116. številka
Ljubljana, v soboto 22. maja 1897
XXX. leto
tahaja vsak dan »večer, itimSi nedelje in pravnike ter velja po post i prejeman ca a v s t r o-o g e r s k e desele aa vse leto 1F> gld., aa pol leta 8 gld., ta <virt lota 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr.— Za Lj obijano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dum računa se po 10 kr,
na meaeo, po 30 kr. aa četrt. leta. — Za t nje dežele toliko ve*, kolikor poštnina zua&a. Za nt na ni la plač nje ae od Btiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 5 kr., fle ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be itvols frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu st. V2. Up r a v n t s t v u naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kaj bode?
S Štajerskega, 21. maja 1897.
Volitve Miini srečno prestali, dasi amo bili prav neredni, ko smo delali priprave. Slovenski vo-lilci niso bili z vsemi kandidati zadovoljni, pa ndali so se disciplini. Ne more se pa trditi, da so slovenski naši možje volili slepo. Ne, to ni bilo? Nadi možje so javno zahtevali, da mora vsak poslanec izpolnjevati svoje dolžnosti, da ne sme doma sedeti in hoditi na Dunaj le po dijete, ampak da mora biti na Dunaji, delati v odsekih in v zbornici ter posredovati za svoje volilce povsodi, kjer se pokaže potreba.
Dalje so naši volilci stavili kot pogoj, da si slovenski poslanci ustanove jugoslovanski klub.
Te zahteve slovenskih volilcev je sprejel celo .Slovenski Gospodar" v Mariboru.
To pa je bilo celo naravno, ker smo bili vsi Slovenci že nezadovoljni, da so nekateri poslanci tako zanemarjali svoje dolžnosti, ker smo čutili, da po naših poslancih pri vladi ne dosežemo ničesar, če se ti po klubih cepijo m dele. Nam ni bilo za ime kluba, ampak za stvar samo, za klub !
Sedaj pa imamo klub, naši poslanci stopili so v zvezo mej seboj, pa tuli z dragimi klubi.
To pa nam volilcem še ne zadostuje; sedaj zahtevamo, da začnejo naši poslanci tudi delati.
Po našem mnenju je treba, da se slovenski poslanci pred vsem zjedinijo v klubu in mej seboj v onih točkah naših zahtev, katare so najnujnejše, za katere je dobiti podpore pri drugih klubih.
Druge klube je treba informovati, za podpiranje in sodelovanje pridobiti.
To ne gre iz lahka, pa tudi naglo ne. Štajerski deželni poslanci so izročili po izstopu iz deželnega zbora posebno spomenico glede skromnih Bvojih želj.
Kdo in kje se dela na to, da se tem željam ust reže?
Koroški, goriški, kranjski Slovenci imajo tudi želje in potrebe. Brez dvoma je sedaj ugoden čas, da se dela na to, naj se jezikovna ravnopravnost po posebnem zakonu določi.
Naravnost žalostno pa je, če mislijo slovenski poslanci, da se bode za nas toii važno vprašanje
LISTEK.
Slike iz parlamenta.
rešilo vsled kratke interpelacije na vlado: kdaj namerava ta za slovenske pokrajine izdati iste jezikovne narede, kakor jih je izdala za C ko? Ali dotični gospodje res še ne poznajo pomena češkega naroda za državo? Ali tem gospodom n; znano, koliko časa in s kakim naporom so se češki poslanci potegovali pri vladi za to naredbe? Ali interpelantje nič ne vedo o tem, da so češki velikaši in učenjaki poslanem izdatno pomagali pri vladi ?
In zakaj bi mi zahtevali za naše razmere naredbo, s katero bi se upeljala slovenščina po uradih v nemškem delu naše deželo ? CVško razmere niso štajerske razmere !
Od uradnikov, ki službujejo mej Nemci, mi ne tirjamo znanja slovenščine. Mi smo zadovoljni, da znajo in morajo znati uradniki pri n a s tudi popolnoma slovenski. Mi ne tirjamo, da bi uradniki na Spodnjem ali Zgornjem Štajerskem uradovali za Slovence slovenski; pač pa tirjamo to doma. Sedaj pa imamo še uradnike, ki slovenske stranke niti no
razumejo
Mi imamo uradnike, ki slovenski znajo, pa uradujejo za Slovence vender jedino nemški, bodisi, da so nemškemu uradovanju bolje vajeni, da j m slovensko uradovan;e sploh mrzi, bodisi, da na višje povelje tudi za Slovence ne smejo slovenski uradovati. Imamo sicer pc-hievno jezikovne naredbo, pa še za to se nihče na zmeni. Za stranke, popolnoma nevešče nemščine, se pišejo zapisniki nemški; tudi za priče v pravdah in v testamentih. Navadna povabila ali pozivi se slovenskim strankam od vseli uradov pošiljajo le nemški, slovenski so redke izjeme
Tudi občinam, ki prosijo c. kr. urade, da se jim slovenski dopisuje, se ne nstreže, ampak se j m velikodušno dovoli, da smejo slovenski odgovarjati, oziroma poročati! Slovenski župan mora nemški uradni dopis razumeti, on mora nemški znati, plačanemu uradniku pa tega ni treba! To je prava nemško-avstrijska logika in zato je treba, da se stvar uredi postavno, ne po naredbah, katere sme vsak diurnist po svoje tolmačiti ali pa s cela prezirati !
Zakon tirjamo, da se izvede člen XIX. drž. temeljnega zakona! Gospodje poslanci, Vas vabimo na sodelovanje!
Velika kriza se bliža.
Nemci ubijajo svoje lat tao dete. S pravo bes* nostjo vihte sekiro obstrnkeije in udrihajo po veji, na knteri cede. Dosegli so, kar so hoteli. Ustavili so parlamentarni strrj in d< prinesli dokaz, da more tudi mala kopica Ijttdij srrmoglaviti ves parlament. Ako nadaljujejo Netrci kakor so začoli, potem splc h ni upanja, da bi državni zbor moyel izpolnjevati svoje naloge, da bi i ploh mogel se ganiti in dokončati kako delo, katerih ga čaka doiga vrsta.
Tudi največji optimisti so spoznali, da so ee par lam« ntarre razmere tako premenile, d« jih iz K pa, s polovičarskimi ukrepi, ni več poravnati. Tako, kakor gre sedaj, r.e more dalje iti, to w gotovo, a kaj naj se zgodi, tega ne ve nihče povedati. J »moje tamo jedno: da smo na pragu ne samo m i n i s te r <; k o krize, nego dosri po« membnejšo krize, r. a mreč na praga veliko parlamentarne in netavne krize.
Nasprotstvo mej Slovani, kateri ho boro za narodna ravnopravni s' iu avtonomijo, in mej Nemci, kateri se poganjajo za nadvlaJo nemškega življa v celi državi in za centralizem, je p« stalo taVo ostro, da so ne da več Ublažiti in načrt adresi jo nekako plamteče znamenje na političnem horic^ntu, ks t-uo kaže, d* zmaga napos'e-J ravzl o vsem viharjen venderle ideja narodne jednakrpravnoati t*r ideja federalizacije rase države.
Izvestni vlaJnl in višji kregi se s to idejo sicer šo nečejo sprijazuiti, a sprijazniti se bodo m o • rali. če hočejo, da nantaue Ld j m r v držaji. Nadvladi r. m kega življa mora biti konec. Mneije, da bo mordA vzdrži ta nadvlada s posebnim jezikovnim zakrnrm, s katerim bi djbil veak rarod emo to, kar mu gre „naturgerrjiU.s", kakor se izraža ofici-jozni „Fremdenblatf,-, je prazno, ako beseda ,na-targon ius" no pomeni absolutne jodnakoprav-nesti v smislu XIX. drž. osn. zak.
V političnih krogih so zatrjuje, da se je grof Badeni ustrašil parlamentarnih viharjev, in da hov gordiški vozel presekati. Kako misli to storiti, o tem z laj še ni možno ugibati, nekak migljaj za to je pač adresa obč. sveta dunajskega, s-1 i toliko e gotovo, da parlamentarizma ne teli ,  Se se ne po-
„Das Parlament, der hoho Sonat Der weisen StantHberathor, Ist wirk)ich amiisanter jetzt Als Cirr.na und Thcater!*
Augustiu (Neuo Ncvuo.) Namenil sem se   nacrtati   par   idilskih slik in nobeden kraj ee mi ni zdel pripravnejši in ugodnejši nego naš parlament, katerega sem poznal izza m i n o 1 i h časov.
Zlezel sem torej na dtngo galerijo, ee potisnil lepo v ket, razložil svojo slikarsko mapo in nastavil svoj kist, da izvršim svoj visoki namen. Toda, o groza! Kolika izprememba! Časi, ko je vladal v tem grškem svetišču pravi nebeški mir, ko so govorniki, nemoteni in neposln-Sani deklamovali in diktirali svoje govore — stenografom, dočim eo si poslanci najsovražnejših strank prijateljski napivali pri di rojih v parlamen* tni restavraciji ali pa pri svojih promenadah po knloarjih pušili najfinejše vonjajoče emodke ali v
I boljšo prebavo zadovoljno dremali na svojih sedežih ; časi, ko no prsoiški navdahnjeni poslanci baje sredi sej začeli kovati idila a la Gessner, ti lepi časi so minuli Tudi najviharnejši prizori češke obatrnkcije, v kateri je vstrajui dr. D y c k pridigoval, prijazno in mirno brbljajo, do 2. uro po polnoči ter uspaval otmjene poslance, da so se začeli stegovati po poslanskih klopeh ali kakor mali šolarčki poki« navati po svojih „pult h", so bili pravo mrtvo morje napram sedanji dobi; tempel miru se je spre* menil v viharno bojišče. Spoznal sem, da nisem za idile zadel pravega mesta, ali d« sem zgrešil svoj poklic; toda zavesti nisem izgnbil in — držeč se načela: Bein vvabrea Genie weiaa sicb za hal fen", sklenil sem postati — BSchlachtenmalera, za kar ai mi je pc nudila ta najlepša prilika. Torej na delo!
„To bil je boj, ne boj, mesarsko klanje", vzdih-nil sem s Prešernom, ko sem po glavni bitki o jezikovnih naredbah zapiral svojo mapo in se odpravljal domov. To je bil boj! Turki in Grki so navadni bezniški pretepači proti našim parlamentarnim junakom.
Težek, bojenoeea vzduh je napolnjeval dvorano.   Dobro  rejeui, okrogli   K a t h r e i n je bo-
ječe sedel na svojem koruličnem stolu in deba'e znojne kaplje so mu stopale na Čelo ter se pota-kale navzdol po tolstem licu, ki se je svetilo v veem svojem sijaju ; sicer dobrohotno zroče oči so se radovedno odpiralo in čim dalje tem pozornejše zrla na bližajočo se bitko. Suhljati Abrahamovi č-so je tresel, da so mn šklepetale kosti kakor koščenemu preparata, le Kramar je mirno sedel, si pogladil včasih svojo lepo brado ter z bistrim očesom pričakoval odločilni trenotek.
Kakor posamezni bliski pred nevihto so švigale Eabeljene psovke kmetskorobatega Schonererjp, sloviti Wolf je talil po notah nemške kulture, nemški poslanci vseh kalibrov so jima pa sekundirali, napolnjevali svoje mehove in ee pripravljali na spopad.
Črni oblaki so sa zbirali nad ministerskimi sadeži in vse je kazalo, da ni daleč odločilni trenotek.
Ko pa se je raz ministerski fotelj sprožila granata Gleispachova, tedaj se je adrl nava' z elementarno silo v Bredo, začelo se je huronsko kričanja in divjanje, vse je vrvtlo preti ministerski trdnjavi ifl prvi glavni naskok je bil račet. Sovražniki eo naekakovali posadko, branitelji pa so jih začeli potiskati nazaj. Bilo je rovanje in suvanj*-, pehanje in dreganje, pretenje in groženje, pesti eo
stavi cdkcito   in  pitano  na   stališ je slovanskih strank.
Ako N mci ne odnehajo od obstrukcije, ako ss Badenija ne posreči, izposlovati p iraznmljenja mrj Nomci in mej Slovani glede narodnostnega vprašanja, potem je centralni parlament speljan ad absurJum in je ustavna kriza neizogibna.
Slovanskim narodom se ustavne krizo ni bati, kajti absolutizem, kakor je vladal za Dichovih č isov, je popolnoma izključen. Ttsti trenotek, ko ee odpravi nstava in ž njim državni zbor, je tudi pretrgana državnopravna zveza me; Cislitvansko in Ogersko, tisti trenotek je konec dualizma in je Ogt-rska neodvisna država, kajti oge.rski državni osnovni ?akcn iz leta 18G7. določa izrecno, da mora v Cslitvanski .ki; tirati zakcnodajan zastop, kateri voli delegacijo in kvotno deputacijo, a če ga ni, je naravna posledica tega, da preneha realna unija.
Nikjer pa ni rečeno, kakšen mora biti ta zakonodajni z>stop, kake pravice mora imeti, in kako mora biti izvoljen, in tu je ključ, o katerim s< oi-pro vrata novi §rl. V slačaju, da se situacija v parlamentu ne premeni, da katerakoli stranka onemogoči delovanje parlamenta, je mogoče samo in jedino to, da se s pomočjo deželnih zborov predrugači ustava in ustanovi drug drž. i ho r drugače sestavljen, kakor je sedanji, in z drugačno kompetenco kakor jo ima sedanji.
Kdo ve, če sa to ne zgcdi še prej, kakor mislimo! _
Slovanskega življa na Primorskem boj za obstanek.
(Dalje.)
Toda še tekaj. Da bi se izvršite volitve ša bo' . v sms u italijanske stranke, bo bile razpisane volitve za ckohco v posameznih krajih tako, da sc morajo do 1. ure že končati. V mestu pa je trajala volitev do 4. ure. Iu čemu ? D.i bi zvedeli izid okolic unskih volitev ia v ujedn«čunje še potrebno j'.; n vil o volilccv Btirali skupaj in bi tako 3loveniafg* kandidata majorizirali. (Čujte!) To jo z t\kti potrjeno. Italijanski listi bo dejstvo sami i o trdili, da jo bilo do izvršitve volitev v okolici mesta oddanih jedva 1000 glasov. Dj št r.h ho torej r.0i;aui n bral-, še 800 glasov, Razmerje je b;lo torej okcli 18uO : 1600.
