C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
»Noti' list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* Va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Podurednis stvo in podružnica uprave v Prstu via Valdirivo 19/III; te* •efon št. 39*08. — Uradne ure v‘ak delavnik od 9. do 12. ure.
/ ¥
mattina.	/	P osam
Novi Usi
Posamezna Številka 30 stot., stara 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po !..— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 19.
¥ ČSOmCi* ČETRTEK 8. MAJA ISSO.	LETO II.
iirmiiiin—«—ni— ———ii BiiiiiBBii»imBnàiiimMniTmrrrfirrirriTn-TT,ioTiriMnMMmÌTMii(i%iMTrTrfwrTTrrTrnn~~~rrTrT~*~~^~^~M~~~~M~^**~‘~~M~MM
Tedenski koledarček.
9. maja, petek: Gregorij Nac., šk.; Eeat. — 10., sobota: Antonin, škof; Gordijan, mučenec; Janez Av. — 11., nedelja: 3. pov.: Varstvo sv. Jožefa. Frančišek H.; Mamert, šk. — 12., po* nedeljek: Pankracij, mučenec; Imel* da. — 13., torek: Servaci j, mučenec.
~~ 14., sreda: Bonifacij, mučenec; Paskal, pap. — 15., četrtek: Izidor; Zofija.
V	ponedeljek dne 12. maja je ščip; vreme lepo.
Novice.
Javna dela.
Poslanska zbornica je sprejela v Sredo proračun ministrstva javnih del. Minister Crollalanza je rekel, da je vlada potrosila v zadnjih 6 letih za yodovode, ceste, mostove, pristani* ®ča in tako dalje več ko 10 milijard ali' 10.000 milijonov lir. Od 28. oktobra 1923. do 30. marca 1930. so izdali samo 2a redne ceste 1986 milijonov. P oseb* n° mnogo cest so zidali v južni Italiji in ria otokih ter v Istri, ki je bila silno Zanemarjena. Minister je zaključil, da služijo tudi javna dela sijajjii bodoč* n°sti Italije.
Kralj na Siciliji.
Že več dni se mudi vladar na urad* nem obisku na Siciliji. V mestu Calta* girone je odkril spomenik padlih do* niačinov. V Kataniji, kjer so ga prav slovesno sprejeli, je pa o tvoril muzej skladatelja Bellinija. Iz Katanije se bo kralj odpeljal v Siracuso.
Republikanske demonstracije.
Na Španskem gre z monarhijo nav* zdol. Odkar se je te dni vrnil sloveči španski pisatelj in voditelj republi* kancev Miguel de Unamuno iz Pari* za, prirejajo republikanski dijaki v Madridu velike demonstracije. V po* nedeljek so se spoprijeli kraljevsko navdahnjeni in republikanski dijaki, lekla je kri. Policija je morala stre* ‘jati na nemirneže. Eden je mrtev, 25 Je pa ranjenih.
Žitna bitka.
V	času od 1. julija 1928. do aprila
. 29. smo po uradnih številkah uvo*
zdi skoro 20 milijonov kvintalov žita. v istem razdobju 1. 1929. do 1930. pa •■amo nekaj nad 6 in pol milijonov sto*
•v:.Uvoz se je tedaj skrčil za nad 13 prilijonov kvintalov, kar pomen ja ve* ak uspeh žitne bitke.
Mesto.
Nemški list »Kolnische Zeitung« je re dni popisal, kako mestno življenje l,bija v doraščajoči mladeži smisel za naravo. V Berlinu je n. pr. 70 od sto otrok, ki še niso videli solnca vzha* Ì70V	Ph ni videlo živega zajca, |
°‘/o pa ne brezovega drevesa. Pa kaj ' se bomo otrokom čudili! Oni dan je
na kmetijski visoki šoli v Berlinu kon* čal svoje nauke mlad mož, ki še ni sli* šal kukavice peti.
Strašna nadloga.
V	vzhodnih deželah, kakor v Egip* tu, Palestini in Siriji, so se prikazali kar celi oblaki kobilic. Kamor pridejo, pokončajo vse poljske pridelke in uni* čijo celo gozdove. Oblastva se bore proti groznemu sovražniku z vsemi sredstvi: kopljejo jarke in sipajo va* nje strup, v Egiptu se mislijo poslužiti proti njim celo letal. V krajih onkraj Jordana naberejo dnevno 20.000 kilo* gramov jajčk in 16.000 vreč kobilic. Šiba božja je segla tudi že v Grčijo in Španijo ter udarila Romunijo. V po* krajini Dobrudži, kjer živi bolgarska manjšina, so kobilice pokončale 300 hektarjev gozda, tako da je treba se* daj drevesa posekati. Romunska via* da se trese, da udarijo kobilice čez Donavo v žitnico države. Bog naj nas varje, da ne pridejo k nam.
Čestitamo!
7. maja t. 1. je obhajal č. g. Alojzij Novak, zaslužni dekan črniški, 25*let* nico mašniškega posvečenja ali sre* brni jubilej. Prvo sveto mašo je darò* val na Sv. gori. Slavljencu iskreno če* striamo.
Življenjsko delo.
V Rimu je dovršil kipar Lasbina 6 metrov visoko Garibaldijevo glavo. Delal je na njej 35 let.
62*letni novomašnik.
V	kratkem bo v Rimu posvečen v mašnika 62*letni ruski knez Volkon* ski. Knez je bil svoječasno carjev po* bočnik in vojaški ataše pri ruskem poslaništvu v Rimu. Ima dva sina in hčerko, ki živijo v Parizu. Njegova mati je bila katoličanka. On je presto* pil v katoliško vero 1. 1924. L. 1926. je bival na letovišču v Trnovem pri Ilir* ski Bistrici.
Hrvatske šole v Avstriji.
V	avstrijski pokrajini Burgenlandu poleg Dunaja živi okoli 50 tisoč Hrva* tov. V svojih vaseh imajo lastne šole. Sedaj je burgenlandska vlada razpisa* la za hrvatske šole mesto hrvatskega šolskega nadzornika.
Nemški obiski.
Del nemškega vojnega brodovja križari po Sredozemskem morju. Te dni so bile nemške vojne ladje zasi* drame v Cataniji in v Palermu na Sici* liji. Nemškega admirala Oldenkopa je sprejel v avdijenci tudi italijanski vladar, ki se mudi te dni na Siciliji. V začetku poletja bo del nemškega bro* dovja priplul tudi v pristanišča na ju* goslovanski obali. Od tam pojdejo nemške ladje še nižje na jug.
Kačja nadloga.
V	vasi San Giorgio di Nogaro v Furlaniji so oni dan spravljali z neke*
ga dvorišča velik kup na pol segnite* ga dračja in slame. Ko so ženske či* stile nesnago, so naenkrat začeli švi* gati izpod kupov veliki modrasi. Žen* ske so jele vpiti, prihiteli so moški in začel se je boj med ljudmi in golazni* jo. Toda kač je bilo vedpo več, čeprav so jih kakih 50 pobili. Ljudje so se prestrašili in se začeli zaklepati v hi* še, strupenima se je pa razlezla po po* ljih. Vaščani so v velikem strahu.
Cerkveni koncert.
V	soboto zvečer sta priredila orga* nist Križan in prof. Košuta koncert v cerkvi sv. Vincenca v Trstu. Izvajala sta skladbe klasičnih cerkvenih skla* dateljev Mendelssohna, Bacha, Han* dia in Bossija. Goslar Košuta je za* igral tudi lastno skladbo. Obisk je bil dober.
Boljševiška velika noč.
Da bi iz ruske kmetske duše iztrgali vso toploto velikonočnih praznikov, ki so za Rusa naj svetejši, so boljševi* ki odredili, naj se ljudje ne udeležijo procesij, temveč narede izlete na de* želo. To je bil posebno za kmete, ki žive na deželi, zelo pameten nasvet. Mesto proti kapitalizmu se bore proti veri.
Nova železnica.
Po poročilih listov so dovršeni na* črti za železniško zvezo s Kosovskega polja do Kotora v Dalmaciji.
Tudi tam je tako.
V	ponedeljek ponoči je romunski princ Bibescu priredil na svojem gra* du pri Bukarešti pojedino. Ko so se s pojedine vračali v avtomobilu žena poljskega poslanika, romunski posla* nik v Vašingtonu in bivši ameriški fi* nančni podtajnik, so jih nenadoma napadli razbojniki. Romunski posla* nik jim je dokazoval, da je grdo za celo Romunijo, če bodo tujce oropali. Tolovajev pa to ni ganilo, ker so pot* nikom pobrali vse listnice in dragulje. Ameriški podtajnik pa je k vsemu skomignil: »Pri nas v Chicagu se ta* ke reči vsak dan gode.«
Slovensko zadružništvo.
Dne 1. maja se je vršil občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani. Iz poro* čil posnemamo, da je bilo koncem leta 1929. včlanjenih 578 zadrug; od teh je bilo 317 posojilnic, 37 mlekar* ski h, 32 živinorejskih, 22 elektraren, 26 zadrug za poljedelske stroje in tako dalje. Denarenga prometa je imela zveza leta 1929. za 1 milijardo 51 mi* lijonov 115 tisoč dinarjev.
Ameriški stric.
Znani ameriški bogataš Rockefel* ler, ki je pred leti daroval pariški vi* šoki šoli 50 milijonov frankov, je te j dni zopet odprl svojo bogato blagaj* > no in zopet nakazal pariški univerzi 5 37 milijonov. Bi ne bilo slabo, če bi jo tudi nam odprl.
KaLtolfiSKa lcnjifjrarna w doriti
se je preselila na Travnik št. li
(zraven škofijske kapele)
v ' v/
V.'SS*àK!eHWi3/S..

Domače branje.
Pod tem naslovom bo izdajala krtjU ževna zadruga — Adrija — v Gorici (vodijo jo dr. Kacin, prof. Bednarik i. dr.) vsaka dva meseca poljudno in zanimivo pisane povestice, potopise, zgodovinske drobtinice, zanimivosti iz narave itd. Snopič stane LE 2 LIRI. Kdor se naroči na vse štiri zvezke, ki letos izidejo, plača LE 7 LIR. Pišite brž po knjižico na: Tipografia Catto; lica, Gorizia, Riva Piazzutta 18. Na; vedite svoj natančen naslov in pošto. Nato prejmete knjižico s čekom, da poravnate oni malenkostni znesek. »Domače branje« dobite tudi pri pro; dajalcih. — Prvi zvezek je že izšel. Vse one ,ki so ga prejeli, razen onih, ki na= berejo 10 naročnikov, prosimo, da brž poravnajo naročnino za prvi snopič ali za vse štiri in s tem pomore j o raz; vijajočemu se podjetju.
Na letališču Grottaglie v bližini mesta Taranto v južni Italiji so se vr; šile izredne letalske vaje. 8 častnikov se je hkrati spustilo iz 1000 meterske višine s padobrani. Vsi so srečno pri; šli na zemljo.
Tajni izseljenci.
Na potu iz Trsta v francosko mesto Marseille (Marsej) je prispel 2. maja v sicilijansko mesto Mesino nemški parobrod »Amapis«. Poveljnik ladje je javil pristaniškemu poveljstvu, da je odkril na ladji več tajnih izseljen; cev — laških državljanov. Nato je pri; staniška fašistovska milica preiskala ladjo in odkrila 42 oseb, ki so se ho; tele tajno izseliti iz Italije. Vsi so bili Tržačani. Policija je vse zaprla.
IConfinirani grof.
Odbor za konfinacije v Florenci je obsodil na 5 let pregnanstva mejnega grofa Alberta Guadagnija, ker je ži; vel zelo razsipno in vzbujal radi za; pravljanja v mestu splošno ogorče« nje. Odbor je ugotovil, da tako živ«
1 jen je ne odgovarja navodilom vlade.
Bojne sile ČeškosSlovaške.
Madjarski list »Pesti Hirlap« piše, da je češkoslovaška vojska zelo mo; derno opremljena. Vse orožje, od na« va dne puške do tankov in letal, se iz; deluje v domačih tovarnah. V mirnem času uporablja češkoslovaška vojska 7500 lahkih in 2000 drugih strojnic ter 3500 topov. Letal imajo 700. Razen te; ga izvažajo Čehi mnogo orožja v ino; zemstvo, največ svojim zaveznikom.
Omejitev vinogradništva.
Luksenburška vlada plača vsakemu vinogradniku nagrado 50 centimov za štir jaški meter zemljišča, kjer je ras tla trta in se sedaj preuredi za drugi sadež.
445 kg težak prašič.
Posestnik Anton Nagel iz Rume (Slavonija) je prodal nekemu mesarju dve in pol leti starega prašiča, ki je bil 120 cm visok in 445 kg težak. Prašič je bil požlahtnjene nemške pasme. Sprva so ga imeli za pleme, lani so ga začeli pa rediti. Masti je imel 250 kg.
Posojilo Madjarski.
Banka Commerciale Italiana je po« sodila italijansko?ogrski banki v Bu« dimpešti 2 milijona dolarjev po 7 in pol obresti. Posojilo je namenjeno ob’ činam in nekaterim večjim podjetjem.
Bogata beračica.
V	mestu Valencia na Španskem je te dni umrla od lakote neka beračica v podstrešni luknji. Ko so preiskali njene cape, so našli v njih nič manj kot za dva milijona lir vrednosti.
Iz niča do milijonov.
Pred 35 leti se je izkrcal v Londo; nu neki Alojz Naintra iz južne Italije. Služil si je kruha najprej kot pomi; vač kozarcev, nato kot natakar, na« zadnje pa je postal solastnik največjih londonskih hotelov. Sedaj je milijo; tiar.
Čudna so pota ...
Časopisi poročajo, da je znani kitaj; ski general Ciank«Kai«Sek doma iz mesta Prerau na Moravskem. V sve; tovni vojni je prejšnji Moravan Cia; gašček prišel v rusko ujetništvo, od koder je pozneje pobegnil na Kitaj; sko. Tam se je zapletel v državljan; ske boje, ki že vsa povojna leta pusto; šijo veliko kitajsko državo, in postal s časom vodilni general. Sedaj bo pri« šel, tako pišejo listi, s svojo ženo Ki; tajko domov na oddih.
Okoli Njujorka gori!
Iz Njujorka brzojavljajo razbur« ljiva poročila, da se mesto nahaja sre; eli plamenov. Na več krajih naenkrat je začela goreti suha trava. Plameni, ki so uničili že par sto lesenih hiš v daljni okolici velemesta, se že pribli« žujejo predmestjem. Škode je že do; zdaj kakih 5 milijonov dolarjev. Ogenj so zanetili brezposelni, da bi pri gašenju kaj zaslužili.
Norčeva misel.
V	neki ogrski vasi je hotel trgovski potnik Sipos, ki je bil pred nedolgim izpuščen iz norišnice, napraviti svo« jim gostom presenečenje. Zvezal je kljuko na vratih z električnim tokom. Prva, ki je hotela odpreti vrata, je bi« la Siposeva žena. Ko je pri:eia za kljuko, jo je tako močno zadela elek« trična sila, da se je mrtva zgrudila na tla.
Smrt v vodnjaku.
