52. številka.
Ljubljana, vtorek 6. marca.
X. leto, 1877.
SLOVEN
bhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol lota 8 gld.,
Jk čotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na om 80 računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša, — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za Ijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od detiristopne petit-vrste S kr., če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Pred osodopolnim vprašanjem.
Iz Rusije. [Izv. dop.] Glede vzhodnjega vprašanja pri nas nekoliko dni caruje grobna tihota. Ta grobna tihota izvira iz dveh prepričanj, kateri si je Busija pridobila po historičnih izkustvih. Prvič Rusija ve, ka paliativna sredstva diplomacije v vzhodnjem vprašanji nič več pomagati ne morejo. Drugič, ka vzhodnjega vprašanja v Evropi razen Rusije nikdo razvozlati] ne more.
A če poslušamo, kar se govori v nekaterih celo visokih krogih našega Peterburga, in Če beremo, kar pišejo inostrani publicisti in oni izmej miših, kateri se zapadne Evrope drže, vidimo, da se ta grobna tihota drugače objasnjuje: „Rusija je prošlega leta vzgorela od vzhodnjega vprašanja. A ko je ruska vlada hotela temu plamenu dati svohodni pot, prestrašilo se je rusko občinstvo resnične vladne volje, ohladilo se na enkrat k vzhodu in pa-trijotizem je zatihnil."
Mi ne verjamemo — piše knez Meščer-ski v „Graždaninu" — temu objasnevanju in ga odkrito imenujemo past, v katero hočejo ujeti našega svitle ga carja, tako jasno umečega svojo in svoje države zadačo o vzhodnjem vprašanj i.
Mi ostanemo v istini svojega mnenja tem bolj prepričani, če z omenjenim razlaganjem tujih žurnalistov primerjamo šo druge komentarje, kateri se slišijo v istem Peterburgu. V inostranih diplomatičnih sferah govore, ka
Rusija more iz dvojnega si izbrati jedno: ali sramoto, ali vojsko. A drahle domače duše vzdihujejo, ka Rusija nikakor ne sme začeti vojske, ker začevša vojno, imela bode delo ne le s Turčijo, a z vsem evropskim zapadom.
Kaj sledi iz podobnih, visoko-mernih komentarjev? Iskreni rusko-slovanski patrijot more v njih videti samo jedno: neko umetno mahinacijo, s katero hočejo zaglušiti glas onega nravnega sveta, ki se imenuje — ruski narod.
Ruski narod imenujejo ti ljudje rusko kmetstvo. Mi — pravi „Gr."— imenujemo ruski narod to, kar zapopada trojica: Pravoslavna cerkev, ruski narod, s viti i car. Ruski narod v prvem pomenu nikoli nij želel vojske in je tudi ne želi. A ruski narod v našem pomenu pred-čuti in predvidi svitlo sliko svojega historičnega bitja, kar nam priča mej drugim sledeče. Kričači in aferisti — bogatci so zamolknoli in zadrgnoli so svoje mošnje uže davno; storili so to tedaj, ko jim je bila dana resna priložnost, pokazati, da so res nekaj več, nego sami kričači in slučajni bogatci. A ruski narod je v našem pomenu trudil se in trpel v potu svojega obraza za svoj nezavidni obstanek, a zdaj v času svojega oddiha, v času globoke in mrzle zime, pošilja vsak dan nad 3000 rublje v v razne od-dele slavjanskega blagotvornega komiteta v pomoč svojim sorodnim po krvi in veri slovanskim bratom na jugu, pošilja ne izza šuma, nego izza iskrene krščanske ljubezni. In če povprašate ta ruski narod, hoče li on vojske, odgovoril vam bo jednodušno: hočem, ho-
čem, hočem jo; jer bo onvidivvzhod-njem vprašanji preganjanje svoje slovanske cerkve, ubijanje svojih sokrvnikov, posrami j enje svojega carja; on vidi v njem uničevanje svojih najsvetejših svetinj, svojega obstanka, in ta ruski narod, ki za zajem nij zložil jednega milijona, je v tem slučaji pripravljen zložiti mil j ar de rublje v, pripravljen je dati vse, kar ima.
Rusija zdaj stoji na razpotji dveh širokih cest: agenti in evropska žurnalistika goni jo na vojsko, iz česar nekateri ruski krogi v Peterburgu sklepajo, ka mi ne smejemo voje-vati, ker Evropa hoče tega, da bi nas oslabila.
Ta sklep je resničen, a resničen samo v znanem nam smislu. A glavno je to, o kakej vojski se govori? Evropa želi nam vojske zato, kor na podlogi faktov, kakoršen je zajem, na podlogi bojazljivih časnikarskih člankov a la „Golos" et comp., na podlogi temnih sluhov nekaterih peterburških političnih krogov misli, da mi Rusi nijsmo pripravljeni za vojsko, da bode nam, dobivšim pobitje po nosu, diktirala Evropa pogoje po-sramnega za nas mira. Na tako vojsko Rusija no p o j d e, nikdar ne poj de.
No je še druga cesta, cesta ruska, odkrita, katere se jo Rusija vselej držala v kritičnih svojih minutah po priliki svoje bogate zgodovinske šole: odkriti pred Evropo istino glede vzhodnjega vprašanja in glede Rusije. Istina ta je prosta: Slovani, kolikor koli bi jih bilo, instinktivno čutijo simpatije do R u-
Prižigalec.
