s 7. številka. Ljubljana, v torek 10. januarja 1905. XXXVIII. leto. vsaja TMk iLai zvečar, isimi! nedelje im praaeiks, tar vetu po pošti prajaa%an za avstro-ograke aaiala aa ».c leto 26 K, aa pal lata 18 K, aa iaftrt lata 6 K 50 h, za en dimsi 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem za don sa vb« Ifta J A K, aa pol lota 12 K, aa a« trt lota s K, aa on moooo 2 K. Kdor kodi tam ponj, plaoa aa rse lata 22 K, aa pol lata 11 K, aa iotrt lata 5 K 60 h, aa an mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko TaČ, kolikor znaša poštnima. — Ka maroaee broz ittodobaa TpaiHJatre aaroamina sa na ozira. — Za oznanila sa plaiajo od petarostopno patit-Trste po 12 w aa so sa azaanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, le se tiska trikrat ali veekrat. — Dapiai aaj se svele frankovati. — Sokapisi se na vralaja. — Uredništvo m upravnlatvo je v Knaflovik nliaak st 6, ia siaer mednistvo v I. nadstropja, apravaistve pa v pritlieju. — Upravniltva naj se blagovolijo pošiljati naroeaine, reklamaa$a, aanaaila, i j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h, „Narodna tiskarna11 telefon št 85. Namen posvečuje sredstvo ! Z Notranjskega. Časopisje je velesila! Tega znanega dejstva se boje naši klerikalci bolj, kakor kug* in lakote. Posebno jim je trn ▼ peti vse napredno časopisje, posebno pa »Slovenski Narod«. Tega lista ae bolj boje, kakor pea palice. In šakaj 7 Iz jako enostavnega viroka! »slovenski Narod« posveti pogosto v esjčrnejše skrivališče naiih pobol-Bjakov in kakor hitro zagledajo ti pobožnjaki luč, sbeže liki ščurki po svojih skrivališčih, da se ne upajo na dan tako hitro. In kar prinaša ravno »Slovenski Narod« luč v naj-cidaljenejše zagorske kotiča, da ne morejo naši ljubi klerikalei izkorišča i — grešeč na nevednost našega kmetikega naroda — slovenskega naroda, učeč in bodreč ta narod, zaklela se je naša fanatizirana duhoven na, da zatre z vsako silo ta list, porabljajoč tu vsako, še tako obskurno sredstvo. Naš škof dr. Bonaventura je mora! izdati menda za novo leto vsem svojim valptorr. posebna navodilo, kaco in s kakimi sredstvi mersjo zatirati ti duševni sužnji vsak napreden časopis, posebno pa »Slovenski Narod«. Kajti drugače se menda ne bi pehali ti podložniki tako in s tako strastjo po vseh hišah, kjer le slutijo, da berejo kak napreden ča icpis. Ia tu mora tekati vse od hiše do hiše, od tolstega župnika do suhega kapleneta. Kjer pa teži preobila maščoba župnika, da ne more tako hitro cb!etc>ti ?seh hiš, kakor mu je menda ukazano, tam pa napodi preobilni župnik svojega sestradanega kaplaneta na gonjo. Ia kakih sredstev se poslnlujejo ti fanatiziranei, pa preaega ie vse meje. Ko bi naš Odrešenik še enkrat stopil na svet, bi zagrabil najdelejši bič ter nagnal vse te lopove iz pre-vzvišenih njih služb. Kakor drastičen igled navajamo sledeče: Daleč, ne le po Notranjskem, temveč sploh po Slovenskem znano veleugledno dru tirno M. Gostiša na Kaloih pri Gor. Logatcu je zadela nenadomestljiva nesreča. Kap je zadela poglavarja te veleugledne družine pred kratkim ia mož se bori a smrtjo. Potrta družina pričakuje vsak dan najhujše katastrofe. Mož, narodnjak po Brou in dejanju, ja vedno spolnjeval ne le cesarske, temveč tudi božje postave, držeč ae geals, daj cesarju, kar je eeaarjevega, in daj Bogu, kar je božjega, je pustil poklioati gospoda duhovnika, da ga spravi z Bogom. Zakaj g. župnik ni prišel, nočemo preiskavati, a poslal je svojega oproda, na novo do-šlega kaplana Ignacij* Zaplotnika. To se je zgodilo dne 4. t. m. Mož je rea došel, a s kakim namenom? Po kratkem uvodu je zahteval ta »božji namestnik«, da naj se s smrtjo boreči mož odpove naročbi »Slovenskega Naroda« — bil je namreč zvest naročnik in bralec, kakor sploh vsak izobraženec na Sloven skem, »Slovenskega Naroda«, in obljubi, da opusti »Slovenski Narod« ako ozdravi. Mož, kakor značaj, se ni vdal tej kap'anovi zahtevi, aaoravno mu je ta crrosil s hud čem in peklom Ia razšla sta se! Na hišnih stopnicah sreča gospodinja odhajajočega kaplana in eeveda je bilo prvo vpraša nje: »Gospod, kdaj pridete z Bogom« — na kar ji leta kratko odvrne: »Vam bo že mož povedal«, ter odide. Najhujšega se nsdejajoča gospa stopi v bolnikovo sobo in tu najde od razburjenosti se tresočega in skoro že v agoniji ležečega soproga. Le krepki bolnikovi naravi in skrbljivosti gospe je pripisovati, da se je otelo pojemajoče življenje. Takih sredstev in v takih slučajih se poslužuje naša fanatična du hovščina, hoteč zatreti ji neljubi list »Slovenski Narod«. Da se pa upa tako mlado kaplanče nastopati v takih slučajih — takorekoč pred očmi smrti, ne plašeč se posledic svojega nastopa, ko uklonejo celo najhujši sovražniki svoj tilnik pred veličan stvom smrti, poglejmo le divje Japonce, celo ti se klanjajo smrti in odpuščajo svojim startnim sovražnikom, — proti možu očetu, kije vzre dil 11 otrok, presega že vse meje. — Kaplane pa je imelo še drug namen. Najprej je hotel privesti bolnika do tega, da se odpove »Sloven skenau Narodu« in kakor posledica tega bi bila, da bi pregovoril bolnika, da zapusti kaj za »cerkev«. Ker je pa kaplanetu izpodletela prva zahteva, tako gotovo bi mu tudi druga Bolnik se je namreč še pri svojem zdravju izrekel, da ne bo dal nikdar nič cerkvi, ker ne potrebuje — temveč, ako bo kaj daroval, dal bo za občinske reveže. Bolnik odklanja sedaj vsako tolažbo takih fanatizi-ranih duhovnikov in dal si je poklicati takega božjega namestnika, ki prav umeva pre-vsvišeni nauk našega Odre-i en i kaj Škofu dr .Bonaveaturi pa kličemo: Le tako dalje! Sadovi ne izostanejo! Stjtte veter, ali ž*'i bodete Vihar. To je najkrajša pot, da pripeljete svoje ovčice h Kristusu kralju. Ia ti slovenski kmet? Ta slučaj naj te uči, da nt»ši duhovščini ni do nauka Kristusa, ko je rekel: »Jaz vam prinašam ljubezen« — temveč le za to jim je, da te obdrže v nevednosti in neumnosti; kajti le tedaj te morejo izkoriščati in živeti dobro ob tvojih žu j-h, dokler jim slediš slepo, kakor sestradan pes. —t— Vojna na Daljnem Vztoku. Odhod ruske posadke iz Pori Arturja. Po poročilih iz Londona je trajal odhod ruske posadke iz Port Arturja tri dni. V soboto so odkorakali zadnji Rusi iz mesta, v trdnjavi so ostali samo ranjenci. Zagonetna netočnost v poročilih o številu ujetnikov še ni pojasnena. Japonsko poslani štvo v Londonu je dobilo v nedeljo to le Nogijevo poročilo: Predaja ujetnikov je bila v smislu kapitulacije končana v soboto. Skupno število ujetnikov znaša 878 Častnikov in 23.491 mož; 441 častnikov in 229 Častniških slug je obljU bilo, da se ne udeleže več te vojne. Dopisnik lista »Times« javlja is Tokija: Te številke izkl.uSujejO bolnike in ramjenee. Ker je v bolnicah ležalo okrog 20000 ljudi, je bilo v Port Arturju v celem, ako se priračuniŠe 11000 civilistov, 57000 ljudi. Ti podatki se ne ujemajo z ru ekimi poročili in ker ao tudi japonska uradna poročila zelo nejasna, je nemogoče natanko dognati, koliko je bilo število ruske posadke v Port Artur u ob času kapitulacije, ki je bila še sposobna sa boj. Zakaj je Steselj kapituliral? R.uterjev urad poroča {.roko Puzana iz Port Arturja: Pri Bestanku generalov SteBlja in Nogija je izjavil StaBelj, da je pravi vzrok te vojne iskati v tem, da Rusi niso poznali pravih lastnosti in zmožnosti japonskega vojaka. On je kapitulira', ker bi mogel trdnjavo z ogromnimi žrtvami držati samo se nekaj dni. Preobrat v obleganju se je izvršil, ko so Japonci dobili nove dvanajstpalčne topove. Steselj je bil presenečen, ko ie eLšal o neuspehih mandžurske armade, in izjavil, da je v sedanjih okoJnostih popolnoma nepotrebno, da bi baltiško brodovje nadaljevalo avojo pot na Daljni Vztok. Uničenje ruskih zastav. Kakor se poroča iz Petrogrsds, je poslal general Steselj carju Nikolaju brzojavko, v kateri mu sporoča, da je dal neposredno pred kapitulacijo sežgati vse zastave, ki so bile vse že od sovražnih krogel ras-streljene in raztrgane. Japonci niso dobili v roke nobene vojaške