Ptuj, torek, 21. aprila 2009
letnik LXII • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
^ Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Ministrica za kulturo v Mestni hiši
O Stran 2
Po naših občinah Podlehnik • Z "mar-kovskim sindromom" občinskih praznovanj?! O Stran 3
Po naših občinah Kidričevo • Odprtih več gradbišč: čistilna, kanalizacija, vodovod O Stran 5
v
Štajerski
Ptuj • Drugi Porschejev mednarodni reli
Reli s humanitarno noto
Okrog 120 udeležencev 2. Porschejevega relija iz Slovenije, Avstrije in Madžarske si je v slovenskem delu prejšnji konec tedna ogledalo Prlekijo, Puchov muzej in kulturno-zgodovinske zanimivosti najstarejšega slovenskega mesta.
Nogomet •
Odločila velika želja po zmagi
O Stran 11
Rokomet •
Gledalci so lahko uživali v ofenzivni igri
O Stran 12
V Hajdošah so izvedli tudi slalomsko vožnjo, ki je štela za Slovenia Porsche Slalom Cup. Z legendarnimi jeklenimi konjički so se lahko na treningu popeljali tudi občani. Srečanje je imelo tudi humanitarno noto, prispevke v višini pet evrov so namenili Društvu prijateljev mladine Ptuj za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Organizacijski del je odlično izpeljala ekipa Park hotela Ptuj. Predsednik Porsche kluba Slovenije prof. dr. Rasto Ovin se je po koncu srečanja zahvalil za uspešno vključevanje vseh ptujskih partnerjev in dejavnikov v ta projekt. Park hotel je odločilno prispeval, da je bila zgodba, ki jo je moč pričakovati od mesta s takšno tradicijo, zaokrožena, je poudaril. Zagotovo se bodo še vračali na Ptuj, kjer so se izredno dobro počutili.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Strelstvo •
Petra Vernik prvič državna prvakinja
O Stran 13
Dornava • Z 21. redne seje občinskega svetaM Markovci • Svetniki zaskrbljeni
Kdo bo novi ravnatelj Vse več drog?! in zakaj nova tožba
Ena izmed točk zadnje seje dornavskega občinskega sveta je bila tudi „Mnenje h kandidaturam za ravnatelja OŠ Dornava". Na razpis za mesto ravnatelja se je prijavilo pet kandidatov, vendar kot vse kaže, potrebne podpore ne bo dobil nihče.
Na 18. redni seji je sveta Občine Markovci so največ razprave namenili predlogu novega odloka o višini komunalnega prispevka, ki naj bi bil bistveno nižji od prvotnega, skoraj eno uro so se prepričevali o tem, kdo naj bodo dobitniki občinskih priznanj, kritični pa so bili tudi ob obravnavi varnostnih pojavov.
Podžupan Milan Šilak je svetnikom predstavil vse prijavljene kandidate, hkrati jim je na njihovo željo prebral njihove življenjepise, med katerimi se je našel tudi tak z osebno fotografijo in res natančnim popisom vsakega življenjskega korak s poroko vred (le »spalnične zadeve« so bile izpuščene, da ne bo pomote). Prijavljeni kandidati Marta Tuš, Janko Marinič, Borut Podgornik, Gorazd Šket in Feliks Jakopec so bili svetnikom bolj kot ne precej neznane osebnosti, razen ene izjeme. Dve vzpodbudni
besedi s strani dveh svetnikov je sicer nekoliko skromno dobil Feliks Jakopec od Sv. Trojice, ki je funkcijo ravnatelja na tamkajšnji šoli opravljal dva mandata, v tretje mu pa to ni več uspelo, vendar k izreku podpore to ni pomagalo.
Šilak je sicer svetnike še seznanil, da komisija za šolstvo ni dala podpore nobenemu kandidatu, po še neuradnih informacijah ni nikogar podprl niti svet staršev, kolektiv pa se bo o podpori izrekal te dni. Tudi med svetniki nikakor ni bilo videti in slišati
nobenega navdušenja nad prijavljenimi in tako se je v sejni dvorani vse bolj jasno oblikovalo mnenje, da tudi občinski svet ne bo dal pozitivnega mnenja (četudi to nima nobenega vpliva na izbiro) nikomur. Svetnik Janko Horvat je dokaj izenačeno in skupno stališče povzel z besedami: »Moje osebno mnenje je, da potrebujemo sposobnega ravnatelja z ravno prav trdo roko. Mislim, da je najbolje, če počakamo na naslednji razpis!«
O Stran 7
Sicer pa je na omenjeni seji župan že v uvodu umaknil iz razprave predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, saj je menil, da je potrebno njegovo vsebino še dodelati, predvsem pa uskladiti s proceduro in zahtevami držav-
Foto: Martin Ozmec
nih institucij.
Ko so se lotili novega predloga sprememb Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine Markovci, je strokovni pripravljavec odloka Darko Drašler iz podjetja Chronos svetnikom pojasnil, da so tudi novo študijo pripravili strokovno in v skladu z zakonodajo, zato lahko o novem, bistveno nižjem izračunu komunalnega prispevka doda le strokovno mnenje, v občini pa se lahko odločijo tudi za morebitne politične odločitve.
O Stran 9
Ptuj • Še o obisku ministrice za kulturo Majde Širca
»Evropskost Ptuja se ni pričela s projektom kulturne prestolnice ...«
Ministri nove slovenske vlade si kar pogosto podajajo kljuke ptujske Mestne hiše. Nazadnje jo je 14. aprila obiskala ministrica za kulturo Majda Širca. Pogovor z najvidnejšimi predstavniki kulture na Ptuju se je pričel s projektom Evropske prestolnice kulture, za katerega so se Ptujčani odločili kot prvi v Sloveniji. Šele kasneje je postal projekt partnerskih mest, šestih mestnih občin, ki so se dogovorile za sodelovanje v tem za kulturo pomembnem projektu.
Foto: Črtomir Goznik
Ministrica za kulturo Majda Širca je ob nedavnem obisku na Ptuju pozvala k treznosti pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012.
»Ptuj bo tudi prvi startal v projektu leta 2012 z Art & Heritage Carnivalom (Karneval umetnosti in dediščine) prireditvijo z vseevrop-skim karakterjem, v okviru katerega bo naša pustna tradicija predstavljena še bolj v svetli luči kot doslej,« je poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Ptuj projekta EPK ne jemlje kot enkratno dejanje, zato tudi faznost investicij znotraj projekta. »Verjamem, da bomo znali kulturno prestolnico uveljaviti kot novo blagovno znamko, ki bo dobro izhodišče za bodoče generacije, za ustvarjalnost in soinvestiranje na tem področju,« je še posebej izpostavil. Ministrica se projekta Evropske prestolnice kulture veseli, a jo hkrati tudi skrbi, saj se je zasnoval v času, ko je bilo vse bistveno drugače oziroma zelo ambiciozno. Ptuj ni edini, ki bi želel videti nove objekte. Glede tega bo potrebno več treznosti.
Da je projekt regijsko zasnovan, je v redu in je tudi posebnost, je ocenila. »Potrebnega pa bo veliko dialoga in povezovanja ter usklajevanja, da vas Mariborčani ne izločijo, kjer so projekt tudi zelo ambiciozno zastavili, da bo EPK ostal tako zastavljen, kot ste ga oddali,« je opozorila ministrica. Ptujski investicijski del znotraj projekta EPK je ocenjen na 42 milijonov evrov. V informativni pregled investicij so Ptujčani zapisali obnovo gledališke stavbe, kulturni forum -Potrčeva cesta, Staro steklarsko, Mestni kino - Mladinsko hišo, dominikanski samostan, Orfe-jev spomenik, žitnico, Center za varovanje in razvoj podeželskih tradicij ter obnovo Mestnega in Slovenskega trga. Ministrica spoštuje te ambicije, vendar bo lahko participacija države bistveno manjša, po oceni naj bi v tem trenutku celoten projekt stal med 300 do 400 milijonov evrov. Art & Heritage festival je dober projekt. Na vladi bodo
potrjevali samo tiste projekte, ki imajo gradbeno dovoljenje, nekih fiktivnih investicij ne bodo potrjevali. Projekti znotraj EPK bi morali imeli gradbena dovoljenja že včeraj, danes jih še ni. Sicer pa osebno ne želi širiti črnih scenarijev, razumeti pa je treba, da živimo v zaostrenih razmerah. Zagotovo pa državni proračun ni edini vir, na katerega velja računati v tem projektu. Projekt EPK je zapisan v nacionalnem programu za kulturo, ki
Danes se bodo lotili sprememb zakona o letalstvu, zakona o subvencioniranju študentske prehrane in sprememb zakona o zasebnem varovanju. Na dnevnem redu seje, ki naj bi se zaključila v petek, pa so tudi spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika, pri katerem se krešejo mnenja pozicije in opozicije glede ugotavljanja kazenske odgovornosti mladostnikov. Beseda bo tekla tudi o predlogu zakona o enkratnem pokojninskem dodatku, s katerim naj bi se po mnenju predlagateljev izboljšal materialni in socialni položaj uživalcev nizkih pokojnin, ki so manjše ali enake 500 evrov. Če bo zakon sprejet, bodo uživalci nizkih pokojnih prejeli dodatek pri pokojninah v februarju in avgustu 2010. Znašal pa naj bi med 150 in 300 evri.
Poslanci bodo odločali tudi o spremembah zakona o gospodarskih družbah in zaradi veta Državnega sveta bodo ponovno odločali o spremembi zakona o davku na dodano vrednost, ki je prvotno predvideval, da se vračilo preveč
predvideva, da bo država nosila 40 odstotkov stroškov za programske vsebine, ki naj bi stale okrog 50 milijonov evrov.
Ptuj je slovenski in ne zgolj občinski biser
Gospod Čelan, kakšen je vaš odgovor na poziv ministrice za kulturo Majde Šir-ca k treznosti pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012 in o zmožnostih ozi-
plačanega DDV izplača v roku sedmih dni in ne več v 60 dneh. Koalicija je izglasovala 21-dnevni rok in spremembe naj bi veljale šele po 30. juniju 2009.
Na poslanskih klopeh je zaradi zavrnitve državnih svetnikov tudi zakon o jamstveni shemi RS. Državni svetniki so zakon zavrnili z obrazložitvijo, da ne zajema zadrug in tako so te izključene iz posojil iz jamstvene sheme.
Kar vročo razpravo pa bo gotovo sprožil predlog akta o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo t. i. štetja »izbrisanih« v letih 2003 in 2009, saj obstaja sum, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij. Skratka, predlagatelji (SDS) očitajo zlorabo Ministrstva za notranje zadeve v politične namene v času od začetka leta 2003 do oktobra 2004. Očitki letijo na takratnega ministra dr. Rada Bohinjca, saj je bilo takrat »izbrisanih« 18.305
roma pripravljenosti države za sofinanciranje projektov?
»Stališče ministrice me ne preseneča. Osebno ves čas poudarjam, da se evropskost kulture na Ptuju ni pričela s tem projektom in se tudi ne bo končala. Vsi tisti, ki so mnenja, da si bodo s tem projektom nadeli kulturne avreole, se po moji oceni krepko motijo. Zagotovo bo k streznitvi nekaterih pripomogla tudi finančna in gospodarska kriza. Na Ptuju se od vsega začetka zavedamo, da je naziv Kulturne prestolnice Evrope lahko velika razvojna priložnost za prihodnje rodove, če bomo znali to blagovno znamko na pravi način uveljaviti.«
Ali je ta poziv razumeti tudi tako, da bo potrebno nekatere projekte črtati, ker bo država dala prednost le Mestnemu gledališču?
»Glede investicij bomo na Ptuju ostali v začrtanih okvirih in se bomo po potrebi prilagodili tako državnim kot evropskim razpisom. Nobena od načrtovanih investicij namreč nima roka za dokončno izgradnjo v letu
oseb, sedaj pa je ministrstvo pod vodstvom Katarine Kresal opravilo ponovno štetje in naštelo bistveno več »izbrisanih«, in sicer kar 25.701. Po hodnikih državnega zbora kroži več imen za predsednika omenjene preiskovalne komisije, vsekakor si bo pa opozicija poskušala v preiskovalni komisiji zagotoviti večino.
Na dnevnem redu je tudi točka, pri kateri bodo poslanci razpravljali o problematiki podhranjenosti RTV Slovenija in kulturnih vsebin na javni RTV in o poročilu o delu nadzornega sveta RTV Slovenija. Pri tej točki lahko pričakujemo vročo razpravo, saj je dvignila kar precej prahu že pri obravnavi na odboru za kulturo. Seja je bila vmes prekinjena in več povabljenih je tudi protestiralo proti takšnemu načinu vodenja odbora. Da poenostavim, omenjena točka je uvod v zamenjavo vodstva RTV Slovenija in samo upamo lahko, da bo nacionalna TV dobila sposobno in ne politično vodstvo.
Poslanci pa bodo razpravljali tudi o problematiki črpanja evrop-
2012. Vse investicije so načrtovane fazno in se bodo v odvisnosti od višine sredstev tudi zaključevale. Gledališče pa je ministrica omenjala kot prioriteto zgolj zato, ker je bilo gledališče prvo na spisku, ki smo ga posredovali na Ministrstvo za kulturo. To pa zagotovo ne pomeni, da je to prva prioriteta.«
Kako pa na splošno ocenjujete njen obisk in sprejetje dogovorov v zvezi z odprtimi vprašanji Ptuja na področju kulture?
»Prvi obisk ministrice je zagotovo dobra popotnica za nadaljnje sodelovanje. Upam in verjamem, da smo gospe ministrici uspeli pokazati in dokazati, da je Ptuj slovenski in ne zgolj občinski kulturni biser. Upam, da bo mnoga priporočila glede financiranja kulturnih projektov uspela uveljaviti znotraj vlade RS, ki ima v lastni strategiji in Lizbonski strategiji jasno zapisano, da je bogata kulturna dediščina druga najpomembnejša razvojna priložnost Evropske skupnosti.«
MG
skih sredstev. V letu 2007 je bila najnižja realizacija izkazana pri prejetih sredstvih iz strukturnih skladov, saj je dosegla pičlih 25 odstotkov načrtovanih sredstev. Poslanci naj bi ta teden sprejeli še nekatere zakone o ratifikaciji raznih sporazumov.
Ob seji državnega zbora pa je še vedno aktualna tema vinjete, kjer poteka vroča debata med pozicijo in opozicijo. Šušlja se tudi, da stranka Zares pripravlja predlog satelitskega cestninjenja in seveda zgolj naključje je, da je ameriška družba Telargo v lasti zagorske Ultre (iz nje prihaja predsednik Zares Gregor Golobič) na vlado naslovila 120 strani obsegajočo vlogo za vzpostavitev javno-za-sebnega partnerstva. Skupaj z državo želi vzpostaviti 52,3 milijona evrov vreden projekt satelitskega cestninjenja. Predlog Zaresa o bodočem cestninjenju v Sloveniji je bil 9. aprila predstavljen predstavnikom cestnih prevoznikov, a kljub temu so v Zaresu skopi z informacijami o njihovem projektu cestninjenja.
