65. številka.
Ljubljana, vio rek 89. marca.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
fchaja v Mile dao, ixvxtnuši m m4MM m Ctoevo po p.Atiiueth., tor v*l)» po uotti prejouian sa »vnroofjenke detel« ta celo loto 18 gld., sa, poi ]->tn ; Ki., ga iolrt leta 4 vid. — Za Ljubljano    *.o* poiigasja na dom ua celo «*to IS gld., %a čotr; leta 3 Kld. 30 kr., M en mesec 1 ffld. 10 kr.   Za pošiljanje ua
iou> so računa 10 kr. z-i umsou,      Iti fotrt leta. — in, 4,rJo dežele toliko ver, ko»ku? poštnina iznača. —Za gospode nćitolje na ljudskih loud) in /.a
dijake veija sniiana sen* io sicer; Za Ljpoijaao ca četr*. !«•":* i? jrld. 60 kr., po ^o*tl prejeiniui ra četrt lota 3 gld. — Za oznanila. M plmoojfl od
C*'' ristop e v'-".- ni i o kif., rte *#» <.,■•:..-.    -■                     6 kr., to v?  tvekrat in 4 kr. o« »o tri- ali večkrat tiaka.
Dopisi naj se             t. k .»= -   ftokopicJ se i.e vvatajo. — Uredništvo jd v Ljubljani V Frauo Kolmanovej hisi f\ 3 „gleaalifika nto!ba"
Oprivuištvo, na karoro .si «• 'i. - poftijttl u«rr>Hom  ■••>cL,*uifc<jijeT omanila, fcji adnniriatrofivne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v četrtek.
Vabilo na iiaročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove.
„Nlov. Hitro«!" velja: Za ljubljansko naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......O gld. 54» kr.
Za četrt leta.....3   „   34» „
Z« en mesec.....I   „    141 n
Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja.: Za pol leta    ....   * gld. —
Za četrt leta.....«4   „ —
Za en mesec.....1   „ *44>
Za gospodo M i' h t «*l Je na ljud-b k i h šolah in za «lftj«bli«» velja xui-&«*ik*a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 54P kr. Po pošti prejemau     „    „   &   „ —
Telegrami.
Peterburg 17. marca. Kakor „Agen ca russe" poroča, so se ratifikacije mi rovne pogodbe denes zmenjale; objavljeni bodo uveti mirti potem, kadar jih enkrat velevlasti zvedo.
Naredbe so storjene, da se bode armada počasi vračala.
Peterburg* 17. marca. „Uolos° pripoveduje, daje peterburgski magistrat ua llkaz ministra notranjih zadev naredil za pisnik onih ljudij, ki bi mogli biti oficirji pri narodnoj vojski ali milici, če jo bode treba sklicati.
Govor slovenskega poslanca dr. Vošnjaka
(v 353. Bi'ji državnega zbora S. Barbi t. I. po steno-i;i-jir.skt m zapisu■ku.)
Ker jaz ne bodem glasoval proti prehodu v šptcijuluo eebato sploh, temuč bodem le proti opira ,točkam glasoval, ki bi se mogle jemati kot izrekanje zaupanja do vlade, zato sem svoje mesto mej govorniki premenil, in to tudi zarad tega, ker sum se dostikrat pre pričati priliko imel, da večina te zbornice le prerada rabi parlamentarno sredstvo konca debate, da opozicijoualnim govornikom usta zaprč.
Odkar zboruje direktno izvoljeni državni zbor, tedaj skoro pet let so pri vsakej bud-getnej debati udje one stranke v tej visokej zbornici, h katerej so imam tudi jaz čast prištevati, poka/ovali ua slabo denarno gospodarstvo v državnem poslovanji, s katerim je združen in kot nasledek sedanje vladne sisteme mora naposled priti propad vsega prebivalstvu in tedaj tudi države. Da je to izpo znanje jelo prodirati ua vse zadnje tudi pri jed nem delu vladujofce ustavne stranke, priča jasno predlog, ki je pred malimi dnevi bil v tej visokej zbornici pročitan in kjer so predložuiki, udje one (leve) stranke visoke zbornice, prav za prav očitno svojo nezaupnost izrekli do denarnega gospodarstvu zadnjih let.
Ako si pogledamo državo! proračun za l. 1878, najdemo v njem ona zla, za katerimi so njega predniki bolehali, še muogo pove rana; deticit, katerega je bil gospod poročevalec zračuuil na 28 milijonov, kateri bode pak go:ovo v resnici še večji; prijetje založeuih in uezuložnih dolgov; oddaja mzno uuslovunih dolgov učnega fonda, ker je bas vso drugo državno
premoženje uže davno oddano, skoro iiij ni-česa več odbiti, in dočakovunu pomnožitev državnih dohodkov z večjim obdačenjem davkoplačevalcev.
V tacih za Avstrijo in nje narode zelo nevarnih okolnost i h smatram Bi za dolžnost, vedno zopet kazati na temeljne uzroke, kateri se pred vsem imajo odstraniti, ako oehčemo, da bi se naša občna avstrijska domovina, da-si ima dobro uže prirojeno konstitucijo, s katero bi jej bilo moči še mnogoteri vek vpešno rasti, ne razbila o pečini svoje popolnem napačne notranje in vnanje politike.
Avstrijski voditeljni državniki so, z malimi izjemami, vedno tako odločni strankarji v političnem in narodnem smem, da, ozirajoči se jedino na interese svoje stranke, ne vidijo interesov vse države, in da zadnjim včasi celo baš nasproti delujd.
Tu v notranjem in na ven goje" zdaj nemškonaroduo, zdaj magjarsko politiko, kakor da bi bili interesi avstrijski identični z onimi nemškega ali magjar-skega naroda ali bi taki biti mogli; o av-strijskoj politiki, katera bi se ravnala po historičnem razvoju iu posebnem sestavljenji države, nij bilo nikdar niti govora.