zastave. Pri uničenju zastav je bila navzoča vsa posadka in pretresljiv je bil prizor, ko se je vojaštvo za vedno poslavljalo od svojih praporov, pod katerimi se je junaško borilo celih enajst mesecev. Požar v Port Arturju. Reuterjev urad javlja iz Nogijevega glavnega taborišča: Prvi dan po kapitulaciji je jelo v Port Arturju na dveh krajih goreti. General Steselj se je zbog tega v japonskem taborišču opravičil ter izjavil, da prostovoljci, ki so ostali po odhodu ruske posadke iz mesta, ne zadostujejo, da bi mogli vzdrževati v Port Arturju varnost, mir in red. Z oiirom nato je prosil, da bi japonsko vojaštvo nemudoma zasedlo mesto. Steselj In drugi generali na svobodi. Berolicski »Lokalan zeiger« poroča iz Tokija: General Steselj, sedem dragih generalov in štirje admirali so se s čaetno besedo zavezali, da se ne udeleže več te vojne. Japonci jih preko Nagazakija odpošljejo v Sang-haj, kjer jih puste na svobodo. Uradno japonsko poročilo pa zatrjuje, da odpotuje general Steselj že 12. t. m. iz Daljnega na Rusko. Značilne Stesljeve besede. »Birževija Vjedomosti« pišejo : Pred tremi dnevi smo izvedeli, da se je general Steselj leta 1902 napram nekemu časnikarju izjavil ta* kole: »Ves denar se porabi za zgradbo nepotrebnega Daljnega, ki bo V bodoče baza našega sovraga. Za fgrsdbo prepotrebnih ladjedelnic v Port Arturju pa ni nikjer dobiti denarja!« . . . To amo izvedeli koncem enajstega meseca vojne! Zakaj ne takrat? Zakaj ne 1. 1902, v časa, ko bi se dala nesreča še odvrniti? Iz enega enostavnega vzroka: takrat je dušila časopisje uničujoča Plevejeva roka. Nas se je smatralo za otroke, pred katerimi se mora »Primož Trubar". £roooTinika epska pesniter. Napisal A. A i k a r c. r Ljmbljani, 1905. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Ted. Bamberg.) Egodovina slovenskega naroda ai drugega, kakor poročilo o mukah ia o trpljenju sužnjev. Zgodovine pravzaprav nimamo. O dogodkih in razmerah v prvih stoletjih po prihodu Slovencev v sedanjo domovino ne vemo skoro ničesar. Kar se nam poroča o teh časih, so skoro le kombinacije. Siovenek* zgodovina se zamenja tedaj, ko bo pr drveli Nemci v slovensko domovino in, držeč v eni roki meč, v drugi pa znamenje vere ljubezni, vkovali slovenski narod v Verige sužnosti. Te verige je nosil slovenski na-red od časov Karla Velikega do konca minolih dni, do konca preteklega stoletja in se jih tudi še do danes ni povsem osvobodil. Še dandanes nas žulijo in zadržujejo v na-"taa razvoju verige duševne, poli lične in gospodarske odvisnosti od Neansev in Lahov, od Dunaja in od R mi. Slovenske dežele so imele v teh dolgih stoletjih od Karla Velikega pač svojo zgodovino, ali slovenski narod je bil skoro vedno samo orodje tujib, dostikrat sebi sovražnih interesov. Slovenska preteklost je preteklost siromaka, ki je bil vedno vpre-žen v jarem sužnosti. Zdaj je ta Jarem nosil z verjo, zdaj z manjšo potrpežljivostjo. Časih se pa je tudi zgodilo, da ga je ta potrpežljivost docela minila, da je v njem zavrela kri, da je zbral svoje enerŽije in poskusil streti verige sužnosti ter postiti ravnopraven član človeške družbe. Slovenska povestnica ni druzega, nego poročilo o trpljenju slovenskega naroda in o njegovih poskusih, se rešiti is svojega položaja in se emancipirati od svojih tlačiteljev in isko-rišČevalcev. V dobi fevdalizma so slovenski narod tlačili trije činitelji: država, plemstvo in cerkev. Težka in kruta je bila roka teh činiteljev in dostikrat je pognala izmučeni narod v tak obop, da je poskusil s silo do-aeči svoje osvobojenje. Le eden med temi obupnimi poskusi je lep, je bil velik in je rodil sad, Čigar velikanski pomen šele danes prav spoznavamo. To je bila reformacija. Katoliška cerkev je s pomočjo države s trinoško krutostjo zatrla reformacijo in izvedla z živalsko brezobzirnostjo najpopolnejšo reakcijo — pozneje pa se je trudila, da prikrije resnico o tistem velikem boju in zastrupi še spomin na prvi poskus slovenske renesanse. Rna najnavadnejših trditev katoliških ponarejalcev zgodovine je, da je bila reformscija tuje seme, da so se protestantizma oklenili samo velikaši in delrrna mestjani, masa naroda pa da je tudi v tistih časih ostala katoliški cerkvi zvesta. To ni resnioa. Ravno masa, ravno tisti krogi, ki se jih sme ia tiste čase imenovati slovenski narod, je sovražila katoliško cerkev is vse dsiše in se je ie puntala proti nji, ko n. pr. kranjski deželni stanovi niso hoteli le ničesar vedeti o reformaciji. Vzroki ao bili različni. Da-hovščina je bila vseskos deraoralizi-raaa in ničvredna; zatirala je kmeta in ga izkoriščala; dostikrat niti jezika narodovega niso bili zmožni in do-ti-krat niti na svojem službenem mestu niso bivali. Sploh so bile vse razmere take, da je imelo ljudstvo sto-tisoč nsgibov, sovražiti in zaničevati katoliško duhovščino. N ti trdih nem-šaih graščakov in njih valptov ni narod tako sovražil, kakor duhovščino. Napadi na graščine so bili dosti redkejši, kakor napadi na samo* stane in na župnišča. V 16. stoletju je bilo, kakor pričajo razne okol ščine, sploh malo duhovnikov, ki so umrli naravne smrti, večinoma so jih razljučeni kmetje zavratno pobili. Tlelo je že dolgo pod pepelom, predno so valovi reformacijskega gibanja pripluli na Slovensko. Sploh pa se reformacija ne sme smatrati sa nemško delo. Luther bi ne bil nikdar dosegel svojih uspehov, da mi niso Čehi in Angleži ugladili potov in pripravili tal. Luthrova reformacija je sad sodelovanja velikih duhov različnih narodov, posledica vedstoletnih priprav. Prav, ker je bila po vsi Evropi in tudi na Slovenskem le ustvarjena predisposieija sa refor- macijo, zato sefle^tako čudovito hitro razširila. Sicer pa reformacijsko gibanje dolgo časa ni imelo določnega protestantskega značaja. Ni se šlo za to, da prestopi narod k novi veri, nego da se v katoliški cerkvi izvedejo reforme, da se odpravijo grdobije, da se zagotovi red, da se zajamči primerno delovanje duhovščine in da se spravijo cerkveni nauki v soglasje ne samo z evangeliji, nego tudi z zdravo pametjo. Trubar, Dalmatin in drugi pisatelji so se imenovali katoličane, ne protestante. V zadnjih desetletjih so zgodovinska raziskavanja spravila toliko novega materijala na dan, da imamo sedaj popolnoma jasno podobo o reformaciji. Da Slovenci še nismo dobili zgodovinarja, ki bi nam podal celotno sliko te velike dobe, tega nas je lahko sram pred vsem izobraženim svetom in z nami vred naj so tega sramuje tudi »Slovenska Matica«. Uspehi zgodovinskih raziakavanj so naslednji: Domače raimere so pripravile tla, da je mogočen plamen buknil na dan, čim so priletele prve ▼■e skrivati. Tođa otrok sa ne pošilja, da bi s prainimi rokami branili — Port Artur. Otroci ae čuvajo, negujejo in varujejo vsake nezgode. Star zakon je, da meč izvira iz znanja, birokratska Rusija pa priznava nasproten princ p: moč izvira ii teme. Port Artur je pal kakor junak v pravljici in na njegovih razvalinah se blešči mesto zastave sv. Andreja deviza: Moč izvira iz znanja in temelj znanja je avobodno časopisje. Ruske izgube v Port Arturju. Po poročilih iz Tokija se sodi v tamkajšnjih vojaških krogih, da so Rasi v Port Arturju v celem izgubili 25 000 it o ž Ruski ujetniki. Kakor se brz javjja iz Tokija, ao včeraj tjakaj priplule transportne ladje izpred Port Arturja, ki so imele na krovu 1000 ranjenih Rusov. Vsi Rusi so se oddali tamkajšnjim bolnicam v zdravljenje in oskrbo. Tretje rusko tihomorsko bro-dovje. Iz Sude na otoku Kreti se poroča: Ruske kr.žarke »Oleg«, »Isum-rud«, »Dniepra in »Rion« in torpe-dovke »Grozni«, »Gromki« in »Ro-zoj« so v nedeljo popoldne odplule proti Port Saidu, da se združijo z eskadro admirala Riždestvenskega. Po poročilih iz Kodanja je včeraj zapustilo tretje rusko tihomorsko brodovje Libavo. Prve dni meseca maja pa odpluje četrto in zadnje brodovje, sa čigar armiranje se dela noč in dan i nervozno hitrostjo, Preko Bdrolina pa ze poroča: Tretje rusko brodovje, obstoječe is pet oklopnic in oklopnih križark in večjega števila torpedovk, dospe v dansko vodovje koncem tega meseca. Za novo rusko vojno mornarico. K%kor se poroča listu »Schles. Zeitung« iz Petrograda, se je na car jev ukaz za tekoče leto odkasslo 500 milijonov rubljev za zgradbo novih vojnih ladij Te ladje so se že naročile na Nemškem, v Italiji in na Francoskem. V dobi 1905 do 1907 se porabi v isto svrho 400 milijonov rubljev. Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin je poslal carju tole poročilo: V noči 7. t. m. so nas hoteli Japonci ob fronti našega oentra presenetiti; toda naše straže so jih pravočasno zapszile in sprejeli smo jih z ljutim ognjem iz topov in pušk, nakar so se umaknili. Na naši strani je bilo ranjenih IS mož, trije pa ubiti. V noči 4. t. m. se je odpravil oddelek konjenice na levem krilu na rekogneacirsnje v dolino reke Tajsi ter napadel močno japonsko predstražo. Z bajoneti je bilo usmrČenih 21 mož, pet pa ujetih. iskre reformacije na S ovensko. Ko 80 86 deželni stanovi še upirali reformaciji, je ljudstvo že povaod revoltiralo proti cerkvi in duhovščini in tudi proti posamičnim naukom, kakor kaže takrat skoro splošno dost krat silno surovo navadno demonstriranje proti najsvetejšemu. Reformacja je znamenito vplivala tudi na to, da se je slovenski narod začel puntati proti državi — kar priča pasivna asistenca in Časih direktna pomoč Turkom proti cesarju — in proti fevdalizmu sploh. V začetku reformacijskega gibanja so se kranjski deželni stanovi bali, da bo novo gibanje revoltiralo duhove proti vladarju in graščakom in nekaj desetletij za časa kmetskih puntov in navalov Turkov se je pokazalo, da je to bila resnica. Naš namen ni, podati tu kako sliko reformacije. Kar smo povedali, ima samo namen pokazati, da reformacijsko gibanje v bistvu ni bilo drugega, kakor boj za duševno svobodo, sa gospodarsko in politično emancipacijo, za kulturno in narodno prerojenje. Da je katolioizem to prekrasno gibanje zatrl in zadušil, to je za naš narod največja nesreča. (Dalje prih.) Štajerski deželni zbor. Gradec, 9. januarja. Danes se je takoj začela debata o proračunu, in sicer tam, kjer se je morala dne 10 novembra 1. 1. vBled slovenske obstrukcije prekiniti. Dasi so na shodu v Mariboru zaupniki in voliloi klicUi svojim poslancem: »Živela slovenska obstrukeja!« vendar ni o obstrukoiji sluha, pa tudi nobene izjave niso podali slovenski poslanci v deželnem zboru, zakaj so čez noč spremenili svojo taktiko. — Prva je na vrsti točka gradnje cest in železnic, za kar je proračunjenih potrebščin 613 889 K, pokritja pa 8194 K. Potem se je razpravljalo o regulaciji rek in obzidavi hudournikov in potokov, za kar je proračunjenih potrebščin 659 900 K. — Posl. Ž i č k a r je govoril za regulacijo S tle in Save. Poal. dr. P loj je govoril o regulacijah rek na Spodnjem btajerskem splošno ter predlagal v posebni resoluciji, naj se zdrževanje regulacijskih del ne prepušča adja-centom (mejašem), temuč je to naloga dežele oziroma občin. — Posl. gref. Lamberg je zastopal načelo, naj se rekam in potokom pusti njihov naravni tok. Pač pa je priznaval Dravi od Maribora do izliva veliko važnost za plovitev, češ, da jo ta rodna cesta važnejša (?) kot projek-tovani vodotok od Donave do Adrije. Odgovarjal mu je posl. dr. J u r t e 1 a. Po daljši debati se je postavka sprejela s poviškom 4100 K — Za pospeševanje vinoreje je proračunjenih 309 754 K. — Deželni odbornik grci A 11 e m s je predlagal, naj se postavi v proračun 3000 kron za kmetijsko potovanje v Švico; v isti namen naj se da tudi 1500 K državnega prispevka. — Končno je posl. Einspinner mterpeliral proti premestitvi kadetne šoie iz Lie-benaua pri Gradcu na Odrsko. — Jutri je zopet seja. O parlamentarnem položaju. Dunaj, 9. januarja. Ii dosedanjih posvetovan) barona Gautaoha z raznimi parlamentark sklepajo v parlamentarnih krogih, da namerava o Veliki noči sklicati vse deželne zbore k daljšemu zasedanju. Zato pa si bo prizadeval v predstoječem državnozborskein zasedanju, da dožene vse predloge, ki so b le dosedaj predložene parlamentu. Praga, 9 januarja. Miadočehi so imeli včeraj v J.činu shod, na katerem je govoril posl. dr. F o f t o polcžtju. Naglašal je, da J9 odstop dr. pl. Korberja negativen uspeh politike čeških poslancev. Čehi morajo sedaj stati s puško ob nogi, da so pripravljeni vedno za naskok pa tudi za obrambo- Položaj na Ogrskem. Budimpešta, 9 januarja. Grof T i s z a je imel včeraj v svojem Kako si stvarimo in ohranimo dobre in zdrave zobe. Spiaal dr. Edvard Bretl, zobozdravnik v Ljubljani. (Dalje.) Negovanje zobovja in ust z ozirom na ostalo telo. — Kvarne posledice zanemarjene zobne gnilobe (caries) za splošno telesno zdravje. Posledice zanemarjene zobne gnilobe se ne omejujejo le na dotični zob, ampa'i njih škodljivi vpliv se razteza tudi na ostalo ustno duplino in postane mnogokrat celo nevaren zdravju celega telesa. Ako je v nstih kak gnil zob, prisadi se gnjiloba kmalu tudi na sosedne zobe. Pri trajnem zanemarjanja se skvari eden zob za drugim in posledica tema je končno ono žalostno stanje zobovja, katero opažamo pri Ijadeb, posebno pri deklicah mnogokrat že v starosti 20 let; meljači (Mahlzahne) in kočniki (Backenzahne) so popolnoma uničeni, prednjaki (Vordeiziihne) stoje sicer še, so pa tudi že zelo nagniti. Usta so polna gnilih zobnih korenin ; povsod se izceja gnoj iz oteklin na zobnem mesu. Bolne korenine vplivajo namreč na zobno meso, ki zelo oteče, 5. volilnem okraju shod. Iijavil ae je sa nagodbo med Avstrijo in Ogrsko na podlagi Siellove formule. Nadalj-nih koncesij ni pričakovati. Samo stojna carina bi provsročila pravo revolucijo na gospodarskem polju sa več desetletij. Trgovinska pogodba se po njegovem mnenju sklene kmalu in ugodno. Govoreč o socialnem vprašanju je izjavi1, da je državno-socialna smer topla pospeŠevateljio* socialne demokracije. Ool uh'j-na volilna rtf^rma bo prinesla pač pomnožite? mandatov, nikakor pa ne splošoe volilne pravice. — Grof T i 8 z a pa si v svojem voliinem okraju ni svest zopetne izvolitve, ker ima protikandidata grof* Andrassvja; zatega delj kandiduje obenem tudi v Mi akoloiu. Budimpešta, 9. januarja. Posl. Soljmossv, bližnji sorodnik grof* Khuena-HedArva-ryja, je zapustil liberalno stranko ter šel med desiu^nte. Dogodki v Macedoniji. Solun, 9. januarja. Bolgarske čete ao zopet prekoračile bolgarsko mejo. Dre četi sta se naselili v gozdu pri K>rici Hasknej, tretja pa operira okoli Tasli Muselina Bolgarski vaUši so baje sežgali 21 večjih turških kmetij. Carigrad, 9. januarja. S lita novega pribočnika generala B i z a -pašo so štirje neznanci v Pari napadli ter ga smrtno ranili. B e 1 g r a d , 9. januarja. V arb sko-maoedonskem komiteju vedno bolj prodira ideja sa dejansko prijateljstvo med obema narodoma. T.ko so bili nedavno iz komiteja isključeni brez Djibove vednost1 zelo vplivni člani Godjevac, dr. Jo-vanovio, Rafajlovio in Celo v i ć , kar so se kazali Bolgariji sovražne ter zahtevali revolucijo. Dopolnilne volitve v italijanski parlament. Rim, 9. janu-rs. Včeraj so se vršile dopolnilne volitve. Izvoljenih je 5 ministrskih, 2 prisUša ustavne opozicije in 1 socialist. Dnevne vesti V Ljubljani, 10. januarja. — Slovensko vseučilišče. Ni še dolgo tega, kar je poslanec žl.k je v državnem zboru govoril o • junktimu« med italjacsk m in s'o-vaaskim vseučiliškim vprašanjem. Zdaj je italijansko vseuoiliško vprašanje stepilo v odločilni stadij; rešitev tega vprašanja sa absolutno ne da odlašati. V tem trenotku se je Oglasil »S venec« z naslednjo izjavo: »Italijansko r s e u č i i i š k o vprašanje se ne sme rešiti brez slovenskega. Ali oboje ali pa nobenega. Inomoško vprašanje je velika zadr?ga za vae prizadete čir.i- se vname in se začne gnojiti. Vse to provzroČi grozovito neprijeten duh iz ust. Umevno je, da se pri takem stanju zobovja takorekoč okuži vsak dihljaj in vsak grižljaj. Želodec in pljuča so v nevarnosti. Pri takih nesrečnikih trpi želodec tudi v drugem