Leto XVm., št. 170
Ljubljana, sobota 24. Juli]a 1937
Cena 2 Din
upravuiatvo, Ltfuoijana, t&nafljeva ulica fi — Telefon it 8122, 8123, 8124. 3125, 8126.
Inseratnj oddelek: Ljubljana, fielen» burgova tU. 8 — TeL 3392, 3492.
Podi-užnlca Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon flt 2455.
Podružnica Celje: Kocenova oL St. i Telefon «t 190.
Računi prt pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11842, Praga čisto 78.180. Wien št 105 241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina aiata moaečno Din 25.— Za Inozemstvo Din
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. _telefon št. 66.
Rokopisi ae ne vračajo-
Avstrija ob dveh važnih obletnicah
Na današnji dan pred tremi leti se je z zasedbo kancelarjeve palače na Dunaju in z umorom kancelarja dr. Dollfussa začel oboroženi upor narodnega socializma v Avstriji. Cilj upora je bil, da bi se s silo izvedla priključitev Avstrije k Nemčiji iai se na ta način postavila Evropa pred izvršeno dejstvo. Če bi se tudi revolucija posrečila, bi se morda ta cilj ne dal v celoti izvesti, vsekakor pa bi postala Avstrija narodno-socialistična državica, ki bi bila le na videz samostojna, v resnici pa ekspozitura rajha. Odločni odpor avstrijske vojske je preprečil načrte avstrijskih hitlerjevcev. Voditelji upora so romali v zapore, deloma pa zbežali v inozemstvo. Enako je bilo tudi z aktivnimi udeleženci, kolikor jih je bilo mogoče dognati.
Dve leti sta potekli po tej tragediji, preden se je moglo vprašanje avstrijskih narodnih socialistov zopet obravnavati za zeleno mizo. Razvoj mednarodnega položaja in nekatere druge okolnosti so dovedli lani do pogajanj med Dunajem in Berlinom in končno do znanega sporazuma dne 11. julija 1936. To je v avstrijskem političnem življenju zadnjih let brez dvoma najpomembnejši dogodek, zato bo gotovo zanimivo in poučno, ako pogledamo, kakšen je položaj danes, tri leta po krvavem razdoru in eno leto po zopetni spravi.
H zumliivo je, da s.=s avstrijski listi ob teh obletnicah boli spominjajo sprave kakor razdora. Vendar so v svojih komentarjih in sodbah zelo rezervirani. Osebno glasilo kancelarja Schuschnigga »Neuigkeits-Weltblatt« je pri tej priliki poudarilo, da »je avstrijska vlada že davno izrekla svojo poslednjo besedo o avstrijskem narodnem socializmu k: je za vedno izključen iz političnega življenja Avstrije«. Nekoliko manj energično se izražajo ostali režimski listi, vendar se tudi ti vsi delajo, kakor da so prepričani, da je za vedno utonila zvezda avstrijskega narodnega socializma, saj se je z lanskim sporazumom Nemčija slovesno odrekla vsakemu vmešavanju v avstrijske notranje zadeve ...
Povodom obletnice lanskega sporazuma so prinesli listi tudi izjave nemškega poslanika na Dunaju Papena in avstrijskega ministra Glaise-Horstenaua. Von Papen spada med glavne tvorce sporazuma, zato je razumljivo, da bi rad prikazal njegove sadove v čim lepši luči. Po njegovem mnenju leži težišče sporazuma bolj v mednarodni, kakor v notranji politiki. Avstrija ima svoje poslanstvo v jugovzhodni Evropi. Da more to poslanstvo vršiti, mora biti samostojna in svojska, pri tem pa v prisrčnem bratskem razmerju do rajha. Ideia an-šlusa v prvotnem smislu ni več na mestu, pač pa pomeni sporazum od 11. julija 1. 1. važno etapo v reševanju nemškega vprašnja, ki je usodno vprašanje za vso Evropo. Ne da se rešiti, ako se ne reši prej avstrijsko vprašanje tako, da bosta zadovoljna oba nemška naroda, oni v Avstriji in oni v rajhu.
V enakem dvoumnem smislu se je o vrednosti in sadovih sporazuma izrazil minister Glaise-Horstenau, ki je baš na osnovi tega sporazuma postal član avstrijske vlade kot zastopnik takozvanih nacionalnih krogov. On zlasti poudarja, da Nemčija tudi v dobi pronasande za anšlus nikdar ni mislila na kako nasilno priključitev. V razgovorih z raznimi nemškimi politiki in državniki je dobil prepričanje, da je njihov »čut odgovornosti za mir močnejši od trenutnega me-razpoloženja na obeh straneh«.
Ta različna mnenja najbolje kažejo, kako velik je še prepad med obema državama, kako veliko še vedno medsebojno nezaupanje in kako velika še na-sprotstva med hitlerizmom in sedanjim režimom v Avstriji. Še vedino so močnejše posledice dogodkov pred tremi leti, kakor pa posledice lani sklenjenega sporazuma. Da je res tako, o tem priča tudi govor kancelarja Schuschnigga, ki je bil pretekli teden gost inozemskih novinarjev na Dunaju. V svojem govoru se niti z besedo ni dotaknil lanskega sporazuma. Govoril je o zunanji in notranji politiki Avstrije. Aludirajoč na Hitlerjev govor ob letošnji obletnici prevzema oblasti v Nemčiji, je Schuschnigg poudaril, da od avstrijske politike zares ni pričakovati nobenih presenečenj. Sloj ko prej je njen glavni cilj utrditev državne neodvisnosti. Ker je evropski mir važen noeoi za neodvisnost in samostojnost Avstrije, podnira in bo podoirala Avstrija z vsemi silami Drizadevanie za ohranitev miru. Avstrija je majhna država. a tudi ne želi postati večia. Med kancelarjevimi notranje-političnimi izvajanji je izzvalo največjo uozornost niesovo priznanje, da znana papeževa okrožnica »Quadragesimo anno« ne nudi zadostne osnove za ureditev države. Ona daje sicer smernice za socialne reforme, ne na tudi za zadovoljivo orffanizaciio državnega ustroja. Končno te izrazil še upanie. da bo stanovska ureditev Avstrije v enem letu dovršena in da bo potem mogoče razpisati volitve za vsa ••tanovska zastopstva. Kakor že rečeno, kancelar ofi tej
Konkordat o skupščini sprejet
Narodna skupščina je včeraj nadaljevala in končala razpravo o konkordatu — Pri načelnem glasovanju je bilo 166 glasov za in 128 proti, pri zaključnem pa 167 za in 129 proti
Beograd, 23. julija, o. Ob napeti pozornosti vse javnosti je narodna skupščina danes nadaljevala in končala razpravo o konkordatu. Dopoldanska seja je bila posvečena še splošni debati. Zavlekla se je do 15. ure, ker so hoteli debato vsekakor že na tej seji končati, tako da bi se na popoldanski takoj začelo glasovanje. Tako se je tudi zgodilo. Nekateri prijavljeni govorniki iz večinskega kluba so se odrekli besedi, tako da so prišli na vrsto le opozicijski govorniki, ki so govorili proti odobritvi konkordata.
Napetost in zanimanje sta dosegla višek na popoldanski seji, ki se je začela ob 18. Kar se zgodi le v izjemnih primerih, se je zgodilo to pot, da so bile namreč točno ob napovedanem času že vse klopi v skupščinski dvorani zasedene. Rekorden je bil tudi naval na galeriie. Kljub skrajni napetosti je glasovanje poteklo v popolnem redu in brez vsakega incidenta. Pri načelnem glasovanju se je 166 poslancev izreklo za in 123 poslancev proti odobritvi konkordata. Ker se pri podrobni razpravi nihče ni javil k besedi, je takoj sledilo zaključno glasovanje, ki je dalo 167 glasov za m 129 glasov proti odobritvi.
Ko je razglasil izid glasovanja, je predsednik Čirič sejo zakliučil in sporočil, da bo prihodnjo sklical pismeno. Po splošnem prepričanju se bo to zgodilo šele jeseni, tako da je odšla skušči-na nocoj na poletne počitnice.
Potek seje
Beograd, 23. julija, p. Današnja oeja narodne skupščine, ki se je pričela kmalu po 8. url dopoldne, je bila zopet zelo živahna ir. mestoma burna, zlasti med obširnim govorom dr. Voje Janjiča predsednika odbora za proučevanje konkordata, ki je danes nastopil proti odobritvi predloženega konkordata. Do prerekanja je prišlo tudi ob priliki govora nar. posi. Vojka Cvrkiča (JRZ), kj je v imenu vladne večine odgovoril dr. Janjiču.
Pred prehodom na dnevni red je bilo objavljeno, da je skupina poslancev vložila interpelacijo na ministrstra za social, politiko, v kateri zahteva naj priskoči na pomoč občini Zavrč v ptujskem srezu, ki je bila hudo prizadeta po vremenskih katastrofah.
H konkordatu je danes prvi govoril poslanec Milenko Glišovič (Delovni klub), ki je kritiziral konkordat, govoril o zaslugah pravoslavne cerkve in izjavil, da bo glasoval proti konkordatu.
Tudi posi. Djordje Petkovič (JNS) je kritiziral konkordat in izrazil bojazen, da bi mogla njegova ratifikacija škodovati verskemu miru. Analiziral je nato posamezne določbe konkordata in utemeljeval svoje pomisleke proti njim.
Posi. Rista Grdjič (JNS) Je obširno govoril o poročilu notranjega ministrstva o dogodkih pri Saborni cerkvi, ki je bilo pre-čitano včeraj v senatu. Protestiral je, da se narodni poslanci, ki so znani po svojem patriotizmu in ki so prelivali kri za to državo, označujejo za subverzivne elemente. Potem je podrobno razpravljal o konkordatu. Omenjal je spore med Vatikanom ter Nemčijo in Poljsko ter izrazil bojazen, da utegne priti do sličnih nesporazumljenj tudi v Jugoslaviji.
Posi. Radivoje Nikolič (demokrat) je kritiziral konkordat s stališča slovanskega Balkana.
Posi. Jovan Zdravkovič (demokrat) Je očital vladi, da v konkordatu niso v dovolj-ni meri zaščiteni državni in nacionalni interesi.
Govor posi. dr. Janjiča
Ob veliki pozornosti vse zbornice je stopil za govorniški pult dr. Vojislav-Janjič, ki je spadal do pred par dnevi med voditelje JRZ in je bil zato od vladne večine izvoljen tudi za predsednika skupščinskega odbora za proučevanje konkordata. Njegov nastop je pozdravila opozicija s ploskanjem, vladna večina pa s hladnim molkom. V svojem obširnem in temperamentnem govoiu je dr. Janjič ostro kritiziral konkordat. Med drugim je primerjal današri- položaj s po^žajem na današnji dan pred 23 leti, ko je Avstro-Ogrska poslala Srbiji znani ultimat. Kakor je takrat Srbija ultimat odklonila, tako bi morala tudi danes Jugoslavija odkloniti konkordat. Obširno se je bavil tudi z dogodki pri Saborni cerkvi in zavračal trditve beograjske policije. Daljša iz vajanja je posvetil odnošajem Jugoslavije do Vatikana in med drugim navajal kako je bil pred 10 leti kot bivši minister in kot predsednik delegacije določen, da vodi pogajanja za sklenitev konkordata. Podrobno je opisoval potek teh pogajanj in zatrjeval, da bi lahko vsi narodni poslanci mirne duše glasovali za tisti konkordat, o katerem je on vodil pogajanja. Omenjal je, kako je takrat tedanje ministre Mišo Trifu-noviča, Momčila Ninčiča ter Stjepana in Pavla Radiča pozval na konferenco v zunanjem ministrstvu, kjer je obširno poročal o poteku in razvoju pogajanj za konkordat. Pokojni Stjepan Radič ga je takrat oštel, da je »arhiklerikalec«, ker zagovarja take določbe. Enako je ozmerjal Stjepan Radič tudi Mišo Trifunoviča.
Zadnji govornik je bil Voj. Cvrkič (JRZ), ki je ostro odgovarjal dr. Janjiču in polemiziral z njegovo kritiko konkordata. Rekel je, da bi Voja Janjič brez dvoma zagovarjal tudi ta konkordat, če bi se mu izpolnila njegova želja, da bi bil postal minister. Na koncu je pozval poslance, naj se ne jzirajo na tako kritiko in naj glasujejo za odobritev konkordata.
S tem je bila načelna razprava končana in je predsednik ob 15. sejo prekinil ter napovedal nadaljevanje za 18. uro, ko bo takoj glasovanje. Zato je pozval poslance, naj pridejo točno.
Prvo in drugo glasovanje
Z ogromno napetostjo je vsa javnost pričakovala za 18. uro napovedano nadaljevanje seje, ko se je imelo pričeti glasovanje. Že mnogo poprej so bile galerije zasedene do zadnjega kotička. V novinarski loži je vladala prava gneča, ker so bili poleg domačih navzoči tudi številni tuji novinarji. Tudi diplomatska loža je bila tokrat dobro zasedena. Prisotnih je bilo večje število diplomatskih predstavnikov, med njimi italijanski, avstrijski in madžarski poslanik.
Narodni poslanci so se začeli zbirati že kmalu po 17. Vsi klubi so kon-
trolirali prisotnost svojih članov. Ner-; voznost je naraščala od minute do minute in je dosegla vrhunec, ko je ob 18. zadonel skupščinski zvonec, pozi-vajoč poslance k seji.
Ob 18.04 je predsednik Čirič otvo-ril sejo in napovedal, da bo sedaj glasovanje o konkordatu v načelu. Apeliral je na narodne poslance, naj mirno spremljajo glasovanje in se izognejo vsakemu prerekanju. Nato je pozval tajnika skupščine Dragana Damiča, da je po imenu pozival poslance, ki so nato oddajali svoje glasove za ali proti. Ko je prvi poslanec JRZ glaso»
Komunisti kritizirajo Chautempsovo vlado
Svojega nerazpoloženja pa za sedaj še ne žele tako podčrtati, da M s tem razbili ljudsko fronto
Pariz, 23. julija, b. V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo i zanimanjem razprave na letošnjem kongresu komunistične stranke, ker sodijo, da bodo njegovi sklepi pomenili nov prelom v vrstah francoske ljudske fronte.
Kongres komunistične stranke ee je začel včeraj v Montreuilu. Splošno se komentira okolnoet, da se kongres vrši v dvorani, ki je slavnostno okrašena s francosko tro-bojnico. Prvi je podal svoj generalni referat Duclos, ki je med drugim izjavil, da je glavni vzrok Blumovega neuspeha v zatajitvi propama ljudeke fronte. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Duclos ostro napadel finančne ukrepe Chautempsove vlade in postavil med drugim naslednje zahteve komunistične stranke: takojšnji začetek nujnih javnih del, delni odvzem premoženja vsem velekapitalistom in veleposestnikom ter stroge ukrepe proti begu denarja iz Francije, na zunaj pa predvsem teeno sodelovanje med drugo in tretjo internaci-
priliki ni omenil lanskega sporaruma z Nemčijo, čeprav so ravno takrat o njegovi obletnici pisali vsi listi. Enako značilno je, da se tudi sedanjih odnošajev do Nemčije ni dotaknil. Ta njegov molk je najboljši dokaz, da trenja v medsebojnem razmerju obeh nemških držav kljub formalni spravi trajajo še dalje.
onalo ter dvig blokade proti valencijski vladi. Pozornost je zbudila zlasti nova komunistična ponudba za sodelovanje v vladi, kar utemeljujejo z željo po izvedbi programa ljudske fronte. Posvetovanja eo se danes nadaljevala. Pričakuje se, da bo kongres že nocoj zaključen z referatom, ki ga bo podal znani komunistični voditelj Tho-rez.
Malo verjetno je, da bi komunisti svoje nerazpoloženje napram Chauptempsu še bolj podčrtali, ker jim je dobro znano, da bi njih napadi na Chautempsa samo pospešili razvoj k seetavi čisto meščanske vlade pod radikalnim vodstvom, kar bi seveda pomenilo razpad ljudske fronte. Tega pa komunisti navzlic kritikam proti sedanjemu kabinetu noče.V), ker se zavedajo, da niti skupno s socialisti niso v večini v parlamentu. '
Zahteve francoskih socialistov
Pariz, 23. julija AA. Zaradi sklepov na kongresu v Marseilleu je vodstvo francoske socialistične stranke poslalo odboru ljudske fronte spomenico o dopolnitvi pro grama ljudske fronte spomenico o dopolnitvi programa ljudske fronte. Spomenica pravi, da ostane stranka zvesta ljudski fronti, zahteva pa reforme na finančnem
Polju,
val proti, ga je opozicija viharno aplavdirala, enako tudi druge poslance JRZ, ki so glasovali proti ratifikaciji. Kontrolo nad glasovanjem je izvajal v imenu opozicije Mirko Uroševič, v imenu vladne večine pa Jevrem Tomič.
Glasovanje je bilo končano ob 18.45, nakar je predsednik čirič takoj objavil izid. Glasovalo je skupno 294 poslancev. Od teh je oddalo svoj glas za odobritev konkordata 166, proti odobritvi konkordata pa 128 poslancev. Vladna večina je sprejela izid glasovanja s ploskanjem in ovacijami vladi, opozicija pa s protesti.
Ko se je dvorana malo pomirila, je
predsednik objavil, da se bo takoj pričela podrobna razprava. V podrobni razpravi se ni nihče javil k besedi in ob 19. je bilo že zaključeno glasovanje. Glasovalo je sedaj 296 poslancev in sicer 167 za, 129 pa proti. S tem je bil konkordat v narodni skupščini definitivno odobren.
Predsednik je par minut po 19. zaključil sejo in napovedal, da bo prihodnja sklicana pismeno z dnevnim redom: 1. predlog zakona o ugodnosti in pravicah nosilcev Karadjordjeve zveze z meči in 2. poročilo odbora za prošnje in pritožbe.
Senat o konkordatu
še ne bo razpravljal
Sporočilo predsednika vlade v klubu JRZ - Senatu bo konkordat predložen šele jeseni
Beograd, 23. julija, a. Takoj po končani seji narodne skupščine se je sestal poslanski klub JRZ. Na seji se je predsednik vlade dr. Stojadinovič zahvalil poslancem, da so izglasovali konkordat. Rekel je med drugim:
»Vi ste poslušali moje nasvete in ste glasovali za konkordat, čeprav vam ta sklep ni bil lahek. Govorili in agitirali so zoper vas in vam grozili tako s cerkvene strani kakor z ulice. Junaško in dostojanstveno ste vzdržali vse te napade. Čestitam vam. S tako krepkimi značaji, kakršni so zdaj zbra ni v tem klubu, je naša stranka pokazala, da je dorasla velikim nalogam in -'a ìahko vodi državno politiko. Boj, ki amo ga te dni vodili, nam je bil vsiljen. Nismo si ga želeli, morali pa smo pobrati rokavico, ki nam je bila vržena.«
V nadaljnih izvajanjih je predsednik vlade kritiziral stališče poslanskega kluba JNS v katerem sta tudi Bogoljub Jcvtič in dr. Auer, od katerih je prvi konkordat oklenil, drugi pa podpisal. »Ako mi konkordat ne bi predložili narodni skupščini, bi nas JNS gotovo obtožila da ne delamo po sporočilu Velikega kralja.«
Dr. Stojadinovič se je toplo zahvalil po_ slancem JRZ, da so glasovali za konkordat in s tem tudi nje.iiu izkazali zaupanja. To zaupanje hoče upravičiti. Nato je nadalje« val:
»Kar mislim glede konkordata takoj storiti je to, da ga ne bom takoj predložil senatu. Med tem časom, ki mi bo na razpolago, pa želim še enkrat poizkusiti da se a srbsko pravoslavno cerkvijo dogovorim. Med nami ni nikogar, absolutno nikogar, najmanj pa bi mogel jaz želeti prepir in boj s srbsko pravoslavno cerkvijo.
Svetemu arhierejskemu saboru sem stavil 30. prejšnjega meseca nekatere predloge. Sveti arhierejski sabor mi je odgovoril 13. t. m. V svojem odgovoru pravi, da zaradi slabosti Nj. svetosti patriarha že po samih cerkvenih kanonih sveti arhierejski sabor sploh ne more zasedati in obvezno sklepati. Zato sabor tudi ne more izpreme. nit- svojega prejšnjega sklepa. Te razloge cv. arhierejskega sabora moramo upošteva, ti. želim počakati, da bo sveti arhierejski sabor mogel obvezno sklepati. Konkordat
je ležal na moji mizi dve leti. Zato more počakati še kakšen mesec. Zdaj, ko imamo vaš sklep in ko nismo pod nobenim pritiskom, kako naj delamo, ne od pravoslavne cerkve ne od pritiska ulice, se to lahko zgodi. Predlagam, da za nekaj časa vprašanje konkordata odložimo z dnevnega reda. Pokazali smo dovolj dobre in čvrste volje, da s konkordatom prederemo, vendar moramo vsi želeti, da se to zgodi v lepšem in pomirljivejšem razpoloženju našega ljudstva«.
Tudi senat odhaja na počitnice
Beograd. 23. julija, p. Senat je imel danes popoldne ob 18. kratko sejo, na kateri je bila končana razprava o predlogu zakona o gospodarskih zadrugah. Zakon je bil v načelu im podrobnostih brez nadaljnje debate soglasno sprejet. Predsednik je nato sporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismenom potom. Kdaj bo prišel na dnevni red zakon o prekrških, še ni znano.
Izključitve Iz JRZ
Beograd, 23. julija- AA Nocoj ob 19. uri ie bila plenarna seja poslanskega kluba JRZ. Predsednik vlade se je s toplomi besedami zahvalil poslancem JRZ za zaupanje, ki so mu ga izkazali z današnjim složnim glasovanjem v narodni skupščini. Plenum kluba je pozdravil z enodušnim ploskanjem izvajanja predsednika kraljevske vlade, ki je v svojem govoru tudi izjavil, da o zakonskem predlogu o konkordatu senat za enkrat ne bo sklepal.
Nato je na predlog predsednika Dragiše Cvetkoviča klub enodušno izklučil iz članstva zaradi krš;tve klubske discipline poslance Bogdana Petroviča* Jalkšo Božiča, Si-mu Budimira. Momčila Sekiča, dr. Bogdana Ercegovca, Stevana Trpkoviča, Jovana Arandjeloviča. Strahinjo Borisavljevi^a, Petra Galogažo, Branka Vasiljeviča* Stojana Krstiča, Dušana Popoviča, Mili voja Stepa* noviča, Petra Staiéeviéa in Todora Mihajfo-viča.
Francoski protest v Berlinu
Nenadno poslabšanje francosko-nemških odnošajev zaradi nemških obdolžitev o pošiljanju francoskih prostovoljcev v Španijo
Pariz, 23. julija, g. Trditve nemškega tiska, dà je iz Francije odšlo v Španijo 800 francoskih prostovoljcev, se na merodaj-nem mestu in v tisku odločno dementira-jo.
Spor med Nemčijo in Francijo, ki je nastal zaradi napadov nemškega tiska proti Franciji vsled dozdevne prekršitve nevtralnosti v španski državljanski vojni, se čim dalje bolj poostruje. Francoski poslanik Francois Poncet v Berlinu je dobil nalog, naj protestira pri nemški vladi zaradi trditve nemškega tiska, da je poslala Francija v Španijo svojo tujsko legijo. Francoska vlada je poslala v Berlin službeni de-manti teh vesti pa ga ni objavil niti nemški službeni tiskovni urad niti ga niso objavili nemški listi. Zato ugotavljajo pariški listi, da je to prvi primer, ko je kaka vlada popolnoma ignorirala službeni de-manti druge vlade. Tudi francosko zunanje ministrstvo vidi v tem izrazito neprt-jateljsko dejanje. Polslužbeni »Petit Pari-sien,x pravi, da onemogoča tako postopanje vsak sporazum v odboru za nevmešavanje, zaradi česar je upanje v kompromis zelo majhno.
»Völkischer Beobachter« tudi v svojem današnjem uvodniku ne upošteva kategoričnega demantija francoske vlade, pač pa ponavlja svoje trditve in pripisuje Franciji celo namen, da hoče izvršiti napad na špansk- Maroko. »Völkischer Beobachter« in »Berliner Tageblatt« sta objavila sporočilo DNB o francoskem demantiju ter pristavljata, da »Francija pobija dejstvo, dočim je pošiljanje francoske tujske legije v Španijo dokazano«.
Berlin, 23. julija. AA. Francoski veleposlanik je popoldne obiskal nemško zunanje ministrstvo in x imenu aveje vlade
odločno protestiral proti lažnivim navedbam narodno socialističnega tiska, češ, da je oddelek francoske tajske legije odpotoval v Španijo. Razen tega je francoski veleposlanik izrazil začudenje, ker so mogli listi razširjati podobne laži, čeprav je francoska vlada objavila o tem uraden in odločen demanti.
Italijanski očitki Parizu in Moskvi
Milan, 23. julija. AA. V svojem današnjem komentarju vprašanja nevmešavanja poudarja. »Corierre della Sera«, da potrjujejo vsi dogodki domnevo, da skušajo v Parizu in Moskvi onemogočati vsak resen sporazum v tej zadevi. Iz Francije in Sovjetske unije pošiljajo še nadalje španskim republikancem prostovoljce in municijo. Francija in Rusija želita s svojimi manevri v Londonu pridobiti čas, da bi čimbolje oskrbeli val enei jsko vlado.