V glavnem poslanci tarnajo, da vlada in ministri ne odgovarjajo v 30-dnevnem zakonskem roku na zastavljena poslanska vprašanja. Na poslanskih klopeh je tudi tožba Zidarja proti bivšem ministru za promet Radovanu Žerjavu. Odmevajo pa tudi kazenske ovadbe, hišne preiskave, o njih pa več po končani 5. redni seji naslednji teden.
Victor Šala
Uvodnik
Prvi na vasi ...
Na v naslovu omenjeni ljudski rek »Bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu« sem se spomnil, ko sem pred nekaj dnevi v eni od časopisnih prilog bral nek pravzaprav ne posebej pomemben članek. Ukvarjal seje s prehrano. Hrana je resnično večkrat dnevno del našega življenja, saj se prehranjujemo neprestano. In se neprestano o tem tudi pogovarjamo. Ampak če se vrnemo k tistemu članku: ukvarjal se je s prehrano v ptujskem najzvezdičnejšem hotelu. Tistem, o katerem smo v našem mestu prepričani, da je najmanj utelešenje svetovnega hotelskega boga na ptujskih tleh. Reinkarnacija hotelskega Bude. O njem v našem okolju pišemo vse v superlativih -od brezštevilnih zvezdic naprej. Z njim seje začelo ptujsko štetje. Kaj leto 69, ko je Petoviona prvič omenjena - ptujska zgodovina se začenja z dva tisoč in nekaj, ko je zrastel prvi in edini.
Vse v njem je bilo za nas nepojmljivo lepo. Bile so rimske poroke, bile so vinske zgodbe, v katerih smo doživljali »pečeno piščančjo hruško s pistacijevim nadevom, govejo ruladico, timijanovo omako, krompirjev pire z jurčki in kruhov piknik«, kot seje navdušeno bralo v enem od poročil. In prepričani smo bili: nihče nam ni kos, mi smo številka ena. K nam hodijo prenočevat in jest celo slovenski nogometaši. Dokler nismo v začetku sestavka v prej omenjenem časopisu prebrali, da so nogometaši s seboj pripeljali svojega kuharja. Kuharja za ljudi, o katerih kulinarični (in še kakšni) razgledanosti imam svoje (ne ravno visoko) mnenje? In potem smo v istem članku našli zapis, kako je neka jed v tem našem multizvezdičnem hotelu podobna podplatu; da piščanca spečejo tako, da je krvav ob kosteh; da imajo jedi veličastna imena, ki pa s seboj ne prinašajo nobene veličastnosti... In ker to piše novinar, večdesetletni strokovnjak za kulinariko, človek, ki se mu verjame, se resno zamislim nad elitnostjoponudbe svojega mesta.
Tokrat jih je slišala ptujska kulinarika, ki je želela biti večzvezdična. Kaj je na vrsti prihodnjič?
No, glavno, da smo mi sami prepričani, da smo prvi. Žal - prvi na vasi...
Jože Šmigoc
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu?
V tem času je v parlamentu najaktualnejša tema 5. seja poslancev. Včeraj so poslanci postavljali ustna poslanska vprašanja, kjer smo slišali kar nekaj populistič-nih vprašanj in še bolj populističnih odgovorov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Z zadnje seje občinskega sveta
Z »markovskim sindromom« občinskih praznovanj?!
Podlehniški občinski svet z županom Markom Maučičem na čelu je letos sprejel sklep, da bodo ob desetletnici obstoja občine po treh letih »premora« priredili občinsko proslavo. V ta namen so že imenovali komisijo oziroma kar dve, ki bosta poskrbeli za scenarij osrednje junijske prireditve ter za to, da bodo priznanja prišla v prave roke. Režijsko taktirko proslave ima v rokah podžupan Ivo Ban.
Foto: SM
Predsednica NO Podlehnik Petra Žerak: »Če smo hoteli preveriti namensko porabo občinskih sredstev v osnovni šoli, ki se prepletajo s sredstvi, ki jih zagotavlja šolsko ministrstvo, smo dobili pojasnilo, da to ni povezano z Nadzornim odborom.«
Slednji je na seji povedal, da zadeva nikakor ni tako enostavna in je že ter še bo zahtevala veliko angažiranja. Po besedah Bana bodo namreč v goste povabili kar precej pomembnih gostov, kot je bilo razumeti, tudi z državnega vrha, na nastop v kulturnem programu pa se bo pripravljalo kar nekaj nastopajočih. »Zaenkrat predvidevamo, da naj bi bil uradni del slovesnosti zaključen v dveh urah, morda celo kaj prej, vendar pa visokim gostom ne moremo omejevati nagovorov, zato je postavljen takšen časovni okvir,« je prve ugotovitve dela svoje komisije za pripravo občinskega praznika povzel Ivo Ban. Navzoči svetniki in svetnica so sicer nekoliko »pisano« pogledali in kar hitro dali vedeti, da je dve uri precej (pre)dolga zadeva in da bo treba program narediti tako, da ne bo trajal več kot uro in pol, po možnosti pa še manj. Kako bo na koncu izpeljano, bomo videli.
Seveda pa k praznovanju spadajo tudi podelitve občinskih priznanj, plaket in morda celo naziv častnega občana. V podlehniški komisiji pričakujejo naval vlog oz. predlogov, zato izbira naj ne bi bila lahka, a ne le s količinskega, ampak menda tudi s kakovostnega vidika. Trije svetniki, člani komisije, ki naj bi izbirali letošnje nagrajen-
ce, so po besedah Bana precej pod pritiskom in si želijo še dva ali tri člane več, lahko tudi izven sestave občinskega sveta, da bodo priznanja podeljena res čimbolj pravično. Zelo odkrit pa je bil Stojan Kojc: »Veste kaj, jaz sem na novo v občinskem svetu, ne bi rad bil v tej komisiji, naj me nadomesti eden izmed starejših članov občinskega sveta, ki ima več vpogleda v to, kdo si kaj zasluži. Okoli naših občinskih priznanj je bilo že preveč grdih ljudskih govoric, kako na čuden način so jih nagrajenci pridobili. Izstopam iz te komisije!«
Koliko predlogov za občinske nagrajence bo dejansko prišlo, sicer ne ve nihče, lahko se celo zgodi, da noben, bolj verjetno pa je, da jih bo zaradi pomanjkanja praznikov minula tri leta res veliko. Kakorkoli že, upati je, da se v Podlehniku ne bodo navzeli »markovskega sindroma«, kjer se govori, da bo letos menda kar 15 nagrajencev, njihove uradne proslave pa se znajo vleči tudi dalj kot tri ure, nad čemer se zgražajo vsi razen redkih izjem, le povedati tega na glas ne upa nihče.
Kako porabljajo občinski denar v šoli
Precej zanimiv pa je bil na tokratni seji tudi nastop
predsednice občinskega NO Petre Žerak, ki je poročala o nadzoru porabe občinskega denarja v domači OŠ v letu 2007. Iz celotnega poročila je bilo razumeti, da je pri pregledu nadzorni odbor sicer dobil na vpogled večino zahtevanih dokumentov, vendar pa hkrati tudi kar nekajkrat mnenje ravnatelja Dejana Ko-polda, da NO nikakor ni pristojen za vse, kar želi pregledati. Pri finančnem nadzoru je tako ravnatelj navedel, da »namensko porabo sredstev v šoli nadzoruje organ šolske inšpekcije«, porabo javnih sredstev Računsko sodišče, NO pa le porabo denarja, ki ga za šolo daje občina. To je sicer res, vendar, kot je povedala Žerakova, je pri nekaterih postavkah pač potrebno pregledati finance v širšem kontekstu, ker se le tako lahko dejansko oceni učinkovitost in gospodarnost porabe občinskega denarja. »Stroške, kontirane po denarnem toku, je težko ločiti po njihovih virih financiranja. Na podlagi navedenega NO Občine Pod-lehnik posledično dokazuje, da je težko nadzirati namensko porabo občinskih sredstev, ne da bi pri tem imel pregled nad sredstvi vseh financerjev. Če smo hoteli preveriti namensko porabo občinskih sredstev, ki se prepletajo s sredstvi, ki jih zagotavlja šolsko ministrstvo, smo dobili pojasnilo, da to ni
povezano z NO,« je povedala Petra Žerak in še dodala:
»Naš namen je bil, da z vzorci preverimo namensko porabo občinskih sredstev. Kot vzorec smo prosili za plačilne liste za učitelje, ki izvajajo programe, ki jih financira Občina Podlehnik. Plačilne liste so nam bile posredovane na vpogled, pri čemer pa nam ni bila omogočena prosta primerjava podatkov z opozorilom, da so plače poslovna skrivnost!«
Tako pojasnilo, kot je v nadaljevanju povedala Žera-kova, ne zdrži, saj so plače z vsemi dodatki v javnem sektorju javne.
Tako o morebitnih konkretnih nepravilnostih po nadzoru seveda ni bilo možno govoriti, so pa v NO opozorili na nekaj drugih ugotovitev, recimo, da je občina plačevala šoli v letu 2007 neobvezni pouk iz nemškega in angleškega jezika ter računalništva, njihovo znanje pa se ni preverjalo, ker po besedah ravnatelja šola ni imela pooblastil za takšna preverjanja. NO je nadalje opozoril še na to, da učenci v jutranjem in popoldanskem podaljšanem bivanju nimajo nobenih programov, tudi ne opravijo domače naloge, kar sicer ni nezakonito, bi pa bilo dobro, če bi se za ta čas vendarle izdelal kakšen program aktivnosti. Dokaj neracionalno pa je po ugotovitvah NO tudi plačeva-
nje drage avtobusne linije za zgolj štiri učence z območje Dolene. V zaključku poročila o pregledu pa je NO zapisal: »Na podlagi vsega navedenega NO predlaga, da pravilno in namensko porabo sredstev OŠ pregleda institucija, ki jo je ravnatelj že navedel in ima pristojnost, da pregleda vsa sredstva, ki jih dobi OŠ Podlehnik za svoje celotno delovanje!«
Svetniški zbor je bil ob tem poročilu precej molčeč; seveda si nihče ne želi ponavljati zgodbe iz prejšnjega mandata, ko je v občini vladalo pravo obsedno stanje zaradi nekaterih ugotovitev takra-
tnega NO. Tako so svetniki rekli le nekaj besed o tem, da bi za majhno število otrok res lahko poskrbeli oz. zahtevali kakšno manjše vozilo, morda kombi, saj bosta v dveh letih z omenjenega območja v OŠ Podlehnik prihajala le še dva učenca, strinjali pa so se tudi, da naj se za učence v času podaljšanega bivanja v šoli organizira program aktivnosti. O nejasni porabi občinskega denarja v šoli pa nihče ni črhnil ne črne ne bele; res pa je tudi, da to ni nobena pod-lehniška posebnost, saj se takšno »mešanje« občinskega in državnega denarja dogaja v vseh šolah ...
SM
Ptuj • Problematika varnosti in zdravja pri delu
Prekratki roki izgradnje ogrožajo varnost
V hotelu Primus na Ptuju je 16. aprila potekal tradicionalni letni posvet Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj, ki ga vodi Franc Stopajnik. Organizirali so ga v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Foto: Črtomir Goznik
Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu Ptuj je tudi letos organiziralo posvet o problematiki varnosti in zdravja pri delu. Odprtih problemov na tem področju je veliko, je povedal predsednik društva Franc Stopajnik.
Srečanje so posvetili problematiki varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih predstavitvi praktičnih smernic in napotkov za izdelavo varnostnega načrta, zmanjšanju nezgod pri delu do leta 2012 s poudarkom na inšpekcijskem nadzoru gradbišč, varstvu pred požarom med gradnjo objekta in tehničnem pregledu objekta. Govorili so tudi o prašnih eksplozijah v industriji.
Kljub Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, stara je pet let, se pri njenem uresničevanju še vedno pojavljajo številni problemi in dileme. Stroka
in nadzor sta pogosto nasprotnega mnenja, ko gre za njeno praktično izpeljavo, zato je poenotenje nujno. Strokovnjaki s področja varstva pri delu pa so tudi nezadovoljni, ker področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ni vnešeno v Zakon o graditvi objektov. Največji problemi so pri investitorjih zaradi prekratkih rokov izgradnje. Ko se gradnja zaključuje, je na gradbišču bistveno več izvajalcev, v takšnih razmerah pa je težko zagotavljati varnost. Zato bo investitorje nujno potrebno ozavestiti, da ne bodo »stiskali« rokov izgradnje. Investitor se mora
skupaj z izvajalcem odločiti za pravi rok, s tem bosta zagotovila kvalitetno in varno izvedbo del, je poudaril Franc Stopajnik. Problemi spremljajo tudi izdelavo varnostnega načrta, ker modela ni.
Kar zadeva prašne eksplozije v industriji, pa se bo v razmerah finančne krize in gospodarske recesije, ker se zmanjšuje zmožnost investiranja, potrebno bolj zanašati na večji red, disciplino, čiščenje in vzdrževanje, torej na izvajanje ukrepov na tem področju, da se bo ta nevarnost zmanjšala na najnižjo možno raven. Da bomo do leta 2012 zmanjšali število nezgod pri delu, zlasti še tistih s težjimi posle-
dicami, bo potrebno spremeniti miselnost in povečati varnostno kulturo. Strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu opozarjajo tudi na to, da se pogosto uporabljajo objekti, četudi še nimajo vseh soglasij. Veliki trgovski centri se odpirajo, čeprav še niso izpolnjeni vsi kriteriji, ki bi zagotavljali varnost objektov.
Na vrsto vprašanj so udeleženci dobili odgovore že med samim posvetom, na nekatera jih bodo prejeli pisno. Zagotovo pa so takšni posveti, kjer se soočata stroka, praksa in nadzor, neprecenljive vrednosti, kot sta tudi zdravje in varnost pri delu.
Središče ob Dravi • Praznovali 55. občinski praznik
Zelo slovesno in obiskano
Te dni so in še potekajo številne prireditve ob praznovanju 55. občinskega praznika občine Središče ob Dravi. Najbolj slovesno je bilo na osrednji proslavi, ki so se je udeležili številni gostje, župani sosednjih občin in občani, saj so na slovesnosti podelili tudi najvišja občinska priznanja najzaslužnejšim občanom.
Foto: vki
Dobitniki priznanj (z desne) Jernej Jakelj, Majda Tkalec, Branko Veselko in Ljudmila Jurkovič skupaj z županom Jurijem Borkom.