(Roman, v angleškem .spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.)
Dvajseto poglavje,
(Dalje.)
Zato je čas imel le malo oblasti črez njo; in kot takrat bila je še denes ljubeznjive postave in še ljubeznjivejšega srca in obnašanja. Bistri opazovatelj bi bil pa lehko zapazil, da je bila dosta živahnejša, da se je dosta bolj zanimala za dogodke krog suhe, da jo očitnejše uživala veselje tega ži\ljenja, nego poprej. In Emilija sama je priznavala, da se ima zato zahvaliti deklici, s katero je neprestano živela in katerej jo bila z najtoplejšo ljubeznijo udana. Ta deklica jej je zmirom kazala najživejše sočutje, neprestano žrtvoval-nost, prirojeno nagnjenost h kratkočasnim in šaljivim stvarem, pa tudi k vsakej lepoti in resnici. Ta deklica jo neprenehoma hrepenela, da bi nje preljubljuua prijateljica uživala Yse,
kar je njej samej veselje napravljalo; tako jej je izbudila in oživila vse one lastnosti, katero jej je bila slepota skoro popolnem umorila in postala je res, kar je strijc True-man od nje zahteval: „o k o svojej dobrot-nici".
Pri tej priliki je sedela Emilija sama ter nij videla niti lepega solnca zahajati niti sence, ki se je pri luninem svitu krog nje igrala. Udajala se je blezo žalostnim mislim, nagnila je malo glavo v stran, kot bi poslušala, ter se je zganila, kolikorkrat je zaslišala vrata, katera je veter sem ter tija gonil; na lici se jej je videla neka otožnost in celo neka žalost.
Nazadnje pride nekdo izza visocega plota, vrt očem vnanjega sveta zagrajajočega ter se približuje vratim. Le Emilijin ostri sluh je mogel razločiti lehke stopinje in jih precej iz-poznati. Vstane, ter fcre došleci naproti, katero moramo najprej predstaviti svojim čitateljem. Res nam je stara znanka, a čas jo je močno izprenunil, in težavno bi bilo v njej zopet spoznati nekdanjo majheno Jerico.
Sedanja Jerica — kajti ona sama je — je postala mlada „ladytt. Jerica je nekaj centimetrov višji od Emilije in tenkega in nežnega života. Obraza je črnikastega, pa svetlega, ter se odlikuje z rudečkasto barvo, ki jej lica zaliva ; to pa lehko izvira tudi od tod, ker je nagloma hodila od železnične postaje. Klobuk je snela z glave, ter ga je nataknila na roko, kakor ga je uže v otročjih letih rada natikala. Naravnost tedaj priznajmo, da nij hotela dopasti in svoje izredno lepe lase pokazati.
Jeričine oči so ohranile staro bliščobo ter se sedaj ne vidijo prevelike njenemu obrazu. C1e so pa njena usta nekoliko manj klasično izrezana, kot zahteva ostro pravilo lepote, a na to lehko pozabimo zagledavši vrste malih zob kot biserov, ki ste tako pravilne in gladko zbrane kot niz belih biserov. Nje snažna obleka iz pikastega mušlina jej oklepa vrat in priprost črn plašček okrogloličnega njo vitkega pasa.
Kaj tedaj? Ali je Jerica velika lepota? Nikakor ne. Lica in života je takega, da
sije, a Rusija ima instinktiven so-čut do Slovanov. To je zakon zgodovinski in naturni, proti kateremu nobena evropska sila nič ne more. Vzhodnje vprašanje je slovansko vprašanje, torej je tudi rusko vprašanje, a če je to tako, potem je glas Evrope samo postranski, a glas Rusije je glas odločevalen, in će Evropa hoče eno, Rusija tiho in pokojno, v globini src svojih mnogih desetin milijonov Rusov, verujoča v svetini svoje tradicije in svojega čuvstva, želi druzega za svojo zgodovino, za Slovane, svoje brate, in za slavo svoje slovanske cerkve; ona želi, da bi vprašanje o vojski Rusije iz-za vzhodnjega vprašanja rešil ruski car, verujoči samo •v Rusijo, nikoli njemu ne izmen i v šo; ona želi, da bi ruski car ne mislil, ka bi ona bala se vojskenaživljenje in smrt za slavo krščanske cerkve, za svobodo milijonov svojih Slovanov; ona želi, da hi car ruski pomislil, da toliko zaničevani ruski prosti narod predobro zna in pomni ono, kar je tako skoro pozabilo kričeče epikurejsko občinstvo njeno; Rusija želi, da bi ruski car ■veroval, ka njeni mnogobrojni narod ima v sebi primerno svojemu čislu moralno silo, s katero on more tvoriti nemogoče, se ne boji cele zapadne Evrope v osodepolni minuti; in ona želi, ka bi Evropa uznala, ka poj de bit se z njeno milostjo, a s pomočjo božjo in voljo svojega carja, če je zdaj prišel čas, biti se za svobodo svojih bratov. —r.
V BJailtlJuui 6, marca.