Težak Franc Fonda se je ponoči vračal proti domu iz gostilne pri Sv. M. Magdaleni Zgornji v -Trstu. Ure; zal jo je kar-čez polje, za njim sta pa šla prijatelja, s katerima je bil popil kozarec vina v gostilni. Fonda je zgre« šil stezo in padel v vodnjak na polju. Radi teme mu tovariša nista mogla pomagati. Šla sta klicat ognjegasce. Ti so izvlekli utopljenca in ga spravili v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Plamenica »svobode« — ugasnila.
Kot je marsikomu že znano, se d vi; ga ob vhodu v njujorško pristanišče velikanski spomenik »Svobode.« Vpo; dablja jo nadčloveško visoka ženska, ki dviga v stegnjeni desnici žarečo plamenico, seveda ne smolnato, pač
pa električno, ki na daleč sveti. V ne; deljo zvečer je nad pristaniščem divjal silen vihar. Strele so treskale in udarile tudi v plamenico »svobode« ter jo ugasnile. To se je prviq zgodilo, odkar so Amerikanci postavili spo« menik. Babjeverneži smatrajo ta slu« čaj za slabo znamenje.
Sovjetska odlikovanja.
V Rusiji je izšel zakon, ki urejuje iznova sovjetska odlikovanja. Boljše; viki so poznali doslej samo dva redo; va, in sicer red »Rdeče zastave« in red »Rdeče zastave dela.« Sedaj so vpe« ljali še dva: »Leninov red« in red »Rdeče zvezde.« Kdor je odlikovan z redom »Rdeče zastave,« dobiva me« sečno 30 rubljev, ostali trije redovi vr; žejo po 25 rubljev na mesec. Povrhu imajo nosilci vseh redov prosto voz« njo na železnicah, ne plačajo dohod; ninskega davka, odštevajo nižjo na« jemnino itd. Sovjetska odlikovanja so torej zelo dobičkonosna.
Tat pri škofu.
Škof Melchiori iz mesta Noli v Juž; ni Italiji je zapazil te dni med čita? njem brevirja pod divanom, na kate; remm je sedel, vrečo. Takoj je pokih cal slugo, naj nese iz sobe vrečo. Sluga je pa potegnil na dan neznanega člo? veka, ki se je izkazal za tatu Vincen; ca Gilardija. Nameraval je ukrasti škofu vso srebrno posodo.
Krušne karte.
Boljševiška vlada je morala radi po« manjkanja uvesti nakaznice na kruh, moko, sladkor, meso, milo in druge življenjske potrebščine. Prvega maj? nika je imel komunistični voditelj Kalinih govor, kjer je rekel, da se v Rusiji krušne nakaznice ne morejo odpraviti, ker se samo tako zagotovi prehrana mestnega prebivalstva. Člo; veku se zdi, kakor da živimo sredi svetovne vojne. To je uspeh 1 ldetne; ga komunističnega vladanja.
Sleparski dobrotnik.
Policija je izgnala iz Budimpešte nekega Roberta Feinwilderja, ki je turški državljan. Znan je bil v ogrski prestolnici pod imenom »stric Ro; bert«. Več ko 30 let je na raznih kra? jih mesta razdeljeval ubožcem gorko hrano. V ta namen je zbiral pri raz; nih dobrotnikih prostovoljne prispev; ke. Sedaj se je pa izkazalo, da je mo; žakar delal z dobrodelnostjo lepe kupčije. Kar je dobil darov, jih je ve; činoma porabil zase in si tako prihra; nil veliko premožene okrog 1 milijo; na lir, revežem je dal samo majhen odstotek.
Skrivnostna smrt.
O prestolonasledniku Rudolfu, sinu cesarja Franca Jožefa, krožijo še ved? no najrazličnejše vesti. Večina javne? ga mnenja pravi, da se je sam urno? ril. Te dni pa je v Londonu izšla neka knjiga, kjer se bere, da so Rudolfa umorili. Bog ve, kaj je zdaj res. Taki visoki gospodje znajo ljudstvo dobro slepiti.
Kako le s politiko
NOVE VOJNE LADJE.
Ministrski svet je pod Mussolinije* vim predsedstvom sklenil pretekli te* den zgraditi v letu 1930. nastopne ladje: eno križarko, veliko 10.000 ton, ki se bo imenovala »Pola,« dva izvid* nika (nizke, ozke, toda silno hitre ladje, ki nadzorujejo sovražnikovo gi* banje na morju), 4 torpedolovce in 22 Podmornic. Vsega skupaj bodo torej zgradili 29 novih edinic. Njih pro* stornina bo obsegala 42 tisoč 900 ton.
Vest o novem pomorskem programu Italije je vzbudila v Franciji precej nevolje in razburjenja. V tem oziru so listi vseh strank edini, opazovalcu se zdi, da so dobili z višjega mesta mig,-kako naj pišejo.
Glasilo francoskih nacionalistov in monarhistov »Action Francaise« (ak* sjon fransez) pravi, da je italijansko oboroževanje posledica pomorskega zborovanja v Londonu. Italijanski Program nas bo prisilil, da spremeni* mo, to se pravi povečamo naše vojno brodovje, kar je ravnotako nepričako* vani sad tega zborovanja. v_ Konferenca v Londonu se je zaklju* čila, kakor je »Novi list« že pisal, 22. aprila. Na njej se je sklenil sporazum v treh, to je med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Te tri države so natančno določile, kakšno brodovje vsaki pri* tiče, in sicer so se sporazumele ne*le §lede pomorskih velikanov, marveč tudi glede manjših ladij in podmorni* kov. Važna posledica dogovora je, da Se je nehala razburljiva tekma med Ameriko in Anglijo, ki je požirala vsako leto tisoče milijonov. Cena, ka* tero so Angleži plačali, je enakost z Ameriko. Ravno tako so se pomirili Japonci. Razen tega so velesile skle* mie, da počakajo do leta 1936. z gradbo novih ladij. Angleži in Ameri* kanci, ki mislijo tudi v politiki vedno na! denar, so izračunali, da prinese do* govor davkoplačevalcem nič manj ko 22 tisoč milijonov lir prihrankov. Ta velikanska svota dokazuje, da pomor* ®ko zborovanje ni bilo za Angleže, Arnerikance in Japonce brezuspešno. Njihov sporazum je popoln.
Edina temna točka je Evropa, kjer Se Francija in Italija nista mogli dogo* Voriiti. Francozi in Italijani imajo pro* roke in se lahko oborožujejo, ko* 'kor jim drago. Mac Donald je pred* :agal sicer, naj se razgovori med Italijo ln Francijo nadaljujejo, in se ponudil
Posredovalca, toda vse kaže, da pri tem poslu ne bo imel mnogo sreče. Vzrok je pomorska enakost, ki je Francozi nočejo priznati svoji sosedi, °d katere pa Italija nikoli ne bo po* Pustila. Spor se zdi danes nepre*
mostljiv.
Medtem se je Italija poslužila svoje svobode in sklenila sezidati 29 novih edinic, o katerih smo zgoraj pisali.
Francoski imperi j.
Socialistični list »Soir« (Soar) pravi, da ne more italijanski program niko* gar presenetiti, ker je bilo itak pred*
videvati, da bo zborovanje v Londonu povzročilo novo tekmo v pomorskem oboroževanju. Italija je zahtevala po* polno enakost s Francijo, to se pravi 700 tisoč ton veliko brodovje, kakor je Tardieu (Tardje) zahteval za Franco* ze. To bo prisililo — trdi »Soir« — An* gleže, da pomnože tudi oni svojo mor* narico, zakaj staro angleško načelo je, da mora njih brodovje biti vsaj tako močno kakor brodovje dveh najmoč* nejših evropskih držav skupaj. An* gleško oboroževanje bo pa potegnilo za seboj tudi Arnerikance in Japonce in s tem postane podpisani sporazum
v	treh brez veljave. Socialistični list je potemtakem zelo črnogledem
Poluradni franc, dnevnik »Temps« (Tan) očita Italiji, da je imperialistič* na in da ovira pomirjenje Evrope. Ta* ke očitke pa rimsko časopisje odločno zavrača. »II Giornale d’Italia« pravi: Mogoče je fašizem res imperialističen nauk, toda francoska politika je brez dvoma že danes imperializem, ki vzne* mirjajoče rije naprej. Saj je francoski minister mornarice Leygues (Leg) v Londonu kar uradno govoril o fran* coskern imperiju. (Imperij je država, ki vlada nad tujimi narodi in ima mno* go prekmorskih posestev, uredništvo.) Ta imperij se je povečal z aneksijo nemških prekmorskih dežel, za katere je tekla v svetovni vojni tudi italijan* ska kri. V slučaju vojne namerava Francija, da ohrani svoj imperij, pre* nesti v Evropo par milijonov črnih vojakov. Da bi ohranila in razširila svoj imperij, vzdržuje Francija naj* bolj oboroženo vojsko v Evropi, je sklenila celo vrsto vojaških pogodb z državami naslednicami Avstrije, po* šilja vsako leto 300 milijonov frankov orožja Jugoslaviji, ji dobavlja puške, strojnice, tanke, letala in podmornice. »Temps« naj torej ne govori o impe* rializmu, ne da bi si prej izprašal ve* sti. Italija razvija mirno pomorski program, ki je potreben za njeno obrambo. V letu 1929.—1930. je spra* vila v delo 42 tisoč 70 ton naših ladij, torej samo 830 ton manj nego v tem letu. Italijanski pomorski programi se razvijajo torej povsem normalno, po že prej izdelanih načrtih. Ker se v Londonu ni sklenila splošna omejitev oboroževanja, se morajo ti načrti iz* peljati.
S svojimi napadi na dozdevno im* perialistično politiko Italije zasleduje »Temps« samo to, da bi odvrnil pozor* nost sveta od mrzličnega, silnega obo* roževanja Francije same in njenih ne* mirnih zaveznikov.
AVSTRIJSKI KANCLER NA POTOVANJU.
Načelnik avstrijske vlade dr. Scho* ber je po obiskih v Rimu in Berlinu odpotoval tudi v Pariz in London. Uradno so rekli, da se hoče zahvaliti francoski in angleški vladi za podpo* ro, ki jo je Avstrija dobila pri uredit*
vi	vojne odškodnine na zborovanju v Haagu, v resnici so ga pa gnale na pot bolj resne skrbi. Avstrija išče že več
let posojila v inozemstvu, da oživi in okrepi svoje gospodarstvo. Pred kon* ferenco v Haagu je bilo to težko, ker je jamčilo za vojno odškodnino zma* govalcem vse avstrijsko državno pre* moženje, na katerem je ležala neke vr* ste hipoteka. Tuji bankirji pa niso ho* teli dati denarja na že vknjiženo po* sestvo in so zahtevali, naj se zmago* vaici prej zbrišejo ali prepuste vsaj hi* poteko na prvem mestu novim upni* kom. Tako je morala Avstrija pro* siti zmagovalce pomoči in dovolj e* nje za posojilo. Naši bravci se še spo* minjajo, kako je pred par leti nastal med Seiplom in italijansko vlado radi nemške manjšine v Poadižju spor in kako je Mussolini nato preprečil av* strijsko posojilo. Svoj ugovor je umak* nil šele, ko se je sklenila avstrijsko* italijanska prijateljska pogodba. Po* polnoma prosta je pa postala Avstri* ja na zborovanju v Haagu, ko so ji zmagovalci črtali vojno odškodnino in zbrisali hipoteko z državnega ime* tja. Sedaj, ko je njeno premoženje čisto, je dobila šele popolnoma proste roke. Toda kdor da denar, stavi po* goje, zahteva pojasnil, hoče vedeti, komu posoja in kako se bo denar upo* rahljal. Radi pojasnil in pogojev je šel Schober v Pariz in London.
Francoska vlada in javnost sta ga sprejela z velikimi častmi. Zunanji minister Briand ga je čakal sam na po* staji. Schober je imel dolge razgovore z vodilnimi državniki Francije in dal tudi časnikarjem obširne izjave o po* ložaju in namenih Avstrije. Posebno zanimive so bile besede, ki jih je rekel uredniku katoliškega dnevnika Jour* nal des Dčbats. »Današnjo avstrijsko državo« — je poudaril — »smo stvorili z nezaslišanimi težavami. Kdor je bil na Dunaju leta 1918. in se danes vrne, bo po uspehih sodil o važnem delu, ki smo ga izvršili. Borbe naših strank proti spremembi avstrijske ustave so vzbudile veliko zanimanje v inozem* stvu. Posebno v zapadnih državah so se slišali glasovi, da se notranje raz* mere Avstrije razvijajo v nasprotju z demokracijo. Posrečilo se nam je pa prepričati inozemce, posebno poklica* ne narodne gospodarje in politike, da so imele avstrijske reforme samo na* men odstraniti samovoljne izrastke pretirane demokracije.
Kar se tiče mojega obiska v Rimu, ne 'smeste zabiti, da so bili odnošaji med Avstrijo in kraljevino Italijo ta* ko napeti, da je bil italijanski poslanik na Dunaju odpoklican. Za nasi je na* stala potreba, da obnovimo prijatelj« sko razmerje z veliko sosedno kra* ljevino.
Politika Avstrije.
Pogajanja, ki sem jih vodil z zastop* niiki francoske vlade, so mi dokazala, da se Francija stalno in na vso moč zanima za avstrijsko državo. Moja pot v Pariz je prišla prav, ker sem imel priliko razložiti smotre avstrijske zunanje politike, kar hočem ponoviti v par besedah. Avstrijska zunanja po* litika se drži pogodb in hoče biti jasna* in poštena napram vsem državam.«
Ko je urednik Schoberja vprašal.
Stran 4
»NOVI LIST«
Mofolišiko. ìonjl^orucà v Clorici
se je preselila na Travnik št 11
(zraven škofijske kapele)

r’ T", • "'.V.-vV v,V V-G y\ .GG:;;.;,'::/,
kaj misli o razmerju med Avstrijo in Nemčijo in o združitvi vseh Nemcev v eno državo, je rekel, da se dà njegov program izraziti z enim stavkom: »En narod in dve državi.«
Še bolj jasno je govoril Schober časnikarjem v Londonu, kjer je razdelil celò posebno spomenico o po? loža ju Avstrije. Avstrijska politika — je rekel — zasleduje predvsem gospo? darske smotre. »Naša prva naloga je, da omogočimo našim državljanom živi jenski obstanek. Nadalje hočemo pa tudi ohraniti in razviti bogato in ponosno kulturno dediščino, katero so nam zapustili naši predniki. Go? spodarske razmere narekujejo našo politiko. Avstrija je preresna za poli? tične zveze in protizveze, pač pa se odkritosrčno trudi, da bi z drugimi gospodarsko sodelovala. Kako pogo? stoma ljudje tega ne razumejo! Tako ni manjkalo fantastičnih razlag o mo? jem potovanju v Rim. Govorili so o novih političnih skupinah in tako dalje. V resnici se je pa moja pot naslanjala na naše staro načelo, da dosežemo vsestranski sporazum in od? stranimo poslednje zapreke za gospo? darskii mir.«
Angleško delavsko vlado zanima zelo tudi Heimwehr in njene grožnje, da bo nastopila če treba tudi s silo proti avstrijski socialni demokraciji. Zunanji minister Iienderson je svoj čas že izjavil, da je Anglija odločna nasprotnica vsakega nasilnega politič? nega prevrata v Avstriji. To je storil tudi radi tega, ker so avstrijski socia? listi politični somišljeniki angleške delavske stranke. Gotovo je, da so se o tej stvari v Londonu razgovarjali, zakaj Schober je izjavil časnikarjem, da jamči popolnoma za javni red in mir v Avstriji. Namignil je celo, da bo morda odvzel vsem državljanom orožje, kar bi pomenilo konec hajm? verovcev. »V enournem razgovoru« — je dejal — »sem obrazložil zunan? j e mu ministru Hendersonu ves naš notranji položaj in Henderson me je popolnoma razumel.«
Vse kaže, da je bil obisk v Londonu ravnotako uspešen kakor v Parizu in da bo Avstrija dobila posojilo. Denar bodo uporabili v prvi vrsti za elektri? fikacijo vodnih sil in za izpopolnitev železnic, brzojava in telefona.