Po i-idu voltev pa je v pijanosti ztaagj msatui svet v Tntu fie kronal svcje moj volitvami vršeno (letovanje, Slovenski kaadul*! Nabergoj, ki je £;iL:odom poslancem znan iz ? t i r; b perijod, v ka-t'riti je bil član te zbornice, Nabergoj je bil .T^lo poprej iivclje.n Riestnim svečnikom in hkratu deželnim pos'ancem. Ta kandidat, čegar patrijotiCne z .^luge je priznal sam cesar z na-klonitvijo Fran Jožefjvega reda, naj nima mesta niti v me.itaem svetu niti v deielaem ■zboru. Tiko je saten la italijanska utranka. (Čujte!) Uničila je torej Naber^ojevo izvolitev brez debato, dasi je ko-misi a, ki ju bila postavljena, da preide volilne akte, našla, da se je vršila volitev postavno in brez napake, in dasi ni h lo prot> njej L-obonega ugovora.   Un čila je izvolitev Nabargoja tudi z glasovi
tiste komisije, ki je priznala volitev veljavno. (Čujte, čujte 1) — Ta čin najnearamnejše predrznosti je bil javno raspravljan, in moj predgovornik je proteste-val, da bi o tem pisali celo ciieijozni listi. Vsak dostojen list mora tako infamijo, kakorSna se je pripetila v Trsta, po zaslugah lž gosati. (Živahno odobravanje na desni.)
Ce so take razmere možne, ali se potem ni treba vprašati: kje tiči vzrok vsaga? — Take razmere ne nastanejo kar črez noč, ampak so se mogle le pol.igoma razviti. T. raj zakaj, kako? Pač le radi slabosti in brezbrižnosti cn:h organov, ki bi morali smeri, ki ondi spodaj prevladuje, zastaviti pot. Ali zato ne smemo vpraša'.: do kdaj bo vlada trpela take oducaaje v Primorju in zlasti v Trstu? Morda dotlej, da bodo Slovani izgubili še ta štiri mandate v Primorju? Potem bo Primorje zrelo za Italijo, in Trst, za kateri žrtvujemo nešteto mili joue, ker hočemo utrditi jediui emporij avstrijski, bo avstrijski državi še bolj odtujen.
Vlada, ki za vse to ve, je odgovorila na interpelacije tako, da smo se čudili, kako more v takih razmerah tukaj tako govoriti. (Priznavanje.) Mi se pritožujemo o lokalnem vladnem zistema radi razmer po Primorja, vlada pa poprašuje ob tožence (S<neb) in napravi obtož mce celo za sodnika v lastni zadevi. (Smeh.) To je naša ve na tožba, da napravijo kozla vrtnarjem (Prav dobro!) in da poprašujejo tržaškega namestnika, oziroma okrajne glavarje in vse ondi vladajoče ljudi. Ali more prizadeti slikati dogodke nepristransko? Ta ve, da je kriv in bo toraj delal vedno sebi v korist. (Dr. L^nassi: Prav kakor v legitimacijsketn odseku!)
Radi legitimacijskega odseka pa so nikar ne bojte 1   Vajen sem podajati vedno objektivna poro Čila in prepričali se bodete, da bodo tudi sedaj objektivna in resnična. (Pritrjevanje.)
Toda danes nočem samo izrekati trditev, ampak hočem tudi dok&zati, kako pristraneka so poročila, katere je dobila vlada, dokazati hočem to, da 8e ne bo mislilo: S o venci verujejo vso, kar jim vlada sporoči in kar jim vladni zastopniki na-tvezajo. Naravnost insinuvacijo moram imenovati, če kdo misli, da smatramo ta uradna poročila za reanična in nepokvarjena. V odgovoru na interpelacijo se ondi, kjer bi bilo omenjati italijanskih na padov na Slovi.no, vbo umili, pokrije in vse skoraj opravičuje.
Ta se n. pr. glasd (čita): Prezreti tudi ne smem tega, da je zakrivila tadi nasprotna, t. j. ita-lijanika stranka nekaj izgredov in izzivanj, zhsti v Trs'u in v njega okolici; tudi pri volitvah v Poreču dne 10. marca t. 1. je prišlo do domonstra-cije proti slovanskim volilnim možem in 14. marca do pretepa nekega meš'ana.
Tako vidite, da se govoii tu le o jednini. (Veselost) Videli pa bodete, kolika množica je nu šteta pri Siovanih.
Pozneje je govor o Kopru in o nekem nabornem lokalu, kjer je jedna oseba zakr.čala: Morte ai Ccoati! (Smrt Hrvatom!) li v vsem interpolacijskem odgovoru je navzlic vestnemu poizvedovanju oblastev, ki so poročala ministerskemu predsednika, jedini ta klic naveden. Ča pa že niso na-
vedeni vsi klici proti Hrvatom in Slovenbem, navedla naj bi vsaj kake drug* krike avstrijska oblastva, saj naša ušesa niso gluha ia nal narod
je tiste klice dobro slišal.
Zopet dragod se omenja, da je neki Italijan vrgel Slovanu kamen ter ga ranil Pristavljeno pa je jako pomenljivo: Rinil ga je sicer lahko, ven der pa ne ravno malo!
Gospoda moja! Tudi profesor Frankovich je bil napaden, in ta je pisano: Nskateri dečki so vrgli kamen, ki je zadel profasorjev klobuk. (Živahen smeh) Torej je bilo treba več »dečkov", ki so vrgli en kameni (Veselost.) Prosim, take srneš-nosti ss nam navajajo kot objektivna i a resnična dejstva. (Veselost.) Iu na drugam mostu se pripoveduje, da so dečki napadli zavratno Hrvate ali Slovence. Torej zopet „dečki"! In jednega teh „dečkov" sci aretovali. In vendar „de2kovu ni are-tovati!
Gospođa moja? Kjer sa gre za Slovane, govori poročilo do cela drugače. Ta se govori o mnogoštevilnih grožnjah, pretepih, poškodovanjih tnje lastnine, zlasti vinogradov, in o reniteatnoetib do varstvenih organov. Tu se govori o vojaški asistenci, o premnogih aretovanjih, o razoroževanja, kakor da smo v okupirani deželi. Kuka so bila ta orožja, jc razložil že tovariš Spinčič, ki vam je pokazal nožifi za krah. Ssveda, treba je ukazati raz-oroževanje, da se more govoriti o opasnem in grozečem nastopanju Slovanov.
Zopet dragod se govori, da so  prišli fantje
— menda pri nabora v Gorici — v mesto, katerih jeden je nosil zastavo slovanskih barv ia drugi je s.iral na trompeti različae koračnice. Gospoda, nehote se ta človek spomni zasedanja J ai ie. (Veselost.) Ia končno sa nam povsem resno pripoveduje, da so slovenski fantje nameravali naskočiti mesto Gorico. (Smeh.) Tu treba misliti na grško vojno in na različna naskakovanja.
Tu imate dvojno mero in dvojen način, kako se poroča o nas in o Italijanih. Potem pa še hočejo, naj smatramo taka poročda resno!
Slove-mo  protestiram  proti taki insiauvaciji
— (Žwahao pritrjevanje in ploskanje) ia izjavljam, da v imena slovenskega narod\ odgovore minister-skega proin.nlr.ika obžalujem. (Zopet pritrjevanje in ploskanje) _ (Dalje prih.)
V EJ ubijani 9 22. maja.
Vodje strank desnioe eo imeli te dni posvetovanje, katerega se je ud dužilo tadi nekaj ministrov. Pri tem posvetovanju se je sklenilo, upirati se z v.smi silami nemški obrtrukciji. Prihod ministrov je pokazal, da se vlada misli nekaj bolje okloniti sedanji večine. Go/ori se, d* pe je na tem shndu tudi govorilo o federalistični preosnovi države, a se navzoči niso popolnoma vjemali. Nekateri so bili za to, da se razpusti državni zbor in potem skličejo deželni zbor/, da volijo nov* državni zbor. Potreba tega koraka ee je utemeljevala s tem, da sedanji, po direktni volilni pravici voljeni državni zbor ni za pozitivno delo, kakor kažejo mnogi dogodki poslednjega časa.
Dalje v prilogi.
se dvigale, roke vzdigovale in ravcerjale, vm a pa I se je razlegalo tulenjo, rjovenje in drugi zvernskt glasovi, ki so prekašali tuleče koncerte Hagenbeckove menažerije v Rotundi in so grozili, da se začno podirati parlamentne stene kakor zidovje Jerihe ob zvoku trobent.
Stenografi so pobrali svoja kopita, kakor laški junaški GaribalJinci v grški vojni, Katbrein je zvo-u 1 kakor St. Viteki cerkovnik pred točo, da mu je naposled počil zvon in je moral dobiti novega, večjega, katerega jo jedva majal, Dadeni in Gleispach pa sta se z ministerukimi fotelji vred tresla in bleda pričakovala svojo zadnjo uro. Par poslancev je ra-uovoljno prevzelo ulogo tamborjev in bobri a Io navda* šeno po pol cah, da je bilo joj.
Opat Treuiufels, okoli katerega eo se zbrali obilni duhovniki ntšega parlamenta, mej njimi tudi doktorja Krek in Žitnik, pa je začel »naprej moliti" za uboge ministre in za duše nesrečnih, eventuelmh žrtev, in v zbjru so mu odgovarjali ■ t .uorfik: tovar š:.
In glej! Pomagalo je; boj je začel pojenjati, nemir ae polegali in bejifičo je bilo — zapuščeno! In šele sedaj je bilo možno preg?e lati nasledke uso-de^olm ga boja.
Hudega ni bilo nič, in rešilne druiba ni bilo j treba klicati.
Ta ss je prijemal za rebra, oni za trebuh, ve'ina poslancev pa je nervozno cepetala in se prijemala za prste na nogah, ker jim je rokovičar li i h z n o \v s k y pogumno stopal na kurja očesa in prste, da se je marsikomu prikazala kri izp?d nohta. — Slenilo se je začasno premirje in junaki so za čeli zapuščati pozicije.
Jaz pa sem začel ogledovati svojo sliko. Uatrašil sem se na prvi pogled in kakor smrtne srage eo mi stopile na čelo, zakaj razločiti nisem mcgsl ničesar, bilo je vse le jrden meglen kaos. In ko sem eliko razstavil, — glej čudo! — prihajale so mi cd vseh stranij laskavo rcane in priznanjo, da imam upanje postati jeden najboljših zastopni kov moderne šolo — simbolistov in impresionistov.
V bolje razumevanje svojega umotvora, pošiljam Vam, gospod urednik, kot komentar Bvoje prve parlamentarne shke par kitic slavnega AvgUBtina iz „Neue 1 tovne11, ki je sedel meui vis-a vis na galeriji v nadeji, da dobi to „Stirumungo" za cdo Berti Suttnerjevi, pa je, zapeljan od burnih prizorov, za* grtšil ta uprav drastični komentar moji sliki:
,Hofrilthe, Professoren, oh, Die allerfeinsten Leute Entpuppten sich mit einemmal Al', raiende Knpferhaate.
Daa blanke Kriegsbeil gruben sie Aub dem Parlamentsparkette Und Bchiirften es mit Kampferwuth Und heulten um die Wette.
Die StUUen der GeaoUschaft, sie Durchbrachen alle Danimo Zum Scblachtfeld wa^d der Tempolsaal Fiir die Indianer-SUimme.
Entsetulicli ista und dcnnoch schon, Schon iiber alle Begnffo In ProfesBorenrippen drang Die "Wucht der Hofratbspuffe.
Und Burgerknocben wetzten sich An Aristokratenbauchen, Es war cin Gestosso un Gebriill Ein grauses Stampfen und Keuchon.
Eiingst lang\veilt die Kultur uns schon Das darf nicht langor danem! Ich glaub', man nonnt das Obstruction Und „Kirmes" nonncns dio Bauorn. Na Dunaju, 20. maja 1897.
P o 1 i t i c u B.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 116, dnč 22. maja 1897
Volitve na Hrvatskem. Dan 20. t. m. za vladno stranka ni bil posebno ugoden. Ta dan je voljenih 12 vladnih privržencev iu 12 opozicijo-nalcev. Vladna stranka je ta dan izgnbila devet okrajev. Voljeni so vsi opozicijski voditelji. V novi zbornici bode vlada zopet imela veliko večino, a opozicija bode menda tako močno zastopana, da vladna stranka ne bode mogla več tako samovoljno postopati, kot je doslej. Sedaj je jasno, zakaj da so se bili razpustili vsi opozicijski klubi. Vlada je slutila, če opozicija stopi dobro organizovana v zbor, da se število njenih privržencev silno skrči. Se celo pri navaduem vladnem pritisku, ko se je uničila vsa organizacija opozicijonalnih strank, je opozicija dosegla mnogo večje uspehe, nego je sama pričakovala. Izid letošnjih volitev na Hrvatskem je vsekakor malo vesel za Khuen Hedervarvjevo vlado. Pokazalo se je, da tudi on ne more več neomejeno zapovedovati.
Razburjenost mej mobamedanoi. Turški uspehi na bojišču ne povzdignejo tako veljave sultanove, kot so se nadejali v sultanovi palači. Mo-hamedansko prebivalstvo je jako nezadovoljno, da je sultan ukazal ustaviti vojevanje. Najhujše jih pa to jezi, da se je to zgodilo vsled brzojavke ruskega carja. V odličnih muhamedanskih krogih v Carigradu naravnost govore, da je sramotno za mohamedanski svet, da si daje sultan zapovedovati od tujih vlastij. Bati se je, da ta mohamedanska razburjenost Se sultanu tli pa njegovi vladi nevarna postane. Bati se je pa tudi, da Turki napadejo kristijane. Posebn«* bode nevarnost tedaj velika, kadar bodo Turki zopet morali ostaviti Tesalijo. Slednjič mnogi mohame-danci mislijo, da Turčija obdrži pridobljene dežele. V tem smislu pišejo tudi turški listi. Težave v or-jentu še ne bodo kmalu odpravljene Velevlasti se še oh gnejo prepričati, s kako nevarnim ognjem so se igrale, ko so velo Turčijo podpirale. S tem so razvnele mohamedanski fanatizem in turško ošabnost,
Vojna odškodnina. Velevlasti se baje ujemajo v tem, da grška vojna odškodnina ne sme znašati čez 75 milijonov frankov. Grška vlada pa se tej vojni odškodnini ugovarja. Tega Grška naravnost ne oporeka, da bi Torki ne imeli pravice do vojne odškodnine, ali grški miuisterski predsednik Rallis se je izrekel proti zastopnikom vplevlastij, da Grška ne bode mogla nikdar ve'; plačevati obresti od svojih dosedanjih dolgov, ako se jej naloži tako vojna od-škodnnina.