Glasilo naših kranjskih nemškutarjev, ustanovljeno po renegatu Dežmanu in njegovih prijateljih, pLaib. Tagblatt", zadnji čas kaj odkritosrčno govori vse, kar misli. Da si njegovi patroni vselej ob volitvah in pri druzih javnih prilikah hinavčujejo, da nijso sovražniki našega rodnega slovenskega jezika, da so tudi oni za njegov razvoj, da so tudi oni „Kranjci", ali celo Slovenci itd. — vendar to priznano glasilo nemškutarske ali ustavoverne stranke v Ljubljani v jednem zadnjih svojih člankov, govorečem o preobloženji učencev v srednjih šolah, naravnost zahteva, naj se v naših srednjih šolah naš domnči jezik ne uči več, naj se slovenščina iz srednjih šol izpahne. Zapomnimo si to nemškutarsko do uro voljo!   Komaj dve pičli uri na teden je pro-
stora in časa dano prvemu našemu deželnemu jeziku, lepemu narečju onega najraz-širjenejšega slovanskega jezika, ki ga govori nad 80 milijonov ljudij, — a še to malo te naše odpadnike in privandrane tujce v oči kolje, še tu bi nas radi izrinili. Tukaj vendar govori uže najhudobnejše srce, usiljen-Ceva nesramnost, fanatično sovraštvo do Slo-vanstva. To je tem bolj za konstatirati in pomniti, ker se bližajo volitve in bodo ti naši Turki zopet vse drugačne ljudstvu kazali se, kakor so v resnici.
Sicer pa je članek bil tako neslano in neumno pisan, da smo precej soglasno in vsi uganili, da kaj jednacega more pisati samo nder duuime KerI" ali k večjemu še kakšen Sima. Torej, če je g. prof. lleinrich v „Tagbl." zarad tega oglasil se zoper omenjeni članek, da ne bi morda zavoljo prihodnjih izprememb (Bog jih daj skoraj!) kdo koli mislil, da je on to bedarijo napisal, bilo je nepotrebno. Njegov štil se še po noči loči od razkavih čačk ljubljanske žurnalistične „miidchen itit-alles" ali od nesintaktične in lesene Simove nemškutine. Sicer hvala nemški profesor za brambo slovenščine, vendar če meni on, naj se je še celo Nemci uče, rečemo mu, da mi od svoje strani Nemcev nikoli ne bomo k slovenščini silili. Naj jo puste, samo da potlej pa tudi mej Slovenci naj ne iščejo služeb in kruha, temuč gori mej Nemce, mej svojce naj gredo, Če se našega jezika ne uče.
Politični razgled.
Motranje dežele.
V Ljubljani 5. marca. Na Tiralskrm so se uže na veo krajih vršile volitve volilnih mož, ki so izpale v popolno   tirolskem,   to  je  v federalističnem smislu.
Zt*<j»1'h.iLi magistrat je dobil povelje, da ima skrbeti za 8000 vojakov, s katerimi se bodo zagrebška garnizija kmalu pomnožila.
Dr. Polit je v ogerskem zbora inter-peliral o iztočnem vprašanji: 1. da-li Avstro Ogerska še drži se v iztočnem vprašanji onih principij, katere so izražene v trocarski zvezi v noti grofa Andrassva od 30. dec. 1875, v spomenici od 15. maja 187G v zadnjej cari gradskoj  konferenci.   2. da-li ogerska vlada odobruje one turkoljubne demonstracije, katere  na  enej  strani iztočno politiko Avstro Ogersko   sramote in  škodovajo,   na drugej
strani pa narodna čuvstva več milijonov o merskih državljanov neogerskega jezika žalijo?
Praška „Politik" v prvem članku svojo in vseh poštenih ljudij nevoljo nad Matjjnri izraža, ki imajo zdaj uže osem mesecev srbskega rodoljuba dr. M i 1 e t i Č a zaprtega, da si nij čisto nič zakrivil in se mu nič dokazati ne more, kakor to, da Turkov ne ljubi, kakor Magjari.
l nii"l4« dr&atre
Praška „Pobemia" poroča oficijozno iz Dunaja: ffr/.»»')*» je Angliji naznanila, da ima 500.000 mož popolnem pripravljenih in da hoče akcijo začeti, da pa jej je mir ljubši, če druge države Turčijo prisilijo, reforme na korist kristijanov izvesti.
Unski general in sloveči diplomat Igna-tiev je prišel 4. t. m. v Berlin. Gotovo, da v jako važnih političnih zadevah.
Iz dnrif/rnfltt, se telegratuje, da je srbski knez potrdil ali ratificiral mir s Turki. — S Črnogorci bodo začeli denes, v ponedeljek pogajati se.
Srbsktu dva zastopnika v Carigradu sta podpisala mir in sultan jima je namenil visoke ordne. Žalostno odlikovanje. — Iz Bel-grada se javlja, da konservativci, ki so hoteli še iz nesreče domovine žeti za svoje strankarske namene, protestirajo zoper hitri sklep in končanje zborovanj vel. skupščine.
V Ititstti se je mej vstaši in Turki zopet boj začel. V gori Vučjaku se je bojevalo 27. febr. 300 vstašev proti redifom. Turki so imeli 41 mrtvih, vstaši 12. — Turška vlada je muselmanskim Bošnjakom dala povedati, naj se avstrijkej vojski sami ustavljajo, kadar bode Posno zasedala, ker turška vlada nema vojske, da bi jo semkaj poslala.
Turški ministri so v velikem posvetovanji sklenili razglasiti, da Turčija ne more dolgo imeti velike vojske na nogah. Zavoljo tega naj bi velesilo Rusijo nagovorile, da svojo vojsko od Pruta odtegne, ker sicer se vse „reforme" ne morejo izvajati, — Naivni ljudje !