Ko leta 1861 in dulje Scbmerling mimo svojih rafiniranih februaruih volitveuih redov z njihovimi interesnimi skupinami, z njih nepravičnostjo v razdelitvi števila poslancev mej te skupine na korist tako imenovanih velikih posestnikov in meščanstva in na š k o d o k m e t-skemu prebivalstvu, z aktivnim in pasivnim volitvenim pravom uradnikov in penzijoui-stov, z nepravičnim pr ikra t en je m slovanskih narodov v zastopstvih na korist nemških, ko tedaj Scbmerling navzlic vsemu temu nij mogel Avstrijo prestvuriti v centra«
Kako kaže Proširen v svojih poezijah slovensko rudoljubjB?
(Spisal A. K ) (lionnc.)
In to je Preširen, ljubljenec svoje domovine, svojega naroda. Ali bolj po deldi ko po imenu; vsaj onim, katerim jo znau po obojem je mrzlejša ljubezen, naj so jim Odpusti, kot onim, ki gu sodijo le po zaslugah — ne po oso bi.
Preširen, nij ljubil samo svojega naroda, Jjubil je tudi neizrečeno svojo domovino. Itojen V raju, v nujkrasnejšem delu Slovenije, kako bi mogel drugače, kot goreti in navduševali fie za sveta, z najvišjo mdubo iu krasoto tako bogato obdarjena tla, za katera su vnemajo <fclo najoddaljnejši tujci iu njeni sovražniki.
Visoke, s Buegom odete planine, mogočen
siv velikan pred njimi, rajski Bled na levici, zelena ravau na desno iu jug, sivbrnopenuo, deroča Sava pod nj m, napolnili so gotovo Pre-širna uže v otročjih letih s ponosnimi, velikanskimi idejami, razlili mu globok čut, čisto harmonijo v njegovo mlado gorečo srce, pri piavljnli ga za njegov sveti, velikanski poklic, neuiurjočegu pesnika.
Torej si pel   in vlil mojstersko s svojo umetnostjo v kratke vrstico  nepresežno krasoto svoje prcmilo rojstveno doline: „Tjn na otok z vnlovami obdani,
V dunušnjih dnevih božjo pot Marijo;
V dnu /ad »tojo sneinlkov velikani, Polj', ki tpred bo sprosti lopot'jr, Ti kažo Hli'jhki urad na lovi strani, Is'a desni tfričok ao ra gričem skrije Dežela kranjska nema lepi'jra krajo, Ko jo z okoljS'no ta, podoba raja."
In kako je ljubil svojo rojstveno kočo, priprosto življenje in srečo svojih dedov, si jo želel nazaj in zdihoval po njej, nam ne more
pokazati lepše, kot nam jo je narisal z živino barvami, rekel bi v najkrasmjšem njegovih sonetov, v katerem so druži ljubezen, miloba, domoljubje, sreča, nesreča, da, vse človeško življenje v ttko mojsterskej harmoniji, in ta je :
„0 Vorba! srečna, tirala vas doim.o.i;
Kjer liis.i mojega stuji nota; itd." Kako je ljubil Treširen, velikan poezije, goreče, strastno svoj trpeči, tlačeni narod, poU;i/e zopet v svojih nenmrjivih pesnih. Dulil je z njim vso njegove skeleče rane. Kakor joka Bkrbna mati za svojim otrokom, ko se vije v smrtnih bolečinah, ter še malo pojoinlje, tuko je žaloval z žalujočimi sini svoje domovine, ter izlival tiho, grenko žalost v ueumtjoče poezije:
„Na tlob ložo Slovenstva stebri stari, V domačih segali vtrjono postavo;"
in dalje:
„Ječo pod težkim jarmom sini Slave, Le tujcem sruče svit so v Krajui /.uri."
listično državo z nemško hegemonijo, bila je država 1. 1867 raztrgana v dva dela, v našem 86 je staro nemško centralistično nadalje gospodarilo, a onstran Litave so dali Magjarom v roko vladarstvo, katero je bilo proti ogerskim Slovanom tako namer j eno, kakor pač drugače biti ne more, ako Turkom-bratovski narod vlada nad Slovanom. Ta nesrečna razdelitev avstrijske države v dva dela, s katero je v prvej vrsti znani iz Saksonske importi-rani državnik svojo novo domovino osrečil, ne nvidevši nikdar posebnosti Avstrije, katera država je sestavljena od najrazličnejših narodnosti), je v mmolih deset letih, odkar je izvršena bila, pripravila našo državo na rob prepada. Samo tujec se je mogel navdušiti za izrtk, katerega nasledki so za Avstrijo toliko osodepolni, ki pravi: Slovane moramo na steno pritisniti, s čemer se je pričela doba narodnega proganjanja, katera se mora smatrati za glavni izvir slabosti, nereda in onemoglosti Avstrije.
Ker namreč nij mogoče IG milijonov av-strijskih Slovanov z jedno črto spraviti iz sveta, in to tem manj, ker, kakor znano, bas pri teh narodih statistika označuje in do kazuje večje pomnoževanje, nego na primer pri Magjarih, trebalo je izmisliti prav posebnega, kompliciranega organizma, dualističnega razkosanja države, da se je nnravska večina narodov v vseh zastopstvih dovela do manjšine, da bi se tako svetu dokazalo, ka so v Avstriji prav za prav samo ustavoverci in Magjari, s katerimi treba računati pri političnih kombinacijah.
S pomočjo famoznegt na Schmerlingovih volitvenih redih oprtega reprezentativnega sistema, posrečilo se je brez posebne težave v državnem zboru vzdržati vedno pokorno večino, katera je bila pripravljena, celo življenske interese avstrijske žrtvovati Magjarom, samo, da more tudi nadalje imeti hegemonijo to stran Litave.