Župan Jurij Borko je zbranim občanom čestital ob 55. občinskem prazniku, ki ga obhajajo s številnimi kulturnimi, športnimi in družabnimi prireditvami, za kar gre zahvala številnim društvom, institucijam in posameznikom. »Vsa ta vnema ob pripravi praznika ni naključna, temelji na spoštovanju in ljubezni do rodnega kraja in je izraz velike domovinske pripadnosti. Na to smo lahko ponosni in ravno 11. april je dan, ko se spominjamo naših prednikov, ki so leta 1942 dali svoja življenja za ideale in domovino. Prav je, da svoje zgodovine ne pozabimo ali zatajimo. Nasprotno, pozitivne stvari je treba ohranjati in jih prenašati naslednjim rodovom, negativne pa obsoditi in postaviti na svoje mesto. Prejemnik najvišjega občinskega priznanja v letu 2008, Rudolf Mlinarič iz Grab, je ob prejemu priznanja izpo-
stavi, da so se morale leta 1945 po velikem bombardiranju v 24 urah preseliti vse družine iz Središča, Grab in Godenincev. Vsaka družina na svojem vozu, le z najnujnejšim. Brezdomce so sprejeli pod streho v občini Gornji Mihaljevec,« je nadaljeval župan Borko. In ker se občini za človekoljubno dejane njenih občanov doslej v imenu občine Središče ob Dravi ni še nihče zahvalil, je Mlinarič menil, da bi bilo to treba storiti. Tako se je župan Borko na slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika v imenu občine, občank in občanov javno zahvalil občini Gornji Mihalje-vec, priznanje pa bodo podelili ob prvi priložnosti.
A kot je bilo rečeno, občinski praznik ni le temelj istovetnosti z zgodovino, ampak tudi temelj sedanjosti in prihodnosti, v kateri želijo najti prostor za vsakega občana. Ponosni
so, da so v zadnjih dveh letih in pol, odkar so ponovno samostojna občina, že naredili velike korake naprej v razvoju, imajo pa tudi smele načrte za naprej. Župan je poudaril, da mora občina izkoristiti vsako možnost, ki se ji ponuja, in da je sedaj vse odvisno predvsem
od njih samih.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja občine za leto 2009. Najvišje priznanje, zlato plaketo Občine Središče ob Dravi, je prejela družina Jožeta in Sebastjana Jaklja za življenjsko delo na področju podjetništva. Jože Jakelj je postavil
temelje družinskega podjetja, ki je izvozno usmerjeno, njegovo delo uspešno nadaljuje sin Sebastjan, ki je sprejel nove izzive in tveganja ter povečuje podjetje z izgradnjo novih proizvodnih prostorov. Majda Tkalec je prejela srebrno priznanje za dolgoletno organizacijo kulturnih prireditev v Središču ob Dravi, delo pri pripravi glasila Sredica in uspešno delo v pedagoškem poklicu, predvsem pri posredovanju maternega jezika mladim rodovom. Bronasto plaketo je prejel Branko Veselko za opravljeno delo v PGD Središče ob Dravi in občini. Dejaven je bil tudi v drugih društvih in kot operativen član PGD je pripravljen priskočiti na pomoč sokrajanom. Je tudi aktiven lovec in poma-
ga pri ohranjanju ekosistema. Posebno priznanje občine pa je prejela Ljudmila Jurkovič za požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost. Požrtvovalnost izkazuje s članstvom v pevskih zborih in marsikomu je ob zadnjem slovesu zapela na pokopališču, je odlična kuharica, ki vedno sodeluje pri pripravi razstave kulinaričnih dobrot in vedno dobre volje priskoči na pomoč tistemu, ki jo potrebuje.
V zelo lepem kulturnem programu so nastopili sopranistka Nina Kompare Volasko, baritonist Marko Kobal, na citrah pa ju je spremljal Tomaž Plahu-tnik. Proslavi je sledilo še odprtje razstave ob zvokih domače godbe na pihala.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Tiskovna konferenca pred poletno sezono
Z vodnim trakom v najboljšo sezono doslej
Na tiskovni konferenci družbe Term Ptuj, ki je bila 16. aprila, so predstavili ponudbo letošnje poletne sezone, ki bo po prireditveni strani še bogatejša kot lanska. Uvajajo pa tudi nekatere novosti, vse s ciljem še povečati prepoznavnost Term Ptuj, ki so osrednji generator turističnega razvoja na Ptujskem, v ožjem in širšem prostoru. Kljub recesiji načrtujejo, da bo letošnja sezona, v katero vstopajo s plavalnim trakom kot Naj kopališče 2008 v kategoriji velikih termalnih kopališč, najboljša v dosedanjih 34 letih.
Z uvedbo oziroma vračanjem sezonske karte pa želijo ponudbo še bolj približati domačinom in drugim, predvsem pa mladim, ki bodo v najbolj vročih dneh lahko kvalitetno preživljali svoj prosti čas skupaj s starši. Kriza bo po pričakovanjih povečala število tistih, ki bodo letošnji dopust preživeli doma. Na dan tiskovne konference pa so dočakali tudi sedemmilijontega kopalca, ta čast je pripadla 86-letnemu Ka-
rolu Pernatu iz Šikol, rednemu obiskovalcu Term Ptuj. V poletni kopalni sezoni pričakujejo 150 tisoč kopalcev. Vsa gospodinjstva na Ptujskem bodo te dni prejela njihov prodajni katalog, v katerem bo zagotovo vsak našel nekaj zase, saj ob kopanju ponujajo bogat program najrazličnejših prireditev, športnih, zabavnih in drugih. Sicer pa promocijo izvajajo na več nivojih, vedno pa skupaj z mestom, ki se bo moralo tudi v
finančnem pogledu bolj angažirati pri izdaji promocijskega materiala.
Po šestih letih intenzivnih vlaganj se je investicijski ciklus umiril, kar pa še ne pomeni, da se ne pripravljajo na nove investicije, je povedal Klasinc. V času krize se bodo bolj posvetili ponudbeni strani in kvaliteti storitev, z investicijami pa bodo počakali na neke boljše čase, v vmesnem obdobju pa jih bodo po potrebi še preve-
trili. Zunanjo kopalno sezono bodo uradno pričeli 25. aprila, ko se bosta po obredju rimske poroke letos poročila Saša Krajnc in Mitja Bek. Spremljalo ju bo sto svatov, rimski bogovi, vestalske duhovnice ter velik poglavar in gospodar palače Marcus Antonius Primus. Nekaj enkratnega pa bodo tudi letošnje rimske igre, ki jih bodo pripravili v drugi polovici avgusta. Lani so bile testne, začrtali so jih kot projekt poletnega kurentovanja, ki naj bi v petih letih po številu udeležencev in gledalcev dosegel kurentova-nje. Veliko dogajanja bo tudi na reki Dravi, ladjica Čigra bo redno vozila od pomola na Ranci
do pomola pri Termah, kajaki in kanuji pa od Term do mostu za pešce. Od 24. do 27. aprila bodo potekali kolesarski dnevi z bogato ponudbo vodenih kolesarskih izletov. Organizirali bodo kolesarski sejem, razstavo starodobnih koles, modno revijo kolesarskih oblek in podobno. Pričakujejo pa tudi slovenskega ultramaratonske-ga kolesarja Jureta Robiča. V Termalnem parku pa bo 16. in 17. maja potekal že peti mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj, najmnožičnejši plavalni dogodek v Sloveniji, ki so se ga lani udeležili tudi najboljši slovenski plavalci, ki so na Ptuju opravili tudi velik del
treninga za poletne olimpijske igre, na katerih je slavila Sara Isakovic. Terme Ptuj ostajajo še naprej tudi baza slovenske plavalne reprezentance, na kar so zelo ponosni. Novo v ponudbi Term Ptuj je tudi plavalni kamp z Dimitrijem Mancevi-čem, trenerjem svetovnega rekorderja in evropskega prvaka Petra Mankoča, ki bo tudi gost kampa. Udeležencem bo demonstriral pravilno izvedbo določenih elementov plavalne tehnike.
Da so tudi nedelje lahko dan za druženje, so v Termah Ptuj dokazali z 20 predstavami komedije ZAPUFANpikaSN, ki jo je igralec Tadej Toš pripravil ekskluzivno za Klub Gemina XIII. Ogledalo si jo je štiri tisoč obiskovalcev. Nekaj podobnega pripravljajo tudi za jesen. Terme in igralec so se skupaj odločili in izkupiček ene predstave v znesku 1800 evrov podarili Društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, s katerim so lani začeli graditi vzajemno in dolgoročno sodelovanje, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. V imenu društva se je zanj zahvalila predsednica Brigita Pulko. Terme pa so se za dobro sodelovanje zahvalile tudi 10. princu karnevala Stanku Veganu, ki je imel v Primusu svojo pustno trdnjavo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci Term Ptuj pred poletno sezono so sodelovali (od leve) Milena Mojzeš, direktorica GH Primus, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, Tadej Toš, igralec, in Maja Račečič, vodja animacije Term Ptuj.
Sonček Ptuj je prejel donacijo v višini 1800 evrov, kolikor je znašal izkupiček ene predstave ZAPUFANpikaSN. Andrej Klasinc in Tadej Toš sta jo izročila predsednici Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigiti Pulko.
Ormož • Prejeli smo
Odgovor na članek: Želi Trofenik za sabo porušiti Ormož?
Ormoški župan se je s svojima sodelavkama, na tiskovni konterenci s katero so se odzvali na mojo pobudodo volilcem za razpis referenduma o delu občinskega prostorskega akta, ki se nanaša na ormoški grajski kompleks, v pomanjkanju argumentov proti mojim navedbam, zatekel k njimu lastni metodi zavajanja javnosti oziroma poskusu preusmerjanja pozornosti vstran od temeljne dileme ali vladavina prava ali oblast za vsako ceno.
Ob tem je treba priznati županu, da je končno javno priznal, da zavestno in z vsemi sredstvi po načelu, da cilj posvečuje sredstva, želi preprečiti kompleksno ureditev grajskega kompleksa, še zlasti pa realizacijo kulturno konferenčnega centra kot pomebnega dela ne samo kulturne ampak zlasti gospo-darsko-turistične infrastrok-ture Ormoža.Vendar pa to priznanje postavlja pod vprašaj županovo verodostojnost ,saj je zdaj očitna prevara javnosti in občinskega sveta z navidezno uvrstitvijo kulturno konferenčnega centra v sporni prostorski akt samo zaradi zagotovitve podpore pri sprejemanju akta.
Prav tako je treba priznati mladi direktorici občinske uprave, da ji je po enem letu končno uspelo osvojiti določbe referendumske zakonodaje in je brezhibno tako hitro spisala akt o zbiranju podpi-
sov podpore referendumu in pojasnila predpisane postopke v zvezi s predlagano referendumsko pobudo, da je pozabila opozoriti župana, da je razglašanje imen podpisnikov podpore razen prvopodpisanega kaznivo dejanje in bo potreben še popravni izpit. Vsekakor napredek, pred enim letom ji je ta problematika predstavljala neverjetno težavo, življenska šola z upravnim sodiščem pa je bila za karijernega upravnega delavca vsekakor predraga in še vedno nezadostna. Sam sem seveda bil že lansko leto trdno prepričan, da direktorica občinske uprave ve kako se tej zadevi streže le, da so bili »drugi razlogi« za takratno njeno in posledično tudi županovo nezakonito ravnanje, ki postaja zaščitni znak »profesionalnosti« nekaterih servilnih posameznikov v ormoški občinski upravi.
S tega vidika imata poseb-
ne težave tako župan kot varuh zakonitosti in idejni vodja projekta, kot načelnica Oddelka za gospodarstv, ki jima glede na izjave na novinarski konferenci toplo priporočam, da prebereta vsaj: Območni razvojni program za območje Prlekije, kjer piše:Ureditev grajske pristave za potrebe etnografske in arheološke zbirke, vrednost 1,4 mio evrov, čas izvedbe 2007-2010; Kulturno konferenčni center, vrednost 3,07 mio evrov, čas izvedbe 2010-12. Poleg navedenih dveh projektov bosta našla še kak pomembnejši projekt glede na aktualni trenutek na primer: Zaščita podtalnice (kanalizacije in čistilne naprave), Izgradnja sežigalnice od-pakov z regijsko deponijo komunalnih odpadkov in regijskim centrom za ravnanje z odpadki,Mreža poslovno obrtnih con v Pr-
lekiji itd..
Poleg navedenega je potrebno prebrati veljaven
Lokacijski načrt središča mesta Ormož in Zakon o gradnji objektov, kjer je jasno zapisana obveza razpisa javnega urbanistično arhitektonskega natečaja za celotno območje grajskega komple-ksa.Vsi izdelani projekti iznad idejne zasnove so seveda zaradi ignoriranja omenjenih pravnih norm nezakoniti in neuporabni.
Skrajni čas bi že bil, da bi v tretjem letu svojega mandata in tretjem letu nove finančne perspektive črpanja evropskih sredstev, občinsko vodstvo z delom občinske uprave ločilo dva dokumenta in njuno hirarhijo.Prvi je Regionalni razvojni program - RRP, ki so ga sprejeli vsi občinski sveti v regiji ter ga posredno potrdila tako vlada kot EU ter ga ni mogoče spreminjati kakor se komu zljubi in drugi
iz njega izpeljan Izvedbeni načrt RRP 2007-2009, ki ga sprejema Svet regije sestavljen iz županov in s katerim se določa le dinamika izvedbe veljavnega RRP, ne pa spreminja njegova vsebina.
Koristno bi bilo, da bi si imenovani prebrali tudi sklepe Državnega zbora, ki nalagajo vladi in ministrstvom zaradi katastrofalnega stanja na področju črpanja EU sredstev obvezo, da preverijo skladnost že odobrenih projektov (sklepe in pogodbe) s veljavnemi RRP-ji. Zaradi tega so vsa besedičenja o pripravljeni projektni dokomenta-ciji, sklepu in pogodbi o sofi-naciranju ter načinu gradnje in druge neslanosti v zvezi načinom načrtovane gradnje, neodgovorno norčevanje iz javnosti in vladavine prava in bodo občino še drago stale. Stroški morebitnega referenduma s katerimi se straši javnost so prava malenkost
v primerjavi s škodo, ki bo nastala.Ob tem bi občinsko vodstvo moralo zavedati ,da je referndum ustavna pravica in le posledica neodgovorne odločitve večine v občinskem svetu in nezakonitega ravnanja občinskega vodstva in se mu lahko enostavno in učinkovito izognejo na eni sami seji občinskega sveta , če sami popravijo sporni del odloka in ga vrnejo v prvotno stanje.