A.ngieSkewn§M parlamentu jo došla prošnja boljarjev iz več okrajev Bulgurije, ki prosijo, naj se porta prisili konferenčne sklepe sprejemati.
Domače stvari.
— (Slovensko predavanje v ljub-1 j a n s k e j čitalnici) je tudi v drugo nedeljo 4. marca od 11. do 12. uro dopoludne v čitalnico privabilo okolo 200 osob distin-giranega občinstva, ki je g. Janko Krsni-kovo predavanje „o poeziji in kulturi" z zanimanjem poslušalo. — Prihodnjo, tretjo nedeljo predava prof. Šuklje o Wallensteinu.
— (Beseda v čitalnici 1 j ubij a n-skej) v nedeljo večer je bila tudi prav obilo
bi stotina in stotina ljudi o njej različno sodila in le malokateri bi jo imenovali lepo. A je nekoliko obrazov, katerih večno se spreminjajoči izraz *tako radi gledamo: g o v or eč i obrazi, ki notranje srčne čute oznanjujejo ; obrazi, ki se ta hip svetijo obilo modrosti in previdnosti, drugi hip pa se blišče obilega veselja, ki se sedaj pri žalostni povesti skale in zarude svete jeze črez to, kar duša zaničuje, in ki jih potem zopot razsvcti božja navzočnost, pri kate rej se srce obrača proč od sveta in od samega sebe, ter se z zbranim duhom pobožnosti ozira v nebesa. Takega obraza je bila Jerica.
Marsikateri život nij niti spoštljiv, niti kraljevsk, niti čaroven ; a prijeten je in nežen, lehek, samovlasten in spreten, tla se lehko in čarovno v svojem okrožji giba in nikomur poti ne zastavlja; in takega života je bila Jerica.
Kolikor zelo naj so jo tudi odlikovale te lastnosti (in bilo je mnogo ljudi, ki so jih visoko ceuili), mičnost njih je močno pomno-
ževalo to, da Jerica sama nij vedela, da je imela take prednosti. Ona, v prvih mladostnih letih jej vsiljena misel, da nij lepe postave, je še nij popustila, a čutila se nij več nikakor ponižano kot se jo bila poprej čutila.
Ko je zagledala gospico Grahamovo naproti iti, stopala je hitreje; prišla je do nje pri pragu, od koder je steza peljala na desno v vrt. Ljubeznjivo je oklenila roko okrog Emi-lijine rame, kot so je bila vsled slepote njene in lastne svoje velikosti in pa kot vodnica privadila. Vkrenila je na pot, ki pelje od hiše in šal močneje nategnivši krog svoje slepe prijateljice, je rekla:
„Draga Emilija! tu sem zopet. Kaj ste bili sami, odkar sem bila otšla?"
„I)a, draga moja! bila sem večidel sama in zelo me je skrbelo, mislečo, da moraš ta izredno   topli dan  po Bostonu okrog letati."
„To me nij nikakor oviralo. Sedaj tembolj uživam hladno sapo. Kako vsa drugačna je kot vročina in prah v mestu."
„A Jerica!" rekla je Emilija obstoje,
„zakaj me pa pelješ od hiše. Drago dete, ti še nijsi pilo čaja."
„Veni to Emilija, a nočem nikakoršne večerje."
Hodili ste nekaj časa počasi in molče okrog. Nazadnje je rekla Emilija:
„No, Jerica! kaj mi nemaš ničesar povedati?"
„0, da, prav veliko, a —"
„A — ti veš, da mi bodo žalostna poročila, in ti mi jih nočeš poročati. — Kaj nij tako?"
„Ne smela bi biti tako prevzetna ter misliti, da bi vas, draga Emilija! to toliko vznemirjalo. A sem od zadnjega večera, ko sem vam povedala, kaj je gospod V. rekel in kar sem sama mislila in ko vam jo misel, da bi se ločili, toliko težila srce, dvomim skoro, kaj naj storim."
„In jaz nasproti sem si očitala, da sem kazala svojo čuti, da bi ne bila uplivala na te, ter te odvračala od tvoje dolžnosti, ali vsaj ti otežila nje izpolnovanje. Čutim, draga
obiskala, berilo dr. J. Bleiweisa je zanimalo, pevci so dobro peli. Povsod je vendar le vidno, da kljubu vsem zaviram socijalno napredujemo.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima denes 6. marca ob 5. uri popoludne sejo. Govorilo se bode o reklamacijah volilcev, o volilnem dnevi, o sestavi volilne komisije, dalje o g. Potočnikovem predlogu glede reguliranja obrežja Ljubljanice, nasvet g. Kluna o defini-tivnem nastavljenji kateheta na mestnej deš-kej šoli.
— (Ilhacijevi kanoni) za 12. regiment, ki je v Ljubljani, so bili za včeraj napovedani da pridejo. V nedeljo so došle druge artilerijske reci. Govore, da je vse namenjeno za Bosno, kadar na spomlad naša vojska z rusko vred turško ozemlje posede in kršćane osvobodi.
— (Najden.) Hišnega posestnika Pre-peluha, ki je nedavno tukaj utonil, so ribići iz vode pri fužinskem malinu izlekli. Padel je v vodo vsled pijanosti.