Seja tehničnega pododbora za nevmešavanja
London. 23. julija. AA. Ob 11. dopoldne je imel v zunanjem ministrstvu sejo tehnični pododbor, ki ima nalogo proučiti vprašanje nadzornikov v španskih lukah. Posamezne države so zastopali pomorski atašeji -n tajniki poslaništev.
Obisk romunskega kralja ▼ Bruslju
Bruselj, 23. julija. AA. Rumunski kralj Karal n. bo prispel v ponedeljek ie Londona v Bruselj. Kralj potuje Incognito.
Premirje pri Pekingu
Kitajske čete so se po sklenjenem sporazumu umaknile
Sanghaj, 23. julija, d. Japonski pogoj t dogovoru o premirju, sklenjenem v' Tien-einu, po katerem morajo čete 29. kitajske armi je zapustiti sporno ozemlje pri'Pekingu, so Kitajci Izpolnili, kar priznavajo tudi Japonci sami. Pri odhodu kitajskih čet so nastali na raznih mestih resni incidenti in streljanja, kar pripisujejo predvsem nižjim kitajskim poveljnikom, ki so radikalno protijaponsko razpoloženi. Tudi druga glavna zahteva Japoncev, naj se kaznujejo za napad na japonske čete pri Lukučlaju odgovorni oficirji 29. armije, je bila po večini izpolnjena, kar ugotavljajo na japonski strani z zadovoljstvom. Mnoge višje oficirje, med njimi poveljnika kitajskih čet na mostu Marca Pola, je poveljnik 29. armije general Sunčejuan odstavil. Odstranjevanje protijaponskih elementov iz 29. armije se nadaljuje.	>
Kljub temu zasledujejo v japonskem glavnem stanu v Tiencinu z največjo skrbjo pohod kitajske nacionalne vojske na severno Kitajsko, ki ga je odredil general Cangkajšek. Neglede na začasno ustavitev sovražnosti, pošilja Cangkajšek neprestano nove čete in vojne potrebščine v severno Kitajsko na obrambne postojanke, ki so bile zgrajene v zadnjih tednih.
Zaradi teh vojnih priprav nankinške vlade je včeraj odpotoval višji oficir japonskega generalnega štaba v Tiencinu z letalom v Tokio, da bi podrobno poročal japonski vladi o položaju v severni Kitajski in o nevarnosti vojne, ki grozi od nankinške vlade. Kakor zatrjujejo, bo zahteval od vlade obširna pooblastila za vrhovno poveljstvo v severni Kitajski, da bi moglo v primeru potrebe postopati po lastni presoji ter preprečiti vojski maršala čangkajška nadaljnji pohod v severno Kitajsko. Položaj se zato kljub premirju pri Pekingu presoja slej ko prej kot skrajno resen.
Vsebina tiencinskega dogovora
Tokio, 23. julija. w. Vojno ministrstvo je objavilo besedilo dogovora od 19. julija, ki je bil sklenjen med poveljstvom japonskih posadk v severni Kitajski in med kitajskimi lokalnimi oblastmi. Dogovor obsega tri točke: 1.) Odstranitev vseh oseb- ki motijo kitajsko-iaponske odnošaje. 2.) popolno uničenje komunizma. 3.) ostro nadziranje po-kretov im organizacij, katerih protijaponsko stališče bi moglo povzročiti protjjapon-eko propagando. Nadalje se zahteva odstranitev 37. divizije iz Pekinga in drugih krajev, da se preprečijo novi incidenti. Lokalne oblast; eo poleg tega obljubile kaznovanje vseh, ki so zakrivil; zadnje incidente ter poleg nastopa proti komunistov .tudi razpust nacionalno-kitajske organizacije modrih srajc.
Tokio, 23. julija. Agencija Domej objavlja, da je vojni minister Sugijama izjavil na dopoldanski seji vladè, da poteka uiiik 29. kitajske armije v po poltre m redu in pod nadzorstvom japonski čet, kakor je bilo določeno v lokalnem sporazumu.
Peking, 23. julija. AA. Japonske čete so popoldne utrdile svoje prve črte. Obstoja bojazen, da bodo nastali novi spopadi, ker se kažejo Japonci zelo nezaupljive proti za. držanju 37. kitajske divizije.
Japonski vojaški ataše v Pekingu je sprejel več zastopnikov tujega tiska in jim izjavil, da 37. kitajska divizija nadalje izpraz-njuje področje med Vanpingom in Pekingom, o čemer je bil nedavno sklenjen sporazum. Velika japonska ojačenja . se pošiljajo v severno Kitajsko samo zaradi živahne vojaške delavnosti nankinške vlade v južnem Hope ju.
Tiencin, 23. julija. AA. Pričakovana japonska ojačenja niso prispela včeraj v Tangku. Ker je znano, da so krenila iz Japonske, obstoja možnost, da so bile čete izkrcane v Dajrenu, kjer čakajo na nadaljnji razvoj dogodkov v severni Kitajski.
Japonska javnost
na strani vojske
Tokio, 23. julija. AA. Danes se je pričelo 71. zasedanje parlamenta. V dobro poučenih krogih smatrajo, da bo parlament sprejel resolucijo, ki odobrava vladno politiko glede na zadnje dogodke v severni Kitajski.
Japonski tisk poudarja, da je japonska vlada popolnoma soglasna z vojaškimi oblastmi, da se naj izvede revizija vseh odnošajev med Kitajsko in Japonsko. List »Asaki poudarja, da je japonska vlada poslala v Nanking ugledno osebnost, ki bo vodila pogajanja. Med tem bodo japonske vojaške oblasti v severni Kitajski skrbele, da se bo točno izvrševal lokalni sporazum. Tuji opazovalci in diplomatski krogi ugotavljajo soglasnost med japonskim javnim mnenjem in vojsko. Splošno je prepričanje, da je bil lokalni sporazum v severni Kitajski dosežen v svrho splošne ureditve odnošajev med Tokijem in Nan-kingom.
Posredovanje velesil
London, 23. julija, b. Po posvetovanju, ki sta ga imela včeraj Eden in francoski poslanik Corbin zaradi spora na severnem Kitajskem sta francoska in angleška vlada intervenirali v Washimgtonu, da bi pridobili tudi ameriško vlado za skupno posredovanje za likvidacijo kitajsko-japonskega spora. Verjetno je. da se bo Washington odločil za skupno akcijo navzlic japonskemu odporu proti slehernemu posredovanju.
Dr. Auer o podpisu konkordata
Na četrtkovi seji narodne skupščine je : povzel besedo tudi poslanec JNS dr. Ljudevit Auer. Kakor je znano, je bil dr. Auer minister pravde v prvi Stojadinovičevi vladi. Ker spadajo v to ministrstvo tudi cerkvene zadeve, je šel dr. Auer v imenu vlade v Rim podpisat konkordat. Zaradi tega si je sedaj v poslanskem klubu JNS izposloval proste roke, da glasuje za konkordat, enako kakor tudi posi. Pavle Matica, ki je po poklicu katoliški župnik.
Razumljivo je po vsem tem, da je za govor dr. Auerja vladalo v skupščini veliko zanimanje. Zaradi slabe telefonske zveze smo v včerajšnji številki objavili govor le v kratkem izvlečku. Ker pa bo gotovo zanimalo tudi naše čitatelje, izpopolnjujemo danes svoje včerajšnje poročilo po beograjskem »Vremenu«. Dr. Auer ni govoril o vsebini konkordata, temveč predvsem o okoliščinah, kako je bil sklenjen njegov podpis. Med drugim je rekel:
»Ko sem bil odrejen, da podpišem konkordat v Vatikanu, sem zaprosil predsednika vlade, naj mi dostavi tekst konkor-
data. Zaprosil sem ga tudi, naj skliče sejo ministrskega sveta, da se gg. ministri seznanijo z vsebino konkordata. Jaz sem med tem pripravil prevod konkordata, ker je original sestavljen v francoščini. Na seji sem čital člen za členom v srbohrvaščini, pri nekaterih važnejših členih pa tudi v francoskem originalu.
Na tej seji vlade se o konkordatu ni glasovalo, ker vlada tudi ni imela ničesar sklepati, saj je bil konkordat že izvršeno dejstvo in določen že tudi dan podpisa. Naša naloga je bila samo ta, da se seznanimo z njegovo vsebino.
Jaz sprejemam na sebe svoj del odgovornosti za ta konkordat in samo želim, da bi enako storili odkrito in iskreno vsi, ki so prizadeti. Konkordat nam je bil potreben in kaka sreča bi bila, ako bi se nam posrečilo, skleniti ga že prej. Najbrž bi bile potem mnoge stvari v njem drugačne. Mogel bi o tem še marsikaj reči, toda jaz sem se javil k besedi le zaradi osebnega pojasnila.«
Poročilo beograjske policije o dogodkih povodom prepovedane procesije
Beograd. 23. julija, r. Na včerajšnji seji senata je bilo v odgovor na vprašanje senatorja Tomida prečitano uradno poročilo beograjske policije o dogodkih o priliki prepovedane procesije za zdravje patrijar-ha. PoročHo navaja, da se je v saborni cerkvi zbralo nad 1000 ljudi k molitvam. Navzočih je bilo pet škofov in večje število duhovnikov ter tudi nekaj narodnih poslancev. Molitve so trajale kakih 15 minut. Ko je prišel v ceTkev poslanec dr. Voja Janjič (JRZ), je organizirana kl5ka tn duhovščina začela klicati: Živijo dr. Janjič! Dol Korošec! Dol konkordat! Živijo patrijarh! Dol jezuiti! in slično. Demonstracije so se ponov'le, ko je prota Petrovič obvestil množico, da je procesija prepovedana. Med navzočimi je bila znana levičarska skupina z beograjske univerze. Kmalu nato se je formirala procesija z duhovščino v ornatih in cerkvenim5 zastavami. Procesijo je vodila skupina agresivnih mladeničev ter duhovščina, med katero so bili pomešani poslanci. Orožnik', so čakali procesijo v ulici kralja Petra in se jim je le s težavo posrečilo, da so ločili duhovščino od ostalega občinstva. Pri tem poli-c'ja ni uporabila nobenega orožja razen fizične moči. V trenutku, ko se jim je posrečilo ločiti duhovščino, so ljudje napadli orožnike. Voja Janjič je orožnike tepel s palico. Vsi napori, da se pomirijo razburjen5. poslanci, niso nič zalegli Ko se je procesija z duhovščino in zastavami pomikala dalje, je naletela na drugi kordon, kjer je občinstvo zopet napadlo orožnike. Prav tako pa je tudi duhovščina dejansko napadla orožnike. Kordon se je počasi umikal proti poslopju Narodne banke. Tu je občinstvo ;m duhovščina začela obmetavati orožnike s kamenjem. Masa je hotela za vsako ceno prodreti do Kn«z Mihaj-love ulice, kjer je bilo polno ljudi. Nekaterim ljudem in duhovnikom se je posrečilo prodreti kordon, ostala duhovščina pa se je vračala proti saborni cerkvi. Ves čas so ljudje na vse stran', širili letake z neresnično vsebino. Ko se je ljudstvo vrnilo do saborne cerkve, je duhovščina sporočila, da je škof Simeon šabački ranjen. Policija pa ugotavlja, da orožniki» ki so bili v službi
v tem delu mesta, sploh niso rabil?, niti hladnega, niti strelnega orožja, temveč so uporabili samo svojo telesno moč in z gumijevkami odbijali napade demonstrantov. Varnostni organi so imeli navodila, naj do skrajnih mej ohramjo hladnokrvnost. Ko so orožniki spremili množico do saborne cerkve, se je na orožnišitvo s stolpa vsula ploha kamenja in drugih trdih predmetov in je bilo več orožnikov ranjenih. Škof Simeon, o katerem se je reklo, da je ranjen in celo trdilo, da je ub't, je sam odšel v patrijaršijo. Duhovščina, ki je prišla v Knez Mihajlovo ulico, je pozivala ljudi k demonstracijam. Zato so b'li duhovniki na-prošeni, naj vstopijo v potniški avtomobil in se odpeljejo. Del duhovnikov se je odpeljal v saborno, del pa v savinačko cerkev. Tudi po drugih delih mesta so skušali ljudje demonstrirati, a so bile demonstracije kmalu preprečene. V vseh cerkvah pa so začel5 zvoniti, kar je izzvalo med meščanstvom precejšnje vznemirjenje, ker se tako zvoni le v primeru nevarnosti ali mobilizacije. Ob pol 10. zvečer je bil pozvan pred patrijaršijo rešilni avtomobil, ki je nato škofa Simeona odpeljal v Zivkov'cev sanàtorij. Z avtomobila sta vpila dva duhovnika: Razbojniki in morilci so pobili vladiko! Policijski upravn'k je poslal v sa-natorij višjega uradnika, ki se je prepričal, da so poškodbe škofa Simeona docela lahke. Na obrazu ima Ie dve rdeči lisi, eno na nosu, eno ob desnih sencih. Ne ve. kdo ga je udaril. Ravnatelj sanatorja pa jc trdil, da ima škof zlomljeno nosno kost, ni pa hotel izročiti rentgenske slike. Ker se širijo vesti, da je škofa ranila policija, ugotavlja policijska uprava, da so varnostni organ', odbijali napade samo z gumijevkami. Če bi kdo udariV z gumijevko škofa Simeona, bi bil udarec čisto drugačen, ker je gumijevka težka 1 kg. V tem primeru bi bile poškodbe hujše narave. Poročilo pravi, da je škofa najbrže kdo malo sunil ali pa se je sam udaril s križem, s katerim je mahal na vse strani.
Patriarh je vedno v nezavesti
Beograd, 23. julija, o. Stanje na smrt bolnega poglavarja pravoslavne cerkve Nj. sv. patriarha Varnave je nespremenjeno težko in resno. Bolnik ima še vedno visoko temperaturo in je v nezavesti. Zdravniki so stalno ob njegovi postelji in si prizadevajo, da ga ohranijo pri življenju. Zaradi resnega stanja patriarha so bili vsi člani ar-hierejskega sabora pozvani v Beograd.
Beležke
Mladinske organizacije JNS
Jutri v nedeljo, bodo naslednje skupščine mladinskih organizacij JNS:
V	Krškem; Qb io. dopoldne v prostorih gostilne Franca Vaniča ustanovna skup ščina sreske mladinske organizacije za krški srez.
V	Zagorju: ob 9. dopoldne občni zbor krajevne organizacije JNS v Zagorju in za njim pripravljalni sestanek za ustanovitev mladinske organizacije za litijski srez.
V	Hrastniku: ob 16. popoldne v prostorih gostilne Ferda Roša ustanovna skupščina mladinske organizacije za laški srez.
V	štrigovi pri Ljutomeru: ustanovna skupščina krajevne mladinske organizacije JNS in istočasno določitev kraja in datuma za sklicanje ustanovne skupščine sreske mladinske organizacije za ljutomerski srez.
Vseh zborovanj se bodo udeležili tudi delegati mladinskega banovlnskega odbora JNS iz Ljubljane.
Demokrati in zemljoradniki
Zabeležili smo že, da je prišel v Zagreb in imel daljši sestanek z dr. Mačkom vseuč. prof. dr. Boža Markovič, zaupnik Ljube Davidoviča. »Obzor« zatrjuje, da se je v teh razgovorih pokazalo, da nasprot-stva med demokrati in zemljoradniki glede odnošajev do dr. Mačka nikakor niso tako velika, kakor so nekateri zatrjevali. Po mnenju »Obzora« še niso niti demokrati niti zemljoradniki''rekli zadnje besede, pa bodo najbrž že bližnji dnevi prinesli nove momente v zbližanju med tema dvema skupinama srbijanske opozicije.
Pomen evharističnega kongresa v Dubrovniku
V	nedeljo je bil v Dubrovniku evhan-stiöni kongres za južno Dalmacijo. Zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« zaključuje svoje obširno poročilo z ugotovitvijo, da se je ob tej prilik5 »naš stari Dubrovnik izkazal dostojnega svojih prednikov. Tem so mnogi očitali versko nestrpnost, ker so pazili na katoliški značaj hrvatskih Aten in so šli celo tako daleč, da so ob 8. zvečer ekspedrali iz mesta vse nekato-liike«.. Po mnenju »Hrvatske straže« je ravno zaradi te rigoroznosti Dubrovnik ostal najčistejši hrvatski kraj.
Končno pravi list: »Pomen evharističnega kongresa je tudi v tem, da bo mnoge opozoril na to dejstvo, (da je Dubrovnik najbolj hrvatsko mesto), kar se tako rado pozablja in prcz;ra. Na žalost pozablja to često tudi hrvatska javnost sama. S sedanje manifestacije pa je Dubrovnik sporočil vsemu hrvatskemu narodu: Mi katoliški Hrvati Dubrovnika smo vaši in vi ste naši. Vsi smo eno in z božjo pomočjo se ne bomo nikdar zlomili.«
Odkritje spomenika bratoma Radicema
Poročali smo že, da bodo v nedeljo v rojstnem kraju Stjepana in Antona Radiča, v Trebarjevu pri Sisku, odkrili spomenik tema dvema organizatorjema in voditeljema hrvatskih kmetov. Za svečanost delajo velike priprave, tako da bo, kakor je vsaj soditi po časopisnih poročilih, udeležba zelo ogromna. Prometno ministrstvo je dovolilo za udeležence polovično vožnjo.
Po odkritju spomenika bo veliko javno zborovanje bivše HSS. Kot govorniki so napovedani razni voditelji te stranke. Splošno se pričakuje, da bo odkritju spomenika in javnemu zborovanju prisostvoval tudi dr. Maček. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, bo prišla ob tej priliki v Trebarjevo tudi skupina pristašev »slovenskega kmečkega pokreta« pod vodstvom poslanca dr. Dobo-viška iz Celja.
Kongres akademikov JRZ
»Slovenski jug«, glasilo študentov JRZ, poroča, da je bil v začetku tega meseca v prostorih strankinega glavnega odbora v Beogradu prvi kongres akademikov JRZ z beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze ter s fakultete v Skoplju in v Su-botici. Prisostvovala so mu tudi ministra Djura Jankovič in Dobrivoj Stošovič. V imenu ljubljanskih akademikov JRZ je govoril stud. inž. Božidar Benedik. Izvoljen je bil končno »glavni odbor akademske omladine JRZ«. Slovenski podpredsednik odbora je stud. iur. Vlado Gogala, v odboru pa poleg drugih še Božidar Benedik.
Občinske volitve v ČSR
Letos poteče poslovna doba vsem občinskim odborom na Češkoslovaškem. Med političnimi strankami so se precej časa vršila pogajanja o tem, ali naj se volitve izvršijo na isti dan v vsej državi al: ne. Med prvimi sklepi rekonstruirane vlade dr. Hod-že je bila tudi odločitev, naj se občinske volitve izvedejo v etapah, da se jim na ta način kar najbolj mogoče odvzame stranka rsko-polit'čni značaj. Iz enakega razloga se bodo najbrž tudi volitve v gospodarske zbornice in v socialne zavode, katerim tudi letos poteče mandat, izvedle postopno in ne naenkrat.
Milijonska nemška vojska
Po podatkih francoskih listov šteje nemška vojska danes že nad milijon vojakov in oficirjev. Od tega odpade 700.000 mož na rekrute, ki so izšl! iz splošne vojaške obveznosti. 280.000 je pripadnikov prejšnje poklicne vojske, okrog 50.000 je pod-oficirjev in strokovnjakov pri tehniških odredih vojske. Število oficirjev znaša 36.000, vendar se od meseca do meseca množ5, ker vzgajajo oficirski naraščaj v enoletnih tečajih, v katere se vpisujejo absolventi srednjih šol. Ko se bo oficirski kader zadostno
1>ovečaI, nameravajo povečati tudi števt-o redne vojske, ki pa je že danes najvišje Y Evrop;, ako izvzamemo Sovjetsko Rusijo. I
Srditi boji pred Madridom
Republikanci z uspehom odbijajo silne napade Francove vojske aa madridskem bojišču
Madrid, 23. julija, o. Silni napadi nacionalistov, da M zavzeli izgubljene postojanke na severozapadnem in zapadnem bojišču, se nadaljujejo, vendar pa so bili doslej vsi odbiti z velikimi izgubami za nacionaliste. Republikanci so včeraj popoldne osvojili celo nove nacionalistične postojanke pri kraju Perales. V teku popoldneva so republikanci ponovno izvršili tudi napade na postojanke pred Boadillo del Monte. Sovražnik se je zelo močno upiral ter so se borili celo na nož. Bitka je trajala dve uri in se jc končala neodločeno. Na obeh straneh so imeli ogromne izgube.
Neprestano bombardiranje Madrida
Madrid, 23. julija, br. Od včeraj dalje nacionalisti neprestano bombardirajo Madrid. Cilj obstreljevanja z dalekosežnimi topovi je zlasti središče mesta, ki je že hudo razdejano. Prebivalstvo se je bombardiranju skoraj že odvadilo, ker nacionalisti zaradi ofenzive na baskovski fronti, a pozneje zaradi ofenzive republikanskih čet pred Madridom, niso utegnili obstreljevati prestolnice. Sedaj nameravajo očividno z neprestanim obstreljevanjem mesta skrhati odpor in demoralizirati bra-nitelje. Obstreljevanje je zahtevalo v teku zadnjih dveh dni okrog 50 smrtnih in veliko število ranjenih. V mestu je zaradi obstreljevanja zastal ves promet. Civilno prebivalstvo se mora stalno skrivati v utrjenih zavetiščih. Tudi letalski napadi se vrste drug za drugim, vendar pa je tudi republikansko letalstvo zelo aktivno in uspešno odbija letalske napade, obenem pa samo bombardira nacionalistične postojanke.
Republikansko
vojno poročil*
Saint Jean de Luz, 23. julija. AA. Poročilo valencijske vlade trdi, da so nacionalistični napadi na madridski fronti ostali brez uspeha. Republikanci so zavzeli važno postojanko na višinah v bližini Peralesa. Na aragonskj fronti so republikanci izvedli napad na vas Fuentes del Ebro. V odseku Mahona so republikanci -zaplenili mnogo vojnih potrebščin.
General Franco na madridskem bojišču
Salamanca, 23. julija. AA. General Franco je danes obiskal madridsko bojišče. Vojaki so ga povsod navdušeno pozdravljali.
Z aragonskega bojišča
Salamanca, 23. julija. AA. Današnje nacionalistično vojno poročilo potrjuje, da so nacionalistične čete zavzele na aragonski fronti kraj Criegos in mestece Gvadalviar, kakor tudi ostale važne postojanke v odseku pri Arbaroacinu. Včeraj so nacionalistične čete zavzele tudi kraj Torres.
Teruel, 23. jujija. AA. i4epnblikan«ke čete, ki so poizkušale vnovič zavzeti vas Trama Castillo, so se poslužile raznih prehodov v gorovju in izkoristile meglo, ki je ležala v dolmi. Njihove kolone so prekoračile reko ter prešle v napad južno in za-padno od te vasi. Po enournem boju so uporniki republikanske čete olbili.
Odbiti nacionalistični napadi pri Huesci
Barcelona, 23. julija. AA. Današnje p<v ročilo vrhovnega poveljstva vzhodne armade navaja, da so vse napade sovražnih čet pri Iluesci odbili.
Bombardiranje Barcelone
Barcelona, 23. julija, o. Davi je neznana nacionalistična križarka bombardirata Bar•
celono ter povzročila veliko škodo v raz• nih okrajih mesta.
Nova katalonska armada
Barcelona, 23. julija, b. Tu pričakujejo prihod baskovskega predsednika Aguirre-ja, ki se je te dni posvetoval z valencijsko vlado in obiskal tudi madridska bojišča. 'Razgovaxjal se bo o sedanjem položaju s predsednikom katalonske vlade Com-panysom, ki se je prav te dni vrnil iz Hue-sce, kjer se je razgovarjal z generalom Pozasom, glavnim poveljnikom katalonskih čet na fronti pri Ebru, ki branijo republikanske postojanke od Teruela do Pl-renejev. V vladnih krogih izjavljajo, da je nova katalonska armada Ze tako dobro izvežbana, da je sposobna za vsak odpor. Razpoloženje v Barceloni je precej optimistično-
Gii Robles
Francov zunanji ministe»
Pariz, 23. julija, b. Nekateri francoski listi napovedujejo v svojih komentarjih o razgovorih voditelja španske Katoliške akcije s Francom in njegovem posredovanju v Londonu, da bo Gii Robles bržkone vstopil v novo civilno Francavo vlado in bo v njej prevzel posle Francovega zunanjega ministra. V francoskih krogih mislijo, da si želi Franco s tem imenovanjem pridobiti simpatije katoliškega sveta, zlasti odločilnih katoliških faktorjev, za svojo akcijo v Španiji.