Problematika glasbene šole in otroškega vrtca postajata le ceneno sredstvo za zavajanje javnosti in pritiske. Pravi odnos do te problematike je aktualno občinsko vodstvo izkazalo s tem, da te problematike ni hotelo rešiti v preteklih dveh letih za kar so bili dani vsi pogoji.Preveč je obsedeno z brisanjem vsega kar bi lahko spominjalo na preteklost ne glede na ceno.
Vili Trofenik
Kidričevo • Odprtih več gradbišč
Nova čistilna naprava, kanalizacija in vodovod
V občini Kidričevo v teh dneh potekajo zemeljska dela na več različnih mestih, saj delavci Cestnega podjetja Maribor ter ptujskega Komunalnega podjetja in Nizkih gradnje hitijo z gradnjo kanalizacijskega in novega vodovodnega sistema. Omenjene investicije sodijo v sklop projekta za celovito varovanje podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Foto: M. Ozmec
Osrednje naselje Kidričevo je te dni prekopano po dolgem in počez, saj delavci Cestnega podjetja polagajo kanalizacijske cevi.
Kot je pojasnil podžupan občine Kidričevo Jože Medved, ki je tudi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo kanalizacije v občini Kidričevo, je celoten projekt gradnje kanalizacijskega sistema razdeljen v tri ločene sklope: izgradnjo centralne čistilne naprave v Apačah, izgradnjo kanalizacijskega sistema ter izgradnjo novega vodovodnega omrežja na območju celotne občine.
Osrednji del izgradnje kanalizacijskega sistema je zagotovo gradnja nove centralne čistilne naprave tik ob mostu čez reko Dravinjo v Apačah, na katero bo pri-klopljen ves kanalizacijski sistem v občini Kidričevo, razen Kungote in Starošinc. Izvajalec gradbenih del je Cestno podjetje Maribor, dela, ki potekajo po predvidenem terminskem planu, pa naj bi bila zaključena do septembra letošnjega leta.
Dela pri izgradnji kanalizacijskega sistema v občini Kidričevo izvaja podjetje Nizke gradnje iz Ptuja, sicer pa v teh dneh potekajo na več odsekih.
Do druge polovice marca je bilo zgrajenih 6.435 m kanalizacijskih vodov od skupne predvidene dolžine 20.595 m, kar znaša dobrih 32 odstotkov. Na odseku kanalizacije od čistilne napra-
ve v Apačah do Lovrenca v dolžini 1880 m je položenih dobrih 30 odstotkov cevovoda, po terminskem planu pa naj bi bila dela dokončana do konca junija. Odsek Župečja vas-Lovrenc je realiziran v dolžini 1050 m, zaradi visokega vodostaja podtalnice pa naj bi dela v Župečji vasi nadaljevali v juniju in juliju. Na odseku Pleterje-Dragonja vas so dela pričeli 17. marca, kanalizacijski cevovod polagajo proti Mihovcam in Dragonji vasi ob levi strani ceste, predviden rok izgradnje pa je do konca julija letos.
Kanalizacijska voda Ta-lum-Njiverce v dolžini 1793 m in odsek Kidričevo-Kopa-
liška ulica v dolžini 676 m sta že v celoti položena. Na odseku Kidričevo-Talum-Apa-če je položenih že okoli 28 odstotkov kanalov, oziroma okoli 1200 metrov, planiran rok dokončanja del pa je do konca junija letos. Od Taluma je proti Apačam položenih okoli 850 kanalov. Zaradi projektiranja krožišča in usklajevanja s projektom kanalizacije dela na tem območju potekajo iz smeri Apač proti Kidričevemu, kjer so do sedaj položili 290 m, ter od križišča Tovarniške in Kopališke ulice proti Osnovni šoli Kidričevo, kjer je položenih že dobrih 60 m cevi.
Vse gradbene, strojne in
Na centralno čistilno naprave ključni fazi, bo priključena kan vo, razen Kungote in Starošinc.
elektro dele črpališč ter navezave na že zgrajene kanale bodo izvedli takoj, ko bodo dorečene in potrjene projektantske rešitve. V kratkem pa načrtujejo tudi izgradnjo tlačne kanalizacije skozi Cirkovce naprej proti Jablanam.
Sicer pa bodo po sprejetju proračuna pohiteli s pripravo projektne dokumentacije za vse sekundarne vode kanalizacije. Hišne priključke na kanalizacijo ob primarnem kanalizacijskem vodu in tam, kjer je sekundarno omrežje že zgrajeno, bodo izvajali v drugi polovici letošnjega leta. O pogojih in samih stroških priklopa pa bodo posamezne odjemalce in vse občane še
čah, katere gradnja je v za-ija iz celotne občine Kidriče-
obvestili.
Na območju občine Kidričevo pa po besedah podžupana Jožeta Medveda uspešno nadaljujejo tudi izgradnjo vodovodnega omrežja, delavci Komunalnega podjetja Ptuj, ki je izvajalec teh del, pa terminski plan celo nekoliko prehitevajo. V Apačah so nov cevovod že položili, tako da bodo v prihodnjih mesecih lahko nanj opravljali že povezave oziroma priključke posameznih uporabnikov, ki so ob trasi. Tudi v Župečji vasi je nov cevovod že položen, in sicer od globinskega vodnjaka do mešalne postaje, pri Pišku, v teh dneh pa nadaljujejo polaganje od Župečje
vasi skozi Pleterje in Mihovce do Cirkovc. Tudi ob tej trasi naj bi bili posamezni uporabniki priklopljeni na nov vodovod v poletnih mesecih, v naslednjih mesecih pa naj bi podobno kot na prejšnjih odsekih položili novi cevovod tudi na odseku od Pongrc skozi Šikole in Stražgonjce do Gaja. Na vseh odsekih, kjer se polaga novo vodovodno omrežje, bodo zmontirani tudi novi nadzemni hidranti.
V Župečji vasi, pri Pišku, bo zgrajena tudi nova mešalna postaja, kjer bodo mešali vodo iz globinskega vodnjaka z vodo iz glavnega cevovoda. Črpalna postaja bo v jašku, v podzemni izvedbi, tako da bo navzven viden le pokrov jaška.
Ker je v teh dneh v naselju Kidričevo in nekaterih drugih vaseh zaradi izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na več mestih prekopano, v občini Kidričevo pozivajo krajane, naj bodo zaradi ovir v prometu strpni in naj upoštevajo postavljeno opozorilno signalizacijo. Sicer pa so obljubili tudi to, da bo vas infrastruktura, oziroma ceste, zelenice in dovozi, ki so bili ali pa še bodo med gradnjo uničeni ali poškodovani, po opravljenih delih na stroške investitorja sanirani v prvotno stanje.
M. Ozmec
Videm • Podpis dveh pogodb
Milijon za kanalizacijo, 820.000 evrov za OŠ
Občina Videm seje v četrtek dopoldne s podpisom dveh pogodb priključila tistim lokalnim skupnostim, ki imajo podobo velikih gradbišč. Župan Friderik Bračič je namreč podpisal dve pogodbi; eno za izvedbo kanalizacijskega voda, drugo pa za temeljito rekonstrukcijo podružnične osnovne šole vSelih.
Izbrani podjetji po javnem razpisu za izvajalca del sta Nizke gradnje, d. d., Ptuj in GP Project ing, d. o. o., Ptuj. Podjetje Nizke gradnje, d. d., Ptuj bodo po pogodbeni vrednosti nekaj čez 1.024.000 evrov gradile sekundarni kanalizacijski vod v dolžini 3,3 kilometra; večinoma skozi naselje Pobrežje in deloma še v Vidmu. Kot je povedal župan Bračič, gre za prvi korak k izgradnji celovitega kanalizacijskega sistema v nižinskem delu občine, ki se bo sicer zaključil z gradnjo primarnega voda; slednjega namerava občina graditi v okviru druge faze konzorcija sedmih občin, kjer skupni projekt izdatno financira tudi evropski kohezijski sklad in v okviru katerega naj bi Videm zgradil tudi novo čistilno napravo z 2800 populacijskimi enotami (PE). Šele z izgradnjo primarnega voda bo sekundarni vod lahko tudi dejansko v uporabi. Direktor Nizkih gradenj Mitja Omulec je ob podpisu pogodbe povedal, da
so dandanes pogoji za uspešno kandidaturo na javnih razpisih izjemno zaostreni, zato podjetja nastopajo s precej okleščenimi cenami, obljubil pa je tudi, da bodo vsa dela končana v roku pol leta. Predvidoma naj bi se začela maja letos, v času zemeljskih del pa bo moten oziroma oviran promet na pobreški vpadnici v Videm, o čemer bodo sicer vse voznike sproti obveščali. Občina Videm je za izgradnjo tega kraka sekundarnega omrežja uspešno kandidirala in pridobila 583.000 evrov iz naslova regionalnih razvojnih spodbud, čaka pa jih izvedba še večjega dela kanalizacijskega sekundarja v nekaj ostalih naseljih.
Aleš Vobner in Antun Daljavec pa sta v imenu GP Project ing, d. o. o., podpisala pogodbo za temeljito sanacijo OŠ Sela. Po besedah župana gre za staro in zelo dotrajano stavbo, ki so ji sicer nedolgo nazaj v celoti prenovili ostrešje in zamenjali okna, zdaj pa
Župan občine Videm Friderik Bračič z direktorico občinske uprave Darinko Ratajc in s podpisniki obeh pogodb: Alešem Vobnerjem in Antunom Daljavcem iz Gp Project ing (za rekonstrukcijo OŠ Sela) ter Mitjem Omulcem iz Nizkih gradenj Ptuj (za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega voda). Skupna vrednost obeh pogodb je 1,9 milijona evrov.
je na vrsti zamenjava lesenih stropov, celotne instalacije in sanitarij, ureditev jedilnice in
vrteškega oddelka. OŠ Sela, ki ima štiri razrede, v tem letu obiskuje 38 otrok, ki bodo v
času rekonstrukcije obiskovali pouk v bližnji dvorani gasilskega doma. Daljavec je v zvezi z
obnovo povedal, da bodo dela, ki so se v teh dneh že začela, zelo zahtevna, saj je stanje v preko 50 let starem objektu res slabo, kljub temu pa nameravajo prenovo zaključiti do začetka naslednjega šolskega leta, se pravi do prvega septembra 2009.
Ureditev učilnice za predšolsko vzgojo ni v celoti zajeta v pogodbeno vrednost, ki znaša dobrih 821.000 evrov, občina pa bo rekonstrukcijo plačala v celoti iz lastnega proračuna, saj se na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) doslej ni uspela uvrstiti med tiste občine, ki bodo letos prejele državni delež sofinanciranja. Zaradi visokih številk, ki jih je občina že vložila v obnovo selske podružnične šole, še največ seveda z zadnjimi 820.000 evri, ki bodo z ureditvijo vrteškega oddelka še nekoliko narasli, je sicer slišati kar nekaj mnenj, da bi bilo morda ceneje ali vsaj ne dražje, če bi se raje lotili manjše novogradnje.
SM
Foto: SM
Rim, Ptuj • Melita Kelenc, podpredsednica Mlade Evropske ljudske stranke
»Slovenija je v tujini bolj prepoznavna, kot si mislimo doma«
Melita Kelenc ima kljub mladosti, stara je 27 let, že zavidljivo kilometrino na političnem parketu. Članica Mlade Slovenije, podmladka N.Si, je že od njegove ustanovitve leta 2001 dalje.
Od vsega začetka so jo zanimale predvsem mednarodne aktivnosti. Njeno delo v mednarodnem kolegiju podmladka ni ostalo skrito, leta 2007 je postala mednarodna sekretarka MSi. V tem letu je bila tudi koordinatorka seminarja Mlade Evropske ljudske stranke (YEPP), ki je potekal v Ljubljani, ki je tudi po njeni zaslugi odlično uspel. Skozi udeležbo na različnih mednarodnih seminarjih, izobraževanjih, okroglih mizah in javnih tribunah, ki so jih organizirale različne mednarodne organizacije, si je pridobila številna mednarodna poznanstva, dragocene izkušnje in znanja. Na kongresu Mlade Evropske ljudske stranke - podmladka EPP, ki je potekal med 2. in 5. aprilom v Rimu, je bila Melita Kelenc, tudi s podporo podmladka SLS Nove generacije in podmladka SDS, Slovenske demokratske mladine ter sosednjih držav izvoljena za eno izmed podpredsednic YE-PP-a.
Izvoljena je bila s sto odstotno podporo, dobila je glasove vseh držav oziroma vseh delegatov kongresa. To je bil velik uspeh za celotno slovensko delegacijo, ki je na to mesto čakala kar nekaj let. Takšen uspeh bo v bodoče težko ponoviti, v
naslednjih šestih letih bo Slovenija težko ponovno prišla do te pozicije. Vodstvo Mlade Evropske ljudske stranke sestavljajo predsednik in devet podpredsednikov, ki so bili izvoljeni za dobo dveh let. Podmladek Evropske ljudske stranke združuje 48 podmladkov evropskih desno-sredinskih političnih strank iz kar 35 različnih držav. Gre za največjo evropsko mladinsko politično organizacijo, ustanovljena je bila leta 1997, ki mlade usposablja za odgovorno in proevropsko delo v svojih matičnih strankah kot tudi na ravni institucij Evropske unije. Kot je povedala Melita Kelenc, ima YEPP zlasti pomembno vlogo pri spodbujanju in zagonu vsebinskih iniciativ v evropskih institucijah. Vesela je, da sta bila njen trud in delo na mednarodnem področju nagrajena, da je Slovenija dobila mesto podpredsednika YEPP-a. To je tudi rezultat trdega dela Mlade Slovenije na mednarodnem področju. Prepričana je, da bo v okviru dveletnega mandata uspela uresničiti vse zadane cilje in uspešno zastopati interese vseh treh desnosredinskih podmladkov Slovenije in države Slovenije v največji in najmočnejši evropski mladinski politični organizaciji.
Melita Kelenc se je rodila na Ptuju, osnovno šolo je obiskovala v Gorišnici, Srednjo ekonomsko šolo na Ptuju,
Ekonomsko-poslovno fakulteto pa v Mariboru, kjer je študirala zunanjo trgovino. Ko je pripravljala diplomsko delo, se je preko programa Erazmus udeležila tudi šestmesečnega izobraževanja v Celovcu, v okviru katerega se je učila tudi jezikov in spoznavala ljudi s celega sveta, ne samo Evrope. Spoznala je veliko mladih in ugotovila, da je to področje res tisto, kar jo zanima. Vedno si je želela v svet, v tujino, to je bila le še potrditev. Sedaj zaključuje magistrski študij - smer mednarodni odnosi. Zaposlena je kot vodja marketinga v zasebnem podjetju.