oziru. Pacient žc dolgo nc more dobro žvečiti. Jedi prihajajo premalo razkosane v želodec, ta jih vsled tega ne more dobro pre-bavljati. Velik del hraue ostane na ta način neizrabljen. Ker pa rabi telo gotovo množino živil, da si ohrani svežo življensko moč, morajo dotiČniki uživati mnogo več hrane, da more želodec pro zvajati potrebno množino redilnih sokov. Želodec mora odpravljati pomnoženo množino hrane, se z delom pre-obloži in slednjič onemaga v svojem delovanju — posledica je razširjenje želodca. K vsemu temu se dovaja iz ust oslabljenemu želodcu z vsakim grižljajem množino gnoja z milijoni nevarnih bakterij. Gotovo ni Čudno, če nastanejo vse možne želodčne bolezni, če nima oslabljeni Človek več toliko odporne sile napram drugim boleznim (jetiki). Zadnji vzrok temu je vedno le poman-kij ivo gojenje zob. Toda omenimo še drage posledice zanemarjenega zobovja. Posebno pri otrocih med 8—14 leti otečejo vsled tel je. Jugoslovanski poslanci na) to zadrego izrabijo, in sicer brezobzirno do skrajnosti. Zoana pogodba med »Slovansko zvezo« in mlado^eškim kubom daje našim poslancem v roko močno orožje. TrenuUk )e ugoden. Slovenski narod pričakuje, da njegovi zastopniki to priložnost tudi porabijo in n-stopijo z vso odlnČ n^stfo.c T-k * »Sov^n^c«. Upamo( de ne ostane samo pri besedah, marveč da boda Me« rikalni poslanci tudi tako postopali! kakor sedaj obe« tajo, da bodo njih besedam sledila tudi obljubljena dejanja. — Praznična obleka „Ljub-Ijanskega Z*ona". Z vae drugačnim zanimanjem »aa » letos pričakovali prve številke ftdjubt jaoskega Zvona«, kakor v prejšijih letib. Ne le n 'vi romani, nove pesmi naših pia*u Ijev znanoev, ampak še mnogo trli nova umetnška opremba je pro-viroČ'la v slovenskih umetniških krogih nestrpno pr čtkovanje. Ia ne brez vzroka. Ko smo sagledali prvo številko, se je sprcmamla naia radovednost v odkrito veselje. Tako) smo videli: »Zvon« je nastopil svoje 25 leto v praznični obleki. Najprej, platnice. S-veda simbolizirana slovenska beletristika. Notabeae: slovenska. Tu ne vidimo kaka grška figure a svojimi tolikokrat že preamla-teaisni in vendar nenaravnimi aim boli, tudi ne francoskega štilisira-naga angelja, ki je palico pržrl itd Ne, tu e enkrat res nsša slovenska beletristika narisana. Sioveasko dekle v svoji narodni noši zre sanjavo v lep naš svet ter drti pero v roki. I a ivddj svon, pa ne tak, kakor smo gs bili dosedaj vajeni, ampak tudi nov. L* poglejte kaki ljubki narodni or-namenki ga krasijo Občudovali smo tali čudovito preprosto in vendar, ali bolje: in zato tako dekorativno Uh niso, v kateri je stika izvršena. Da to je naš jezik. Tako govorite z nami, slovenski umetnimi, če hočete, da vas razumemo! Pa tudi v zvezek sam je treba pogledati. »Glava« in vs%ka inisiiaika je tu nova. Zdi se nam, da vidimo v t h slikah naše narodne pesmiae v svoji krasni preprostosti-Male sličice predatavljajcče tu fanta, ki natakne dekiiču pratan na prstek, tam otreka, ki glada začudeno za lepim metuljčkom, tu zopet deklino s težko butaro na hrbtu, tam starega berača s harmoniko itd. Vse tu je delo našega mladega slikarja VI a -ksima Gaaparija. Da, ta je naš fant, ta Gašper. Ta je naš dragi Zupančič, le s to razliko, da nam posreduje svoje misli in snislice s svojimi slikami in sličicami. Pri tej priliki pa bi izrekel ponižno željo. Ali bi ne bilo mogoče, da bi uredništvo »Ljubljanskega Zvona« dalo natisniti vse nove inicija ke na poli papirja in prodaialo te pole posebej. Kakor na primer prodajajo- nemški listi »legend« in »8 mplio'asimus« rvoje slike tudi v posebnih odtisih. Vsakdo bi gotovo z veseljem posegel po te* polab. To bi bila za »Zvon« ne glede na dobiček, ki bi mu is tega vira-stel, tudi lepa reklama. A reklama bi bila tudi za nadarjenega ilustratorja Gasparija, kateremu gotovo pota niso posejana 8 cekir i . .. Začetek je torej tu. Ia ker pravijo, da je »ini tium dimidium laboris«, smemo menda upati, da bo sledilo vedno vsč novih knj'g in brošur slovenskih, opremljenih od naših ilustratorjev Gasparija in drugih. X—. — Županstvo v Cerkljah. Pri volitvi župana v Cerkljah je igral veliko vlogo »likcf«. če ta aa zadostoval, so obljubovali štipendije sinovom odbornikov, obrtnikom pa so obl|ubivali, da jim pojde županstvo na roke, to se prav', da bo pristransko. S cer pa delajo klerikalai povaod tako. 05e župan je seveda najpej mislil nase. Zthteval je 101% kroa plače na leto. Za Človeka, ki se ni uči dragega kot drva sekati, tresti štuco in nadlegovati harmoniko, je to pač malo preveč. Županov zgled je posnemal fajmošter im je zahteval, da se morajo na občinske stroške napraviti nova okna v fa rovŽu. Kakor se vidi, bo klerikalne županstvo pravi blagoslov za Cerklje. — Okusi so različni. sTasa niškemu tehantu se zdi kasaniški odvetnik dolgočasen. To je paš stvar okusa, Kamništa Lojsza bo gotove potrdila, da je tebant LavrenČČ jaks kratkošasen gospod in tudi dragi Kammčanje ne bodo temu ugovarjali, ker vso kaže, da ima tebant navade, kakor kak turški paša. — Predavanja ,Prosvete( v Mestnem domu", Včeraj zvečer je završit p bil. Grošelj cikli« svojih zanimivih predavanj o vsemin. K zaključnemu predavanja je došlo izredno mnogo občinstva; skoro polovica poslušalcev so bile dame, a tu ii de lavgki sloji so bili številna navzoči, kar dokazuje, da je interesantni tema .0 konca sveta* imel posebno privlačna silo. In temu se ni Čuditi, saj je koues sveta ona zagonetna uganka, s katera se bavi človek, odkar je jel Živeti im misliti. O koncu sveta se je že moorv mislilo, mnogo razUkavalo ia pisalo, vsakdo se zanima za to vprašanje, a vkljub tema de vlada v najširših slojih popolna nevednost v tem vprašanji. Ljudstvo in še celo dober del razusa-ništva si še vedno misli konec sveta tako, kakor ga opisujejo stare svete knjige in kakor ga v živih barvah rila duhovnik, kadar čita evangelij • aoi nem dneva, ko bo zatemnelo solen, ko bodo zvezde padale z neba ia zena lja pokala v svojem ogrodja. Kar je moderna znanost po dolgotrajnem is natančnem proučevanja in raziakavanj« v tem vprašanja neovržno dognala ia dokazala, to je Še vedno za Široko sloje ljudstva s sedmerimi pečati za tvorjena knjiga. In da se je ta knjiga končno vendarle tudi odprla našemi ljudstvu, je nemala zasluga g. Grošlji. V uvodu svojega predavanja je govor nik omenjal, kake prazne vere in brez dolgotrajnih gnilobnih procesov na načetih koreninah in vnetem zobnem mesu kmalu bezgavke (Mandeln) in žleze na spodnji čeljusti in vratu. Ti organi so se navzeli bolezenskih kali iz ust in utegnejo okužiti polagoma ves telesni ustroj. Taki otroci bolehajo pogosto na malokrvnosti j temu se pridruži včasih še glavobol, pomanjkanje teka, lenoba itd. V primeri s starostjo navadno niso dovolj razviti. Strah nas prevzema, če pomislimo, da je že mladi naraščaj, ki naj hi bil ponos staršev, popolnoma oslabel, brez moči napram raznim boleznim. Ni Čudno, če večino te mladeži prej ali slej pobere jetika. Neredko je rak na jeziku posledica zanemarjenega zobovja. Na špičastih rogljih odlomljenih zobnih kron se jezik pri zibanju vedno malo poškoduje. Iz takih malih ran se razvije, posebno v starosti, prav lahko rak na jeziku. Naj opozorimo še v kratkem na zelo važno dejstvo. Kakor znano, se nahajajo v ustni duplini vse možne bakterije, poleg neškodljivih tudi prov-zročiteljice davice, pljučnice in jetike. V ustih z zdravo sluznico ne morejo ti bacili napraviti nobene škode. Če so pa usta zanemarjena, če je zobno meso vneto in gnojno, tedaj so dani bakte rijam vsi pogoji za nadaljno pomnoii-tev. Naselijo se v zrahljani in poško- dovani dlesni, v votlih zobeh, v gnilem robnem mozgu, odkoder prodro v razna Žleze, v Čeljusti, v Čelno dsplino. i notranje uho, v pljuča, v prebavila is v krvne cevi. Čimbolj zanemarjena ji ustna duplina, tem večja je nevarnjsi, da nalezemo bolezen. Ker so otroci mnogo bolj po Ivr-ženi nalezljivim boleznim kot odrazi, se more ravno pri njih z rednim jenjem ust in zobovja mnogo