Napad na angleško ladjo
London, 23. julija. AA. Poročilo mornariškega ministrstva navaja, da je včeraj popoldne španska nacionalna vojna ladja »Ai-mirante Cervera« pozvala angleško ladjo »Mac Gregor« s "l-.^OO begunci iz Santarsdra, naj se ustavi. Ker angleška ladja tega ni storila, je španska nacionalna ladja O'lda-la več stTelov, ki so padli v morje v precejšnji oddaljenosti od angleške ladje in so bili torej mišljeni kot svarilo. »Mac Gregrvr* je medtem zapustil teritorialne španske vode in se po?tavil pod varstvo vojne ladje »Camfield«, nakar je mogel pluti dtalje brez vsake ovire. Med špansko nacionalno ladjo »Almirantc ferverà» in angleškimi pomorskimi oblastmi so nato izmenjali znamenja. iz kateri je bilo razvidno, da so bili streli mišljeni kot svarilo, ne pa namenjeni angleški ladji kot taki.
Španski otroci v Italiji
Sevilla, 23. julija. A A- Danes je odpotovalo iz Seville 625 otrok, mladinskega društva Španske falange. Španski otroci potujejo v Italijo na povabilo italijanskih oblast.;. Počitnice bodo prebili po vsej priliki v pristanišču Ostie.
Marconijev pogreb i
Bologna, 23. julija. AA. Dopoldne so posmrtnim ostankom Guglielma Marconija izkazale nepregledne množice zadnje časti. Krsta je prispela v Bologno iz Rima davi ob 7.40. Bolognskemu županu jo je izročil na postaji na izredno svečan načjn in med mnogimi obredi rimski guverner senator Colona. S postaje se je pogrebni sprevod pomikal po glavnih ulicah na Trg sv. Pe* tronie, kjer so bile vse hiše zavite v črno. Italijanskega kralja je zastopal vojvoda Genove, zastopnik vlade je bil minister Bottai, lei so mu sledili mnogi senatorji in poslanci, zastopniki fašistične si ranke in italijanske akademije. Takoj za krsto sta šli Mar conjjeva vdova in hčerka. Na trgu je kardinal Rotta blagoslovil krsto- nakar se je vršila v baziliki svečana služba božja.
Izgnan iz Italije
Kim. 23. julija, b. Italijanska vlada je te dni izgnala iz Italije avstrijskega državljana Franca Kleina ,kl je bil rimski dopisnik čeških »Lidovih NovLn« in švicarskih »Basler Nachrichten«. Klein je odpotoval v ftvico.
Prevoz kosti v Marseilleu umrlih srbskih vojakov
Marseille, 23. julija. AA. Danes so slovesno prepeljali posmrtne ostanke dveh t.j-soč srbskih vojakov umrlih med svetovno vojno v Marseilleu, s srbskega pokopališča v Phrioulu v grobnico v Tiexu. Na belgijskem pomolu so francoske čete izkazale posmrtnim ostankom srbskih vojakov zadnje časti. Kosti srbskih vojakov so prepeljali v novo grobnico s tovornimi avtomobili francoske vojske.
Nova lokarnska nota ?
Pariz 23- julija, b. Tu so se v političnih krogih razširile govorice, da je angleška vlada pretekli petek izročila nemškemu poslaniku v Londonu Ribbentr0pu novo noto o zapadnem paktu. V noti so baje na kratko navedeni vsi dosedanji napori za rešitev tega zapletenega vprašanja, nato pa izjavlja angleška vlada svojo pripravljenost, da nadaljuje že začeta, a prekinjena pogajarnja v tej zadevi. Uraidno vest še ni potrjena.
Tudi Jagoda „izdajalec"?
Moskva 23. julija, b. Ko je bil v aprilu aretiran šef GPU Jagoda, so uradno navajali kot vzrok njegove aretacije njegove številne denarne poneverbe in druge goljufije. Sedaj pa prinašajo »Izvestja« daljši članek o Jagodi in ga označujejo tudi za »izdajalca, ki je hotel GPU prodati sovražnikom ljudstva«. Kdo so ti »sovražniki ljudstva«, list ne navaja.
Mačja nadlega v Carigradu
Carigrad, 23. julija, o. Občinska uprava je odredila uničevanje mačk, ki so se zelo razširile po vsem mestu. Določena je nagrada 5 piastrov za vsako mrtvo ali živo maòkot kj ho iiročeua jn četnemu konjaču.
Dampierre zapusti Beograd ?
Pariz, 23. julija, b. Tukajšnji listi nsper vediujejo velike spremembe v francoski diplomaciji. Tako bo mesto sedanjega finančnega ministra Bon^eta, ki je bil doslej v Washingtonu, zasedel sedanji francoski poslanik v Moskvi Coulondre. Francoskega poslanika v Bruslju La roch ea bo nadomestil sedam ji direktor političnega oddelka v francoskem ziunanjem ministrstvu Bargeton. Zamenjan bo tudi francoski poslanik v Beogradu grof Dampierre, na čigar mesto bo prišel sedanji francoski posla/nik v Kanadi Brugère. Končno bo odpoklican tudi sedanji francoski poslanik pri valencijski vladi Herbette. Njegov naslednik še ni znan.
Namestnik generala Göringa v Zagrebu
Zagreb, 23. julija, o. Danes so prispeli t letalom v Zagreb nemški general Milch, major Poldke in dva nemška inžeaijerja mehanika. Nemško letalo sodeluje pri mednarodni tekmj športnih in turističnih letal, katere oilj je Curih. Kakor znano, je gener ral Milch namestnik generala Göringa, na čigar željo je bil za start določen Beograd. Letalo je že preletelo progo Beograd—Arad —Budimpešta ter je iz Zagreba odletelo v Gradec, odkoder je nadaljevalo pot v Curih. Po kratki zakuski jn po ugotovitvi vremena so. Nemci odleteli proti Gradcu.
Dr. Hodža na oddihu
Praga, 23. julija, o. Min. Predsednik dr. Hodža je odpotoval na svoj poletni oddih.
Turnir v Nauheimu
Nauheim, 23. julija, i. Danes so se nadaljevale prekinjene partije III- kola. Aljehin. kj je že ob prekinitvi stal nekoliko slabše nasproti svetovnemu prvaku Euwe ju. se j® že po šestih potezah udal. Bogoljubov j« prav tako že po nekaj potezah kapituliral nasproti Sämischu.
Stanje po III. kolu: Euwe 2 in pol. Al je. hin 2. Sämisch 1, Bogoljubov pol.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jasno
vreme prevladuje po vsej državi. V zadnjih .24 urah je deževalo le ponekod na jugu in v sredi države. Toplota se je močno dvignila. Najnižja Kruševac 10, najvišja Skoplj® 32 C.
Zemunska vremenska napoved: Jasnd
vreme, toplota bo še narasla v severoza* padnih predelih. Morda kratke krajevne nevihte.	.	.
Zagrebška: Prodiranje islandskega ciklona ho bržkone vpljvalo na razvoj vremena prihodnjih dni. Zato se pričakuje poras* oblačnosti in temperature. Brikooe se bodo ojačili tudi južni vetrovi.
Dunajska: Izpremenljivo, poveSnd zelo oblačno, ponekod dež> temperatura opoldne okoli 2Q P, /
»JUTRO« št. 170
s^SSBSEclt; ynTISfr.
«Sfa
Naši kraji in ljadje
Karel Mavric
vzor narodnega učitelja in delavca na meji Gornja Radgona, 23. julija.
Kakor mnoge njegove tovariše, tudi njemu ni bilo prizanešeno, da ne bi bil deležen izrednih dobrot svojih političnih nasprotnikov ter za svoje zasluge po 23-let-nem vestnem vršenju upraviteljskih poslov razrešen te dolžnosti in uvrščen v vrste onih, v katerih je stal pred 38 leti. O njegovi razrešitvi se je šušljalo že pred dobrim mesecem, ter je o tem vedel razla-
^gaü celo nedolžni otrok sedanjega veljaka žfcr Gornji Radgoni drugim otrokom po onem starem reku: otrok in bedak, resnico posare vsak. Se preden stopa g. Mavrič v po-äkoj, sa katerega je dosegel že pred 3 leti polna leta, mu ni prizanešena strankarska nestrpnost peščice onih, ki ali nočejo priznati ali pa sploh ne poznajo dela velikega .narodnega moža, kakršen je g. Mavrič.
Kot prlešld rojak lz metropole Prlekije Ljutomera je po maturi na učiteljišču 9 Mariboru, katero je napravil leta 1899 naprosil namestitve v prelepi Prlekiji, ka-'fceopo toliko ljubi. Služboval je nato v Ljutomeru, Sv. Jurju ob Sčavnici, Sv. Duhu oa Stari gori, Sčavnici pri Gornji Radgoni Jn slednjič v Gornji Radgoni od 1. septembra 1918 naprej. Upraviteljske posle je vršil ves medvojni čas od leta 1914. naprej do svoje razrešitve meseca julija 1937, torej nad 23 let. Na službovanje v obmejno ^Gornjo Radgono je prišel baš ob onem ča-bu, ko je meja nujno potrebovala narodno Zavednih mož. Ne samo kot vzoren šolnik, temveč kot narodni delavec je na vseh svojih službenih mestih, zlasti kot šolski upravitelj pri sv. Jurju ob Sčavnici med vojno, po vojni pa v Gornji Radgoni storil mnogo več, kakor mu je bila njegova stanovska dolžnost, ker ni delal samo med zidovi šole, kjer ga med vso številno vzgojeno deco diči najlepši spomenik: iskrena hvaležnost in prijeten spomin, temveč mnogo, zelo mnogo tudi izven šole. Zlasti si je s prosveto v šoli in Izven nje pridobil Izredno naklonjenost in zaupanje vsega obmejnega prebivalstva ne glede na politično opredeljenost.
Kot mož, kakršnega je potrebovala ravno miša severna meja, je bil g. Mavrič takoj po prevratu imenovan za gerenta bivše trške občine ter je bil nato pri prvih rednih volitvah leta 1922. izvoljen kot prvi slovenski župan. Tega mesta pa kot državni uradnik ni mogel prevzeti, pač pa je bil ves čas po prevratu član občinske uprave bivše trške občine, kjer si je mnogo prizadeval, da so prišla obsežna posestva in opekarne z vsem premoženjem, ki so bila poprej svojina mestne občine Rad-kersburg, v last sedanje občine Gornje Radgone. V občinskem odboru je deloval ves čas uspešno in nesebično do združitve trške z okoliško občino, katero so izposlo-va.li politični nasprotniki iz svoje strankarske nestrpnosti leta 1936, ko je takore-koč doživel svojo prvo razrešitev. Bil je tudi med soustanovitelji občinske hranilnice, ki je postala važen činitelj na severni državni meji. Tudi tu je uspešno sodeloval do svoje razrešitve meseca maja 1936.
Ob prevratnih dneh je bil član krajevnega in okrajnega narodnega sveta. Ko še meja med sosedno Avstrfjo in Jugoslavijo hi bila določena, je bil predsednik krajevne »Narodne odbrane«, ki je bila ustanovljena. po prevratu za zaščito naših interesov pri določitvi meje. Bil je član konzorcija takrat ustanovljenega prvega obmejnega slovenskega časopisa Murske Straže, ki se je tiskala ob zasedbi mesta Radgone v tiskarni »Semlitsch« in je bila pozneje preseljena v Gornjo Radgono. Gornjeradgon-sko gasilsko četo, ki je bila do prevrata v izrazito nemških rokah, je skupno z znanim gasilskim strokovnjakom in narodnim delavcem, sedaj že pokojnim Augustom Vengustom spravil v slovenske roke ter je bil za gasilske zasluge že 20. marca 1921 soglasno izvoljen za častnega člana čete.
Ves čas po prevratu sodeluje g. Mavrič pri vseh naprednih društvih in človekoljubnih organizacijah, zlasti pri Rdečem križu, CMD, Sokolu in drugih, v kolikor so in še obstojajo. Sokolski starosta je že od leta 1924.
Mož, ki ga naša meja venomer potrebuje, si je pridobil nevenljivih zaslug ter je bil odlikovan dvakrat z redom sv. Save. Ko stopa zdaj kot razrešen šolski upravitelj na prag svojega pokoja, se more le z veseljem ozreti na svojo preteklost; storil je mnogo več, kakor je bil storiti dolžan.
Njegovo uspešno delovanje Je rodilo sad. Ozira se lahko na rodovitno polje, kjer je nekoč bila ledina. Navžije se lahko lepih spominov, na drugi strani pa zabriše razočaranja, ld jih doživlja kot plačilo za svoje plodonosno delo. Njegov nesebični, požrtvovalni ln uspešni trud na naši kraj-ni severni državni meji bo poznim rodovom trajen spomenik na braniku Slovenskih goric. Vsi oni, ki vedó ceniti veliko delo narodnih mož, kakršen je ravno g. Karol Mavrič, izrekajo razrešenemu šolskemu upravitelju vse priznanje in spoštovanje.
Lepe sanje o bodočem Tržiču
Toda kruta je realnost: odkod denar ?
Tržič, 23. julija.
25adnja redna občinska seja je bila prav kratka, še najdaljše je bilo predsednikovo poročilo. Poročal je, da so proračuni za adaptacijo občinskega doma gotovi in da bodo znašali stroški za obnovo in prezidavo po načrtih in proračunih 1,417.754 din. Od posojila v znesku poldrugega milijona je ostalo še 520.000 din, treba bo torej še skoraj cel milijon dinarjev, da se bodo mogla dela izvršiti. Odbor je pooblastil občinsko upravo, da najde sredstva in vire in potem določi rok in način razpisa.
Lastninska pravica na posestvu pok. Nikolaja Theuerschuha (odnosno dve tretjini tega posestva še ni prepisana na občino, ker še ni dovoljenja za posojilo od ministrstva financ. Športni prostor poleg Sokolskega doma je dala tvrdka Gassner & Glanzmann občini v najem proti priznalni-ni letnih deset din. Uprava se je tvrdki pismeno zahvalila, prostor pa je dala v upravo Športnemu klubu »Ljubelj«, ki bo skrbel zanj in skušal najti sredstva za kritje vzdrževalnih stroškov. Zato pa prepusti klub v primeru razpusta ali razida občini vse svoje aktivno premoženje. Kdo bo plačal v tem primeru klubove dolgove, pa v dogovoru menda ni določeno.
Občinska uprava je pod nadzorstvom sreskega šumarskega referenta inž. Krauta pregledala pretekle dni vse občinske gozdove. Iz referentovega strokovnega poročila izhaja, da uprava ne more računati na kake večje dohodke iz gozdnega gospodarstva. Poročilo o pregledu knjig in blagajne pravi, da so bile 1. julija plačane vse zapadle anuitete v znesku 163.344 din.
Občinski odbor je izglasoval dovoljenje za instalacijo vodo\toda Francu Srameku do preklica, dovoljenje dr. Ahačiču in Franu Zaplotniku za vpeljavo vodovoda,
določil je za nadzornika vodovodnih določb, odbornika Andreja Markiča in Henrika Snoja ter potrdil krajevno potrebo nove gostilne za Antona Jelenca na Glavnem trgu št. 19. V tajni seji je dovolil nekaj podpor in sprejem siromakov kar v občinsko ubožnico, nakar je bila seja zaključena.
Od cele seje je bilo za nas Tržičanne edino zanimivo predsednikovo poročilo. Zagi-balo nas je v prelestne sanje o bodočem napredku našega lepega gorskega mesteca. Imeli bomo rotovž, ki bo gotovo najdražji v vsej dravski banovini, saj bo stal skoro tri milijone dinarjev, imeli bomo stavbišče za osnovno šolo, kamor ne bo treba napeljevati vodovoda, ker bomo lahko vodo črpali kar iz močvirja, ki se razprostira po njem; pa tudi sence bo dovolj, saj solnce skoraj polovico leta nanj ne posije. Imeli bomo milijonske dolgove, pa večstoodstotne občinske doklade, takse in naklade, da bomo od samega napredka kar vriskali. Vse to se nam obeta že po polletni vladi sedanje večine; V kakšne bajne višine se bo povzpel Tržič po triletni zakoniti dobi, si kar ne moremo predstavljati.
Znesek 520.000 din, ki je ostal od posojila poldrugega milijona dinarjev, najetega za občinski dom, se nam zdi malo prenizek. Hiša Maly je stala 800.000 din, za načrte se je plačalo menda 50.000 din, ostanek 130.000 din pa gotovo ni stal prepis in pogodba? Stvar nadzorne oblasti bo, da ugotovi, kam je šel ta denar. Pa ne, da bi bili plačali z njim zapadle anuitete?
Zanimivo je slednjič, da se ni udeležil seje blagajnik g. Rudolf Femic, čeprav je bilo na dnevnem redu poročilo o pregledu blagajne. Mar hoče zapustiti barko, ker sluti polom?
Naši skavti taborijo v Mednem
g	s
Lesene kolibice, pokrite s platnom
Medno, 23. julija
Naš najmlajši Steg skavtov Ljubljana III. je priredil že poldrugi mesec po ustanovitvi svoje prvo taborenje. Sicer pa nismo šli daleč iz Ljubljane» kajti odzvati smo ee morali pozjvu Dravske skavtske župe. ki je priredila 3kupno župno taborenje vseh slovenskih skavtov v Mednem pod Šmarno goro. Na idiličnih, kakor nalašč za taborenje pripravljenih jasah, eo si uredili tabore stegi iz Maribora- Celja, Zidanega mer sta, Domžal, Kamnika, Ljtlije» Kranja in dva iz Ljubljane: Zmajev steg in Ljubljana III. Posamezni skavti pa so prišli tudi iz Črne pri Prevaljah, Tržiča itd. Zupno taborenje je trajalo od 5- do 18. julija. Večina skavtov je potem odšla na taborenja v druge kraje, nekateri» med drugimi tudi mi» pa smo ostali kar (naprej na istih prostorih.
Naš steg tabori na najlepši jasi daleč na Okrog. Popolnoma je zaprta- obdana od gostega grmovja in drevja, za hrbtom pa ima celo mal gozdiček. Po starih tradicijah, ki so se v novem stegu obnovile, smo sj postavili namesto običajnih taborov lesene koče, ki so sicer pokrite s platneno streho, a so silno romantične in za taborenje nad vse pripravne. V teh kočah so pol metra visoke postelje 6 elamnjačami. tako da je glede stanovanjske higiene najbolje preskrb ljeno. Tudi taborna prehrana je na_ novo preurejena. Načelo skavtske vzgoje je» da se taboreči upravljajo popolnoma sami- torej da tudi kuhajo sami. Po dosedanjih izkušnjah pa se to ni obneslo niti higien-
sko, niti vzgojno, niti gospodarsko- Mladi, čeprav precej izurjeni skavti, ne znajo smotrno izrabiti surovine, često jedi za*a-di mladinske vihravosti pokvarijo in nimajo nikogar, ki bi jim v dolgih tednih tatore-nja strokovno svetoval in jih praktično poučeval v kuhanju. Zaradi tega smo v našem stegu mnenja» da zadostuje, če sj mia-di skavti ikuhajo svojo hrano na izletih popolnoma samostojno, na taborenju pa le pod strokovnim vodstvom. Na našem letošnjem taborenju vodi k uh-j njo marljiva članica stegovega sveta, ki ie v tem seveda doprinesla precejšnjo žrtev. V zadoščenj3 pai j.i bo veliko zadovoljstvo taooreč>h in vnema mlad'h skavtov- k>i se po njenih navodilih vadijo v tabornem kuhanju, ki je v marsičem zelo različno od Kuhanja na domačem 'štedilniku.
Naši jedilniki so za taborenje posebnost zase. Zjutraj je običajni kakao — taborna porciia je najmanj pol Ij-tra — zvečer je pa bela kava (žitna) s kruhom ali s polento, ki jo brez izjeme prav radi jemo. Opoldne so vedno 2 do tri jed'. Evo naša kosila: V nedeljo faširani zrezki» pražen krompir In stročji fižol v salati» v ponedeljek gu-laž s polento, v torek lisičke s krompirjem in testenine, v sredo ješprenček s prekajeno svinjino in fižol v salati, v četrtek fižolova juha s testeninami in omleti, v petek mlečni riž in češpljev kompot, v soboto rižot itn stročjj fižol, v nedelio goveja juha, meso» krompir, stročji fižol in — torta- Taborovodjj so namreč prinesli za god tr; torte, pa smo jih po stari tabor-
Skavtska družini ca, zbrana ob tabornem ognju
ni navadi razdelili med \*e taboreče. Tak je torej naš povprečni jedilnik, ki sj ga lahko privoščimo za dnevni prispevek po 8 din na osebo. Običajni dnevni prispevek po 10 din smo namreč tudi znižali.
Dnevni red je kakor na vseh taborih, zato ga ne bom posebej navajal. Vsaka minuta je izrabljena za razne vaje ali za igre. Posebno pažnjo polagamo na snaž-nost telesa, šotorov in okolice. Vsak dan je po večkrat pregled, od časa do časa pa poiščemo vse umazano perilo po nahrbtnikih Jn ga skupno operemo in če je treba tudi zakrpamo, kajti vaje v pranju in krpanju tudi spadajo v taborni delovni spored. Razume se- da tudi drugih skavtskjh znanosti ne zanemarjamo. Izpite naši skavti pridno polagajo. Med drugim se vadijo
tudi v molčanju — zahteva se glasi: 10 ur nepretrganega in popolnega molka. Moram pa javiti» da je ta molk preizkušalo že mnogo taborečih, prestalo pa ga je silnp malo.
Na taborenje 6mo prišli 3. julija, končano pa bo predvidoma 26. julija- Upamo, da nam bo vsem ostal tabor v najlepšem spominu, kakor se ga bodo radi spominjali tudi številni obiskovalci, ki se ne morejo načuditi, da nas slabo vreme prav nič ne moti. Po počjtnicah se bomo osveženi in spo oiti pridno nanovo lotili dela v šoli» po službah in v organizaciji. In čeravno bo vsakdo opravljal svoje delo- ki mu je v življenju odkazano, nas to tabor trdno vezal v neločljivo skavtsko celoto.	M. Zor
šentpetrska cerkev in naš framazonski tisk
Včerajšnji »Slovenec« je objavil članek, pod tem naslovom, da je dobil človek prvi hip vtis, kakor da so se razen šentpetr-skih župljanov izjavili proti obnovi župne cerkve tudi njegovi beograjski zavezniki in prijatelji, med katerimi je, kakor znano* mnogo uglednih framazonov. Tudi v Ljubljani jih je nekaj in tudi med temi so »Slo-venčevi« prijatelji. A ko smo članek prebrali, smo razvideli, da je samo polemika z našimi članki, ki smo jih zadnji čas objavili na željo prizadetih župljanov.
»Prepričani smo,k piše »Slovenec«, da bo pretežna večina posestnikov davek za obnovo cerkve sv. Petra rada plačevala, da se zadeva te obnove vendar enkrat končno uredi v splošno zadovoljstvo, v kras našega mesta in v ponos fare... »Jutro« opozarja na zgled pokojnega župnika Malen-ška, ki je cerkev popravil skoraj izključno s svojimi sredstvi, za kar si je treba pokojnega gospoda gotovo spominjati z globoko hvaležnostjo. Toda vsakdo bo priznal, da so to redki in izjemni primeri, ki jih sedaj ne gre postavljati za pravilo... Tudi edinega gozda, ki ga ima šentpetrska župnija, in trnovske • parcele, ne kaže odprodaja-ti...«
Na koncu nam je »Slovenec« v nasprotju z oklicem cerkvenega predstojništva izdal skrivnost, da bodo morali katoliški posestniki v šentpetrski fari plačevati davek za obnovo cerkve polnih 10 let.
Traverza na nogo, s pohištvom na cesto
Ljubljana, 23. julija
Menda bo res, kar pripovedujejo optimisti med gospodarskimi teoretiki in 6tati-stičarji, da se kriza pomalem obrača na bolje. Stavbeno gibanje- je to sezono razmeroma živahno, tovarne so najbrž začele dobivati spet več naročil in v mestu opažamo poživi jen dotok delavcev z dežele. V splošnem pa vendarle ni videti, da bi se bil standard in kultura človeškega življenja kaj izboljšala, ker nekaj več gospodarskega prometa še ne more imeti uspešnega učinka na te reči. Mnogo krivde za to bo pač na dejstvu, da imajo ljudje vse premalo 6 m isla za človeško dostojanstvo svojega soseda in da je vobče vse preveč r,edka prava dobrota srca.
Ob železni palici, ki je ostala po starem razpadlem dežniku, z nogo, povito v beie povoje vrhu raz-paranega čevlja, je v naše uredništvo prišepab starejši možak in nas prosil, naj damo njegovo zadevo v liste: Pred dobrim mesecem je prišel z ženo od-nekoi s Štajerskega v Ljubljano, ker so mu obljubili, da bo dobil delo v tovarni. Nekje pod Golovcem si je poiskal skromno stanovanjce: majhna sobica v bivšem hlevu, V6a črna in zamazana, da skorajda ni primerna za človeško bivališč?. Gospodar je bil videti razumen in dober. Ko mu je delavec povedal, da zdaj še nima denarja za najemnino, a da bo kmalu nastopil službo, je prijazno izjavil, da bo že počakal do prve izplačane mezde. Dne 28. junija je mož nastopil delo. a imel je smolo od vse-
ga poč e tka. Dne 2. julija mu ie traverza padla na nogo, mu razmesarila palec, da so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnico. Tam so mu uredili rano in ga poslali domov, da ostane v oskrbi zdravnika bolniške blagajne. Naročili so mu še, da mora ležati, če hoče, da bo lahko kmalu spet šel na delo. A kar je hujše od rane bolelo moža, je bila skrb, kako bo zdaj hišnemu gospodarju poravnal račun.