Čeprav se je v podmladek Nove Slovenije vključila že ob njeni ustanovitvi, je bila prvi dve leti bolj opazoval-
ka vsega dogajanja, pasivna članica. Aktivno se je začela vključevati v delo podmladka po izvolitvi za predsednico razsodišča na prvem kongresu podmladka, kar se je zgodilo leta 2003. Na drugem kongresu je bila izvoljena za predsednico nadzornega odbora, tudi zaradi ekonomskih in finančnih znanj. Kmalu zatem je postala mednarodna sekretarka Mlade Slovenije, k temu so prispevale tudi njene mednarodne izkušnje. S tem pa se je začelo obdobje mednarodnih seminarjev, začela ga je v prestolnici Bolgarije, v Sofiji.V teh letih je prepotovala skorajda že celo Evropo.
Mednarodna politika jo absolutno zanima, v njej se tudi vidi, manj pa v lokalni, pravi. Ne gre za odpor, bolj za neke
Foto: Črtomir Goznik
Melita Kelenc, podpredsednica Mlade Evropske ljudske stranke: »Vesela sem, da je Slovenija dobila mesto podpredsednika Mlade Evropske ljudske stranke, ki je največja in najvplivnejša evropska mladinska politična organizacija.«
pomisleke, povezane s slovensko mentaliteto, ki se vselej pojavijo, ko je nekdo preveč uspešen, ker da v tem primeru že nekaj »muti«, kjerkoli se uveljaviš, ljudem ni nič prav. Ne glede na te pomisleke pa je aktivna v vaškem odboru v Zamušanih, kjer je tudi doma. Zaupali so ji vlogo tajnice. Zaenkrat v slovenskem parlamentu ne vidi izpolnitev svojih želja, prepričana je, da se na mednarodnem področju da veliko več doseči, narediti za državo. Slovenija je na mednarodnem področju zelo priznana država. »Velikokrat me žalosti, ko spremljam medije, ki poročajo o tem, kako je Slovenija neznana, premalo prepoznavna država. To sploh ni res. Bili smo del Jugoslavije, danes pa smo ena vodilnih držav v Evropi, po nas se zgleduje celotna JV Evropa. S svojim delom pokrivam celotno območje centralne in južne Evrope, na tem območju računajo na mojo pomoč pri vstopanju v evropsko pomembne mladinske politične organizacije. Kot članica predsedstva YEPP-a delo opravljam vo-lontersko. Enkrat do dvakrat mesečno sem v tujini, to mi vzame konce tednov, po navadi sem na poti od četrtka do nedelje,« je povedala.
Melita Kelenc je zadovoljna, da ima matična stranka novo vodstvo. »Ljudmila Novak je izjemna ženska, ki svoje delo nadvse odlično opravlja.
Naš program predstavlja v vseh pogledih. Verjame v ponovno uspeh Nove Slovenije, dobili smo občutek, da so nam ljudje zvesti, da nam sledijo in da si želijo te politične opcije v Slovenije,« pravi. Ko se giblje po Evropi, po evropskem političnem parketu, vsi bolj poznajo Lojzeta Peterleta kot kateregakoli drugega slovenskega politika. Slovenski evropski poslanci v evropskem parlamentu dobro opravljajo svoje delo, upam pa, da bodo na evropskih volitvah prepoznali prednosti kandidatov, ki prihajajo iz Nove Slovenije.
Vodstvo YEPP-a je 14-član-sko, od tega so samo tri ženske. Melita Kelenc je prepričana, da so ženske kvote v politiki zelo pomembne in potrebne. Ženske imajo na splošno drugačen pristop in občutek za politiko kot moški, čeprav niso bolj pomembne. Sodelovanje in neka zmernost vedno dajeta dobre rezultate. Čeprav ji je bilo že ponujeno delo asistentke evropskih poslancev, lahko bi bila tudi ena od sekretark v YEPP-u, se doslej za profesionalno mednarodno politično kariero še ni odločila, ker je po njenem prepričanju najprej potrebno narediti poklicno kariero, si ustvariti družino. Vsekakor pa bo pred tako pomembno odločitvijo še temeljito premislila. »Zdaj sem uspešna na obeh, bomo videli.«
Dornava • Z 21. redne seje občinskega sveta
Kdo bo novi ravnatelj in zakaj nova tožba
Ena izmed točk zadnje seje dornavskega občinskega sveta je bila tudi „Mnenje h kandidaturam za ravnatelja OŠ Dornava". Na razpis za mesto ravnatelja se je prijavilo pet kandidatov, vendar, kot vse kaže, potrebne podpore ne bo dobil nihče.
Foto: SM
Direktor občinske uprave Viljem Mar svoje tožbe proti svetniku Janezu Lahu zaradi obrekovanja ni želel komentirati, češ da gre za zasebno zadevo.
Podžupan Milan Šilak je svetnikom predstavil vse prijavljene kandidate, hkrati jim je na njihovo željo prebral tudi njihove življenjepise, med katerimi se je našel tudi tak z osebno fotografijo in res natančnim popisom vsakega življenjskega korak s poroko vred (le »spalnične zadeve« so bile izpuščene, da ne bo pomote). Prijavljeni kandidati Marta Tuš, Janko Marinič, Borut Podgornik, Gorazd Šket in Feliks Jakopec so bili svetnikom bolj kot ne precej neznane osebnosti, razen ene izjeme. Dve vzpodbudni besedi s strani dveh svetnikov je sicer nekoliko skromno dobil Feliks Jakopec od Sv. Trojice, ki je funkcijo ravnatelja na tamkajšnji šoli opravljal dva mandata, v tretje mu pa to ni več uspelo, vendar k izreku podpore to ni pomagalo.
Šilak je sicer svetnike še seznanil, da komisija za šolstvo ni dala podpore nobenemu kandidatu, po še neuradnih informacijah ni nikogar podprl niti svet staršev, kolektiv pa se bo o podpori izrekal te dni. Tudi med svetniki nikakor ni bilo videti in slišati nobenega navdušenja nad prijavljenimi in tako se je v sejni dvorani vse bolj jasno oblikovalo mnenje, da tudi občinski svet ne bo dal pozitivnega mnenja (četudi to nima nobenega vpliva na izbiro) nikomur. Svetnik Janko Horvat je dokaj izenačeno in skupno stališče povzel z besedami: »Moje osebno mnenje je, da potrebujemo sposobnega ravnatelja z ravno prav trdo roko. Mislim, da je najbolje, če počakamo na naslednji razpis!« Temu mnenju so se pridružili tudi ostali, z razlago, da je zdaj končno v šoli mir, da ni več afer in da naj raje funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja še do nadaljnjega opravlja Danilo Mur-šec. Takšen je bil tudi končni sklep občinskega sveta, sicer pa bodo odločilno vlogo imeli zaposleni v šoli.
Je dornavska zveza kulturnih društev potrebna?
Nekaj razburjenja je tokrat povzročilo sprejemanje letnega plana kulture, kjer je bilo slišati opazke in kritike na temo, kdo je sploh upravičen do denarja iz tega naslova, saj prihaja (tudi v drugih občinah) do precejšnjih zapletov okoli pravice do prijav društev na tovrstne razpise. Dodatno je med svetniki zaropotalo še zaradi informacije, da se je decembra ustano-
vila Zveza kulturnih društev, v katero so zaenkrat povezani Pihalna godba, KUD Mozaik in čebelarsko društvo. Prvi se je oglasil spet Horvat, da če je v zvezi pihalna godba, bi lahko bili tudi lovci, Franca Kukovca pa je zanimalo, zakaj je taka Zveza sploh potrebna, saj zato ne bo nič več denarja za kulturo v občini, kvečjemu manj, saj bo tudi Zveza zahtevala nekaj zase. Delno je njegove dvome zavrnil Ši-lak s pojasnilom, da obstajajo določeni razpisi na državni ravni za kulturo, na katere se lahko prijavi le Zveza, ne pa posamezna društva, torej je ustanovitev s tega vidika pametna. Razprave so se potem raztegnile v obe smeri, ali je to pametno ali ne; župan Rajko Janžekovič je vmes navrgel, da so vse zveze, agencije, združenja ipd. čisto nesmiselna zadeva, samo nove »pijavke« na blagajni, s čimer so se kar strinjali vsi, vendar pa, če so zakoni takšni, ki to podpirajo, potem pač naj se ustanavljajo in povezujejo ... Manj težav so imeli z odobritvijo dodatnih 2200 evrov PGD Dornava za predelavo gasilskega kombija, bilo pa je slišati stališče, da naj raje najprej gasilci dobro premislijo, če se to splača,saj gre za
starejše vozilo in bi bilo neumno, da ga po predelavi čez nekaj let odpišejo.
Mar toži Laha zaradi obrekovanja
Sicer pa v Dornavi ne morejo čisto brez sodišč in tožb. Komaj se je malo umirila šolska afera, se je začela politična; potem, ko je svetnik Janez Lah napovedal ovadbo zoper župana, je zasebno tožbo zaradi obrekovanja zoper Laha sprožil direktor občinske uprave Viljem Mar. Informacija je prišla na dan zaradi dopisa svetnika Laha, ki se seje sicer ni mogel udeležiti, je pa zato svoja mnenja za posamezne točke posredoval kar v pisni obliki: »Rad bi povedal, da je zaradi tega, ker sem meseca januarja očital našemu županu nepravilnosti (dopis, ki ste ga vsi prejeli), ki jih dela, naš gospod direktor občinske uprave podal zasebno tožbo, ker ima občutek obrekovanja. Le zakaj bi ga imel, saj njemu nisem očital nič! Upam pa, da v kolikor bodo na sodišču ugodili njemu v korist, ne bo zahteval kakšne denarne odškodnine, saj bi mu morala zadostovati njegova mesečna direktorska plača, ki pa je po mojem mnenju malenkost
manj kot 3000 evrov mesečno. Neto, se razume!«
Vijem Mar navedb Laha ni želel komentirati niti z besedo, verjetno pa gre za tožbo zaradi takratnih besed Laha, da je občina plačala direktorju izpit, ki ga po novi zakonodaji naj sploh ne bi več potreboval, očital pa mu je tudi, da je sokriv dajanja občinskih stanovanj v najem brez razpisa. Župan Janžekovič je povedal, da ima direktor plačo, ko mu jo določa Ministrstvo za javno upravo glede na velikost občine, kjer se Mar uvršča v 46. plačilni razred. Dodal je še, da neto plača direktorja ne dosega omenjene cifre, oziroma da je kar krepko pod njo, sicer pa je javno objavljena na spletu.
So pili »gnojnico« namesto vode?!
Lah je v dopisu sicer še spraševal, kakšno vodo pijejo v občini Dornava: »Prinesel sem vam vzorec naše pitne vode (v občinsko stavbo, op. a.), ki jo pijejo naši otroci, mi in naši starši. Ob taki gnojnici se res sprašujem, če je ta voda sploh vredna toliko denarja, kolikor plačujemo za njo. Še za živino ni primerna. Filtri za prečiščevanje vode so v nekaj dneh svinjsko umazani. Zakaj nam naš dobavitelj vode - mislim Komunalno podjetje ali pa Občino Dornava - ne zamenja filtrov brezplačno? A je kanalščina zato najdražja daleč naokrog, ker vanjo spuščamo tako umazano vodo? Prosim za odgovor!«
Rajko Janžekovič je na te obtožbe Laha povedal, da je bila voda nekaj dni morda manj kvalitetna zaradi izrednih in nujnih popravil, ki jih je izvajalo Komunalno podjetje, da pa je zdaj že vse v redu in po rezultatih analize pijejo neoporečno, celo zelo kvalitetno vodo: »Kritika naše vode je v tem kontekstu neupravičena oziroma le delno upravičena, sicer pa za kvaliteto vode skrbi Komunalno podjetje in ne občina. Kar zadeva višino plačila kanalščine, pa je ta odvisna tudi od občinskega vložka v izgradnjo sistema. In ker naši predhodniki niso počakali ter se priključili konzorciju občin, ki zdaj gradi sisteme z minimalnimi občinskimi vložki, mi smo morali pa praktičlno popolnoma vso izgradnjo plačati sami, naj se takšne obtožbe naslovijo na tiste, ki so se odločili za 'pre'hitro izvedbo tega projekta!"
SM
Foto: SM
Podžupan Milan Šilak je ob branju življenjepisa enega izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja, ob vsesplošnem muzanju vseh svetnikov, tudi sam komaj zadržal smeh.
Od tod in tam
Ljutomer • Ocenjevanje vin
Foto: NS
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je pripravilo 15. ocenjevanje vinskih vzorcev. Udeleženi vinogradniki iz Slovenije in Hrvaške so oddali kar 125 vinskih vzorcev in strokovni komisiji naložili težko nalogo. Najvišjo oceno (19,97) je prejel šardone, suhi jagodni izbor (letnik 2004) Vinogradništva družine Kos. Njihove posamezne sorte so bile najuspešnejše, s prejetimi naslednjimi ocenami: šipon (18,30 točke), laški rizling (18,77), rumeni muškat (18,53), šipon - pozna trgatev (18,83), sivi pinot - pozna trgatev (18,80), kerner - pozna trgatev (18,83), šipon - suhi jagodni izbor (19,73) in šardone - suhi jagodni izbor (19,97). Najvišje ocene v preostalih sortah so dosegli Marjan Kegelj (Banovci) zvrst (18,50 točke), Marjan Lipovec (Radomerščak) ter Janja in Robert Pregrad (Ljutomer) zeleni silvanec (18,40), Vinogradništvo Krampač (Kopriva) beli pinot(18,43), Branko Tompa (Ljutomer) šardone (18,53), Stanko Čurin (Vuzmetinci) sivi pinot (18,67), Marjan Lipovec (Radomerščak) modri pinot (18,10), Vino reja Kaučič(Gresovščak) renski rizling (18,60), Vinogradništvo Sodec (Kopriva) sovinjon (18,50), Ljutomer-čan Vino, d. o. o. (Ljutomer) traminec (18,57), Marijan Pihlar (Radomerje) muškat otonel (18,50), Suzana Kolbl (Cven) modra frankinja (17,97), Turistična kmetija Frank-Ozmec (Sla-mnjak) penina (18,20), Vinogradništvo Krampač (Kopriva) laški rizling - pozna trgatev (18,63), Vinogradništvo Krampač (Kopriva) šardone - pozna trgatev (18,73), Emil Trop (Lahonci) sovinjon (18,83), Turistična kmetija Frank-Ozmec (Slamnjak) laški rizling - izbor (18,90) in PRA-VINO Čurin-Prapotnik (Kog) laški rizling - ledeno vino (19,77). Ocenjevanja se je udeležila tudi vinska kraljica Klenar Sanja.
NŠ
Ptuj • Pomlad jeseni
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču GH Primus na Ptuju so člani likovne sekcije DU Ptuj odprli že drugo letošnjo razstavo. Na prvi so se spogledovali spustom in pustnim dogajanjem na Ptujskem. Na drugi so dali prednost pomladi s pomenljivim naslovom Pomlad jeseni. Z različnimi tehnikami so upodobili pomlad in cvetje. Predstavlja se 17 avtorjev, ki so dela ustvarili posebej za to priložnosti. Razstava bo na ogled do 26. aprila.
