,t»oriru"
i/hnja vsnki tort'k in sobnto. Ako
|;n!(> 1a ta »liu'va pra/nik. dan
popr.'j.
1'rednihtvo
s»' iiiihiii» v „Narodni Tiskanii*,
ulica Vcttiirini St. 9, kamor jc
nanlavljati  fiisrna.
Nefrankirana piHina
M' in* sprrjrmajo, *nako sA ne
\iva/uji>jo  pisn.a Urfii podpisa.
Rokopisi                       .         ' v,
dopisov  sf iu' vračajo.       /'   „ •

TELEFON it. 201
ki«int in   elo   ID   K, L*  pol lets
S K. in setrt leta ?:?»\
! prHviiiit.ii
>t  n?haii»  v   ,NartxJiti    Tiskarrr',
jura  Wt'tirini   <i   f
5c piačuje od čvtriefostc>!jirn- peti
vrste   po   14   vin. za   verkrairi
ism  prmitren  popust.
p."..i iii^/iif  It»-»ilk»*
s'.antMO tt  . in.   in ¦><:  ,»j• .¦ • i^ -v  »
fa7nih  gon'Kih  rraiiK.Vi
1-:V.
St, 5.
V Gorici, v soboto dne  18. januvarja  1913.
Leto XIV.
Dežela in meslo/    ;
Žc daviio, davno sem je ziuuio vc- ;
liko nasprotje, ki jc vladalo in šc vediio I
vlada nicd dcžclo in incstoin, med prc- !
bivalci zimaj |)o vascli  in  pa  mcsčaiii. ,
Svoj čas ]c bila ta razlika holi postran- !
skega zuačaja. Meščani so sc onicjili n:;  j
lazno zabavljanjc čez knicta, kind sc
jc pa jczil na »prokleton ^ospodo, ki ni-
nia pojna o (rpljcnju in tnidn na dcz.c- |
li. 'I'akrat sc jc 1c redko izvršila asiinila- |
cija nicd razninii sloji, kcr jc bival in zi- |
vcl mcščan zasc, knict na vasi    zone' :
čisto zasc. Stiki -so bili iako majlini   m l
skoro nikjer vaznivsetfa  ponicna. Ma!;)
iru'oN inc,  kak  senienj, to jc bilo skoro
bi rckli vsc. Šc dandancs sc dobc vasi,
ki  ni'.najo  pojma  o mcstncni   /ivlicniü.
ki ziviio sc čisto svojc, prvoino zivlje-
n.ic.
A povsod ni tako. V incstili s-j ie
rnzvila dandancs velika industrija, ki
rabi polctf denarja tudi o^romno število
dclavskili nioči, katcrih v mcstii nil-ier i
ni dobiti. Rod po incstili zc davno ni
več tako Ovrst in krepak kakor jc bil
svoj čas in tako sc pomaii'kanic Ijnd-
st\-a v incstili krijc z novo došlimi nio-
čiui /. dcžclc. Tovania rabi o^ronino
moči. niodcrna indnstrija kar žre človc-
škc liiasc in rod za rodoin iz^ine v tcb
sajastih. zakajcnili okrajih. Tako jc po-
stala dc/.cla in vas za mesto ncka.i važ-
netfa. Scdaj so stiki nicd liicstom in c!c-
zclo postali Cisto driigačni, scdaj -fa
mesto in vas v tcsni socijalni in j^ospo-
darski zvezi.
Tudi pri nas na Priniorskem sc ze
opazuje ta pojav. Nckdaj jc scl malo-
kdo iz vasi v mesto za stalno. dandancs
to zc ni vec redkost, ampak skoro bi rc-
kli pravüo. Na.š Kras, Yipavska dolina,
I'rda in tudi naši liribi pošiHajo vsako
Icto iako lepo stevilo liudstva v razna
indiistrijska incsta. Pa ne samo naša
domaea incsta. tudi tuja nam v prav
vcliki mcri izvabliajo iia.se liudstvo v
svojc naročje in 1c redko kedaj sc dn~
Rodi, da sc kateri vrne. Problem d.>-
movinske Ijiibczni,    Ijuhavi    do    lastiic
:<rude jc  portal  pri  nas  v  \ccih  krajili
žc pra\r rcscn m va/.en. Ni le tfola ira-
za, ampak ,'c lelitneiia    ^ospodarsioj^;:
ponieiia. 'Mesto nc da lindi nazai. mess)
po^'rabi in  izscsa  naiboljšc moči. osta-
nck, ki ni za rabo, odlcti obCini na pic- '
ca.  ki iiiia tako dvojno iz^nbo:  l>c!av- !
ska inoe jc sla svoj eas po /In. seda! pa  j
sc stroški za boliiišnico, za ncprcskrb- j
Ijenc otrokc itd. Tudi v furlanskili kra-
jili sc poiavlja \- zadnjili Ictili \cdno vcč
izscblciicev, ki  siliio    na\adno šc daljc
l>oi   \' bliznic mesto, iiamrce \   Amcri-
ko. Koliko jc iiašili slovcnskih moči zc
izkrvavclo in sc izsušilo    \-    anicriškili
rudnikili. koliko iih jc onciuo^lo \  ame-
rikanskili   vclikih   incstili,  kicr  poznaio
cloNcka le kot  nioc, silo, stroi, nc    pa
kot bilic z dušo in srcciu.
Kdo bi siccr morda ii'sro\ arial. Ccs.
tudi v mcstii so iiotrcbni Ijndic iz iiaš:'i
krajev, posebno šc iz. narodnili ozirow
Ako po^ledamo \' Trst. res vidino
krepak naraščaj. ki sc zaveda s\oiju;i-
rodnosti in svojc \cKa\c. A bridko ie
\'cndar, čc pouiislimo, koliko iih pa iz-
'^inc poletf tc^a ravno \' 'I'rstu. Ta šta-
tistika v^otoxo ni razvescljiva. kcr jc v.<\-
ziiaiuovana večkrat s |irav bolcstiiimi
izKiibami. In nazadiiie. koliko jc šlo
moči po zlu. koliko človcških zivlier.'.
da siiio dosciili to, kar jc. Ali homo ta-
ko vojsko, pravo praxcato vojsko. ^
sxciiini iiiočmi tudi lahko vzdrzali? Ali
bonio imcli \cdno dovolj mod in na-
raseaja za te socijalno tcž.kc boie?
Reči moramo, da sino dosti. lirav
ilosti mo'Ji žc iz^ubili. Trst nam jc po-
) nhi! o^romno človeškega niaterijala, ki
sicer nc bi bil scl v iz^ubo. No. za cn-
krat jc upati, da sc bo v '! rstu liroccs
asimilacije z Italjaui počasi \st\aril in
da postanc našc liudst\ o žc tako mocuo,
da bo privabilo in vzelo nase vsc našc
doslccc, ki pridejo v Trst iu blizu'c o
krozje. A d\i^a sc tu žc dru^o mesto.
ki bo pocasi eno nai\ azncisih oh- Adriii.
to jc Tržič. Tja doli bo trcba obrniti vso
pczoruost, da se naši priseljenci tarn
kolikor mo^'occ obvaruicjo \- narodu!
obla^ti.    Nas narod   jc   nia'hcu.   kakor
Mim žc stokrat po\'darili in z.čito iiaiii ta- '
ki  proecsi škoduicjo    lahko    o^romno. j
Nckai Amerika, nekai nem>ki    rudniki.
nckaj vclika indiistrijska inesta jjjfkma-
lu nas nc bo \ce do>ti na slo\JKki do-
mači Jiriidi, ki iir.a za pridnc tpgp pri-
);a\'Hf)   !cKrs',    kci   j)oje    že   i#' poet
Vodnik.
Kar sc tičc šte\ila liudstva sicer pri
nas šc ni tako siabo. A stc\ilo samo na
scbi sc nc pomciij '"avno dosti. Morda
ie tupatam iako dosti otrok. zcusk. sUi-
rejših oscb. a ra\ no naiboliše delavskc
moči so v tuiini ali \r incstili. Sicer pa
bodisi tako ali tako: v niestih se zbira
veliko štcvilo nasili liudi. ki za naš na-
rod izksineio i i to jc bistvo vsej{a tcsra
razinotri\auja. Štatistika liudskc^a :sri-
banja nam kazc na Priinorskem za Trst.