Bolniška blagajna mu je ob konc.u prvega tedna izplačala 130 din. Bilo je pač komaj toliko, da sta z ženo krila izdatke za hrano. Ona je hodila delat po hišah, a tudi njej ni bila 6reča naklonjena, kakor tako pogostokrat ni naklonjena polobnim malim ljudem. Najprej je pomagala v kuhinji v neki gostilni, a zaman je prosila, da bi ji izplačali zaslužek. Ko se je nabralo 200 din in ni bilo videti nobenega znamenja, da ji nameravajo plačati, je pustila vse skupaj in šla. Ko je mož prinesel prvi prispevek bolniške blagajne domov, je bilo v gospodinjstvu že zdavnaj preveč lukenj, da bi se dale s tistimi dinarčki do kraja zamašiti. Poprosil je hišnega gospodarja, naj z najemnino še malo potrpi, da bo okreval in bo spet lahko delal, ali pa žena odkod prinese denar. Toda gospodar se je razburil nad človekom, zahteval, da najemnino takoj poravna in mu je odpovedal kvartir. Delavec ga je zaman rotil, naj vsaj toliko počaka. da bo noga spet dobra in da bo lahko znosil iz hiše svoj baliž. Toda vse prošnja so ostale zaman, na koncu je prišla se sodna odpoved in prav v nedelio se mor-* mož izseliti. Medtem pa se je solnce siromaku Le od daleč narahlo posmejalo, žena je nekje zaslužila pet kovačev, pa st,a spravila toliko skupaj, da lahko poravnatn najemnino. Toda gospodar ni maral ničesar več slišati o tem. Mimogrede sta sw ?e nekaj sporekla v veži. be?r-'a >'e ^ala besedo in gospodar je delavca udaril. To pa se je zdelo možu malo več ko dovolj in obupan nam je tožil v uredništvu;
— Tako vendar ne more iti naprej, kam pa bo svet prišel na ta način? Ubogi ljudje delajo, pa ne dobijo denarja za svoje žulje. bogati pa se požvižgajo na vse skupaj in jih mečejo ven. Kam pa naj grem zdaj s takšnole nogo, kako pa naj opravim svojo selitev?
Tako je mesto sprejelo delavca, ki je z drugega konca svoje domovine prišel vanj, da bi delal od zore do mraka in da bi bil deležen vsaj tolikšne sreče, da bi smel nekje'v miru zaceliti svojo rano, kadar mu traverza pade na nogo.
LEPOTA
»Ali je Angelca še zmerom tako lepa, kakor je bila pred petimi leti?«
»Da, skoraj prav tako. Samo zdaj potrebuje za to dosti več časa.
VOLITVE
Volilna borba v Čikagu. Brivec vpraša med britjem svojega gosta: »Pri kateri stranki pa ste, gospod?« »Pri vaši, gospod, pri vaši.« »Kako pa morete vedeti, katera stranka je moja?«
»Saj ne vem. Samo to vidim, da imate britev v roki.«
Dr. Fr. llešič:
Iz mojega Mostara
Da, iz mojega! Mostar, hercegovinsko mesto ob šumni Neretvi, je moj; moj je že zato, ker je jugoslovenski. Moj je pa Mostar še posebe tud; zato. ker sem v njem delal; kjer delam, tam se mi gradi dom; kjer sem delal, tja se Tad vračam.
Letos sem bil odposlanec g. ministra prosvete na maturi na realni gimnaziji v Mostaru. Delal sem torej tam in zato se sedaj, v tem članku, rad vračam tja.
Vsi, ki so se vozili skozi Mostar proti Dubrovn;ku (in takih naših ljudi ni malo), so gotovo z zanimanjem gledali na mesto, ki se je tako slikovito položilo ob šumni Neretvi prav tam, kjer se široko odpira kotlina proti jugu... Šteli so minerete, ki jih je prav mnogo, opazil? so tam onstran reke na obronku sive gore široko pravoslavno katedralo, tik ob železnici na desni obali reke pa ostrejši stolp katoliške cerkve. Tukaj, ob železnici, blizu kolodvora, stoji tudi lepo poslopje gimnazije, sezidano v arabske mslogu; nerodno je, da je šola tako izpostavljena kolodvorskemu hrupu in da mora vaška mladina v šolo hod:ti čez železniški tir. Ali Avstrija je v okupiranih deželah postavljala take materielne znake svojega kulturnega delovamja rada na taka vidna prometna mesta, da so jih tuji potniki mogli opaziti.
Skoro na tri enake dele se po veroizpovedi dele Mostarci, na pravoslavne, katolike in muslimane (blagohotni čitatelj jih lahko našteva tudi v drugačnem redu). Prav tak je odnošaj števila mladine na gimnaziji. (Letos je na maturi relativna večina bila muslimanska.)
Težke so take razmere, mi pove kdo! Kako bo na taiki šoli z enakopravnostjo? Kako s pravičnostjo?
Nekega večera me je pri večerji v restavraciji ogovoril gospod. Rekel mi je (to ni bilo nič novega za mene), da je gimnazija na glasu zelo strogega zavoda, da mladina beži od nje (v Sinj baje, sem slišal na gimnaziji sami). Kaj je temu vzrok? Rekel je, da se profesorji bijejo med seboj (da torej ne samo protežirajo »svoje,« nego kruto mečejo »druge«). Pripomnil sem: »To bi bilo potem v smislu poljskega izreka: »Ti biješ mojega ž:da, jaz pa bom bil Tvojega« — vzajemno uničevanje!«
Hvala Bogu, mogel sem reči gospodu, da se vara. ko trdi take reči. Na zavodu takega vzajemnega uničevanja ni, ker ni — federacije. Vodja zavoda bi ne samo za-brandl, nego bi enostavno preprečil vsak poizkus, kJ bi meril v tako negacijo. On je namreč čist in odločen Jugosloven, ki mu je enak vsak dijak, pa naj je katolilk, pravoslaven ali musliman, pa naj se zove Srb ali Hrvat... Direktor je pač odličen Sokol.
Mostar je Jugoslavija v malem... Mo-starska gimnazija je Jugoslavija v malem.
Razgovor z onim gospodom mi ie posebno ž4vo pokazal, kam bi prišli v Jugoslaviji, če bi se vsi vdajali plemonstvu: vzajemno bi se uničevali. Samo Jugosloven kot »direktor« jo more voditi, na srečo vseh...
Kot ministrov odposlanec sem prejel pismo. ki se je v njem neki Mostarec v imenu staršev hudo pritoževal, kako se ta in ta deca v šoli s te in te stran? preganja. To pismo mi je bilo samo dokaz, da nekateri ljudje trpe na onem. čemur pravi Nemec: Verfolgunigswahnsinn. Taka politična slabost muči v Jugoslaviji tudi cela »plemena«. —
Kakšna tri leta. menda od 1932 do 1935, je na mostarski gimnaviji poučeval g. Ivan Dolenc, sedaj banov'nski šolski inšpektor v Ljubljani. Poznam g. Dolenca iz davnih let; imel sem pred leti priliko, spoznati ga tudi kot dobrega učitelja. Kot učitelj je bil na glasu tudi v Mositaru in Mostarci so se lepo poslovili od njega, ko je 1. 1935. zapuščal njihovo mesto. To sem slišal v Mostaru, a slišal sem še nekaj, nekaj, kar je za mene bilo nezasiišano, ne-čuveno: g. Ivan Dolenc je bil v Mostaru vnet Sokol; udeleževal se je v odlični meri sokolskega življenja ter je na šoli sami prevzemal sokolske naloge. V Ljubljani g. Dolenc pač nikoli ni bil v sokolskih vrstah.
Žal mi je, da moram g. 'inšpektorja pozivati, naj nam pojasni to razliko.
Kdor stoji v prosvetnem življenju tako visoko kakor g. Dolenc, se ne sme izpo-
stavljati sumnji, da ima pripravljeni dve zastavi, eno pravo in eno lažno, da potem nosi eno a!; drugo, kakor so pač »razmere«.
Če ne g. Dolenc sam, pa poreko gotovo oni. ki ga bodo branili, češ. ne maramo Sokola v dravski banovini, drugače pa je s Sokolom v drug:h delih države. Ne morem sprejeti te obrambe; zakaj, kar je na Sokolu za cerkvene kroge glavni kamen spotike, so sokoilska načela, a ta so v vsej Jugoslaviji ista; ista so torej v Mostaru kakor v Ljubljani. Kdor se jim prot'vi v Ljubljani, jih ne more odobravati v Mostaru. Res je tudi, da ima Sokol v Mostaru protivnike baš v onih krogih, ki odgovarjajo slovenskim nasprotnikom Sokola Zelo resen in zelo delaven mostarski sokolski delavec, k: natančno pozna vso okolico mostarsko. vse vasi mostarskega sre-za (in ki je katolik), mi je rekel, da je s Sokolom lahko v vzhodnem, pravoslavnem in muslimanskem delu sreza, da pa je sokolsko delo onemogočeno v zapadnem, bolj katoliškem delu sreza, zato ker mu tukaj nasprotujejo katoliški župniki.
Gospod Dolenc je prepešačil ves mostarski okraj, proučil nedvomno natanko tud® njegov katoliški del — in vendar je kot mostarski profesor sokolovail! Bila so to pač leta 1932 — 1035...
Na mostarski gimnaziji skoro ni kmet-skih otrok; morda jih je 1%. Direktor vodi statistiko o tem. »Kako to. da prihaja tako malo otrok iz vosi?« sem vprašal.
»Pazili smo,« mi je odgovoril g. direktor, »na to, da bi se pri sprejemnih izpitih v gimnazijo sprejemal1 kmetski otroci, če kažejo nadarjenost, pa če tudi konkretno znanje ni bogvé kakšno. Ali ne gre; otroci iz vaških šol ne znajo niti citati, niti pisati, ne latinice, ne cirilice.« Šole so po vaseh večinoma enorazrednice. ali pa jih sploh.ni. Na Podveležju, visoki ravnini vzhodno nad Mostarom, je sedem muslimanskih vasi, 2000 ljudi, brez vode. brez šole (letos bodo začeli zidati prvo šolo). O zapuščenosti in bedi tega kraja čitaj razpravo, ki je je v »Glasniku jugoslov. prof. društva« (juli — avgust 1937) napisal profesor mostarske gimnazije g. Tvrdko Kanaet, Sokol, ki je ves vdan delu za preprosto ljudstvo mostarskega okrožja in ki natanko pozna njega vasi in z-'vljenje v njih.
Na Slovenskem in drugje v severnejših delih Jugoslavije često govore kulturni ba-hači, to se pravi, nekulturni ljudje: »Mi imamo kulturo ,mi imamo večje potrebe, nam se mora dati!« Meni pa je. ko sem videl razmere ob Mostaru, ogorčeno srce govorilo drugače, o pozabljeni ljubezni do bližnjega.
Kdor je Jugosloven, ta zna dobro razločevati upravičeno skrb za sebe od grdega egoizma, ne prezre Ljubljane, a misli tudi na Mostar... Ljubi Mostar kakor Ljubljano. Tako se glasi v naši praksi velika sveto-p;semska resnica: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
Jadranski pokal*	Vstopnice se ie dobe S
JSK Victoria - SK Ilirija
Drevi ob 20.30 v kopališču Ilirije.	*
3
Domače vesti
*	Naš poziv dijakom in šolnikom ter
sploh lastnikom nekdanjih in sedanjih dijaških listov ima tako elab odziv, da moramo ponoviti svojo prošnjo, naj nam brez odlašanja pošljejo najrazličnejše pisane, tiskane in drugače razmnožene dijaške liste. Med temi zanimivimi publikacijami je morda tudi več takih, ki bi jih direktor drž. studijske knjižnice g. dr. Janko Šlebinger sprejel v svojo »Bibliografijo slovenskih časnikov in časopisov«, ki izide že 1. septembra ob otvoritvi razstave slovenskega novinarstva na ljubljanskem velesejmu. Ker je pa tako za tisk tega velevažnega dela, kakor za ureditev razstave že skrajni čas, spet prosimo lastnike, naj navzlic počitnicam pregledajo knjižnice in predale ter nam posodijo potrebno gradivo in s tem stopijo v krog sodelavcev razstave, ki naj bo v resnici mogočna manifestacija vseh slojev našega naroda za našo kulturo. Pripravljalni odl>or razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejem.
*	Anina slavnost v Rogaški Slatini. Tudi letošnja sezona v Rogaški Slatini je polna gostov iz vseh krajev in bogata na raznovrstnih umetniških prireditvah in zabavah. Višek vsakoletne sezone je pa Anina slavnost s tradicionalnim reprezentativnim Aninim plesom in izbiro Anine kraljice, ki bo v nedeljo 25. t. m. Pri slavnostni akademiji sodelujejo: operni pevec dr. M. Adrian z Dunaja, plesni par Heddy in Ja-cky Pečnik, koncertni pianist Oto Von-draček in zdraviliški orkester pod vodstvom kapelnika A. Neffata, kakor tudi jazz-band pod vodstvom Bojana Adamiča. Slavnostna iluminacija zdravilišča bo zaključila 26. t. m. zvečer to lepo prireditev.
Lutz peči	najizdatnejše.
*	Smrt tržaškega rodoljuba Martina Grgiča. Umrl je pred 14 dnevi v Padričah pri Trstu znani slovenski rodoljub Martin Grgič. Dosegel je visoko starost 93 let. Njegova gostilna je bila znana daleč naokoli in pok. Martin priljubljena osebnost. Služil je kot narednik še pod tržaškim ekoličanskim bataljonom, ki so ga zafrku-joče imenovali »bakoli«. Bil je nekoč voljen tudi v tržaški mestni svet. Ko so se začeli domačini potegovati za zidavo svoje nove cerkve sv. Cirila in Metoda, kot podružnice bazovske fare, je bil leta 1898. pok. Martin Grgič med prvimi, ki je podpiral to akcijo, nabiral prispevke in organiziral vse potrebno za zidavo in opremo cerkve. Padričani so hoteli imeti za svoja patrona edinole sv. Cirila in Metoda in je bil znani tržaški rodoljub Alojzij Gor-jup s Proseka, ki je podaril tej cerkvi ta dva svetnika, ki se še danes spoštujeta v padričanski cerkvi. Da je bila vas najbolj narodno zavedna v tržaški okolici, gre zasluga predvsem tudi pok. Martinu, ki je ostal do svoje smrti zvesta in trdna slovenska skala. Naj v miru počiva!
Kopalci, turisti
in športniki S
Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tyrševa cesta.
*	Smrt zaslužnega koroškega Slovenca.
V št. Janžu v Rožu je umrl značajni narodni borec, posestnik Matevž Krasnik, znan daleč na okrog pod imenom Bvatni-kov oče. Učakal je starost 67 let in v svojem življenju je bil deležen vsega trpljenja našega naroda na Koroškem. Do svoje smrti je županoval v Svetni vasi in sicer nad 13 let. Pri zadnjih volitvah leta 1932 ga je zaupanje občanov izvolilo s takšno večino, da ga tudi mnogotera prizadevanja nasprotnikov niso mogla izriniti. Velike zasluge za Spodnji Rož si je pridobil kot dolgoletni načelnik posojilnice v št. Janžu. Poskrbel pa je tudi za bodočnost: Vzgojil je rod, ki bo hodil po njegovih potih in živel po njegovih zgledih.
*	Vprašajte vašega zdravnika, — tudi on Vam bo priporočal redno uživanje domače povsem naravne »KOSTRIVNIŠKE« mineralne vode.
*	Kočevski Dijaški dom sprejema gojence kot običajno.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3^-4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo!
Ogl reg. S. br. 15.485/35.
*	Jahta bivšega egfptskega kralja čaka pred Rabom na neke visoke goste. Tudi Rab je dobil svojo atrakcijo. Oni dan je doplula pred otok ogromna prekrasna jahta, kakršne še ni bilo na našem morju. Ime jahte je »Nimet Allah« (Božji dar). Njen lastnik je bivši egiptski kralj Fuad, princ Abas Hilmi, ki je abdiciral v korist svojega nečaka in se potem napotil v širni svet na dolgotrajno potovanje. Po Rabu se govori, da čaka jahta na neke visoke goste, med katerimi naj bi bil tudi vojvoda Windsorski. Posadko krasne jahte tvori 33 mož, ka so zastopniki osmih različnih narodnosti. Med njimi je tudi nekaj naših rojakov. Pravijo, da je kapetan jahte iz Kanade, a dopisnik zagrebških »Novosti« je mogel z njim govoriti tudi v srbohrvaščini. Od kapitana je novinar izvedel, da bivšega kralja sploh ni na ladji, ker je v Karlovih Varih, je pa na ladji njegova soproga. Zakaj jahta čaka in kako dolgo bo še čakala, pa nI povedal.
*	Počitniški tečaj in učiteljska kolonija se selita z Raba v Crikvenico. Zaradi nenadnih tehničnih zaprek se preseli tečaj ročnih del in umetne obrti v Crikvenico, kjer bo trajal od 30. julija do 21. avgusta. Pogoji ostanejo isti. Taksa za materija! pouk in postrežbo je 350 din, za stanovanje v šoli, hrano v gostilni, za kopanje in za kopališko takso pa se plača 30 din dnevno. S seboj je treba vzeti odejo, rjuho in vzglavnik. Prijave s takso sprejema do 26. julija vodja kolonije in tečaja Marijan Mar-kovac, Zagreb. Srebrnjak 19.
*	Zamude vlakov na progi Zagreb—Split. Turistična zveza v Splitu je ministrstvu za trgovino, prometnemu ministrstvu in železniški direkciji v Zagrebu poslala spomenico, s katero zahteva, naj bi se v interesu turizma odpravile pogoste velike zamude vlakov na progi Zagreb—Split. Vsak dan imajo vlaki iz Zagreba zamude od 40 minut pa tudi do 2. ur. Predstavniki splitske turistične zveze bodo tudi na konferenci, ki bo 4. avgusta v Zagrebu razpravljala o novem voznem redu, govorili o tem velikem nedostatku.
Najkoristnejše	Lutz-peSi.
Tovarna, Ljubljana, VII, tel. 32-52.
*	Prebivalstvo otoka Hvara še vedno vznemirjajo potresni sunki. Prebivalci Jelše, Vrisnika, Plitva in Vrboske so še vedno v velikem strahu zaradi potresnih sunkov in grmenja, ki se sliši izpod zemlje. Mnogo ljudi prenočuje na prostem. Potresni sunki so najmočnejši v Jelši in Vrboski. Vzroke teh potresov je zdaj obširno razložil znani znanstvenik prof. Girometta iz Splita. Navedel je, da se zemlja trese in na mnogih mestih tudi ruši zaradi tega, ker se rušijo stene velikih podzemskih rovov, skozi katere so nekdaj tekle reke. Potresi so lokalnega značaja, omejeni le na področje podzemskih rovov. Prof. Girometta je obhodil vse kraje, kjer so v zadnjih dneh občutili ali pa še občutijo potresne sunke. Starejši ljudje na Hvaru vedo povedati, da so bili taki potresi tudi pred 50 leti.
*	človek in konj zaslužita v dveh dneh 3 dinarje. Nikjer ni človeška delovna moč tako poceni kakor v črni gori. Za primer naj služijo »drvarji«, to so oni hribovci, ki po mestecih prodajajo tovore drv. Da naseka drva v planini, spravi s konjem v mesto in jih proda, sta drvarju potrebna dva dneva. Tovor drv, ki ga more njegov mali konjiček po kozjih stezah spraviti v mesto, se zdaj poleti prodaja po 3 Din. Tako zaslužita človek in konj v dveh dneh 3 dinarje. V zimskem času je zaslužek večji, so pa tudi dosti večji napori. Zdaj, ko so odrasli zaposleni na njivah, se udejstvujejo kot »drvarji« tudi revni dijaki-srednješol-ci.
*	Na svojem grobu prižiga sveče že 10 let. Niso redki primeri, da so žive ljudi proglašali za mrtve, da so jih objokovali in jim postavljali že nagrobne spomenike. Mnogi so se po dolgih letih vrnili iz vojnega ujetništva in bogzna od kod ter našli doma take spomenike, ker so bili uradno že davno proglašeni za mrtve. Redki pa so seveda primeri, da bi kdo sam sebe živega »pokopal« in skrbel za svoj grob. To dela v Tetovu 90-letni starec. Pred 10 leti si je dal na pokopališču postaviti lep spomenik, v katerega je vklesal napis: Tu počiva Trifun Mandilovič. Spomenik si je postavil sam, ko je še živel, 19. 6. 1927. Na svojem grobu prižiga starec sveče in če se kdo čudi njegovemu početju, razlaga takole: To je moj grob, ker sem s svojo dušo že umrl pred 10 leti, čeprav sem, kakor vidite, še živ. živ sem in nisem. Na ta grob prihajam in objokujem nekdanjega Trifuna, kakršen že 10 let nisem več. — Sosedje pa razlagajo njegovo početje ta-
Nasi na svetovni razstavi v Parizu
Pariz, 19. julija- J
V soboto do,poldne smo obiskali Louvre, ki predstavlja najmogočnejšo palačo sveta, zgrajeno od 12. do 18. stoletja, nekdaj bivališče francoskih kraljev, pozneje pa praurejeno v narodni muzej, v sredin jem taktu je še finančno ministrstvo. Ogledali smo v palači umetniške zbirke, neizmerne lepote. Vodniki opozarjajo obiskovalce še posebej na znamenito milonskc Venero in na portret Mone Lise, sloveče delo Lio-marda da Vin ci ja.
Popoldne nam je bil prepuščen za lastna pota. Večina je šla v magazine ali, kakor se imenujejo .galerije, nekateri pa So opazovali na terasah kavarne življenje na pariških ulicah. Ko smo tako sedeli v Ca-fé de la Paix, smo videli, kako so stražniki hiteli za nekim žeparjem, ki se je hotel izmakniti skozi gnečo avtomobilov preko ceste, pa se mu ni posrečilo, ker ga je podrl eden izmed avtomobilov in so ga tako dohiteli zasledovalci. Taki in slič-ni dogodki so za pariško publiko kaj povsem navadnega. Zvečer smo odhiteli na razne strani, manjša družba nas je šla v Luna-park, v ipaaiški Prater, pa precej manjšega obsega in manj živahen, kakor dunajski. Parižani na atrakcije ne dajo veliko. Vendar kar zmore iznajdljivost človeškega uma na tem poprišču, lahko tu
vidite. Tudi to si oglej, kdor obišče Pariz.
V nedeljo hitimo zjutraj na postajo St. Lazare, odkoder nas Odpelje v udobnih vozovih brzovlak (rapide) v Le Havre, znano veliko francosko pristanišče ob Rokav-skem prelivu. Progo, dolgo skoro 250 km, prevozimo v 3 urah. Brzlmo skozi rodovitno ravno Normandijo, znano zlasti po sadjerejl in živinoreji. V tej pokrajini je sadni mošt narodna pijača in ga gostu najprej ponudijo ,ko stopi v gostilno. Nam se je zdela ta pijača nekam preveč podobna vodi in ni bilo v naši skupini bogve kakega povpraševanja zanjo. Med potjo smo se ustavili za malo časa v Rouenu, velikem središču normandijske pokrajine. V Le Havreu amo si ogledali najprej pristanišče, kjer se je baš pripravljal za odhod velika ladja He de France, nato pa smo se peljali z avtotaksiji počasi skozi glavne ulice mesta .
Po izbornem obedu v večji pristaniški restavraciji nas je parnik v pičli urt potegnil znano francosko pomorsko kopališče Trouville. Tu se je vsa naša družba, izvzemši oba Celjana ,51a kopat na plažo, za marsikoga dogodek, prvič v življenju. Tu se je zgodila dvema Ljubljančanoma majhna neprijetnost. Ne poznaväi
VELIKA ŽEJA
zmanjšuje voljo do jedi ter utruja telo in duha. Ako želite, da ohranite poleti svojo telesno in duševno svežost, jemljite redno hladno Ovomaltine, ki osvežuje in krepi telo in živce.
PIJTE HLADNO OVOMALTINE ! Ljudski zavojček din 6.50 Mala škatlica . din 10.50
kole: Mož je zelo praznoveren. Ko se je pred 10 leti zatekel k nekim vražarkam, so ga te strašile, da bo kmalu umrl. Na ta način so hotele od njega izvabiti čim več denarja. Trifun pa je tudi skop in, ko se je od vražark vrnil domov, se je takoj lotil urejevanja svojega groba.
*	Močno Širjenje malarije ob Neretvi. Pred desetimi leti je neki stari zdravnik, ki je služboval v krajih ob Neretvi nad Metkovičem, prerokoval, da bo čez 10 let še huje, ker bodo ljudje padali v nezavest in umirali, ne da bi vedeli zakaj. Takrat so bili v tamošnjih krajih velikanski roji komarjev in ljudje so jih uničevali in odganjali na najrazličnejše načine. Zdaj je komarjev dosti manj, a malarija se je ugnezdila v revnih naseljih. Od kakih 20 tisoč prebivalcev jih je 10.000 malaričnih. Protimalarični postaji v Opuzenu in Metko viču imata preobilo dela, a premalo ki-nina za vse malarične bolnike.