— (Pes ugriznil) je ženo vodje nemškega gledališča, precej velik pudel, v nedeljo tik pred predstavo, in sicer v roko. Ker je rana nevarna, nij mogla vodjeva žena peti v naznanjenej opereti „Madame Ilerzog" in igrala se je druga igra. Mnogo ljudij je pri kasi zahtevalo denar nazaj.
— (Za pivopivce.) Kozlerjeva pivovarna fabrika je letos spravila nad 180.000 centov ledu v svoje ledenice. Dovažali so led iz ljubljanske okolice, še več pa z Gorenjskega. Ker je izstopil prejšnji vodja pivovar in je fabrika najela izvrstnega pivovarja za vodjo, ki je prej služil v slavnoznanej Dreherjevej pivovarni, in o katerem se euje, da je napravil izvrstno pivo, bodemo letos pili dobro in mrzlo domačo pivo.
— (Mraz), ki je nastal zadnje dni pri nas, vlada tudi drugod po cesarstvu. Po Alpskih krajih je palo več snega nego pri nas. V severu je bila v petek burja, v vzhodu je bučal vihar in šel sneg.
— (Idrija.) Hrvatski ilustrirani lepo-znanski list (ki izhaja vsak teden v Zagrebu in velja 3 gold. na pol leta) „Vienac" je v zadnjej številki prinesel sliko in opis naše sloveče Idrije.
— (Iz Hotederš iča.) Dne 28. febr. ob 8 uri zvečer je tukaj  nek 28 let star
Jerica, tla imaš prav in no da bi te zavirala, temveč storiti bi imela vse, kar mi jo mogoče, da bi podpirala tvoje namene."
„Draga Emilija!" — vzkliknila je Jerica močno, „če ste po včeraj rečenem uže tako mislili, potem hi bili sedaj preverjeni, ko bi bili vse videli in slišali, kar sem jaz denes videla in slišala."
„Kaj? Ali gre pri gospe Sullivanovej še slabe je, nogo poprej ?"
„Se dosta slabeje, kot sem vam povedala. Oni krat sama nijsem vedela vsega, s čem se ima gospa Sullivanova boriti. Odkar sem denes zjutraj otšla od doma, bila sem skoro ves čas pri njej, (kajti gospod V. me nij zadrževal pet minut) iu dozdeva se mi v resnici, tla za tako bojazljivo občutno gospo, kot jo gospa Sullivanova, nij dobro, da je sama pri gospodu Cooperji, kateremu so tako strahovito glava meša."
„Ali pa misliš Jerica! da moreš kolikor toliko pomoči?"
„Draga Emilija!  vem to, da zamorem.
fant J. R. tako vrat prerezal, da je ravno tam, kjer je to naredil, namreč v veži padel, in takoj mrtev obležal; vzrok tega samoumora bila je blaznost, dolga bolezen in revščina, rano si je z britvijo tako naredil, da bi človek ne mogel verovati, da si more sam človek tako rano narediti, kajti bila je otl enega ušesa do druzega tako globoka, tla se mu je glava nazaj nagnila; ta fant je pred boleznijo prav pošteno živel, torej ga je sama blaznost k temu žalostnemu in strašanskemu činu pripravila.
Razne vesti.
* (V sreči nesreča.) Kako so Turki pa Magjari popolnem enaki, kaže sledeča pri-povest: Neka kmetska dekle iz Parupke pri Haranu na Ogerskem je ti obila v loteriji OGO gold. Ker je denar precej tam dobila, prosi okrajnega sodnika, tla ji da kakega človeka, da bo šel z njo, ker se sama boji iti z de narjem. Sodnik jej izpolni prošnjo in jej da nekega pandurja za spremljevalca. Ko prideta uže blizu doma, zahvali se dekle pandurju, češ, da zdaj bo kmalu tloma in si upa uže sama iti. Pantlur jo potem pusti in gre nazaj. Ali kmalu potem začne premišljevati in se kesati, da nij prav storil, da je devojko samo pustil iti in tla je nij do doma spremil. Vrne se torej ter gre urno za dekletom. Pa glej! Na nekem križpotu je dobil zaklano in oropano. Ves žalosten teče k okrajnemu sotlniku, ki ga je bil odposlal — a sodnik ima še krvave roke in šteje denarje, ki jih je bil dekletu oropal. Začneta se prepirati s pandurom, končno se sodnik spozna krivega in prosi pandura, naj molči. A pandur neče ničesa slišati, nego silo vleče sodnika v Baran, kjer bo dobil kazen, ki je roparjem in morilcem namenjena. Da, nič nij tako skrito, tla bi ne bilo enkrat očito! Kaj takega se pa more pač le na Ogerskem zgoditi.
* (O b e s i 1 a) se je v Zagrebu v bolnišnici milosrčnih bratov ona Eva Vilkovii-, ki je nedavno svoje nezakonsko dete umorila.
* (Turška zločinstva.) Po izvestjih, katera je zbral ruski poslanik v Carigradu general Ignatiev, zažgali so krvoloki Turki od početka hercegovskega vstanka pa do denes 2G0O krščanskih vasi, 86 pravoslavnih in 7 katoliških cerkev in samostanov in 11 šol; poklali so žen, otrok in starcev, ki nijso mogli pobegniti 0000, uropali so kristjanom tlva milijona in pol goldinarjev. V Dalmacijo, Hrvatsko in Srbijo je pobeglo vsega vskup nad 185.000 ljudij. Vstašov v orožji je še 4000, poginilo jih je vsega skup 2000, v bolnišnicah jih je pa šo i00.