Ta vladajoča stranka, katere bi nazvati ne mogel nemško liberalno nego hebrejsko ali semitsko-liberalizovalno, je zdaj uže skoraj deset let na krmilu z žalibog prav kratkim prenehljajem tostran leta 1871 po pravem avstrijskem ministerstvu IIohen\vartovem ; njej je bila tedaj dovolj dolga doba dovoljena, da izkaže svoj organizatoricu i talent in svojo sposobnost v notranjih deželah in na ven vladati.
Pogled na budget dandenašnji v primeri z onim pred desetimi leti, pogled na obupno
zmešnjavo naših notranjih razmer kažeta nam, kako je vladujofa stranka svojo nalogo razumela in v katerem smeru je svoje organizatorično delovanje razvila; ako pogledamo na ven svoje občno politično položenje, vidimo, kako globoko Rta v tej dobi padla vpled in vpliv Avstro Ogerske pri evropskem areopagu. Kenčni rezultat tega desetletnega delovanja vladujoče stranke to in onstran Litave moremo za Avstrijo dovolj žalosten v kratkem tako-le označiti: Popolna zmešnjava v notranjem, občutno oslabljenje vgleda moči vse monarhijo pri druzih državah.
Ako gledamo notranje razmere, srečamo na političnem in narodnogospodarstvenem polji uredbe, katere mnogo navajani izrek njega ekscelencijo gospoda finančnega ministra: „Bode uže boljše, da, je uže boljše," pokazujo kot pravo ironijo v pogledu na vedno večjo potrebo prebivalstva in države.
Ker sem o delovanji vlade na narodno-gospodarstvenem polji uže prej jedenkrat, ko je šlo za vporabo tako imenovanega posilnega posojila, imel priliko svoje mnenje izpovedati, pečal se bodem denes jedino s političnim delovanjem vladujoče stranke in sedanje vlade, katera je itak meso od nje mesa.
Da svojo in hegemonijo svoje stranke na bolj krepak temelj postavi, je vlada v ppo-razumji z ustavoverno stranko leta 1873 vzela državnim zborom od krone jim sankcijonirano pravo pošiljanja v državni zbor, a jih, kar se ti'ga tiče, nij pred vsem samih prav nič vprašala, da li so oni, ki jim je šla beseda, zadovoljni in je državnopravno ravnala tako, da so — nikakor po krivici — imenovali ta fcio prelomitev pogodbe.
Volitveni red za direktne volitve v državni zbor so še preko Schmerlingovih volitvenih redov na korist ustavovernej stranki, ali posebno za zatira nje slovanskih narodov umeteljno tako skombinirali, da je v državnem zastopstvu bila zlomku prebivalstva v zvezi z birokracijo narejena večina nad pravo večino avstrijskih narodov na mnogo let zagotovljena.
Zastopništvo interesov ali prav za prav neka boječa stanovska ustava bila je navzlic hrupnemu razglašenju direktnih volitev pridr žana in velikoposestvu so v večini dežela za 'njega materijalno in intelektualno pomeni ho izročili neprimerno visoko število mandatov, dočim je kmetsko prebivalstvo, kateremu po njega množini in glede davkov gr^
dve tretjini mandatov, obdarovano bilo samo z malo več nego njih četrtim delom.
S tem, da je bilo ob jed nem na novo omejeno aktivno volitveno pravo davkoplaču-jočega prebivalstva, a se nij takisto zgodilo z aktivnim volitvenim pravom državnih uradnikov, in s tem, da sistema o f i-cijalnih in poluoficijalnih kandidatur in uradnih vplivanj pri volitvah ne dade pravemu mišljenju in volji volilcev skoraj na dan priti, je vsa naša reprezentativna ustava ponižana do fikcije in državni zbor, ker večina njegova baš ne zastopa narod a nego samo nekatere odlikovane vrste, je prišel pri ljudstvu v dobro zasluženo nezaupanje. Osobito oficijalne kandidature in njim na korist od vladnih organov izvrševani pritisek na volilce, kateri vsa dovoljena in včasi tudi nedovoljena sredstva in navore rabijo, da uraeteljne večine pridobodo, s čemer se javno mnenje zelo vznemirja in volilni rezultat k a z i t i. Ta v 1 a d n i pritisek na volitve se posebno obširno in včasi prav nesramno uporablja v slovanskih in 8lovansko-nemških deželah, in se pričenja z volitvami v občinska in okrajna zastopstva ter neha z volitvami v trgovinsko zbornico, v deželni in državni zbor. Posebno „sijajne" so te državne praktike pri volitvah v vojevodini Kranj s kej, kjer si vlada prizadeva kar na glave postaviti konštitueijonalne principije, da bi pokazala ču dečemu se svetu, da more na temelji av* strijskih volitvenih redov 12. del prebivalstva, namreč maj bena peščica vdeželo naseljenih nemških Kočevarjev, v deželnem zastopstvu nad ostalimi jednaj-s t i m i dvanajst' na m i prebivalstva slovanskega rodu pod pritiskom vladnega a p pa rata zadobiti večino, rezultat, s katerim se vsa reprezentativna sistema v Avstriji dovaja „ad absurdum."
Ker je bila vladi v deželnih in narodnih razmerah prav naravno utemeljena narodna večina kranjskega deželnega zbora uže dav-naj trn v peti, bil je ta deželni zbor, ko mu je minola opravilna doba, razpuščcn in nove volitve zanj so bile razpisane in izvršene baŠ ob času žetve, na največjo nepriličnost volilcev.
Ako s tem primerjamo ravnanje vlade nasproti ostalim deželnim zborom, katerim nijso dopustili, da bi bila -sumo njih delovanj-ska doba minola, temveč so bile zanje še le mnogo mesecev za tem nove volitve, da jih
Na drugem kraji:
„Šest mescev moči tla krvava reka, Slovenec vžo mori Slovenca brata. —u
ali pa:
„Da bi nam srca vnel za čast dež-le,
Mej nami potolažil razprtijo,
In spet zjedinil rod Slovcnš'nc colel"
Enako skrbnemu očetu, ki tolali žalostno družino, ter jej kaže lepše dneve po minolej revi, ne obupa Preširen v največjem gorju nad srečo svojega naroda, temuč tolaži ga, navdihuje njegove sinove za trud in delo, kajti videl je v svojem pesniškem duhu krasnejšo bodočnost svojo domovine.
