste, vsak dan prodajam ter jamčim, da jih odjemniki prejmejo jklvmt razpošiljam jih v poštnih košarah franko in prosto carino, po postnem povzetji.
100 komadov za juho...........gld. 2.7">
HO „ irrdnlih namiznih .......
< 10 „ velikih i. ilvoma delielima fikarjema .
40 „ velikih solo..........
32 „ posebno velikih lolo Jako lepih ilvall
P. lohaplra
razpošiljatelj rakov v Stanislavi A?« (Avttrija).
Josi
poprav
p Pertot,
Tja ure po ni:
urar v Trstu, Via Muda Vecchia št, 1. prodaja in nitki ceni. Priporoča sc slavnemu občinstvu.	5-52
Gostilna Ivana Trevna
v uliei Ma-donina št.
29. ao priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo so zmirom Izvrstna istrska in okoličan-ttka vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedmi.	2 -52
Ivan riphalalr Via Benvenulo it. I v Trata
ivail UCUDian, imft Kn.loSo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mosta toliko na dožolo proti povzotju. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja poftteno In vestno postrožbo.	2—52
Bratje Ribarić,
izdolovateljl oglja v sv. Petru, priporočalo svojo zalogo V Truti: r ia Pondarea it. 1, Piazza tlella Vatle V, via Ma don ni na 2, Piazzetta Cordainoli 2, i. uhodom tudi v ulici Tor rente po najnižjih oenah. Oglje I. kakovosti karboaina, kok, drva na motro itd. Na mljojo tudi z dopisnico.
faročbo se spre-
K. Zobec in C.4 ^""ft-S'^":!;
občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki polastiti z naročili tomvoč, ker so naslanja na rek „Svoji 1* Blirojim". Naročila vsprojemajo se na cesti Rossottl hit. 121 fCnmp. Morpurgo) t Trstu. — Ceniko v slovonskem jeziku poiilja franko in gratis.
Gostilna „Al Gallo doro" J,™';
della Poata (Dogana) toči istrsko vino po aa nč., bolo vino po 32 nč„ kratki teran, lnst-neg.t pridelka, po «0 n£, liter. - V sodičekih od 25 litrov naprej, franko na dom, po cenah, knltor so dogovorijo — Izborna kuhluja. Vsprejoma so naročila na obod in večerje po nizkih cenah. — Nadejajo so obilnega obiska beleži najudanej&i
V. Kovacic.
O p n z k a. Vsprejoma naročila na vino za notranjo dežele franko železnica Trst po 15 gld. hoktl.
Podpisani naznnnja, da odpre ▼ soboto, dne 28. t. m. v lastni hiii v l|nzovi(*i svojo
GOSTILNO
(.Pri lapi lipi-)
V isti točil bodo izvrstno istersko črno in bolo vino, kra&ki teran- Kuhinja jo obukrbljona z toplimi i« mrzlimi jedmi.
Priporoča se si. občinstvu za obilen oiiisk Josip Urbanćič, gostilničar.
RODOLJUBI!!
Podpisani n« znanju m, da sem odprl v soboto dno 9 junija svojo kremo v ulici Vuldlrivo št, 1U., znano pod imenom „Croco di Malta." Točil bodem vina prvo vrsto, kraftki toran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, eene poštene. — Nadejajo? ho, da mo bodo Triuški Slovani po mogočnosti podpirali, boležim udani Fran Kravoau
Ooatilna
„CANTINA ISTRI AN Akt
Via Tivarnela, blizo postaje juine železnice.
Prodaja najboljša istrska vina po 38 kr. in kraški „Auberski" teran po 44 kr. litorj pivo iz tovarno „Steinfeld" po 28 kr. liter. Kuhinja prvo vrste. — Kosila po kr. — Slavnemu občinstvu v mostu in na deželi priporoča so uljud ;o podpisani za mnogobrojni obisk.	JoHlp Može.
9.26 4,—
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
w Trstu, Vi« Nuova i«. 13
pijaninov amerik. sistema ^garantirani novi od 170! fgld. naprej. Prodajejo se! tudi na meaečne obroke izplačljive v treh letih ter dajejo v 3 gld. na mosec naprej.
najem od
18- 48
Zdravnik
Dr. M. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebo tudi po noči).
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-52
Enrico p. Carlo Gortan
via Caserma i, Trst (naspr. plvarnl Pilsan)
Svoji k svojim!