* (Kaka starost dosežejosadna drevesa?)   Največo starost doseže kostanj.
Z njim znam ravnati dosta bolje, nego ona, in morem bolje skrbeti za njegov život in ga razveseljevati. Prav otročji je in poln muh. Če mu gospa Sullivanova more storiti kako ljubav, storila mu jo bode, kolikor teško jej tudi tle in ko bi jej tudi bilo nevarno. Ne le za to, ker je nje oče in je to njena dolžnost, ampak mislim zares, da se ga boji, ker jo tako občutljiv in silovit. Časih, pravila mi je, počenja najčudovitejše reči, n. pr. da bi šel pozno v noč iz hiše, kadar je kuj nevarno; da bi spaval pri odprtem oknu, če prav je njegova spalnica pri tleh."
„Uboga gospa!" vskliknila je Emilija; „kaj pa počenja v takih slučajih."
„Emilija! lehko vam povem, ker denes sem bila priča takemu slučaju. Ko sem denes zjutraj prišla tja, hotel je ravno naplaviti velik ogenj na ognjišči, če prav je bilo v mestu neizmeruo vroče."
„lu gospa Sullivanova ?" rekla-je Emilija.
,.Sedela je na stopnicah preti v rat mi ter se jokala."
On 10O let raste, 10O let se obdrži v jednaki debelosti in 100 let propada. Za kostai-jem pride hruška, katera tudi večkrat starost do 20O let doseže. Jabelko navadno živi 70 do 80 let, čresnja 40 do 50 50 let, črešp-lje in slive 20 do 30 let, breskve, marelice in mandeljni pa le od 15 do 20 let.
Narodno-gospodarske stvari.
Na delo sadjerejci! Nij ga bolj važnega časa v letu skrbeti za povzdigo sadjereje, kakor je ravno spomladanski, kateri se nam uže bliža. Ravno v tem času ima sadjerejec naj več prilike, pomnožiti si svoje pridelke, slabo zboljšati in za kupčijo pripraviti tako sadje, katero bode lahko za visoko ceno prodal. Nij uže dovelj, da drevo raste samemu sebi prepuščeno, ampak skrbeti mora sadjerejec jednako, kakor živinorejec zato, da svoja plemena z dobrim in umnim oskrbovanjem ne ohrani le taka, kakoršna so, ampak tla jih tudi vedno zbolj šu je.
Mislil si bode inarsikedo, da to v sadje-reji nij več mogoče popraviti; tla kakoršno je drevo, tak sad bode vedno tudi rodilo. Res je, pleme se vsled oskrbovanja ne spremeni ; spremeni, ali boljše rečeno zboljša in požlahtni se pa lehko njegov okus, in s tem tudi pomnoži njegovo vrednost. In za tako oskrbovanje mora sadjerejec vedno skrbeti. Na kak način pa more sadjerejec tlelovati, tla doseže boljši okus sadja, lepšo rast in raz-vitek sadnega drevja, hočemo tukaj kratko omeniti.
Glavni pogoj lepega razvitka vsakega dobrega sadu je hrana, zrak, svitloba in toplota. Ali pa imajo naša drevesa vse to, da bi nam mogla potem tudi dati žlahtnega in okusnega sadu. Reči moramo, da ne. Na j veča napaka, katera se sploh v sadjereji pri nas še godi, je ta, da se drevesom neka posebna moč. pripisuje, kakor ne nobeni drugi rastlini, namreč, da se misli, da drevo rodi iz ničesa. Kedo je še videl ali slišal o rastlini, da se je razvijala in rodila, brez da bi imela zato tudi dovelj potrebne hrane? Tudi tlrevo mora le takrat dobro in obilno roditi, ako ima v zemlji dovolj hrane, pa se more no le les, ampak tudi sad tlobro razvijati. Večkrat se sliši tožiti o enem ali drugem drevesu, da je spomladi tako lepo cvetelo, kasneje tudi uže nastavilo obilen sati, ali ko pride v sredino poletja, ne vidi se nobenega sadu več, vse je uže popadalo z drevja. Tukaj je uzrok one napačne misli, da drevo samo ob sebi živi in rodi. Takemu drevesu pomanjkuje potrebne hrane, sad se ne more več razvijati ter počne odpadati. Ali ne bi bil sadjerejec v zimskem ali zgodnjem pomladanskem času le eno košaro dobro se-gniitega gnoja privoščil onomu drevesu, od katerega bi bil potem  lehko imel obilnega,
,,Uboga žena!" mrmrala jo Emilija.
„Ničesar nij mogla početi ž njim," nadaljevala je Jerica, „ter ga je vsa obupna' popustila."
,,Imela bi dobiti močno žensko ali pa možkega, ki bi ga čuval."
,,A tega se črez vse boji. Umorilo bi jo, rekla mi je, ko bi videla, da ž njim neprijazno ravnajo, kar bi tujci gotovo storili. Razen tega sem tudi videla, da se tudi boji imeti koga pri sebi, katerega nij privajena. V vseh rečeh jo izredno snažna in čedna, vse je zmerom sama uredovala in opravljala ter je rekla, da bi rajše divjo žival k sebi vzela, nego irsko deklo."
,,Kaj nij bila zelo vesela svojega novega bivališča ?"