Ko to pišemo, je načelnik avstrijske vlade že zopet na Dunaju.
©leno v svet.
Proces proti Mačku.
Razprava proti Mačku in tovarišem se nadaljuje. Obtoženci se pritožu? jejo, da jih je policija tepla, obenem pa priznavajo, da so v resnici pripra? vili atentat na železniški most pri Za? grehu, da protestirajo proti odposlan? stvu, ki se je hotelo pokloniti kralju Aleksandru. Obtoženec Hadžija se iz? govarja samo, da ni hotel pri tem umoriti nobenega človeka. Franekič priznava, da si je priskrbel peklenski stroj in razstrelivo. Nato so zaslišali mesarskega pomočnika Ivana Strtaka, ki je priznal, da je dobil od Bernardi? ča samokres in da si je kupil tudi on razstrelivo. Franekič priznava, da je
dobil od Hadžije 1800 dinarjev, s ka? terim je kupil 2 kilograma razstreliva. Ko je zvedel iz časopisov, da se odpo? slanstvo podaja na pot v Beograd, te? daj je postavil s tovariši peklenski stroj na železniško progo. Iz vsega iz? haja, da so obtoženci v resnici pri? pravljali napad in da so se pregrešili proti obstoječim zakonom o zaščiti države. Izkazali so se kot nasprotniki Jugoslavije in pristaši neodvisne Hr? vatske.
Besede ruskega diplomata.
Bivši sovjetski diplomat v Parizu gospod M. Besedovskij, ki se je kasne? je sprl s svojo vlado, je priobčil v an?
V. J. Križarovsks:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Hartatef ni niti slutil o pasti, ki so mu jo priprav? Ijali. Komaj je čakal, da pride do ljubezenske pijače. Misel, da Nej ta ljubi drugega, je razpalila v njem lju? bosumje. Prenos svatbe ga je ozlovoljil in napolnil z neko temno predslutnjo, dasi mumija še ni bila odkup? Ijena in sta bila Pagir in Mena popolnoma od njega odvisna.
Kakih šest dni po teh dogodkih se je vsa Pagirova družina zbrala v vrtu. Satati se je tihoma razgovarjala z možem, Mena pa je s svojima bratrancema igral žogo. Hartatef se je uprl z laktom v steber in z mračnim po? gledom zasledoval Nejto, ki se je igrala z majhnim psičkom in se ni zmenila za ženina.
Dekličine misli so bile daleč. Razmišljala je o Romu. Misel, da je nesrečen z ženo, jo je razburjala. V nestrpni ljubosumnosti si je želela poznati to Noferuro, ki je svojega moža tako malo cenila.
Deklica je bila tako zatopljena v svoj duševni boj,
gleškem časopisju o razmerah v Rusiji članek, kjer pravi med drugim: »Po moji misli bo morala sedanja sovjet? ska republika odstopiti v kratkem mesto demokratični vladi po vzorcu zapadnih držav. Diktatura ene stran? ke ne more trajati. Vlada je zagrešila težko napako, da je prisilila na primer kmete, da prodajo svoje žito po sme? šni ceni, to se pravi za šesti del cene, ki velja na svetovnem trgu. Kmetje nimajo seveda nobenega veselja za delo. In kakor da to ne zadostuje, jih je država primorala, da kupujejo njeno sukno dražje, kakor odgovarja ceni na svetovnem trgu.
Jaz; sem vse te napake poudarjal in svetoval novo politiko. Na svojih po? tovanjih po Rusiji sem bil v tesnem stiku z ljudstvom in sem si ustvaril prepričanje, da zahteva velika večina Rusov demokratično republiko. Danes je na žalost vsa oblast v Stalinovih ro? kah. Človek, ki bi se hotel upreti, je že vnaprej obsojen. Čeka (sovjetska policija) je mogočna in delavna kakor še nikoli. Njene spletke objemajo z gosto mrežo ves svet in delujejo tudi v srcu Pariza. Čeka je nevidna. Zna natančno za vsak korak protirevolu? cionarcev, ve za mišljenje vseh komu? nistov in važnejših izseljencev.
Izven Rusije mislijo, da so vsi sov? jetski voditelji navdušeni komunisti. To je povsem zgrešeno. Vzemimo za zgled moj slučaj. Rodil sem se v Ukra? j ini leta 1896. Že od mladih nog sem se boril z vsemi silami proti carizmu, x tako da sem imel že s 15. letom oprav? ka s policijo, ki me je zaprla. Že kot dijak sem se udeleževal delavskega gibanja. Dogodki 1919. leta so me po? tisnili na levo in 1920. sem postal član komunistične stranke. Ker sem simpa? tiziral z demokratično opozicijo, so me poslali s častmi v pregnanstvo. Najprej sem bil generalni konzul na Dunaju, nato odpravnik poslov v Var? šavi, nakar so me premestili na Japon? sko. Pozneje sem šel kot svetnik po?
da ji je bil celo Keniamun odveč. Pa tudi prenos poroke je ni tolažil. Kaj ji je bilo mar za vse, če ni mogla dobiti ljubljenega človeka?
V tem trenutku je pritekel na teraso ves zasopel suženj ter naznanil, da je pred hišo obstala nosilnica princa Sargona. Mladi Hitit je bil tako imeniten gost, da je njegov obisk zbudil veliko začudenje. Mena je prvi stekel pred hišo.
Hartatef je ostal na svojem mestu. V njegovih očeh je bil Sargon suženj, ujetnik, ki je ubežal svoji usodi zaradi muhaste ženske. Sebe je smatral za veliko ime? nitnejšega po rodu kakor Sargona.
Nejta in Satati sta si komaj utegnili popraviti ob? leko na sebi, ko je princ vstopil in prijazno pozdravil obe ženski. Pri ošabnem pozdravu Hartatefovem je Sar? gon zardel in s plamtečim pogledom premeril oholega Egipčana. Nato je prijel Nejto za roko ter jo odvedel v vrt, kjer se je večja družba zbrala v senčnatem gaju.
Vnel se je živahen razgovor. Z velikim začudenjem in z naraščajočim nemirom je Nejta zapazila, da jo princ neprestano gleda s svojimi žarečimi očmi in nič ne skriva, da bi hotel dekletu ugajati. Živa rdečica je obula dekličino obličje. Ne vedoč, kako bi prikrila svo? jo zadrego, se je oprla ob naslonjalo stolice in pozvala
slanstva v Pariz. Tu mi je 4. oktobra 1929. uslužbenec Čeke Rosenmann očital moje zmerne nazore in mi uka« zal, naj se vrnem v Moskvo, da bo stranka sodila o mojem slučaju. Če bi bil šel v Rusijo, bi se ne bil vrnil ni« koli več in nihče bi ne bil več zvedel kaj o meni. Zato sem zbežal takoj iz Poslanstva. Splezal sem čez zid vrta in rešil nato s pomočjo francoske poli« c’je ženo in otroka sovjetske ječe.
Moja naloga je jasna: pobijati ho« čem še nadalje diktaturo in se truditi, da vzide v Rusiji prava demokratična Gada, ki mora kmalu priti, ker želi to velika večina ljudstva.
Mahatma Gandhi v ječi.
V noči od 5. na 6. maja je angleška Policija končno aretirala voditelja in« oljskega narodnega gibanja. Načelnik Policije s par uradniki in dvajseterico Preoblečenih orožnikov je udrl pod šotor, kjer je Gandhi spal, ter mu dal Posvetiti z električno svetili ko v ob3 b-čje. Ko je mirno odprl oči, so mu rekli, da je aretiran. Gandhi se je umil, si očistil zobe in jim sledil v pri« Pravljenj avtomobil. Njegovi ožji pri« latelji so v znak spoštovanja pred njim pokleknili. Nekdo ga je vprašal, ‘di misli kaj sporočiti svoji ženi. »Za« kaj pa? Ona je pogumna žena in bo stopila na moje mesto.« v Gandhija so prepeljali v posebnem Železniškem vozu v mesto Bombay in k‘a izročili v policijske zapore. Angle« lSka oblastva so izdala o aretaciji po« ročilo, kjer pravijo, da je Gandhi j e va agitacija povzročila v vsej Indiji ne* ’Pire. Res je sicer, da je Gandhi na« stopal ostro proti vsakemu nasilju, t°da njegovi pristaši se tega niso dr« zali. V zadnjem času so se zločini ze« |° namnožili in Gandhi izgublja ob« |ilst nad ljudskim gibanjem. Da se Zavaruje v deželi mir, je vlada morala Gandhija zapreti. Sicer mu bo pa v teči nudila vse mogoče udobnosti.
Ko se je raznesla vest o Gandhi j e« G aretaciji, je v mestu Bombavo iz« bruhnila v znak protesta stavka. Tr« "ovine so zaprla okna, delavci so za« Pustili tovarne. V prihodnjih dneh so
se vršile demonstracije skoro v vseh mestih Indije. Angleška vlada je mo« rala spraviti na noge vse orožnike in vse vojaštvo, kar ga ima v Indiji, da prepreči poulične nemire. Kljub temu je tekla v deželi zopet kri. V mestu Delhi je vojaštvo streljalo na ljud« stvo in ranilo 30 ljudi. V Kalkuti in
drugih krajih so bili še hujši nemiri. Vsega je bilo te dni 200 ranjenih in 12 mrtvih.
Poleg tega je te dni obiskal Indijo še hud potres. V okraju Pegu je pri« šlo baje ob življenje 6000 ljudi. Doma3 čini verujejo, da je to .kazen božja, ker so Angleži zaprli Gandhija.
R. B.
D ogledalu starih bukev.
Te dni sem zasledil v neki goriški knjižnici med zaprašenimi starinami zanimivo knjigo iz 1. 1853. Pravzaprav je to rokopis, ki ga je istega leta pisal učeni Štefan Kocjančič, bogoslovni profesor v Gorici, pod naslovom »Zgo« dovinske drobtine po Goriškem, na« brane v letu 1853.« V debelem rokopi« su so med drugim popisani vsi naši ljudje. Prav zanimivo je prebirati, ka« ko so pred tričert stoletja sodili in pi« sali o značaju naših Bricev, Krašev« cev, Gorjanov in Vipavcev. Marsika« tera bridka, še dandanes resnična je notri povedana. Pa poglejte sc sami v tem starem ogledalu!
Brici.
»Bric rad dobro jeda ( je) in do« bro pije in ne skerbi mnogo za pri« hodnost. Tudi je Bric sploh bolj ve« sel; ljubi zavoljo tega bolj veselice in posebno rad pleše. Ni je skoraj nede« Ije po letu, da bi v Berdih ne bilo plesa.
Brici so lepe, večidel visoke, prijaz« ne postave.
Ob svetih treh kraljih se podajajo briški mladeniči na koledovanje po celi goriški okolici, prepevajo večidel svete, temu času primerne pesme, in pobiraje milodare, ktere jim usmilje« ni ljudje dajejo.
Njih jezik ima mnogo svoj s ti n, tako pravijo n. pr. hliebac (= hlebec), prasac, sem vzal, sem klala (= klela), či si bil (= kje si bil?), smo ubuili vola (== smo ubili vola) itd.
Matija Majer v svoji Pesmarici cer« kveni, izdani v Celovcu 1846., nam je
podal več pesem, ki jih je med Brici najdel.«
Iz te zbirke je v našem rokopisu prepisana stara briška pesem, ki kaže, da so že tedaj Brici močno dali na čast stare biljanske fare. Začne pa ta p e« sem takole:
»En zlatni cedelc je pisan,
V	staro faro je poslan,
V	staro faro Biansko,
Pred ljubo devico Marijo.«
O Brdih pa je rajni Kocjančič zapi« sai »rajske Berde, deželica, kakor že samo ime kaže, vsa polna berd ali gri« čev in tudi vjsokiših gor; dolga in ši= roka je ta deželica malo čez dve uri, in vendar ima mnogo prebivavcov, ki sc Brici, Brike imenujejo (popačeno iz Berdici in Berdike).«
Kraševci.
Odprimo pa zdaj stran, kjer je že davno od črvov razjedena roka po« pisala naše trdne Kraševce. K njim prišteva Kocjančič tudi Rihemberža« ne, čeprav ti, kakor sam pravi, »nečejo biti Kraševci, ampak Ipavci.«
O Krasu in njega prebivalcih takole beremo na strani 39:
»Kraševic je lepe postave, terden kakor k a mn je, na kterem je luč sveta zagledal, ima bistro glavo, pa je tudi zvit. Živi varčno, kar so ga neugodne okolnosti navadile, v kterih se vedno nahaja, z dušo in telesom je svojim duhovnim pastirjem udan. — Ko/edo« vanje je tukaj tudi navadno. — Kadar imajo merliča v hiši, tulijo in plakajo grozno, posebno kadar se ima merlič v trugi zabiti: tu naštevajo brez pre«
k sebi zamorko s pahljačo. Sargon je takoj vstal in vzel Sužnji pahljačo iz rok. Oprl se je ob Nejtino stolico in sam začel dekle hladiti s pahljačo. Gospodar in gospo« uiinja sta to z nevoljo opazovala, Hartatef pa je komaj Zadrževal jezo. Strašno jezen je odšel z vrta in zapustil t agirov dom, ne da bi se od koga poslovil.
v Nej to je kar davilo. Ognjeviti Sargonov pogled jo je žgal. Ta nepritajena strast je vzbujala v njej strah >n zoprnost. Na noben način si ni mogla razlagati te uagle ljubezni. Ni se mogla več vzdržati; odpahnila je Prinčevo roko in vstala s stolice. Žarečega obraza in Nzko sopeč je rekla, da ji je slabo in da mora k počitku. Izogibajoč se Sargonovim pogledom se je priklonila in odbrzela. Kmalu nato se je Sargon poslovil od domače gospe in pozval Pagira in Meno, naj ga obiščeta.
■ l P’ Plamtečim pogledom in nabreklimi žilami na čelu Je Hartatef zapustil Pagirov dvorec.
»Temu je treba napraviti konec,« je govoril skozi zobe. »Naj stane karkoli, Abrakra mi mora preskrbeti jubezensko pijačo. Če uniči tega asirskega sužnja, ji r am toliko zlata, kolikor bo tehtalo njegovo mrtvo ruplo lo predrznost mi poplačaš z življenjem!«
Bila je ze pozna noč, ko je Hartatef prišel k Abra«
kri Čarovnica ga je sprejela z veliko radostjo in mu povedala, da je že hotela poslati ponj, ker je našla sredstvo zanj. Ko je pa mladi Egipčan slišal, kaj zahteva od njega, se je zdrznil od vraževernega strahu.