storiti, di I se preprečijo te bolezni. To velja ta I davico, Škrlatico in ošpice, ki imajo svoj glavni sedež v ustni duplini, osi-roma se pri njih pojavijo prva zna menja bolezni v ustih, tako, da ui dvoma, da imajo bolezenske kali t* svoj vhod v telesni organizem. Naloga narodnega gospodarstva ii osebna dolžnost vsakega jo, da se vit sloje človeške družbe opozori ca potrebnost gojitve ust in zob. Predvses je treba to zavest v naši mladini «>»a diti in ojaČiti. Da se da v tem oiini za splošno ljudsko higieno marsikaj storiti, nam pričajo odnošaji na Angleškem. Ta so najprej pričeli nastavljati Šolske zdravnike in šolske zobozdravnike, ki so dosegli kmalu velike uspehe. Gnilih zob ne pulijo saao, ampak jih tudi polnijo (plombirajo.) (Dalje prih.) / / siiseinosti go lile razširjene Še pred nedavnim časom eelo v krogih „učečih-o konca »veta in kako je to prazno-vernost Hmefa spretno in lokavo porabiti cerkev, da je s strašilom bližajočega se konca iveU praznila deaarnice lah kovernega ljudstva. Tega hudiča, ki <-a je svoje eni pri vsaki mogoči pri liki človeštvu cerkev naslikala aa steno, je moderna tnaaost enkrat za vselej ubila. Predavatelj je na to razpravljal o nevarnostih, ki groze obstanku naše zemlje od listnih in tujih soluc, od sil, ki spe v njenem lastnem ogrodju itd., 0 vulkaničiiih izbruhih in p tresih itd., in prišel do zaključka, da te sile ne tvorijo prare nevarnosti obstauku naše lemlje. VUjub temu pa je dognaua stvar, da naši zemlji vendarle nekoč adari zadnja ura. Dokazano je namreč, da lač rašega solnca, tega izvora vsega življenja, vedno bolj pojemlje in pesa, in napočil bo čas, ko bo solnce prenehalo k nam pošiljati svojo oživljajučo ^orkota; takrat bosta sneg iu led pokrila zemeljsko oblo in udušila vse življenje aa našem planetu in zopet bo prišel dan, ko se spremene vsemimi svetovi v kaos, iz katerega bosta mrtva materija in slepa sila znova rodili popolnejše, dovršenejše svetove. Dokazujoč, da je vsemir večen, da s« v njem ne izgubi noben prah in da je v naravi večen napredek, je govornik sklenil svoje semtertja pesniško nav-dakajeno predavanje z Aškerčevimi verzi iz „Zlatoroga", kjer se opeva solnce in Čudotvorna moč naravnih sil. — Goip. Grošelj predava v sredo t v e Č c r ob navadai uri o radija ia njegovih žarkih. — Peoslki zbor ,,Glasbene tatice" priredi ▼ nedeljo, dne 1 5. t. aa. o b \, 8. uri z v o č e r v zgornji veliki dvorani »Narodnog« doma« zabavni večer s plesom. N« sporedu j* petje moškega in saeša nega okteta, 2 komična prizora in burka »Ifesalina« S ideluje društvena godba, katera hode igrala samo nove tečke. E*bavni večer se seveda vrši pri pogrnjenih mizih Restavretar »Narodnega doma« g. B g »v;ć tago-iavljs, da hode za pijačo in jedila najnatančnejše preskrbljeno. Točila se bodo ista vina kakor druge dni, o kojih kakovosti se je Še vsak pohvalno izrazil. Cene ostanejo tudi navadne. Natančnetši spored sledi. — Javna vinska pokušnja. K&k^r navadno, bo pr.hodnja vinaka poRuSnja v tukajšnji detel nt vinski k teti v sredo od 6—9. are zvečer. D spelo je zopet nekaj novih vin ik h vzorca v. — Poročil se je nadučitelj v Tržišča g. Hrabroslav Skuli z srde. Helši Satokarjevo iz Ljub ijane. čestitamo! — Akademija. V soboto 7 januarja t. t. |e predaval v Trbovljah gosp. dr. A l o j s i j Kraigher o -»hranitvi otroke. Mod oanogoštevii nim delavskim poslušalstvo je bilo precejšnje število žensk, katerim je bilo predavanje v prvi vrsti namenjeno. — Rosiumna veselica na drsališču. Povodom 25 etmoe društva, ki vzdržuje drsališče, bo v četrtek, dne 12. t m, — seveda le, če bo vr*aae ugodno in dober led — na drsališču kostumna vsselisa. Drsa-lišča bo razsvetljevalo 12 obločoih in mnogo drugih luči, daje se bode užgai bengaličen ia umetalni ogenj. Gidbs bo svirala od polu 7 de polu 3 ure. Nečlani bodo morali plačati vstopnine 1 K. — Akademija. V nedeljo je predavat v *,\ski v telovadnici šišenskega Sokola g. dr. VI. Kavnih ar o važnosti telovadbe in o sokolski tfeji. Na predavanje je prišlo kakih 80 članov Šišenskih narodnih dru štev. — Podraženje sladkorja. £ior prgltfda v *N-ue Freie Press*-« sli v kak drugi veliki list, spozna, da je cena sladkorju že na Daoaiu jako »laoka. S tovornino po K vred *e*ia sladkor trgovca v L|Ubl]&ni 85l/i K Z * to c^no ga pa le dobi, £e ga kupi cel vagon; če ga kupi v ^Hujših množinah ga velja sladkor 6« veo. V najboljšem slučaju dobi ilorej trgovec sladkor za 85V« K. pro foja ga pa po 84 K. K tej izgubi je pa prišteti še režijske iidatke, ki *-ui niso majhni. Vzpričo temu je naravno, da bodo trgovci v L ubijani in n* deželi najbrž ceno sladkorju 2*Jšalif temoolj, ker poročajo listi, ki JO v zvezi z izdelovalci sladkorja, kakor n. pr. »Politik«, da ni čisto mč upanja, da bi se tovarniške eene toižaie, pač pa se je bati, da se bodo cene v tovarnah še iidatno ivišale. Z ozirom na to opozarjamo obČin-8t?o, naj bo pripravljeno na znatno 'višanje cene sladkorju. Kdor more, jjmn svetujemo, naj se, dokler je je sedanja cena, preskrbi g sladkorjem, — Smrt starega Ijubljan-**na v tujini. V visosi starosti 99 let je dne 9. t. m. v Gftlnbergu Pruska Slesijs) bivajoč pri ovojem (inu, umrl gosp. Ivan S e n e g a č - n i k , e. kr. katastralni eenilni pristav v pokoju. Značilne ia pokojnika so bile besede, katere je pisal ie pred dvemi leti svojemu tu bivajočsmu oečsku: »Vse bi bilo še dobro, samo če grem dve uri daltč na sprehod, sem ie — vraČujoČ se domov truden.« Pokojnik užival je pokojnino od leta 1871. Dodi mu prijazen spomin! — Bolnica v KandMi. I« XI. letnega poročila za i. 1904 ie razvidno, da je bilo lani v tej boi-nioi oskrbovanih 1072 oseb m~d ujimi 924 kmetov, 153 dn1n*r|ev, 93 šolarjev, 26 gimnazijo*«, 16 duh"« mkov itd. Ozdravljen h |e bilo 1008 oseb, zboljšanih 432 ncozdrnvl|emn 88. Umrlo jih je 52 v oskrbi jih je ostalo 92 — Požar. Z Dvora se nam poroča: Da« 8 januarja ob 1 ,12 uri začeli je goreti prt posestniau »Adamu« na Dvoru. Nevarnost je bila velika aa vas in tudi aa sosedno vas Jamo. H tra pomoč domačih I ud" in pa bliskova h trost slavnega ga silnega društva ia Žaiamberka je ogenj, ki jo v&el tudi dve drugi hiši, omejila na samo eno poslopie. Tudi lesno skladišče g Gltamta so jo bilo ie vnelo, a vs« jo premagala vatrajna človeška roka. Pri daoaš-niem ognju ss je zopet pokazala velika korist požarne hrambe. Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ni z obču dovanja vredno hitrostjo prihitelo na pomoč gaailno društvo is Žužemberka o ovojo brizgaloo ia polnoštevilnim moštvom, ki je pokasalo svojo izurjenost v času nesreče. Hvala in slava neutrudnim gaailoem! — slova postaja juiao io« Isanioe. Dne 25. t. m. se vrši po Ulični obhod s pogajanji sa rasla-stitev. da se ustanovi postaja Verd med Borovnico in L*gatcsm. — Semenj. Dne 9. t m je bilo na mreočnt semenj prignanih 827 konj in volov, 312 krav in telet, skupaj 1130 glav. Kupčija je bila pri konjih k-kor pri govaii živ oi srednja — Glas Iz občinstva. Pisc e« nsm: Na Rastjevi cesti v h ž t št. Tj stanuje človek, ki ima navado, da v ponočnih urah tako strahovito razgraja, da moramo pač zahtevati, naj policija temu naredi konec Otroci tega Človeka so tako podivjani, da m nihče pred rjimi varen. — Nepošten hlapec. Pri Ivanu KunSiČu alusbujuči niapee I an Vidio, doma iz novomeškega okraja, je imel zaupanje srojega gospodarja ter je smel pobirati denar namesto gospodarja ca prodano sodavioo. Vče rai pa je Vidio denar v sncsiu 8L K 40 vin. sebi pr držal in bres odpovedi iz službe odšel se veselite gospodar jevim denarjem — Nepreviden voznik. Včeraj popoldne je pripeljal hlapec Valentin Drganc s ommbusom iz Mi-hčevega dvorišča na Dunajsko cesto, ko je ravno mimo pripeljal električni voz. Drgano je zadel s sadnjim delom svojega voza v električni voz in je močno poškodoval omrežna vrata. Druga nesreča se ni pripetila. — Tram ga je ubil. Na dolenjskem kolodvoru so danes dopoldne hlapci prevoznika Iv. Travna razkladali tramove iz železniškega