„0 ne! Denes mi je rekla, kako čudno se jej zdi, da je ravno sedaj prišla ta huda izkušnja, ko se je preselila v novo in lepo zidano bivališče ter si je prav po svojej volji vse uredila.
(Daljo prih.)
dobrega sadu; namesto tega pa ima le jezo, da mu sadna drevesa nič ne donašajo, ne vedoč, da je tega le sam kriv. Na delo tedaj sad-jerejci, spomnite se malo vaših sestradanih dreves, ter prekopajte zemljo okoli njih in pognojite jih z dobro segnjitim, nikakor pa ne frišnim gnojem. Gotovo vam bode hvaležno drevo z rođenjem obilnega sadu, katero bode tudi dobro in lepo razvito, da ga boste lehko prodali. Ravno vsled pomanjkanja hrane včasih drevesa tudi sad rodijo, kateri nij podoben onemu plemenu, katero bi drevo moglo roditi. Zopet se jezi sadjereiee naj večkrat nad onim, kateri mu je to ali ono pleme prodal, z obdolženjem, da njegovo drevo ne rodi tako lepega in debelega sadu, kakor mu je bilo rečeno. Pri prazni skledi nobeden še nij odebelil, in tudi drevo pri pomanjkanji hrane ne bo nikdar debelega in popolnem razvitega sadu rodilo. Tudi v tem slučaju je edini pripomoček, ta, da se drevesu da, kar zahteva, in gotovo bode tudi drevo dalo, kar zahteva sadjerejec od njega. „Roka, roko umije," pravi stari pregovor.
Da nam pa drevo ne da le lepo debelo sadje, ampak da je sadje tudi okusno, tudi v tem obziru more sadjerejec drevesu pomagati. Okus sadja odvisen jo od njegove zrelosti, zrelost odvisna pa je od zraka in toplote. Viuorejec prav dobto ve, da bode grozdje tem bolje, čim toplejši in ugodnejši je vreme ob času, ko grozdje zori. Jednak upliv ima pa toplota tudi na sad ob času zorenja. Toploto mora tedaj preskrbeti s-adjerejec. ako hoče dobiti od njega okusen sad. To pa je mogoče, ako drevesu poreže ali požaga vse preobilne veje, katere v sredini drevesa delajo preveč sence in goščave, da solnce in zrak ne moreta uplivati na sad. Kako napačna je misel, da drevo bode tem več rodilo, čim več ima vej in mladik. V časih res rodi, pa kaj? Namesto žlahtnega, dozorelega sadja, katero bi imelo v kupčiji veliko vrednost, le kislo, nedozorelo, ki nij za drugo kot za krmenje prešičev. Zdaj ravno je zadnji čas, da sadjerejec odstrani vso preobilne veje, katere branijo solnčni toploti vhod do sadu; ali da vsaj okrajša one veje, katere se zapletajo iz enega drevesa v drugo in da rezne za-maže s cepilnim voskom. Ako bode imelo drevo vedno dovolj toplote, se bodo mogel sad dobro razvijati, jednakomerno zoreti, in dobil bode tudi dober in žlahten okus. Kaj mu koristi, ko v poletnem času otrese svoje drevo, da bi sadje prodal, in vidi, da je le okolo kraja drevesa nekoliko zdrelo, v sredini drevesa pa še popolnem zeleno. V kupčiji tako mešano, nejednako zrelo sadje nema vrednosti in se tudi le težko proda.
Se enkrat ponavljam važnost gnojenja in obrezovanja sadnih dreves z željo, da bi sad-jerejci zdaj, v tem važnem času, ko se nam bliža spomlad, tudi to delo dovršili, ako ga še nijso. Le z dobrim oskrbovanjem sadnih dreves storimo potrebno za povzdigo naše, še zanemarjene sadjereje. K ur a lt.
Štev. 1439.
Dunajska borza 5. marca.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      G3 gld. 05 kr.
••'.notni drž. dolg v srobru H7   „   95 „
Zlata routa.......74  „   90 „
1 «60 drž. posojilo 109   „   50 „
Akcije narodne banko 830   „   —- „
Krodi ne akcije -60   „50 „
London 1:3   „35 „
Napul- 9 „ 86'/, „
C. L', cekin j 5 „ 110 „
Srebro 113 „ 40 „
Državno marko ....      60 „ 60
< Anatherinova ustnavock* 4     in zobni prašek
4 i/.deljuje liiaMn'it'1 W*iCCoHt  Jekar  na du-
4\ ""J^'J ct'^i v Ljubljani. Tudi najboljši in naj-a cenejši pripomoček za čiščenje ust.
j 1 škatljica zobnega praška       .      .   40 kr.
c 1 steklenica ustne vodo    .      .      .60 kr. J     £8-87) k
Razpis
(52-1)
službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani.
Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno remune-racijo 400 gold., se stanovanjem v bolnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati.
Prošujiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožni in neoženjeni.
Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do
35. marca vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani.
U deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 2. marca 1877.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lek> in brez stroškov po izvrstni
Malescieie ilu Baru
tf #iOfl<rfOJt».