Vsaj pravijo, da so pravi pesniki tudi pravični, /ineslji.i proroki.
Kakor se je izpolnilo Heinejevo pesniško prorokovnnje zmagovalcu cele zemlje, mogočnemu Honapartu, uže črez pol stoletja, spol-nujo se tudi Preširnove besede:
.Vremena bodo Kranjcem so zjasnilo, In milejše zvezdo kakor zdaj sijale."
in :
„Največ sveta otrokom sliši Slav«) Tja bomo našli pot, kjer nja sinovi Si prosti vil'jo vero in postavo." Preširen nij ljubil samo svoje domovine, svojega naroda, ljubil je tudi in iskreno spoštoval njegovo vero in navade.
Pesnik, ki je osnoval jedro pesni: „Krst pri Savici", in narisal njenega junaka s takim značajem, kakoršnega ima Črtomir, ki se odpove svojej gorečej ljubezni, svojemu stanu, svojej domovini ter „niej svoje rojake Slovence gro, in dalej S rez njih mojo,
Do smrti tam preganja zmot oblake," nij slab človek, temuč najblažji kiistijan, očiten, navdušen katoličan.
In tebi, slavni Preširen, se je očitalo — ne govorimo dalje ! — Bog jim odpusti ?
Iu:   „Nezakonska mati,"  pesen najkras-nejša, najuinetnejšn, cvet vse  poezije, polna naj blažjih idej, se ti je podtikala in črnila j tvoj čisti značaj, tvojo pesniško veljavo.
Nesrečna mati, zapuščena od vseh, zapuščena od onega, ki jej je bil vse, ves svet, ne obupa pri pogledu v svojega nedolžnega otroka, temuč pozabi vse črne skrbi in težave ter se veseli znupaje v njegovega boljšega, Vsemogočnega očeta njegovega življenja, je nekaterim podoba pokujAljivosti in vsakdanjosti.
Da, kdor nij ginen pri prekrasnih materinih besedah :
„Meni nebo odprto so zdi, Kader so v tvoje ozrem oči, Kader prijazno nasmeje! so, Kar sem piest.tla, po/.abljono jo,
nuj zakrije svoje obličje, podobo človeštva ter naj zapusti človeško druščino, katerej je na sramoto, iztrga naj si trepeče srce iz prsij ter ga zametu z mrzlim kamnom.
Od onega pa, ki očita pesniku, ki je pel:
„On, ki ptico pod nebom živi, Na ti da srečne vesele dni!
naposled — tudi znamenje majhene previdnosti in popolne nenamišljenosti — sistirajo, dobodemo v ravnanji proti kranjskemu deželnemu zboru in pri novih volitvah zanj kosec zgodovine one strankarske strasti in strankarskega sovraštva, od katerih se daje voditi ta vlada, prav nič meneča se za visoke dolžnosti, katere ima kot avstrijska vlada proti vladarske j hiši in proti državi, katera je sestavljena od tako različitih ljudskih rodov.
(Konec prih.)
Pred kongresom.
V tem hipu bo evropske vlade najbrž uže v roke dobile iz Peterhurga mirovne uvete, ki so bili zadnjo nedeljo v Peterburgu potrjeni. Shodu evropskega kongresa, kakor ga je Avstrija predlagali in Rusija sprejela, bi torej ničesa več na potu ne bilo, — razen angleške prevzetnosti.
Anglija namreč hoče, da Rusija celo mirovno pogodbo kongresu v potrjenje predloži. Itazumeje se, da ponosna in zmagovita Rusija tako jerobstvo in nadzorstvo odločno od sebe odbija, rekoč: tiste točke, ki so sploh evropske, hočem predložiti, a tistih ne, ki zadevajo samo vojujoča dva dela ali samo Rusijo.
„Pošteni mešetar" Bismark si baje pri zadeva posredovati mej Peterburgom in Londonom  in se mu bode valjda posrečilo An gleže podučiti,   da,  če  bodo preveč terjali, kongresa sploh še ne bode,  ker Rusiji ga je še najmenj treba. Nij tedaj celo nemogoče, da se cel kongres še razbije, predrto se snide,  ali pa predno glavne stvari obravnavati začne.   Ruski časniki uže ne govore po sebno zanj.
Če pa se kongres snide, kar je najverjetneje, morda se bodo evropske stvari nepričakovano velikansko zasukale. Iz Dunaja se namreč v „Koln. Ztg u poroča, da utegne vprašanje na dnevni red kongresa priti, ali bi ne bilo najbolje, celo orijentalno vpra sanje naenkrat rešiti s tem, da se turško gospodstvo popolnem iz Evrope izrine. Nemčija baje n\j neprijazna temu planu. Vprašanje pa je, ali je uže tolikanj zrel, da bi se dal brez bojev in evropskih homatij uže rešiti.
Avstrija bode na kongres prišla s GO milijoni kredita. Bog daj, da se ta vpliv ne bi rabil proti slovanskim interesom.
Rusija Be pripravlja na vse eventualitete
Al' te je treba bilo, al' no, Vedno boin srčno ljubila to.u
nevero in nemoralo, obrnemo se mi, čestilci neumrlega, z žalostnim, a ne z zasmehujočim obrazom, z globokim vzdihom:
»Odpusti jim, vsaj ne vedo, kaj delajo!"
Skušali smo v teh slabih vrsticah naslikati neumrlega, preslavnega Preširna, oziroma njegovega rodo- in domoljubja ter splošnega značaja, kolikor mogoče resnično. Vsaj po naSej osobnej sodbi, ki se opira na žive jasne priče o tem, na njegove poezije, v katerih puhti iz najmanjše besedice ljubezen, rodoljubna, čista ljubezen, je moral biti naj-blažji človek in rodoljub v najvišjem pomenu besede.