Oorico, Rovinj. l^ulj in Yolosko \elik
prirastek. ki je do.šcl \' ona incsta ravno
z dczclc. Tako u. pr. jc prišlo \- Trst v
zadn.ii števni pcriiodi (19iiu i<)]o)
36.537 liudi. \ f loricn d.5o5 liudi. poi.!;)-
bno \- Yolosko in Rovini. \- Pul' pa kar
^elili \7Mr> duš. Primorska mesta brcz
Trsta so dobila z dezcle \' omenjenih
desetih Ictih zopct L^otovih .^i tisoč iiu-
di. Zato pn izkazujc radi odpotovania n.
pr. ^oriška okoli-.:a 4.(i27 liudi mani. sc-
z;mski okra.i jc i/A(ubil 2.745 in toliniu-
ski 1.501 dus. \' Kradis.janskem nkraiii
znasa ta minus l..^M liudi. Na splosno
rc-ccno vclia i"tra\'ilo. da je pri nas in
dezeli iikljub visnkemu stevilu porodo",-
Ijudi vedno mani: zato pr. rasteio mesta
prav n^romno.
Ob skk'pu bi omcuili sc nckai. Ce-
tudi mi potrcbujeino tudi \- mestih s\ )i
uaraščaj, cetudi nas veseli, da se nasa
narodnost v 'I'rstu. Puliu. (lorici itd. si-
ri. vendar moramo s strahom vprasa.ti.
kit', bo na z dev.clo. ce bo slo to vedno
tako napi'ci. Policdelstvo trpi. moral-
nosi sc iziiublja. vcrski Jut naroda pe-
sa. zilavost nasc^a liudstva ^ine. \ se
to so bridkc stvari. katcrc jc trcba y;lo-
boko premisüti. Pa se zanemarja doma-
ce u'ospodarst\(\ to nam kaže tudi žalo-
stiK: statistika his na Ooriskcm. L. l^Oil
jc bilo na (loriskeni  l.cL'S    zapu seen ill
L:ospodarskih his. I. l';i)H zc 2.155 in I.
10111 pa zc 2. W6. Na vsakih sto his '<:
sedern praznih, kar pač nikakor ni ra/.-
veseljivjo. Najliuiši \' tern oziru jc sodni
okraj j^(|riški. brcz incsta, kier je bilo
1. 19111 öJö zapuščcnih his. Slabo le tudi
v Purlaniii in na Krasu. kjcr je bilo v
^czanskcni pol. okraiii 2M praznili sta-
novanj. I )obro sc pa drzi sodni okraj
Ccrkno. ki jc imel le 42 praznili poslo-
|ii'. \ idi sc. da bližina mest \jili\a na
liudstvo in j(a vabi k sebi. Tako pose-
st\-a teredo po zlu. stanf)vania in :ssospo-
darska poslopja stoic prazna in dra^i-
nia po mestih sc širi. Na dezeli 11 i de~
Iavskih nioei vec dobiti. kar novzroču-
je visoke cenc pridelkom. Naše mnenie
bi bilo tcda". da jc zadnii eas, da ^e
liudstvo zaene drzati bolj domače ffru-
de. ker preveliki navaii v mestne to-
varne so začcli postaiati neva'-ni naše-
mu poliedelstvu in tudi ze našenui <plo-
šnemu razvoiu.
Dopisi.
Iz Koiiuia: Olede otvoritvc obrtnc
nadalic\ alne sole \- Komuu ie vsiliivi
liadučitcli S t r e k c 1 j kakor se sliši
- popoluoma pogorel. Mrir^aC'e ni bild
tudi nioijoce! Sa; so veudar drugi fakto-
rii poklicani. za inicnovati iične moči,
:ic pa da si jih bo on zbiral in da bo dal
se soli 1 i b e r a 1 n i n'ecat. \este konui
ie powril poduk \ risaniu? Poznanernu
socijalističiio nadahuicnemu bivšeinu
ueitclju iz Tomaževice Macarolu!
Cesar ui mo^el Ic-ta \kljib vseimi jud-
neniu prizadevaniu /adobiti rednim po-
toni v (labrovici. nai bi 11111 ncpoklicani
nadučitclj Štrekelj saniovolino naklonil
v Komnu. brez sodelovania kouipetent-
iiih einitcliex ? N i k d a r n e!
7a\\ nam ie sicer. da letos radi \si-
lievauia nepoklicanih oscb nc bo se red-
nc^a poduka. toda krivda uai zadene
krivega. Zgrazamo se pa nad tern, da se
podueujc scdaj v impro\ izirauej šoli ni-
di med s v. m a s 0. kar se nc godi v*
nobeni dru^i slicni soli, iu da so iicenci
že sedai priceli nadle^ovati in  psovati
Carl Drexler:
Umetniška predavania.
I Hiho\-skiin in tudi dru^im imicl-
niskim kro^oni dobro znani z^odovi-
nar uiuctuosti Dr. Drcxler W zbral svo-
ja prcdavanja v cclotno kuji^o iu jih to
diii izdal v ueni.skcni jeziku pod naslo-
voui: »A'orlesuu.ucii zur hünfiilinm^ iu
die Kimst^cschichtc... Sam pisatclj bi
sc bil morda tcž.ko odlocil, kakor pravi
v uvodu, za izdanjc omcirieuc knjiiic.
a Njcjra Kkscclcuca nadskof Sedei jc
vso stvar priporočal in tako jc izšlo to
dclo v tisku, cetudi prvotno ni imclo
zato primcrnc zuuanje oblike. Dni^acc
je naiurcč z ^ovoneno bcscdo, kakor
l»a s tiskaniin stavkom. No, cetudi uosi
ta knjitfa znak prcdavanj, ki so uauic-
niena 1c za <..'.oiov avditorii, jc vendar
toliko splošnctfa itotiicna. da bo zani-
inala marsikoKa, ki sc za taka vpraša-
nja sploh brijja.
Kcr jc tfosp. pisatclj zbral Ic prc-
davanja, jc knji^a izjjnbila prav občiituo
en del svojc urcdnosti, to jc s I i k c.
Brez slik si unictniškc knji^c skoro 11c
ftioremo misliti, icajti dandancs jc «lav-
nj| stvar v imietniškein pouku nazor-
"ost. Tezko jc brez slik komu kaj do-
povedati in res moramo obzalovati, da
jc Dre\ler-jevo dclo popoluoma brc:
njih. Zakaj jc iako, iiani jc jasuo. Knji-
uo si on misli kot nekako ueno dclo za
svojc licence, tukajsnjc bojjoslovcc,
katerim 011 ra/.la^a na podlajji skioptič-
nih slik svojc tcoreticne nauke. Za oiic,
ki so žc prcdclali kako\ kurz s slikaun,
za boK()slo\cc iu duhovnikc, katerim jc
inaterija že večiuoma zuana, jc pa ta
knjiu'a dovolj obsiruo, sistcinatieno ua-
\odilo in pressed o iimctniskili \-pra-
šanjih.
Uinctuiska suo\' od (irko\ pa do
daucs je ou'romna. zalo v tako uiajhucpi
dclcu na 217 straneh res ni mo^oce po-
dati vec kot ravuo uajvažuejšc toekc iu
najsirsc obrisc. \ciidar jc skiišal u'osp.
pisatclj obdclati vso snov kolikor 1110-
tfoce iirc^leduo iu ra/:umlji\o in sc ie
zraven lotil sc nekatcrih podrobnih v-
prasauj, katera so za duhovsčino jako
vaz.ua in zanimiva. Ravno taka po-
drobua \'prašauja iinajo veasi \ scbi
\ cc kot ccla vrsta raznih sistcuio\' in
životopisov. Ko sinn se tako prcrili
skozi ucbroj starcjsih in uo\cjsih uioj-
strov, nas pisatclj pelje uckoliko tudi v
dclavuico moderne sole na iimctnis-
keni polju. Obojc je potrebno: iKV.na-
vanjc starih in  znanjc z  novimi.    Ako
stare.išili uiuetniskih strui in sistcinov
\saj za silo ne jioznamo, nc morcmo
prav soditi uoveisih. In za duhovuika
jc posebne vaznos,', da zna cciiiti hi-
storične spomenikc. ki so \' icj ali oni
\ asi; uic mani \ azuo pa ni, da pozna
nekoliko vsaj tudi dull modernih umct-
uikov. kcr ta ali oua ccrkev rabi po-
pravka. rabi uoxo slikariio ali nove ol-
tarue kipc. Pisatclj sicer ue obsoja. kar
tja v en dan cele moderne strujc a s\ c-
tujc prcvidnost pri vsaki stvari. Muoii'o
sc u'i'esi \- (cm oziru se vcdiu) po dezeli
in zato je trcba na tern niestii šc cn-
krat povdariti važuost uiuetniske vzii'o-
jc za duhovscino, katera je iioklicaiu.
da nam dclouia \arujc in ohrauaijc na-
se domaec. itriprostc. slikovite ccrkvi-
ce, delouia, da zida in postavlja no\ c hi-
še božjc.