30 let mie je aij bolesni, ki bi Jo ne bila oidn-fila ta  prijetna  zdravilna  hrana, pri odraščenib i 9irocih brez medicin in Btroskov; zdravi vse bolezni 7 iolodcu, na živcih, dalje prano, i na jetrah; zlezt 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje, slabosti, zlate lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, in men jo v ušesih, slabosti in  o lt: vanj o pn nosečih otoinost, diabet, trganje, shuj sanje, i ded i cico in pre liajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čuvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beueka, pra ■ ■-■ga profesorja medicine na vseučilišči  v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, il . Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle stnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 spričevalov. Spričevalo št 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja,
Bonn. 10. jul. 1852. Bevalesciere Da Barry v mnogih slučajih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dri s ti iti griii, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v oblatili in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs tih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu
(L. S.) K u d. Wiiner, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drultev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne*
i   nevarnostne  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja,, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede uAegs zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, rauocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Berolin, 6. maja 185B. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec Spričevalo iL 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uze bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij. mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po-poinama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo 8t„ 72.618. -La Boche su r Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih  želodčnih in č u t ničnih boleznij, katere some deset let -uučile.
(Gospa) Armanda PrevoBt, posestnica.
Bevalesciero je 4 krat tečnojša, nego meso, ter »o pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več aa beni, ko pri zdravilih.
v piontujUL paiiouh po ool fiiuta l gold. 50 kr., 1 unt 2 gold. 60 -tr., 2 funta 4 gold. 50 ar., 5 mitov 10 gold., 12 funtov      gold.,  ,-» tuutov do gold.
teovalouciere-Biaouiton v poŠioafa in RevaloBciere • Chocolatee v prahu 12 tas 1 gld. 'jO kr., n ca* 2 gl.
■j       4o tas i gl. 50 kr., v prana aa 120 tau 10 gl.
rodaje: Da Barry A Comp. na Ou.i*jl, >V^li-
&a«imi(M«so it. 8, kakor v vseh noftih pri dobrih ic&arjih m aposorijakih crgovoia, '.adi razpošilja iu-
•-'jsaa hiša na vse kraje po poštnih iak?r.uioah ali povzetjih. V X.JnblJsml fid. 4 ibr, J. S v o b o da, lekar pri .zlatem orlu", v Krki pri lekarju J. P roda mu, v Celovcu pri lekarju Birnoaoherju, v Spljetu pri lekarju Alj ino viču, v Trstu pri lekarju Jakobu oorravallo, pri drogeristu P. Bocoa in J. Hirschu, v Zadra ori Androviću. (7«h
Samo 80 kr.
1 par nožev z vilicami iz pravega, vedno belo oatajočega britanskega srebra, */» duc. 4 gld.
Žličico za kavo, ona kr. 10, 15, 20, 30, 40.
Žlice za jed, „    „   10, 40, 50, 60, 70.
1 zajeinalec aa mloko, kr. 00, «0, gl. 1. 1.20, 1.00.
l lajemaleo za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, d. , 1 tasa, velika, kr. 90, gl. J.20, 1.50, 2. 2.50,
3.50.
1 okvir aa fotografijo, fin, kr. 80.
msUmi Vse drugo jako cenO. Bmmm Naslov:
Ml. If ressler,
■ZftlltfJI*   »Btvt 4» t iHfftt ltlilf)4l,
\Vien, Neubau, llurggasso 2, llot.d lldiler. mm Gonilnik zastonj. Naročbo iz provincije takoj s pustnim povzetjem.       (25—9)
te —i
3.1 N 5'
2. r
g ES
9» ,
g1 1 I
2    5 -o g
5. ^ a __&i cs
¥ os
I   O "|
JSl       ■ I
n
H
C 7t
g 2
L o*1 s* g
W aš" C *
cs< —
u. N
#w
I g.
oP
11
t.
Of
CS ca
° I 5^ — a
G N n
S o* g,
f 1 1
i y. W
© » -1
B 0
- Z 2 a
8B — s
ces. kralj, obdarovani {£<»«!-
do vo ljeni
beui instrumenti
ms- OCARINA
se zadnji čas posnemajo in od dunajskih firm v časnikih kot pravi slavo.
Na zahtevanje več priznanih gndbenih avtoritet in strokovnjakov objavljamo to svarjunjo v interesu p, n. občinstva, dajo posvarimo od nakupa drugje slavljenih takozvanih o carin, ki so glede dobre kvalitete in jako Sisao glasov z našimi c. kr. priv. prav italijanskimi ocarinami 110 dadu primerjati.
Vsakdo, eo tudi nij miuik, so užo po enotirni vaji navadi na naši c. kr. priv. oearini igrati in stane
št. 1       11       m       lv       v       vi vii
gl. 1,—, gl. 1.50,  gl. 2.—,   gl. 2.50,  gl.3.—,   gl. 4.-, gl.6.—. Ocarino za spremljanje z glasuviroui stanejo gld. 3.^.">. Tiskani lehko umevni navodj so dobivajo k vsakemu komadu SftSionj. €. kr. priv. pravo ita.ijanko ocurilte se dobivajo iz
Italienisches Musikinstrumenten-Depot, Wicii. Burgring 3.
I* klWkr/riru>ll i<> V Vsak komad našo p r a v o oearine jo s c. kr. ™-JJ^tPAUl JvUJL. . patentom pri-viden. Vso drugo slavljeno, po-m»v ejene, ne privilegirano takozvane ocarino prodajemo po bU kr., en
gros šo cuiiejše. ^.0—1)
Naročbo ia provincije urno proti povzetju. — Prodajalci dobodo rabat.
Iidatelj in urodnik Jcsip Jurčič.
Lastnina m tisk .Nar-jdue tiiikiirxt*.