*	Nevarni hudourniki so se zaradi močnih nalivov zlili s planin v dolino Toplice ter povzročili veliko škodo ne samo na njivah in vrtovih, temveč tudi v domačijah. Vas Dolnja Konjuša je skoraj porušena od hudournikov. Tudi župa je imela strašno noč med divjanjem hudournikov. Reka Morava je močno narasla in so njeni izlivi pustošili polja in razdirali ceste. Tako je presekana tudi važna cesta Jagodina-ču-prija. Iz Niša je po tridnevnem zastoju privozil spet vlak v Prokuplje. železniški promet na progi Prokuplje-Kuršumlija pa bo urejen šele čez kakih 5 dni. Po napornem delu so uredili brzojavni promet s Kur-šumlijo. Hudourniki so bili podrli in odnesli mnogo brzojavnih drogov.
*	V orožnike preoblečeni razbojniki plenijo po križevniški okolici, že nekaj noči se pojavljajo v okolici Križevcev in Koprivnice predrzni, dobro oboroženi razbojniki, ki se oblačijo tudi v orožniške in policijske uniforme. Najdrznejša napada te nove tolpe sta bila v Glogovnici in v Veliki Mučni, blizu Koprivnice in nedaleč od železniške postaje. V prvem kraju so razbojniki napadli katoliškega župnika Blažin-čiča. župnika je zbudilo razbijanje po oknih in vratih in pred hišo je stalo pet oboroženih ljudi, trije v uniformah, dva pa v civilu. Neznanci so rekli župniku, naj jim odpre hišo, ker jih je poslala orožniška postaja v Križevcih. župnik je odvrnil, da jih ne pozna, dočim pozna vse križevniške orožnike in če so res poslani od oblasti, naj privedejo s seboj vaškega župana. Razbojniki so vprašali, kje je županova hiša, župnik pa jim je rekel, naj v hlevu zbudijo njegovega hlapca, da jim bo pokazal pot. Razbojniki so šli v hlev, hlapca zvezali, potem pa začeli streljati proti župnikovi hiši. Med streljanjem so vdrli v hišo ter plenili po sobah, župnikova kuharica pa se je splazila iz hiše do cerkve in začela zvoniti plat zvona, kar je alarmiralo vaščane. Ko se je oglasil zvon, so razbojniki zbežali. V drugem kraju pa so naslednjo noč isti zločinci obiskali starega pravoslavnega paroha Vukoviča, ga zvezali in pretepli ter mu odnesli ves cerkveni denar. Ostale prebivalce parohove hiše so zaprli v klet in potem s plenom odšli.
*	Poroke. Poročila sta se gdč. Milena Kurbusova, učiteljica v Radencih in g. Janko Jurkovič, jurist in posestnik v Tur-jancih pri Radencih. V ponedeljek 26. t. m. pa se poročita v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gdč. Bogumila Sab^inova, uči teljica in načelnica Sokola v Križevcih pri Ljutomeru, in g. Ivan Prelog, ekonom Kunejevega graščinskega posestva v Gornji Radgoni. Odličnim sokolskim parom iskreno čestitamo!
*	Nov potniški vlak na progi Zagreb gl. kol — Brežice. Pričenši s 26. julijem bo vozil na progi Zasreb gl. kol. — Brežice nov potniški vlak. Odhod iz Zagreba gl. kol. ob 19.05, jz Zagreba-Save ob 19.11, prihod v Brežice ob 19.57.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3
predpise kopalnega reda na plaži, sta se na prostem slekla in ko sta se hotela po kopanju obleči, je prihitel stražnik, in ju napol oblečena pozval, da gresta ž njim. Le vsak v srajco oblečen in z ostalo obleko na rokah ,sta s stražnikom defilirala mimo številnih kopalcev. Morala sta plačati vsak po 8 frankov, da so jima postavili šotor, ki ga mora imeti vsak kopalec, še preden pa je bil šotor postavljen, sta bila Ljubljančana že oble?ena, nakar so šotor zopet podrli. Komedija torej, kjer ni šlo za varovanje morale ob obali, temveč zakupniku obale za zaslužek. Izposodil si je za to komedijo tujce — inozem-ce. Na račun obeh prizadetih smo se nato zabavali pri večerji škoda, da ni ta prizor stikam, da bi tudi še doma naši rojaki videli oba prestrašena obraza in malo čudni defilé! Toda kaj bomo škodoželjni, ko tudi plemeniti zakupnik ne zasluži baš odlikovanja.
Solnce je šele zahajalo, kar se zgodi tu približno dobro uro pozneje kakor v istem času v naši domovini, ko smo se vračali prav razigrani in zadovoljni iz Trouvillea v Pariz, kamor smo prispeli opolnoči. Mi mogrede smo videli iz vlaka v Lisieuxu za kolodvorom na gričku stoječo znamenito novo katedralo z grobom male sv. Tere zije. Blagoslovitev spodnjega dela katedrale, ki je že dokončan, smo videli v če trtek zvečer v kinu, v zvočnem tedniku-, Danes se pripravljamo za odhod, Prosti
« Cenena »Potnikova« potovanja na pariško rati taro- Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Potnik« za pariško razstavo do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval v juliju. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tudi versajski dvor in Benetke. Vse to je vračunano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Pariz za trl-dnv obisk vseh zanimivosti in izleti bodo stali po programu za one- ki bodo potovali v III. razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3-260 Din. Isti aranžma od Zagreba stane 2.450 Din, odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnjk< tudi skupinska potovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje s petdnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Parjza, Niče in nazaj 3.040 odnosno 3.870 Din za potovanje v II. razredu. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Put-nika« v Beogradu, doti brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni.
Iz Ljubljane
u— Jubilej ugledne trgovke in dobro tulce revežev. Nikjer ni v svoji zgledni skromnosti gospa Irma Stupica, lastnica veletrgovine z železnino in lepega posestva na Viru, naznanila, da praznuje 35-letnico svojega trgovskega udejstvovanja. Pred 35 leti se je predstavila mlada, komaj šolskim klopem odrasla gospodična Irma Až-manova, rojena Ljubljančanka, trgovcu z železnino, sedaj že pokojnemu Francetu Stupici in postala prva in edina pisarniška moč takrat komaj 10 let starega podjetja. Bila je njegova najboljša sotrudnica in postala je tudi njegova življenjska družica. Mož je umrl že 1. februarja leta 1935. na predvečer proslave 25-letnega srečnega zakonskega življenja. S preudarnostjo in požrtvovalnostjo, katero je tvrdki vedno posvečala, je prevzela gospa Irma vse posle in pri vodstvu ugledne trgovine sta ji zdaj akademsko in tudi strokovno izobražena sinova gg. France in Leon dobra pomoč. Gospa Stupica je velika ljubiteljica lepe umetnosti, najboljša predstojnica svojih uslužbencev in velika dobrotnica domačih in okoliških revežev. Pet let se je šolala v samostanski šoli v šmihelu in, ko so se lani jele zbirati bivše šmihelske učenke in gojenke v društvu, ki je prevzelo nalogo, da zgradi za dolenjske sirote Dom kraljice Marije, je bila gospa Stupica med prvimi. Društvo jo je soglasno izvolilo za predsednico širšega ljubljanskega odbora in na tem mestu je še danes. Ko je Nj. Vel. kraljica Marija kot najvišja pokroviteljica dobrodelne ustanove obiskala samostan, so bile gospa Stupica, gospa Turkova kot predsednica ožjega odbora in druge odbor-nice od nje ljubeznivo sprejete, kar je bilo opisano obširno v listih. Ob 35-letnem jubileju dela in uspehov iskrene čestitke!
Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oadih se oglasite pri
Foto Touristu Lojzu Smucu
na Aleksandrovi cesti 8 — ali v podružnici Prešernova 9 — kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film, ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Na počitnicah Vas postrežemo poštnoobratno.
Fotoaparat Vam posodimo brezplačno —- le da kupite filme.
jftk Cadet Box
^S^J^^ vel. 4.5x6 s tremi filmi
samo Din 99-—
Se priporoča
Foto Tourist Lojze $muc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8, ali podružnica PREŠERNOVA 9.
u— Obisk inženjerjev v tovarno »Alpsko«. V vrsti strokovno-poučnih izletov, ki jih 6talno prjreja ljubljanska sekcija Združenja jugoslovenskih inženjerjev, za svoje člane, so jaSj iažeujerj' v četrtek po~r''Jne obiskali »Alpekoc, tvornico umetnega kamna in marmorja na Tyràevj cesti. §ef podjetja ravnatelj Pečevnik je goste ljubeznivo sprejel in ijm razkazal vse oddelke obrata od drobilnika do strojev za vlivanje plošč ter s'rojev» ki ploščice polirà jo. Razkazal je vso veliko zalogo najraznovrstnejših plošč iz umetnega kamna za notranjo in zunanjo oblogo, kakor tudj vzorce plošč za tlakovanje. Gosp. ravnatelj je pojasnil, da se trudi, da uporabi v 6vojem podjetju samo domač material, ikar mu je že v veliki merj uspelo. Ob zaključku ogleda se ie g- inž. Beve v imenu vseh navzočih nadvse pohvalno izrazil o naporih in doseženih uspehih domačega podjetja, čemur so vsi navzoči strokovnjaki zadovoljni pritrdili.
u— Umrl je v ljubljanski bolnišnici g. Franjo Franz, strojni tehnik, doma z Borovnice. Pogreb bo jutri ob 15- izpred bolniške mrtvasnjce. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Promenada; koncert. Turistični odbor pridedij drevi ob 20. promenadni koncert na Borštnikovem trgu. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Grudna.
KIND
čas, ki nam še ostane, lahko porabi vsak poljubna Večina nas pojde še enkrat na razstavo, saj je tam še toliko .toliko zanimivega. Zvečer se zberemo ina poslovilnem večeru v restavraciji poleg našega stanovanja, da se zahvalimo požrtvovalnemu, in potrpežljivemu profesorju dr. Pretnarju za velik trud in izredno spretno vodstvo naše ekskurzije. Da Ob takih prilikah poka tudi šampanjec, pač tu v Parizu ni nič posebnega, saj dobiš steklenico izvrstnega šampanjca že za 22 frankov. Ostalo je še vsakemu toliko frankov, — saj je bila naša prehrana tako izdatna in je vodstvo ZKD krilo tudi ostale dnevne potrebščine —da si bomo lahko privoščili to pijačo, ko smo po veliki večini vsi prvič in monda tudi zadnjič v Parizu. Odpotujemo ponoči v domovino, kamor pone-semo nepozabne, najprljetnejše vtise, vsi zdravi in veseli, prehvaležni vodstvu ZKD in posebej g. prof. dr. Pretnarju za izbor-no izvedeno organizacijo naše ekskurzije.
V poslanih in objavljenih petih pariških pismi hje le kratek bežen opis našega po tov arija in doživljajev na tem potovanju. Je še nešteto podrobnih zanimivosti s tega potovanja, ki jih je pa težko spraviti v okvir bežnega opisa v dnevnem časopisju, pač pa tvorijo hvaležno gradivo posebnega potopisa ali poljudnega predavanja.	dr. Mejak.
TEI. 22-21
UNION
PREMIERA! Film iz življenja ruskih beguncev v Parizu
TO V AR Iš Č
Predstave danes ob 19.15 in 2L15 uri
u— Pred ustanovitvijo Slovenske espe-
rantske zveze- V nedeljo ob 9 15 bo v dvorani hotela Metropola ot vor j en ustanovni otčni zbor Slovenske esperantske zveze, g katerjm bo združen tudi splošen kongi33 slovenskih es peraui listov. Ob 15. bo v 'sti dvorani akademija v proslavo 50-letnice esperanta.
u— Ceskoslovenskà obec v Lublani. Čle-nové zajedte v počtn co nejhoinčišim v nedč-li dne 25. t. m. do Kranje na »Českou pot«.kte. rou pofódà tamni Československ4 Beseda na zahradč p. Križnara v Stražišoi. nebude-te litovati. Učinkuje kranjski hudebnl sbor. — 0 zàbavu- vtfborné jidlo a piti po* staräno. — Tanec. — Vlakv: (nedčlni Ust-ky): 11.48, 15.45, 17.30. — Navštivte kranj: ské krajany» kter^m svoji hojnou učasti zpäsobfte radost, — a moralni je podporl-te.
KINO IDEAL
DANES!	DANES!
ANNY ONDRA, HANS SÖHNKER
v veselem filmu
MEDENI TEDNI
Od DANES NAPREJ zopet redne predstave: ob 16., 19. in 21.15 uri
u— Umrl je vnet, a t|h boree «a jngo-slovensko idejo. Po kratki» mučni bolezni je umrl včeraj g■ Rajko Prinčič, železniški uradnik v pokoju. Pokojni je bil borec za jugoslovensko idejo in je zaradi svojega prepričanja» kot zaveden Slovenec, ki ga ni nikdar skrival, moral pretrpeti m>ed voj no vse šikane avstrijskih oblasti, saj je bil politično 6umJjiv. Ko je na svojem službenem mestu v Gorjci v začetku svetovne vojne dobil poziv, naj se javi na vojno službo proti Srbiji, je izjavil predstojniku načelniku v Gorici Nemcu Wieserju, da dvomi» da bi 6e Slovenci borili protj Srbiji. Zaradi te izjave s<> ga z družino, brez sredstev, brez možnosti» da bi vzel s seboj svoje imetje, takoj poslali v konfina-cijo na češkonemško mejo. Tudi tam je bil stalno pod policijskim nadzorstvom, tako da ni smel uporabljati niti svoje službene legitimacije. Do prevrata je trpel v največjem pomanjkanju z vso 6vojo družino šibo konfinacije. Po prevratu je prejel poziv od prometnega referenza takratne dežel ne vlade, naj stopi v službo domovine, in z veseljem, brez oklevanga se ie odzval. Leta 1931 je stopil v zasluženi pokoj. Skromnega pokojnika, ki nikdar ni silil v ospredje in ni iskal korist; od svojega nacionalnega prepričanja, bomo ohranili v častnem spominu. Družini izrekamo iskreno sožalje!
n— Nepotrebno razburjanje. Pred dnevi je bila v nekem listu notica» ki je opozarjala one, ki naj skrbijo na red, na neke koncerte v neki gostilni za Bežigradom, čel, da so ti koncerti že nekajkrat razburjali sosede, ker so bili preglasni tn predolgo-trajni in da bi bili utegnili škodovati nekemu hudo bolnemu otroku. Lastnik gosiil-ne nas prosi za ugotovitev, da sta bila pri njem v zadnjem času prirejena dva v vsakem oziru dostojna koncerta, pri enem 'e sodelovala sokolska godba» pri drugem pa godba poštarjev. Kar pa se bolnega otroka tiče» -izjavija gostilničar, da tudi nanj ni mogla godba slabo vplivati, zakai isti dan, ko je izšel apel na čuvaje reda, je otrok že zdrav tekal po ulicah. Sicer pa Bežigrad n.j več zakotno predmestje in. ko ee nihče ne zgraža nad koncerti po lokalih mestnega središča, se to tudi ne bj smeJo dogajati za Bežigradom. Ikjer so vse prireditve v lokalih ravno tako kakor v ostalih delih mesta pod oblastno kontrolo in takso.
Da Ii koža rujavi - npe-rabljaj T S GH AMBA Pil. Brogerlja Gregoriò d.se.a. Ljubljana, Prešernova §.
v— O prometu pred glavno pošto se je že
veliko govorilo in vsak Ljubljančan ve, da je mogoče priti preko tega križišča včasih z življenjsko nevarnostjo. Nazadnje so meščani navadili na to stanje in z veliko potrpežljivostjo si iščemo pot med avtomobili, motoTji 'in kolesi, se prerivamo skozi množico ljudi in če slučajno ni čas TiajveS-jega prometa, se nam posreči zaviti mimo tramvaja v Prešernovo ulico. Toda zadnji čas je postala stvar nevarnejša. Pred tednom so delavci postavili visoko ogTodje pred hotelom »Slon«, celo reč obdali z vL sokimi plankami, zgradili zasilni hodnik
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v julija po stoletnem koledar jn
Dan je dolg 16 ur, 2 minuti In se do konca meseca skrajša za 56 minut.
S. 24. Kristina
N. 25. Jakob
P. 26. Ana
T. 27 Rudolf
S. 28. Viktor
C. 29. Marta
P. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij
od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja
močno deževje oblačno, deževno deževno deževno
Poročilo Meteorološkega zavoda na nniverä
23. iulija
Ljubljana 7. 7597. 19.0. 81, O 10. —, — ; Maribor 7. 760.1- 190- 90. O, 10 dež. 0.3; Zagreb 7. 760 9. 21 0, 70. E2. 5. —, —; Beograd 7. 759.7. 23 0 70 0. 3 —, — ; Sarajevo 7. 761.5. 170. 95, O, 0. —, —; Skopije 7 759.7- 22 0 80 O. 2. —, — ; Split 7 759.1, 240. °0. O. 0 —. —; Rab 7. 759.3. 25 0- 50 E1. 0 —. —.
Temperature: Liubliana 29.0. 174: Maribor 30.0, 18.0: Zagreb 30 0, 18 0; Beoerad 30.0, 20.0; Sarajevo 280. 14.0; Skopije 32.3, 16.0; Split 324h 224; Rab
Gospodarstvo
Neka) pojasnil okoli uredbe o kmečki
razdolžitvf
ki denarnega zavoda, je tudi potekel 1. junija. Dolžniki, ki se do tega časa niso sP^~ razumeli z uprtjèkimi denarnimi zavodi, ostanejo dolžniki Privilegirane agrarne banke, če so ji že izfočeni. Ce ji pa še niso predani- denarni zavodi od teh dolžnikov ne morejo izterjati terjatev po prisilnem potu-
Omeniti ie tudi še treba, da ljubljanska podružnica PAB ni nobenemu dolžniku podaljšala roka za prvi obrok do 1. septembra. Na podlagi člena 48. uredbe je sicer nekaterim dolžnikom res podališala rok plačjlla, a najdalje do 1. avgusta. So to primeri takšn?h dolžnikov, ki eo dokazali, da so tili lani hudo prizadeti od elementarnih nezgod.
Naposled zapade po uredbi vsak obrok v plačilo 1. novembra. Toliko v pojasnilo, da ne bodo zlasti o rokih prizadeti dolžniki napačno poučeni.
Včeraj smo objavili članek nekega našega sotrudnika o stanju kmečkih dolgov v Sloveniji. Ker bj se mogli nekateri stavki napačno tolmačiti in tudi nekaj številk ni točnih, nam je ljubljanska podružnica Privilegirane agrarne banke dala pojasnila, iz katerih povzemamo:
Rok za predajo terjatev Privilegirani agrarni hamkj po uredbi ni podaljšan, temveč je potekel že 1. junija. Izjemno se more banki po tem roku izročiti še samo taka terjatev, prj kateri je bito žele po 1- juniju ugotovljeno, da gre za kmeta v smislu uredbe. To se pravi, da denarni zavod kakšnega dolžnika doslej ni smatral za kmeta temveč je to izvedel šele po 1. juniju» ker mu je dolžnik šele zdai izročil potrdi lo pristojne občine, odnosno. ker je sodilče šele po 1. juniju odločilo- da gre za kmeta.
Rok za sporazumevanje med denarnimi zavodi in dolžniki, da zadnji ostanejo dolžni
Slovenska scena v Črnomlju
Anglija letošnja najboljša «upovaUca
našega lesa
Po uradnih podatkih je znašal izvoz le-	Nemčija in na četrtem Madžarska
sa v letošnjem juniju 118.094 ton v vred-	slednje številke nam pokažejo raz
nosti 105.4 milijona Din v nasproti 70.322	količin in vrednosti izvoza lesa v on
tonam v vrednosti 63.3 milijona Din v	ne štiri države:
istem mesecu lani. Izvoz v letošnjem juni-	tone milijor
ju je bil torej za 47.772 ton v vrednosti	^gUja 100.571 116.
42.1 ' milijona dinarjev večji.	Italija 134.211 101.
Skupno je izvoz lesa v prvi polovici le-	Nem£ija 81.294 88
tošnjega leta dosegel 588.795 ton v vred-	Madžarska 69.463 38. nostl 551.3 milijona nasproti 323.720 to-
nam v vrednosti 302.0 milijona dinarjev v	Po teh podatkih je naš lesni izvos
enakem času minilega leta. To pomeni na-	štiri države dosegel vrednost okoli
predek za 265.075 ton v vrednosti 249.3	celotnega našega izvoza v prvi polov
milijona dinarjev.	tošnjega leta.
V prvih šestih mesecih letos je bila. ka-	Zanimivo je pripomniti, da je vr«
kor nam kažejo podatki, najboljša kupo-	našega lesnega izvoza v prvi polovi
valka našega lesa Anglija, šele na dru-	tošnjega leta znašala več kakor v
gern mestu je Italija, ki je v prejšnjih le-	lanskem letu (italijanske sankcije),
tih kupovala največ našega lesa. V Italijo	dosegel ves lesni izvoz le vrednost
smo sicer tudi zdaj izvozili večjo količino	milijona Din. V letošnjih prvih šesti!
kal<or v Anglijo, toda vrednost izvoza v	secih smo torej izvozili za 6.6 milijon
Anglijo je večja. Na tretjem mestu je	več.
Borze
23. julija
Na ljubljanski borzi so se ob nadaljni oslabitvi avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.39, metem ko so se angleški funti ponujali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.36. v gršk;h bonih po 29.50 in v angleških funtih po 238, a španske pezete so se ponujale po 300. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.73. v Beogradu 12.6938 in v Zagrebu 12.70 (za konec avgusta 12.5350 in za sredo septembra 12.50).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda malce oslabela. Zaključila se je po 407.50. Zaključki so bili še v 4"/o agrarnih po 53.50 in v 7% invest. po 88.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2401.66 — 2416.26, Berlin Ì747.03 — 1760.41, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 10003.52, London 216 — 218.06. Newyork 4311 — 4347.32, Pariz 161.66 — 163.10. Praga 151.43 — 152.54. Trst 227.94 — 231.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 16.25, London 21.78, Newvork 435.6250, Bruselj 73.3250, Milan 22.95, Amsterdam 240.7750, Berlin 175.35, Dunaj 82.65 (82.20). Stockholm 111.7750 Oslo 108.95, Kobemhavn 96.75. Praga 15.20, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407 — 407.50. 4% agrarne 52.75 — 53-50, 6n/o dalm. agrarne 74.50 den.. 6% begluške 72 — 72.50 (drobni kosi), 7% stabiliz. 86.50 den., 7% invest. 88 — 90. 7°/o posojilo DHB 99.50 den. 7%> Bla;r 84.75 — 85.25, 8% Blair 95.25 bi.; delnice: PAB 195 den., Narodna banka 7150 den.. Gutmann 55 — 60, Še če rana Osijek 180 — 210, Osiječka Ijevaonica 200 bi.. Dubrovaóka 365 den.. Trbovlje 245 — 275, Oceania 250 den., Jadranska plovidba 360 den.
Beograd. Vojna škoda 407 — 408 (407), 4% agrarne 52 den., 6n/o begluške 76.50 — 76.75 (76.50). 7% posojilo DHB 100 den.. 7% Blair 84.75 — 85.25. 8% Blair 96 bi., PAB 197.50 — 198 (198), Narodna banka 7150 — 7220, 6°/o dalm. agrarne 74.75 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
4. Chicago (23. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za sept. 119.50, za dee. 112.8750; turščica: za jul. 112, za sept. 112.75, za dee. 77.
-f Winnipeg (23. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za jul. 143.25, za okt. 136, za dee. 132.
+ Novosadska blagovna borza (23._ t. m.) Tendenca slabša, promet velik. Pšenica, nova: baška 179 — 182- eremska jn slavonska 176 — 179 banaska 175 — 182, baška ladja Tjsa in ladja Begej 188 — 190. Oves: baški sremskj in slavonski 100 — 102.50 Rž: baška 155 — 160. Ječmen: baški in sremski 64 — 65 kg, novi 120 — 125, Turščica: baška in sremeka 94 — 95-tanateka 91 — 92. Moka: baška in banatska >0g< in lOgg« 270 — 280, >2c 250 — 260. >5« 230 — 240, »6« 200 — 210« »7« 176.50 — 177.50, >8< 122-50 — 125, Otrobi: baški ßremski in banatski, v jutaekih vrečah 90 — 95- baški, v jutastih vrečah, ladja 94 — 95.
+ Budlmpeštanska terminalu borza (23. t m.). Tendenca čvrsta, promet živahen. Rž: za okt. 21.13—21.15. Turščica: za avg. 11.92—11.93, za sept. 12.25—12.26.
BOMBAŽ
-f Liverpool (22. t- m.). Tendenca ko-mai vztrajna Zaključni tečaji: za jul. 6.44 (prejšnji dan 6.48), za okt. 6.44 (6.48), za dac. 6.44 (6.48).