\ tem oziru bo ta knii^a s'otov^
dobrodosla, ker bo iiiarsikomu os\ ežila
spomin na studijska leta in 11111 mord'.i
zopct vlila nekoliko mladcuiske^a idc-
alizma \- trudapoluo pastirsko delova-
ujc. Za one. ki sc lioccjo 0 umctiiiskih
uprasaii'jih tcmcljito poueiti, uaj oiueui-
1110 Ic krasno dclo patra Kuhna. ki jc
iiiarsikomu vsaj po inicnu že zuano.
l^ekli smo, da oiuenjcua Drcvler-
jeva kujij^a ^ovori tudi 0 nekatcrih po-
drobnih vprasaujih; tako n. vw o bar-
vanih okuih, vczenju itd. Barvauo ste-
klo jc dandanes redkost. a vclikc iimct-
niske urcdnosti. Stari v^otski domi nam
impouiraio s svoiimi visokimi barvasti-
mi okni in tudi nioderua iudustrija se je
/aecla zopct s tem pecati. .Iako važno
vprasanie ic vczcujc na cerkvenih oblc-
kah. Kdor ic bil pri zadujem unictuis-
kem kurzu \ (lorici in poslusal patra
\ clic/a, ta vc. kaj sc pravi unictuo \c-
zeuie in kako jc to dra^occuo. Ttn.it
uuictua obrt ie dandaues vazen takK^r,
ki y,a nc snicmo prezreti. Lc uckaj bi si
sc žeieli. Cesar \ Drexlerjevi knjivi'i ui.
Namrcc kratck skupeu prcfflcd uasih
doniacih cerkva. kapclic. oltaricv itd.
|io nii!i unietuiški urcdnosti. (lospod
prelat ie ziiau kot strokovujak na tem
polju in veselilo nas bi. ako bi mo^li kc-
daj knialu iiorocati 0 kakcm takem dclu
in sicer kolikor uio^oec s ioto^rafijami.
\ uaši deželi jc dosti cerkvene unict-
nosti, ki sc ni odkrita. a urcdna sprct-
ncsa, strokovtnaske^a pcrcsa. S to zc-
lio bi sklcnili svoje skromno porocilo.
d. b.
Vuk, Franc-Josip Pavletič, Rubije, Mi
seri in Pinausig ,gospa Stefanija in g.čna
iieiüi Schneider, gospa Palm, gospa
Antonija pi. Orabmayr, Bozen, g. A. Pe-
ric, Pec, ekscelenca Kamila pl.-Buehter,
Trst; gospa Mair, stotnikova soproga,
baronica Bcrta in Antonija Baum, g.
JViiliael Musina, gospa Eleonora Battig,
gospa1 Heiirijeta pi. AInistcin, markiza
.losipina Paulucci, gospa Schneider,
stotnikova soproga, gospa Hedvik.i
Kappcr soproga višjega štabskega
zdravnika, gospa Schwarzer, majorjev.i
soproga; prostovoljei 47. infant, reg.:
gospa Hässler nadporočnikova soproga,
gospodiCna Krma Schaup, Monsignor
Kodcrmatz, gg. Josip in Adela Bridiga,
Rubije, g. Ivan Petean, Rubije, gospa
Kincel, stotnikova soproga, korvetni
kapitan .hilij Sehöpkes in gospa, Mcran,
gospa Ilka pi. ringel, dr. (ieorg in Leo-
nic pi. Orabinayr, baronica Julija Pe-
teani in hčcre, Fiumiecl, grofica Roza
Pace in hčerc, Tapogliano, preč. ss. Ur-
šulinke, gospa Džinic, stotnikova sopro-
ga, grofica Wargareta Attcnis, . Kon-
stanz: baronica .losipina Bianchi in
hčere, ter 2?> žena in deklic iz Rubij.
Baronica Majija Bianchi in./p.
Na tri dni zapora ie bil obsojen
Aloizii Infanti iz Brume, ker je na dan
Vseh Svetili pokrit na kolesn zdrča!
skozi procesijo, ki se je ta dan vršila
v Hrumi.
Zaradi žuganja s smrtjo svojini
bratom in starišein so zaprli Edvarda
Okrogiic iz Podgore.
Izpred sodišča. Tiikajšiijc okrožno
kot kazensko sodišče jc obsodilo kolona
frančiška Čadež iz Kozane zaradi lin-
dobnega poškodovanja gozda njegove-
ga gospodarja g. Ivana Simčič-a na 12
dni zapora, na poravnavo napravljenc
škode v zneskn 142.60 K ter na plaeilu
pravdnik stroškov.
Odprti lekarni. ()d 19. do 26. t. in.
bodete imeli ponočno sluzbo lekarni:
C r i s t o f o 1 e 11 i - K ii r li c r.
Alfred Lenassi in dr. R. Luzzatto
oproščena. A. Lennassi in dr. R. Luzzat-
to, katera je tukajšnje porotno sodišče
v prcdlanskem poletnem poldrugi me-
sec trajajoeem zasedanju, v katerem so
jc bavilo 'cdino Ie s procesom »Btmke
Popolare«, obsodilo in sicer prvega na
dvaniesečno, drugega pa na trimesečno
ječo, katero razsodbo pa je najvišje ka-
sacijsko sodišee kasiralo, odredivši ob-
eriem, da se ima pri deželnem sodišču v
Trstu obdržavati proti goreomenjenima-
nova kazenska obravnava, sta bila v
četrtek od slednjega po 9 dni trajajoci
obravnavi oproščena !
Za »Narodni muzej« so darovali:
Josip Prijatelj, c. kr. vadn. učitclj v (V;-
l'ici, nabral (nadaljevanje preišujih iz-
kazov): 57. Prijatelj knjige Cvetnik,
Slovenski prijatelj 1. 1857, Malavašič,
Oče grof Radecki 1. 1852. 58.) A. UrsiC,
dijak, knjigo: Cvetnik 1. 1876. 59.) Na<!-
iičitelj Uršič na Žagi staro pištolo vi-
krcsilo in 2 novca. 60.) Jak. Rojec, nad-
učitelj na Oradišču, 4 novce.,61.) Nad-
ueitelj Prinčič iz Pevnie star mec. i/
kopan v Pevmi. 62.) Matjon iz Kobari-
da krasno bronasto iglo (rhnljatisko) in
lep star kovinski kipec.
Da bo mogoče niuzej eim prejc in
dostojno otvoriti, prosi odbor vse rodü-
Ijube, ki imajo kaj zanimivih starin, naj
dopošljejo te takoj »Narodnemu muze-
jii".   milOgC)   lcpih   \u   VaZPilii   Stvasij   •"»'•
še po deželi, sanio premalo zanimanja
je še za naše tako važno društvo. Po-
berite vsaj zadnje ostanke, predno pri-
dejo zopet tnjci.                       Odbor.
300 vagonov gnoja   je kupila »Oo-
spodarska zadruga« za goriško okolico
s sedežem v Vrtojbi. Onoj je kupila od
največje tržaške špedicijske družbe.
Onoj razdeli med svoje članc.
Državno podporo v zneskn 13.000
K, delonia v strojih, deloma v donarju
je dobila »Čcvljarska zadniga« v Mir-
nu. To podporo je dobila s posredova-
njem našili poslancev. Zadruga lepo
naprednje ter je prernagala težkoče, s
katerimi se x morala v prejšnjih Ietill
boriti. V Zadrugi je usluzbenih nad 70
oseb.
42 sej je iniel naš deželni odbor v
1. 1912, v katerih je reševal red, spadn-
joče v njegov delokrog.
Slabo zimo imamo letos. Mokrotno
jc že od srede novembra. Zato sc zim-
ska poljedelska dela ne rnorejo oprav-
I]ati. Tudi sečnjo drvi v gozdovih ovirn
letösnja mokra zima.
Prodane akeije predilnice v Ajdov-
ščini. Združeni kartel avstrijskih pre-
dilcev kupi veeino akeij predilnice v
A.'dovscini.
kl V duhovniji Marijino Celje raz-
saja otrocja bolezen: osepnice. Druge-
krati se nismo veliko zanjo zmenili.