Turki v Tesaliji se v»do, kako- de za zrniraj ostanej, v d.želi. Sedaj ao začeli že delati priprav* za ljudsko šldviljenjt« V prisvojeni dež«?Ii. če le nekaj mesecev ostanejo v Tflsa'ij;, j« ljudsko št-vi Ijnnj" bez smisla. B*ti ee je, da bode težko Turke pregovoriti, da cst- vijo prisvojeno dež Io.
Nemški državni zbor je vsprejel z veliko večino Ruokertov predlog, naj se dovolijo zveze mej političnimi društvi. Proti temu predlogu glasovali so samo konservativci, ki so nasprotniki vsake svobode. Vlada so ni določno izrekla, a vendar je malo upanja, da bi skleneni zakon predložila sankciji. Preskrbela bode najbrž že v zveznem svetu, da bode zavržen. V zveznem svetu sedi dovolj nazadnjaških življe v, ki so vedno v podobnih slučajih vladi na uslugo. Znano je pa tudi občno, da Rii-ckertov predlog na jako visocih mestih kaj ostro obsojajn, ker bi vlada potem ne mogla tako lahko preganjati socijalistov.
Pruski društveni zakon. Vladna predloga novega pruskega zakona je v deželnem zboru našla malo privržencev. Sedaj jo odsek pretresa. Zavrgel je še določbe, po katerih se smejo društva in shodi razpustiti, ako se zadevajo ob kazenski zakon, in so nevarni javni ali državni varnosti. Vladi je pa baš na tej določbi bilo največ ležeče. Potem bi lahko svojevoljno društva in shode razpuščala, kakor se to godi v Avstriji. Vsprejel je pa določbo, da se mladoletniki ne smejo udeleževati političnih shodov in ne smejo biti člani političnih društev. Shod se pa zaradi mladoletnikov ne bode smel razpustiti, temveč le odpraviti se imajo s shoda. Ta določba je pametna. Dobro ni, če se mladi ljudje prezgodaj začno baviti 8 politiko. Pri tem je omeniti, da se v Nemčiji polnoletnost začenja že z 21. letom. Ker se volilna pravica začenja s 25. letom, imajo torej moški dovolj priložnosti, da si po drnštvih in shodih pridobe za dobro izvrševanje volilne pravice potrebno izobraženost.
Dnevne vesti.
V Ljubljani   22. maja
— (Posnemajte Ljubljano !) Občinski svet ljubljanski je v četrtek vzprejel soglasno resolucijo, s katero pozdravlja jezikovne naredbe, zadnji čas izdane za Češko in Moravsko, kot prepotrebno in v državnih osnovnih zakoni utemeljeno delno izvršenje jezikovne in narodna jedoakopravnasti ter izreka nado, di bo vlada čim prej na jednak način in vsaj v toliki meri zagotovila slovensko uradcva-nje v deželah, koder prebivajo Slovenci. — Ljubljana j« s to resolucijo novic dokazala, da se zavada svojih narodnih dolžnoetij, ali njen glas ne Boe ostati glas vpijočega v pušfrtvi, njen klic mora glasno odmevati po vseh slovenskih pokrajinah in za to kličemo vsem slovenskim občinskim in okrajnim zastopom : Posnemajte Ljubljano !
— („Dramatično društvo".) Opozarjamo vse člane .Dramatičnega društva" na današnji občni zbor, kateri ne b- «rfi>l oh 8. uri zvečer v čitalnični kavarni v „Narodnem domu".
— (Katoliški hotel) Nekaj se irore priznati našim klerikalcem: na kupčijo se razumejo. Ustanovili so si tiskarno in knjigarno, napraviti svojo knjigoveznico in trgovino 8 papirjem, ne meneč se za škodo, katero so s tem naredili narodnim obrtnikom. Zdaj snujejo novo podjetje, nekak katoliški hotel. Kupili bo na Poljanskem nasipu poleg Škr jančeve hiše stoječo hišo goepč. Pleškotovs za 11.000 gld. ter nameravajo tam napraviti „ahsteige-quartierK za duhovnike, in seveda tudi gostilno. Doklej so imeli krčmarji in hotelirji kolikor toliko zaslužka od duhovnikov, iprihfjajočib z dežele v mesto, a klerikalni gospodje so se tudi tega pola-komnili. Tendenca vseh teb klerikalnih podjetij je, monopolizirati kar mogoč«. Vzl'c temu pa ee najdejo še vedno obrtniki in trgovci, kateri verujejo sladkim besedam klerikalnih gospodov.
— (Osebna vest.) Postni oradnik g Anton D i e t z je premeščen iz Ljubljane v Gorico.
— (Jour fixe .Sokola" ljubljanskega) b- de v sredo, One 26. t. m. (pred praznikom vn*bo* boda). Sodeloval bode is prijaznosti rddelek pevskega društva „Liubljaaa" in društveni tambur ši. Natančnejši vzpored se pnjavisau.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi dne 23. t. m. v korist zalogi za društveno zastavo na Kosl^rj^vem vrtu velik vrtni fcoacert. spojen s kegljanjem na dobitke, pod vodstvom društveDeg* pevovodje g. prof Fr. Gerbić*, in s prijaznim sodelovanjem g. Josipa PavS«ka in g. Avgusta Pnoi-harju, ter godbe c kr. pehotnega polka Leopold II , kralj Belgijcev št. 27. Razpored petju: 1 ) A. N->d *od: »Lovčeva pesem", moški zbor. 2.) A Volarič: „Pogovor z do^m", mešan zbor. 3) A Nedvčd: .Pri slovesu", moški zbor s čveteroepevcm (g«. P«*v-šok, Pucihar, Č-roiko. Polašek). 4) dr. B. Ip*vec: a) „Mlado leto*, b) ,Ne zveoi miu, c) „Rožici", mešani »bon. 5.) Tovačovsky: „V#ltavaa, moški zbcr. 6.) F. S. Viihar: „Hrvatska davorija", moški zbor z orkestrom Keglja, j^ na dobitka; 1. dcbtek 30 kron, II. d< b tek 20 kron. III dcbitek 10 kron, IV. dob tek 6 kron, V. dob tek S kron, VI. dobitek je šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Vstopnina 20 kr za osobo. — Podporni člani pev>ke*;a društva „Ljubljana" iu otroci so vstopnine prosti. Začetak koncertu ob 4. ori oopoludne. Ob naugod nem vrecAHuu se preloži koncert na prihodnjo nedeljo.
— (Ženski in moški zbor „ Glasbene Ma tiče") priradita dne  13. junija, to je prvo nedeljo po binkoštib, izlet v Poatojino z jako zanimivim vzporedom.
— (Občni zbor posestnikov meščanske vojašnice) bede jutri, mdeljo 23. t. m . dopohutne ob po'u 11. uri v mestni dvorani. Ker je na dnevnem redu jako važen razgovor o popravi, oziroma n prodaji vojašnice, jo v interesa posestnikov, da si obilno udeleže tega zoorovanj**,
— (Železniška vest) Načelmštvo tukajšnje postaje južne želazmce »a« prosi občinstvo opozoriti na osobni vlak, kateri vozi s prsebio hitrostjo rd 1, maja t. 1. iz Ljubljane do MUrzzuschlaga. Ta vlak st odpeli« zjutraj ob 5. uri 25 m, je v Celju že ob 7. uri 30 m, v Mariboru že ob 9. uri 17 m, v Gradcu ob 11. uri 25 m, in v Miirzzuschlatu že ob 4. uri 20 m popoludne; od 1. junija do konca jeseni voz. ta vlak do Dunaja, kamor dospe ob 8. uri 35 m zvečer. — Ta v h k ima zvezo z vlakom na Velenje, Konjice, Badimpeftto, Franzesefeste, Fehring, KofUch, Wiee, Vordernberg, Seevriesen in Neuberg. in je posebno ugoden sa vožnjo po dnevi ter tudi zategadelj, kar se rano, ob hladnem času odpelje, v nasprotju z vedno prepolnim brzovlakom. Z Dunaja se ta vlak zopet vrne ob 8. uri 45 m zjntraj (od 1. junija dalje), iz Miirztuscblaga ob 1. uri 23 m, ii Grsdoa ob 5. ari 10 m, iz Maribora 7. uri 15 m, ia Celja ob 9. ari 8 m in dospe v Ljubljano ob 11. ori 15 m. zvečer. Za obadva vlaka plačajo se samo pristojbine poštnih vlakov.
— (Stavbena kronika.) Ugodno vreme t"ga tedna j« razna stavbena dela v uašem mestu pospešilo. Soditi po dovršenih in osnaženih zgradbah in poslopjih, bo selitev v avgnstovem termina zelo živahna. Zgradba elektrarne in polaganje kablia as pospešujeta z vso ener ijo in je valed t"ga npati, da bo Ljubljana meseca oktobia ah novembra Že električno razsvetljena. Zanimanje za to razsvetljavo raste calo v predmestjih in predkrajib od dno do doe bolj. Izvrstno bode potem tudi konce smrdljivim, mrliškim petrolejskim bš'-rb.im po razioh predmestnih cistah! — T* teden se je pričelo ometa* vanje kolf gijat<kega poslopja tukajšnjih jezuvitov, podiranja dolnjega konca prejšnje Schlaferje e hiše v Trubariev.h ulicah m priprave za prenovljtrnjo hiše št 37 v Flor jaeskih ulicah. Glede d m- branja radatnih pcsUpij če ni natanko nič znane ga ; gradnja artilerijake vojašnice napreduje, -str tako ona nove meščanske h še v Špitalski ul»ci Scbreve; jeva hiša ondu se zuuaj in znotraj siv /,i in bodo baje — pri ugodnem vremenu — psa dotična dela do zima dovršenu, tako tud: p i mnog h drugih večjih hišah po miš:... Ni Opekarski cesti zgradil boda poMitnik L skovic poleg svoje biše št. 54 nov hlev ; Urša Magister ob Strm ei potu št. 8 prenovila bode s.ojo pritlično bišo. Več novih hiš bede .a avgust ž*s popolmma uporabnih. Po on ve, prenovljenja m razna stavbena d la pri cerkvah se nadaljujejo
— (Naknadni nabćri.) Knr dokončajo kon-om bega meseca c. kr. stalne naboru a komisije za letos svoje poslovanje po deželi, prično se običajni mesečni naknadni nabori zopet s 5 dnem junija t. 1. ter se bodo vršili, kakor dostaj v s a-c * g a 5. in 2 0. dne v meneča ob 8, uri do-poladne v pisarni c. in kr- dopolnitveno okr. poveljstva Št. 17. (aa Pobanskem trgu št. 5., I. nad Btropje.)
— (Čiščenje uradnih prostorov) Uradni prostori mestna blagajne m uie*tiega knjigovodstva ljubljanskega bodo zaradi čiš'enja pr hodnji ponedeljek in torek, to je 24. in 25 t. m. zatvoreni, in se torej omonjena dva dni ne bode uradova'o.
— (Poskusen ulom ) Danes ponoči mej 12. in 1. uro skušal je ne/man tat  nloruiti v barako Jere Sušteršič n»» Trnovskem priatanu.   Tatu pre podil je sin Jo SuJteršič, bi je spal na baraki in
začei vpiti, ko slišal, da nekdo v barako lom«. Jera Suštršič prod-ija v baraki trbak.
— (Aretovanje ) Včeraj aretovala jo policja agenta J. M , ker je svojega gospodarja okr -del in ogoljufal. M. driigimi rečmi sa je dobilo pri njem md 1300 pisemskih znamk.
— (V Ameriko) je h tel p begniti Peter Pri janovič, dom* v Trioušah v čirtomahsk-m okraiu, z namenom, d« bi se odtegnil vc jaški dolžnosti. Na juŽDGm kolcdvrru pa ga je prijel mestni pod-Ctjski stražnik Nikola Veferin, ko sa je hotel odpeljati z gorenjskim vlakom najpre; k Mariji po magaj na Brezje, m odtod seveda potem naprej v Iaomost in čez Basel v H ivre. Imel je pri sebi že vozni list za r.an.br. u in tudi svarilo dotičnoga agenta v Ameriki, d* mora opresno postopati, ker jo ša vojaški dolžnosti p. d vržen. Pr.janovič se je izročil dežfonerau sodišču.
— (Srnjak v Tivolskih nasadih.) Včeraj depeludne pnletel je e Tivolskega gozda proti ribnjaka mlad srnjak in se s tako silo zagnal v ograjuo žico, da p« je »ibil
— (Slovenska predstava v Postoj ini.) Pri pradstavi, katero prirede* jutri člani slovenske drame v PoBtojini in za !;•('.:u je sestavljen jako zanimiv program, sodeluje i udi g. kapelnik Benišok.
— (Občini Dvor) jo poljedelsko m:nisteratvo darovalo š^at brizgaln c za škr: pbenja peronospore.
— (Goljufiva potovka ) Noža Zima iz Srednje vasi v radovljiškem okr. ju je dolgo let uživala toliko zaupanja v svojem kraju, da so jej ljudje dajali tudi denar, o-; ga nese v hranilnico. Neža Zima ja tekom dasttib let dobla na ta način mnogo denarja v roke, a cdajda ga ni, nego ga zase porabila. Opeharila je, kolikor je d slej dognano, sedem ost»b, in eicar za skupno svoto 1446 g'd. Tatica se je izročila sodišču
— (Naši poslanci pri delu) Pod tem za-glavjenu piše „Domovina* glede razdelitvs referatov o protestiranih državnozborskih volitvah : O volitvi v celjski meatei skupini bode poročal nemški liberalec baron Wiedersberg. V uradnem aktu o dr. Pomnaerjevi volitvi je mnogo slovenskih vlog, re-knrzov in pritožb; baron \Viedersberg vsega, v teh aktih zadržanega gradiva ne bode razumel, ker slovenščine ni vešč in proti rojaku Pommerju se mu tadi se bode ljubilo opozoriti legitimacijskega odseka in zbornice na kričeče nezakonitosti, katere je pri tej volitvi storilo okr. glavarstvo v Gelji in namest-ništvo v Gradci. Kaj je poslance k temu, nam po-polaoma nerazumljivemu koraku napotilo? Kje je ta narodna jeklanoat in odločoost ? Sedaj sedijo naši poslanci v večini in se bahajo, da so postali važen faktor, a zakaj ne izkoriščajo tega svojega ugodnega položaja ?