Če se tudi naša sodba zavrne, morda celo narobe tolmači, nič no de. Končana je slaba naloga vsaj v tem, da smo izrazili svojo najvišjo, najčistejšo ljubezen in spoštovanje, ki je žalibože le pičla zaslugam in slavi našega neumrjočega Preširna.
Kakor denašnji telegram poroča iz Peterburga, dela ruska vojska uže skrajne priprave, da
svojej besedi še večjo veljavo da, nego so jo uže dale njene zmage: ona zb:ra in ima uže narodno milico v vidu, za brambo svoje slave in pravice. Ne bojmo se torej, da bi svojemu slovanskemu poklicu na zadnji hip izneverila se.
Politični razgled.
\<utr;tii|4' «!<*/«-i«".
V Ljubljani 18. marca.
Večina v avstrijske #/#•/*»//«rije bud-getnem odseku, ki je glasovala za kredit 00 milijonov, ima sledeče gospode v svojej sredi: baron Enuerth, bar. Koller, knez Lichtenst«»in, general Hartung, grof R/nmberg, baron \V>n-terstein grof Vidma«, grof Coronini, dr. Schnup, baron \Valterskireben in dr. \Veeber. — Izjava grofa Andr.tssyia, da, če se mu kredit ne dovoli, več minister ne ostane, naredila [je večino njegovim zahtevam prijazno.
Proti F! »f/;f»ir»i«, ki vedno našo monarhijo na vojsko ščujejo, piše češka „ Politik" : „Te mngjarske težnje dajejo upanje, da so dnevi prevzetnosti tega nezmožnega plemena uže šteti. Mae]ari so res do tija dotirali, da bode monarhija kmalu stala pri vprašanji : ali vojsko voditi z Rusijo, ali pa odpraviti ma-gjarsko nadvlad je, — in tu pač nij teško odloČiti B6. ker stoji 4 milijone Migjarov nasproti 30 milijonom druzih narodov.
Vitimi«*! <I riuve.
tttt.v-«* „Novoje Vreinja" piše: „Smrtni greh ruskih zmag je, da so rusko hegemonijo v Slovanskem svitu naredile, ki jej tudi gre. Nemci in Magjari v Avstriji so mislili, da če jim nij bilo teško pri njih doma Slovane ob vladati, hode jim tudi mogoče balkanske Slovane potlačiti. In zarad tega se politika Av strije dozdaj z rusko poliriko nij skladala."
Kot udje *<>".'/****** se imenujejo v nemškem oficijoznem listu: Za Nemčijo Bismark, ali namestu njega Btlluvv m legacjski svetnik dr. Duseh; za Avstrijo grof Amlrassv in baron Calice; za Rusijo Gorčakov, Iimatiev in knez Labanov- Rostovski ; za Francosko minister \Vaddington in grof de S liut-Vallier; za Italijo minister Depretis in grof de Launav; za Anglijo lord Lyons in lord Odo Russell i u za Turčijo Savfetpaša in Saadallah-bev.
•fi? je 16. t in. sprejel slovesno v avdijenci avstro - ogerskega poslanika grofa Paara, ki je svojo novo poverjcuico izročil — It Peterburga so javlja, da je novi papež pisal udvorljivo pismo ruskemu carju, a car je isto tako odgovoril.
Iz lir rt i itn javljajo, da bode grof S to 1-berg-Wernigerode pod-kancslar nemški, Bismarkov namestovalec v poslovanji. Stolberg je nagovarjal se te dni s cesarjem in Bismir kom. — Minister C.unphuusen baje odstopa.
Dopisi.
Iz Hnme 15. marca. [Izviren dop.] Mislim, da ga nij poštenega državljana, ki bi ne želel srčno, da se ohrani mir v Avstriji, i u nadejamo se, da se oholim Magjnrom ne posreči nas zaplesti v vojsko z Rusijo. Toliko bolj želimo mi v Kropi in Kamni gorici, da bi nam bil kmalu zagotovljen tako zelo potreben mir. Naši kovači radovedno povprašujejo vsak dan po novicah, in to no brez uzroka, kajti če bo gaprtija z žrebljarsko kupčijo še par nvsecev trpela, ne bodemo imeli kaj jesti. Naše robe se največ speča v južne dežele in sedaj vse stoji. Kakor hitro pa je zagotovljen mir, bodemo takoj prosto dihali in d ove I j posla imeli.
Kakor vse kupčije zastajajo, tako se tudi našim krčmar jem godi. Vina in piva potočijo malo, zaradi pomanjkanja denarja le malo gostov dohaja v krčme. Toliko bolj pogostemu pa jih obiskuje tukajšnji vinski dacar, ki hoče,
da veliko vina potočijo. Sveto pismo pravi r „dajte Rogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega;" od dacnrja sicer nij pisano, pa radi tudi njemu damo kar je njegovega, in n;č bi mu ne zamerili, ako bi bil marljiv in pazen v svoiej službi, pa da stranke le prevoč nadleguje s6 svojo sitnostjo, tega menda tudi njegovi gospodje ne terjajo.
Tako je v J/ubnjem krčmarju, kateri mu ie naznanil, da bode zaklal prašiča, znpovedal, da mu je moral kosec za koscem nasoljenega mesa iz čebra zvleči, da se je prepričal, če nema morda koščka več notri. Hiše preiskuje brez dotičnega postavnega dovoljenja sam protipostavno. Tako mogočnega se šteje, da je g. duhovnu naročal, naj mu on briča dela ter zaukaže pri spovedi, da morajo škodo povrniti, če so kaj kontrobantirali. Se ve, da gospod njegovej želii nij ustregel. — Na ta način bi gospodje duhovni na deželi lehko, kot stransko opravilo, preskrbovnli dncarsko službo. Tako daleč še menda nijsmo, malo preveč terja tisti gospod.