Prišla je in odšla. Le redkokedaj je zah-
tevala kako žrtev. Po osem dni so bili
otroci v postelji, pa so bili zopet eiü
in zdravi. Letos pa nastopa vse drnga-
če. Ni namreč saina ampak ima seboi
dva prav luida spreniljevalca, ki otro-
ke spravljata ali v grob ali na rob gro-
ba; to sta: črevesni katar in kašelj. K)
to pišeni leže štirje otroci na mrtvn-
škein odrn.
l:o vseh liišah iniaio približno pw
toliko bolnikov, kolikor otrok. Neka-
teri leže že po tri in štiri tedne in še ni
znakov boljšanja. Prav bi pač bilo, da
bi se ökrajni zdravnik k nani i)otrudii
ter dal starišem potrebna navodila, ka-
ko naj obolcle otroke zdravijo in kako
naj \r bolezni ž njiini postopajo .
l Župnija Soča iniela je v I. 1912:
porok 9, krstov 24, mrtvih 11.
V bovški županiji je bilo v 1. 1912,
65 rojenih, 48 mrtvih in 5 parov poro-
čenili. V Logn je bilo 15 rojenih, II
lnrtvih, 3 pari poročeni. V Trenti ie
bilo 11 rojenih, 3 mrtvi, 1 par poro-
ceni. Na S r p e n i c i: 48 rojenih, 37
mrtvih, 8 parov poročeni.
Podaljšanje roka za predaio napo-
vedi za prihodaiino in osebno dohoda-
rino. (ilasom parlamentarnega načria
državncga zbora pride najbrže v prviii
tednih tckočcga leta v posvetovanje tn-
di refonna zakona o osebnih davkih. ^'
slnčain, da se dotična refonna sprejnie,
sc dosedanji način izpolnitvc napovedi
bistvcno preineni (med drugim odpade
preračunanjc troletnega povprečja) m
bode osobito tudi nauieravana amnestija
najbrže luočno nčinkovala na izpolnje-
vanje napovedi. Z ozirom na te okolšči-
iie je finaneno ministerstvo odredilo, du
sc za leto 1913 prenesc rok za predaio
napovedi za prihodarino in osebno do-
liodarino na dobo od   15. februarja tf.o
15. rnarca 1913. Te napovedi se morajo*
torej predati davčnim oblastim šele od
15. febniarja 1913 (namesto kakor do
<edaj od I. januarja) dalje; v sniislu č!e-
na 29, st. 4, izvrsevalne naredbe K IV
poglavju zakona o osebnih davkih bodo
torej davčne oblasti vročevale davko-
plačevalcern obrazee za napovedi sele
v drugi polovici meseca januarja 1913.
Predrzni tatovi so hoteli davi v
Trstu kar na debelo odnesti iz skladi-
sča železnine in bakra, ki je last tvrdke
Luzzatto & figlio, večjo količino
kositarja    in   bakra.           Privedli    so
z volom napreženi voz pred skladi-
sče, odprli s silo vrata in začeli nakla-
dati blago na voz. Toda stražniku, ki ic
ondot hodil, se je zdela stvar sumljiva
in jc ticke tudi prijel. I5ili so to tri'e mla
deniči stari okoli 20 let.
Lksplo/iia na parniku v Trstu. \
četrtek ob 10. uri in pol ponoči je nasta-
la na parniku »Sebenico« strašna eks-
plozija karbida, ki je zalitevala tudi enu
človeško žrtev. Dva druga pomorscak-i
sta tudi ranjena.
Mandat je odložil v Pulju dezelin
poslauec dr. A\"«rust Ritossa. Tako je sc-
daj prazno poslansko niesto tretjega vo-
lilnega okraja, to je mesto Puli.
Hrvaško-slovenski evharistični kon-
gres se bo vršil letos v Zagrebu.
»Matica Slovenska« ie razposlaki
letos 6 knjig svojim članoin. Iz >-Lcto-
pisau posnemamo sledeče podatke splo-
snega značaja. O posameznih kujigal.
bomo še izpregovorili. Predsednik ie bi!
Dr. Fr. Ilešič. »Matica« je preživela la-
ni svojo oseniinstirideseto dobo. X'seii
članov je bilo 1679 inoških in 112 žen-
skih. Po stanu je največ iičiteljev, pro-
fesorjev, trgovcev in duhovnikov. \'seh
cluliovnikov je 165. Zaniniive so neka-
rere sodbe iz obeinstva o lanskih knji-
gah. Posebno proti narodnim pesmim
jc bilo precej odpora. kakor tudi znan-
stvene kniige na sploli niso posebno pri-
ljubljene. Precej obširno poroeMlo poda-
ja dr. llešič o izgovorjan 1 in v. Ker se
je o tem govorilo in pisalo že dosti. se
s tem vprašanjem ne bomo vec peeah*.
Preniožcuje »Mat. Slow« je znašalo. ka-
kor kaže raeun koiiccin 1. 1912 119.984
K in se je od leta 1910 zmanisalo za 207
K in'lO h. Dohodkov jc bilo za 1. 1912
37.076 K, katerim stojijo stroški v sko-
ro enaki višini nasproti. Društvene knji-
ge za 1. 1912 stanejo 16.300 K. Zanimivo
je morda. da stanujejo v (iorici kar tri-
je zunanji »matični« odborniki. Oolgo
obetani zeinljevid «Slovenske zemlicf
nienda vendar izidc letosnio sponilad.
Podporneinti društvii za slov. viso-
košolce na Dunaju so v času od 1. M
decembra 1912 darovali: 100 K: Or.
Ivan Regen, c. kr. prof, na Dunajir. po
20 K: Ivan Nabernik. c. kr. sodn. svet-
nik \- Ljubljani in Dr. Anton (Iregorcic.
drž. in dež. poslauec v (iorici: po 15 K:
Pr. Jos. Tičar, zdravnik v Kranjski gor;
in Jan. baron Roschcr-Rath, c. in kr.
podpolkovnik v m. v Celovcu: po 10 K:
Pr. Franc Jankovič. dež. glav. naiii. \
Kozjem, dr. Stanko l.apajnc. dvorni \v
sodn. odv., Vida Lapajne, oba na Duna-
ju, ing. \ . Reme.c v Ljubljani, dr. Otoka«
R\bär. drž. in dež. posl. v Trstu. Ivan
lie, c. kr. pol. svetn. na Dunaiii. dr. ,lan-
ko Sernee, zdravnik v Celju, dr. Josip
Vilfan, odv. v Trstu. Raiko Arce v Ljub-
ljani, Josip Pauer v Braslovčah, dr.
Franjo Rosina, odvetnik, in dr. P. Tur-
ner, oba v Mariboru, primarij dr. Ivan
Jonko v Ljubljani, Karel Savnik, ces.
svetn. i. t. d. v Kranju, eks. FmL Ivan
pi. Lavrič na I >unaju, dr. Franc Kos, šol.
svetnik v (iorici, in lek. Piccoli, c. in kr.
dv. zal. in pap. dv. zal. v Ljubljaui; 6 K:
Dr. F .Koc, zdravnik v Mariboru; po 5
K: Ivan Mejae v Ljubljani, Dr. Matija
Lavrenčič v Komnu, Dr. Perne, prof.
veronauka v Kranju, Rado Lab, prist.
dež. kult. v Trstu, A. Šarabon, L. jMj-
kusch in ing. Matko Prelovšek, m. vi§.
stavb. kom., vsi v Ljubljani, Dr. Konrad
Janežič, odvetnik v Voloskem, Pr. Ja-
kob Toplak, sod. svet. v Ljubljani, Ste-
fan Podboj, prof, v Celovcu. Minka
Hra.sevec-Noman v Radovljici. Dr. Jos.
Hark-, notar v Kazjem. P. Majdič \- Jar-
šah-Mengšu, Dr. Alojz Kraighei, zdra-
vnik pri Sv. Trojici v Sl. gor., ing. ehern.
F. Turk, ravnatelj v Ljubljani, Anton
Svetina, notar v Pliberku, Ivan Munda,
e. kr. dež. vet. res. v Ljubljani. Otman
Skale, c. kr. okr. viš. živ. zdr. v Novem
Mestu, in Ivan Šorli, c. kr. nam. svet.
v Pazinu: po 4 K: Štefan Klun v Liub-
Ijani. Josip Rudež na gradu Tolstivrh r.
St. Jerneju. kniigarna L. Schwentner v
Ljubljani. in Cili Mejač v Metliki (Möd-
lingu) pri Dunaju: po 3 K: Franc Mar-
telanc, c. kr. okr .v. živ. zdr. v Tolmi-
nu, in Viktor Fngelman v Šmartnem v
Tuh.; po 2 K: Matilda Sebenikar na
Uncu. Ivan Cngelsberger v Tržiču p. Kr.
in RuüoIt Pevec v Mozirju: vsega sku-
paj 469 K.