+ New York (22 .t. m.). Zaključni tečaji: za avg. 11.54 (11.57), za okt. 11-64 (1167—11-68), za dee. 11.58—11.60 (11.63).
ŽIVINA
+ Svinjski sejem v Mariboru (23. t. m.). Pripeljali so 153 svinj. Povprečne cene so bile: 5 do 6 tednov starim prascem 100 do 135, 7 do 9 tednov 110 do 140, 3 do 4 mesece 175 do 190, 5 do T mesecev 240 do 350, 8 do 10 mesecev 380 do 490, eno leto 700 do 800 Din. Prodanih je bilo 11 pra-scev. Mesne cene so bile: 1 kg žive teže 6 &» 7-50,1 kg mrtve teže pa S da U Ein.
Gibanje prijav za patentiranje v lanskem letu
Gospodarski napredek se kolikor tol'ko tudi vidi iz podatkov, ki se nanašajo na zaščito pravic iz industrijske svojine v lanskem letu. La-ni je bilo 1398 prijav za pa-tent:ranje iznajdb, izmed katerih je bilo odobrenih 711. Število prijav v lanskem letu je bilo večje kakor v vseh ostalih letih v razdobju 1. 1932. do 1835. Največje število prijav odpade na elektrotehniko (116) in na strelno orožje (109).
V vsem času obstoja patentne zaščite v Jugoslaviji, to je od leta 1921., je bilo prijavljenih 19.751 iznajdb, a odobreno je bilo patentiranje v 13.033 primerih in veljati je nehalo v 9145 primerih.
Izmed 1398 prijav v lanskem letu je 566 iz države in s pravico prvenstva v Jugoslaviji, medtem ko so ostale prijave prišle -z tujine s pravico prvenstva, prijavljeno v drugih državah, in to v Nemčiji 231, v Češkoslovaški 148, v Avstriji 94, v Zedinjenih državah 64, v Franciji 59.
Lani je bilo prijavljeno skupno 138 varstvenih znamk, izmed teh 113 ;z Jugoslavije in 25 iz tujine. Od 138 prijav odpade 106 na kovinsko blago. 56 na lesne izdelke, 88 na tkanine in 91 na življenjske potrebščine. V lanskem letu je bilo vneseno v register 383 varstvenih znamk, izmed teh 310 ;z domače države in 73 iz tujine. Od mednarodno odobrenih varstvenih znamk je registrirano pri nas 3160. V preteklem letu je bilo prijavljenih 51 vzorcev in 147 modelov, a registrirano 21 vzorcev in 90 modelov, izmed katerih je 15 vzorcev in 76 modelov iz domače države.
Sokol v št. Petru pod Sv. Gorami razvije prapor
Sv. Peter pod Sv. gorami, 23. julija.
Prvega avgusta bo vzplapolal pri Sv. Petru pod Sv. gorami sokolski prapor! Na skrajni meji celjske sokolske župe, tik ob hrvatski meji, je bilo ustanovljeno leta 1931. sokolsko društvo Sv. Peter pod Sv. gorami. To društvo bo razvilo 1. avgusta svoj društveni prapor, kateremu bo kumoval ustanovitelj društva br. Ivan Krämer, ki pa se nahaja začasno v Ameriki. Sokolsko diruštvo Sv. peter pod Sv. gorami je kazalo ves čas svojega obstoja do-voljno življenjsko sposobnost in pa tudi zmisel za pravo, vzvišeno sokolsko delo. Sokolsko društvo Sv. Peter pol Sv. gorami je bilo vedno širitelj pravega domoljubja, ljubezni do kralja in države. V razvoju društva beležimo mnogo sijajnih trenutkov, pa tudi mnogo bri'.kih izkušenj —ali danes je ta sokolska e-linica čisto in s pravim sokolskim duhom prežeto sokolsko gnezdo, ki širi in čuva Tyr-ševe ideale, šentpeter je bil že od nekdaj kraj odličnih narodnih borcev, nacionalistov, dobruvoljcev in narodno zavednih ljudi. Domače sokolsko društvo je dalo vsem tem plemenitim silam konkretno obliko- Ediniea šteje danes nad 100 pripadnikov vseh slojev. Prvega avgusta se bodo zbrale v zgodovinskem šentpetru sokolske legije —, ki bodo pokazale višino sokolstva ter izpričale sokolsko disciplino in njegovo moč. Le naprej, brez miru za sokolskim praporom!
e— Sokolske plavalne tekme v Rimskih toplicah. V nedeljo 1. avgusta ob 8. zjutraj se bodo pričele v Rimskih toplicah ponovne plavalne tekme Sokolskega društva v Celju. Program je isti kakor za župne tekme, ki bodo 15. avgusta v Trbovljah. Tekme bodo ob vsakem vremenu in za vse oddelke. Pravico starta na župnih in med-župnih tekmah bodo imeli prvenstveno bratje in sestre, ki se bodo udeležili društvenih tekem.
e— Topli vrelci v Savinji. Dodatno k lanskemu raziskavanju struge Savinje bodo tudi letos iskali tople vrelce za kopališče v Celju. Kdor ve po lastnih izkušnjah ali komur se zdi, da je kje topla voda, naj blagovoli oddati svoj naslov v celjskem uredništvu »Jutra«. Povabljen bo k sodelovanju.
e— žrtev napadalcev. V sredo sta dva moška iz Slivnice pri Celju na cesti iz zasede napadla 25-letnega kočarjevega sina Alojza Marcena iz Voduc pri Slivnici ter mu z udarci z lesenim drogom zlomila levo roko. Marčen se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 komedija »Njegova Visokost sluga« z Ferdlom Weissom in dve predigri.
KINO METROPOL, prinaža danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 zabaven pustolovski film »KOZAK IN SLAVčEK« (Jarmila Novotna-Svetislav Petrovič).
iz Maribora
a— Spominsko ploščo žrtvam Severne triglavske stene tovarišema Domicelju Sa-vu in Lettnerju Hugonu bodo prijatelji vzidali v nedeljo 25. t. m. dopoldne. V primeru zadostne udeležbe bo iz Maribora vozil poseben avtobus. Prijave se sprejemajo do sobote dopoldne v pisarni mariborskega Putnika, kjer se dobe vse potrebne infor_ macije. SPD Maribor.
a— Pisarna Mariborskega tedna na razstavišču. Kakor vsako leto. bo tudi ob prilik} VI. Mariborskega tedna poslovala pi. sarna Mariborskega tedna na razstavišču. Uradovanje bo od ponedeljka dne 26. junija v lanskih prostorih, to je v prostorih otroškega vrtca v Razlagovi ulici. Pisarna na razstavišču bo imela tudi lastni telefon s številko 23-87 (telefon Dijaškega foma), na kar opozarjamo javnost.
a— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru za šolsko leto 1937-38 se bo vršilo na mestnem poglavarstvu od 1. do 22. avgusta t. 1. in sicer ob nedeljah od 9—11, ob delavnikih pa od 10—12. Žglas;ti se morajo vsi vajenci in vajenke, ki se učijo v območju mesta Maribora ter v občinah Pobrežje, Studenci, Tezno in Koša-ki, če niso še 18 let stari. Prinesti morajo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in običajno vpisnino.
a— Razburljiv dogodek na brvi. V četrtek okoli 21. se je pognala z dravske brvi v Dravo mlajša ženska, ko je neki pa-sant, ki je bil tedaj na brvi. spoznal v njej 19-letno tovarniško delavko Alojzijo Leš-nikovo ;z Strme ulice 11. Na njenem domu so našli poslovilno pismo, iz katerega je povzeti, da so v ozndju mladenkinega samomora ljubavne zadevščine. Trupla še niso našli.
a— Odkod morfij. Mariboska policija poizveduje za nekim razpečevatlcem mor-f:ja. Povod za to je dal dogodek v Dajnko-vih barakah, kjer je 69-Ietna Jožefa Bla-ževičeva zavžila večjo količino morfija, rakar so jo morali prepeljati v bolnišnico. Na nočni omarici so namreč našli še več zavitkov morfija.
a— Samomor — nesreča — zločin? Pri Črenšovcih je naplavila Mura 20 do 22 let staro žensko. 160 cm visoko, elegantno oblečeno in dobro negovano. Na glavi ima poškodbe in bo obdukcija dognala, če iz-yirajo poškodbe od nasilnega dejanja, ^
Sokolska četa v Zalogu priredi v nedeljo 1. avgusta svoj javni nastop na letnem telovadišču v Zalogu poleg Narodne šole. Pričetek ob 15- Naša sokolska družina se neumorno vežba, da bodo prijatelji sokolstva z izvajanji zadovoljni in da bodo videli, da se m0re tudi v najslabših razmerah, brez telovadnice, toda z nezlomljivo voljo članov doseči lepe uspehe in zadoščati sokolskj misli. Ni nas presenetil in ustrašil predlog o razpustu vseh sokolskih društev v Sloveniji od strani predstavnika dravske banovine. Držimo se načela: Ubili niso spečih, ne bodo nas bedečih! In bodrijo nas stiki sokolskih legij: »Le naprej brez miru za sokolskim praporom!« Po položitvi ratčuma našega vse!etnega dela bo nudila četa vsem posetnikom prijetno domačnost in srečolov. Vabimo ys3 številne lanske in nove goste, da nas znova posetijo in pohite 1. avgusta v naš kraj. ki slovi zlasti od lanske žegnanjske nedelje. Pokažimo s svojo udeležbo, da nismo strahopetni in klečeplazci in da ostanemo tudi še v prihodnje na začrtani poti jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva, prepričani, da bomo z vztrajnostjo tudi zmagali vkljub vsem zaprekam. Nadejamo se, da nam bo Jupiter Pluvius prizanašal, öuvajmo Jugoslavijo! Zdravo!
SokoJčko društvo Ra jh»nburg se pridno pripravlja na svoj javni nastop, ki bo dne 1. avgusta. Po pripravah in prijavah Sodelujočih je pričakovati mogočno manifestacijo sokolske misli v Rajhenbutgu-Mogočno bo tudi odmevala ta dan v naši kotlini iz mnogobrojmih grl pesem sokolskih legij. Hočemo si pač 5e bolj utrditi našo sokolsko postojanko proti vsakemu zunanjemu vplivu. — Ob 8.30 bodo okrožne tekme v odbojki, po prejemu gostov bc ob 15. javni nastop, katerega spored je zelo pester. Po nastopu pa bomo ob prijetni zabavi prebili nekaj uric v bratskem razpoloženju ob zbujanju ugodnih in tudi neprijetnih spominov. Pričakujemo, da bodo dne 1. avgusta vsi, ki čutijo z nami, pohiteli v Rajhenburg, da celo Posavje še enkrat manifestira za vzvišeno sokolsko idejo. Zdravo!
Zračna turbina
Severna stena Eigerja v foernskem Oberlandu je zahtevala že ponovno človeška življenja, zato kani švicarska vlada prepovedati vse plezalne ture na ta vršac
Nesreča v steni Eigerja
Dva plezalca v snežnem viharju — Eden mrtev, drugi
živ, a napol blazen
Komaj dva tedna je preteklo, odkar smo poročali, da sta dva znana italijanska plezalca zašla v doslej še nepremagani severni -»teni švicarske gore Eigerja, ki ima na vesti že cel kup človeških življenj. Sedaj poročajo o novi tragediji, ki se je odigrala v tej steni in katere žrtev je postal salcr burški plezalec Alibert Gollacker.
Slednjič se je spravil v imenovano steno v »redi preteklega tedna s tovarišem Pri-masom in ker se več dni nista vrnila in ker je v tem času nastal silen vihar, je odšla rešilna ekspedicija dvanajstih mož za njima, da ju poišče. Našli so ju v torek v neki ledni jami ob tako zvani »Veliki vrvi«. Gollacker je bil mrtev, Primas pa na koncu svojih moči. Doslej se ni toliko zavedel, da bi mogel jasno poročati o tem, kako se je nesreča zgodila.
Ležal je ob truplu svojega tovariša in obe nogi sta mu bili zmrznjeni. Nedeljo in ponedeljek je bil prebil v strašnem
snežnem viharju poleg otrdelega Gollacker-jevega trupla in si je zaman prizadeval, da bi tovariša obudil k življenju. Od petka dalje sta bila oba brez vsake hrane. Ko so Primasa našli, je bil pol blazen. Zelo težko ga je bilo rešiti, ker se je upiral z vsemi štirimi, da bi ga položili na nosilnico.
Pri tem je imela rešilna ekspedicija ea-ma z drugimi neugodnimi okoliščinami dovolj težkega opravka. Sonce je bilo zmehčalo sneg, ki se je krušil v majhnih plazovih v globino. Takšen plaz je zagrabil tudi tri člane rešilne ekspedicije m so jih morali tovariši izkopati iz snega. Gollacker-jevega trupla niso mogli spraviti takoj _ v dolino, ker je bilo treba uporabiti vse sile za Primasovo rešitev. Šele potem, ko so Primasa spravili v Grindelwald, je mogla oditi' ekspedicija, da prenese tudi Gol-laokerjevo truplo. Primasa hranijo medtem s tekočo hrano in zdravniki menijo, da mu bo treba odrezati obe nogi.
Nove aretacije
v Rusi]!
Kakor poroča pariški »Tempe«, so v Fi-liju pri Moskvi aretirali ravnatelja tamkajšnje tovarne za letala, ki izdeluje šti-rimotoroe bombnike. Obtožili so ga, da je počenjal sabotažo po navodilih, ki mu jih je dal v drugem moskovskem procesu na smrt obsojeni in nato justificirani Pjata-kov. Aretirali so tudi več drugih ravnateljev in inženirjev tovarn za vojni material
V poučenih moskovskih krogih menijo, da bodo aretirali tudi znanega pisatelja Borisa Pilnjaka. Pibijalk je imel v zadnjih letih večkrat nesporazume s sovjetsko vlado. V zadnjem času so ga javno napadali zavoljo njegovih prijateljskih zvez z Ra-dekocn. V lanskem septembru je na nekem pisateljskem zborovanju priznal, da1 je pošiljal Radeku denar, ko so tega pred nekoliko leti vrgli iz stranke in ga pregnali v Turkestan. Pilnjafc je baje podpiral tudi Radekovo ženo, ki je po obsodbi svojega moža zašla v težke razmere.
Po nekih drugih vesteh so baje aretiral tudi bivšega kneza Mirskega. ki je živel dolgo kot emigrant v Londonu in se je potem vrnil v Moskvo.
Požar v tvornici tobaka na Danskem
V Horsensu na Jutlandu je zgorela velata tobaörua tovarna tvrdka Petersen in sinovi. Ogenj je uničil štiri milijone cigaret in smotk ter velike zaloge še nepredelanega tobaka, škodo cenijo na P®t milijonov danskih kron, ker so uničeni tudi novi stroji in velika množina cigaretnega papirja. Zdi se, da se je tobak saan vneL
Za letos najlepša
izum francoskega inženirja Milleta
Letala proti vročini
Amerika najema zračne taksije za weekend
Še vedno je v Ameriki letanje dosti dražje od vožnje z avtomobili, toda to Newyor-ka ni motilo, da bi si za to poletje ne nabavil več peruti nego kdaj prej, peruti, ki naj bi njegove prebivalce odnašale v v&e smeri neba, v kraje- kjer ni tolikšne vročine kakor v tej metropoli. V Newyorku je cela vrsta podjetij, kjer si lahko letalo za daljše ali krajše izlete najmeš kakor pri nas kolo. S temi najetim; zračnimi taksiji potujejo ljudje v letovišča, na weekonde al: za nekoliko dni na ribareke izlete v ozemlje velikih jezer na severu.
Včasi ;e iiiladj mož, ki se je hotel mladi dami po^hro prikupiti, dejal: »Ivam se peljete? Moj avto je zunaj.« Danes bi moral reči, če bi hotel veljati za posebno odličnega: »Moje letalo čaka zunaj.« Na žalost pa ta stvar še ni tako preprosta-kajti niti v Newyorku ni še danes mogo-
če, da bi pristajali ali etartali v notranjosti mesta s kakšne ploske 6trehe. Newyork ima nekoliko letališč, toda do vsakega se je treba popeljal z avtomobilom in te vožnje niso pretirano kratke.
Kdor se hoče odpeljati n. pr. na Bermu-de, se odpelje zjutraj ob pol osmih izpred Chryslerjevega nebotičnika do letališča, ob devetih je v zraku in ob pol treh popoldne prileti na otočje. Vožnja tja in nazaj, ki traja komai nekoliko ur, dočim si prej z ladjo potoval skoraj teden dni, stane 180 dolarjev in toliko bi te stala tudi ladja. A kdor se zavoljo ohladitve noče povzpetj do aeroplana, si privošči vsaj avtomobilsko vožnjo. Motor hlad j tudi v tej obliki. V Ameriki porabijo mnogo galon bencina samo za kratke večerne hitre vožnje- ki človeka ohladijo, preden leže spat.
Kitajci prevažajo na sporno ozemlje, kjer je prišlo do spopadov z japonskimi voJa~ škimi oddelki, ogromno število svojih čet
Sonce se upira
V letih sončnih peg so ljudje občutljivi in razburljivi
Kakor kažejo dosedanja opazovanja, nam je računati med sedanjim viškom števila sončnih peg z rekordom, kakršnega anali astronomije ne beležijo zlepa.
2e lansko leto je znašalo število sončnih peg oziroma njih skupin 495 nasproti 450 v maksimalnem letu 1917 in 424 v maksimalnem letu 1927. Štiri izmed sedanjih skupin so potovale preko sončne plošče, ki so imele najmanj 1,174 milijonov kvadratnih milj površine. V prejšnjih periodah so včasih opazovali pege, ki so zemeljsko površino prekašale za 40 do 60-krat, toda letos nam sonce v tem pogledu nudi še dosti več.
Sončne pege smatrajo dandanes za ogromne oblačne tvorbe kovinskih par, ki imajo s svojimi silovitimi električnimi energijami velik vpliv na magnetsko stanje naše zemlje. Kako nastajajo, še ne vemo natančno. Nekateri raziskovalci menijo, da ima sonce gosto jedro, ki se vrti hitreje nego zunanje plinaste plasti. Vrteče se jedro povzroča zato osrednji vrtinec, od katerega se tržejo manjši vrtinci, ki se prebijejo do sončne površine in se nam tu pokažejo v podobi peg. Ta teorija je verjetna, vendar je pa niso še z ničemer dokazali. Gotovo je le to, da nastajajo pege po izrednih dogodkih na soncu.
Statistični podatki kažejo, da povzroča povečano delovanje sončnih peg na zemlji celo vrsto pojavov. Ciklonarna vrtinčasta gibanja v sončni atmosferi imajo posebno v letih maksimov za posledico izredno močne spremembe v površju naših morij. To vpliva spet na vreme in na magnetska
dogajanja na zemlji in s tem na potresne in vulkanske pojave. Silni viharji ln plime, nevihte, toče in poplave, kakor tudi eksplozije v rudnikih gredo na očiten način sporedno z delovanjem sončnih peg.
Te motnje se uveljavljajo tudi pri človeku in živalih. Kot neposredno posledico povečanega delovanja sončnih peg so spoznali n. pr. povečano razmnožitev nekih vrst živali, dalje selitve žuželk in glodalcev, bohotnejšo rast rastlin i.t.d. še bolj pa reagira na to človek s svojim živčevjem. Ni pretirano, če trdijo, da je človeštvo v letih sončnih peg bolj razburljivo nego drugače, prav tako trdijo nekateri učenjaki, da je tudi divjanje raznih epidemij (kolere, legarja, hripe) v neki zvezi z dogodki na soncu. V dnevih, kadar dosežejo električni viharji na soncu nenavadno stopnjo, je opazovati tudi večjo umrljivost, posebno zavoljo živčnih in srčnih bolezni.
To ni samo teorija, temveč spoznanje, ki temelji na mnogoletnih opazovanjih. Ta povezanost človeka z dogodki v vesoljstvu se ne izraža samo pri občutljivih osebah, temveč tudi pri najbolj zdravih ljudeh, živalih in rastlinah. Spremembe zračnega pritiska, dviganje plinov iz zemlje, spremembe v zemeljsko električnih razmerah in jonizacijski pojavi v zraku dajejo vedenju človeka in drugih bitij določeno smer.
Postani in ostani član Vodnikove drnibet
Dve Angležinji aretirani v Moskvi
fotografiran v nekom kitajskem pristani-teu, kjer čaka na izkrcanje čet, ki se pripeljejo z ladjo iz Japonske
Prevoz kitajskega vojaštva
Francoski inženir George Millet je izumil zračno turbino, ki je po mnenju strokovnjakov poklicana, da nadomesti pogon s propelerji pri vseh vozilih.	... v .^
Poskusi, ki jih je izvršil s tem izumom že leta 1935., 'so pokazali izvrstne uspehe. Njegova turbina deluje prav tako kakor rakete po načelu energije povratnih sunkov plinov ali tekočin. Motor, ki ga je zgradil sestoji iz centrifuge, ki vsesava zrak. Ta zrak se v reakcijskem prostoru zgošča in ga naprava z veliko brzino izganja. Ta zračni tok povzroča reakcijo sosednih zračnih plasti v nasprotnem smislu in to poganja. z motorjem opremljeno vozilo naprej.
Zračna turbina ima pred propelerjem to prednost, da razvija ob enaki sili dosti večji efekt. Izkušnja uči, da vlačna sila propelerja v isti meri nazaduje, v kateri brzina vezi la napreduje. Pri največji brzini znaša propelerjeva zmogljivost komaj še 30% motornih sil, pri zračni turbini pa dosega vlačna sila v tem primeru 70 do 80 odstotkov motorične sile. To pomeni, da bi se dala z zračno turbino povečati ne samo
roefa.
Žena ljubi močnega moža,
m O Ž normalno ženo, brez nervoznih muh in živčnih napadov,
S C £ pa zdravega uradnika»' Zahtevajte s kratko karto prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA
KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
Japonski častnik
brzina ladij in letal, temveč tudi akcijska razdalja. Pri ladjah bi odpadla z uvedbo zračne turbine vsa transmieijßka naprava. Tudi tresenje ladijskega trupa bi odpadlo.
Sedemnajstletna Francozinja Lily Lambova je bila izbrana za pariško kraljico lepote v letu 1937
Moskovska GPU je aretirala dve angleški Ivy Lindenovo. Zaprla ju je zaradi suma,
Novi Carnera ?
plesalki, ki sta nastopali v Rusiji, Evo hf da sta vohunili za trockistične zarotnike
ANEKDOTA
Ibsen je bil v moralnih zadevah, posebno kar se tiče zakona, zelo strog. Nekoč pa mu je le huda predla. Egiptski kediv ga je kot svetovno znanega pisatelja povabil k svečani otvoritvi Sueškega prekopa in ko je tja prispel, mu je napravil po orientalski navadi lep dar: podaril mu je namreč eno svojih najljubših zamorskih suženj. Pisatelj tega daru ni mogel odkloniti in je bil v velikanski zadregi. Vendar si ni mogel kaj, da bi svoji ženi v Oslu za šalo ne sporočil, da bo privedel s seboj »črno stransko ženo«. Nu, bil je toliko previden, da je črni sužnji kmalu vrnil prostost
VSAK DAN ENA
>Milostiva, približno takšni boste v novi obleki... <
(»Everybodys weekly«)
Poletno spanje živali
rib, tropskih kač in krokodilov * Reducirana presnova
Kakor imamo v naših deželah živali, ki se umaknejo pred bližnjo zimo v svoje dupline in prebijejo tam zimske mesece v smrti podobnem spanju, tako imajo tudi v toplih deželah živali, zlasti ribe. plazilke in druge, ki si v poletnem času privoščijo takšno spanje.
Med tem ko se živali severnejših krajev z zimskim spanjem varujejo pred mrazom in pomanjkanjem hrane, tako se živali s
Vzgoja bodočega kralja
Belgijski kralj Leopold osebno nadzira vzgojo svojega sina princa Baudoina tudi kadar se prestolonaslednik zabava v parku kraljeve palače
poletnim spanjem varujejo pomanjkanja vode Prav spretna ie v tem pogledu neka, do dva metra dolga riba, ki živi v Sanr beziju. Kongu. Belem Nilu in drugih afriških veletokih ter rekah Ko pride čas velike suše, se ta riba zakoplje kakšnih 50 cm globoko v blato mlak in si iz lastne slu-ze napravi plašč, ki se v njem skrije. Samo prav majhna luknjica ostane v tem plašču odprta in skozi to luknjico riba diha. V dobi suše ne diha namreč več vode, temveč zrak. V svojem plašču je riba tako na varnem, da jo ie mogoče v njem prevažati daH! pioč in tako prihajajo tudi eksemplarii te ribe, ki se imenujejo z latinskim imenom protopterus anenetens, tudi v Evropo.
Podobna žival živj v Južni Ameriki, v Amaconki in njegovih pritokih, a tudi v nekaterih vodah Avstralije. Ce položiš te ribe s poletnim spanjem v vodo, ki ima približno temparaturo kot njih domača vodovja, tedaj 6e čez kratek čas zbude. Te ribe s poletnim spanjem imajo okusno meso» zato jih domačini v dobi suše radj izgre-bavajo in jedo. Južnoameriške in avstralske vrste si ne pripravljajo sluzastega plašča kakor njih afriške tovarišice. Zakopljejo 6e samo v blato.