V našo čitalnico se marljivo vpisujejo, do denes imamo 25 udov, nadejati Be je, da bode krepko napredovala, kar bi bilo pri sedanjem strankarstvu pri nas jako želeti.
M lartaMil 11. marca. [Izviren doniš.j Da si vam je uže tržaški dopisnik poročal o besedi, katero so napravili učiteljski kandi-datjo i/. Kopra dne 8. t. m., pošiljam vam jaz ipak še majhen dostavek te besede, ker sem Overjen, da je vsa kako dobro, da vrlih koprskih kandidatov početja ves slovenski svet izve in da jih tovariši  po drugod posnemajo.
Beseda, h katerej jo privrelo prepolno ljudij, mej katerimi sta bila tudi dva profesorja iz Kopra, — dvorana je bila pretesna za toliko množico, vročina velika — se je pričela z maršem „llaute voloo", katerega je vglasbil J. C/astka, učitelj godbe na koprskem učiteljišči. Kompozicija sama je kaj izvrstnega, zato je naredila vrlo dober vtis na poslušalce, a to tem bolj, ker so jo kandi-datje — orhestrovci — izvrstno igrali. Gosp. P. Par o vel, uč. k. IV. leta (ital. odd.), bo res tako vede, kakor izurjen kapelnik, njemu gre čast, da so orhestrovci tako nepričakovano dobro reševali svoj nalog. Po končanem govoru g. Kanteja nastope vrli pevci ter zapojo V. Kosovelja „Na boj!" Četrta točka „Irkle simfonica" ima tu pa tam prav lepe motive, kaže o nemalem muzikalnem talentu sklada* telja g. Parovela. Vrlo ugodila nam je deklamacija „Magjaru" (iz ^Zvona", zložil Stritar), katero je deklamoval Četrtoletnik g. A. Kor-šič prav izvrstno. Četverospev „Slovo" je bil kaj posebnega, nij čuda, da se je moral po-navljrti. Nekojim diletantom pri igri bi tudi drugokrat priporočati bilo, da govorijo čisti jezik, da-si na slavo vsem slovenskim kandidatom opomnim, da mi je ono izgovarjanje ,1" na konci bescdij po njegovem naravnem glasa kaj dopalo. To je memla zasluga predavanja profesorja g. Julija pl. Klein m a y rj a na koprskem učiteljišči, in to jaz, kot ljudski učitelj tudi popolnem odobrujem, ker, ako bode učitelj v šoli tako govoril, pospešil bode učenje pravopisa v ljudskej šoli. Sicer je pisalec teh vrstic uže leta 1874 v BSlovenskem Učitelju" pisal o tem predmetu, ziradi česar opušča tu nadaljua razraišljevanja o njem. Nad vse nas je pa očarala 11. iu zadnja točka „Jadransko morje" z orkestrom. Uglasbil je to pesen Ilajdrih, a za orkester gospod Parovel.   To je bilo kaj veličastnega,
kaj srce pretresujočega, poslušati to vrlo delo dveh muzikalnih talentov. Zarad pravieeljub-nosti sicer ne smem zamolčati, da se sicer v nekojih taktih pevci in orhestrovci nijsn držali istega takta; pa pesen je miredda ven dar tak vtis na občinstvo, da se je morala ponavljati, na kar je sledilo gromovito ploskanje. — Po besedi je bila večerja, pri kojej so se pruduiirali v petju kandidatje in vrli Rojanci. Vršile so so tudi nekatere napitnice po r. Dolinarji in J. Lebanu; — za tem je bd ples do ranega jutra. Pri plesu so svirali orhestrovci, a ko so ti plesali, so jih razni gospodje nadomeščali z glasovirom.
Učiteljišče v Kopru sme se zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko dan 3. marca leta 1878; kajti še nikdar se nij slišalo, da bi bili kateri učiteljski kandidatje napravili kaj tako sijajnega, kakor so to storili koprski pripravniki. Ako pomislimo na to, da so se koprski kandidatje sami vadili v petji, sami se urili v deklamovanji in predstuvlja nji, sami zložili nekatere programove točke, ako dalje pomislimo, da imajo tako izvrsten orkester, potem zamoremo smelo reči, da kaj tacega ne bi bilo moči izvršiti nobenemu druzemu učiteljišču pri nas. Kajti pomisliti je poleg tega tudi, da so se imeli kandidatje boriti z mnogimi zaprekami.
Domače stvari.
— (Slovenska zuanostna predavanja) bodo v čitalnici ua korist „Narodnoj šoli" tudi letos v tem postu in sicer: v ne deljo 24. t. m. bere g. Karel Križnian, notarski kandidat, „o razvoji človeškega dela". V nedeljo 31. govori g. dr. Valentin Zarnik „o italijanski zgodovini sedanjega veka". V nedeljo 7. aprila pa predava g. dr. Karel Bleivveis „o blaznih in 0 bi azni ca h". Priče tek vselej točno ob 11. uri dopoludne. Vstopnina bode za rodbine za ves ciklus 2 gld., — za posamezne osobe 1 gld., — za dijake 00 kr. Posamezne karte so po 50 kr. in Be dobivajo pri g. Fr. Dre-niku in v „nurodnej tiskarni".
— (Dre vi) je v tukajšnjem deželnem gledališči slovensku predstava znane iz češkega prevedene dobre igre „Požigalčeva hči".
— (Na ČaBt vsem Josipom) bode z večera v tukajšnje čitalnice restavraciji koncert, pri katerem bode svirala vojaška godba. Začetek ob Va8. uri.
— (Poskusen samomor.) Tist re-alec Milan Gašperiui iz Zagrebu, ki se je na Zidanem mostu hotel sam umoriti iu se tudi močno ranil, ker je bil dvojko v šoli dobil, nij še umrl, temuč zdravniki upajo ozdraviti ga.