Društveni odbor potrjuje z iskreno
zahvalo preiem vseh teh daro\- in prosi
v irnenu bednega diiaštva novih. na raz-
poslane položnice ali naslov prvega bla-
gajnika. Dr. Stanko Lapajne. dv. in
sodn. odv. na Dunaju I. Bräunerstrasse
10. —
Davek na užigalice. Načrt zakona
glede obdacenja žveplenk obsega 21
točk. I )ruga tocka pravi. da je treba
plačati za vsako škatliico. kier je 80 ko~
ščekov notri. 2vinarja. Spion za vsakih
80 komadičev, pride davka 2 vinarja.
Kdor sedaj prodaja užigalice, mora 14
dni po razglasitvi zakona to uaznaniti
pristoini oblasti. Kazen za neposlušne ie
400 do 1000 K. Združeni tovarnarji uži-
galic so seveda zelo proti temu zakonu,
ker bi pomenil ta davek prav obeutert
padec omenjene industriie.
Ker ni bila vecerja napravljena,
uuioril je svojo ženo delavec Reiter v
Studencu na štajerskem. Ko je prišel
od dela domov. našel je ženo pijano in
ker ni bila vecerja napravljena se je
tako ujezil. da je ženo ubil. Reiter je po-
U'iii pobcgnil. ne ve se kam. Sumi se, da
je1 izvršil samomor.
Vojaska    blagajna   ukradena.      V
Szombathely-ju je neznan storilec u-
kradel polkovno blagajno 5. ulanskega
Polka, v kateri je bilo 30.000 K. Nekaj
dni pozneje ie bila ukradena tudi blagaj-
na račimskcga častuika, v kateri je bilo
1000 K. O storilcu ni nobeuega sledu.
300 svetilnikov za neinsko zrako-
plovstvo. Ravnateljstvo nemskih zra-
koplovnih podjetij namerava zgraditi po
vsem Nemškem 300 svetilnikov, ki bi
služili zrakoplovcem po noei v orijenta-
cijo. V to svrlio so se že pricela poga-
janja med omenjenim ravnateljstvom  in
Najboljše manufakturno blago po zelo nizki
ceni prodaja tvrdka Teod. HribaFv" Gorici
Gosposka ulica štev. 6.
Vsem   ^ospodinjam
toplo   priporoeauio
KOilNSKO C1K0RU0
=== edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski (zdelek. ==
v korist =====
obuiejniui   slovencem.
naše mirno občinstvo priuajajoee k sln-
žbi božji. Mi se bojujemo proti neredu,
proti onim, ki so ga provzročili ter ga
hočejo protizakonito vzdržati!
Polifični pregled.
Sklicanje   državnega zbora.
Listi poroeajo, da bode posl. zbornica
imela svojo prihodnjo sejo dne 27. t. ni.
To zasedanje bode kratko. Trajalo bo-
de najdalje bajc lc do 7. februarja. V
tem zasedanju bode imela zbornica edi-
no nalogo rešiti mali iinančni program,
ki bode obsegal preuredbo osebuo
dohodninskcga davka, davka na žgauje,
davek na tantieme, davek na avtomo-
bile in mogoče tudi davek na užigalice.
Sklicanie goriškega deželnega zbora
L" Eco del Litoraleu hoče vedeti,
da bode goriški deželni zbor v fcratkem
času skliean k zasedanju.
Težave glede na mali finančni načrt.
Pne 15. t. m. se je zbralo šest čla-
iiov gosposkozbornične tinančue komi-
sije in šest članov iinančnega odseka
poslanske zborniee v stanovanju baro-
na Plenerja, da se neoficielno posvetu-
jejo o malem finanenem načrtu. oziro-
ma o novih davkih, ki jih osobito gled-:
na službeno pragmatiko vlada zahteva.
Člani odseka poslanske zbornice so na-
glašali, da je prebivalstvo po neposred-
nili davkih splošno in po koiisumnih
davkih še posebej tako močno obreme-
njeno, da če so potrebni novi davki, uaj
jih nalože bogatim slojem prebivalstva.
Povišanje indirektnih davkov naj ^e
koükor mogoče omeji in naj se novi
davki nalože pred vsem premožnejšim
slojein. Člani gosposke zbornice so na
seveda braniii uboge reveže milijonarje
in naglasali, da morajo vsi sloji davke
plaeevati. Zabavljali so, ker namerava
vlada osebnodohodninski davek šele
pri lO.OOOkronskih dohodkih zvišati, in
so zahtevali. da naj se v vseh razredih
osebnodohodninski davki povišajo. če
pa to ne gre, zahtevaio, da naj se oseh-
nodohodninski davek že pri fiOOOkron-
skeni letnem dohodku poviša. Čehi pa
izjavljajo po listih. da ee ne bodo do-
bili kompenzacij, ne bodo za mali fi-
nančni načrt glasovali. Vladna mala
večina je v veliki zadregi, ker je saina
preslaba, da sklene nove davke in ker
se tudi volilcev boji in So obupali. da
se novi davki do 7. februaria sklenejo.
Odkritosrčne besede.
»Orossüster reich« objavlja članek,
v katerem izvaja. da bo Albanija posta-
!a za Avstrijo in Italijo Šlesvik-Hol
stain. Avstriji ne ostane nič drugega.
nego da se pripravi na vojsko z Italiio.
aa Albanijo zasede. Vlada je dolzna
Ijudstvo na neizogibnost te vojske pri-
pravljati.
Afera s konzuli je v redu.
Konzula Prochazka in Tachy v Pri-
zrenu oziroma Mitrovici sta zopet na-
stopila svoji mesti in sicer z vsemi pri -
padajočimi častmi. Srbsko vojaštvo je
izkazalo tako konzuloma, kakor tudi
avstro-ogrski zastavi predpisane časti.
S tem je afera glede konzulov končann.
Avstro-Ogrska in Srbija sta   se   glede
Albanije sporazumeli?
»Narodny listi« poročajo: Srbski
poslanik na Dunaju, Jovanovič, odpotuje
v Belgrad, da poroea svoji vladi o svo-
jih pogajanjih z grofom Berchtoldom.
Njegov referat bo baje ugodcn, ker sta
se Avstrija in Srbija v glavnem spora-
zumeli. Avstrija prizna baje Srbiji Pri-
zren, Pijakovo in Debar, diference oh-
stajajo le šc gledc Peči in Skadra.
Pogajanja zaradi Sandžaka.
»Zeitcc poroea, da se Srbi.ia in Cr-
nagora pogajati zaradi delitve Sandža-
ka. Srbija hoče Črnigori priznati le eno
tretjino dežele, ker so Crnogorci dose-
krli le skromne vojaške tispehe. Crna-
gora bi seveda rada dobila več. Vendar
se pogajanja vrše na zelo priiateliski
naein
Avstrija zasede sandžak Novlpazar?
Iz Londona se poroea pariškemu
iistu »Information«, da obstoja nied Ita-
lijo in Tureijo tajna pogodba glede egej-
skih otokov, ki jih je bila svoj čas za-
sedla ltalija. Obstoja pa tudi tajna po-
godba med Avstrijo in Turčijo, da za-
sede Avstrija sandžak Novipazar, ako
bi dobila Crnagora Skadar in bi hotela
Srbija obdr/.ati za se sandžak Novipi-
zar. —
Novi predsednik francoske republike.
Veeraj se je vrsila v Vcrsaillu red-
na volitev novega predsednika franeo-
ske republike. Po prvi volitvi ni i'obil
noben kandidat absolutne vecine. zara-
di česar se je morala volitev ponoviti.
Pri drugi volitvi je bil izvoljen doscdanji
ministerski predsediiik in minister za
zunanje zadeve Rajnund P o i n c a re.
Pobil je od S59 oddanih veljavnih gla-
sov 483 glasov. Poiueare je rodom i'.
Barle-Duc v Loreni in ima 52 let. S 25.
letoin je bil ze izvoljen v parlainent i:i
je od takrat vedno deloval na politic-
nem polju. Po svojem poklicu je bil od-
vetnik v Parizu. \' zadnjein času smo sc
seznanili 1 njim posebno vsled njegove-
ga mirovnega govora, ki ga je imel v
francoski zborniei pred londonskiwi
konferencami. Zato so se tudi odposlan-
ci skoro vseh pogajajocili se dr/.av ogla-
sili im potu v London pri njeni v Parizu.
Velesile so   predložile   včeraj   Turči.ii
svojo noto.