MG
Foto: Mirko Moleh
Kakor vsako leto je bilo tudi letos v Juršincih za veliko noč pri cerkvi sv. Lovrenca pokanje z možnarji in ročnimi možnarji (nabijačami). Pokanje z možnarji izvira iz praznovanja velike noči, ko so na velikonočno nedeljo z možnarji oznanjali največji krščanski praznik. Da je pokanje z možnarji tradicija, o kateri ne slišimo prav pogosto, dokazujejo tudi v Juršincih, kjer so ročni možnarji že od nekdaj zelo pogosti. Pištoli podoben možnar tehta od 4 do 5 kg in je nabit samo s črnim smodnikom. Nekdaj so si domačini izdelovali ročne možnarje in smodnik kar doma, sedaj pa se da oboje kupiti, kar je tudi veliko varneje za uporabnike. Pokanje z možnarji se po vaseh začne že kakšen dan prej, vrhunec pa doseže na velikonočno nedeljo, kjer se običajno zbere kakšnih 50 domačinov iz vseh vasi naše občine. Na fotografiji so juršinski možnaristi z županom Alojzem Kaučičem in s svojimi»nabijačami«
Mirko Moleh
Bruselj • Evropska komisija odobrila projekt
Za center za odpadke v Barju
77,5 mio evrov
Evropska komisija je izdala odločbo za projekt regionalnega centra za ravnanje z odpadki v osrednje-slovenski regiji. Skupna vrednost projekta je 143,9 milijona evrov, od česar bo iz sredstev kohezijskega sklada namenjenih 77,5 milijona evrov. foto: sgp.pomgrad.si Projekt, ki je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in je doslej največji kohezijski projekt Slovenije, zajema izgradnjo objektov za predelavo odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode na odlagališču Barje, predvidena pa je tudi širitev odlagalnega polja. Slednje se bo razširilo za 4,92 hektarja, s čimer bo pridobljenih dodatnih 885.000 kubičnih za odlaganje odpadkov. Mestna občina Ljubljana (MOL) je že začela s posamičnimi gradbenimi deli. Tako se že izvajajo dela na odlagalnem polju, prav tako je v gradnji čistilna naprava za izcedne vode. Celoten projekt po pooblastilu MOL in ostalih občin vodi ljubljansko javno podjetje Snaga. Center bo uporabljalo 17 občin osrednjeslovenske regije z okoli 414.000 prebivalci, in sicer poleg MOL še občine Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Kamnik, Komenda, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Pri pripravi vloge za projekt je sodelovala tudi pobuda Jaspers, ki predstavlja skupno pomoč Evropske komisije, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) pri pripravi velikih projektov in zagotavlja celovito pomoč v vseh fazah projektnega cikla.
Slovenija si je v okviru oomenjenega perativnega programa, ki je podlaga za črpanje iz kohezijskega sklada, pa tudi iz evropskega sklada za regionalni razvoj, izpogajala 1,6 milijarde evrov za posodobitev ali novogradnjo infrastrukture s področja okolja in prometa, pravijo na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. To je drugi t.i. veliki projekt Slovenije v novem programskem obdobju. Prvi je bila izgradnja okoli 116 milijonov evrov vrednega avtocestnega odseka Beltinci-Lendava, za katerega je Evropska komisija odločbo izdala julija lani. (sta)
Ljubljana • Pahor: Skorajšnje srečanje s Sanaderjem mogoče
Brez
spektakularnih dosežkov
Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade ocenil, da je »prav mogoče«, da se bo v kratkem znova srečal s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, tokrat na Hrvaškem. A kot je opozoril, če bo do srečanja v kratkem dejansko prišlo, »v vsakem primeru ne pričakujem spektakularnih dosežkov«.
Kot je pojasnil Pahor, je usoda ponovnega srečanja odvisna od morebitnega Sanaderjevega povabila in pa od presoje obeh premierov, kaj lahko to srečanje prinese. Ob tem je poudaril, da povabila ne bi želel vnaprej zavračati in dajati napačnega vtisa, da Slovenija ne želi skozi dialog iskati rešitve spora glede meje s Hrvaško, da pa spektakularnih dosežkov morebitnega skorajšnjega srečanja glede na razvoj dogodkov v zadnjih 60 dneh ne pričakuje. Na vprašanje, ali se Slovenija zavzema za vnovično preložitev za 24. april predvidene pristopne konference s Hrvaško, je premier poudaril, da je odločitev o datumu v rokah Evropske komisije, a obenem izrazil dvom, da bi lahko v tako kratkem času prišlo do spremembe okoliščin, ki so vodile v zadržke Slovenije in s tem zastoj v pogajanjih Hrvaške z EU.
Slovenija je dosegla senzibil-nost evropske politike, da ta sedaj razume razloge za njene
zadržke v zvezi s približevanjem Hrvaške EU, zdaj pa si je treba prizadevati, da bi v dialogu prišli do sporazumne rešitve slo-vensko-hrvaškega spora, je še dejal Pahor, a obenem opozoril: »Toda ne imejmo prevelikih pričakovanj prehitro.« (sta)
Mehika • Obama podprl Mehiko v boju proti trgovcem z mamili
V enem letu 7000 mrtvih v bojih med policijo in karteli
Foto: online.wsj.com
Ameriški predsednik Barack Obama je med uradnim obiskom v Mehiki, prvi postaji svoje latinskoa-meriške turneje podprl boj mehiških oblasti proti ma-milarskim kartelom in trgovanju z orožjem, obenem pa je priznal, da del odgovornosti za problem nosijo tudi ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.
Od začetka lanskega leta je v Mehiki v spopadih med karteli in varnostnimi silami umrlo že 7000 ljudi, nasilje pa se seli tudi na jug ZDA. Ameriški predsednik je dejal, da problem ni zgolj stvar Mehike. Povpraševanje po mamilih v ZDA kartele ohranja pri življenju, vojna pa
se bojuje z orožjem, ki je bilo nabavljeno v ZDA, je dejal Oba-ma. Obama je napovedal, da bo senat pozval, naj ratificira sporazum o nezakonitem trgovanju z orožjem, ki ga je že leta 1997 sprejela Organizacija ameriških držav in ga je podpisal že nekdanji predsednik Bill Clinton. Cilj sporazuma je omejiti nezakonito trgovanje z orožjem v Latinski Ameriki. Obama in mehiški predsednik Felipe Calderon sta se zavzela tudi za sodelovanje v spopadanju s finančno in gospodarsko krizo, ki bo sicer osrednja tema pogovorov na ameriškem vrhu v Trinidadu in Tobagu. Predsednika pa nista imela enakega stališča glede Kube. Medtem ko je Calderon ocenil, da embargo oziroma osamitev Kube ni pravi ukrep, je Obama dejal, da je njegova administracija omilila nekatere sankcije, zdaj pa mora Havana slediti z dejanji, ki bodo temeljila na spoštovanju človekovih pravic. (sta)
New Delhi • Krvavi začetek volitev v Indiji
Mrtvih več 10 ljudi
Foto: wordprees.com
Maoistični uporniki so prvi dan splošnih volitev v Indiji nadaljevali z napadi na indijske varnostne sile, poročajo tuje tiskovne agencije. Ubitih je bilo že 17 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko so v zadnjem tednu napadi terjali 30 žrtev.
Eden od zadnjih napadov, ki je terjal sedem žrtev med obmejnimi stražniki, se je zgodil v državi Jharkhand, ki sicer velja za trdnjavo maoističnih upornikov. Avtobus s pripadniki obmejne straže je zapeljal na mino, nato pa so ga uporniki še napadli. V eksploziji mine je umrlo tudi pet pripadnikov varnostnih sil v zvezni državi Chhatisgarh, kjer je umrl še en policist, in sicer v streljanju z uporniki.
V tej zvezni državi so uporniki streljali tudi pred enim od volišč, kar je med volivci povzročilo veliko paniko, medtem ko so v drugo volišče podtaknili ogenj. Ogenj so podtaknili tudi na dveh voliščih v državi Orissa, v Biharju pa so uporniki ustrelili dva policista.
Danes se je v Indiji začel prvi krog volitev, ki bodo zaradi ogromne logistične zahtevnosti potekale v petih fazah do vključno 13. maja. Volitve v novi lok sabha (spodnji dom parlamenta) bodo potekale danes, 23. in 30. aprila ter 7. in 13. maja, rezultate pa je pričakovati 16. maja. Na 828.840 volišč je pozvanih okoli 714 milijonov volivcev, na njih pa se za 543 poslanskih stolčkov poteguje skoraj štiri milijone kandidatov iz 35 zveznih držav in ozemelj.
Maoistični uporniki, ki trdijo, da se borijo za pravice kmetov brez zemlje in pripadnikov različnih plemen, delujejo v 13 od 29 indijskih zveznih držav. Indijska volilna komisija sicer trdi, da je vzpostavljena ustrezna stopnja varnosti za izvedbo volitev. Na zadnjih volitvah leta 2004 je bilo v napadih maoistov ubitih 45 ljudi, pet let pred tem pa celo sto. (sta)
Budimpešta • Po
razkritju
Minister še pred prevzemom funkcije odstopil
Strokovnjak za informacijsko tehnologijo Tamas Vahl, ki ga je novi madžarski premier Gordon Bajnai izbral za gospodarskega ministra v krizni vladi, se je še pred prevzemom funkcije danes odpovedal položaju. Razlog za to je dejstvo, da je bilo podjetje, ki ga je včasih vodil, večkrat kaznovano zaradi kartelnega dogovarjanja.
Nevladna organizacija Transparency International je v sredo razkrila, da je bila madžarska podružnica informacijskega giganta SAP, ki jo je nekdaj vodil Vahl, s strani madžarskega urada za varstvo konkurenco trikrat denarno kaznovana zaradi kartelnega dogovarjanja.
Transparency International je v pismu na to spomnil Baj-naija, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po poročanju madžarskega dnevnika Magyar Nemzet so bila zaradi kartelne-ga dogovarjanja kaznovana tudi druga podjetja, v katerih je bil menedžer Vahl, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vahl je po poročanju madžarskega InfoRadio dejal, da se je ministrskemu stolčku odpovedal zaradi »medijskih napadov« na njegovo osebo, navaja APA. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI pa je 48-letni Vahl povedal, da ni želel, da bi očitki, ki jih je deležen, postali »ogromna politična afera«. Novi premier Bajnai je medtem napovedal, da bo čimprej predstavil novega kandidata za gospodarskega ministra. Vahl naj bi sicer postal eden izmed najpomembnejših ministrov krizne vladi, ki jo je Madžarska dobila po odstopu Ferenca Gyurcsanyja s premierskega stolčka. (sta)
Berlin • Nemška policija razbila globalno verigo otroške pornografije
Osumljenih 9000 pedofilov
Nemška policija je danes sporočila, da je razbila globalno verigo, ki se je ukvarjala z razširjanjem otroške pornografije in je vključevala kakih 9000 domnevnih pedofilov iz 92 držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pornografske fotografije otrok so člani verige pošiljali z več kot 1000 povezav v Nemčiji na 8000 IP naslovov v več desetih državah, med drugim v ZDA, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstriji in Švici. Med njimi so bile po navedbah policije fotografije, ki prikazujejo »najresnejše oblike spolnih zlorab«, celo otrok, ki so komajda shodili. Policija je po vsej Nemčiji zasegla več kot 500 računalnikov, več kot 43.000 naprav za shranjevanje podatkov ter skoraj 800 trdih diskov. Večino osumljencev so policisti izpustili, medtem ko preučujejo dokaze, so pa na Spodnjem Saškem aretirali moškega v 40. letih, ki naj bi spolno zlorabljal dva otroka iz svoje družine, stara sedem in enajst let. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London - Proizvajalec mobilnih telefonskih aparatov Sony Ericsson je po krepkem upadu prodaje in negativnem poslovnem izidu v začetku tega leta okrepil varčevalne ukrepe. Oditi bo moralo še 2000 delavcev, so danes v Londonu sporočili iz podjetja v skupni lasti japonske družbe Sony ter švedske družbe Ericsson. S tem naj bi Sony Ericsson prihranil dodatnih 400 milijonov evrov letno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Že pred kratkim je družba odpustila 2000 delavcev. Potem ko je Sony Ericsson v lanskem prvem četrtletju ustvaril 2,70 milijarde evrov prihodkov, so ti v prvih treh mesecih letos znašali 1,74 milijarde evrov. To je vodilo v izgubo, ki je pred davki znašala 370 milijonov evrov, medtem ko je družba lansko prvo četrtletje še končala s 193 milijoni evrov dobička. To je bilo že tretje četrtletje zapored, ki ga je Sony Ericsson končal v rdečih številkah. V letošnjem prvem četrtletju je Sony Ericsson prodal 14,5 milijona mobilnih telefonskih aparatov, 35 odstotkov manj kot pred letom dni. S tem naj bi po lastnih podatkih obvladoval šest odstotkov svetovnega trga.
Že v četrtek je o slabem začetku leta poročal vodilni proizvajalec mobilnih telefonskih aparatov na svetu, finska Nokia.
Tokio - Japonski proizvajalec elektronike Toshiba je zaradi posledic svetovne gospodarske krize ter znižanja cen čipov popravil navzdol napovedi o poslovnih rezultatih v poslovnem letu, ki se je izteklo z marcem. V družbi po novem ocenjujejo, da je čista izguba poslovnega leta znašala 350 milijard jenov (2,7 milijarde evrov). Pred tem so v Toshibi za poslovno leto 2008/09 napovedovali izgubo v višini 280 milijard jenov (2,1 milijarde evrov), je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Pred letom dni je Toshiba še ustvarila 127,4 milijarde jenov (975,5 milijona evrov) čistega dobička. Vendar pa naj bi bila izguba iz poslovanja v pravkar izteklem se poslovnem letu nekaj nižja, kot so v družbi napovedovali doslej. Namesto sprva napovedanih 280 milijard jenov naj bi znašala le še 250 milijard jenov (1,9 milijarde evrov).
Skupina Toshiba, katere proizvodni program sega vse od jedrskih elektrarn do televizorjev, je s tem svoje napovedi za izteklo se poslovno leto popravila navzdol že tretjič. Poleg tega so danes sporočili, da bodo do marca 2010 odpustili 3900 pogodbeno zaposlenih delavcev, potem ko pred kratkim niso podaljšali pogodb 4500 zaposlenim za določen čas. Celotna japonska elektroindustrija tiči v hudi krizi.