Mnogo plazilk in dvoživk poleti na podoben način spi. To velja za razne tropske kače in za krokodile- ki se med sušo zakopljejo v globoko blato in se zdramijo šele tedaj, ko prikaplja voda do njih skrivališč. Poletne zaspance imamo tudi med mehkužci in malimi sesalci. Tako spi tan-rek al madagaskarski jež, ki živi na Madagaskarju, otoku sv. Mavricija in Reonio-nu, vsako poletje v dobi suše šest do sedem mesecev. V tem času seveda ničesar ne je. Te živali, kakor tudi že prej omenjena afriška riba, spijo celo dlje, nego naši zimski zaspanci, Z njimi se more v tem pogledu kosat samo še alpska mrmotica.
Kakor pri naših živalih z zimskim ©panjem, je tudi pri živalih s poletnim spanjem presnova zelo reducirana. Takšne živali lahko primeš v roke, ne da bi pokazale kakšen znak življenja.
V boksarskem svetu se pojavlja nov zvezdnik, pravcati drugi Camera, Piše se Nai Mihai, je rodom Rumun in tehta 140 kg
Mož Earhardtove išče dalje
Ameriška mornarica je iskanje izginule svetovne letalke ge. Earhardtove opustila, ker men', da ni nobenega upanja več za uspeh. Mož slavne letalke P u trn an pa poguma še ni izgubil. Obrnil se je na nekega kapitana Andresona, ki slovi kot brodar po Pacifiku, da bi na njegove stroške nadaljeval iskanje.
s*, m
äSaStffe. f4. W. I937.-
Knltarnl pregled
Prof. Ivan Koštial - šestdesetletnik
27. t. m- praznuje šestdesetletnico slovenski jezikoslovec- profesor novomeške pnr mazije Ivan Koštial. Njegovo ime je širši javnosti znano predvsem po >Slovniškem in slovarskem brusu knjižne slovenščine«. čigar dve izdaji sta pokazali, kako potrebna ram je bila taka izpopolnitev tedaj veljavnega pravopisnega prjočnika. Prof. Koštial se stalno oglaša v »Življenju in svetu« m priobčuje mnogo Sitane jezikoslovne, pose-tei še etimološke zapiske. Mnogi njegovi članki eo izšli v naših revijah; zlasti je sodeloval v »Ljubljanskem Zvonu«. »Domu
jfn svetu«. 3>Vedi«, »Mentorju« in drugod. V Vidmarjevi : Kritiki« je objavil done9ke d o Finžgarjevem jeziku, Slovenščina Vlad Levstika' Slovenščina v naših časnikih. Bibliografijo znanstveno-publjcistične dejavno prof. Koštiala navaja podrobnosti dr. Èlebinger v četrtem zvezku »Slovenskega biografskega leksikona«.
Ivan Koštial je, kakor kaže priimek» Češkega porekla. Rodil se je 27. julija 1877 v Gradcu kot sin kemika, ki je bil doma iz Hrabačova pri Jjlemnicah. Čeprav je dovršil ljudsko šolo in gimnazijo v Gradcu, Se ie vendar posvetil slavistki in dozorel v eno največjih avtoritet v slovenistiki- Po vseučiliških študijah na Dunaju in v Gradcu je 1. 1900 diplomiral iz slovenske filologije dn klasičnih jezikov. Kot suplent odnosno
profesor je uril mlade glave v Novem mestu. v Ljubljani, v Kopru,in v Gorici; po prevratu je služboval vse do zadnjega v Novem mestu.
Prof. Jvan Koštial sod; med nase najboljše jezikoslovce. Odlikuje ga obsežno jezikovno znanje, kakor ga ima pri nas le red-kokdo. Tako imamo v Koštialu drugega Matijo Čopa, k'i je pa na srečo mnogo bolj delaven kakor je bil Prešernov »dihur«. Zal. da je ta Široko razgledani in učenj znanstvenik preživel največji del svoje profesorske dobe v podeželskih mestih, kjer ni imel na razpolago velike knjižnice in znanstvenih stikov. Nedvomno bj mu v hierarhiji naših kulturih delavcev šel višii in vplivnejši, položaj, kakor ga v svoji skromnosti sedaj zavzema.
Kot jezikoslovec se prof. Koštial bavj predvsem z etimologijo in pomenoslovjem besednega zaklada. Med drugim je proučeval izvor slovenskih priimkov jo osebnih imen jm raznih značilnih besed domačega v »Domu in svetu«, »Vedi« in drugod. Prav tako je posvečal jm še posveča svoje obilno jezikovno znanje razlagi krajevnih imen m raznih značilnih besd domačega jezikovnega zaklada. Za razliko od nekaterih drugih etimologov — značilno je, da prav v etimologiji pogosto eksperimentirajo diletantje — se prof. Koštial vedno z vso vestnostjo oklepa znanstvenih^ tal in Ikot jezikoslovni pozitivist ne zapušča zaradi navidezno bleščečih podmen trdnih tal strogega raziskavanja.
Razen etimoloških in drugih jezikoslovnih vprašanj so prof- Koštiala vedno zanimali folklorni pojavi. Menda je bil prvi med našimi jezikoslovci, ki se je smotrno bavil z raziskavanjem erotičnega imenoslovja in objavil o teh in temu podobnih izsledkih dolco vrsto študij v Kraussovi »Anthropo-phyteji«. — Nadalje ga zanimajo vprašanja naše kulturne zgodovine; med drugim je raziskaval zgodovino glagolice in dognal njene sledove na Slovenskem. V literarno zgodovino je segel z nekaterimi specialnimi študijami o literarnih podlogah in o kulturno-zgodovinskem ozadju nekaterih spisov Prešerna in Jurčiča. — Naposled ne smemo prezreti I. Koštiala kot prevajalca; menda ie bil prvi, ki je v pismeno slovenščino prevajal iz madžarščine (M. Joka, »Igralec, ki dobiva«), poslovenil ie tudi Mo liérovega »Georges Dandima« in še kaj drugih, drobnejših reči; v nemščino je prevel dr. Corsa »Das Geschlechtleben des italienischen Volkes« (Leipzig 1914).
Učenemu jezikoslovcu in brusilcu našega jezika željmo ob njegovi 601etnici še mnogo zdravih in uspešnih let.
Eseji Stanislava šimiča
Kot četrta knjiga zbirke DHK »Savre-jneni hrvatski pisci« so izšli izbrani eseji Stanislava Šimiča »Dalekozor duha« (Zagreb 1937, str. 208). Pisec se ni uveljavil samo v poeziji, marveč si je v hrvatski krinki z mladostnim temperamentom, napadalno načelnostjo in duševno ostrino, ki se ji pozna brus nemških literarnih teore tiikov, osvojil vidno mesto. Njegovo največje dosedanje kritično dejanje je polemično razvneli spis o Krleži kot kritiku — spis, ki mu ni mogoče odreči tega, kar je bilo vedno v kritiki velika vrlina", strastne iskrenosti in jasnega kriterija.
Stanislav Šimič je v nekem smjslu antipod Miroslava Krleže. Predvsem izhaja Ši-mi<5 iz individualističnega gledanja umetnosti in njene funkcije» zato se pogumno bori zoper tako zvane »socialne« pisatelje» ki so bistvene kvalitete pesniških del podredili tematiki in tako zmanjšali silo in udarnost pesniških stvaritev. Z druge strani se ie Stanislav Šimič teoretično izoblikoval pod drugačnim duhovnim podnebjem in vnaša v hrvatsko kritiko nove poglede, ki so prav tako daleč od Matoševega kritičnega impresionizma kakor od Krleže-veja dialektičnega materializma. Njegovi spisi o literaturi se takisto ostro ločijo od spisov profesionalnih teoretikov in kritičnih epigonov.
Stanislav Šimič se bori za novo, čistejšo in duhovno ostrejšo literaturo, ki ne bo služila modnim geslom, a se tudi ne bo izogibala spoprijemom s stvarnostjo- z resničnim življenjem. Za literaturo, ki to stvar j al na v najboljšem pomenu besede, življenjsko polna in oblikovno dovršena. Za literaturo močnega diha in napadalnega vzgona- ki bo zopet zavzela vplivno mesio t individualnem in občestvenem svetu človeka. Kot priznavalec forme- stila in jezika, kot tankočuten iskatelj dožitkov, teh življenjskih jeder sleherne umetniške stvaritve in merila njene vrednosti, se Šimič ne le po idealistični ideologiji, marveč tudi po slogu ostro razločuie od Krleže. Tam, kjer je Krleža širok, retoričen, publicistično zgovoren in sKkovjt, ie šimič ozek- zgoščen, včasi kar suhoparen in nekako bodičast. kakor sta bila v svojem stilu Kure-lac ali Ante Starčevič. V njem je še marsikaj neizčiščeno, neizvreto. nedomišljeno — toda za vsemi spisi čutiš osebnost, kj stremi preko konvencionalnih idej hrvatske družbe k nečemu novemu in samosvojemu. S šimičem se ne moreš vedno strinjati: tudi ne veš, v kakšen miselni vozel te včasi zapel;e in kako naj razumeš nekatere niesrove. ponekod protislovne alj nejasne trditve. Šimičev slog je včasi_ kar ob-čutno raskav jn njegova pamfletistična iro-mÜa ponekod domala žaljiva- vendar moraš priznati- da ima ta kritik in esejist prodorne oči za umetniško stvarjanje in da se za njegovimi nekam izsušenimi- včasi kakor kaldrma spodtakljivrmi stavki skriva entu" ziastična vera mladega idealista-
»Dalekozor duha« vsebuje šestnajst sej stavkov, ki niso sami izraziti eseji, marveč so mnogi bliže literarno-kritičinim člankom in polemičnim sestavkom. Šimičev^ esej ima v splošnem premalo tistega pesniškega barvila, ki loči esej od kritične študije; premalo plastike in elegance. H. Rozen-kranz je esej dobro označil takole: Die Kunst des Eavs besteht darin, den Aussgleich zu finden zwichen Wahrheit der Tatsachen und der Plastik der Worte.« — Pričujoča zbirka je predvsem . zagovor literature ira njene svobodne rasti, apologija kritike in prikaz nekaterih resničnih vrednot domačega slovstva. Zaradi svoje namenoma »nepubliicistične« oblilke in izrazj-to racionalističnega načina obravnavanja problemov ©i ne bo kajpak pridobila širšega kroga čitateljev v dobi, ko vse hlasta le po duševno cenenem §tivn. vendar bo tam-kamor bo segla, izvršila plodno diskusijo e čitateijem ta vzpodbudila k odporu zoper povprečnost in polovičarstvo, — dve bolni
mest; današnjega kulturnega življenja.
V omejnem obsegu dnevniške kronike ]e komaj mogoče opozoriti na poglavitne teme te esejslke zbirke. V prvem sestavku »Ma-toš danae« se pisec zaustavlja pri umetniških kvalitetah Matoša, zlasti kot lirika, da se v eseju »Necijenjena poezija« zopet vrne k temu nerazumevanemu pojavu .hrvatskega pesništva. Esej »Nesuvremenost zvi-jezdac je posvečen bistvenim problemom lirike: je zagovor te umetniške zvrsti nasproti modnim poskusom, da bi se izločila iz sodobnosti kot ostarela, izčrpana oblika književnega izražanja. Esej »Ikarov odgovor« je poizkus ocenitve bistvenih vrednot lirike Ljube Wiesnera im nje odločen za govor nasproti hvalilcem socialne poezije. V ^Gledanju u stvarnost« se Šimič bavi z ideološkimi pojmovanji književnosti in med drugim karakterizira razliko med Krležo in Cesarcem ; zavzema se za realnost pesniškega izraza, kj edjni zajema svet z vseh strani: s čutili, duševno- racionalno jn duhovno. Esej >Avtomat slobode« je študija o pesniških kvalitetah Tina Uieviča. v eseju »Izraz narodnega« se vrača Šimič k problemu naroda in umetnost;, k; je zanimal tudi Matoša in tolike druge ter se pojavlja vedno znova s sleherno mlado generacijo. Članek »Doktor i kritika« je polemičen »obračun« z dr. Ljubomirom Marakovičem. V sestavku »Suvrememi kritik« najdeš vrsto afo-ristično zgoščenih misli o značaju in pomenu kritike, ki jó Šimič stavi zelo v!soko v hierarhiji kulturnih sil. pri čemer kajkrat (kakor na str. 111) prezre tipičnost resnične kritike in jo istoveti z literarno kroniko v dnevnikih- kakor da bi le ta bila kritika v pravem pomenu besede. K problemu »socialne« poezije se zopet vrača v članku »Asocialno stihotvorstvo?, medtem ko v nadaljnjem članku razčlenja in vrednoti stil Ante Staroeviča — stil, ki je že dolgo čakal analitičnega proučevalca- kajti Star-čevtfev slog je vprav šolski primer za resničnost reka »le style c'est l'homme«. V eseiu »Izrod i kultura« zavzema Šimič stališče do fašizma kot poskusa novega kulturnega vrednotenja- zaključuje pa zbirko z esejem »Veliki psovač in Antijobt, ki obuja duhovni lik predvojnega ' "buntovni-ka«. nadarjenega pesnika Janka Poliča-Ka-mova.
»Dalekozor duha« ie nedvomno podnetna knjiga, čeprav marsikje sporna i;n varljiva v apodiktični besedi svojega pisca^ Toda sedanji čas zahteva avtorjev, kj skušajo iz njegovih žgočih antiuomi j iskati poti k novim sintezam bodočnosti.	—o.
Zapiski
»Življenje in »vet« prinese v prihodnji (ponedeljski) Številki članek o zvezi z Marsom , ki seznanja čitatelja z senzacionalno napovedjo izumitelja Nikole Tesle, nadalje o tehniki na afriških kavnih nasadih. Dr. Anton Debeljak načenja s prispevkom »V deželo <5veh tisoč jam« novo potopisno kramljanje. Smoter poti vodi sicer samo v Postojno, toda koliko novega in poučnega izve čitatelj na poti s tem duhovitim kramljalcem! Nadaljuje se povest Jožeta Krivca »Ob žetvi«, prav tako Dumaaov roman »Trije mušketirji« z Nörrentrendersovimi ilustracijami. A. Jč je prispeval nekrolog izumitelju Marconi-ju, v rubriki Iz literarnega sveta izide članek P. Karlina »O rokopisih in posnetkih«, I. KoStiàl razlaga izraz »galoše«, zaključujejo pa številko običajne rubrike, kakor v vsaki številki, so tudi v tej mnoge ilustracije.
Ameriški simfonični orkester, sestavljen iz dijakov pod vodstvom dirigenta Lesin-6kega. je nastopil v sredo, 21. t. m. v veliki filharmonični dvorani v Ljubljani. Dvorana je bila srednje zasedena. Ameriški godci eo izvajali nekatere resne skladbe (Čaikovskij, Dvorfik, Wagner), a- tudi glasben kič. Koncert je bil zanimiv s tehnične strani, umetniško pa ni nudil nič posebnega. Občinstvo je mlade godce iz daljne
Amerjke simpatično pozdravljalo fa uslužni
dirigent je ob koncu primaknil še nekaj točk.
Srbohrvatska narodna pesem v nemški znanosti, v Heidelberg^ je izšel drugi del obsežnega spisa pokojnega bonskega profesorja Leopolda Kaila Goltza »Volkslied und Volksleben der Kroaten und Serben.« Drugi del ima naslov »Die Liebenden. Personen und Schauplatz des Liedes« in obsega 243 strani v osmerki.
Antona Ingoliča roman »Lukarji« je pričel prevajati v češčino dr. Bohuš Vy-biral. Roman bo najbrž objavljen najprej v nekem listu in 3ele pozneje v knjižni izdaji
Izdaja iiterarno-zgodovinsidh esejev dr. I. Prijatelja. Kakor izvemo, si je akademska založba v Ljubljani zagotovila izdajo literarno-zgodovinskih esejev pokojnega dr. Ivana Prijatelja. Izšli bodo v več zvezkih.
Ali res ? v praški »Pfitomnosti« objavlja Otto Ràdi svoje razgovore z zastopniki tujih narodov na kongresu pen-klubov v Parizu. Vpraševal je tuje pisatelje o tem, kaj vedo o češki literatufi in je izvedel marsikaj značilnega. V sv0jem članku ugotavlja, da so Poljaki in Jugoslovenj izmed vseh sosedov češkoslovaški? najbolj informirani o češki literaturi. Vsi so zatrjevali, dia je češkoslovaško kulturno življenje
▼	Bito (mm smo. 1wu fcrt».
»ki delegat pa je takole ooiačil odnos svojih rojakov do č<rš!ke literature: Ceftka literatura je za Jugoslavijo preveč medla, Jugoslovani imajo tudi v literaturi najrajši temperament in tega Cehi nimajo. Literatura, ki jo Jugoslavija »jubi in prevaja, mora imeti v snovi in v formi ogenj in temperament, ali pa mora biti vklenjena v dovršeno formo, öeäkim romanopiscem baje večidel nedostaja dovršene forme. zato jih Jugosloveni ne čitajo radi. Jugoslovenom je nmogo bližja ruska literatura-..!! — Vsekako arno resnic«, a tudi precej nepoznanja čeflke literature.
Dvomesečnih »SUnjtoska besedPc (Sofija) šteje med svoje stalne sodeJavee nega ljubljanskega publicista dr. Joa. C. Oblaka. V pravkar teHMsm tretjem dvojnem snopiču je izšla razprava, dr. J. C. Oblaka »Slovani, alpinizem ki iurisem«, v kateri razvija sv^je znane nazore o prirodi in o bistvu alpinizma ln turizma, poudarjajoč zlasti estetsko »tnan. — V istfm zvezku je izšla med drugim ttudi-ja Koledarova o Aleki Konstant i novu, dar nek Stameva o sodelovanju ki zbliževanju z Jugosloveni, Nadžova o Botevu in Ra-k0vskem, Badžova o Alfonzu Muchi ta slovanstvu. »Slavjansko besedo« izdaja enako imenovano druÄtvo v Sofiji (ulica Rakovski 127). Revija stan« za tooaem-stvo 60 lejev na leto.
Nogometni gostje iz Celovca
Moštvo koroškega K.A.C., lrf nastopi danes ob 18. in jutri ob 17.80 proti
S.K. Ljubljani.	„ ¥„ ,	_ t
Ljubljana bo postavila danes naslednje moštvo: Pogačnik, Jerman, Ceglar, Puterle, Jug, Bon cel j, Jicha, Cankar, Gerjol, Tičar, Erber, jutri na nastopi takole: Logar, Hassl, Bertoncelj, Slapar, Pupo, Klemene, Janežič, Lah, Bertoncelj, Šercer, Tičar.
Odločilna borba
Drevi ob 20.30 med Viktorijo in Ilirijo
D revi torej si bodo pogledali v oči najboljši plavalci obeh kandidatov za prvenstvo plavalnega turnirja v štirih za znameniti »Jadranski pokal«. Ilir-janske nade so precej velike, saj so v Trstu brez odličnega Wilfana izgubili tekmo samo z eno točko razlike proti najboljšim italijanskim predstavnikom vodnega sporta. Viktorija jc prišla v Ljubljano žc v četrtek, da so se njeni tekmovalci dodobra odpočili in se nekoliko privadili vode v bazenu.
Razen svojih mišic in svojega srca potrebujejo Ilirjani drevi tudi naše občinstvo, da jih bo bodrilo. Kajti v tej tekmi ne bo dovolj, če bodo samo zma-
gali, temveč morajo zmagati s čim večjim številom točk pred Viktorijo.
Vstopnice se bodo prodajale danes že od 10. dalje v kopališču. Rezervirane vstopnice naj se dvignejo četrt ure pred pričetkom. Tekma se bo začela točno!
♦ ♦ •
Obenem s to tekmo nastopata t Splitu tudi ostala dva udeleženca tega turnirja, in sicer tržaška Triestina in domači Jadran. Po jutrišnjih sreča* njih bo račun za najboljša mesta že precej lažji kot je danes. Mi želimo, da bi Iliriji ostala mnogo obetajoča pozicija, ki jo danes še zavzema.
Pred izletom
v Postojno
Navodila za udeležence s kolesi in brez njih
Ljubljanska kolesarska podzveza priredi v nedeljo dne 1. avgusta velik propagandni kolesarski izlet v Postojno in Postojnsko jamo. Izlet je namenjen predvsem kolesarjem in prijateljem kolesarstva, med katerimi bodo oni brez koles lahko potovali z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.15. Kdor si ne želi ogledati jame, se lahko udeleži samo izleta v Postojno in znaša zanj prijavnina samo Din 27.
Odhod iz Ljubljane je za kolesarje določen ob 6. zjutraj, ena skupina pa bo odšla že pol ure prej, t. j. ob pol 6. zjutraj. Na Vrhniki bodo kolesarji ob 6.45, kjer se jim bo priključilo okoli 200 vrhniških kolesarjev. V Logatcu se bo skupina peljala mimo okoli 7.30. mejo pri Planini pa bo prekoračila med 8.30 in 9. uro. Pri vsaki skupini bodo številni mehaniki, ki bodo sproti popravljali morebitnee defekte. Do meje bo izletnike spremljal poseben avto za popravila, prav tako je poskrbljeno tudi za zdravnika.
V Postojni bo lep sprejem, nato ogled jame, po kosilu popoldne pa bodo velike mednarodne kolesarske dirke iz Postojne do Razdrtega in nazaj. Iz Postojne se bodo vsi vračali ob 17. Prijavnina znaša Din 40, z vstopnino za ogled jame, brez te pa samo Dir 27. Prijavnina za vožnjo z vlakom in ogled jame znaša Din 45, pri čemer pa ni všteta nedeljska izletniška karta z odhodne postaje do Rakeka in nazaj. Kosilo bo pripravljeno v 5 gostilnah po 8 lir ali okroglo Din 20.
Prijave sprejemajo Se: Jaka Gorjanc, Miklošičeva c. 15, telefon 20-66, tudi pismene z nakazilom, dalje Ivan Jax in Sin, Gosposvetska c. ter gostilna »pri Vrhniča-nu« na Tržaški cesti 11, kjer se je mogoče prijaviti tudi še jutri ves dan.
Zaključek prijav je brezpogojno v ponedeljek 25. ob 16. Točna navodila z legitimacijami in izletnimi številkami bo prejel vsak udeleženec zase
Razpis
lahkoatletskega mitinga po dolžnosti in za prvenstvo Celja
Športni klub Celje v Celju razpisuje *a nedeljo 8. avgust«'t. 1. s priöetkoin ob 8. 7-jutraj na Glaziji lahkoatletski miting po dolžnosti, združen s tekmovanjem za prvenstvo Celja v klasičnem petoboju za senior-je in navadnem petoboju za juniorje. Tekmuje se pa lahko tudi v posameznih di-sciplinah-neobvezno ra petoboj — in sicer:
Seniorji: 200 m, 1500 m, met diska, met kopja, skok v daljino i zaletom. Juniorji (Q: 100 m, 1000 m. met diska (1.5 kg), met kopja (600 gr), skok v daljino z zaletom, balkanska štafeta (800X400X300X100)
Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti člani klubov članov JL.VS. Prvoplasirani v petoboju dobi naslov: »Prvak Celja v klasičnem petoboju xa leto 1937« za seniorje in častno diplomo ter ▼ juniorski skupini »Juniorski prvak Celja v petoboju za leto 1937« in častno diplomo. Prijave je poslati najkasneje do 2. avgusta t. 1. na naslov: SK Celje, v roke g. Mirka Presingerja. Celje. Mestno poglavarstvo. V prijavi naj bo navedeno, ali atlet tekmuje za petoboj ali v posameznih disciplinah. Prijavnina za atleta znaša za petoboj 5 din. za tekmovanje izven petoboja za posameznega atlet.« 3 din.
Tekmovanje bo na tekali»ču. dolgem 380 m, ki ima 4 nedvienjene zavoje in j« pokrito z ueraski. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS.
V nekaj vrstah
Na Bledu se je že v četrtek začel veliki mednarodni teniški turnir, na katerem pa udeležba ni tako častna, kakor se je sploé-iio računalo. Na veselje prirediteljev pa sta prišla zaigrat o'>a naša prvaka Punčec in Kovačeva, ki pa hočeta že danes potovati dalje na Švedsko, tako da bo treba turnir predčasno zaključiti. Najbolj zanimiva partija prve?a dneva je bila med Punčecom in VodluSnikom. kjer je zmajal Punčec a 6.4 in 0:0. Med juniorji je Ilirijan Pmerdu zmagal nad Reckerjem s 6;1 in 6:0.
Na vožnji okoli Francije eo vsi Belgijci i* protesta zaradi diskvalifikacije njihor*g» najboljšega vozača 2!aet» tolidaniA
pm oŠ nadaljnjega tekmovanja. Najboljše mesto, je «daj z^sedej Frocoz Lapebie, <Jru-gi pa je Italijan Vicini.	?
Nogometno moštvo 3K Kočevja je preteklo nedeljo gostovalo v Delnicah fa do-seglo* proti prvaku tanloSnjega ökn&ja'SK Delnicam po lepi ki napeti Igri neodločen rezultat 5:5 C3:3).