Zaklati posvečenega Amonovega ovna je bilo straš« no bogoskrunstvo. To je bil zločin, ki ga ni mogla od« kupiti niti smrt. Razen tega je bilo kaj takšnega silno težko izvedljivo, ker so posvečeno žival noč in dan stra« žili žreci in služabniki tempeljna.
»Kaj hočeš? Srečo doseči ni lahka stvar, a Nejtino srce je vredno, da se zanj potrudiš. Sicer pa nevarnost ni tako velika, če boš previdno in razumno ravnal,« jc rekla Abrakra, ko je videla njegovo obotavljanje. »To« da podvizaj se, kajti brala sem v zvezdah, da ti mogo« čen tekmeti zastopi pot in te premaga, ako si za časa ne izvojuješ Nejtine ljubezni.«
Te besede, ki so ga spomnile Sargona, so mu za« temnile razsodnost, da se je odločil, kakor je hotela Abrakra. Potrepala ga je po ramenih :
»Bil je že skrajni čas! Ne dvomim, da prideš do smotra, ker si pogumen možak. Pojdi na delo ponoči, ko straži posvečeno žival le nekaj zaspanih čuvajev. Da se pravočasno ne zbude, vzemi te uspavalne kaplje in izlij jih poleg njih na tla. Pred vsem pa si zagotovi prost
nehanja vse lepe lastnosti in kreposti, ki jih je rajnki imel, in se ne dajo vto« laziti.
Kraševci so vsi terdi Slovenci, njih jezik se ne loči mnogo od jezika dru« zi h goriških Slovencev, kakor v tem, da čistejši govoré.
Od nekdajne posebne noše, ki so jo Kraševci so pa še taki, kot jih je rajni ostalo, kakor rujava suknena suknja, ki jo po zimi in v mrazu nosijo; pa zdi se, da 'bodo kmali tudi še to zamenili z novejšimi šegami, ki jih pač prera« di naši Slovenci povsod posnemajo.«
No, in to se je tudi že zgodilo. Ta dobra suknja, ki jo je še moj rajni stric v Rihembergu nosil, je že zginila iz navade. Hitro se vse spreminja, Kraševci so pa še taki kot jih je rajni zgodovinar popisal.
Vipavci.
Vipavci so v tem rokopisu dosti hvale deležni. Nekoliko so menda sa« mi, kot še danes, k temu pripomogli, ker se o njih takole začenja brati:
»Ipavec ljubi strastno svojo doma# čijo in ima prav, ker je njegova de« žela zares lepa in dobra; on je še pre« cej častiželjen, sliši rad, da ga drugi hvalijo, se rad ponaša in govori rad od sebe v višebrojniku (= v mno« žini).
Njih slovenski jezik je lepši in či« stejši kakor jezik vsih drugih Slo ven« cev, kar jih pod Gorico spada.
Tudi se Ipavci sploh lepše nosijo kakor vsi drugi Slovenci na Gori« škem: kratki jopiči (fanéle jim pravi« jo) iz černega sukna, hlače do kolen Černe ali jerhaste ali pa hodne, dol« gi škornci, navadno svetli in pa čern klobuk na glavi: to je navadna obleka vsakega Ipavca. Stari možje nosijo še po starem rujava dolgo suk« njo po zimi in v mrazu, kakor njih sosedje Kraševci.«
Ej, te lepe stare noše so slekli. Vi« pavec pa še ni slekel svojega značaja, čeprav malce bahatega, in prav je tako!
Gorjani.
Prebivalce naših gor razdeli naš Kocjančič v: Kanalce, Tolmince in
Bovčane. Vsi imajo enake lastnosti, pravi. Kanalci imajo par posebnosti v narečju, ker večkrat rabijo a namesto e, n. pr.: figa == fige, noga = noge. Njih noša je podobna nosi Slovencev okoli Gorice, »samo beli jopči tu že zginvajo.«
O Bovčanih je zapisano, da imajo mnogo nemških izrekov in »imajo tu« di svojo posebno nošo, s katero se bolj nemškim Korošcom bližajo.« Zemlja je slaba, zato »kar je možkih večidel kupčujejo, posebno s suknom, ki ga na ramah po svetu okoli nosijo, in si kervavo služijo vsakdanjega kruha.«
Jedro prebivalstva v Gorah so pa Tolminci, h katerim prišteva Kocjan« čič razen Kanalcev in Bovčanov vse Gorjane.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Obiski. — V nedeljo 11. t. m. bo uradno posetil Idrijo podtajnik korp. ministrstva Dino Alfieri. — V nedeljo je dospelo v Idrijo 80 izletnikov iz Trsta, ki so si popoldne ogledali tudi obrate naše žgalnice.
Proti jetiki. — V nedeljo so se po mestu nabirali prispevki za zgrad« bo bolnišnice za jetične. Zgradba bo stala na vrtu sedanje bolnišnice. Za« četna dela so bila prejšnji teden otvorjena.
Novigrobovi. — Dne 28. m. m. je umrla najstarejša idrijska meščan« ka vdova Apolonija Pavšičeva. Ved« no delavna in zdrava žena je dočakala častitljivo starost 94 let. — V soboto je umrl 79«letni Andrej Pirc, posestnik za Sv. Trojico. Obema večni pokoj!
Semenj. — V petek 16. t. m. bo v Idriji živinski in kramarski semenj.
Novost. — V soboto so presta« vili vse trgovke z zelenjavo, ki so imele doslej stojnice na glavnem trgu, na stari trg (pred lekarno). — Pri jaz«
»Ker so Tominci,« tako pišejo o njih te stare bukve, »v svojih gorah bolj odločeni od mestne spačenosti, so tu« di kakor čistejši jezik tako tudi či« štej še ohranili stare slovenske navade. V noši se bližajo G or ene om, v na« rečji pa Idriancom. Mnogokrat rabijo a namesti o, b namesti v, č ali c na« mesti k, n. pr. gar na gari, hrušče me« šče (= mehke hruške.)« Prav mika me, da bi povedal še, kako so tu opi« sane tolminske navade ob ženitnim, krstu in smrti, o čemer je učeni Koc« jančič pisal tudi v tuje časopise. Pa drugi pot kaj o tem, saj že iz zapisa« nega razberete, da so nam stari zapi« sovavci naših zgodb z ljubeznijo in vestno sporočili, kakšni so bili naši očetje.
no pešpot proti žgalnici so ta teden lepo popravili.
Preselitev. — Dr .Teofil Simčič je prenesel svojo pravno pisarno v hišo g. Val. Lapajneta, št. 68, na« sproti ljudski šoli.
Sp. Idrija. — (Semenj. — Smrt. — Mast.) — Semenj sv. Florijana je bil še precej živahen. Prignanih je bilo okrog 20 goved. — V nedeljo je umrla F. Felcova, kuharica pri tuk. orožni« kih. N. v m. p.! — Novi most, ki je kot znano že več mesecev v rabi, bodo te dni tudi uradno potrdili.
žz Vipavske doline,
Vipava. — (Letovišče. — Po« g o z d o v a n j e.) — Mi se premalo zanimamo, da bi privabili k sebi leto« viščarje. Saj ne manjka ničesar: sta« novanje in jed sta po ceni, kopališče je v Vipavi, za izlete je pa vse polno gor v bližini. Od letoviščarjev bi imeli gotovo precej dobička. Seveda, rekla« me je treba! — Prejšnje občinske poti čakajo že tri leta na popravilo. Pred veliko nočjo so se združili sosedje hri« bovških ulic, ki so bile prej v obup« nem položaju, ter so jih prav lepo po«
Kaj nam pišejo z dežele ?
izhod iz tempeljna. Ko boš zunaj tempeljna, kdo bo mogel dokazati, da si ti zločinec?«
Ko sta za to dejanje določila naslednjo noč, sta se poslovila.
Komaj je Hartatef odšel, je Abrakra takoj vse spo« ročila Keniamunu. Mladi vojščak si je zadovoljno mel roke. Pisal je takoj svojemu bratrancu, naj pride k nje« mu. Naslednjega jutra je žrec prišel h Keniamunu.
»Kvagabu, ali si hočeš vsako leto zaslužiti takšno vrečico zlatih obročkov?« ga je Keniamun nenadoma vprašal, ko so se sluge oddaljili in sta bratranca ostala sama.
Oči mladega žreca so se pohlepno uprle v vrečico, ki je bila polna zapeljive kovine.
»Kaj mi je napraviti?« je vprašal s hripavim gla« som.
»Pomagal mi boš uničiti človeka, ki mi je na poti, da se ne morem oženiti z neizmerno bogato deklico.«
V kratkih besedah mu je Keniamun vse povedal.
»Ako hočeš pogubiti Hartatef a, ti pomagam. Nihče ne more tega laže napraviti kakor jaz, ker sem edini čuvaj posvečene živali. Potrudim se, da podleža ulovim.«
»Kakšen račun pa imaš ti z njim?« je vprašal za« čudeno častnik.
Žrečeve oči so se zlovešče zabliskale.
»Da, imam neko zasebno zadevo, katere podrdb« nosti se ne tičejo nikogar. Naj ti zadostuje, da sem pripravljen ničvredneža pogubiti.«
Nato je Kvagabu razložil bratrancu položaj tem« peljna ter označil, kje je posvečena žival in kje je tre« ba prežati na Hartatefa.
Skoraj ob istem času, ko sta se Kvagabu in njegov bratranec posvetovala, kako bosta pogubila Hartatefa, je poslednji odšel k svojemu pomočniku Smenkaru. Z njim Ise je hotel posvetovati in ga prositi za pomoč. Sedela sta v samotni sobici, medtem ko je bila Gano« fera v gostilni in nadzorovala številne goste svoje krčme.
Smenkara je bil znan oderuh v Tebah. Bilo mu je petdeset let. Njegovo obličje je izdajalo prekanjenost in pohlep. V tem trenutku je risal nekakšen načrt po beli leseni mizi, za katero sta sedela s Hartatefom.
»Ponavljam, da hočeš izvršiti svetoskrunstvo, kar te bo pogubilo,« je rekel v skrbeh. »Saj imaš dovolj časa zavojevati srce mladega dekleta, ko postane tvo« ja žena?«
,	(Dalje.)
Pravili. — Naši goli hribi se vsako leto Pogozdujejo. Pred kratkim se je za* ključilo pogozdovanje na »Lipah«. Skozi 20 dni se je trudilo 70 moči. Ve* Jiko škodo nam delajo skoraj vsako* |etni požari. Lani je dosti zgorelo v Rovtarskem hribu. K sreči nam pri* skoči vedno na pomoč vojaštvo. Še ^eč škode pa narede tisti, katerih se* kira dan za dnem poje v gozdu. Le Poglejte, kakšen je danes »Blažonov hrib«. —! Zadnje čase so se začeli tudi od nas izseljevati. Nekateri so jo pa že pripihali domov iz Belgije, češ da je doma boljša oblica kot tam golaž.
Prvačina. — (Izseljenci nas Pozabljajo — mi pa plese.)
Zaradi naših Amerikancev nima Pismonoša veliko posla. Denarna Pisma so postala bele vrane, zato se je izseljevanje omejilo. Naše ženske v Egiptu se nas v vsakem oziru več spominjajo. — Na naši denarni borzi je veliko povpraševanje po liri, ki pri* dobiva na veljavi. Pred par leti nas je hodilo lepo število delat v opekarno, ki pa razprodaja še vedno staro za* Jogo. — Plese je naša mladina opusti* ’a; bili so časi, ko smo plesali vsakih 14 dni, najmanj pa vsak mesec. Par plesov na leto priredijo godci sami; od treh godb, katere so bile nedeljo za nedeljo zaposlene, životarita še dve. Godala postajajo hripava. — Vi* no prodajamo po eno štirideset do one šestdeset. Po večini smo ga že Prodali.
Sv. Mihael. — Prejeli smo dopis iz Sv. Mihaela, kjer nam poročajo, kako Jo neki Peršič napadel vrlega fanta Štruklja, češ da je on pisal 21. novem* ora v »Novi list« dopis iz Ozeljana, da se je on (Peršič) tepel. V tistem dopisu je res rečeno, da so se nekateri fantje tepli; v drugem delu, za po* niišljajem, je pa povedano, da se je Peršič poročil, ne pa pretepal. Prvi del dopisa zna ločiti od drugega vsak* do, le Peršič menda ne, ker bi drugače ne ustavljal in napadal mirnih ljudi.
Sturi je. — Velikonočni prazniki so hib prav lepi. Petje moramo kljub po* nranjkanju pevovodje pohvaliti. Raz* Svetljava je bila prav lepa. Pogrešali ha smo jo na šolskih oknih: tudi bu* beljska elektrarna bi lahko kaj poka* zala. Velikonočnega »žegna« je bilo etos manj kot lani. Pozna se, da de* ja jo v tovarni le po par dni na teden, fri fužinski električni centrali so za* celi nekaj šariti. Brezposelni upajo na Zaslužek. — Letina za seno kaže prav dobro. Upajmo, da bo tudi druga.
Izpod Čavna. — (Čemu jim je fr e b a? — Ta pojav, ki ga omenjam, je razpasel že v mnogih podčaven* jdcih vaseh. Od doma uhajajo dekleta, jim prav ničesar ne manjka. Celo hčerke veleposestnikov odhajajo. Vie* ee jih v Ameriko le neurejeno hre* Penenje po lepšem, neznanem živi j en* ,Rako varljiva je tista tuja dežela, yidimo že iz pisem izseljencev in celo f Pripovedovanja, saj se je marsika* teri že vrnil domov — ves obupan.
jz Brd.
Kojsko. — (Starokopitneži.) Letos se je pojavilo na drevju to*
liko mrčesa, da bo prav malo obiral, j kdor ga ni uničeval. Nekateri so se ravnali po nasvetu »Nov. lista« ter so škropili drevje s svinčenim arzenatom. Veliko jih je pa še po starem kopitu, ki ne dajo nič na strokovnjaške na* svete ter raje s palico pretepajo dre* vje, kakor da bi žrtvovali 10 lir za kg arzenata.
V Kojskem smo bili zmeraj vajeni lepega cerkvenega petja. Toda kam se je izgubil oni močni zbor 70 pevcev? Pomagali bi si lahko, če bi se vodilne moči za stvar bolj zavzele. Slabo je tudi to, da se pevci omalovažujejo. Organist je še mlad, zato je treba, da #se tudi pevci navadijo malo potrpi j e* n ja. — Ker že drugače ne pomaga, moramo vsej javnosti povedati, da prihajajo na kor neki fantalini, ki se obnašajo tako kakor v hlevu. Na prvi dan šmarnic so celo pevkam nagajali. Treba je, da jih kdo nadzoruje s pa* lico.
Dol. Cerovo. — Kakor vsako leto tako smo tudi letos prispevali za sveto mašo na veliko noč. Toda letos ni bilo slišati pritrkovanja. Kdo je tega kriv? No, smo pa s cerkvenim zborom prav zadovoljni.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — (Smrt pobira. — Cerkev čaka!) — Pretekli mesec so odšli po večno plačilo trije dobro znani možje, in sicer Avguštin Pertot, Ulderik Endviga in Jurij Krečič. Naj počivajo v miru! V daljni južni Arne* riki je umrla po dolgem bolehanju Zora Škerlova, vd. Petelin. V dveh le* tih je to že četrta smrt v družini. N. p. v m. ! — Z veliko nočjo se je začelo pri nas zopet hrupno življenje. Trža* čani se vsako nedeljo razlezejo po vsem našem nabrežju. To bo trajalo tja do novembra. — Naša cerkev še vedno čaka odrešenja. Mestna občina je nakazala 14.000 lir, a kaj bo to za tako podrtijo.