Včerai popoludne je predložil av-
stro-ogrski poslanik v Carigradu. grof
Pallavicini, kot starosta diplomatičiiega
zbora turskeinu ministru za zuuanje za-
deve Noradunghianu noto evropskih vtr-
lesil. Spremljali so ga poslaniki ostalih
evropskih velesil. Po predaii note je od-
govoril turški zunanji minister: »Tur-
ška eesarska vlada se bo poeastila od-
govoriti eim prej na to obvestilo.« Nato
so se evropski poslaniki poslovili brez
vsake druge opazke.
Nota opozarja Turčijo na resne po-
sledice, ki bi znale nastati, ako bi se na-
dalievali spopadi ob Čataldži. Velesile
pripominjajo tudi v noti, da bo potrebo-
vala Tureija financielno podporo Evro-
pe za razvoj bogatega ozemlja. ki ji še
ostane. Turcija pa ne bo smela računati
na pomoč Evrope, ako ne bo upošteva-
la njenih želj. Velesile svetujejo Turčiji,
naj se odpove odrinskemu vilajetu i;i
naj prcpusti velesilam tudi rešitev
vprasanja glede egejskih otokov. Ako
se bode ozirala Turcija na te nasvetc
velesil, ji bodo sle iste na roko pri po-
vzdigi njenega gospodarstva.
Koj po predaji gorenje note se je
zbral turški minist, svet h kratkemu po-
svetovanju. Danes pa so turški rninistri
prieeli razpravljati o evropski noti. Pri-
čakuje se, da bode ministerski svet kon-
čal tozadevno delo v treh ali štirih dneli
in da bo sestavil odgovor na noto, nc
da bi o tem sklepa! parlament. Nek po-
slanik je izjavil nekemu žurnalistu, da
ni še gotovo, privede li ta korak velesil
do zaželjenega miru ali ne.
Rumunija in Bolgarija.
Londonska pogajanja so, kakor se
vidi, spravila na dan razun aktualnega
spora med Turčijo in balkansko zvezo
se druga vprasanja, ki se bodo morala
rešiti istočasno. Tako so \;-.dignili sedaj
tudi svoj glas Rumuni, ki zahtevajo raz-
ne kompenzacije od Bolgarov. Zahte-
vali so narnreč, naj jim Bolgarija odsto-
pi trdnjavo Silistrijo in pa del Dobrud-
že. Zadeva .'e kazala p(jstati resna ovi-
ra za rešitev balkaiiskega proDlema po-
tom |)ogajanj. Turcija je z veseljein po-
zdravila rumunski glas in upala je že,
da pride do resnega nesporazeriil'cmi
med Rumunijo in Bolgarijo, vsled Cesar
bi nastala v Rumuniji nekaka zaveznica
za njo. Toda posegle so vmes velesile,
ki so posredovale tako v Rumuniji ka-
kor v Bolgariji. Tem posredovanjem so
je posrečilo poravnati spor v toliko, da
ie za gotovo odstranjen vsak resen
spor med oberna državama. Bolgarija
je na nasvet Rusije odneliala in baje se
bo spor rešil tako, da bo Bolgarija raz-
orožila trdnjavo Silistrio in odstopila
Rumuniji del Dobrudže, seveda le ako
pridobi odrinski vilajet.
Strahovito arnavtsko   maščevanje.
nSlov.<i se poroea iz Ban; (Antiva-
ri): Sovraštvo Albancev do Srbov v
severni Albania vedno bolj liarašča. Ar-
navti so poniorili vse male vojaske od-
delke po 10 niož, ki so bili nastavljeui
na potu iz Hraca v Prizren po arnavt-
skih vaseh, da vzdržujejo koiuunikacijo
/. doinovino. Arnavti so vojake tudi
grdo razmesarili. Tako so se nad Srbi
maščevali. Ubitih je do 140 vojakov
Srbi zdaj krivce marljivo isčejo in go-
vori se. da nameravajo prav drakonie-
no kazen nad vasmi, v katerih so se u-
mori zgodili.
Irska avtonomna.
Augleska spoduja zbornica je v če ¦
titek vsprejela irski komerule tudi v
tretjem bi-.uvi!. S tem ie postala Irska
uvtonoiiina.
Darovl,
7. a r d c č i k r i ž j u g o s 1 o v a u s k i ii
d e ž e 1 (nabrano po g. Koritniku):
Žtipanstvo Opatjesclo K 50, 11. Ob-
čina Opatjeselo K JS7.04. 111. Obeina \'rh
K 48.17, IV. Občitia Novavas K 21.50, V.
Obeina Lokvica K .W.54. Paljk Leopold,
uč. Sv. Križ-Cesta nabral med domačini
v Velikih Zabljah K 45, Obciuski zastop-
niki v Sv. Križu na \ ipavskem nabrali
K 115.14, Vončiiui Anton, Vagen Bruck-
niiihl Bavarsko nabral*K 11. Vončina
Anton. Vagen Bruckmiihl Bavarsko
nabra IK .\ Marija Slokar, kuh. (loric:i
K 2, Eliza Makuc, Via Matioli .M nab.
K 9, Simon Baltrič, gost. Via Cipressi
nab. K 4.50, Jakob .leras, nab. K 7. Žu-
panstvo Šempas K 20. F3o krstu ličerke
Oruden Šempas K 10. Cilka Feigl. $cm-
pas K 2.
Domače in razne vesti
Kje je odbor za — spomladansko
veselico? Tako toži in kliče nckov do-
pisnik iz goriške okolice v .^Kdinosti«.
Clovek, ki bcre take navdusene »pozi-
ve«, bi res niislU, da naše Ijudstvo nima
prav nobenega drugega dela, kot usta-
navljati društva, ki volijo potem odbor,
k; naj skrbi za - spomladauske vese-
lice. Pomlad se bliža, pravi dopisnik,
prav idilično, kakor bi bila kaka prav-
Ijica. Vse drugo ga ne skrbi, le spom-
ladanske veselica inu roji po glavi. Mi-
slimo, da ne trdimo napačno, če pravi-
mo, da jc za enkrat teh spoinladanskih
in tudi drugih veselic pri nas skrajno
zadosti. Nehajmo enkrat s tem veenim
rajanjem in lotimo se kone,čno že kakc-
ga resnega gospodarskega dela.
Človek — razumna žival! Videe
ra napis si bo marsikedo mislil, kaj pa
je to? Da, da nckaj čudnega je, pa ven-
dar stoji tako napisano v lafinski vadni-
cl. ki jo rabijo slovenski ueenci prvega
gimnazijskega razreda in sicer na 11.
strani v 42. vaji.
Deček pride iz sole domov in začu-
den pove starišem, da je pisano v latin-
ski vadnici v nasprotju s tem, kar se uči
\' krščanskem nauku, da jc človek raz-
umna žival. Oče ga debelo pogleda, :i
dečko mu predloži latinsko vadnico,
kjer se doslovno čita: "Inter animalia
homo solus rationis particeps est, reli-
qua animalia expertia sunt.« (Med z i-
v a I in i ima samo clovek razum, o s t a-
1 e ž i v a.1 i ga ninu;':).)
Ne homo s'.-t'aj razmotrivali, kakšcn
ie pomen latinskc besede animal,
namree, da znaCi tudi sploh živeča bi-
tja, pribiti moramo marveč dejstvo. da
utegnejo ucenci stavek krivo razu-
nieti.
Moj Bog, saj vendar imarno na iz-
ber druge stavke in nc ravno tako koč-
Ijive, ki v t e g n e j o ncdolznim otro-
kom vzbujati krive, veri in vedi kljubu-
joče pojrnc o človeku.
Apelujemo tedaj na kompetentne
činitelje, da izgine navedeni stavek  iz
Uitiuske vadnice, sicer bi bili siljeni po-
vzdigniti svoj glas na drugern niestu.
Dokier je pa navedcui stavek v
vadnici, naj se uceneein izreeno pove,
da v tem stavku znači beseda animal
sploh ž i v e č e b i t j e in ne tudi ž i-
v a 1 v ožjeni pomeuu besede, ker sicer
bi bil ta stavek n e z in i s e 1, s katero
se lahko ukvarjajo prenapeti naravo-
slovci, ne pa početniki v iičcnju latin-
skega jezika.
Prizor v gorisketn trarnvaju.
I cljal seni se v goriškem tranivaju. V
(iosposki ulici vstopi hribovski kmetič,
ki se je takrat« najbržc prvič peljal z
električno železuico. Kmct sede i'i
vpraša dobrohotno in pouižno konduk-
terja, koliko da stane vožnja do kolod-
vora. »10 cencesimi«, zavpije osteuta-
tivno kondukter. »A», pride kmetu \t.
list. «10 centcsimi«, zakriči kondukter
se ostentativneje. »Koliko?« vpraša
kmet ves prestrašen. »10 centesimi-c
zatuli kondukter in vzame kmetu iz rok
10 vinarjev. S tem je bil ta prizor kon-
čan. ,Iaz pa sem v svojem sreu sklenil.
da se ne bom nikdar več vozil z gori-
škim tramvajem, ako ne bom imel po-
sebno velike sile in če se bom moral
kdaj peljati, ne dam nikdar napojnine
ljudem, ki tako sovražijo naš jezik. -
Priča opisanega prizora.