Basel - Švicarski farmacevtski koncern Roche ne glede na finančno in gospodarsko krizo beleži dobre poslovne rezultate. V letošnjem prvem četrtletju so se prihodki povečali za sedem odstotkov na 11,6 milijarde frankov (približno 7,7 milijarde evrov), so danes sporočili s sedeža koncerna v Baslu. Podatkov o dobičku niso navedli. Prihodki najpomembnejšega Rochejeve-ga poslovnega področja, proizvodnje farmacevtskih izdelkov, so se v prvih treh mesecih povečali za osem odstotkov na 9,2 milijarde frankov (6,1 milijarde evrov). Rast prodaje so spodbujala predvsem zdravila za zdravljenje raka in infekcijskih bolezni, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Pri tem so se samo prihodki od prodaje zdravila avastin, ki se uporablja za zdravljenje raka, v prvem četrtletju povečali za 30 odstotkov na 1,5 milijarde frankov (skoraj eno milijardo evrov). Veliko povpraševanje je vladalo tudi po zdravilu za zdravljenje gripe tamiflu, saj so pri Rocheju dobili več naročil držav in podjetij za primer izbruha bolezni širših razsežnosti. Napovedi za tekoče poslovno leto bo prvi mož koncerna Severin Schwan predstavil šele 23. julija ob objavi polletnih poslovnih rezultatov. Vanje bodo vključeni tudi že podatki o poslovanju ameriške hčerinske družbe Genentech, katere prevzem je bil zaključen v letošnjem prvem četrtletju. Roche je še preostalih 44 odstotkov delnic Genentecha kupil za približno 46,8 milijarde dolarjev.
New York - Največja ameriška banka JP Morgan Chase je v prvem četrtletju zabeležila čisti dobiček v višini 2,1 milijarde evrov, s čimer je tako kot predhodno že njena tekmeca Goldman Sachs in Wells Fargo presegla pričakovanja Wall Streeta. Dobiček na delnico je bil v prvem trimesečju 40 centov, kar je za osem centov več kot so pričakovali analitiki. Obrestni in neobre-stni prihodki so se medtem povečali za 50 odstotkov na 26,92 milijarde dolarjev.
JP Morgan Chase je tako že tretja velika ameriška banka, za Wells Fargo in Goldman Sachs, ki je v zadnjih dneh oznanila boljše četrtletne rezultate od pričakovanih, s čimer je spodbudila rast indeksov na newyorški borzi in drugod po svetu, nekateri strokovnjaki pa v tem vidijo tudi prve znake, da se najhujše obdobje finančne krize končuje. V petek bo četrtletne izide napovedal še Citigroup. Izvršni direktor JP Morgan Chase Jamie Dimon je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil, da je banka dober izid dosegla kljub izjemno visokim posojilnim stroškom, še posebej pri storitvah plačilnih kartic in pri maloprodajnih finančnih storitvah, med katere spadajo tudi osebni bančni računi, plačila in osebna posojila. Medtem se je prihodek iz storitev investicijskega bančništva skoraj podvojil, zaradi rekordnih izidov v borznem trgovanju pa je banka na tem področju zabeležila dobiček v višini 1,61 milijarde dolarjev.
New York - Ameriški gradbeno-nepremičninski gigant Growth Properties je zaradi nezmožnosti odplačevanja več kot 27 milijard evrov dolgov danes začel stečajni postopek in zaprosil za varstvo pred upniki. Gre za doslej največji stečaj na področju nepremičnin v ZDA.
Kot poročajo tuje tiskovne agencije, ima družba, ki je drugi največji lastnik trgovskih centrov v ZDA, v lasti jih ima več kot 200, za 29,5 milijarde dolarjev premoženja in za 27,3 milijarde dolarjev dolgov. Z bankami upnicami se ji ni uspelo dogovoriti za refinanciranje dolgov, ker pa jih ni zmožna več odplačevati, je razglasila stečaj. Eden največjih posamičnih upnikov Growth Properties je tudi Eurohypo, družba v lasti nemške Commerzbank, ki ji Američani dolgujejo 2,6 milijarde dolarjev. (sta)
Markovci • Občinski svetniki zaskrbljeni
Med mladimi vse več prepovedanih drog?!
Na 18. redni seji je sveta Občine Markovci so največ razprave namenili predlogu novega odloka o višini komunalnega prispevka, ki naj bi bil bistveno nižji od prvotnega, skoraj eno uro so se prepričevali o tem, kdo naj bodo dobitniki občinskih priznanj, kritični pa so bili tudi ob obravnavi varnostnih pojavov, saj so nekateri prepričani, da je stanje slabše kot v policijskem poročilu, predvsem pa, da je med mladimi vse več uživalcev prepovedanih drog
Foto: M. Ozmec
Novi predlog za izračun bistveno nižjega komunalnega prispevka je markovskim svetnikom predstavil Darko Drašler iz podjetja Chronos.
Pa brez zamere
Točka
Živeti v znamenju točk, pik in podobnih statistik
Na začetku današnjega druženja predlagam, da pogled (spet) usmerimo proti staremu dobremu Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Povprašajmo ga, kaj meni, da naj bi pomenili besedi, oznaki »človek« in »subjekt«. SSKJ nam na to vprašanje med drugim odvrne, da naj bi oznaka »človek« pomenila »bitje, ki je sposobno misliti in govoriti«, pa nekoga, ki »združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti«. To sta nekako opredelitvi, proti katerim večina ljudi nima nič proti, saj sama sebe tudi rada vidi tako. In pričakuje, da jo tako vidijo tudi drugi, kakopak. Kot človeka. Za »subjekt« pa SSKJ med drugim pravi, da je to nekdo, kdor »čuti, misli, deluje«; pa da je to tudi nekdo, kdor »odloča, pomembno vpliva«. Vidimo, da se tudi pri definiciji subjekta s Slovarjem večina ljudi najbrž strinja. Saj -spet - tako rada vidi sama sebe, kakor tudi rada vidi, da jo tako vidijo tudi drugi. Kar imata ti dve opredelitvi (človeka in subjekta) med drugim skupnega, je, da nas opredeljujeta kot »osebe«, kot samostojne in avtonomne, hm, subjekte, kot posameznike; kot ljudi. In spet, kot povedano že pri obeh opredelitvah, ljudje pričakujejo, da jih kot subjekte, posameznike, ljudi vidijo tudi drugi.
Pa se vprašajmo, ali nas drugi res vidijo tako, kot smo opisali zgoraj in kot si najverjetneje večina izmed nas tudi želi, da bi nas videli? Ali nas naša okolica prav tako vidi (in seveda tudi obravnava) predvsem kot ljudi in subjekte? Na tem nivoju se stvari pričakovano zapletejo, oziroma obrnejo v malce bolj mračne vode. Če pri soljudeh bolj ali manj še naletimo na tak nazor in gledanje, pa se pri potrošniško-politični maši-neriji, ki nam vlada, zadeva obrne. Za to mašinerijo smo bolj ali manj točke in statistika.
Ko se rodimo, nam določijo kodo, s katero nas potem identificirajo celotno življenje. Uradno seveda to statistično opredelitev našega bivanja označujejo z zelo pomembnim nazivom »enotna matična številka občana«. Ali pa statistična etiketa, s katero preverjajo, ali smo državi dali vse, kar nam ta zapoveduje - davčna številka. Tudi ta nas uvršča kot brezimensko statistično enoto nekam v sezname potrošniško-politične-ga leviatana - seveda, dokler marljivo plačujemo vse, za kar nas terjajo. V nasprotnem primeru lahko kaj kmalu postanemo tudi statistična enota, ki je deležna »posebne obravnave«.
Seveda pa se iz subjektov in ljudi v razne točke in pike spreminjamo tudi v bolj zaznavnem, vsakdanjem življenju. Samo poglejte vse točke in pike, s katerimi nas obmetavajo. Točke zvestobe največjega mobilnega operaterja, pa točke, kijih lahko na zbirate bencinskih servisih ene izmed največjih trgovskih verig, da ne pozabim tudi točk zvestobe ene trgovskih verig v Sloveniji. Pa seveda sosedovih točk oziroma pik, ki jih prav tako lahko zbirate in izpolnjujete poslanstvo pike, točke v sistemu. In tako dalje.
Da, človek in subjekt sta dandanes zelo ogrožena pojma, saj njun nosilec vse prevečkrat izpade zgolj točka, pika in podobna statistika. Vprašanje je seveda, koliko lahko na družbeni (ne osebni) ravni naredimo, da to spremenimo, ne da bi zveneli ali izpadli prevratniško ali -bognedaj - celo anarho-antiglobalistično-terori-stično. A nekaj bi se vseeno moralo spremeniti, če ne drugače, na deklarativni ravni. Kajti menda ga ni pod soncem, ki bi si želel s svojim življenjem zvodeneti, biti obravnavan kot statistika, točka; skratka, katerega življenje bi se končalo s statistično piko. Kot nepretenci-ozen in tih zaključek stavčne povedi. Če se življenje že mora končati z nekim ločilom, je zagotovo bolje, da se konča kot klicaj. In da se kot klicaj tudi živi.
Gregor Alič
Sicer pa je na omenjeni seji, ki je bila v četrtek, 16. aprila, župan Franc Kekec že v uvodu umaknil iz razprave predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, saj je menil, da je potrebno njegovo vsebino še dodelati, predvsem pa uskladiti s proceduro in zahtevami državnih institucij.
Ko so se lotili novega predloga sprememb Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine Markovci, je strokovni pripravljavec odloka Darko Drašler iz podjetja Chronos svetnikom pojasnil, da so tudi novo študijo pripravili strokovno in v skladu z zakonodajo, zato lahko o novem, bistveno nižjem izračunu komunalnega prispevka doda le strokovno mnenje, v občini pa se lahko odločijo tudi za morebitne politične odločitve. V razpravi smo med drugim slišali, da bo treba spremembe omenjenega odloka sprejeti čim prej, saj so se občani že pričeli priključevati na kanalizacijski sistem Zabovci-Markovci. Župan Franc Kekec je pojasnil, da so ob izdelavi prvih primerjav po veljavnem odloku ugotovili, da so bili izračuni komunalnih prispevkov previsoki, zato so na predlog občine predlagali pripravo nekaterih sprememb za izračun višine prispevka, po katerem naj bi bili prispevki skoraj za 50 odstotkov nižji, saj naj bi drugo polovico manjkajočega zneska plačevala občina; poleg tega pa so predvidene še dodatne ugodnosti za mlade družine in socialno ogrožene občane, tako da naj bi bili prispevki zanje še nižji in torej sprejemljivejši.
V osnovi je zahteva občine in svetnikov, da se dokončno pripravi takšen sistem obračunavanja, da bo plačilo
komunalnega prispevka na kvadratni meter uporabne površine v osnovi enako visoko na celotnem območju občine. Okvirno naj bi po enem od predlogov za 200 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko hišo plačilo komunalnega prispevka znašalo 1034 evrov. Ker je zaradi različnih pogojev in različnih cen infrastrukture v posameznih vaseh potrebno še nekaj dodatnih prilagoditev in ker želijo, da bi bili zneski plačila komunalnega prispevka za vse občane čim bolj pravični, so omenjeni predlog sprememb v prvi obravnavi sicer sprejeli, vendar sklenili, da ga bo do dokončnega sprejetja potrebno še nekoliko modificirati in prilagoditi razmeram.
Občina stane vse več
Predlog odloka o zaključnem računu občine Markovci za minulo leto 2008 so sprejeli brez bistvenih pripomb, sicer pa so, kot je poudaril župan Franc Kekec, lahko z njegovo vsebino resnično zadovoljni, saj so na prihod-kovni strani dosegli 99,9-od-stotno realizacijo, na odhodkovni pa 74-odstotno realizacijo, kar je glede na razmere zadovoljivo. Enega večjih
lanskih občinskih projektov - izgradnjo III. faze kanalizacije - so namreč končali šele februarja letos, zato so vsa večja dokončna plačila realizirali šele letos.
Stanislav Toplak je ugotovil, da jih občina stane iz leta v leto več, saj naj bi bili stroški delovanja občinske uprave lani za sedmino višji od predlanskih. Pa se je moral zadovoljiti s pojasnilom računovodkinje mag. Helene Težak, da je to povišanje nastalo predvsem zaradi izdelave obsežnega spominskega zbornika.
Čeprav so sklepanje o predlogu pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva umaknili iz obravnave, so na predlog župana Franca Kekca sklenili, da pričnejo priprave na sprejem tega pravilnika v letu 2010, saj je pred tem potrebno nekaj zadev uskladiti še z državnimi ustanovami. Predsednik odbora za gospodarstvo Franc Rožanc je ob tem pojasnil, da je bilo v lanskem proračunu iz tega naslova na voljo le okoli 20.000 evrov, letos pa jih je na voljo 30.000. Da bi kmetom možnosti za pridobitev sredstev državne pomoči čim bolj približali, pa so predlagali nekaj sprememb, tako da se jim bo to bolj izplačalo.
Skoraj debelo uro so zatem porabili za razpravo o predlogu občinske komisije za odlikovanja in priznanja, ki je po besedah predsednika Vladka Kelenca sprejela več vlog in se odločila, da predlaga svetnikom v potrditev šest predlogov. Ker pa je skoraj vsak od svetnikov imel na predlog komisije kakšno pripombo ali drugačen predlog, so ob koncu sklenili, da bodo na
osrednji slovesnosti ob skorajšnjem 10. prazniku občine Markovci podelili tri plaketi, tri listine in naziv častnega občana občine Markovci.
Mladi kadijo travo, najdejo se tudi igle ...
Ko so kot soustanovitelji ugodno ocenili delovno uspešnost ravnateljev Glasbene šole Karola Pahorja in Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, so se lotili obravnave ocene varnosti v občini Mar-kovci v minulem letu. Z vsebino dokaj ugodne policijske ocene se ni povsem strinjal svetnik KonradJanžekovič, saj ga je najprej motilo, da na seji ni sodeloval predstavnik policijske postaje oziroma varnostnega okoliša. Nato pa je resno opozoril na dejstvo, da je vse bolj zaskrbljujoče stanje na področju uživanja prepovedanih drog med mladimi v občini. Mladih, ki baje kadijo travo, naj bi bilo vse več, saj je vsem znano, na katerih mestih se zbirajo in puščajo za sabo ogorke in druge odpadke; v Šturmovcih se baje ustavljajo avtomobili, iz katerih naj bi se kadilo kot iz dimnika, policije pa ni nikjer oziroma naj bi se rajonski policist pojavljal med njimi vse redkeje. Zato naj bi se ljudje, ki živijo tam okrog, čutili resno ogrožene tako ponoči kot čez dan.
Župan je pojasnil, da so mu na policijski postaji povedali, da policist - vodja varnostnega okoliša - ne prihaja več tako pogosto zato, ker naj bi ostal brez policijskega službenega vozila; pa tudi zaradi tega, ker naj bi prejel še nekaj drugih zadolžitev, zato mu čas tega ne dopušča.