— (Novo nasilstvo) Iz ljutomerskega okraja se nam piše 21. t. m.  Okrajni Šolski svet ljuto-
merski je razposlal te dni vabila na okrajno učiteljsko konferencijo, ki bode  7. avgusta t. 1. Uči-teljstvu se tu običajno  naznanijo  referati, izmed katerih naj učitelji vsaj po jeden referat izdelajo. Do letos niso na Spodnjem  Štajerskem nikomur predpisovali, v katerem jezikn naj ta referat izdela. Oni učitelji in one učiteljice,  ki  vsled  šolanja in drugih razmer niso slovenščine tako zmožni kakor nemščine, in pa oni,  ki so  hoteli  na pristojnem mestu ustreči tihi želji, so torej dozdaj delali referate  v  nemščini,   čudili  bi se takemu postopanju le oni ljudje, ki ne poznajo razmer pri nas. Skrbi se namreč  vedno  zato,  da  slovensko poročujoči učitelji o priliki to  občutijo.   Tako je n. pr. neki velezaslužen učitelj v celjskem okraju  bil vedno v Gradcu   odklonjen,   kadar ga je učiteljstvo volilo zastopnikom v okrajni  šolski  svet.   Reklo  bi ee lahko: llabeant sua fata magistri!   Letos,  v letu jezikovnih   uaredb,   se je pa osmelil okrajni šolski svet ljutomerski   do   direktnega  ukaza, da morajo  vsi  (torej  ne samo  določeni referentje) učitelji   izdelati  sledeče  vprašanje  v nemščini; „Wie sind die Sprachiibungen einzurichten, damit sie nicht so sehr der theoretischen Behandlung der Sprachlehre als vielmehr der Untervveisung  in der Jl.tndhabung der Muttersprache dienen?" Zahteva, da se ta naloga izdela v nemščini, nasprotuje popolnoma zdravi pameti. Naši učitelji bodo vender v poštev jemali slovenščino  kot   materinščino svojih šolskih otrok, in še učitelja ljutomerske .šulfereinske šole bi to morala storiti   če bi se ozirala na svoje Učence; zakaj bi so toraj to p salo v nemščini? Ali se hočejo „ zgoraj" prepričati, če so naši učitelji še zmožni nemščine?   Mislimo, da si je za ponemče-vanje slovenske dece na'^e učite'jstvo  na nemških učiteljiščih dovolj nemščine naučilo.   Ali je morda zaradi tega treba nemški pisati, ker „die beste Aus-arbeitung wird nach Graz 18'J8 zur Lnndeslehrer-conferenz gesohiokt?" Popolnoma nepotrebno! Slovenski učitelj v Gradcu gotovo ne   bo   referent o tem vprašanju;  če bi pa tudi bil, je pa treba pomisliti, da je popolnoma nedoločeno, kdo bo istega okraju  članom  deželne konferencije voljen in kdo bo  izdelal   „die  beste  Ausarbeitung".   Pripeti se lahko, da bo imel izvoljeni delegat ravno nasprotno mnenje  onega,  ki bo naredil „die beste Ausarbeitung", Predočite si pa situvacijo: referent in predloženi  mu  referat  (že  to  nesmisel)  v diametralnem   Dasprotstvu!   Ali  hoče   mar   okrajni šolski svet učiteljstvo prisiliti, da voli istega tovariša delegatom, ki bo initl „die beste Ausarbeitung?u Volitev je vendar prosta! Ali je mar cela stvar naročena iz Gradca?   Smrdi že po tem. Res daleč smo prišli!   1'čiteljstvo   slovenskih   šol, oziroma a o i  za slovensko  d S C 0 naj v nemščini preučava ter posluša — morda celo debatira — kako naj se s pridom uče materinščine otroci, katere ima v šoli!   lire/, str kovnega  znanja se nam namreč zdi jedino pravo, da naj preućava to vprašanje učitelj slovenskih šol glede* slovenščine, učitelj nemških šol  pa gb-de  nemščine.  To je pa vender velik razloček ! Ta dva jezika se nikakor ne identi-fikujeta glede uporabe in tolmačenja in sploh svojstva. Iz tega tudi sledi, da učitelji slovenske dece v Gradca pri  reševanju  tega vprašanja nimajo ničesar iskati; res bi bil že čas,  da se za slovensko učiteljstvo sklicujejo posebne deželne konference v Mariboru ali pa v Celju.   Na Kranjskem  imajo vsi učitelji  na  nemških šolah  — ne pa za nemške otroke,  katerih  ni  —   svoje lastne okrajne konfe-rencije; veljajo li na Štajerskem druga pedagogična načelu ?  Končno pa apeliramo na autonomni okrajni šolski svet  ljutomerski, katerega večina je slovenska, da f-krbi, da se tole vprašanje glede" „ nemški h    referatov   o poučevanju materinščine  otrok slovenskih stari š e vu primerno pojasni. Reklo  se bo morda, da je „innere Angelegeuheit des Suhulorganisinus", a to ne velja ainnere" ali „iiussere Angelegenheit", tlačiti se ne damo.   Slovenski deci  slovensko šolo! Slovensko   večino   okrajnega šolskega sveta ljutomerskega spomnimo na geslo Raičevo: Rodu pravico!
— (Ilustraci a celjskega mestnega gospodarstva.) Uraško namestmštvo je ž> pt»rkr«te dre j;a!o dv hi me^na »eljske. občina na primernem kraju zgradila klavn co aa pobian^o živine. Djurdaj fe namreč pr b j i goveda in drugi živina doma na dvoriščih, rnkur v *?ki gorski vasi. Mastni očetje so tudi jed okrfit storii: t k , kakor da hočejo spol-riti vladine želje in šli i-<kat pripravnog* prostora. To pa je tudi bilo vss. D nos pobija se živina, kakor pred 100 leti,  ua   dvoriščih  sred' mesta. Da
imajo podgane in jednaka plemena veliko veselje nad tem, nn ni treba poeebej zatrjevati. Saj pa imamo tndi podgan, velikih kakor male mačke, po C*Ija v tolikem števila, da je si žnpaastvo pred leti pokbcaio nekega „Rattenfaigerja", ki pa seveda ni nič opravil. Da smrad, ki ga napravija gnjiloba krvi, blata m drugih odpadkov, gotovo ne čisti sraka in dela prijeten vonj, ne vsakdo Iabko pre priča, če pride v bližino tak« hiš*. Tud i se ta gnjiloba poceja v zemljo, in mislimo, da ne v 11 bolj sani« pitne vode po okuženih vodnjakih. Ree emo radovedni, kdaj dobimo tako potrebno klavnico in se Celje dvigne vh»j na stališče navadnih malih trgOT, ki danes v tem >*iru presegajo veliko Celje, ki hoče biti letovišče tujcem ?!
— (Goriške novice ) Posledice gospodarske organizacije goriških Slovencev so jako ugodne. Laftki trgo*ci se boje aa svoj cbstanek in ei ie ae mor-jo drugače pomagati, kakor da sleparijo slo vsr.sk« evoje odjemalce. Ti Ijodje zatajujejo svojo narodnoat in svoje politično prepričanje, da zaslužijo nekaj slovenskih g rose v. Vzlic tema se nadaljnje ho,kot i« to upliva dobro. Slovenski trgovci jedi so napravljsti slovenska napise nad svojimi prodajal-nicami, vsi narodni kregi pa delajo v lepi slogi aa to, da bodo Sloveaci kupovali samo pri slovenskih trgovcih. Lahe je treba izstradati, pot*m bodo ž« krotkajši. M^rodajnin političnim krogom to s*veda ni všeč iu z»to pati j o zlasti na vsako bBtedo, ka toro *api6e ,SoČa". Ni je številke, da bi ja drž pravdništvo n« zaplenilo, a gorečnost drž. pravd ničtva je tolika, da je »»padel konfiskaciji tudi odlomek ;z Lenassijevfga državnnzborsVega govora. R«di teg*, bodu alovenaki poslana seveda intfcrpelo-vali; sploh pa bi bilo najbolje, ako bi rad* vsake konfiakacje ■ no-; pi I -. i : v interpelaciji pa navedli doslovno konfiikovune odstavke. — Pce'edica bij-kota je razvidna tadi is inserata v današnji številki n«is>ga litra. Prodajsiu.cn z manufakturnim blagom
v Gorici v glavni nlioi je n* prodaj po inventarju.
— („Giustizia") Na jadikovauja Iralijanov, da so se referati o izvolitvah H jrtisa, Mmronerja, B.trlija in Verzegnassia izročila slovanskim poslancem, odgovarja prs*v dobro „Naša Sloga": „To razdelitev referatov imenujejo Italijani „«iu«itizia di«tr-but^va*. Peče v»s, jedi gospoda 1   Ali nist-i posluh
vi iz Pcrera poslanca Mandič« in Jenka, dasi ni bilo ni kakega otoka proti njiju izvolitvama in vzlic tirna, da je bila njiju izvolitev zakonita na vse strani? Tedaj sta b-li vi komisija in referenti vse skop. To je bila divaa „giustizia", jehte? Prav bi vam bilo eeveda, da bi c.oji vi delati najhujših krivio, potean pa,  da bi farni  in po svoji volji so-
• dih o svojih krivicah! Sedaj pa, ko so bi d naši poslanci — ne da bi se potes-li za to — iavoljeni za referente o verifikaciji volitev v Primorski, **d*j J vam prihaja na misel neka — „g'ost.zia *; sed<*j j kličete pravico na pomoč, ono pravico, katero vi sani »eč*ite pod noge s svojim po«topanj«v« proti večmi prebivalstva v Piiuioraki!   Gnunai  f »rizejci!
— (žtrajk v Trstu.) Uprava Ll< yiove*<a ar-Zr>oa!a ie ugodla vsem z*htevain štrajkujočih de lavcev, vrtK'd ceaar so ti d»»»ea zop*.t znf.eh delat.
— (Akad društvo „Slovenijau na Dunaju.) V zmikem t»-čaji 1896,7 je un.-la ,Slove ni jhu 91  Članov,  torej   precej   oeoaj   kakor v
: n«steia recaji 1895/6; v letnem tečaji 1896/7 »>u je v društvu  okoli  60 čl&bov,   torei   zopet a*i.nj, l\ak'.r lansko leto v istem tečaji.   Društveno živ ljenje se je v letošnjem zimskem  tečaji, vsaj deloma, prebudilo: osnovali so se različni klubi, kakor j jezikoslovni, nomvralovni in zgodovinski. Posrečilo se je obnoviti tudi sl^vs'^uo zabavni klun in pri I rediti vsaj tri večere. Letošnji pclttai tečaj «»a čaka j „SI o ve ni jo" obilo dela. Žalibog. da isvia premalo i delavcev;  kajti baA letos bi trebala „Slovenija" še j jedeokrat več članov, složnih in rodoljubnih, in š« ; jede; kret več denarnih pripomočkov, da se pripre *i j kar najbolje aa obledijaSki shoil, katerega ee Naročja j prirediti o počitnicah v Ljubljani.   Vsi bivši BSlo-ve:'ijanitt in oni gospedj**, kateri so še ka; <*s »Spomenici" ali sicer dolžii, naj bi poravnali n»oj*r dolgove, iz katerih bi dob lo društvo nad 250 gd, in ne pozabili, da so bili kdaj „Sfoveu:jani" ! Žalostno je, da se „S!o»enijej",  katera je poslala v 28 let h okoli 160O članov v domovino, ..porum  tako Malo bivših članov!
— (Volitve na Hrvatskem) Navalio neču-ver>emu terorizmu, s k;.Ur.m podpirajo vladni or gani madjaronska kandidate, je zdrnžeaa opoaioija
: v*i.(l"r pridobile, lepo vr^to mandatov. Doslej je bde j ir.voljenih 29 opozicijonr.lcsv, a njih Število se še pomnoži. Kako je ljudstvo razburjeno in kako do-lnjo vladni priitaži, prič^ naslednji dopis, kateri smo danes prejeli od Kolpe: Dne 10. t. m. se je ao-žilo veo činovnikov in drugih pristašev vladne i stranke k volitvam na Vrbovsko.    V OriŠu pa so
bili ti gospodje prisiljeni bežati in mnogo njih je komaj ubeglo a razbitimi glavami ljudski jesi. Žali bog, da je bila po slučaji ubita neka žena. Kroglja ofbžoišks puške ji je prodrla prsi. Ne aamo moški, tudi žene in otroci so se borili proti Madjarom. V vrbovske« kotara vlada grosna razburjenobt, katera a« bode težko polegla brec mnogih žrtev, čaje ee tudi, da sta dve drugi ženi š«i ranjeni.
— (Corrigendum.) V inserstu „Občni zbor poHoHmce «a L»eai potok, Dr»go in Travo" se j« nrtm'a aeljaba tiskovna pom'ta. Zbor bod« v nedeljo 30 maja (tiskano je bilo pa 20.), kar e tem popra vi urno.
— (Razpisane Blužbe.) Na jednoraaredni Ijudaki š Ji v Ledini učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razredi in prostim stanovanjem. — Prošnje do dne 8. juaija okr. šol. svetu v Logatca. Pri dež. etavbimikem nr*da v Ljubljani nvisto stavbiaskega adjunkta s ietao plaču 900 gld., aktivitetno pr<klado 150 gld. in pravico do 2 petletnic po 100 gld., ki ee vštevati v pokojnino. Prošnje do dne 10. junija dežeUemu odhoru v Ljtibljani. — Pri eodiščib v področjih graškega v»š. dai. sodiš'a 8 po^fltkom meseca oktobra ved mest *odaih ■vtftniko« v VII Čin. razr. ia veđ mest sodnih tajnikov v Vili. čin. r-zr^du. Prošnje do dne 10. maja. Istotam več mes*- oodnih priatavov v IX. č>n. ra»ivdu. Profinje do dne 30. junij.* pred*ed«tvu vil. dai. fodiflča v Gradcu.