voza. Pri razkladanju je pomagal tudi 23 let stari delavee Anton HtebŠ, ro dom Ljubljančan. Nepričakovano pa so se podrli trami ter je padel eden H ebšu na glavo in mu jo zmečkal HtebŠ je bil takoj mrtev. Trujlo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu — Prisiljenec pobegnil. Ie prisilne delavnice je danes siutra| pobegn'1 pr:silt?nec Josip čaS is Drage pri Kopru. Cač je bil posebno vesten prisiljenec, a je vendar odnesel erančno obleko — Proti možu bi morala pričati. Danes je b Ia klicana k tukajšnjemu deže.nemu sodišču I. B^vc. delavčeva žena iz Goric, da bi t rtČala zoper svojega moža rad« hudodelstva požiga. Da bi pa imela za to pogum se je nekoliko napila. N« hodniku pred raspravno dvorano pa jo je zaužita pijača premagala ter je padla in se na glavi močno poškodovala. B la je z rešilnim vozom pre peljana v deželno bolnišnico. — Pogreša se. Dne 6 t. m. je pobegnil Anton Pollik, 14 iet stari strugarsbi vajenec, kateri se dosedaj še ni vrnil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov in 22 Sloven cev. — Iz Zagreba se je peljalo 10 Hrvatov v Hruš co. — Izgubila se je iikainioi za vožnjo na cestni električni železnici. Najditelj se prosi, ker nima izkaznica za njega nobene veljave, naj jo odda na policiji. — Posestnica Mtrija Per-š n je izgubila od Siske do Ljubljane dve hramlnični knjižici i večjima vlogama. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v kasarni »Europa«, Dunajska cesta. Začetek ob 9. uri. Vstop prosi. — Hrvatska novice. Raspust hrvatskega sabora? Dne IS. t. m ie sklicana seja hrvatskega sanors. Takoj v sačetsu pa se baje s»bor s kraljevim ressriptom raspusti ter se razpišejo nove volitve. — Strossmaj erjeve ulice dobi Oi«!. — Nov srbski list vBoani. V S rai.-vrifk je začel izhajati z no vim letom v srbski delniški tiskarni št rikrat v tednu list »Srbska rieč«. — Silvije Strahimir Kranjče-vić, hrvatski pesnik, ie postal rav natel) trs^vske inie v ČUraievenv — Slovenci v Ameriki — bogataSi. Iz mladega snas a E y a pii uekdo »Novi Dnm v»ni«, da žtvi v mestu kakih 1600 Slovenorv — seveda zgolj delavec« — * postavili sn si krasno cerkev, ki je veljala 16000 dolarjev. 8 daj si lahko izra ćuti iu", koliko je prispeval vsak slo venski trpin. Najnovejše novice. — Dva paroika ata trdila a k u p* j v Benetkah Avstrijski parmk »Peder ae ja namreč sadel s tako silo v francoski parmk »Rhoae«, kt ie vozil sol, da se jo »Rhont« takoj potopila. M štvo se je rešilo. S par-oikoaa |e izgubljenih 1750 ton soli. — Bavarski pnne-vladar Lu i t po I d je p*del na gladkih tlab v sebi Ur si preUgnil iile na nogi, da bo moral nekaj dni letati. — Vsled snežnih aamotov je ustavljen promet na sevornočeških in moravskih želesmeab. — Za fond za n e as š k e dramatike je daroval vojvoda Moioin gen povodom lOOiotnite Sohillerjevt smrti 20000 mark — Hudo zimo issajo v N-sn čiji, posebno v Si*si|i. V prvih štirih dneh t. 1. je v Sleziji zmrznilo 18 odrastlih ia 3 otro«>; v vzhodai Pruski ja smrsnilo 26 oseb. — Na mesto poslanca Sv-v e t o n a je izvoljen v francosko ab r-n*eo nacionalist admiral Bie n a i m 6 Povodom volitve so b (i veliki s gredi. Za vlado pomeni izvolitev hud Udarec — Maršal S a k i r paša, načelnik sultanove pisarne, je te dni umrl. Baje mu skadel c-* Črne kave »ni doDro etorila«. S kir paša |e hodil večkrat v p »aebn»h misi|ah aa evropske dvore Se lam je prinesel eeaaf u Francu J jžefu sa trnov red na Dunaj. S^resnhal je tudi nem sktga c-saria po Palestini. — Italijanski kralj pride baje v mesecu juniju obiskat su tana v C»r'8r^»d. ' Lev Tolstoj o lenuhih. O nekem blagorodnom poatupacu piše znameniti ruski modrijan Lev Tolstoj, da Živ1 tako-le: »On jo go vori in shs ; e, p še in sita. to z- pet pomeni, da govori in sliši; s in igra; % govori in s iši; \e in se uleie opat, tako minevajo dnov drug sa drugim. In da lahko tako iivi, morajo hlapec, kmet, kuharica, kuhar, sluga, kočijaž, perica delati od ranega jutra pa do poznega večera za njega, ne glede na delo drugih ljudi, ki |e po trebno, da imaio koči|»ž, kuharji, slutre vse, kadar delajo za postopača: sekire, sodčke, krtače, oprave, p bistvo, potem vosek, likali, petrolej, seno, drva. goveje rn*so. Tako no rajo vsi trdo delati od rantgs jutra pa do poznega večera, da on govori, je* in spi « V teh Tolstojevih besedah je obsodba današnje človeške družbe. Na stotine ljudi dela od zore do mraka, da en sam nepotreben lenuh brezskrbno e, govori in spi. * Pariški analfabeti. M*d francoskim vojaštvom je razmeroma še ze o veliko analfabetov. Pri zad- j r j h naborih ss je konštatovalo, da prtde v Parizu na 1500 novincev še 118 popolnih analfabetov, ki ne »nsjo ne pisati ne hrati. Nadaljmh 110 novincev je znalo samo brati, 570 jih je znalo pač pisati in brati za silo, niso pa niti vedeli, koliko je 2zrat 3 Vrhunec nevednosti so dosegli novinci iz 20 pariškega okraja, kjer so našteli 2L popolnih ignorantov. * Mlada roparska mo-rilaa. V Lidercih je mUda dekl ca izvršila grozovit zločin. 16 etna M •. j rija Hradeo je stanovala prt 30-letni delavki Ani Divok. Hradeo je svoji gospodinji navadno spletala lase. Tako je bilo tudi na dan umora. I Mlada zločinka je svoji gospodinji I naglo vrgla zanko okoli vratu ter jo tako dolgo sadrgovala, da je izdih- I nila. Potem je mlada morilka vzela svoji žrtfi hranilno knjižico 400 K j ter pebegnila. Ces nekaj dni pa se je vrnila ter prišla pravici v pest. Svoj zločin ie hladnokrvno priznala. * Čudno veličanstvo. Kra Ipca vladarica dežele Ssazov v južni I Afriki je »dostojna dama«, ker t-hta ravno 308 angleških funtov. Nedavno jo je obiskalo nekoliko angleških po tovaloev, in kraljica jih je pričakala na vseh štirih. Med »avdijenco« je I njeno veličanstvo plesalo semtertja I ter od časa do časa požiralo kairsko [ pivo is stare steklenice, ki je na aa- I I goneten način zašla v ta pozabljeni i kot zemlje Usta in nos si vladarica 1 briše s svežim listjem, in to je po-I gosto treba ker strastno noslja tobak I ter kina * Kalzo visoki so morski I valovi. V raznih opisih o nevihtah I in nesrečah na morju jc Čitati vedno j o pravcatih gorah, ki jih delajo razjar-I jeoi valovi. HidrogratiČni zavod je več let meril valove blizu bregov in sredi I morja ter sedaj naznanja, da je pov-I prečna visokost morskih valov v Sre-I dozemskem morju 8 do 10 m, pri zelo I slabem vremenu dosežejo 13 m, a naj I višji valovi, ki jih je bilo opazovati pri I hudih viharjih, so dosegli 15 m. Mnogo I različnejši pa so valovi glede dolgosti. I Povprečna dolžina valov znaša 170 m, I vendar pri zelo viharnem vremenu do-I sežejo tudi 1000 m dolžine ter se po I dijo s hitrostjo 70 km v eni ari. * Kupovanje nevest. „Pri-I volšiki k ruj- poroča iz Balande, da I tam nikakor ne morejo iztrebiti razvade, j da se neveste prodajajo. Oče, ki hoče I oženiti sina, mu mora najprej preskr-I beti zaročenko. On gre z velikim hle-I bom kruha po vasi od hiše do hiše ter I vprašuje, koliko zahtevajo za hčer. Pre I tečeno jesen so bile cene 30 do 35 I rubljev. Kupčija se sklene med roditelji, I a mladih nihče nič ne vpraša. Po svoji I volji insrcu se ne smejo možiti in I ženiti. Čestokrat se kupčija razbije le I zaradi par kopejk. I * Nosi nacrti cesarja I Viljema. Povodom novoletnega če-I stitanja na dvoru je začel cesar Viljem I daljši razgovor z ameriškim poslanikom. I Cesar jc izrekel željo, da bi ameriški I učenjaki prihajali na Nemško ter bi I na vseučiliščih predavali; nasprotno I pa bi morali tudi nemški učenjaki iti I v Ameriko širit nemško znanost. Cesar I je pripomnil, da bi se le na tak način 1 oba naroda bolje razumela. Poslanik I Fovrer je obetal, da bo skusil storiti j vse, da se cesarjev načrt uresniči. T, Vzgaialits&e vegetarijan-I cev. Vseačiliščni profesor Baron je J zapustil celo svoje premoženje 440.000 i mark mesta Vratislavi za vzgajališče I ouok na vegetarijanski način. Najprej je bil ponudil to usTanovo mestu Bero-1 linu, ki jo je pa odklonilo. Dosedaj je j v nenavadni