Odbor »Slovenskega katoliškega
delavskega društva« bo imel v nedeljo
dne 19. .t m. ob 10. uri \' drustvenifi
prostorih sejo. Duevni red: Letni ra-
cuni.                                  Predsenik:
Ivan Q o r j up.
Velikonočno spoved opravlja te dni
pri čč. oo. kapucinih vojaštvo goriške
posadke.
Okraden nabiralnik za zgradbo cer-
kve. Neznani tatovi so izpraznili nabi-
ralnik za novo gerkev P'resvetega Srca
Jczusovega. Nabiralnik se je nahaial v
že sezidani kripti v zgradbi se "naliaja-
joče cerkve. Tatovi so vlomili tudi v pi-
sarno voditel'a dela pri zgradbi. i\ ni bi-
lo k sreči tain uikakega deiuirja.
Slovenska nedeljjska zabavišča v
Gorici. V nedeljo se je otvorilo v
prejsnjeni deskein semenisču slovensko
ncdeljsko zabavišče za župnijo sv. Ig-
nacija v Gorici. Prislo ie okolu 80 otrok.
Nedeljsko zabavišče v Maleni Doinu o-
biskujc okolu 100 otrok,
Zahvala. Podpisani so dosla za na-
še vrle vojake na meji od vseh strani
tolika darila, da sem zarnogla odpremiti
v Bosno vže dve nosiljatvi se skupno-
več nego 800 kosov različnih pletenin
in drugega volnenega odela, za kar sem
sprejela od poveljstva 12. gorske briga-
de v toplili besedah  izraženo zahvalo.
(jinjena zbog take vsestranske po-
moči izrekarn vsem tistim gospem in
gospodom, ki so inoja prizadevanja na
toli ljubezniv in zdaten način podprli,
svojo najsrčnejšo zahvalo.
Pri tej priliki javrjam, da nadalju-
jem z nabiranjem dar.ov ter da sein z
radostjo 'pripravljcna odposlati dalle
vsako mi došlo darilo.
Doslej se je odzvala mojemu pova-
bilu ta-le gospoda: Tvrdka Cadel &.
Dclpiero, gospa Cazafura-Fogar, grofi-
ca Karla Coronini, gospa Annette Jako-\
bi, gpspod dr. Pikl, Kkscelenca grofica
M. Degeufcld, gospa dr. (iresič, gg. Iv.
in Wilma Pelicon, Rubije, grofica Olga
Coronini, gospa Matilda Bockslaff, go-
spa Ltijiza Rebek, gospa Sofija Calle,
gospa Wiligut, inajorjeva soproga, go-
spa Netli, stotnikova soproga, gospa
Maver, polkovnikova soproga, grofica
Selma Coronini, g. Ivan Visintin, Pu-
bije, Ivan Ferligoj, Rubije, W. F., gospa
Traunsteiner, inajorjeva soproga, Karol
Petean, Rubije, gg. Andrej in Anton Co-
tic, Rubije, g. Josip Petean, Sovodnje,
g. Josip Vizjntin Sovodnje, g. Ivan Co-
tic Rubije, g. Vauu Fornasiiri, gospa Au-
tonija pi. Leitgeb, Miss (icorgina Whit-
nell, gospa Izidora Culot, grofica Irma
Serenui, baronica Ilka Sedlnitzky, go-
spa Mallasz, stotnikova soproga, gospa,
Medved, gospodična Ivana Diirr, Ignac
Steiner, g. Anton Cjan, Rubije, baron
Friderik Bianchi - Inomost, gospodidia
rtied neko akcijsko dru/bo tovarn za i/-
delavo kondenziranena plina.
Drobfin ce.
PoU'rugi milijon \  goreče tvornici.
V belo^ra.'ski tvorr.Li /a siikno, ki ic
bila doba\ itel.iica srhskc annade. pa :e
seJaj z^nrcla. it.1 lasinik !IiČ sa:n ^ Mirt-
iio nevaniostjo resil blatfajuo s poklru-
gim milijonom dinarjcv. Srbi >o prcpri-
eani, da Je zanetil kak >»>\ ra/nik Srbiie.
Stroški tripolitanske \ojske. Italiia
jc iniela s s\ oio vo.ino ekspediciio v
Tripolitatir'o 7l)7 niiliionov lir strosko\.
55 dni v razburkanih valovih Atlaiit-
skega ocetna sc ic iuliaial an^teški par-
nik "Snow den Rani;' . Pri teni so inn ic
zlomilo krniilo in kapitan ni bil v svoji
kabini colih AA dni. Parnik ic bil v ne-
varnosti. da v,ra inorio vr/.o na kako
skalo.
Randiti na Riiskeni so /opct nap:>-
dli nekov pnšmi \!ak. pobili nekai no-
tovalccv in odnosli okoli 5<>.«)(><) niblk'v.
Obsolen je bil na f> mesecev v /;>.-
K''cbu noki NcüioCck. kor jo priv;o\';irj:i!
wiakoni. nai \' slučaiii vo'ske no stro-
litio proti srbskim bratom.
Srbske izgube. Na podlavji statistič-
nih podatko\- srbske^a voiue^a mini-
sterstva so imeli Srbi v niinuli voiski
11.51") ran.'onih in Iii.ihhi bolnih. V to1'
številkab pa niso navedeni ranionoi iii
bohiiki. ki so nahaiaio v bolnišnioah n-
kupiranega ozemlja.
Rolgnrske izsube. < ilasoni ofioiolni'i
informaoii jo padlo v vojski in umrlo na
bolo/nili _?M jastnikov in il.nis mox;
stovi'o ranjenih in obolelih Ciastnikov pa
znaša S~6, voiakov pa 51.HH0.
Gospoclarsko.
Davka prosto klanie živine. Y P1 -
iiočni seii od 2s«. do 29. dooombra 1M12
jo sprojela poslanska zbornica za /.ivi-
norojee iako važon zakon. Soüai volja
še zakon z vino Id. ianuaria 1S77.. dr/.
zak. stow fifi. da mora phičati u/.itninn
lastnik živinjeta. ako kra jo moral za-
klati, ozironia pobiti \' sili. Ako n. pr.
z.ival zboli. ponosroči. ako jo zadenc
strola ird.. jo lastnik prisiljcn. da jo r»';-
bijo ali zakolio. In Co proda saino noka]
mesa, rnora plačati državno uzitnino in
dezt'lno doklado. Tariia od vola, bika,
kra\o in nad loto starega tolota znaša
v krajih z do 2U.O0ii probivalci 10 K S v.
v krajih z do lO.nfisi probivalci 7 K si v,
v ostalih maniših krajih 5 K 4 vin. Ako
so žival preobje in jo mora lastnik za-
klati ali pobiti, jo to za revoža zo itak
nosreča: plačati pa mora so uzitnino,
ako odproda lo nokai mesa od pobitc
zixino. Kmečki poslanci so zo nekaj let
pozivali vlado, naj prodk;zi zakonski
načrt. po katerorn \- takili sluOajih ne
bode treba plačevati užitnine in dokla-
do. Ylada je tej zadevi ustregla in z no-
vim letom 1913 stopi v veljavo nova
določba. \ vsakem slučaju pa mora
lastnik naznaniti zupanstvu najkasncje
v 12ih urah, ako jo v sili moral pobiti
žival. Vlada io tudi izjavila, da ^nio ži-
\al zaklati ali pobiti tudi mosar, toda
meso sire prodajati lo lastnik zivali.
Crevlji in druga usnjata roba se po-
draži. Znano je, da so ustanovili lotos
vsi usnjarji in podplatarji svojo zvozo.
kartel, da notem lahko cene svojim iz-
delkom poljubno vzdiKneio. 135 tovarn
se je pridružilo temu kartelu. Že lani s«
tnesarji in kožarji dvignili cene kozatn.
sedaj bodo gtnovo cuako siorili strt»-
jarji in jormenarji. kar b(^ iniclo sovoda
tudi pri črovljarjib svojo posiodico.
<iotovo homo to /o \ kratkom občutili
na cenali črovljarskib i/dolko\, kor na-
vadno iiro tabrikant za lahrikaiitoni.
na/adnje pride obrtnik in |ilaca. kdor
pač rabi.