* (Zakaj je papež pretrgal zvezo s sultanom?) B roški d> pisnik ,Stsndardov" pripove* pjj«, zafcaj jh papsi pretrgal vsako občevanj* s tur-efc-ni cesarjem. Ko se j« Eač*fa vojna ua Kreti, po-sUl je pap^ž suiUi.u pistne., v ksterem je L SO XIII. proriil, »<aj Terai kri*iti|awom ne «itore nii'eaar žal^a. Sultan je bi baa s^abe vol^e, lato j e, čiUjoč papeževo pismo, polglasno zr.r- rnral : nKdo pa je ta papež, d* se vtika vedno v r.-»zc?ere naf?: države?11 GUsno pa i« odgovor«! pepeževet^u od posla ocu: „PcRJto Njego »i Svetosti, da skrbim '/a blagor vaeh sv^'h podaaikovP1 — Ptpežov poslanik je sporočil v R mu. *«i je saltan tiho in k.*j je giauuo odgovoril. Pa p- ž j« aef^da euhanovo osorwo«t jako za-raetil Skušal ei jo h pomočjo f.sncoske vj. do dobiti zadoščenje, ker se mu p« to ni posrečil", pisal je is nova *iT:t*nu. Nu. sult*o s« ta pap°žvivo pismo ni k>»t r.ic smenil in tudi dotlej še ni nič-sar od-govord. Ods ej so »xe v.veze z Vatikanom p/etrg«n9.
* (Nova svetnika) Te* dni se je vršil sadnji pripravljajoči sonz^tonj, ki*ter»-gi<. se je reicen papeža u^«tež-'o 200 kardinalov, patrijarhov in škofov. D«o 27. se potsm proglas t» Autonio Msria Zacharia ia Pwt-ir Poarlei aa k*»tol»Sks svetnik**. Proglašenje u* vrsi w<ved«t jako slavnostno, n slavnost je tuii jako drag*.
* (Zakonska sreča) 50litni čevljar B >t-ncheib«r n* Dunaju i? prišel minrdo s^bot > š^Je o polnoči \ir,r*w% in •.hrt- vinjee. To jo njegov; boljšo polovico neixaae.-no ranje^ilo. Vrgla je eh»b"inega tx»oža -» tla «■» gt z želesnim mlinom, e katerim je nav»duo krvo mtohko c>-.»i'i toikia po f.lavi, da se je roč.ca odlomi'a.   Tepeni mož je imel -sn
I gUvo t«ki raabito, da *  mu zdre.vniki kom »j re-fiili življ-n;e
* (Najnovejši budimpeštanski škandal.) Intendant sr. i«ersfc:ih dvornih g'.edalisč, baron Nopcsa je podal oa^avko. V*rok njegovemu odstopu bo škaodal^/iiM reči fcatere jo ngsojtxl k't načelnik d«orniii tiindat*šii B*roa N (»o-a namreč ^oman-tlir*l raau« baieiifie* na ^tabavne večere*, katere no prirajab :iric«tokratični goflpodj»i, ter a^loh zahteval od žeaskega osebja četi »n*jo dopustnosti s*g*jočo posrražno r. Tiste, ki se meo uda>, je odpasrd. Neka odpaA'oiia prima bul!> rina je vso atv^-r spravil« v javnost, iu ker so se neki o< slanci celo pripravljali, da jo eprožijc v p",;ia'* n'u, je sti.n grošaik in :uU-'<i.'{ odstopil.
* (Kralj in učenjak ) Vseučiliški profesorji v Italiji postali so zadnji čas čudovito odkrirosrčoi napram vladi in kralju. Prav najodličnejšl profesorji so tekom jednoga leta bili zapleteni v resne kou-llikto, kei so brez  ovinkov povedali svoje mnenje
1 o kralju in o njegovi politiki; a vso jo prekosil turinski profeBor Gognetti. V Torinu je bila te dni velika slavnost, kateri je prisostvoval tudi dvor. Na čelu dolavskdi društev je korakal prof. Gognetti. Mož ve, da laški delavci kralja Dmberta kar nič ne ljubijo, a Gognetti je patri jot ičen mož in poznavajoč delavce, je vedel, da si kralj lahko pridobi njih srca, če se jim le prijaznega pokaže. Rekel je torej jeelne/u navzočnih prinčev, naj svetuje kralju, da ogovori nekatere delavce. Italijanski dvor je naj-ponosnejši, in etiketa na njem je tako stroga, da so dotični princ ui upal, sporočiti kralju te želje. Co, gnetti pa se ni dal oplašiti. Pogumno je stop d prod kralja iu mu rekel: „Veličanstvo, stopite doli in počastite delavce z nekaterimi besedami." Kralj je drznega profesorja srepo pogled;d in rekel: „Zdaj je že prepozno, pripravljen pa sem vsprejeti dopu tacijo delavskih društev" Hladne besede kraljeve so profesorja razburile in rekel je na ves glas : „Veličanstvo, Vi ste prav potrebni popularitete 1 Vaš oče, kralj Viktor Einauuvel, bi ne bil tako govoril.* — Kralj je jezno pogledal drznega profesorja, pre-stolonasletlnik je  hitro  stopil  pred očeta, kraljica
|aT Dalirt v prilogi. ~lCe$
pa je raukazala : „Odpravite tega slabo vzgojenega človeka" Prcf. Cognetti ae je molče umaknil, strgal pa je iz svoje gumbnice z mocarhičnimi emblemi okičeni slavnostni znak in ga vrgel slavnostnemu govorniku, bivšemu predsedniku poslanske zbornice Valli, pred noge.
Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
Darila a
Uredništvu našega lista je poslal: Za   „Narodni dom" v Ljubljani: Gospod
Ivan Gostinca r, posestnik v Vevcan, 10 kron.
— Zivio rodoljubni darovalec in njega nasledniki!
Dunaj 22. maja.   Načelniki večini pri padajočih klubov so se danes sešli na posvetovanje z ministerskim  predsednikom grofom Badenijem.   Na tej konferenci se je razprav Ijalo o parlamentarnem položaju in o načinu, kako postopati nadalje, da se omeji obstruk cija opozicijonalnih strank in preprečijo njih nameni.
Dunaj 22. maja. Poroča se, da hoče večina v slučaju novih izgredov nemške opo zicije v prihodnjih sejah obstopiti dotične svoje govornike, in tako omogočiti, da bodo mogli govoriti navzlic upitju vsaj tako glaano, da jih bodo stenografi umeli.
Dunaj 22. maja. Henrik grof Taaffe. sin pokojnega ministerskega predsednika, poročil se je danes z Židinjo Ido Fuchs.
Budimpešta 22. maja. Zatrjuje se, da so biia pogajanja mej avstrijsko in ogersko vlado glede kvote brezuspešna, vsled tega da se za kvoto določi jednoleten, za trgovinsko in carinsko pogodbo pa dveleten provizorij.
Atene 22. maja. Jutri določi komisija višjih turških in grških častnikov mejo, katero ne smejo prestopiti ni grški, ni turški vojaki, dokler traja primirje.
Kaneja 22. maja. Turški vojaki so izza grma streljali včeraj zjutraj na angleškega admirala, prejšnji večer pa na francoskega admirala in ž njim sprehajočega se šefa generalnega štaba.
Madrid 22. maja. V javni seji senata je minister uuaijjih del, vojvoda Tetuan, napadel liberalnega senatorja Comaxa, ga prijel za vrat in mu dal več zaušnic. Minister je koj na to de-misijoniral. Zaupniki ministrovi in stnatorjevi so se izrekli zoper zahtevani dvoboj, čes, da sta obe stranki razžaljeni.
Poslano/)
Ker se je raznesla govorica, da se je moj brat Josip Kari Trtnik, operni psvec v Brnu, kateri je dne 1. maja t. 1. umrl, sam usmrtil, štejem si v dolžnost, da vse take obrekovalce svarim, naj ne raznašajo takih podlih obrekljivosti.
Vsakomur je prosto, se o bolezni rajneega prepričati pri meni, kar mu dokažem z zdravniškim spričevalom njegovega zdravnika.
I vini rJLVtiiili".
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. » (750—2)
Narodno zdravilo. Tako se snu' imenovati bolesti ntcBujoče mišic« in živce krepcujoče, kot mazilo dobro znano „Moli-ovo francosko žgasje In mo1u, katero se splo&no in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI*, O. m kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V salogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno anamko in podpisom. S   (97—7)
Dejstvo je, da današnje dame vsakdanji rabi  Pomire - Kglaiitiiic  in Navon -
EfglniltlllC zahvalijo ono raieno barvo kože in ono motno aristokratično polt, ki so prave lepote znaki. Vedno čista, nikdar hrapava aii razpokana koža, obraz in roke vedno proste svetenja in marog, vse te prednosti se dosežejo, če se uporablja za svojo toaleto PoiMal'C - Bffla u < i lic in fesi -v o ii - KgltmtillC« Te higijeuičui toaletni predmeti nimajo v sebi nikakoršnih metaličuih snovi in so zajamčeno nedkodijivi. Za varaoet pred brezvred-no8tnimi ponaredbami naj se vedno pazi na zakonito zavarovano varstveno znamko: „Glava s čelado".
Glavna zaloga za Avstro - Ogersko: Lekarna pri sv. Duhu, E. Tomaja naslednik
A. Wlnger, Zagreb, Ilica št. 12. (3126—2J)     Zaloga za Izubijano:
Lekarna pri Mariji Pomagaj, M. Lcustek
R«8ljeva cesta št. lv poleg mesarskega mostu.
Proti zobobolu in giifilobl xol>
Izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom BO kr. • T o «1 i ii ii z aliinra
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mnstn. (*M—19)
I'/ ura<!aie£'«i Usta.
Izvršilne nll ckNikutlviic draihe: Antona F u r 1 a n a posestvo v Zagonu drngift), dne 28. maja v Postoj ini.
Po Mini Mule j zdraženo posestvo vi. fit. 860 v Zalttak. cenjeno 860 gld. (raticitacija), dne 28. maja v Radovljici.
Janeza K o k a 1 j a posestvo v Dolenji vasi, cen j t no 2643 gld. in Marije FrankoviC posestvo v Novi Lipi. cenjenu 'JO gld., oboje dne 28. maja in 36 juniiav (''raomlji.
Antona in Ane Kastelic posestvo v Babni gori, cenjeno 157o gld,, dne 38. maja i" 38. junija v Trabnjem.
Pavla U S i a r j a posestvo v Zabavi , cenjeno :i~i20 gld. in Franca Zajca posestvo v Selu, cenjeno 440 gld., oboje dm; 88, maja in 80, junija v Litiji.
Mcteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*3 m.
		Stanje
'rti*	Čas opa-	baro-
a	zovanja	metra
		v mm.
21.	9, zvečer	729- a
22	7. zjutraj	728 8
n	2. popol.	Mil
Srednja vCerajfinja   temperatura  150°, za 0'2° nad aor nalom.
-DTjm.ajs3s:si "borza
dne 22. maja 1897.
Ikapal državni dolg v cotah..... 101 gld. 95 ...
iknpci državni dolg v srebru    . 109 „   — ,
ivutriJBka zlata renta....... 123 , —
avstrijska kronska renta 4«/, ..... ICO , 85
[Jgoreka alata reuta 4»/0....... 123 , 40
Jgeroka kronska renta a*/,    ... , 90
Avstro-ogerakc bančne dtinice        ,   .   . 953 ,   — ,
kreditne delnice......... 362 ., 80
.O -Id;   VIBta.........., 119 j 55
jtfemgki drž. bankovci sa i X! mark    ,   , 58 8 60
«0 mark............ II ,    72 "
■*0 frankov........... y t 62
tahjai ,.v> bankovo«........ 15 , 45
C, kr. cekini........... & ,   b5 ^
Dne 20. maja 1897.
■•/. državne BteCke ia 1. 1854 po 1*50 gld. 155 gld. 50 kr
Državne srećke iz 1. I»b4 po 100 gld..   . 192 t _
Donava reg. srečke 6«/, po 100 gld.   ,   . 138 ,   — !
iomlj. obC. avstr. 4',," 0 slati zast. listi    . 99 , 80
Kreditne srećke po iuu gld...... 198 _
Ljubljanske srećke......... 22 25
Budolfove srečko po 10 gld...... 26 _
Atelje anglo-avatr. banke po 200 gld..   , 155 \ 50
lraamav-droit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 415 _ "
Papirnati rubelj......... ] J   37»/ *
N h.
—— FBJ
»Cs o
• "O
es <=> s
c
3 "S 11
•M   'O   2 o
I
^ 08
5 I
NH O)
***J JE ■ — O.
i—i C
"Z .
•J e
>
KISELINE
kateri jo kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih rillial in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (14-4)
NajboljSa dijetet&ll in oireinalna pija.ru.
Henrik Mattoni, GlessbUbl Slatina.
V Ljubljani ee dobiva po vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Podpisanec oddam svojo (MQ—3)
s potrebnimi prontori za ineKarMkl oI>rt na zelo dobrem kraju in z mnogobrojnim obiskom (vsled nepovoljnih družinskih razmer) pod ugodnimi pogoji v nafem. — Veo pove .3o>oi" JcAe, posestnik in mesar v Tržiču la. it. :t:t.
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER.
Stanuje v hotelu „pri Maliću", II. nadstropje
štev. 25 — 26 Plombe v zlatu ln platini.
Nove emailove plombe, barva jednaka zobom, traja mnogo let, ne da bi so odrabila, nikakorSno bolečino po napolnitvi.
TJmetelJnl zobje (le ameiičanski) v zlatu brez neba v knvčuku, nebna stran z zlatom obložena.
Za v>e popolno Jamstvo.
Sonzacijonolno: Zobne kapljico lastne iznajdbe, ki takoj ozdravijo vsako bolečino zob. (751)
Ostane trajno tukaj. "^15®
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
izvod iz voznega reda
"ve)13eL-srxxegf a cd 1. maja 1897, Odho«! lx Izubijane (jnž. koL).