Po neverjetno nizkih conah dobivajo se najno-vejia vsakovrstna
Kolesa (bicykli)
(model 1804) za openski novi cesti it, 18, blizo pivovarne. Jamči ue za vsako kolo 12 mesecov. Kdor no zna vozili, snauči ga brez nevarnosti in brozplačno v treh dnoh slovenski učitelj, in nikdo naj no misli da ne bi so naučiti mogol. — Pu'ilja se na deželo in vse kraje. Cono so:
Kolo s tanj kim kavčukom........gld. 08—
„ z votlim kavčukom gushion...... 108—
„ pnoumatično so fiirokim kavčukom . „ 138— , „ močnejfto Duulopali Kontinontal „ 145— „ „s tangentnimi pročkami , . . „ 160— Stroji O 3 kolesi z železnimi obroči za otroko „ 12 „ , „H fantiče obroči iz kaučuk „ 20 -Naslov:
Zaloga koles v Iratu, Strada nuova it. 18
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corno, Piazza delle Legnu 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih {br.rv, lastni izdelek. Lak za kočijo z AngloAkega, iz Francijo, Nomčijo itd. Volika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarjo, po ugodnih conah. — Lesk za parkoto in podo.
Mineralne vode
is najbolj znanih vreleov
kakor tudi romanj sko žveplo za ž?o-pljanjo trt. 104-sa
Zaloga piva
pivovarne bratov
Reininghaus v Steinfeldu — Gradac
pri
A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
Piazza Caserma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči taran I. vrsti iz prvih klstij iz Kazelj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi i str sko vino sproti in za domačo vporabo. — O r a * k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemSka) po jako Priporoča se si, občinstva
umestnih cenah.
(ioo
Ant. Brovedani.
Jak. Klemene
TRST
MT Via S. Antonlo H. 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnema občinstvu
svojo veliko skladišče blaga za prihodnjo spomlad in poletje, to jn blago za moftko in gospe, perkalj, svilnate rute raznih vrst s franzami ali bres njih, srajce za turiste, „JRger"-perilo, bombažne in volnene jopiee, možko in ženske bele in barvane srajce, možko ovratnike, bogato zalogo zavratnic na iibero, dežnike in solnčnike, perilo, platno, musolin, koto-niuo, bombažne, barvane tkanin", ki so morejo prati, bombažno sukno za možko, rokovice is švedskega sukanca in svile sa možko in gospe, rokovice ii Bukanca po Švedski Bogi, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za ženska iolska rAčne dela. Vsprejemajo se naročila v vseh teh predmetja ter so aagotavlja točna in vestna postrežba.
C. kv. dvoma lakapnm
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevtel ori omenjeno lekarno od dedičov pok. Benodetta rlach-Miniussija, priporočajoč se naj topleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega podpornega društva'
dovolil s
recepte od n|Ui v slučaju
itega , ako
njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebo ie priporoča 101-30	Ivan Mliian.
Škropilnice in žvepljalke
iniinirja Živloa
Vsake vrate stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (aesalke) za rabo pri hiši in za VRako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Omenjene Škropilnice se pošiljajo na vsako pošto avstro-ogrske monarhije, franco, po 10 gld. komad.
Schivitz Comp.
t (Živic in družb.)
v Tratu, alioaa Zonta 8.
Rwizdna protinova tekočina
Mnogo let preakuSeno, bolesti utefinjoče domače sredstvo. Krep-čnjočo drgn nje prod in po daljših vožnjah. Cena ■/, steklenice 1 gl a. v., '/, steklenice 60 kr. a. v. Glavna ■aalotfaat
Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju,
O I. Dobiva ho v vseh lekarnah.
Paziti jo na varstveno znamko, zahteva nuj se tzrečno
Kwizdua protinova tekočina.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE« i« Antverpsna
direktno v
New M & Pbiladelfljo
konnesijonovnita črta, od o. kr avetrijake vlade. Nh vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 50—1
„Red Star Linie"
ua Dunaju, IV \Veyringorgasee 17 ali pri
Josip-u 8trasser-u
Stadt - Buru u u & outnmercieler Correspon-dent der k. k. Oestorr, Staatsbahuen in
Innsbruck.
Lastnik politično drufitvo .Edinost* — Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tieke Tiskarna Dolenc v Trstu.