zavod sprejetih osem otrok, I dve deklici in šest dečkov. { * Zavod za male milijonarje. Da se bogataši ne brigajo I radi za vzgojo svojih otrok, je znana stvar. Kakor sporoča list „American*, 1 nameravajo zgraditi nekje v Ameriki j zavod za male milijonarje. V zavod se I bodo sprejemali dečki izpod 14. leta, j deklice pa izpod 12. leta, seveda le I bogatih staršev. Tu pa bo prostora i tudi za otroke ločenih zakonskih, da je I le dovolj denarja. V zavodu bodo na razpolago dojilje zdravniki, igralnice in šole. Književnost. — Časopis za zgodovino In narodopisje. Izdaja Zgodovinsko draštvo v Mariboru. Urejuje Anton Kaspret. Zdaj sta izšla 3. in 4. snopič prvega letnika tega znanstvenega zbornika. Poleg dveh velikih razprav prinašata Še več krajših in celo vrsto kritik. Posebno zanimiva je j razprava dr. Fr. Ilešiča o slovenskem Štajerjn v jožefinski dobi. Mnogo novih stvari obsega tudi studija M. blekovca: Grad in graščina ljutomerska. Poleg nekrologa dr. V. Levcu obsegata ta snopiča še naslednje raz-praviee: Zmazek Fr.: Kje so bile izkopane „negovske čelade?" — Kaspret A.: Zenitni dogovor Ivana Vaj-karda Valvazoria. — i les i č dr. Fr.: Naša Sava, avstrijsko-trancoska meja za Napoleonove „Ilirije'4.— Kovačič F r. : Pismo Perzeelovo SredišČanora 1. 1848. — Ilešič dr. Fran: K životopisa Ožhalda Gutsmanna. — F. K.: Rimske najdbe pri Zrečah. — Priznati se mora, da je „Časopis za zgodovino in narodopisje" s svojim 1. letnikom pokazal, da pomeni njega ustanovitev veliko pridobitev za znanost in za napredovanje slovenskega naroda. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. januarja. Uradno se naznanja, da se skliče dr žavni zbor na dan 2 6. t. m. Dunaj 10. januarja. Farška gonja proti tiskovni svobodi se nadaljuje. Klerikalizem upa, da bo nova vlada protifarško časopisje z vsemi sredstvi preganjala in skuša v tem smisla pritiskati na vlado. Sinoči so imeli klerikalci shod na rotovžu in danes je šla posebna deputacija h liau tsebu n znan it nj'h zahteve. Gautsch jim je obljubil, da bo resno uvazeval njih zahteve in jim po možnosti ugodil. Dunaj 10. januarja Čas praznih „informacij* je potekel in ministrski preds. baron G a u t s c h je primoran se meritorno pogajati z odločilnimi strankami. Danes so pri njem dr. Pacak, dr. Stranska in dr. Krama*, da pridejo ž njim na jasno glede Čeških zahtev. Dunaj 10. januarja. Ofic^ozno se potrjuje, da pride dalmatinski namestnik baron Handl kot namestnik v Line. Novi Sad 10. januarja. Srbska radikalna stranka je imela tukaj shod, katerega se je udeležilo 330 zaupnih mož. Shod je sklenil, da naj se stranka aktivno udeleži volitev v ogrski državni zbor, in je takoj določil kandidate za razne okraje. Dalje je shod sklenil, da glede volitve v nekaterih krajih stopi v zvezo s hrvatsko opozicijo. Ogrsko vladno stranko bo srbska radikalna stranka povsod pobijala. Program srbske radikalne stranke se — iz-vzemši narodnostno vprašanje — skoro nič ne razlikuje od programa ogrske opozicije. Pariz 10 januarja. ,Echo de Pariš" je začel danes prijavljati dokumente, iz katerih izhaja, da je JaponsVft pripravljena naskočiti Francijo t Indokini. Pariz 10 januarja. Lujiza Michel je umrla v Marzilji v starosti 69 let Carigrad 10. januarja. Sultanov generalni adjutant Riza paša je bil zavratno napaden in smrt-nonevarno ranjen. Berolln 10 januarja. Uradno se pojasnjuje, da so neosnovane govorice, da je Angleška poslala Nemčiji ultimatum. Rusko-japonska vojna. Potrograd 10. januarja. Do S vlečnice odpluje iz Libave pet velikih ruskih ladij, ki se pridružijo baltiškemu brodovju. London 10. januarja. „Mor-ning Post" javlja, da je kitajska vlada začela jako strogo nadzirati v Šanghaju internirane Ruse in v to svrho poslala tja štiri kitajske križarke. Parz 10 januarja. .Matin* javlja: Ruski poslanik v Pekinu je p.osil kitajsko vlado dovoljenja, da sme iz Port Arturja v Cifu pribegleRuse odpraviti v domovino. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v/ Radovljici« V mesecu decembru 1904 je 282 strank vložilo 70.835 K 08 h, 312 strank vzdignilo 108.506 K 74 h, 32 strankam se je izplačalo posojil 163 066 K30 h, denarni promet 715.848 K 59 h. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. januvarja: Jakob Hamži,č dninar, 48 let, Radecki^ga ces*a št 11, Carciaoma ven-triculi. — Anton Dolinar delavec 4* let; Kon-jo*ne ulica št 18, otrpneuje srca. — Ars Hribar, slikarjera žena, 40 let, Sr. Martina cesta St. jetika. Dne 4. januarja: Kristina Weiss, ognji-čarja hči, Dunajski cesta, H dmst 6S, žit-Ijenske sla »osti. — J.»sip Vulič, mestni ubogi, 7'J let, Karlovska resta §t. 7, Pn*anoni*. — Flizabeta Šega delavka 49 let, UolzapHjva cesta &t. 6, Carcinom*. Dne 6. januarja: Lndovika Schneider, stot-nikora hči, 1 leto, Dalmatinove »lice 10. Pljučnica. — Antonija Kalister, delavčeva žena Zalokarjere ulice II, 20 let. Jetika. Meteorologično poročilo. VUinft a»d mor)»m 30« S. Srednji u-acm U*k 7M*0 mm Januar Čas opazovanja Stanje barometra v mm Is Vetrovi Nebo 9. 9. sv. 740-9 00 si. jzah jasno 10. 7. sj. 733 5 — 13 al. uvzh oblačno • 2 pop 7565 34 si. savan. sk. obiad. Srednja vcermianja temperatura: — 06* normaie: —27*. — Padavina 00 aa. a Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kursi dun. bone 9. januarja 1905, Naložbeni i*»»i>irji 4#/w majeva renta . . . • #*/t srebrna rtinta .... 4° # avstr. kronska renta *•'/. n »lat* *•/• ogrska kronska „ . . *•/• • Blata » ' ' posojilo dežele Kranltke *Vi*/# po»°Jdo mesta Splet ftt/V boB.-aere. žel. pos. 1902 H 10110 1 lOo- -I 100-— 101*40 Uen»r 100 20 100*80 10036 110-60 98'3f« 118-75 99-50 10026 I 100- * /j /j "VB.-BCIV. 1""». * 4#/t češka dež. banka k. o. P"*™-* S*1- d* hip. b. 41/«*/. Pešt- kom* k' °* B< 10'/, pr......• 4*^«-^ sast. pisma Innerst. hr. *'/■•/. » ■ OgtaLe cen* del. kr....... i1/,*/. ■• P"- o«1*- niP- Dan- ' •V*0/* °bl» •okalnil1 že~ leanic d. dr..... 4«/t»/§ ebl. češke ind. banke . 4»/, prior. Trat-Porec lok. žel. 4°/# prior. dol. žel..... m J**« ŽeL kuP* "/tVt • 4Vi*/# avst pos. za žel. p. o. . Srečke od 1. 1860-/, . . . . , , .1864..... „ tizske...... »em. kred. I. emisye . : . . u- . - ogr. bip. banke . . • * srbske a frs. 100 — turške...... srečke . . 107-40 10010 100*50 100 10 10o-— 100-75 99*-99-50 30760 10060 Basilika Kreditne » Isomo&ks n Krakovske » ljubljanske , Avst rud. križa „ Ogr. m . w » Badolfove * Salebmrfike » Danajsk« kom. „ Delniee Južae železnice..... 186 — 276-162 60 306 — |j 270 — 97 — 135-20 80 473- — 78--89 — 67-53 60 29 — 65*— 73 — 622 — Državne železnice ▲vstr.-ogrBke bančne delnice ▲vstr. kreditne banke . • Ogrske » » • • Žiraostenske * • • Premogokop ▼ Mosta (Brtii) 87 75 »I »KO 10040 100-40 100- 55 119-8o 9855 118 95 101 — 101- 25 100-— 102 — 10040 100- 40 102- 40 108-40 101- — 10120 10110 101-— 101-75 100— 309 60 101-50 188-74 278 50 164 60 315 — 318 — 277 70 102 — 136 — 21-80 483 — 82-— 93 — 7150 6550 30 — 69 — 76 75 632 — 88 75 660 50 j 649 50 1631 20'l639 — 678 —I 679*— 796 50, 798 50 250 —1 250*75 660 664 — Aipinske motaš.....S 515 60 616 50 Praske žel. in dr. dr. Rima-Muranyi .... Trbovljske prem. družbe ▲▼str. orožne tovr. družbe Čeake sladkorne družbe . 2466 - ;247G — 632-75 303 — 533-— 185-— 11-34 19 1 o 23-50 23*90 533-75 305 50 636 — 190 — 11-37 19-12 23-58 23 95 117'M) 117*70 95*40 9660 253 50 254-50 4*84! 6*— Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 2C marke....... SoTereigna...... Marke........ Laški bankovci . . . • • Rubiji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. januarja 190». Termin. Pšenica za april . . . . za 100 kg. K 1984 Pšenica „ oktober . . . » 100 „ „ l« '3* Rž ,, april . ... a 100 i i 35 54 Koruza B maj . . . . „ 100 , „ 1490 Oves . april ... .„100,, „ 1414 Efekti v. 5 vin. ceneje. Potnik na Kranjskem in Primorskem dobro vpeljan, želi dobiti slnŽbo. — Gre pa tudi t kako pisarno. Ponudbe prosi pod MZ. G. 100" poste restante. 