Proga Čez Trbli. fl5-116i
Ob IS. nrl R min. po uoul oaobnl vUk t TrMi, Haljak, Oalorao-^•nr-Binfe.t«, I.juban; <-o» Sclith&l ▼ Auigee, Iiohl, Omundan, HolnograJ , K lulu-ttni tl.ntr f Stejrr, Lino, na I)miaj vi j A. rn.i to tt« n — Ob 7* ur, 5 mJa. tjutraj osobni vlak ▼ Trbli( PontAbol, Boljiak, Ga lovac. Kr.rMiH i f*»i», I.juMio, Dunaj; d«x Hnl*th»l t Holnocrrad, če« KUin-Keldlug t Htejrpr, I.inc, Bttđ*J*rl<MI, Plzenj, Marijina Tiri, Ueb, Prancore Tari, KarloTO vnri, 1V.il; i, l,i|nk<> — ob 11. url 50 min. dopolndn« oaobnl Tlak t Trb>«, Vuiitj.lt.il, Battah, m»a Ljubno, SelithaJ, Dunaj —Ob 4. url 3 min. popoladaa oaolsni t1»Ic t Trlii, Bi-lJAk, CbIotoo, Kramanifaata, :.|i.l.:i'>; Solzthal t Sulucijiritil, Iieml-Oaitein, Zali na |»s«ru, Ioomoat, Brafroni!, Ctirih, Ornrvo, P-vri«; ćcs Kloin-Rolflin^ t Hii»yr, Lino, Budaja* vite, risanj, Marijino vara, Hab, Kranoovs vara, Karlove vare, Pratro, nipakn, ! »m-'vj via Aniatoiten. — Ob 7. uri 46 min. avečor oaoboi vlak » L.oice-UILMl.
Profra v Novo meito ln v Kočevje.
Ob a. uri lf> min. zjutraj meaanl vlak. — Ob 13. uri 5S min   po_ polu'3:i« ' ;oianl vlak. — Ob e. url 80 min. iveoar meianl vlak.
PrJhoil w I^fiiitlj hiio (jnž. kol.). Progra lz Trbiža.
Ob .r>   ari :.2 min. zjutraj oaubul vlak a Dunaja vla Amatatten, ''      . k.'\, Liuoo, Htoyr», Omundan«, Idahla, Auaiona, LJubna, Oalovoa-
-I, Fraii7.cn«'nato. — Ob 7. uri fif. min. zjutraj osobni vlak ia Lasao.
. /-.u   ■ . ___i.... _i_     i        .   »_____.... .       .     .       . ■
VranaonH^ate, Tontalila. — Ob 9. url t nk. avačer oaobnl vlak a Dunaja vla Amato-.toii Iu Ljubno, 1« l.ip.kega, I»rage, Kranoovih varov, Karlovih varov lloha, Marijiuih vatov, 1'lanja, Budojovio, I.inca, Stojrra, 8olnograd» Beljaka. O-Icvca, Poii*ab|».
Proga lz 17oveg?a mesta ln ls Kodevja.
Ub «*. ori IV min. ajutraj meianl vlak. — Ob t. ari M min. po-poludua mpA.-iul vlak, — Ob 8. nrl 86 min. aveoer meianl vlak.
»iD.-.ii!! Ia X,jnbl«nue (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. urt '38 min. »jutra), ob 3. ari 5 min. popoludne, ob «. ari bO min. ivocor, ob 10. url 36 mlu. »večer. (Poilednll vlak 1« ob nadaUah ln praznikih.) y
Pa-lhod v I.jnt>l|iano :drž. kol.) Is Kamnika.
Ob 8. url ISS min. ajutraj, ob 11. nrl a min. dopolodna, ob a nrl 30 min. ataćer, ob 9. nrl  65 min. avojjr. (PoalodnJI vlak leob nadeli ah
(n prajmiiun.)
I. najstarejša posredBvalnica stanovanj in složen
Ljubljana G. FLUX Breg it. 6
prlporofa In naiiu m«>n (737_1)
službe iskajoče vsake vrste
(molke lu lenskeBJ zu tnk»| 1» drahmi. Za ko-llkor mogoče liKro ln vestno poatreabo ae Jamel.
Ka prodaj je dobro ohranjen
pripraven tudi za gostilne na deželi. — Več pove JoMlp Kramar, kavarnar v Ljubljani, Dunajska cesta št 5. (728—3)
Stenograf
ki je vešč sloverske in nemške stenografije, lahko takoj vstopi v mojo pisarno.
Dr, Juro Hrašovec
(72-J-2) _ odvetnik v Celji.
V najem se da I. avgusta 1.1. event. tudi proda
nova jetlnonadstropna lisa
v KlhiiicE, primerna za vsako trgovino. V omenjeni biii je sedaj lekarn.i. Pogoji se izvedo pri lastniku J. I.ovfthm v Ribnici. (746—1)
Prodajalnica
s kuhinjo
odda no n 1. ui»|cni v iiujoiu u» Valva-zorjevem Irgu (prej KriževniSki trg) kU «.
_Več se izve pri F. Supanči6-U. (220—16)
Bolidni ljudje neoporečnega inaSaja, ki no znani v holjiih krofih po deželi, ali za stalno zaiitopstvo ali za prosti ftaa Strokovnih znanj ni treba, to službo lahko opravlja vsakdo in v vsakem kraju. Tri dobri izvežbanosti
W9    ticoč   jjolc3.lxia.r3 o-v-na leto potovili. — Ponudbo pod naslovom: Fr. Zaman Kralj. Vlnohrady 279 (Praga). (708—2)
Proda se takoj prostorna, čedna
v Za.o^u pri i^jiililjauL
Hiša je v dobrem stanu, ima 9 sob, kuhinjo, klet, trden hlev, vrt s kegljiščem in prostorno dvorišče.   Pripravna je za gostilno ali kaj jednacega.
Več pove Janez Terdkan* Streliške ulice št. 14b v Ljubljani. (740—i)
Na znanje.
Okrajni cestni odbor ljubljanske okolice s tem naznanja, da bode radi naprave novega mostu okrajna cesta, ki vodi iz Velikih Lašč na Želimlje,
dne 24. in 25. t. m. za tovorni promet zaprta. im
Priporočam se vsem krSmarJem, posestnikom in đmglm, koji več. vina potrebujejo.   Podpisani imam
jako dobro črno vino
oenejie In draije. Pošiljal bi ea v svr.jih posodah od 60 do 300 litrov. Liter vina je po 16, 18, 22 hi 26 kr. a. v.
(651—13;
.Tiirij Bole
posestnik v Pulju, Via Glovla it. 4-3.
,Danubia' kolesarske tovarne
Aleks. II ii i s a
na Dunaj i VII. Hermannsgasse št. 29
(410-10)
ponujajo svoje nove prvorazredne y? 1. modele, gospodske, damske in defikp roverje po najnižjih rei ah. Na zahtevanje se pošiljajo katalogi brezplačno in poStnine prosto.
IL+T Od leta 1868. se Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izknseno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro;Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, .Švici itd. proti poltnlui boleznim*
zlasti proti
vsake vrste spuščajem
uporablja t najboljšim uspehom. Učinek Ucrgerjevega kotra-novega mila kot higijeničnoga sredstva za odstranjenje Juskinic na glavi in v bradi, za Čiščenje in desinfek-cijo polti jo takisto splošno priznan. Bergerjevo kotranovo ntilo ima v sebi lo odtttotkov leaiiegu kolrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajaj'o v trgovini. Da se pride aleparl Jam v okom, zahtuvHJ izrecno Bergerjevo kotranovo mili«, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri iieozdrui 1 ji> ili ptilt-alk boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
ltestiitfrc h polil.
Eroti spufičajem na polti in glavi pri otrocih , kakor tudi ot nenadkriljeno   kosmetično  mlin  r.a  uintvnnje in kopan)e> aa VNnkdanjo r>ibo služi
Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfuraovano. Ona komada vsake vrata z navoilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Berger|evlh medicinsko - komne-tlčnlli in 11 zaslnžijo, da na nje posebno opozarjamo: Betmoe-uitlo za fino polt; borakaovo milo za prifiče ; karbolfiko mt lo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razknžojoča mila: Bergerjevo smrekovo - |gla> ato milo m umivanje in tolleto, Bergerjevo milo %m nežno otro. j<> dobo kr.); iclitjrolovo milo
proti rodeči c i obraza; milo aa pege v obrazu jako nčin-kujoče; tanluako milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob Glede vseh drngih Bergerjevili mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mlin, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407—*5)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Majr, G. Pieeoli, J. Svoboda in U. pl. It-nU- iy ja dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Prememba lokala.
Usojara se s tem naznanjati, da se od dne 1. mu,]i« l^ifrT" moji prodajalni prostori nahajajo
Dunaj, II/1, Gr. Pfarrgasse 23.
Najnovejši patentirani stroji
s tekočo ogljikovo kislino
za izdelovanje
sodine vode
(541-6)
in limonad
kakor tudi za
točenje piva
đ os daj
i p u u n J II :t. si<spli iiiileliof.
Tekoča ogljikova kislina po ceni.
Prospokti brezplačno in poštnine prosto.
-I* Izredno fine f§~
nagtedne hartonaie
za napolnjevanje za krošnjarje dobavlja najceneje IzdelO-valeo kartonaž
(Tberofllonatadt) na Ceikera.      (613 -3)
Za avgustov termin se odda v najem:
Prav udobno, suho
stanovanje
(no v novi stavbi) z 2, oziroma     sobami s pritik linami in v vrSitbi stoječi
Ijsu
v liisi it«V. -* v Kolodvorskih   u Hrtih.
Več* se izve istotam. (696—8)
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(9«—37,
priporoča
KarolRecknagel.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (60)  parobrodno društvo v Reki. (21)
Preko Reke
o,
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom oprem ljeni, električno razsvetljeni parniki)
Zadar-Spljet-Metkovift. V sredo T'O^   ofl pol 11. nri dop. hitri parniki r Zadcr-Kotor. V četrtek ob pol 10 uri f^t^ r s   zveC- postni parniki v Zader-Spljot in na yr   otoke do Kotora. Vpetek ob 1, nri pop. poštni ^  S parniki v   Lošinj,  Selve, Zadnr, Sebenico, f Trau, Castelveccbio in   Spljet.   Vsako nedeljo ob 7. un zjutr. izlet Reka-Opatija-Loiinj in nazaj.
vožnje;
V noči od sobote na   nedeljo hitri parn ik v Zader-Spl j et-rača (Ragusa-Castel-nnovo-Kotor. V pondeljek ob 10, uri zveč. hitri Darniki
Voini redi se nahajajo v Waldhelnvovem ..Kondaktorju" ato v. 593   604-.
LE 1G}tfLOS u CH E FfeCAOA
IšČ2 se
mesečna nemeblovana soba
v Ljubljani la poučevanje petja. Želi se. da bi bila bolj v sredini mesta. — Ponudbe naj se pošiljajo uprav-ništvn „Slovenskega Naroda". (735—2)
JSL'vg'ia.grb 2j&epi6
NoilarNld uioj*trr (61—20)
v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem
se priporoča slav. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja VMMkovratne aotle ln hrasto« egtt lia meh-
'o*t;ii le*« pO najnižjih cenah. Tudi prodajam in kupujem staro vinsko posode.
Ir*r*od«L
pod. zelo ugodnimi pogoji
posestvo v Gaberjelah
pri jHofitroiingii,
ležeče tik okrajne cest1*, katera polja iz šmarjete, Škocjana, St. Ruprta, Mokronoga na Št Janž, Radeče in Zidan most, Lega zelo ugodna ! Hiša jo pripravljena za stacunarski obrt, kateri se je v tej hiSi že veo let izvrševal. PoBestvo ima rodovitne njive, lepe travnike in gojzde. Proda se skupno ali na parcele. / In pripravno za trgovce.
Več se izve* pri Mtaiiko 1'irainlu, c. kr. notarja v ItffoUroiiogu, (757—1)
(109) Ljudevit Borovnik (l9)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje v»ako vratnih pnaek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare Bamokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvrfiuje. Vse puške so na c. kr prdBkuševalnici . in od mene presknšene. — Ilustrovani ceniki zastonj. ••••••••I
Stavišee
(738—2)
ležeče tik postaje južne železnico t Utifl (na Dolenjskem'), mej glavarstvom, pošto in postajo, v meri 3U36 ', J m, proclafa ne  prosi «>% oljno.
Stavisče zadošča zidanju 2 večjih lis z vrtovi, ter je zlaati ugodno za kako obrtno stavbo, trgovino ali gostilno. Opozarja se, da je prav blizu predilnica z več sto delavci. Dražbena cena je glfl. Dražba se bodo vrfiila dni 2<>. tega meseca |>oi»oliuliie ot» 2. url na lici meata.
Pristno Brnsko sukno
za spoiiilutl In liolctje.
Kupon :t-lotff tlolfr. aa popolno moško
obleko (auknja, hlače in telovnik) Htnue hhiiiii
Jeden kupon ea črno kakor sukno za površn grebenine in vse druge varniških cenah kot ree ealoga to
Is flnelaeP la naj lin. j
a o> i
Ki.   4.HO I/, dobre Ki.   O.— ic boljše «1. 7.75 la flue I Ki.
j Ki. 10.50
salonsko obleko «l»l. IO*—. ke, turistski loden, najfinejše vrste snkna razpošilja po to-lna in solidna najboljše znana varne za sukno       (272—lb)
Si o gol" jii^ila of n Bxixo.
Vaorol brezplačno ln poštnino prosto. Jamdl
■e za poslljatsv po vzorou. I coiliionii, naročati blago naravnost pri gornji firmi   v kraju  tovarne, so  precejšnje: Velika
iz.ber, vedno novo blago, določene najnižje cene, najpozornejfia izvršitev tudi manjših naročil itd. itd.
... .
Ozkotirne in Dormalnotirne železnice. n
Dunaj, L Annagasse 3
Onuiui l Koppil
tovarne totalnili železnic
Berlin S W. — Pi^aga — Budimpešta — Dortmund.
z.a prodajo in na posodo
jekleni rclsi, gotovi liri, korilasli in skrinjasti nagibni lovri
sploh (714—1)
vsakovrstni vozovi.