— (Štajerski deželni odbor) je odločil, da imajo verske občino (krajni šolski sveti) katehetom ljudskih šol izplačevati nagrade za podučevanje v verozakonu. Pri tem se je opiral na neko postavo od 1. 1872. Do eedaj bo se dajale take nagrade ondi, kjer je bilo več nego trije razredi iz okrajnega šolskega fonda, iz katerega so vlekli tudi posvetni učitelji svoje plače. Te poslednje je prevzel 1. 1877 deželni šolski fond, a remu-neracij katehetov pa ta fond nij hotel sprejeti in za nje morajo torej krajni šolski sveti skrbeti.
— (Hrvatski učitelji) bodo napravili v letošnjih velikih počitnicah svojo 3. občno skupščino v Oseku.   V  ta namen je dovolil
zagrebački mestni zbor uže 200 gld. podpore. Na Hrvatskem je v tem obziru pač lep napredek; tam se razvija šolstvo na narodni podlagi.
— (Učiteljska služba) je razpisana na enorazretlniei v Zavrću (Sauiitscb) na Štajerskem s 550 gld. in Hai:o\anjem do li>. aprila na ondotni krajni loUkJ svet.
— (Berač zgorel.) V Mrzlem logu, v lrgaškem okraji je 7. t. m. prenočil berač na slami v BVislih neke hiše. A tisto noč je ono poslopje vnelo se, domači ljudje so so rešili, berača pa so pozabili, da je zgorel.
Ha/.iie vesti.
* (Bolezen v rus kej armadi.) Iz Adrijanopolja se „Golosu" telegrarira 20. febr., da tifus še vedno v ruskej vojski v Adrijano-polji razsaja. Več zdravnikov je umrlo na tej bolezni, tako tudi guverner adrijunopoljski, general- lejtnant Svječin. Sicer pa Rusi, kar je mogoče store v novej Bolgariji, da bi razšir-jevanje bolezni zaprečili: mrliči se bolj globoko pokopavajo, grobovi in bolnice se desin-iicirajo. Celo v Carigradu pomagajo Turkom uže ruski zdravniki v zdravstvenem oziru.
* (Turgenjev), Hloveči ruski romanopisec, pise uredniku „Pravde", da je pero od ložd in ne bode več pisal. Kritika zadnjega njegovega dela ,,Novu ga je razbudila. — Sicer se pa prigaja, du pisatelji odloženo pero črez nekaj časa — zopet poprimejo.
* (Razburjenje.) V llostiuem na Češkem je hranilnica v konkurs prišla. Vsled tega bo so 15. t. m. zbrali oni ljudje, ki so imeli kaj vloženega, iztrgali direktorja iz postelje, vse v njegovem stanovanji razbili, tajnik je komaj z življenjem utekel. Žensko so najhuje razgrajale. Vojaki so morali priti, da se je upor polegel.
* (Čehi) iz Suma ve nameravajo vseliti se v Bosno, Če jo Avstrija okupira. Gotovo bi bilo tudi našim ljudem svetovati, kateri uže ne hote več v rodnej nam zemlji v potu svojega obraza kruha služiti, da odslej rajši gredo na slovanski jug nego v daljno tujo Ameriko.
* (Upor v vojaškej šoli) v St. Cyru na Francoskem popisujejo parižki listi. Gojeuci tega zavoda, katerim je prepovedano politizirati, bili so papežu adreso poslali. Nek sergeaut jih je vodji za tožil. Ali zatežem so se sešli in dva izvolili, ki sta imela „izdajnice" klo-futati. Cela šola se je s tem razburila in generalu lieurionu je bilo treba energije, da je disciplino zopet uvel.
Uuaril v "LJtift»lJk*iru
od 9. do IG. marca 1-.7H: liupreht Poka pl. Pokaialva, telegrafn« ga uradnika otrok, d*/i ti «* »Oireui trgu št. 7, '/a drisko. — Autou (Jigoj, ujetnik, 21 I., ua gradu, za vodenico. — Karel iloicer, c. kr. profesor, o4 L v »v. Josipa bnalinei, za oiuchčaiijciu mozjan. — Alojzija rodlagar, duJavoev otrok, io m. ti dn.j, v rosnih ulicah št. 3, bronhitis — Ivan Stiucclj, mestnega stražarja otrok, 1 t. 4 ui , v Florijanakdi ulaah si 9, bronliitiH. — Josip Er.ar, knjačuv otrok, 1 dan, na rmiskcj cesti š'. "Jo, za slanostjo« — Marija i.mi ek. in ar j >: v otrok, o" in , v rožnih ul.cah št. 13, ta otrp-ii.mi jem pljuć. — Peter Čno, mesar ol) let, na po-Ijuiiski-j e.rsti št. 81, zii sušico. — Albin Jesonko, krojačov oirok, 16 Unij, ua Starem trgu št. 11, za Klinom. — Anton hrani ji, kočijaž, 34 l.t, v nioro-soduib u Icali št. 1, /.a pevntouiui oksudatom. — Pavel Vi rbio, delavec, 4j let, na po banskoj centi št. 3J, za sušico. — Josip Dacur, postivšeek, fi.i Jut, na Žabjoku št. 7, za črovuun kr\otokom. — Kaiobua Bamovei, profesorjeva vdova, 77 let, v Fiorijausklh
Ulicah št. 16, y.:i otrpimnjem nbuč._
a
17. marca i
Pri Mloiiu t Porgei iz 1 rage. — bar. Taufror i/. Dolenjskega. — LJiuu.ci iz Dunaja. — ilorsetzky
iz Mokronoga« — Pisoher li Pešte. — Doringer,
Alaycr iz Cinidca.
tti Matici s Ebreiireich iz Ponoviča. — Koch i/. Dunaja. — tiohink U Zagorja. — Aleisl, Biiclilor, llhach,  Kloitilellor i/, Diiimj.t._
l^uuajbka uvlzu. 18 maica.