Ricmanje. — Bliža se drugi slovesni praznik za našo cerkev: varstvo sv. Jožefa, ki ga bomo prav slovesno ob* bajali 11. t. m. Zlasti oni, ki še niso opravili velikonočne dolžnosti, naj pridejo, ker bodo trije duhovniki na razpolago. To je tudi potrebno, ker odkar je odšel iz Doline č. g. dekan, mora naš gospod opravljati kar štiri fare (Ricmanje, Boršt, Boljunec in Dolino.) Vsaka fara šteje nad 1000 duš.
Iz Gor.
Tolmin. — (Mesec maj. — Praznik gasilcev. — Poro* k a.) — Mesec maj nam pa res nič lepe pomladi ne obeta; zdaj imamo dež, zdaj veter, nato spet malo sonca. Vča* sih nas obišče kar čisto jesensko vre* me. Letos nimamo šmarnic zvečer kot navadno, pač pa samo zjutraj, ker sta samo dva gospoda in imata z vso našo veliko okolico preveč dela. — V nedeljo so tudi naši gasilci praznovali god sv. Florijana. Za drugo mašo, kjer navadno poje poljubinjski zbor, so zbrali moški zbor; petje se jim je še precej posrečilo. — Preteklo sredo j se je poročil Miha Sivec (p. d. Kaj* :
j nar) iz Dolj z Lucijo Gabrščekovo (p. d. Čufrovo) iz Dolj.
Sedlo. — (Svež grob.) — Po dol* gem trpljenju in mučni bolezni je umrla Bertica Čušova, komaj pet* najstletna hčerka uglednega posestni* ka Antona Čuša. Bila je tihega znača* ja, vsestransko skrbna in pridna ter splošno priljubljena mladenka. Nje* ne tovarišice iz Marijine družbe so ji za slovo pele žalostinke v cerkvi in na grobu. Berticav uživaj večno, nebeško veselje! — Ko so na veliki teden pe* ljali po skladovni cesti nad Sedlom novi zvon v sosedno župnijo Breginj, so <4aši zvonovi zapeli pozdrav svoje* mu ljubemu bratu in mu želijo prav dolg, vek ovit ter uspešen obstanek!
—	Sena je obilo na prodaj, a nima pra* vičnega kupa in tudi kupca ni od ni* koder. Običajni kupci iz okolice Če* dada niso prišli. — Dela pri potoku Bela niso še letos pričeli. Brezposelni zidarji in sploh delavci težko čakajo, kdaj se začne delo. — Nekaj naših fantov in mladih mož se napravlja na pot in na delo v Švico. —■ Grdo je, da nekateri fantje med sv. mašo pri cer* k v enih vratih pod zvonovi uganjajo burice, si kratijo sveti čas s smehom in nedostojnimi pogovori. Take pored* neže naj dušni pastir javno s prižnice opozori.
Soča. — (C e r k v e na ura. — Po* roka.) — O veliki noči smo popravili našo cerkveno uro, ki je bila zanemar* jena že več let. S popravo smo res za* dovoljni, saj tako ni bilo enotne ure v kraju. Hvaležni smo zato našemu poštarju, ki je uro popravil in upamo, da bo za naprej dobro tekla.
Dne 24. aprila se je poročil Andrej Kavs iz Soče št. 28 z Jožefo Kavsovo iz Soče št. 149. Mladima in zglednima novoporočencema želimo obilo božje* ga blagoslova v novem stanu.
Drežnica. — (Elektrik a. — Vprašanje 302. — Igra n a r a* v e.) — Dovoljenje za elektriko so nam odbili, ker smo preblizu meje. Najbrže pa so drugi vzroki, ker ve* liko central deluje še v še večji bli* zini meje.
Vprašanje 302 naj bi naša dekleta pogledala in ga dobro preštudirala, da bi ne bilo toliko gorja in nesreč po na* ših družinah.
Krava Jakoba Korena iz Magozda je vrgla štiri teličke. Žal, da so bili mrtvi.
Slap ob Idriji. — (K v a r t i n č k a * mo pri »radiu.« — »Novi list« k nam nič ne pogleda, pa vendar bi na* šel kaj zanimivosti. Omembe vredna je naša domača trgovina in gostilna Vogrič. Bodi domači» ali tujec, tu si postrežen z vsem blagom, kakor v Gorici. Novost za nas je »radio,« ka* terega si je oskrbel v svoje prostore g. Vogrič. Včasih poslušamo pri »kvar* tinčku« brica ali vipavca lene po* pevke iz daljnih krajev.
S Pžvke.
Hrenovice. — (Lepa navada.)
—	Odkar smo imeli zadnjič misijon v fari, se je vpeljala lepa navada.
; Vsako prvo nedeljo v mesecu imamo : možje in fantje spoved in sv. obhajilo.
Drugo nedeljo dekleta in Marijina družba. Tretjo nedeljo pa žene in drugi ljudje. Tako gre vedno po vrsti.
—	Avgusta meseca bomo imeli sv. birmo. Pripravimo se na ta slovesni dan!
Matenja vas. — Našim fantom in tudi tujim, ki so že eno leto pri nas kot delavci, vsa čast. O dekletih pa je tre? ba žal zapisati, da so kar preveč nav* dušene za lov na fante. Posebno par jih je, ki so vedno pripravljene, kadar jih pokliče zvonec kolesarjev.
Rakulik. — (Ne zanemarjaj? mo!) — Naša vas je v lepi solnčni le? gi. Lahko bi imeli dosti sadja, kakor je bilo pred 30 leti, ko smo speljali v mesto dosti sliv in jabolk. Zdaj smo pa postali nazadnjaški. Sadno drevje je polno mahu in škodljivcev. Kmetje, potrudite se, da bo prihodnjo' po? mlad vse drevje očiščeno; posnemajte umne sadjarje!
Narin. — (Ne segaj na tuje!)
—	Več vaščanov nas je, ki imamo travnike in gozdove okoli Črmelič. Vsako leto pa opažamo, da nam nek? do po več hrastov poseče. Opozarja? mo dotičnika, naj neha segati po tuji lastnini, ker bo sicer prišel v roke pra? vice.
Iz goriSke okolice«
Solkan. — Naši naborniki so pa le? tos lepo naredili. Pred odhodom so vsi šli pozdravit domačega dušnega pa? stirja in ga prosit blagoslova. Potem so se od vseh znancev še poslovili z lepim petjem. Tako je v redu!
Prav grdo pa je, da nekateri starši ne pošiljajo otrok h krščanskemu nauku. Za danes le to!
Vrtojba. — (R a z n o.) — Imeli smo res vesele velikonočne praznike. Ob lepem vremenu je donelo v naši cer? kvi tudi lepo in vzpodbudno petje, za katero se je potrudil mladi organist Izidor Faganelj, ki nas pa sedaj za? radi vojaščine zapušča. Kličemo mu: »Na veselo svidenje!«, pevcem pa: »Vztrajno naprej !«
Nov grob se je odprl; vanj smo po? ložili 73?letnega Andreja Turela. Bil je izvrsten krojaški mojster, katerega se je posluževalo veliko okoličanov, ki so mu izkazali na belo nedeljo zadnjo čast pri pogrebu. — Naj po? čiva v miru! Družini naše sožalje!
Vrtojba. — (Poroka.) — 29. apri? la se je poročil g. Kazimir Saunig, uči? telj, z gdč. Zoro Vilharjevo, učiteljico iz Gorice. Oba sta službovala več let v Ozeljanu; zadnja leta pa sta bila premeščena v notranjost države. No? vemu paru obilo sreče!
Iz Istre.
Cezarji pri Kopru. — (Nesreč? na družina.) — Pretekli četrtek se je Kodarinovim pripetila nova ne? sreča. Njih Ivana se je obesila na vi? sok zid, od katerega se je odkrušil velik kamen in pokopal nesrečno de? klico. Zlomil ji je levo nogo, da so jo morali kar brž prepeljati v bolnišnico. Oče je že 16 meseceč v ječi. Zdaj pa še to.
Kubed. — Velikonočne praznike
smo prav lepo praznovali. Tudi naše
kratkokrilke so se nekoliko poboljša? le. Fantje so pa menda zelo »boga? boječi«, ker so se pri procesiji branili nositi nebo. Pohvaliti pa moramo vsaj tu naše pevce.
*
Nekateri sumničijo, kot smo zve? deli, g. Rojca Petra, češ, da je on naš dopisnik. Izjavljamo, da to ni res!
Uredništvo.
Prešnica. — (Ponočna žaba? va.) — Na veliko nedeljo zvečer so neznanci, gotovo so ga imeli kaj pod kapo, sezidali povprek ceste iz Preš? niče v Klanec na dveh krajih majhne zide. Preščani gotovo niso bili. Zve? čer bi se bila nekemu avtomobilistu kmalu pripetila huda nesreča. — Naš vodovod dobro deluje. Le vaške otro? čaje bi morali očetje ali matere malo zlasati, ker se igrajo okoli pip, dokler jih ne pokvarijo in povrhu še od? nesejo.
Socerb. — V 17. številki »Novega lista«, ki ga tu prav željno prebira? mo, je nekdo zapisal, da je pri nas kruh dražji kot drugod. To ni res. Kdor je tisto' pisal, najbrže nima več prostora v knjigi, kjer zapisuje, ko? liko kruha vzame na upanje.
K rušarca.
Heroeije. — (Lepo!) — Stari ve? liki zvon se je lansko leto razbil. Bil je zavarovan. Letos smo dobili nove? ga, a ga še nismo slišali, ker moramo čakati iz tovarne delavca, da ga dene na mesto. — Uredilo se je nekoliko tudi cerkveno petje. Fantje in dekle? ta so se zbrali in začeli hoditi k pev? skim vajam. Celo tako požrtvovalni so, da sami plačajo učitelja. Na naše »opasilo« bomo imeli blagoslov kipa Srca Jezusovega. Tudi tukaj so se na? ši fantje pokazali. Odrekli so se obi? čajnemu plesu in sklenili plačati s pri? hranjenim denarjem pevske vaje, da se nauče do 15. julija latinsko mašo.
S Krasa,,
Devin. — Svetišče sv. Ivana ob Ti? mavu v bližini Devina bo v tekočem letu obnovljeno. Po poročilih listov se je vlada odločila, da zopet vzpo? stavi staro romarsko cerkev, ki je bi? la med svetovno vojno porušena. Stro? ški za obnovitev so proračunjeni na nekaj čez pol milijona lir. Prvotna stavba, ki je bila potem večkrat pre? n ovij en a, je bila zgrajena od devin? skih grofov 1. 1483.
Sežana. — Na belo nedeljo smo imeli celodnevno češčenje. Udeležba v cerkvi je bila precejšnja; bili so do? mačini kakor tudi verniki iz sosednje povirske fare. Le tržaški izletniki so motili pobožnost. — Nekaterim cer? kvenim pevkam se je zahotelo, da so se ostrigle na balinček. Pred kratkim smo dobili Sežanci »cirkus«, kar je bilo seveda jako potrebno, ker odkar nas je zapustil sežanski Trebušnik in njegova boljša polovica, nismo imeli take zabave. Starodavni semenj 3. ma? ja se je obnesel precej dobro. Sežan? ski pismouki trde, da se je uvedel ta semenj 1. 1816., ko je bil postavljen oltar sv. križa v sežansko cerkev. Ta? krat so pričeli hoditi romar ji v Sežano I na nekako božjo pot. Ob taki prilož?
nosti so razložili krošnjarji pred cer? kvijo svoje blago; prvi med njimi so bili baje »fovčarji«.
Star®, navada.
Da se popije danes precej vode pod imenom vino, je splošno znana stvar, a tudi v prejšnjih časih ni bilo mnogo drugače.
Že v starih časih so dodajali vinu morske vode, ker so mislili, da se s tem vino zboljša.
V grških Atenah je bilo krščevanje vina tako v navadi, da se je vlada od? ločila nadzorovati vino, a brez uspeha, ker so bili trgovci »prebrihtni«. Iz gr? ške domovine poznamo nekega Kan? thara, ki je bil bajè tako velik umet? nik, da je vsako vodo lahko prekrstil v vino. Modrijan Platon pravi, da so držali vinotoče le ljudski izvržki, do? čim je bilo pravemu grškemu mešča? nu prepovedano- držati vinotoč. Žani? mivo je, da so imeli Grki le eno besedo »kapelos« za tri pojme, in sicer za sle? par j a, ponarejevalca in gostilničarja.
Rimljan Petronij pravi, da so vsi gostilničarji rojeni pod nebesnim zna? men jem vodnjarja, Marcelius pa pri? poveduje, da gostilničarji skušajo po? višati svoj dobiček z dolivanjem vode v vino, kar smatra navadno ljudstvo za pravo zastrupljevanje. Plini j piše v svojem prirodoznanstvu, da so slav? na vina iz Caecuba in Falerno krščena že pri samem rojstvu (pri mastitvi) in da prodajajo mnogi gostilničarji le še ime slavnega vina. Plini j pripovedu? je, da so vinogradniki na narbonskem obrežju zgradili posebne vinske tvor? niče in da so- stavili v vino posebne stvari, samo da bi bilo lepše.
Tako je bilo v starem veku, to je pred in neposredno po Kristusovem rojstvu. V srednjem veku pa ni bilo nič bolje. Cerkev je primerjala pona? rejevalce vina krivovercem, ki zavija? jo vero. Neki škof je prepovedal po? narejevalcu vina sprejemanje zakra? mentov. Tomaž Akvinski pravi: »Tr? govec smrtno greši, če doliva vodo vi? nu.« Ta sleparija zahteva povračilo; ničev bo njegov izgovor, da mešanica ni škodljiva in da je mešanje vode med vino že starodavna navada. Lu? ter je rekel: »Mi Nemci smo reveži, ker ima rensko vino sicer res mnogo tekočine iz Rheina (reke na Nem? škem), a malo od vina.«
Iz srednjega veka se vleče veriga v današnje čase: zakaj pred par dnevi so prinesli časopisi vest, da so zaple? ni li nekemu milanskemu trgovcu pre? cej hektolitrov vina, ki je bilo naprav? ljeno iz suhih smokev.
»DOMAČE BRANJE«
Izšel je prvi snopič!
Oiajerve.
Pregled vozov v Trstu.
Na ukaz tržaškega občinskega načelnika se bo vršil na senenem trgu, piazza Foraggi, od 12. do 14. maja od 8. do 5. ure popoldne pre? gled vprežnih vozov iz tržaške občine. Lastni? ki morajo dati vozove že prej stehtati. Proti
plačilu 12 lir preskrbi občina predpisano ko« vinsko tablico, na kateri bo označena teža vo« za. Občinska komisija bo ob tej priliki tudi ugotovila ali ima voz zavoro in ali so obroči dovolj široki. Kdor bi prekršil to odredbo, bo kaznovan z globo od 25 do 100 lir. Pregledu so podvrženi tudi kmečki vozovi.