Lokomotive, koleia, kolesni stavki, oglballita, vrtilr.8 ploiće, vezovi, visečo ioleznlce. žično založnice, zavorne gorike želoznlos; dr.'.'c :.r:."c:l::e trebllnlot, vedraste trut:i:.jco. oentrlfugalnl 6rpalnl stroji, lokomoblll ln centrifugalne aesalnloo, parni zabljalnlkl kolov. Posebni katalogi za vse industrije in obrti brezplačno iu poštnino prosto
trgovskega učenca
14—16 let starega, vzprejraem takoj v svojo trgo vino mešanega bl.^g-*.
(753—1« M. Žigon, Škof j a loka.
Pri izdelovafelju voz Ivanu Ban-Ti
Dunajska t esta št. 25 (titiB—4
Je na prod« j clc^miten
Breat Štefani m in Lanianer.
{j Sfolandsko-ameriška črta.
|j   - Parniki vozijo no Ikrat <lo 2krat na teden
iz Rotterdama v If ew-York.
Pisarna za kajute: I>im:i). I., Kolowratrlns 9.
Pisarim ttBMua«: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I kaiuta:
mark 290—400*) 230 320
aprila do 81, oktobra . novembra do .'JI  ni. rca II. kajnta;
avgusta do lf>. oktobra...... mark 200
„    16. oktobra do 81. julija....... , 180
*) Po legi  in  velikosti kajute in po hitrosti in eleganci panika. 4y<J—8)
Od 1
I
i i
Zobozdravnik
«98—2)
/Največjo izb ar elegantnih
solnčnikov
priporoča no najnižjih cenah
L.. Mikusoh
Haitnl tigr it. 1A.
(411*10)
Vsak ha&elj Vsaka hripavost
no temeljito odpravi samo b Krause-Ja
katarnim uničevalcem
(<l-»Ih-.m.i*uhu«i l < <»■ 11 iture).    (561-4 J Zavojčki po 25 kr. sc dob vajo v l.| nl>l }»*nl pri: .tli i umi |j«ttaiek*ai« lokama pri „Mariji Pomagaj"; i balda '■'mi*ju. lekarna „pw anorogn*; <i»»i»r. i*i«-<*i>ii-ju,
lekarna   pri .nigulju' ; J, Majr-j«, lekarna pri „7.1. jelenu".
dr. Julij pl. Koblitz
dozdaj v hčteln „Pri Blonn"
stanuje od 19, maja naprej na Dunajski cesti št. 3.
01traii|«*iije aol> po lapoluitvi /. /'.<»i.uii, iriiimrn
ln nimlliiiu,   kakor turti atiravl|eiije v /i»o<h in v Uiin niniili holulli zob.
Umetni zobje in zobovja.
Zitbj«* Nf tlero a vpor*»li«» MfalM in narkome.
Govoriti se more od 9 do 5. ure
Zdravljenje ubozih v ti>rok in četrtek nd "».—7. ure popolndne.
Xdo PVe ^     . m
kdor ljubi okusno kavo, boce zdru« 1^0 ostati ln si kaj prihraniti.
to 5
Z d
priporoča
Narodna. Tiskarna,
Mi r
J  ti +Z*i.zZ
Popolne strojne uprave
za (10*i—19)
parne opekarnioe
dobavljajo kot glavno snecijuliteto
Friderik Wannieck & Comp. tovarna za stroje v Brnu (Moravsko).
= N;.d 800 tovarn  instaliranih. ==
ITiclas Eudholzer-ja dediči
naznanjajo p. n. občinstvu, da se bode staro, renomirano, od 1.1851 obstoječe podjetje kakor dotlej nadaljevalo.
Posebno se opozarja na dobro blago, hitro in solidno postrežbo in nizko cene.
Bopta zaloga srebrnih in zlatih žepnih ur,
Pripravna birmanska darila
nihalne ure, liakcr tudi budilke in stenske ure.
Posojilnica za Loškipotok, Drago in Travo
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi s tem k
vr * * nem \\ občil emu zboru
za nedeljo, dne 3O. maja 1897
ob 4. uri por>oludne
v uradni sobi v Travniku
z nastopnim dnevnim redlortti
1 ; Pofrj< je letnega tačana za 1. leto 1890 '!.) Sklep o uporabi Čistega dobička. 8.) Isvolitov urinega nda oačelatva, 4.) Izvolitev nadzorstva 5 ) Raznoterosti.
V Travniku, »ine 16. maja 1897.
c728) Načelslvo.
■ i
optični in fizikalični zavod.
očal v zlatu, srebru in niklu, naočnikov, zlatih in želvastili invisibles, kakor tudi ameriških stekel Iz g-orakih kristalov, pomorskih m vojaških blnoklov, najelogantnejalh gledaliških kukal, risalnega orodja (Blatena An..u . anerojid, barometrov, termometrov in hlgrometrov, mikroskopov, večal   lup), najfinejših salonskih lorgnet itd. itd,
Zahvaljujemo Ne najleose za zaupanje, skazano skozi toliko let in prosim* čestito
'   Md11     1 IT. Ruclholzer-ja dediči
(755—1) M.'hHiiJ  li-^;-  >*t l-J.
L. Luser-iev obiiž *a turiste,
hitro
Veliko
'. *y ' pri« islmli I* S    pisem j« ns
r    ogled v
L'!"wi! raipeliljaltiioi;
Schwank-a lekarna
Jćicldlinf--Dunaj.
■ano v <; imata nat od in veno Baanako In podpis, iraven; torej naj ac naši t. oir . vet \tt<\ >,
n » I        1 i um : ,1.
•'v.-, Mai đetsohlftger. U pl.Trrj' .»-...v.G.Picoon,L. ureči t itiMlolf»vem S. pl M: ...ič, F. Ibii'ia; \ Mitnij ilkn J Močmk;
v Celovol A Egger, W. i i. ,.iow;:i<i. J, Birnbs«
■ . . ; v ICresuli A. Aico-itiger; v  i r. r, (mi Ko-
i ":kt'in) C. Menner; v BcUiaka K. Sehola, J. M. Btadler; v »oricl (4.
i: v i'h>. i~ o: . : n \. iJ lih j ^ K ruti t« K i ni h \ ^ H«.«.l C. E Andr .". : i btSriji Jo [p Warto; w Hadovlllel A. Bobi n j »' <'esji K. Geia; v C'r-noinljnt F. Haika.
_______s>
lluojam b>* oajaljudneje naznaniti p. n. slav. občinstvu, <!a sem prevzel
zastopstvo
tovarne za čevlje vMčdlingu
ter Otvoril
dajairiico m Mestnem trgu št. 11.
9   Popi-avljanja se izvršujejo točno in po ceni.
Največja izbeo*
čevljev za dame, gospode in otroke
solidno in okusno delo
bode vfduo ra ekladisču.
Z zagotovilom naj realnejše postrežbe vabitn na mnr gobrojeu obi k
z vele.s|io§tovaajern
■MManM.
Veliko
zalogo
9
JOSIP REICH
"t
. ti
i likanje sukna, barvarijau < in kemična spirainica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 v
d se priporoča za vsa v to stroko spada- W ; J »24) joča dela. '
* Postrežba točna. — Gene nizke, r i
Ljubljana, Židovske ulice .št. 4.
Velika zaloga obuval c»)
lastnega  izdelka  za dam«, gonpode in
otroke je vedno na izbero. Vsakerflna naročila   izvrSujejo se točne in po nizki ceni. Vse natre se »branju-jejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vponlati.
fiiiiiiiiinunuiiiimit
Prej f
J. Zor fe
s
j.1 zor Alojzij Erjavec
(18)       čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 f
8 •i
vrstnih ot>u vnl. katera lavrinje cono, y
SpoSteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejša do naj pripre stejfte oblike. & Mero se shranjujejo. Vnsnjim naročilom C" as)     naj se blagovoljno pridene vzoroc. fe
Jmj f   i—j U Uljani,   \ uvijai onu   ui>wu   wa. v iw
£j pri porota se preAast. duhovščini in slav. fe -0 občinstvu /ii obilno nuročuvanje  r«zno- £
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov
J. S. BENEDIKT
ustanovljeno 1830.
Ljubljana Pri predici
pri krizu".
Stari trg* št. X/©- *jg Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno.
f.J'.iJ.T, T.,V, i .
|j \ S I!      .'vr .-tno fncono. I W aŽnć'jboljši izdelek
(i;). n>j«M'i««»ji» pri Hj
ALOJZIJU PERSCHEJ
|j|    Pred škofijo 22, poleg mutni liile, g
Pijte domači	liker
I iz planinskih ze	
„Trigla	
in dobra volj« Tabuja.
j J. Klaucr v Liubljani.
[86)
i"V"etra.]fesi Toni
ai>   v Vodmii I u St« :t
priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom kmij in voiov, svojo
kovaško- obrt
Isdelnje vsa v t" stroko spadajoči dela, ? posebno priporočagg.hišnim posestnikom ^
vezi za stavbo
ter jamči za dobro delo in točno potreibo. $ rjK**oiv\>vvowot^.ot*j^^^ S
HENRIK KENDA
Ceneni lepi klobuki za dame.
Vedno zadnje DOVOSti. I'uprat i j i*
se nrno in prav po ceni. Modni žurnali fruuU in lutnoj. ks___-d
(89)
LJUBLJANA.
Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann
urar v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vneli vrat
ur
zlatih, srebrnih, iz tnlo, jekla in nikla, kakortudi
stenskih ur,
budilk in salonskih ur
vse  le dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih oenab. Novoatl v topnih, kakor tudi v atenskih nrah vedno v zalogi. 28 Poprave ae izvršujejo najtooneje.
Puškar in prodajalec bicikiov.
V Liubljani Šelenburcjove ulice 6.
Hugon Ihl
v Ljubljani, Pred škofijo hiš. štev. 2. Zaloga
suknenoga in nianu-fakturnega blaga.
Brata Eborl S
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. 4*
Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. južne železnice. S Slikarja napisov, ^ •tavblnslca in pohištvena pleskarja, t Tovarna za oljnate barve, lak ?
in pokost. (34) ^
Zaloga   nrli;iii:ilii<^i»   lmrliiillnc|ii. *j
Maščoba za konjska kopita in usnje, m
^ Največja izber najnovejšega
[svilnatega blaga
' iriio in liHr*n«to,
I za <■ oblek*" in i.lu/. « priporoča [t i»o -.i« i 1.1 / i .ti «■«>■> a ii (86)
(21} Najboljše nrejena
PQT delavnloa za popravljanj j t lolklov ln ilvalnlh strojev
"°JZU Persche
f Pred Škofijo 22, noteg mestne hiše. J
Sobni^slikar
Poljanska cesta 72
kis Erbežnik
Sobni slikan
Moste
lzvrioje vaa v to stroko »padajoča dela, kolikor mogoče
nižjih oenab.
(z8) Za nkaano ln trpežno delo ae Jamči.
^EtT~ Naročila pismenim potom: Moste it. 33.
3AC
J. J. NAGLAS
Ljubljana ^'(,) Turjaški trg štev. 7
J  Ljubljana, lftuiiitjNka cesta »t* S'2.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev m in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
4-' V.
e
&__ ____ .......
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo (;i7)
Poljanski nasip št. 8 (Reiehora biia)
pripori ča svojo bogato zalog"
štedilniJH ognjišč
uajprlprOMlejNili. kakor tudi it*a|f 1 -ii* {sili, l žolto medjo ali mesingom montiranih za ohklade s počnicami ali kahlami. !"<• [»i m 1).1 n(u liltro In po ceni.   Vnanja naročila se hitro izvršč.
Anton I^resker
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svoio veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivib. havelokov itd.
Ot>lol*o meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih
cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (;jo)
XVI chanik
1(38)    Ivan Škerl ? Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani rjj
l%«leliijf; Iti |m»|»i*uvIJa |[
2 Hi valnr    Nt roj.i    i ri VOlOOU pede ter se priporoča p. n. občinstvu I  za izvrševanje v njfgovo stroko spadajo- [ J  čih del in popravkov po najnižjih conah. I H    Vnanja naročila se tečno izvršujejo. ' iS ■    es=aS&Q ~^       rr--, ^ £j
L
j > u > )i ji r V   I . j si * ► I j 3i 3i i
Židovske ulice št. 3
priporoča svojo hognto zalogo
oro/Ja an lov ln omcIiiio var-iie^i.  Ntreljiva lit potreli-Helii Ktt lovce. (31)
Popravki se Izvršujejo v moj) delavnici.
Fran Detter
Ljubljana, Ststrl txgr štev. 1. Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. PoBebno pa priporočam svoje izvrstne Nlnmo-rexiilce in mlatilnf<*e, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti cen6. (32) Oenlkl aaatonj ln poštnino proato.
Pekarija
Slaščičarna
v Ljubljani, na Starem trgu št. 21
poBtreza točno z   najraznovratnejilml štirikrat na dan Bvožlml,  ukumliai, zdravimi ln alaatnlml
v slaščičarski
in
(39)
pekovski obrt
■padajočimi Izdelki.
Tu je dobiti vsak dan domačo potvioo, vseh vrst krah
na vago, ržen kruh in prepe
čenec iVaoille Zwieback).
2
8576
Prodajalnico s cvetlicami
o t voril
umetni in kupčij ski vrtnar v I,jiiltljaiii« Nelciiliin*jKov€k ulice slov. O
(v poprejšnji prodajalnioi Alojzija Korsike) pri porota svojo zalogo svežih in umetnih ovetlio, vencev s trakovi in
napisi,  iopkov in izdeluje vsa v to stroko  spadajoča dela po najboljšem okusu in primerni ceni. (7uf>-H) Mnogobrojri"ga obiska prosi
z odličnim spoštovanjem
Na NajviSJe povelje Nj. c. in gjj^ kr. apostolskega Veličanstva«
XXXI. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
^MIO (lollltkov v gotovem denarji, razdeljenih na 148 dobitkov I 3834 preddobitki  in  ;»834 naknadnimi  dobitki v Hlnpopm  zneskn   I <».*».(Md O /.Oiiiili kron in IOO.IP.UD j£S«l. »vslr, vt-IJ. in sicer:
1 dobitek z		150.000 kron v zlatu	wm	150000	n dobitkov po	1 • B goldinarjev -160	1.400
I		16.1 00 kron v zlata	mm	16.000	14		2.100
		5.00') goldinarjev	mm	5.OO0	1»	100	1 800
1 n		4.000 „	mm	4.000		76       , —	2 100
l s		8.000 „	=	8.000	r>2	50	2.GO0
l		2.000 „	=	2,000	W	30        „ -	2.880
a s		l.8<;o „	—	1.80 1	BO	*0           n =	1.880
i »		1.6C0	—	1 000	188      . 9	80	8.640
i		1.800	mu	1.800	•r>H4	15	8.7«0
8 dobitki no		1.000	=	3.00'>	ar>o	12	4.200
4		fiOO	mm	2.« 00	1.850	10	18.600
		800	=	1.800	660	7	4.630
4 :		200		boo	4.400	6        , _	26.400
Srečkanje bode nepreklicno dne lO. junija 1397. ^r«3c>lc*a. volj«. t2     1<1. 21. v.