V Sibetiiku bodo danes fa Jutri največje veotadke prireditve letošnje sezone, za prvenstvo države in za prvenstvo Jadrana, na katerih bo nastopalo okóli 260 vesla-čer t 60 čolnih, ki bodo zastopali is najboljših veslaških klubov države.'
Jutrišnjo zadnjo kvalifikacijsko teikino as votop v nacionalno ligo med Saškom in Sdtnstvom T Sarajevu bo sodil italijanski S'Xkiik Scorzoni. Jedinstvo ima za to zadnje srečanje precej naskoka iz Beograda, toda nekoliko strahu ima pa vendarle še vedno, kajti Sarajevčani znajo včasih postavljati kar dvoštevilične rezultate.
LabfcoatletJ tržaške Giovinezze bodo r nadet jo 8. avgusta vmiii zagrebški Concoidi ji obisk v Trstu. Kakor znano je tamkaj Concordia miting izgubila precej viatico (56:74) in bo sedaj doma poskusila pokazat* nekaj več, kakor je mogla zunaj doma.	^ • • - - '
Listnica uredništva: Neznani opazovalec nogometne tekme Maribor—Ljubljana, naj se zaradi svojih dopisov zglasi v uredništvu (od 17. dalje) ali vsaj javi z imenom!
JSK Hermes — motosekcija. Za izlet Av. ♦okluba na Podkorensko sedlo ee vabijo vsi člani, ga se tega izleta po možnosti udeležijo. Zbirališče ob pol 8. pred: garažo Desa v Šiški ali pa ob 10. na Podkorenu. Blagoslovitev vozil, otvoritev ekspoziture Avto-Muba. Pozdrav avstrijskih motociklkstov in avtomobilistov. Vsi! Načelnik.
SK Reka; Jutri gostuje I. moštvo in juniorji v Kranju. Odhod iz Ljubljane' ob 11.415. Opremo je dvigniti danes od 17. do 18. ali jutri od 9. do 10. Pričetek tekme juniorjev je ob 15., I. moštva pa ob 16. Poetava moštev je objavljena v garderobi.
8TK Moste. Jutri morajo biti ob 8. vsi aktivni igralci na našem igrišču zaradi treninga. Sigurno in točno!
Iz življenja na dežel?
— Z Jesenic
t— Zvočni kino Radio predvaja danes in j»W v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 3. uri pop. 6amo ob slabem vremenu) velefilm >Ura skušnjave«. Med dodatki tudi domač >Zorac tednik in Paramountov svo&M iurnal. — Sledi »Vroča kri«.
Iz Ptuja
y~ Večerni koncerti v parku. Zadnje tedne prireja mestna godba pod vodstvom g. Likarja vsako sredo in nedeljo koncerte, ki so bili jako dobro obiskani. Godba stalno napreduje, želimo pa, da mladina ne bi preveč kričala med koncertom in ravno okrog paviljona, da je užitek vedno skaljen. Sicer pa otroci po 21. ne spadajo več v park.
*
BLED. Zvočni kino predvaja danes m jutri zvečer velefilm >Dijak prosjak«. Jutri popoldne film odpade zaradi tombole- Dodatek: Koloriran film >Sreča v nesreči«.
R A~TT I O
Sobota 24. julija
Ljubljana 12: Pester glasbeni spored «
£ lošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13:
as, s poi ed, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14- Vremenska napoved. — 18: Koncert ruškega eeksteta, — 18.40: Pogovor s poslušalci. _ 19.30: Nao. ura; Krašo Kovači« (iz Zagreba). — 19.50; Pregled sporeda. 90: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Počitniška idila (pisan večer) 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahkih nog na okrog (plošče).
Nedelja 25. julija
LJoMjam 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9: Cas, vreme, poročila, spored, _ 015: Prenos cerkvene glasbe iz
trnovske ' ceritve. — 9.45: Verski g0v0r (dr. Rant). — 10: Koncert oddelka godbe >Sloge«. — 11; Iz kraljestva igračk (plo-Sče). — 11.30- Otroška ura: Teta Mari-čka kramlja in prepeva. — 12: Koncert na harmoniki (g. R. Pilih). — 13: čas, vreme, poročila, spored, obvestila—13.15: Plošče po željah. — 17: Kmetijska gospo-ddnjska navodila in poročila. — 17.30: prenos koncerta vojaške godbe iz hotela Befievue. — 19- Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Trije veliki pesniki troimeničniih bratov (prof. Anka Raketič). — 19.50: Verdi:, fantazija (plošče).— 20: Za zabavo !n za ples; Trboveljski pevski jazz-kvartet, vmes piogge _ 21.20: Narodne pesmi poje g. Mirko Dolničar. — 22 : Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Orkestralen koncert s
plošč.
Beograd 17-40: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 20.30; Srbski večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — zJagreb 16.45: Plošče. — 20: Tamburaški zbor.— 20.45: Orkestralen ki pevski koncert. — 22.20: Ples. — Praga 19.45; Praške slike.
_ 21.10: Komorna glasba. — 22.45: Ples.
— Varšava 21: Zvočna igra z glasbo- — 22: Violina in klavir. — 22.30; Schuman-nove pesmi. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. — 15.40: Orkester mandolin.—19.40: Orkestralen koncert. — 20.35: Cerkveni koncert iz Salzburgs. •— 21.45; Iz oP©*"« in koncertne dvonme. — 22.45: Lahka glasba. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: Lahka glasba. — 20: Vojaška godba. — 22.30: ples. — München 18; Pester glasbeni program. — 20: Vanček lepih melodij. — 22.30: Plesni orkester — Stuttgart 20: »30 stopinj v senci in posla dicec. — 21: Lahka in plesna mueàka.— 22.30 : Plesni orkester. — 24: Nočttf koncert; Bachova glasba. '	1 ^

Rafael Sabati^
i)JUTRO« št. 17Ö
8
Sobota. 24. VIL 1937.
18
MORSKI KRAGULJ
^arsld romat
»Zoper mojega brata?«
»Da — zaradi uboja plemiča Godolphina. Ker noče sodišče v Truru nič utereniti, je nekaj ljudi vložilo pri conmvaHskem državnem tožilcu prošnjo, naj ukaže sodišču, da izreče zoper sira Oliverja zaporno povelje radi umora. Sodišče je seveda tudi to prošnjo odbilo, češ, da je podrejeno samo kraljici itn odgovorno samo njegovemu veličanstvu. Danes sem pa po naključju zvedel, da je šla tak. sna prošnja tudi v London, neposredno kraljici v roke: maj bi zapovedala soénijskim uradnikom, da storijo svojo dolžnost ali pa zapustijo službo.« Jasrper si je položil dolgi kazalec v nos, in drobne oči so se mu zvito zaiskaile. »Hotel sem vas posvariti, sir. Pregovorite sira Oliverja, da poveže culo. Vrl mornar je, in vrlih mornarjev ni nikoli nikjer preveč.«
Lionel je potegnil iz žepa mošnjič, zaječijal nekaj v zahvalo in spustil mošnjič Jasperju v desno dlan. Z grozo v srcu je zdirjal domov. Zdaj je prihajalo tisto, česar se je bal: udarec -je moral vsa!k čas pasti — in brat bo priznal resnico. V Penarrowu ga je čakala, mova strašna vest. Sir
Oliver je bil odjezdil v Godolphin Court. Zla novica je bòia torej že prišia siru Oliverjoi do ušes, ln ta je bil takoj ukrenil svoje. Kaj drugega bi ga bilo moglo gnati k Rozamundi?
Vitez je bil res pohitel v Godolphin Court, da bi predložil Rozamundi listino, ki ga je razbremenjevala Zdaj je mogel to ie storiti, ne da bi škodil Lioneln. Ali njegova pot je biila zaman. Rozamunda ga ni hotela sprejeti. Ponižno, kar drugače ni bila njegova navada, jo je bdi dal po slugi vnovič prositi, a tudi to pot ga je odbila. Skrušen se je vrnil v Penarrow, kjer ga je brat že strastno in nestrpno pričakoval.
»Kaj boš zdaj storil?« ga je pozdravil Lionel.
»Zdaj storil? Kaj govoričiš?«
»Kaiko, ali mar še ne veš?« In Lionel mu je povedal nesrečno novico.
S spadellimi usti je sir Oliver zastrmel v tla, nato se je udaril po čelu. »Tak zato me ni hotela sprejeti! Ali si je mogla res misliti, da prihajam prosit milosti? Oh, to bi bilo nevredno! A takšna je.« Stopil je h kamina in s škornjem jezno brcnil v klado.
»In kaj misliš storiti?« jè z drhtečim glasom vztrajal Lionel. To vprašanje je izpodrivalo v njegovi glavi vsako drugo misel.
»Storiti?« Sir Oliver se je preko rame ozrl na brata. »Bogme, gnojni čir bom odprl! Konec napravim, s sramoto jo obsujem!«
Hripavo je bruhnil te besede iz sebe. Lionel se je zgrudil v naslanjač, kalema ga niso več drža-
la. Njegov strafa je bil torej osnovan. Vendar je ostal v njem še pahed dvom. Oliverju ni bilo prav nič podobno, da bd bil zmožen žrtvovati brata.
»Torej... torej misliš povedati resnico?« je šepnil z usihajočim glasom.
Sir Oliver se je naglo obrnil in ga pazljivo, pogledal. »Za Boga, Lai, kaj ti roji po glavi?« je skoraj osorao vprašal. »Seveda ji mislim povedati resnico, a samo toliko, kolikor zadeva mene. Menda se ne bojiš, da bi te izdal? Tega mi menda ne prisojaš?«
»Kaj ti pa ostane drugega?«
Sir Oliver mu je razložil svojo misel. Lionel se je potolažem oddahnil. A to olajšanje ni dolgo trajalo. Novo premišljevanje mu je navdalo srce z novim strahom. Če Oliverju uspe, da se opere suma, tedaj mora pasti krivda nanj. Strah je povečaj namišljeno nevarnost v gotovost. Aiko Oliver dokaže, da krvava sled ni biLa od njega, tedaj je mogla biti samo od Lionela. To bi bilo isto, kakor če bi Oliver takoj povedal vso resnico; neogibno bi jo uganili. Imel se je za izgubljenega. Oh, da bi se bil s svojimi skrbmi zaupal bratu! A manjkalo mu je poguma; sramoval se jih je in se zmerjal, da je strahopetec. Čutil je nizkoto svoje sebičnosti, a niti zdaj ni imel moči, da bi jo bil premagal. Samoljubje je bilo večje od ljubezni do brata, da, od ljubezni do dvajsetih bratov, če bi jih bil imel.
Naslednje jutro — bil je viharen dan proti koncu marca — ga je našlo spet v Penycumwiski krč-
mi z Jasperjem Leigbom. Domisi!! se je bfil izhoda, edinega možnega izhoda. Brat mu je bil snoči rekel, da bo predložil svoje dokaze Killigrewu, ker ga Rozamunda ne mara videti.
Na srečo je bil Killigrew ta mah nekam odpotoval, toda o veliki noči so ga spet pričakovali, in do velike noči je bilo samo še teden dni. Lionel je imel torej malo časa, da izvrši načrt, ki je zorel v njegovi glavi Preklinjal se je, da ga je bil zasnoval, hkrajtu se je pa z vso žilavostjo slabiča oklepal te misli.
Ko je zdaj sedel za belo leseno mizo ln gledal Jasperju Leighu iz oči v oči, ga je puščal pogum na cedilu. Namesto običajnega toplega piva sta pila na Lionelov predlog špansko vino z žganjem. Močna pijača mu je bičala življenjske moči. Besede, ki j5h je bil brat izrekel, ko sta nedavno tega prvič govorila o Jasperju Leighu, so i*u brnele po glavi: »To ti je brezvesten pustolovec! Z dušo in telesom bi se prodal, da mu le ponudiš dovolj visciko ceno.« Denarja, da bi kupil Jasperja Lei-gha, je imel Lionel dovolj. Seveda je bil to denar, ki mu ga je dajala popolibratova dobrota, in prav ta denar je hotel porabiti v Oliverjevo uničenje.
Vest ga je grajala, da je strahopeten, zaničevanja vreden pes. Preziral je samega sebe in si prisegel, da ostane močan in rajši vse prenese, kakor da bi si naprtil tolikšen zločin. A že v naslednjem trenutku se je spet zgrozil tega sklepa in njegovih posledic.
MALI OGLAil
B sseda 1 Dtn. davek 9 Din. »,i Sifno »II dajanje naslova S Din. KajmanjšI tnesek 17 Dia.
Strokovnjaka
ra reklamo in propagando, sposobnega, od slučaja do slučaja iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uspešna reklamac.
18474-1
Manufakturist
star do 82 let, izvežbana, zanesljiva moč, z dobrimi referencami nemščine zmožen, se sprejme v večjo manufakturno trgovino na prostora s prvim septembrom. Ponudbe z izčrpnim opisom dosedanjega službovanja pod »Zmožen in zanesljiv« na ogl. oddel. Jutra 184© 1
Gospodično -
vzgojiteljico
solidno, ki govori lepo nemški in ima gimnazijsko maturo, sprejmem v fino hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 2000«.
18420-1
Pisarniška moč
dobi službo v Ljubljani. — Ponudbe pod »Vešča« na ogl. odd. Jutra.
116541-1
Šoferja
sa potovanje s potnikom in prevoz blaga, sprejmem takoj. Kavcija 6.000 Din v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«.
18562-1
Gospodično
inteligentno, ki govori nemško, iščem k 61etnemu dečku. Vprašati Stanka Opačič, Kranj, hotel Stara pošta.
18573-1
Pisarniško moč
perfektno, iščem za pol-dnevno službo, v slovenščini in nemščini — za korespondenco in knjigovodstvo za okolico Ljubljane. Prednost imajo starejše moči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 777«.
18426-1
Izurjeno navijalko
(špularico) siprejme takoj Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulke 5.
185304
Pohištvo
Beseda 1 Dia, davek 8 Din. ca šifro «11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia. , . '
pur ^
masivne spalnice po 2.550, kuhinje po 550 Din. Marti-nec, Ljubljana, Prule.
17439-12
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
H pošljejo znamke za 3 din.
Šiviljo -
prikrojevalko
izurjeno, samostojno, išč^m za stalno z dobrimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zajamčena eksistenca«.
18567-1
Pekovskega
pomočnika
zanesljivega in sposobnega pri peči, sprejme pekarna Pire, Sv. Peter, Savinjska dolina.	18506-1
Dva mizarska
pomočnika
dobre moči in vajenca s primerno šolsko izobrazbo, — sprejmem takoj. Mizarstvo Stare. Bled.
06518-4 Pletilje rokavic
s stroji št. 7 in 8, iščemo 7,a izdelavo rokavic doma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rokavice«.
18544-1
Službe išče.
Vsaka beseda 60 pat. d* rek 8 Din, M šifro ali dajanj* naslova 6 Din; najmanjši tnesek IS Dia.
Brivski pomočnik
dober delavec, s finim nastopom, star 25 let, išče stalno službo v kateremkoli mestu. Ponudbe na Marčec, Maribor, Mlinska ul. 10.
18575-2
Trgovski pomočnik
z desetletno prakso, želi spremeniti službo za stalno; prevzame tudi podružnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije ■zmožen«.
18531-2
Prodam
Beseda 1 Dtn. davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
Bojler
na električni tok, ugodno naprodaj. Informacije v pi sairni Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22.
18433-6
40 voz vrtne prsti
oddam. Ivan Jelačin, Emon-ska cesta 8.
18418-6
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
59
Nu, dolgo nam ni treba čakati! Čez nekaj sekund se vrata odpro, in general Levokrog plane v dvorano. Ali je sija>> no opravljen! Vse spoštovanje, ki sva ga čutila do strica Mikastoviča, se zdajci obrne k njemu. Kralj zapove generalu, naj neutegoma skliče vojsko. Dvorni tajnik Pišiklin hitro zapiše te zgodovinske besede.
Avto, moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
BSA motor
v brezhibnem stanju, 350 ccm, poceni naprodaj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	18460-10
Poltovorni avto
dobro ohranjen, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18505-H0
Kupim
Beseda 1 Din, davek 8 Dia. za šifro sli dajanje naslova S Din. Kajmanjit tnesek 17 Dia.
Kupim voz
enovprežen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18406-7
Kapital
Beseda 1 Din. davek 8 Dia. za Sifro ali lajanje naslov» 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh denarnih ta vod o» terjatve in vrednostne ps-pirie t n o v £ t m najkulantneje po nafril}) ceni
tako) v gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnov» nI. 14. Telefon 35-10
59-16
Lokali
Beseda 1 Dia, davek 8 Dia. ta Šifro »U dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Brivnico
takoj ugodno oddam. Na-v vseh poslovalnicah
slov Jutra.
18540-19
Modna trgovina
na Tyrševi cesti naprodaj. Potreben kapital Din 120.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost 120.000«.	36568-19
Mlekarno
oddam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
16540-19
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za Sifro »U dajanje našteva S Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov posestev, gozdov, trgovskih ta stanovanjskih bö tee vil ima naprodaj gradben, strokov-u izobražen posredovalec Knnaver Ludvik. Cesta 29. oktobra «. Telefon 37-33. Pooblaščeeni graditelj in sodni ceniteli za nasvete, brezplačno aa razpolago.
ae-ao
Družabnico
30—10 letno, za rentabilno podjetje na deželi, z gotovino 20—50.000 Din, želim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolno soglasje«.
13509-16
Beseda 1 Din. Ja vek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia.
Gostilno
dam na račun ali v najem. C. M. Toman, Moravče.
18404-17
Nova hiša
na Sušaku, s pogledom na morje, ki nosi čisto TI» naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod štev. 18.
16490-20 Komfortna vila
petsobna, podkletena z vrtom, centrum Savinjske doline, industrijski kraj, pripravna za zdravnika ali obrt ugodno naprodaj. Jäger, Celje, Ne-Na.
18592-20
Krasna nova vila
moderno izdelana, z lepim, ograjenim vrtom, naprodaj za gotovino 115.000 Din. — Duhanič, Klunova ulica 11, Kodeljevo. Ljubljana.
1650550
Beseda 1 Din, davek 8 Dia za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
komfortno v centru mesta oddam s 1. avgustom. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
18479-21
Dvosob. stanovanje
podstrešno, » kabinetom, — odaam takoj na Tržaški ce sti št. 4.
18556-31
Stanovanje
velike sobe in kuhinje ter 3 posameznih prostorov štedilnikom, oddam 1. avgusta. Glince, Tržaška cesta 3.	18571-31
Trisobno stanovanje
b kopalnico, novo preslikano, oddam mirni stranki. — Lepodvoreka 3.
16532-21
Za 1. avgust oddamo Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. samsko stano vanje s centralno kurjavo in souporabo kopalnice, — enostanovanjsko vilo z vsem komfortom in velikim vrtom. — Vse potrebne informacije daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19 — vsak delavnik med uradnimi urami od 8.—14. ure. Telefon 26-31 in 25-32.
16&46-31
Restavracijo
v večjem industrijskem in letoviškem kraju na deželi, poleg kolodvora, oddam t vsem inventarjem v najem 1. decembra. Potrebno približno Din oO.OOO gotovine za nakup vina ln drugih živil. V poštev pride le podjeten najemn.k z lepim nastopom ter brez malih otrok. Pismene ponudbe je poslati na Aloma Company d. t o. z. Ljubljana.
36508-17
Pekarijo
odda v najem oziroma proda Joško Majaron v Borovnici.	18327-17
Lepo sončno sobo
opremljeno ali prazno, oddam 1. avgusta v Maistrovi ulici št. 14.
1850S-33
Sobe išče
Bwwua i Diu Osvek 8 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Opremljeno sobo
išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Uradnik«.
18564-23a
Lepo mesečno sobo
stalno, iščem, po možnosti v vili v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden gospod«.
38&iö-23a
Sobo
s vso ot~ o in uporabo klavirja, iščem ra 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beden plačnik«.
18466-23a
Izgubljeno
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zatekel se je
pes doberman. sliš: na ime Bex. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi lastniku Hrovatu, Žalec.
18506-27
Vsak» Desen-. I Din; davek 3 D.n ta dajanje naslova S Din; najmanjši tnesek 20 Din.
Maribor, kavarna
Astoria
Molim damu od utoTka po-slepodne za naslo-v — pod »Maribor«.
16406-24
Vsaka bes. da i D-n; davek 3 Din, ta dajanje naslova ó Din; najmanjši znespk 20 Din.
Preprosto žensko
srednjih let sprejmem takoj za skupno življenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno«.
16560-25
Beseda 1 Din, davek 3 Du>. u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Buret
lister in vsa lahka letna oblačila
v elegantni Izdelavi nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra cesta 14
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Lepo sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko in parketom, oddam v sredini mesta. — Mestni trg 17/11, vrata 8.
18)31-23
Opremljen be
poseben vhod, solnčne, tračne, t 1 ali 2 posteljama, ev. z vso oskrbo, blizn tram vaja, poceni oddam. Spod. Šiška, Cernetova 31.
16333-33
KROJAČI!
Boljša Izdelava —večji zaslužek! Zato si naba vlte »Knjigo modernih krojev«
Vsebina: 50 krojev z opisom. Telovnik, sa-ko, paletot, Ulster, raglan. Slipon, frak, žaket. vse vrste hlač. deške kakor tudi uniforme ter ženski površnik, kostim itd. Cena Din 100.— v predplačilu, po povzetju pa 120 Din. Naročite takoj pri izdajatelju Fa chat Se Aut, Zagreb, Frankopanska 2-1.
Denarni zavod, SS»
zastopnika za Ljubljano,
kateri poseduje koncesijo. Lahko je tudi ljubljanski denarni zavod, koncesioniran posrednik ali zadruga. Ponudbe na oglasni oddelek >JUTRA« pod šifro >ZAVOD«.
SLABOTNIM
Znanstveno je dognano, da »Ka-le-fluid« regulira notranjo sekrecijo žlez, jača organizem in uravnoveša živčni sistem, da človeka ponovno okrepi in usposobi za delo in za borbo za svoj obstanek. — Zahtevajte brezplačno literaturo, Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»Ka-le-fluid« se dobiva v vseh lekarnah.
S. br. 10537/33	4963
Ob vsaki priliki -se spomnite
da n «JotrorT Jiatt ogla** ' Sloveniji aajospeinejla. najcenejša In najhitrejša posredovalnica aa stuibe vseh «nt a» prodajo la nakup »teb stvari, n nepremičnina. lokate. podjetja, kapital, t» nitre Is n tn droge
NARODNA ISKARNA
LJUBLJANA
KNAFUEVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NA JFI NE JŠB
*Jzbxjrna osvedttetr, nova moč in zdhóixr Alce...
to je uspeh Solea-kožne nege. Solea krema s koleste-rinom, krepi kožo proti sončnim opeklinam, izborno učinkuje proti hrapavi in razpokani koži ter imenitno služi za šport, kopel in slabo vreme, za gospodinjsko delo in suh zrak. Že čez nekaj minut postanejo otrdela in nabrekla mesta na rokah mehka in voljna. Opazujte sami, kako hitro in temeljito se vpije Solea krema v kožo!
Povečajte ta presenetljivi ačinek z redno uporabo Solea mila z aktivnim lecitinom. Kako dobro to dene utrujenim živcem, kako Vas pomiri in kako mlado in dehtečo kožo Vam napravi. Oba proizvoda se obojestransko dopolnjujeta, oba sta ustvarjena drug za drugega.
I7J0
Uir*»QLEA
% mitautkrema
brez troSarlne PIN 10.-5.-
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Hajko Prinčič star.
žel. čin. v pokoju Po kratki mučni bolezni je previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 24. julija ob 3. uri pop. iz mrtvašnice Splošne bolnice k Sv. Križu.
ANGELA, soproga; RAJKO. sin; HERTA roj. Herzmansky, sinaha; MITJA in VOJKO, vnuka — ln ostalo sorodstvo.
f
Naznanjamo, da je nesrečno preminul
gospod
Franz Franjo
STROJNI TEHNIK
Pogreb bo 25. julija t L ob 15. uri iz mrtvašnice Splošne drž. bolnišnice v Ljubljani,
BOROVNICA — TRST.
RODBINI:
FRANZ — MINASI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiinü'iimtiiiHiiiiüiiiiii
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s Časopisnim oglasom, 61gar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hlto in govori dnevno d esetti sočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovcu in kupcu.
ZAHVALA
Za vse izraze globokega sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob prerani izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in tasta, gospoda
JOSIPA ARMIČA
šolskega upravitelja v pokoju
Izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gg. primarijem in ostalim gg. zdravnikom celjske bolnice, čč. duhovščini in čč. sestram. Dalje se zahvaljujemo vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam ter darovalcem krasnega cvetja in vencev, in končno vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
Vsem, vsem naša odkrita zahvala!
CELJE, dne 23. julija 1937.	Žalujoča rodbina ARMIČ.

Uretofe Dassrfa Šarita Izdafc » ftnaotttt fJstxaa Adolf Rltaitair, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Fran Jeraa — Za baeatnt dal J» fidfUSM AbU Kosal « SM « IfrbUutf.