Potniški avto Sv. LucijasTolmm» Kobarid
bo vozil od 15. maja dalje iz Tolmina na po* stajo in nazaj k vsakem vlaku, v Kobarid pa kakor doslej dvakrat na dan. — Iz Gorice pojde avto proti Kobaridu v četrtek ob 5. in pol popoldne, iz Kobarida v Gorico pa kakor doslej ob 7 in četrt zjutraj.
Darovi.
Za »Sirotiščc svete Družine«:	N. N. 10 L,
Mont 500 L. — Srčna hvala!
I
Gospodarstvo.
Trg fciečkil pridElhn.
TRST, dne 5. maja:
Domači krompir 45, gališki 35, ogrski 35, novi 110.
Zelenjad: radič 80 do 100, mladi 240, solata 120 do 180, sciatica 180 do 200, hren 400, ko» renje 100, brokoli 60, bfitev 40, grah 80 do 100, koperski 160, rdeča pesa 260 do 280.
Jajca 35 do 45.
GORICA, dne 6. maja:
Zelenjad: šparglji 240 do 250. špargice (tan» ki šparglji) 120, peteršilj 40 do 50, solata 60, domači grah 240, brokoli 40 do 50, domače ko» lerabe 200 do 220, špinača 50 do 60, radič 20 do 40, (šparglji gredo večinoma v Nemčijo, po» tem v Avstrijo, grah na Češko, solata v Av» strijo.)
Krompir 25 do 35. Zgodnji semenski krom» pir iz Holandske se dobi tudi po 30 in manj. Maslo 11.50 do 12, jajca 32 do 30.
Pregledovanje plemenskih bikov.
V	dneh od 29. aprila do 9. maja se je vršil, oziroma se bo vršil pregled v Brdih, goriški o» količi, Vipavski dolini, na Banjški planoti in na Kanalskem. Žalibog nismo dobili nobenega ob» vestila in zato nismo mogli živinorejcev pra» vočasno obvestili, četudi bi to zelo radi storili.
V	spodaj navedenih dneh bo pregled v na» slednjih krajih:
Torek, 13: maja: Podbrdo ob 9. in pol, Hu» dajužna ob 10. in pol, Koritnica ob 11., Gra» hovo ob 11. in pol, Kneža ob 13., Podmelec ob 13. in pol, Idrija na Bači ob 14. in pol, Sv. Lu» cija ob 15. uri.
Sreda, 14. maja: Ponikve ob 10., Pečine ob U-, Slap ob 14., Volče ob 15. uri.
Petek, 16. maja: Breginj ob 10., Sedlo ob 10. 'n pol, Borjana ob 11., Potoki ob 11. in pol, Kred ob 12., Livek ob 14. in pol.
Sobota, 17. maja: Log ob 10., Soča ob 11.,
Ljudska posojilnica Šempeter v Gorici v. z. z. n. j.
vabi svoje člane k
rednemu občnemu zboru,
ki ss bo vršil dne 27. maja t. 1. ob 9. uri predpoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	odobritev rač. zaključka za 1. 1929., 3. vo» litev načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti.
Ako bi ne bilo zbrano ob določeni uri zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi.
NAČELSTVO.
VABILO
na REDNI OBČNI ZBOR »Mlek. zadr.« v Trnovem pri Bistr.,
ki se bo vršil v nedeljo dne 18. maja t. I. ob 15. uri v prostorih mlekarne s sledečim dnov» nim redom: 1. čitanje in odobren je zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo predstoj» ni.štva, 3. poročilo nadzorništva, 4. odobrenje računskega zaključka za 1. 1929., 5. izpremem» ba pravil, 6. volitev predstojništva in nadzor» ništva, 7. slučajnosti.
Letni in končni računi in predlogi, ki sc bo» do stavili občnemu zboru in poročilo nadzor» ni.štva so od 4. maja 1930. naprej razpoloženi in jih zadružniki lahko pregledajo vsak dan ob uradnih urah.
Opomba: Če bi ta občni zbor ne bil sklep» čen, se bo vršil v smislu § 66 zadružnih pravil 1. junija 1930. v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo skic» pai brezpogojno ne glede na število navzočih članov.
V Trnovem, 4. maja 1930. Predstojništvo.
mummm zahvala, msraam
Z žalostnim srcem naznanjam, da je Vsemo» gočni poklical k sebi dne 29. aprila po daljšem trpljenju mojo drago ženo
KATERINO TEFAČ.
Oh tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so pokojnici izkazali zadnjo čast s spremstvom pri pogrebu ali mi na katerikoli način stali ob strani. Posebna zahvala tudi č. g. dekanu iz Solkana in g. kuratu iz Deskcl za spremstvo pri pogrebu, č. sestri za požrtvovalno postrež« bo in pevcem za žalostinke. — Vsem najtoplej»/ ša zahvala.
Solkan-Deskle, 1. maja 1930.
Žalujoči soprog: Alojzij Tefač.
tmrnmam ZAHVALA. «MssfflMM
Zapustil nas je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni sin in brat
Francelj Kaluža
v 26. letu starosti. Ob tej bridki izgubi se to» pio zahvaljujemo vsem, ki so nam lajšali veli« ko bol. Posebna zahvala preč. g. župniku Ko» vačiču za obisk in tolažbo v bolezni, .zlasti v zadnjih dneh, vsem sorodnikom za sočustvo« vanje in dobrim fantom in dekletom za darò» vane vence.
Iskrena hvala pevskemu zboru za žalostinke in vsem obilnim spremiievalcem na zadnji po« ti. Vsem Bog stotero plačaj!
Dol. Košana, 7. maja 193Ò.
Žalujoča družina Kaluža.
Naročite se na »Domače branje«! Naslov: Tipografia Cattolica,
Riva Piazzutta 18 — Gorizia.
„ CECILIA",
tovarna orgel v
GORICI,.
ulica Sv. Ivana št. 7 izdeluje orgle po najnovejšem načinu. — Tovarna je opremljena z vsemi potrebnimi stroji ter ima uslužbeno izkušeno tehnično osebje. Izvršuje tudi popravila.
Računovodja
(ragioniere), domačin, oblastveno potrjen, da» je nasvete za vpeljavo trgovskih knjig, 'ki jih trgovci in obrtniki po novih zakonskih dolo» čilih morajo uvesti s 1, julijem t. L; prevzame nadalje vodstvo trgovskih knjig bodisi na strankinem domu ali v svojem uradu; sestavlja bilance in inventarje ter sprejema vsa v knji« govodstveno stroko spadajoča opravila. Rag. Ciril Zorzut, Gorica, via Codelli 3, pritličje.
Rezilna ploščica »OCEAN11
izdelana iz najboljšega švedskega jekla stane 60 stotink. — Prodajamo strojčke za striženje brade in las, škarje, nože, BRITVE »SOLIN« GEN«. — Vsaka britev se proda z JAMSTVE« NIM LISTOM. — Imamo orodje za vse obrti in za vrtanje, pile za žage, brusilne kamne itd. po zelo nizkih cenah.
LAMA TRIESTE,
CORSO GARIBALDI 19
DARILA
dobiie v
IVAN GORJUP»,
pekovski mojster,
v 61. letu starosti.
Zahvaljujemo se vsem pogrebcem. Posebej še č. g. župniku I icciulinu za ver» ska tolažila, g. zdravniku De Fioriju, g. Marcelu Bratužu ter vsem darovalcem ven« cev. Bog jim povrni!
Gorica, 5. maja 1930.
Žalujoči družini: Gorjup in Zuodar.
. Vi-oo	« 'T
zlatarni
F. BUDA — TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
Vdiha razpradajahombažBuiM
pri tvrdki
bll' Economa fbmiblibhe
Trst-Piazza Ponterosso M. 5
. od L 1.50 naprej, . od L 2.90 napre j, od L 3.50 naprej, od L 3.50 naprej, od L 2.90 naprej,
Pisana mušola . .	.
perkal zajamčenih barv perkal dvojne višine . poplin za srajce . . .
Oxford za srajce . . . svileno platno, raznih barv od L 2.90 naprej,
pisana svila...............od L 2.75 naprej,
bel in rumen panama . . . od L 2.85 naprej, pisan batist za perilo . . . od L 2.50 naprej, jajčja kožica (priložnost!) . od L 2.20 naprej,
madapolam .................od L 1.90 naprej,
prti dvojne višine . . . . od L 4.90 naprej.
prtiči za 6 oseb...........od L 15.50 naprej,
pisani prti, 150X150	. . . od L 7.50 naprej.
Bogata izbera maj, nogavic, obrisat-, prtičev, robcev, čipk itd., itd.; vse je po zelo nizkih cenah.
Preden kaj kupite, oglejte si naše cene.
Za nakup čez 20 lir, prejmete da» rilo.
Čezsoča ob 12., Bovec ob 14., Žaga ob 15., Ser* , penica ob 15. in pol, Trnovo ob 16., Kobarid ; ob 16. in pol.
Četrtek, 22. maja: Stopnik ob 8., Šebrelje ob g It., Kladje ob 15., Planina ob 16. uri.
Predno opeša lucerna,
moraš vsejati med njo travo, če hočeš pridobivati krmo na istem zemljišču, če ne podseješ ničesar, se 'bo razvil na golih, to je lucerne prostih mestih ples vel. Najboljša trava je pasja trava (dactylis glomerata, erba mazzolina), katero lahko tudi sedaj podsejemo. Na vsakih 100 štirjaških metrov de» teljišča posej po pol kg semena< pasje trave.
Breskve
so navezane na medsebojno opraše; vanje. Zato ne smemo misliti, da dajo samosevke, oziroma iz kosti vzgojene j breskve popolnoma enak sad kot dres : vo, od katerega izvira kost.
Cepiti več vrst
sadja na isto drevo je nesmiselno, za; j kaj ene vrste rastejo hitrejše kot dru; ge. Tako drevo nima nikdar enako» merno razvite oblike. Če se hoče sad» ; jar igračkati z različnimi vrstami na istem drevesu, to lahko stori, a prave I koristi pa od tega nima.
Prašič je rad čist.
Zato brodi tudi po umazani vodi, če nima čiste na razpolago. Prašiči imajo navado,; da urede ležišče v enem kotu, stranišče v drugem. Če poskrbiš, da je hlev čist in snažen, bodi prepričan, da prašič ne bo preveč umazal. Pregovor: , ,Nemaren si kakor prašič’ je krivičen. 5 Pravilni pregovor bi moral biti: »Pra; | šič je nemaren, ker si ti zanikern.«
Resnica je ta, da je nesnažen hlev j vir najrazličnejših bolezni, radi kate» I rih prašič lahko tudi crkne. To si za; j pomni posebno sedaj, ko prihajajo i topli dnevi. Toplota pospešuje bole; : zenske kali.
Kokošja očesna bolezen.
Kokoši lahko napade huda očesna bolezen. Oko in okolica se vnameta in vnetje se razširi večkrat tudi v očesno duplino in v nosnico. Bolezen je ne; varna in nalezljiva ter lahko povzroči smrt. Zato je treba bolnika takoj lo; citi od zdravih, dobro razkužiti kur; nik vsaj z apnenim beležem ter oči umivati s prekuhano, a še mlačno vodo.
Samorodeče trte
ali trtni hibridi, kakor jih ponekod imenujejo, in katerih se je zaleglo mnogo tudi pri nas, niso nikjer po' o; kusu pravih vinogradnikov. V Jugo; slaviji so sajenje takih trt sploh pre; povedali. Proti njim se je izrekel tudi zadnji mednarodni vinogradniški kon; gres. Sedaj se začenja vojna proti tem trtam tudi v Italiji in slišijo se glasovi, naj vlada sajenje in širjenje teh trt enostavno prepove. Lepo in koristno bi bilo sicer, če bi imeli trte, katerih ne bi bilo treba ne škropiti in ne žveplati in ki bi jih ne uničila trtna uš ter bi da; jale povrhu še obilen pridelek prvo» vrstnega vina. Do danes pa ne pozna; mo še take vrste in ima vino od samo; rodečih trt poseben duh in okus, I ki ni vsem pivcem po godu. Dobri vi; j nogradniki so že uvideli, da te vrste
Poljedelci - fiostilničarji.
Naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši v Postojni štev. 139. veliko zalogo izbra« nih vipavskih in istrskih vin, katera razprodajam po zmernih cenah. — Pri« poroča se
JANKO SEVER, POSTOJNA 78.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u OofIcÌL, PlfiZZfi i/ITTOHia (na Travnihu)
(nasproti gostilne „Fiegl“.)
051 O. - 12. in 3. - 4.
Bb sredah po četrti uri na lastnem domu s
Biljani v Brdih
»ALFA LAlfAL"
Vam kažena sliki
Aha L« vi.
POSNEMALM
(tip 1Q30>
z bobničem, hi ne porjavi. Družba ALFA LA VAL
S. Via Farncti - SIMM 119 - Via Farncti 5.
Hajlepše blago! najboljši izdelek! iiajnižje ceno!
AL
C
ALMIERE
zaloga sukiia En izgotovljenih oblek,
TRIESTE — Ponte della Fabra, vogal via Carducci.
LASTNA KHOJAČNICA
izdeluje prav natančno OBLEKE in
—------- POVRŠNIKE ---------
po Lit. 250, 275, 300, 325 in 350.
Obleke po zadnjem kroju iz zajamčenega blaga stanejo za odrasle	OBLEKE	po	Lit.	75,	115,	180.	215	in	več,
POVRŠNIKI	po	Lit.	98;	145,	165,	245	in	več,
za mladeniče:	OBLEKE	po	Lit.	98,	133,	155,	180	in	več,
POVRŠNIKI	po	Lit.	90,	110,	130,	145	in	več,
za otroke :	OBLEKCE	po	Lit.	45,	55,	70,	90	in	več,
MORNARIŠKE OBLEKCE po Lit. 22, 35, 50, 90 in več,
Hlače zadnje novosti - delavne obleke ■ potniški plašči.
Bogata izbera OKRASKOV za ženske plašče in pomladne jopiče. ~	----——
Takih cen za tako blago, ne najdete nikjer!
niso za nas in so jih začeli nadomešča# ti z drugimi, to je našimi domačimi tr# tami, cepljenimi na amerikanskih pod# lagah. Najboljše bi bilo, če bi vse sa# morodeče trte sploh izginile iz dežele.
Od vseh samorodečih trt se da opra# vičiti le Clinton in to le za one lege naše domačije, kjer rabijo trto za okras hiše in kjer domače vrste ne do# zorevajo. ______
Pista j aitile in hrušlie.
Piškavost ali črvivost pozna vsak# do, ki goji jabolke in hruške. Povzroča jo škodljivec, ki ima lepo ime tončič (latinski »carpocapsa«).
Metuljček se pojavi maja in junija meseca. Samica zleze jajčke na drob# ni, komaj zarojeni sad, pa tudi na p e# celj ali list. V 10 dneh se razvije iz jajčka ličinka, ki načne sad in si grize rovček v notranjost; rovček napolni s svojimi odpadki. Po 30 do 40 dneh doseže črviček popolni razvoj, zapusti sad in se zabubi (v majhnem belem kokonu, sličnem svilodu.)
V poznejših mesecih, ko se je sad že precej razvil, dobimo drugi zarod. Črvički se zarijejo v sad najraje tam, kjer se sad dotika kakega lista ali pa drugega sadu. Drugi zarod je ravno# tako škodljiv kot prvi. Črvi v dozore# jih jabolkah spadajo k drugemu, to je poletnemu zarodu.