.Srečke ee dobivajo pri oddelku za državne  h torije na Ilnnaji, I , IliemerjraBse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poltnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.   Načrti srečkanja za kupovalce BreAk brezphično. Grcčke se ciopiošlljajo pcštnlne prosto
(230—8)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
oddelek državnih loter*ij.
Do I. Junija in od I. septembra stanovanjske tarife za 25" ,, znižane.
Zdraviš če
mpinske
na Hrvatskem
od lagorjanske železniške postajo , Zabok-Krapinske-Toplloe" oddaljene z.i jeilno uro vožnie. so odprte od 1. aprilu do konca oktobra 30" do 35 R. gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti proti po. mišični in ftlenskl revml, in njih posledičnih boleznih, pri lskii, novralgljl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghtijevl boloznl, otrpnenjn, kroničnem materničnem vnet.lu, ekaudatlh parinterintlnih vezin. Veliko baslnsko, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah in tusne kopeli, Izvrstno nrejene potllnioe (sadariji), masaža, elektrika, aved. zdravilna gimnastika. Priležna stanova-nja. Dobre in ne drage gostilno; stalna topllska godba, katero oskrbuje godba o. in kr. poa-pelka nadvojvode Leopolda at. 53. Obiirni senčni sprehodi itd, Od 1. maja vozijo slednji dan omnibnsi v Zabok in Folčane. Kopališki zdravnik dr. Pavol pl. Orešku vic. IJrošuro ne dobo v vseh knjigarnah. 1'rospektu in poročila pošilja
(587—s) kopališč no ravnateljstvo.
i!T7ol)oz(iraviiik A. Paichel
ta»a**»*wa»a»a»aa» m »»»»»»a e~eav.aav*»*4
r
Pod Trančo št. 2, poleg Čevljarskega mostu, I. nadstropje
*W   * uBtavlja na najnovejši in najboljši način (16—21)
umetne zobe iei zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plomt»ov »nja in vse zobne aparsselje. I j &tST OtlHt inu j nj o zobne l»ole«Miie      nsmrt >.iv«'ii.
nmn ii umi nrnr -
Sobni slikar
Ljubljana,
Hilšerieve ulica 3
HL MM
ikar
CSobni s Smlednik-Repne
uljudno naznanja, da je prif.cl izvrševati (664—•>)
x^ X_ij-u."blja.rLi Glili-^rGlio o"brt
in se priporoma p. B, občinstva v itVTlItev vsen v to stroko spa<lajo?ih del, katera izvršuje ukusno, točno m cono. Pismena naročila prosim poliljati v Ropnjo, p. Smlednik.
mm   m ■ *a
velika prodaja vina.
Lastništvo graščine Dubrova, pošta Krapina-Toplice na Hrvatskem,
proda vso zalogo (okolu 1500 hektolitrov) lastnega pridelka belih vin
1Z let 1890—1896. P. n. vinski trgovci in gostilničarji se vabijo k nakupovanju teh vseskozi dobrih, pristnih in možnih gorskih vin z dostavkom, da se jim bode t*ško nudila /opet prilika, da si jih nabavijo tako po ceni.
Manj kakor 5 veder, to je okolu 30 0 litrov, se ne oddaja, prodana vina se postavijo na železniško postajo Zabok ali Veliko Tergfovište. — Natančneje pojasnila daje
grajsko lastništvo.
(789-
iHslv
•vas
Bartosch-ev zobni cement
za samoplombiranje votlih zob.
S tem ari dstvoru, ki fe preakuAeno ž« v(c nego 20 let, si lahko vsakdo brez truda po navodbab porahn^pa navodilu naredi z^bno plombo, zatorej se isto posebno tam, kj*-r nt-dost »j«7* zobozdravnih Bpeoijalitet, more označiti kot dobrodošel pripomoček za daljše ohranjen je zob, kakor tudi kot pomoček zoper zoboool.
Dobiva Re pri (337—19)
CToeip-u, (lekarna pri zamorcu)
DUNAJ, L, Tuclilaupen 27
kakor      -več;ixii lelcetir^. nei KranJskerD.
urar v Ljubljani Kran Uttflen urar v Ljubljani
2^dlestrn.i tig štev, 25, nasproti rotovžu.
CD O
S=l
CD CD
rt
CD O
C?
as^arfaMBSMBSawMSl
Pozor kolesarji!
„St3rrIa.t4-lc©lesa.
smana dosednj kot najboljša in najpril)ii1>iiojnh,
pridobila so letos iiHjv<'*|e noviiNti in zaninianje poštnin jc zares voliko. Kot ulit* ni anstopnlk zu HrniiJMkf» priporočam jih v prvi vrsti in najtoplejše.
Tudi imam v zalogi prav dobre izdelke iz drugih tovarn, kakor danajnke in MiigI«>Al<e ,,Eu»rlr
po ll( um HtlllO  nir.Uili rtinili.
RadoToljno moenjaTan tudi Don kolesa s starimi. £r>
Usojntn si slav. občiiiKtvo posebno opozarjati na svojo nuji cc.<i suIok"
žepnih, in stenskih ur, verižic, prstanov, srebrnine, zlatnine.
Visa popravila larrŠĆ se točno I u ct-no.
K svoji trgovini pridružil sem 5e kot novo zalogo    lllt j IlUl JNI>
šivalne stroje
za šivilje, krojače in čevljarje.
V zalogi imam najfinejše lzdolke po Jako nizkih oenah
S.
O CD
S.
CD
O
ct>
Mehanična delavnica se nahaja na Poljanski cesti štev. 31 v lastni hiši
katera vstprejema in izdeluje vnh, tudi najfluojfta {»opravila ftcoleH lu Nlvnlnlli Htro|«v. (453—17)
Istotam oivoril l>ođem Iii4li s 1. aprilom t. 1. Izvežhališie ali šolo za učenje kolesarstva
katera bode Tsnkeiuu novemu utiročnlka brezplačno na razpolago.
Priporočam bo za obilen obisk najuljudncjSe BffWf iW>k\\ "T
pmW  3STottI ceniki ©o brezplačno na ra.zipola.g-o. "^fil 3^S»©» ^w\XSL9Ebbi«i
Novo vpeljano!
gm n u v "    u pniinuu .
šmtL Cevizabiizgalnice
\t   nrwiti   Invirn. HIuIbi
iz prvih tovarn, frnranto-»aiio najboljše kakovosti, vzdržljiv e najhujši zračni pritisek, priporoča  (♦> 11-4)
Ljubljana   J- S. Benedikt   Stari trg.
Tari atom, častnikom, pes-potovaloem M najbolje priporočit gotovo al i n k ujmi'-i Boaolt«OV
alicyl-obHž za kurja očesa
v pisnih a 40 vinarjev pmti ki.rjtrn očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g Ani. I£rlas»«rjsi v Ljubljani 545*6
Prodajalnica
z manufakturnim blagom
-^r G-cricI
v glavni goriški ulici
so proda, po izvv^rifeaasjTJ,-.
Plačilni pogoji ugodni. (7f,<; Wć s i izve v „Goriški Tiskarni* A. Gabršćek.
Prodajalnica
J
odda se s 1. avgustom 1.1. v najem na sv. Petra cesti stv. 23. Cena
jako Ugodna. Naslov se izve pri uprav-liištvu teg'1 lista. (7i.'J—-2)
Proda se dobro ohranjen
3a. 3- r jocl o xi i 3
po nizki ceni. (692—3)
V•pove upravn>fttvo „Slnvenikeaa Naroda".
Otvoritev podjetja.
Uso/am se p. n. občinstvu naznanjati, da sem dne 20. maja odpri svoje popolnoma prenovljeno
frizersko podjetje
pod prejšnjo firmo L Bus/naro.
Glavno pozornost bodem, zvest svojemu načelu, obračal na elegantno in točno postrežbo, in se nadejam, da bodem v tem mogel popolnoma postreči svoje p. n. naročnike.
Posebno opozarjam gospode na svoj na novo inštalirani angleški aparat za glavno douche „Champoving".
Z velospoštovanjem
Oton Fettich-Frankheim
(745_2) frizer za gospode in dama,
iMiii hiii li i'ii 11 ii ' 11 Trrrfnrprm
Gotov in pošten zaslužek ~*Wk\
bre/. ulivrvcf* in rizike nudimo osobaro vsace^a stanu na v i h kraji* po prodaji zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe vzprejema Lndovik Oesterreloher, VIII , Dwta hegasse 8, Budimpešta. 477
Trgovski pomočnik
prost vojaščina, želi nastopiti službo takoj.
Ponudbe blagovoljo  so  pošiljati upravnistvu BSiov. N»roda" pod „št 444."._(is*)
Stanovanje
in transito-magacin
oddasta* se takoj v najem v bližini tobačne tovarne. Eventualno se odda tudi
vsa hiša skupno v najem
k*Ura je za tako industrijalno podjetje jako ugodna, f.Ii pa se tudi v?e posestvo s travniki in vrtom Vred proda. (712—2)
Veo se iz\e pri npravništvu tega lista.
■
Sidro
kee«ectim«Ma
m
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Rlchterjeve lekarne v Pragi.
Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr. 7c kr. in l gld. se dobiva v vseh lekarnah, Z htevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domaće zdravilo vedno na kratko kut
Richterjev Liniment s „sidrom"
in   sprejme   naj   pe  iz  opreznosti   le tuke steklenice kot  pristne,  ki imajo znano j, varstveno znamko „Sidro-.        (3301—>'il) i v Uirliteijeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. p>,
Zastonj
mm
Vsak. ki polije svojo natančno adreso, dobi proti mnlemu   povračilu   iu  donesku  za carinske stroške
1 gld. SO kr.
30 predmetov
in sicer:
1 tegnlovano uro z v«ri/.ic«», za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; l elegantno kavalirsko kravato ra gospode; i prstan a imitovanlm draguljem; l iglo sa prsa a imltovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 10 komadov finih angleških zavitkov; 1 etui sa smo'lke in l predmet za porabo; ker se nadc.am, da si pridobim mnogo naročit.eljev s tem, da jim blego takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to po«lnrllev. Jedlnn asnlofgn In *»*%'#.|M»es»l|«*ilo proti poštnemu povzetju, eventUVelno tudi če se denar preje vpnšl e, pri (H.'l »- 3)
"Wiener Uhren-Esport S. Blodek
VVien, 11 1, LNleradorfgasse 8/N«
Na zahtevanje pošljem velik ilustrovan cenilnik o urah, veriži-cali, zlatnini, posamičnih delili ur in orodji brezplačno in poštnino
prOStO. (686-2)
F\ Pamm
Krakov, Stradom st 15.
ITafmiiovliano i. 1859«
WS3Bmmb*
(739)
Jutri v nedeljo, 23. maja
hdteE „Lloyd"
napolitanski pevski kvartet
1 ^arteiiopeo.
««««««
Pni, hrv&tska tirai silim, uhigis::i in masti g
Začetek ob '/28, uri.
g
I M. Gavrilovic sinova v Petrinji.
•       ■ ■.......... --• - -------------------------------.....
S
2
aF
S
2
8 S
»
o> o « o
s
Čast nam je opozarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce na našo
čisto domačo mast.
Da bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domaći nepokvarjeni proizvod, dali smo našo mast razkrojiti v ,Javnem razkrojnem zavodu dra. S Bošnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobeen 22. decembra 1896 natančui razkrojbeni uspeh a temle zaključkom:
„Izcvrta mast. ki nam je bila predložen«, je povsem cista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se toli krat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodu •
Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro imo naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira s tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da ae naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah na Kranjskem in Spodnjem
«
S
J0^ Štajerskem.
-0r Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost
»Ii po ntših zastopnikih gg. A. Butscher, Ljubljana; C.Walzer, Qt Celje; A. Stocker in drug-, Gorica.
^£ Z odličnim spoštovanjem
g    prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti
(G48—3)
4 4
M. Gavrilovic sinova vPetrinji.
o «
«
s
« «
8
*
Otvoritev pisarne.
Visoko c kr mintsterstvo in veleslavna c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljtdt liani sta, in sicer v prvo z odlokom i dne 24. aprila 1897, it, 12604, slsdnja pa b naredbi
z dne 2, maja LVJ7, St. 6BlJb, p« delila podpisanemu koncesijo 10 otvoritev
privatne agencije v Ljubljani
k pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer:
prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih pomiloščenje in razne milostne čine, obrtne, ženitvene in pristojnostne, državljan-stvene, iz in priseljevanstvene, vojaške, naborne in one stvari ki so v področji političnih otolastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilin.
Uljudno dajoč to na Splofino vednost, se priporočam najtopleje v naročila na lađe lovanje vseli v pisarniško stroko vStevajočih to stvari ter zagotavljam točno, najvestnejš< izvrS tev po nizki ceni.
Velespofitovanjem
Josip Perhauc,
v Ljubljani, Streliške ulice štev. 4,
(7^7 -2)
P. P. Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo po nufnižjih cenah vMukokoll množino
zidarske opeke, zarezane opeke
(izdelaue iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven »padajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
(lastnega izdelka)
1<£ o mxx&l itl-o & ment
Dovršili Portland-ceraent
kakor vse v stavliinsko stroko spadajoče predmete.
Najnižjo ceno!!! (4og-is)
Izdajatelj in odgovorni uredni*: Johi p Nulu
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.