Južiia železnica ic iincla \ pr\ it!
Ucsotili diich t. m. .\h^S.H1)1) K doliodkm-
in sicor za 22.4on K \ cč kot lani v istcin
casii.
Parobrodno    drnštvo    »Lloydu    \
I'l^tu ic Imelo \- tokii 1. ll^l2 skuiMiih do-
tiodko\ ,\5.(^on.2|ii K in sicor /a skoro
štiri miljouc kron vec kot I. Nil. Prc-
v<v.il ic \' protcklcni lotu ^kupiM
2.lN).37n mi 'skill milj.
Trgovska in ohrtna zbornica v He-
bn na Coškom na/.nania. da ic tr^oxuia
samo v licbskcm okraju trpcla radi bal-
kanskc kri/o /a 5    o inilionm kron.
Cena kožuhovine na Dimaiu    ic    \
zadnjom času strahoviro paJla. Zadn.'c
mesecc 1. 1012. ki so za to tr^ovino odi-
no kaj urcdni. sploh ni bilo nobono kup-
čije. \'sc boljse vrstc lcžc \- zaioMali.
IToda sc cdino kaka lisica ali kak /aičii
kožušček.
KnjiževnosL
>'7i\lienje blažeiie Marijs Magdn!'.-
ne .Martinensiii. kapucinske redovnicc'
'I'd ic zauiti'i\a životopisna črtica b!a-
/ciic \\ariic Magdalene .Maniiien^o
/Jasti za /c'lsko ic kuii/ica kakor n-\-
'a.šč  spisana.  '/ani:ni\a sno\'. iz  kaicc
• •i vo ua^c /enstvo nmovio dobrcu'a n.i-
učilo. sc \ loco po vseh stranch knji/i-
cc. Priporočaino! Knii/ica so dobi \'
"Narodiii Tiskarni.. \ liorici. Lena i/vo-
tiii 20 vin.
»(iori! f'oinaua.ite! ali alkohol in
nikotinu. Knji/.ica \scl)ii.ic volczaniini\ n
lazpravo o poslcdicah |ircobilo zau/itc-
:^'a alkohola. Zlasti za našo sedauic ca-
se, ko sc alkohola zaužijc ros proobilo,
ki rodi ucizmcrna i^orja v cloxcski dru-
/bi, jc knii/ica pra\- primcrna. Pijauci
in dnivji |ircobili \ iuo- in ž;4anjepi\vi
uaj \zamcjo \- rokc lo kniižico, naj 'n
lirccitaio in ko to store, naihrze uc bo-
do vec žrli in tako dr\cli \ po^'iibo, dn-
šno in lolcsno. Kn'izica je prinierua tudi
za solsko mhulino. Nckatcra solska vod-
st\ a so jo tudi žc naročila. Kniižico ic
spisal znani slovenski duliovnik h\ Š.
in sc dobi v »Narodni Tiskarni« \ (lori-
ci. Ccna iz\'odu 40 \in.
Haznanilo preselitve,
Odvetniškn pisarna
D.rjä Františh Pwlntita,
se p re self z  dnem 20. januvarja
1913 \r I. nadstropje hiše štev. 5 Fran
Josipovega  tekališča   (Corso   Fran-
cesco Giuseppe) n a o g ! n u I i c e
B a rz e J1 i n i.
Vsaka razumna, varčna gospodlnja
uporablja samo to sladno kayo>
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI
PRILIKI  »SOLSKEGA DOMA«!
NajhwljSi <Tski dobavni vir!
^~^           Perje zablazioe
po zeio
a          nizkih cenah.
i                    I    l<Lr   ra/i'i'iilifiu'L!:!
fv,rr', L1' <¦'•"""                sivci:.i   iuTJri   2   K;
l>(ll|!sr       Vr-Slc      _'      l\
¦10 v: i>"Iul)clo nnjliiiljši' 2 K SO v: oisto ln>lo
»¦ K: lu'lo. puli .") l\ lit v: I Inj; n;i|fiiii'jši' l>rlo
lazcrpIjt'Mo ti K -10 v, (S K ; 1 |<Lr |)iili-|i«'[|;i. sivo
K li. 7; lido sum Id K: I ;i|fini')^i' |>rsiin l'J K.
Pošilj:ili'V .") k-r, poStninf  prnsto.
Izgotovljena postelnxa oprava
i/. irnstcLNi. nlt'či'»;i, p|;ivt'i;a. t.»¦ I«-<»;i ali ruiiM'ii-
k;istij;:i nankingii: 1 i-i-ini'-.-i dolga 18(1 cm. ši-
roka !20 cm tt'r "2 hlazini vsaka po 80 cm dol-ra
tcr l>0 cm široka s liiiini, li(.if/.niin puhom K 16
s polpuhoin K L'O. s liiiini puliom I. vrstc K 21 ;
ji(isaiin'/ni> pi in ice 10 K, 12 K. II K. Hi
K : blaziiic za püd filavo K :>. K 3 b(). K 1. IVr-
iiicc 200 cm iloltre in 1 10 cm Siroki' K I;'., K
I4-7O. K 17 SO in K 21, Pi>mati madnni i/. mio».--
no^a križastcaii (iradlna'KS!) <-m  iIoIlti  hi  lit! ivn
siroki K  !2'5t) in   1 i- So.
li.i/pošilja si>   proti   pov.-.i Ijn.   in  sicer od  K
12  |n>~=tnin*» prust»)    Nt'ii^ajajocc   s"   /hiii'mija ali
pa sc wann1 ini'.aj  Nt .•»<• vi-jw denar. C.i'iiiki ui-
sl«)iii  in  postume   prostn.
.S.  /ienist'/i, Deschenits   št.  i)i)2,  Ci'sko
Hi so je na pridaj
v Mirtin ob rcSciiski cr-li. prlprnvu.-i za
vsako tr«ioviii<i, ohrl all tndi k'üetijo.
Hiša je last Corič Kül'aehi, ki se nahaja
v Ameriki. O^hisiti st' je pr: Cotič Arturu
v Gorici.  Riva Cisello štev. 36.
A ? eriške cepljenkein kijuči
(kolči) so v vcliki množini
na prodaj in siccr: Prosipi
žlahtnina (Gutcdcl) br. r. sil-
vant'C, muskat. bur^undec, ru-
landec. ranfol, vlaški rizlin^,
korenjakov (bilf) za zeleno cc-
pitev in ključev za suho cepitev.
Cene po do^ovoru.
Janez Vrbnjak,
trtničar
Bre#. posta Ptuj .Stajersko.
EDUaRDO~ŠTIČŠA
naslednik
KRA1NER & C.°
železnina
Gonca, Vi i Rasteilo št. 19.
Priporoča vsem svojim gi>. odje-
malcem svojo veliko zalo#o železa, ko-
vin, kuhinjske in hisne oprave, razno-
vrstnega orodja za poljedelce in roko-
delce, štedilnikov, peči, vlitih in želez-
nih ccvij, klosetov, pump, (črpalnie)
stavbenih nositeljev (traverz), kopalnih
banj in razno drugo v to stroko spa-
dajoče blago.
CENE BREZ KONKURENCE.
^upujte   samo   cJvokolesa (
„ALTENA", francoske
vrste,   ki  so najitrpežnejši
.  in najboljši bod si za na-
vadno   rabo ali za   dirkev
Kerševani s Gub,
G 0 R I e A - Stolni   trg   št.   9
Šivalni slnjjiOrifrinal „Victoria"
so naipraktiČn»!Jši za vsako hiso.
Lsti nlužijr) z;i vsakovrstno ši-
vanjc in štikanje (vczonje). Stroj
tečc brczšumiio in je jako trpe-
žcn. 1'ušk«, samokrese, slarno-
rcznic n in vse v to stroko spa-
»lajoč»! predinotn se dobi po to-
arniški ceni nri  tvrd ki
Wjpnrmjpn „Ljpbljapske kreditne baiike" tt P AÜ TP"
I II      I          11              J|          ------se bavi z vsemi v bančno Btroko spadajočimi posli.------VII                           I I
.  U HI tlLIJLllUv^    öloge na hnjizice obrestujB po Y///<>, uloge v tehočem racunu po dogouopy.    f       U   V 111 v ..
OelnSška  glavnlca K 8,000.000.                 Ceiltrala   V  Ljubljaili.                 - Rezervnl zaklad K 800.000.-
*============    PODRUŽN1CE: Celje, Ceiovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Izdajatelj in odgovonJ  urednik Anton B a v č a r.
Tiska „Narodna Tiskarnau (odgov. L. Lukezic.)