Tončič je najhujši sovražnik hrušk in jabolk, ker uniči večkrat tudi polo# vico sadov. Od prvega zaroda navrta# ni plodovi odpadejo, drugemu zarodu pa črvivost ne dovoli, da bi plodovi popolnoma dozoreli in radi segnijejo, če ne odpadejo zeleni.
Borba proti temu škodljivcu ni težka. Uničujemo ga s svinčenim ar# zenatom (arseniato di piombo), ka# terega škropimo v polodstotni raz# topini z vodo. Predvsem je treba Paziti, da škropimo pravočasno, to je takoj, ko je sadje odcvelo in so že odpadli cvetni listi. Drugič mo# farno škropiti kaka dva tedna pozne# je, tretjič pa koncem julija, ko se pojavi že poletni zarod, to je me# tuljčki iz prvega zaroda.
Paziti moramo tudi, da uničimo vse črvive sadove, čim odpadejo z dreve# sa. Najbolje je, da jih skuhaš in po# krmiš prašičem. Toplo svetujemo tudi vsem, da obvežejo deblo s cunjo, na katero se pojde gotovo zabubit mnogo 'ičink. Koncem julija in začetkom no# vembra take cunje sežgemo in z njimi celo zalego škodljivcev.
Move
postave.
nove določbe o užitnimi.
Pred kratkim smo poročali o novi užitnim. Med tem je bila znižana užit# uma na vino, ki znaša od 1. maja 1930. ualje: 50 lir od hi v občinah prvega razreda; 36 lir v občinah drugega raz# feda; 29 lir v občinah tretjega razreda jn 23 lir v občinah četrtega razreda. Državna doklada na vinsko užitnino Pa je ostala neizpremenjena.
Bedno nove pošiljatve
za poletno dobo.
5. LEVI, Trieste, eia S. Lazzari 9.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo . a L 1.90
Svila za perilo..............a	L 1.90
Madapolan....................a	L 1.90
Borgo za srajce .... a L 2.80 Panama za srajce .... a L 2.80 Najfinejši popelin .... a L 3.50
Svile za obleke..............a	L 3.50
Pelle uovo, fino .... a L 3.50 Gobaste brisače .... a L 3.50 Izredna prilika:
Beli prtiči . . . . . . po L 1.50 Namizni prti na meter . po L 4.20 Domača kotenina, 150 vis. po L 4.20 Črni saten ... od L 3.— naprej
Velika izbera blaga za moške obleke, nogavice, maje itd.
PAZITE NA ŠTEVILKO!
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako# vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde« luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod« be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Flerenc & C.e
Tt*ST, via Vidali 9, tel. 84~03 z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
ViDorejci !
Veliko zalogo trtnih škropilnic lastnega izdelka, nahrbtnik žve# plalnikov, razpršilnikov kakor tudi vsakovrstnih kotlov dobite
pri F. R II Š T U,
trgovina z železnino,
PREKLIC.
Podpisani Ivan Kocjančič iz Kregelj, pre« klicujem vse neresnične besede, ki sem jih iz« rekel dne 23. februarja t. 1. proti g. Valentinu Jercogu in gdč. Emiliji Oti iz Krogel j ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Krogi je, 16. aprila 1930.
Ivan Kocjančič, Krogi je 11, Dolina.
LLOVD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. maja 1930. s parobrodom A L S I N A.
V	Rio Janeiro in Santos L. 1800, v Montevideo in Buenos Aires L 1850;
19. maja 1930. s parobrodom CAMPANA.
V	Rio Janeiro in Santos L. 2100, v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue# nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Za obuvalo rabite SAMO
SIDOL COMPANY
TRST — Via S. Zacoaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
kleparstvo in kottarstvo,
Šturije — Ajdovščina.


'	C.; 1:	v	li&L
NAJCENEJŠA SKLADIŠČA
IZGOTOVLJENIH OBLEK ZA MOŠKE IN OTROKE.
Tvrdka „ALLE GRAND! FABBRICHE"
TRST - CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE nudijo svojim odjemalcem vedno dobro založeno zalogo
izgotovljenih moških oblek ... od lir 110'— dalje, modernih površnikov za moške . .	„ „ 95,—	„ ,
posameznih jopičev ......	„	„	58.—	„	,
črtanih hlač (novost) ....„	„	26'—	„	,
šolarskih obleke iz dobrega blaga	„	„	35'—	„	in
nepremočljivih plaščev vseh vrst .	„	„	85 —	„	,
Ima tudi bogato izbero domačega in tujega sukita za naročila po meri. — Delo se izvrši z vso skrbljivostjo v lastni moderni krojačratet
Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar brez obotavljanja.
Kis je odslej prost vsake užitnine in državne doklade.
Nadalje moramo omeniti še tole, da smejo z dovoljenjem finančnega mi* nistrstva po novi odredbi (kr. odlok od 30. aprila 1930., št. 432) povišati užitnino na meso in gradbeno gradivo vse občine in ne le tako zvane zaprte občine.
PORAVNAVA.
Mnogi tožijo, kako je pravdanje drago. Skoro vsak zabavlja čez od* vetnike in se nad njimi jezi, češ da so oderuhi. Tistega sredstva pa, k$ ga nu* di zakon, da je lahko vsak sam sebi sodnik in .odvetnik, se ljud je preredko poslužujejo. To sredstvo je porav* na va.
Dokler bo človek živel, bodo živele tudi njegove pravice in s pravicami prepiri in spori. Spor je naravna stvar, a proti človeški pameti je, da so ljudje od pravdarskega duha kakor obsede* ni. Raje naj vse vrag vzame, družino in posestvo, le da moja obvelja. Ko* liko družinskih žaloiger je že povzro* čila pravdarska strast, ki je tudi med našim ljudstvom močno razširjena!
Poravnava je pogodba, ki uredi na miren način spor med strankami, in sicer tako, da ena in druga stranka nekaj popustita. Posebna lastnost po* ravnave je ta, da mora stranka drugi kaj obljubiti, dati ali pripoznati, in da mora ena in druga od svojih zahtev nekaj popustiti.
Poravnave se lahko sklepajo v naj* različnejših sporih in najraznovrst* ne j še pogodbe se dajo potom pora v* nave spremeniti. Vendar je poravna* va pri nekaterih pravnih sporih iz* kijučena. Tako je nemogoča porav* nava v vprašanju, ali je sklenjeni za* kon veljaven ali ne, ali pa poravnava o očetovstvu in sjnovstvu in o podob* nih družinskih zadevah.
Poravnava in kaznivo dejanje.
Pripeti se. da je bil ta ali oni pri pretenu poškodovan ali težko ranjen. Nasprotnik pošlje k njemu prijatelja, ki ponudi za poškodbo primerno od* škodnino. Poškodovanec sprejme od* škodnino in sklene tako z nasprotni* kom poravnavo. Zapomniti si je tre* ba, da velja ta poravnava le glede od* škodni ne in da poravnava nikakor ne more vezati sodniie. Sodnija bo kljub poravnavi nastopila proti zločincu in in ga kaznovala. Kar velja za težko telesno poškodbo, velja tudi za vse druge zločine, n. pr. za goljufijo, tat* vino itd. Kdor pretrpi zaradi enega ali drugega zločina škodo, sklene lab* ko z zločincem poravnavo zaradi od* škodnine, ne more je pa zaradi kazni. Le pri prestopkih, to je pri dejanjih, pri katerih nastopi sodnija samo na zahtevo oškodovanca, drži poravnava tudi za kazen. To velja n. pr. za raz* žaljenje časti.
Poravnava in zapuščina.
O zapuščini osebe, ki še živi, se ne more skleniti poravnava. Poravnave ne moreš skleniti ne z njo ne s tretjo osebo.
Mož in žena ne moreta spremeniti s poravnavo ženitbene pogodbe.
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32.,
IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
HiL Z Zi Eli
BEEZ OPERACIJE.
Bolni na kili sc lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav* Ijenje.
Vpoštevanja vredno je spričevalo drja cav. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol* kovnega zdravnika, Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa* kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Gorico: 7. in 8. maja v hotel »Ange* lo d’ oro«,
v Idrijo: 9. maja v hotel »Didič«, v Sv. Lucijo: 10. maja v gostilno »Mi* kuž«,
v Trst: 11. in 12. maja v hotel »Eu* ropa«,
v Buje: 13. maja v hotel »Alla Sta* zione«,
v Poreč: 14. maja v hotel »Venezia«, do 14. ure,
v Pulj: 14. maja od 16. do 19. ure in 15. maja od 8. do 16. ure v ■ hotel »Miramare«, v Pazin: 16. maja v hotel »Roma«, na Reko: 17. in 18. maja v hotel »Royal«,
v Opatijo: 19. maja v pension »Mos* ler«, piazza Mercato, v Bistrico: 20. maja v hotel »Novak«, v červinjan: 21. maja v hotel »Friuli«. Na zahtevo gre ortoped tudi na dom.
sssaBfMaessesBtiiaeiga
Ziehm aedpaavsišk
dr. Rotoli Hiarcaiy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSY15
via S. Lazzero št. 23-1 i.
Ob stellali Ib sabotali ordinine
v SPOST«™
NAJNIŽJE CENE, lOeLETNO JAMSTVO,
ČISTO POSNEMANJE,
LAHEK TEK,
AVTOMATIČNO MAZANJE,
(pri strojih od 130 litrov naprej)
ZVONEC,
ki pove, kdaj se stroj zadosti hitro vrti,
PRODAJA NA OBROKE, to so
odlike posnemalnikov znamke
„ROTH“
Zastopnik:
Just Ušaj, GORICA
Piazza della Vittoria 4.---
Zahtevajte cenik.
MOŠKE OBLEKE.
CAVALIEHO,
TRST, CORSO GARIBALDI 5, Tel. 79-32.
Največja izbera oblek, površnikov, nepremočljivih plaščev, trench coatov, hlač, krojev, pisanih hlač; posebnost: jSP» PLAVE IN ČRNE OBLEKE.
Domače in tuje sukno za moške obleke.
umil IHHtilEI «il ŠTEV. M.
NIZKE CENE.
GOVORIMO SLOVENSKI.
Mmobilna šala
MoEnisrioI
Trst, Piazza Dalmazia, št. 2., tel. 31*00.
Posamezni motorji so prerezani, da se vidi delovanje. — Posebni tečaji za vodstvo avtomobilov. — Zagotovljen državni patent.
CENE SO ZELO NIZKE.

. RRIBA
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN BO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIM. PRODAJA SE V RUDEČIH ZAVITKIH PO 50 CENT.

I Kw.lt.«.let«»UM 4 .A«. Medomiavella^Selule*	Ca. 8.fl‘. Oo*.. •
I Ola.nl teslopnlk In laJoinlk ta Italijo In kolonijo: Adolfo Cache! ■ Tritale Via S Kloni» At Ig

rmmm
Kakšna mora biti poravnava?
Našim ljudem je poravnava znana. Tako se sklepajo poravnave med star* ši in otroci zaradi vzdrževalnine, pri prepirih, ki se tičejo posesti in služ* nosti in tako dalje. Večkrat se te po* ravna ve sklepajo' tudi s pomočjo mož razsodnikov. Največkrat se poravna* ve sklepajo le ustno. Veljavna pa je le poravnava, ki se je sklenila pis* meno.
Ko gre za spore glede nepremičnin in pravic na nepremičninah, mora podpise overoviti notar; v tem sluča* ju je najboljše, da sploh napravi no* tar listino o poravnavi, Taka porav* nava učinkuje nasproti tretjim le te* daj, če je vpisana v zemljiški knjigi.
Učinek poravnave.
Učinek poravnave je enak pravo* močni sodnijski razsodbi. Razume se samo po sebi, da učinkuje poravnava samo glede predmeta, radi katerega je bila sklenjena. Ako je pri sporu udeleženih več oseb, je poravnava veljavna le za stranke, ki so jo skleni* le in ne more nikdar škodovati dru* gim upnikom ali pa dolžnikom.
Ali je mogoče izpodbijati poravnavo?
Poravnave ne moreš izpodbijati ra* di pravnih zmot. Recimo, da si sklenil z nasprotnikom poravnavo, ker si mi* slU, da govori postava proti tebi. Poz* ne je si pa zvedel, da je postava na tvoji strani in zato bi hotel razvelja* viti poravnavo. Ne!
Pač pa smeš izpodbijati poravnavo Zaradi stvarnih zmot, posebno zaradi zmot v računu. Stvarne in računske Pogreške je mogoče vedno popraviti.
Nadalje je mogoče izpodbijati po* ravna ve, ako je bila sklenjena na pod* lagi potvorjenih listin.
Predvsem pa je poravnava brez učinka, ako je nasprotna stranka noče izvršiti. Zato lahko vedno zahtevaš, da se taka poravnava uniči.
flppaiaaja in odgoaori.
Vprašanje št. 330:	Potni list za Egipt mi
Poteče črez mesec dni. Ali ga lahko podalj« Sam ;n kako? — Odgovor: Pojdite, preden list Poteče, na kr. kvesturo in prosite za podalj« šanje.
Vprašanje št. 331: Ali je mogoče dobiti pot« oi list za Avstralijo? Koliko stane vožnja?
akšno je podnebje in kakšni so tam zaslužki? ~~~ Oc/govor: Potni list in potrebne listine Vam Preskrbi paroplovna družba. Vožnja iz Ceno* e v zapadno Avstralijo (Perth) stane v 3. raz« rodu okoli 3800, v vzhodno (Brisbane) pa ° °*' *^100 lir. Podnebje je v večjem, a redko ’a«eljenem delu dežele zelo suho in vroče, v ' j obljudenem (vzhodnem) delu je mulo op ejse kot pri nas. Delavske razmere in za« Uzki .nam niso znani, mogoče nam jih spo« '"ca kdo naših naročnikov iz Avstralije.
„ , Pra$8n> **'■ 332: Poročiti se hočem z iz« Si Jencem v Franciji. Moj zaročenec bi prišel ^'n. potem bi skupaj odpotovala. Kako dobim ni list? Ali lahko vzamem s seboj tudi ši« a ni str°j? — Odgovor; Napravite preko žu« Panstva prošnjo za potni list na kr. kvesturo. a-s zaročenec naj Vam prej preskrbi poziv« CO (atto di richiamo). Šivalni stroj lahko
Eorso 9. E. IH št. IB
Um I. E ÌIII št. 16

' ■ _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
vzamete s seboj, a najbrže bo s prevoznino in drugim več stroškov, kot je stroj vreden, po« sebno ker so šivalni stroji v Franciji zelo po ceni.
Vprašanje št. 333: Pred 6 leti je umrl moj brat brez oporoke. Ostala sta žena in otrok. Kdo ima pravico do dediščine? Žena se je dru« gič poročila in mož je razprodal premoženje. Ali je imel to pravico? — Odgovor: Dedič po bratu je njegov otrok. Žena ima le pravico do užitka od polovice premoženja. Njen drugi mož bi ne smel prodati premoženja, ker je otrokova lastnina. Kupno«prodajno pogodbo lahko razveljavite. Javite zadevo okrajnemu sodniku, ki bo gotovo branil koristi mladolet« nega. Izročite zadevo odvetniku.