(.Izvirno lo.ogiancno poioOilo.J ri.otni dri. ut ig v Lanaovcili   .     » - gld. 30 ki Lnon.i urž. dolg v biubiu     .   .     M    „   30 „
Zlata renta.....	.   .   . 73	n	85
		it	—
Akcije narodne banko .	.   .   . 798		_
		n	80
Tjondon......	.   .   . U9		25
			53
		n	60
			90
		n	«5
•en bolnim boo iu zdrav)« brez i«Jtu in  tirat stroškov pit tev-nuni
BeTolesciire tli Barrj
ts? Mjomdovizi.
!M> krt «Je Je lij liolesnl, ki bi Jo ■« bila o.irv-"!1k :u  prijotna  zdravilna brana, pri odraščouo 1 <. ><-,iti brez medicin in stroškov; zdravi vse 1>->1.» .ni . lu.Uu,  na živcih, dalje [»rune, i na jetrah, il.,.,-rmduho, bolečine v ledvicah, jorik.o, kafiolj, nop.o-oavljenje, zaprtje, preblajonje, neupanjo, slabosti, zlato '.ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, idbaije krvi v glavo, nunenje v ušesih, slabosti iu blevanje pn nosečih, ložnost, din bet, trganje, shujšanje, bledičico in pro--sjetije; potobno to priporoča za dojonee in je boljo, n go dojmčino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spri6o-r*l zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi tj Tipovala protc&orja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka. pra-rega proieHorja medicino na vseučilišči v IIaribo'.ut »:   .• vo/iega BV^tnikn Dr. Angoioceiua, Dr. Sboroianda, %.. Cauipoella, prof. Dr. Dedo, Dr. Urć, grofinjo Onatlo-a ■-.in, Markizu de ilrehan a mnogo dr uzi h imonltiuh osob, be razpošiljava na posebno sahtevanje zaatonj.
kratki ickaa Is 80.000 inriecvalov.
Spričevalo it. 7S.670. Spričevalo zdrav i In »ga svetnika Dr. Wurzerja
Bonn, 10. jul. 1862. Kevaloaciero l>u Barry v mnogih slučajih mv< g-.idi vha zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, t.Kij o pri aesalnih in ohistuih boleznih a t, d. pri kamnju, pri priHiidljivum a bolohnem draženji v Soahui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obutih iu mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in i u neprecenljivo sredstvo no i.amo pri vratnih in pr i-.iili 1'Uit znili, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Hud. Vtnrzor, zdravilni avotovaloc in člon uiuogo nčeuih družtov.
W ineh oster, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvratna Bevalcuciero ju ozdravila večletne i    o varnostno  prikazni,  tu.oušnili  bolezni, zaprtja,, uoluu čutuioe in vodenico. Prepričal sem so sum glodo *iioga zdravila, ter vas topio vsakemu priporočam. James »horeland, ranoceluik, 96*. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. A ng ol a tei na.
Bero lin, 6. maja 1HM. i'o/.avljajo izrekam gledč lievaiesoičre du Barrv s. .-..•»iHi.ke, najbolje spričevalo.
Dr. Augolstein, tajni sanltt svetovalec spričevalo Al 7d.921. Obergimpurn, i,Badeusko), 22. aprila 1872. Moj paticni, ki je uze bolehal 8 tednov za strai-nini bolečinami vneUc jeter, ter ničesar použiti n»j ojugel, ju vsled tane Vaše JUovaleuciore du Barry DO-t ,j...uina tuiav.
Viljem Burkart, ranoceluik.
Spričevalo 6L 7&61& L a liiiuhu tur You, 30. julija 18t>8. Va£a ln v »tU-HCicro ozdravila mu je popolnem Hirašuib  želodčnih in ćututcuih bolezuij, katero S0< ue deset let -.tučile.
vUospu) A r m and a Pro v o s t, poaestuica.
Sevalesoičro jo 4 krat ločuojša, uego u«im, te; tio pri odrasčeuib m uuocib prihrani 50JknU voo na
0 vko pri zdravilih.
V idehuanih jitutioih no ^ol ^nia 1 goid. 50 lrx.r
1 Juta ./ iv j tm-A r šola. ;a> ar., & »mitov 10 gokL,      matov >to iioi^.,' W rdntov Hi gokk
Uioaiton V . .i in Kevaleaoiero Ohocolatee v prahu L9 vaj \ f;la. 60 kr., *i laa u gt. ki kr«, 4c* a*s i $1. liO^r., v £»rahu .4<\ lit-1 ir.t ) ,^1. >rodaje: Da BarrvasGoiapi aa 'M»vi la^l* tVatAj* asa»^.j%tt'»««) ii. 8, kakor v vđoii m vtih pri dobriU otuu-jai in apeoerijaaih tr^vJtUi laii rispoiija da-t^aku idtia na vao kurije po poltaili .:uiua<iu Ali po^flevjltu V tJJniMljrtMl BU b L Ur. J. S v ob oda, lokar pri „zlatom >niua, v Heltl pil lekarja J. P t o-iamu, v Ceiutaiu pri lukarju Bi m >acberju, V N|>ljetu pn u.', -iju Aljirioviču, v Tratu pri lokarju Jakobu .v-uiuvailo, pri urogeristu P. Ivo ir.it i . J, Uiraohu, v Zistlru pri Androviču. (17 G j
Agenti!
Za prodajo sreček in državnih papirjev proti obročnoj plači išče stara, dobroglasna bankna hiša za onu krajo, kjer bo nema DO« bednih ali premalo zastopnikov, poltenih in NpoHobnili agentov. — Obročni listi so no nincin ■tzkoiiu in poBtavno kolekovani. Uveti prav ugodni in, ako jo agent le nekoliko marljiv, dobiva mnogo dobička.
Ponudbo naj so pošiljajo hankiiej hiši (84—2) Mi. fiiviMier v 1'rai/i.
HMMINtSMNNIMMHfilM
IzuuLeij ui uiednuk Josip JurCic.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.