3i-3 Kadi bolezni se takoj proda slavnoznana Bobenčkova hiša na Glincah v kateri se nabaja že nad \b0 let gostilna. Zraven je tudi velika vinska klet za na debelo. Proda se tudi posoda ki je v kleti. Lep solnčnat vrt za goste ter tudi vrt za sočivje in velik travnik. Posestvo stoji pri glavni tržaški cesti blizo mitnice. 42—3 Poizve se pri sedanjem posestnika Egidiju Jegliču, Resljeva cesta 13. Slabotni in malokrvni otroci naj pijo zjutraj, opoldne in zvečer samo Ivana Hoffa redilno čokolado iz slad-nega ekstrakta ali pa Ivana Hoffa železnato redil, čokolado iz sladnega ekstrakta Se dobiva v lekarnah in drogerija h. 1904: Veliko zlato drž. darilo. Delavnice živil 3629 Ivan Hoff, Stadlau. Talanda cejlonski čaj Učenec poštenih staršev, sposoben za trgovino se takoj sprejme pri tvrdki ADOLF GUSTIN, Novomesto trgovina z železnino in špecerijo. 0 Velefina ^nuiiik^i. Kupi se malo rabljeno 1 3626 -8 dobro izurjen, ki ima svoje orodje, se sprejme. — Nekaj orodja: privijalnik, stružnico itd. imam tudi sam in ga oddam proti plači, ker je prav dovo, samo pomočniku, ki zna dobro delati. Ant. Mupovec, urar 99-i v Radovljici, Gorenjsko. Službo kot prodajalka ali samostojna vodite Ijica, bodisi v mestu ali na deželi, sprejme izvežbana gospodična. Ponudbe pod „služba" na uprav. „Slov. Naroda". 107—1 Vsak dan sveže pustne krofe priporoča «laMrlrarna Jakob Zalaznik Stari trg št 2L ===== *T1111*mmi*«?s ===== motor dvokolo Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Iščem spretnega in vestnega delavca veSCega računstva, ki bi opravljal obenem službo magaciueria in k temu spadajoča roćna deia. Pros'iec naj se s svojimi spričevali in zahtevami direktno obrne do mene. Silužbo je takoj nastopiti. 74—3 ValjiOni mlin W. Jochmann v Ajdovščini. r Glavni trg št. 6 ^-2 Sv. petra cesta St. 27. NOVO! Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj. ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o bvojem dela vliiša Manje PcmoČEice 4 in brani svoje umetniško etali&Če. Izza Prefiernove ..Nove pisanje1 ni bila pozneje več napisana nobena boljSa in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga ja izSla v elegantni opremi, z izv-rno riBbo na naslovnem listu. 23-4 Cena: broS. 2 K ; po poŠti 2 K 10 v; eleg. vez. 3 K 20 v; po poŠti 3 K 30 v. Založništvo £. Schvjentiter v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. n40 Dobiva se povsod! J.BUZZOLINI delikatesna trgovina v LJubljani. CSJ I QC tU Prostovoljna draš*ba 5 premičnin iz zapuščine gospe grofice VValderstein, obstoječe iz bogatega pohištva, slik, kinča, srebrnine, antikvitet, konjske oprave, finega kuhinjskega orodja itd. itd. se bo vršila v četrtek, dne 12. januarja 1905 ob 9. uri dopoldne in po potrebi naslednje dni v hiši št 3 v Beethovenovih ulicah ter se bodo oddajali posamezni predmeti event. tudi pod cenilno vrednostjo. ^ 1870 Ustanovljeno 1870 "C* Trgovina s perilom in modnim blagom C J. HAMANN priporoča naslednje predmete: volnene, diakaste, svilene, pišaste za gospode in dečke iz tovarn res. kralj agt* dvornih dobaviteljev Viljema Pfessa na Dunaju in rf* Josipa Pichlsrja sinov v Gradcu. 0^9 Kravate (vedno Jih Je nekaj ilaoe W zalogi) v izberi, okusu in ceni brez konkurence. Za pešteno postrežbo ja.xrxcl d5.rirxa J. Cm HAHANN 2975-14 na Mestnem trgu štev. 8 dobavitelj perila c. in kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov Itd. išče dijak. Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 100 iščem za svojo novo žago in cir-kularno žago, ki ima dosti dela vse leto; za mlin z dvemi pari kamnov, ki napravita v 24 urah 1000 klg koruzne moke; dalje za opekarno, ki ima za 50 let dosti prve vrste ilovice, pripravne tndi za izdelovanje peči in posode; novo peč (apnenico), ki se skuha v njej 1600 klg. apna, krajnike za gorivo pa napravi ža-a. Da morem Še uspešnejše konkurirati, iščem za gori omenjena podjetja kompanjonu s 4000 K gotovine, eventualno tudi kupca. Več pove ustmeno ali pismeno lastnik Ivan Vulc, v Čezsoči pri Bovcu. 92 1 wmr Pijte -mm Klauerjev J „Triglav" najzdravejši vseh likerjev. ■v Zeli se kupiti takoj / mestu hišOzgostilno. Ponudbe naj se pošiljajo pod F. B. upravništvu „Slov. Naroda". Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, drvarnice shrambe za jedila in dela podstrešja ae odda s 1. februarjem 1905 v Židovski stezi št. 4, III. nadstr. Vpraša se tam ali v Gosposkih ulicah št. 5, I. nadstr. 101-1 Danes zvečer v kavarni Valvazor Hiti to II Ji Začet.k ob 8 uri. Vstop prost. K obilni udeleži d vabi s spofitovanjerr it« £ttd. Stuppan. se s 1. marcem t. 1. pod zelo ugod nimi pogoji odda na račun oženjeni spretni gostilničarki, ki ima lahko nje soprog službo v Ljubljani. Ponudbe sprejema in daje na tančnejša pojasnila Karel Len če, posestnik in vinski trgovec na Laverc pri Ljubljani. 105-; POPOFF najboljši CdJ sveta. \aprodaj le ▼ orUlnnlnlh ruMkih zft%oJili. 2955- Prodaja na drobno nekdaj Potočinovih -Zoretovih posestev v Št. Petru blizu Zidanega mostu bode in sicer: 14. januarja 1905 ob 9. uri dopoldne pet hiš z vrtovi 15. januarja 1905 ob 9. uri dopoldne bode prodaja njiv, travnikov, nos: vinogradov in sadnjakov. Ena hiša je velika, ima 12 sob. V njej se izvršuje gostilničarska obn Ima velike hleve, kleti in ledenico. Ostale hiše so manjše; pri vsaki je vrt. Plačilni pogoji so jako ugodni. 4 Pogoji se izvedo pri dr. S ancu v Novem mestu na Kranjskem. 47- Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod, iz vozrLOgrsL roda. Veljaven od dne 1. oktobra J904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jul. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ao8*we. Solnograd, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 rr zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, čez SelziJi* v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Hev> Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. u i 54 m dopoldne osobni v v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Sm Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoi osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mouakovo, Ljubno, čez KI« r. Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v»re, Prago, (direktni voz I. in II. razr., Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči' ©soba« vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Mouakovo direktni voz I in IL razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zv«č» Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. nn 2 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solno^r Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz&) Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z P; naja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razredu), Francove vare, Karlove var-Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregt Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lu mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reiding, iz Stey:;i Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipske^a. _ PROGA U NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta il Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 3 ari :>5 zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSaui vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 4.'> m ponori samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAA! NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. nri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m m Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odtuu je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstrjej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak dan ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna "banka v Prag-i, Rez. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine in kapital i je: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m %m«*nI4ozI iloTamko • narodno upravo. 5*4 TM pojasnila dag« lini zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastoej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tiik .Narodne tiskarne*. 999