Vprašanje št. 334: Imam dediščino ter sem vknjižena. a kljub temu se je vse razprodalo. Ka:n naj se obrnem za plačilo? —• Odgovor: Ako ste vknjiženi, zahtevajte plačilo od kup« ca. Kupec je dolžan plačati vknjižene dolgo« ve, drugače mu lahko zarubite nepremičnine.
Vprašanje št. 335: Rodil sem se aprila leta 1910. in sem edini sin. Mati se je drugič poročila. Ali imam pravico do skrajšane vo« jaške službe in kdaj bom vpoklican? —- Od« govor: Ker se je mati«vdova drugič poročila, nimate pravice ne do skrajšane in ne do naj« krajše vojaške službe. Zato boste služili 18 mesecev. Vpoklicani boste najbrže spomladi 1931.
Vprašanje št. 336: Imam nezakonskega sina, ki bo letos vpoklican. Kam naj napravim proš« njo za skrajšano vojaško službo in ali bi ga pustili za dobo najhujših poljskih del vsaj 3 mesece doma? •— Odgovor: Vaš sin nima pra«
	
OHfcopecflični ssavssd A. ZECCHI
a 31, I. natistr*.
KILE
Turin - via Roma 31, I. nadstr.
Aparat Zecchi zohraniui^ n mpreriovanj®
M
pii.
slitti
I-£7
Srčna zahvala dveh zakoncev iz Beneškega.
Gospa Salute in gospod Josip d’Alpaos, bivajoča v Garna d’Alpago, pokr. Belluno, nam pošiljata svoji fotografiji s pooblastilom, da lahko objavimo njuno zahvalo za blagodejno zdravstveno stanje, ki sta ga dosegla s posebnim aparatom ZECCHI, katerega lahko poskušajo prizadete osebe - moški ženske, otroci - pri priznanem ortopedu v naslednjih dneh v sledečih krajih:
v VIDMU: v sredo 14. maja, v hotelu »Italia«, v GORICI: v četrtek 15. maja, v hotelu »Angelo d’ Oro«, na Reki: v petek 16. maja, v hotelu »Bonavia«, v Trstu: v soboto 17. maja, v hotelu »Centrale«, v Pulju: v nedeljo 18. maja, v hotelu »Miramare«.
Tvrctlca
«Magazzino del Popolo",
lastnik ——
L. CH1ECO,
bo otvorila v ponedeljek
lannfaktnrno trgovino v
GORICI,
via Mo352Bini S.
Blago, ki jer je sodnija vrnila, se prodaja po POLOVIČNI CENI.
Pretino kaj
kupite, uporabite to priložnost ! !
maja
vice do skrajšane vojaške službe in bo moral služiti celo dobo. Prošnjo za odlog vojaške službe zaradi poljskega dela lahko napravite preko županstva na Ufficio di Leva.
Vprašanje št. 337: Ali je mogoče prenesti obrtnico (čevljarsko, mizarsko, zidarsko) v inozemstvo (Jubgoslavijo)? — Odgovor: Obrtnice (licence) ne morete prenesti iz ene države v drugo. Vsaka država ima pravico iz» dajati na svojem ozemlju koncesije.
Vprašanje št. 338: Ali moram naznaniti ob» cini vojni materijal, ki leži na mojem zem» Ijišču, ali je pa moja last? — Odgovor: Vojni materijal je po novih odredbah občinska last. Prej je pripadal državi. Naznaniti ga morate občini.
Vprašanje št. 339: Napravil sem pot po svo» jem zemljišču, sedaj pa tudi drugi vozijo po njej iz gozda, četudi imajo drugo. Ali jim smem zabraniti in kako? — Odgovor: Upora« bo lahko prepoveste, ker gre za novo pot, do katere ne more imeti nihče služnostne pravice, in ker za druge tudi ni nujno potrebna. Ako bi sosedje Vaše prepovedi ne spoštovali, jih morate tožiti.
Vprašanje št. 340: Imam 65 let, starejši sin je vojni invalid, mlajši letnika 1908. pa je po» trjen k vojakom in sedaj je dobil vpoklic. Predvojaških vaj nima. Ali je mogoče delati še kako prošnjo, da ga puste doma, in koliko časa bo moral sicer služiti? — Odgovor: Vaš sin ima pravico do najkrajše vojaške službe. Ker pa ni delal predvojaških vaj, bo moral služiti 6 mesecev. Če ni dobil vpoklica za ta« ko j šen nastop vojaške službe, lahko napravite Prošnjo na »Distretto militare«, naj ga puste doma, da dovrši predvojaške vaje.
Vprašanje št. 341: Imam vinograd Ob mej« Diku ima sosed hraste, ki mi delajo veliko ško« do. Ali ga morem prisiliti, da jih poseče? — Odgovor: Soseda ne morete prisiliti, da bi po« sekal hraste, ki rastejo ob mejniku, pač pa ga lahko prisilite, da odseče veje, ki segajo na Vaše zemljišče; korenine, ki se raztezajo v Vaše zemljišče, pa lahko sami odsečete.
Vprašanje št. 342: Sem mlada vdova s štiri« letno hčerko in dobivam vojno pokojnino. Imam li pravico do odplačila, če se zopet po« fočim? Ali bi hčerka dobivala še naprej po« kojnino? — Odgovor: Vojni vdovi brez otrok, ki se na novo poroči, pritiče na podlagi 25. čl. Pokojninskega zakona odpravnina, ki je tem večja, čim mlajša je vdova. Če se je vdova Poročila po 50. letu, nima pravice do odprav« n'ne. če ima vdova otroke, dobivajo otroii Po porok' matere še naprej pokojnino, vdova Pa dobi za odpravnino tri letne pokojnine Vdova, ki se drugič poroči, mora v teku ISO dni po poroki napraviti prošnjo za odpravni« no na tale naslov:	Direzione Generale delle
Pcn-ioni di Guerra, Roma.
Vprašanje št. 343: Dobivam pokojnino po v v°jni padlih sinovih. Ali bi lahko dobival po« kojnino tudi v Jugoslavijo, kamor se mislim Preseliti? — Odgovor: Pokojnina se izplačuje Vpokojencem tudi v inozemstvu. Treba pa je napraviti preko prefekture prošnjo na finanč« n° ministrstvo, da Vam izplačuje pokojnino v inozemstvu. Navedite natančen naslov v ino« zcmstvu. Prošnjo morate utemeljiti s tem, da ^ as bodo v inozemstvu podpirali sorodniki.
Vprašanje št. 344:	Sin je imel nezakonsko
bčerko in je pred tremi leti umrl v Jugosla» V ji na bolezni, ki jo je dobil v vojni. Kako b; dobila hčerka pokojnino? — Odgovor: Na» pravite prošnjo, a dvomimo, da bo ugodno re« šena, ker boste težko dokazali, da je njen oče umrl zaradi vojne. Prošnjoi vložite na finanč« no ministrstvo.
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf,
Postojna, “tpil
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Zwolf.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.

ZDRAVNIK
dr. Orešič Adalberto,
starejši sin,
sprejema vedno v svojem
ambulaforìjw v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. IVI.
nad lekarno Cristofoletti.
g
N
rt
N
1
Ì
Prispele so velike pošiljatve
■ •".v -.V.V .V
dunajskega, navadnega In razkošnega
pohištva
po zelo znižanih cenah.
Največje jamstvo. Pošiljamo tudi na deželo, j
OT CAMPQ1MIÌOVO
tliJ VIALE XX SETTEMBRE
* T © L M S Bi k
Mrasnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izvežban na klinikah naDanajutn v Monakovem (na Bavarskem)
sprejemna
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
jjr, V Sorici druge dneve v tednu (via DantelO),
| Tvrdka Teed, Hribai* » Serica | m
m
m
m
i
CORSO G. VERDI št. 32	®
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ggj vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in |f^ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. gp
Perilo za neveste od najnavadnejših potrebno za njihovo popolno opremo. BLAGO SOLIDNO.
do najfinejših vrst in vse CENE ZMERNE.
aemaiBBiMeaMieaiHeeeeBeiaeaeBBaBBšBieaEaai
Josip Kerševanl, Gorica,
Plascas« Cavour štev.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5
Bencin „LAMP0“	Bencin „LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Teletoi» At. 4(5, Brzojavke: KER8EVANI. GORIZIA. CICLI
••••• • :.Gč'	'-A:. • •	-.j-	•• -- ■■■ • .--v
Ker se denar dandanes tako težko zasluži, ga morate na čim bolj dobičkanosen način potrositi.
Zato kupujte vedno le pri tvrdki
»BLOCCHISTA TESSILE«1,
fjflV* TMST — viša M^tiommlraa št. S. **1P3
j cene oasi osnpile ih I Dospele so oelifte pošiljke i blaga po neoeriefnih cenah.
! m mi® Moris! je, £e pridete M nam.
He zamenlaifle dragih furdte s tordiio
„LA BLOCCHISTA TESSILE",
LE v via Madonnina št. S,
Valuta — tuji denar,
Dne 7. maja si dal ali dobil za
1 dolar	19.05
1 angl. funt	92.71
100 dinarjev	33.74
100 šilingov (avstr.)	269,—
100 čeških kron	56.52
100 nemških mark	455.—
100 švic. frankov	369.62
100 franc, frankov	74.87
100 belga	266.20
Beneške obveznice	76,—
Obveznice »Consolidato«	84.40
Loterijske številke
Dne 3. maja 1930.
Bari	4	30	62	32	53
Florenca	45	37	42	10	85
Milan	63	78	42	4	33
Neapelj	29	22	9	38	2
Palermo	48	8	55	44	46
Rim	55	72	8	16	88
Turin	84	10	82	4	70
Benetke	14	64	52	35	15
I
I
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 12. maja: Sežana. Sreda, 14. maja: Materija. Četrtek, 15. maja: Buzet.
Petek, 16. maja: Idrija, Cerovo.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKU
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Serjisma » Tolminu,
ristale dni pa
v GORICI, Corso Verdi 36.
Mlad Sofersmehanik, patentiran z IT. in III. stopnjo in dolgo prakso, išče službe tudi izven mesta. Naslov pove uprava.

3r. Emil Eresi g,
mlajši sin,
8 ►
Dr. Emil Orešič - dèe,
sprejemata v Gorici, Piazza Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev. §é'ébe>ée>Q0g>Qéc?sQ®QQOC»®QQea®QC
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
K iva Piaciuti* Me v. IS,
filai oglasi,
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana i liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, poiljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Čevljarskega vajenca sprejmem takoj na deželo. — Naslov pove uprava.
Pohištvo nu<li širom naše dežele -znana industrija pohištva Štefan Gomiščck, Solkan 280. Tu je velika izbere oprave iz trdega lese
po najnižjili cenah. N» zamudite prilika’
Stare *n mlade kanarčke dobite po prav nizki ceni v Biljah štev. 109.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj» ster v Gorici, via Morelli 15.
Ker sem opustila trgovino, prodam vso opremo za trgovino jestvin po zelo nizki ceni. — Za naslov se obrnite na upravo.
Zlatnino in srebrnino, staro- kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Motor za žago 5 HP, avtomatičen inter» uptor, brusilni stroj za brušenje žag, pisalni stroj »Olivetti« in radio, vse skupaj skoro no» vo prodam. Pischiutta, Gorica, via Favetti 17.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Woku/at, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Pekarno z vsem inventarjem oddam v na» jem po ugodnih pogojih. — Ivan Gergolet, Debordo, p. Ronchi dei Legionari.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Kupujem m prodajam staro pohištvo. — Gorica, via Rabatta 17.
Stroj za izdelovanje cementne opeke za streho (Pfalzziegel) s 500 oblikami je na pro» daj v Volčah, pri mesarju Štefanu Bukovcu.
Kupim majhen oziroma srednji polnojar» menik v dobrem stanju. Naslov je pri upravi.
Avto 3 ton v dobrem stanju in z novimi gumami prodam po nizki ceni. — Winkler — Postumia — Grotte.
Mlatilnica se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava.
Mlekarske stroje, en maL in dva velika hladilnika, vse malo rabljeno, prodam. — Win» kler, Postumia — Grotte.
Mesarski pomočnik, 20 let star, zmožen vseh mesarskih del išče službe. — Oskar Briiu, Ajdovščina.
Dobre, vpeljane zastopnike pri trgovcih z jestvinami, pri drogistih, mesarjih in pekih po vseh krajih Julijske Krajine išče Julija Silve» stri, zaloga papirja, Trst, via Trento 18.
Na prodaj je hiša, ki ima zelo lepe pro» store za trgovino. Hiša je ob državni cesti v zgornjem delu Solkana. Kdor jo želi kupiti, naj se zglasi pri upravi.
Pridno 23»letno dekle, prijazne zunanjosti, želi znanja s poštenim mladeničem, da sc po» roči. Ponudbe s sliko pošljite na podupravo lista, Trst, via Valdirivo 19, pod geslom »Prid» no dekle«.
Josip Šavli, urar naznanja, da je otvoril lastno delavnico pri Sv. Luciji ob Soči štev. 9-1.
Posojila na vknjižbo na amortizacijo za 10 do 25 let s 6°/o obrestmi, agrarna posojila po 5lU°lo, navadna posojila po 6'/i°/o na vknjiž» bo plačljiva v več letih, menična posojila po 63/i°/o s poroki ter rešitev vojne škode in rc» kvizicije preskrbi najhitreje g. Anton Tram» puš, sod ofic. v pok. — Gorica, via Cari» baldi 20/L
Babica z večletno izkušnjo v Trstu bi spre» jela stalno mesto na deželi. Ponudbe na trža« ško podupravo, via Valdirivo 19.
Proda Se P° ugodni ceni hiša v dobrem stanju s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo; zraven je vrt in posebej zidano skladišče. Hiša je ob državni cesti par minut od žel. postaje v najbolj prometnem okraju reške pokrajine. Pisma naslovite na upravo pod geslom »Za» jamčen uspeh«.
Kupim brivnico na deželi v ugodnem kra»
ju. Ponudbe na podupravo v Trstu pod geslom »Brivnica«.
Učenca (vajenca) za sobno slikarstvo in pleskarsko obrt sprejmem takoj. —, Miro Vi» čič, Postojna 7.
Učenka, hi je dovršila 4»letno učno dobo v trgovini jestvin, želi dobiti mesto v trgovini mešanega ali mar.ufakturnega blaga proti majhnemu plačilu. — Več se poizve v trg. F. Furlan — Ajdovščina.
Tovorni avto ”Fiat«, 10 q, v najboljšem stanju prodam po nizki ceni. — Trst, via Set» tefontane 41, mlekarna.
2 Čevljarska vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. —- Čevljarna Per» tot — Idrija 98.
Jajca za valjenje amerikanskih kokoši Wyandottes prodam po 1 liro komad. Na pro» daj imam tudi piščeta in piščance. — Trst, Rozzol in Monte 946.
Sprejmem takoj pošteno deklico, ki je zmožna dobrega računanja in italijanskega je» zika, za blagajničarko. Naslov je pri upravi.
Pneumatike za avtomobile, motorje in dvokolesa ter vse ostale elektromehanične po» | trel.ščine prodajam ceneje kot v mestu. Meha» 5 nikom dajem popust. — Sežana 30.
Kupim plemenskega mrjasea. — Naslov pove uprava.
Kapljice Minerva za želodec, (česni»
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu» hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr< stu, Piazza S. Francesco.