Da se mladina zbira in po vsej verjetnosti kadi travo
tudi na drugih mestih v občini, je ves ogorčen menil tudi svetnik Franc Obran in se zgrozil nad najdenimi iglami in drugimi pripomočki, ki pričajo, da nekdo na določenih mestih verjetno uživa tudi trdo drogo.
Sicer pa so v nadaljevanju soglašali s predlogom projekta za sanacijo in obnovo strehe na Mihelovi domačiji v Zabovcih, ki naj bi po ponudbi veljala okoli 80.000 evrov, med pobudami in vprašanji pa je župan Franc Kekec svetnice in svetnike povabil na praznovanje 10. občinskega praznika, ki ga bodo pričeli v tem tednu, še posebej na osre-
dnjo slovesnost, ki bo v petek, 24. aprila, ob 18. uri v večnamenski dvorani Markovcih.
Svetnika Slavka Rožmarina je med drugim zanimalo tudi, kakšna tabla oziroma zemljevid občine naj bi se postavljal pri farni cerkvi in zakaj je ne dela obrtnik iz občine Markovci. Župan mu je pojasnil, da gre za informacijski pano velikosti 4 x 3 m, na katerem bodo izrisane meje občine Markovci in legenda vseh pomembnejših ustanov ter objektov v njej, izdeluje pa jo obrtnik iz Ljubljane, ki naj bi bil edini ponudnik za izdelavo takih panojev.
M. Ozmec
Ptuj • Nova razstava v Miheličevi galeriji
Razstavljajo italijanski umetniki
Enajst mladih beneških umetnikov in rezbarjev, ki jih druži študij na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, te dni razstavlja na Ptuju. Tokrat so v središče Miheličeve galerije postavili naravno in urbano ter človeka in njegove tradicije.
To so središčne sestavine in teme razstave enajstih italijanskih umetnikov, ki je od sredine aprila na ogled v Miheličevi galeriji.
Poimenovali so jo Italijanske grafike, rojena pa je bila kot projekt Giancarla Busate in Marike Vicari pred približno letom dni. Zajema dela skupine mladih beneških umetnikov in rezbarjev, ki študirajo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah.
Gre za tretjo razstavo, ki je nastala kot plod dela kustosov Giancarla Busata in Marike Vi-cari, na Ptuju pa svoja dela razstavljajo Lucia Buratto, Alessan-dro De Bei, Simone Del Pizzol, Daniela Fiore, Resi Girardello, Stefano Luciano, Elena Molena, Dunio Piccolin, Marika Vicari in Giuseppe Vigolo.
Grafike so razdeljene v dva dela: prvi je posvečen mojstru grafike Tonetu Zancanaru, drugi pa skupini enajstih mladih italijanskih rezbarjev in umetnikov.
»Kolekcijo sestavlja 45 odtisov umetnin, ki v njihovi različ-
nosti kažejo na skupni imenovalec: strogo pozornost za čiste in močne gibe, ki so hkrati enostavni in neformalni. Mladi rezbarji in umetniki, delujoči v različnih okoljih umetniškega raziskovanja, so zadnje mesec vdihnili življenje številnim domačim in mednarodnim srečanjem vizualne umetnosti in
rezbarjev. Združeni pri študiju rezbarjenja uporabljajo različne materiale in tehnike, tako litografske kakor bakrorezne jedkanice in tudi akvatinto, pa vse do mehkega premaza. Preko teh orodij raziskujejo in predstavljajo tradicije in eksperimentiranje rezbarskih tehnik, ki so pokazatelji itali-
janske kulture in identitete,« je pojasnila kustosinja Marika Vicari. Italijanske grafike bodo na Ptuju gostovale vse do 31. maja, dogovorjeno pa je, da bo že naslednje leto ptujski Muzej našim sosedom obisk vrnil, ko nameravajo razstaviti del Mihe-ličevih grafik.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Razstava v Centru interesnih dejavnosti
Imam idejo!
Projekt Evropa v šoli, ki poteka v državah, članicah Sveta Evrope, že vrsto let pa ga kot regijski koordinator izvaja tudi Center interesnih dejavnosti Ptuj, letos poteka pod geslom Imam idejo!
Ptujski in ormoški osnovno- in srednješolci so ponovno ustvarjali na več področjih, najboljša dela pa so poslana na natečaj v Ljubljano. Tako kot lani so tudi letos v okviru natečaja Evropa v šoli šolarji lahko sodelovali v več kategorijah, in sicer literarni, likovni, raziskovalni, video in foto. Največ, kar 87 sodelujočih je na natečaju tekmovalo s svojimi likovnimi deli, 50 jih je poslalo svoje literarne izdelke, 20 fotografije, dva video izdelek in eden raziskovalno nalogo. Skupaj je iz ptujsko-ormoškega območja sodelovalo 153 šolar-
Razstava je na ogled do konca maja.
jev. Kot vrsto let zapored so tudi letos izjemno veliko likovnih del poslali učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki tudi po kvaliteti vedno znova izstopajo. Skorajda na vsakem državnem natečaju so namreč bili nagrajeni, njihova dela pa so na ocenjevanje poslana tudi letos. Komisijo, ki je letos skrbela za izbor najboljših likovnih del, so sestavljali: Lea Kralj, Dušan Fišer in Jože Foltin. »Že vrsto let pa sodelujejo iste šole in isti mentorji. Učenci na ta natečaj pošiljajo res dobra dela, med njimi je vsako leto precej nagrajenih tudi na državnem nivoju,« je pojasnila Nevenka Gerl, strokovna delavka Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Kako bo z nagradami letos, bo znano že 5. maja, ko bo v Mariboru razglasitev rezultatov. Delček umetnin, ki so jih za natečaj ustvarjali šolarji, pa je razstavljen tudi v prostorih CID Ptuj. Na pregledni razstavi likovnih izdelkov je na ogled 29 del.
Dženana Bečirovič
Sela • Sprejem bodočih prvošolcev
Kako izgleda kombiniran pouk
V torek so imeli bodoči prvošolci v OŠ Sela sprejem v šolo. Po kratkem kulturnem programu učencev so se malčki ob pravljici in zaposlitvi srečali z učiteljico.
Njihovi starši, starši učencev 2. in 3. razreda ter nekateri gostje pa so si ogledali uro kombiniranega pouka v 2. in 3. razredu pri prof. Claudii B. Mihelič. Hospitacija staršem je bila predstavljena zaradi kombiniranega pouka, ki na šoli poteka že 8. leto. Prisotni starši so lahko videli, da je položaj učenca v kombiniranem oddelku povsem enak kot v običajnem razredu, ali celo ugodnejši zaradi sodelovalnega učenja, in so tako lahko premagali morebitni predsodek pred kombiniranim
poukom.
Prav tega dne pa so imeli učenci OŠ Sela v sedanji šolski stavbi zadnji dan pouk. Do konca šolskega leta bodo imeli pouk v prostorih KS Sela. Pričela so se namreč gradbena dela za prenovo šole. Tako bodo naslednjo šolsko leto pričeli v prenovljeni šolski zgradbi in z razširitvijo programa, z oddelkom vrtca. Po prenovi bo selska šola tudi po videzu prijaznejša učencem in okolju.
MB
Foto: MB
Na knjižni polici
Mea Valens Milost
Maribor. Založba Mea, 2009
Z Meo Valens smo se spoznali že v romanu Uglašena. Po končanem magistrskem študiju s temo duhovnosti v slovenskem literarnem prostoru se je Mea Valens podala na pot po Latinski Ameriki, da bi se uglasila sama s seboj. Tako kot Flisarjeva romaneskna uspešnica tudi Uglašena opisuje vznemirljive popotni-ške izkušnje, ki pa so zgolj prostorski okvir za mnogo pomembnejše duhovno potovanje. Prvoosebna pripovedovalka se podaja v najrazličnejše avanture in na oddaljenem koncu sveta išče modrost in resnico z vso silovitostjo ter se pokaže kot inovativna ubesedovalka jezika na literarnih in duhovnih potovanjih. Tudi Milost nam ponuja zelo podobno motiviko, vendar epsko nadgrajeno, katere dogajalni prostor je domače, slovensko okolje in Indija. Tokratna duhovna izkušnja je podana v prvoosebnih pripovedovalcih Miji in Valu. Čustvene sledi pri bralcih so mnogo močnejše, idilična ljubezenska in življenjska vez in pot se usodno skleneta v grenkem spoznanju. Lahko se pridružimo uvodnim besedam Mance Košir, ki je Meo Valens začutila kot »polnokrvno žensko, ki pogumno potuje po pokrajinah svoje duše, tuli z volkovi, joka z angeli, se bojuje z demoni ter prijateljuje s svetlobo in temo«.
Val in Mija sta imela normalno študentsko življenje. Bila sta lep par, on anglist, ona študentka pedagogike in slovenistike. Mamo je povozil vlak, oče se ni nikoli več peljal z njim, ker je ni mogel obuditi s poljubom svoje silne ljubezni. Mamin objem je bil melisast, očetov ci-garast, babičin žajbljev. Prvoosebna izpovedovalca menjaje predeta zgodbo. Srečanje v pokvarjenem dvigalu z Ramanom in njen strah pred vožnjo z dvigali, ko raje pešači, je spremenilo njeno življenje. Pride čas, ko je treba pogledati resnici v oči in živeti v skladu z namenom svoje duše! Val postane ljubosumen. Je morda začarana s kakim urokom? Valova mama je bančnica, direktorica, oče zdravnik, ki jo mora vprašati za dovoljenje, da gre s kolegi na pivo. Nekdanji kompanjon je pivo in tarok zamenjal za Išo, Vsevišnjevega. Iša je ime Boga, ki je gospodar Univerzuma. Ni bolj pomladnega vonja, kot je hi-acintin, mogoče še vonj magnolije ali španskega bezga. Barve kot na travniku, ki pomenijo stopnjo na poti duhovnosti. Vsako pomlad se ji pričnejo kodrati in svetliti lasje. Guru, ki ima oči kot ona, ji je podaril cvetlični pas. V materialnem svetu nič ne traja, zato v njem ne moremo priti do trajnih užitkov. Če je Bog popoln, zakaj potrebuje vse od nas, se je glasilo eno izmed vprašanj? Dandanašnji človek laže samemu sebi. Ljudje izživljamo svojo karmo. Na njuno ljubezen je padla senca dvoma. S svojo depresijo in razvajenostjo ga je vezala nase. Česar se guru dotakne, dobi zdravilno moč. Šele nakazane izgube sprožijo v ljudeh občutek, da se je vredno pokloniti času in delati zaobljube. Bog nam nikoli ne naloži več, kot lahko prenesemo. Val je dobil po nesreči drugo priložnost. Postala sta vegetarijanca, ker meso blokira vsak poskus dviganja energije. Neviden slap milosti jo je prežel, da bo vse tako, kot mora biti. Pot k duši je edini smisel življenja. Mija ima samosvoj in trmast značaj. Celo življenje se je razvajala, s posvetitvijo iševcem se privaja na odrekanje in strogost. Malokdo premore tolikšno iskrenost. Glavna duhovna dolžnost iševke je rojevanje otrok in jih vzgajati v skladu z načeli iševizma. Iši je neskončno draga in na njeni duhovni poti ni drugih ovir kot tiste, ki si jih bo sama postavila. Iša je radost, Iša je upanje, Iša je blaženost! Prava umetnost se je pogovarjati z ljudmi in ugotavljati, na kakšen način jim ponuditi Boga. Obkroženi smo z iluzijo, vzgojeni v kulturi mesa, seksa in denarja, drugače kot v indijskih ašramih. Madhurani žari, ne more skriti miline, njena aura svetlo sije. Bolje je počasi hoditi svojo pot, kot hiteti po usodi nekoga drugega. Žena mora opravljati svoje dolžnosti, tudi če mož ni popoln. Njen mož bo Šivamurti, ki ga ni marala, in ne Vasudev! Madhurani obožuje novo, malo bitje.
Mija in Val vendarle ostajata zvesta svojim spominom in ljubezni in dvomita v nezmotljivost gurujev in Vsevi-šnjega. Žalostna, mestoma nedoumljiva in nerazumljena pripoved dveh usojenih popolnih bitij. Duhovna odvisnika, ki sta slepo verjela dvojni morali na poti k večni sreči. Zatresle so se kristalne palače ne oblakih!
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Gledalci so lahko uživali v ofenzivni igri
Stran 12
Rokomet
Ptujčani v kvalifikacijah morda celo z Gorišnico Stran 12
Strelstvo
Petra Vernik prvič državna prvakinja
Stran 13
Kolesarstvo
Smeh in solze na poti do Finske
Strani 13
Nogomet
Ormožani ob zmago v 88. minuti
Stran 14
Futsal
Lašič priigral Benediktu tri točke
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Mik CM Celje - Labod Drava 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Zilič (13), 0:2 Da Silva (29), 1:2 Štraus (39), 1:3 Da Silva (55)
MIK CM CELJE: Šeliga, M. Andželkovič, Urbanč (od 46. Biščan), Zavrl, Kačičnik, Gobec, Sacripanti, Pečnik, Pokorn, Korun (od 58. Rep), Štraus (od 64. Stojanovič). Trener: Slaviša Stojanovič.
LABOD DRAVA: Jozič, Filipovič (od 85. Prejac), Grižonič, Žilič (od 90. Lalovič), S. Andželkovič, Drevenšek, Ogu, Kurež (od 61. Horvat), Zilič, Kelenc, Da Silva. Trener: Adnan Zildžovič. RUMENI KARTONI: Gobec; Ogu, Filipovič.
Nogomet • 1. SNL
Odlična napoved obdravskega derbija
Največje presenečenje 29. kroga so pripravili nogometaši Laboda Drave, ki so slavili v Celju pomembno zmago v boju za obstanek. Če so bili še pred dvema krogoma v domala izgubljenem položaju, so se z dvema zaporednima zmagama spet povsem enakovredno vključili v boj z dvema primorskima ekipama, Primorjem in Koprom, ki pa imata še vedno točkovno prednost pred njimi. Besedo točkovna bi tukaj izpostavil, saj so sicer v naletu Ptujčani in so oni tisti, ki sedaj pretijo tekmecema. Če bo obveljalo staro pravilo, da je težje braniti kot pa loviti, potem so pred navijači ptujske Drave prijetni trenutki.
A delo ekipe Adnana Zildžoviča v nadaljevanju še zdaleč ne bo lahko: že v nedeljo namrečprihaja na ptujski Mestni stadion najverjetnejši (to besedo bi zlahka izpustil) novi državni prvak - Maribor. Slednji je v soboto z zmago pred več kot 4000 navijači proti Rudarju spet ušel na domala neulovljivih 9 točk naskoka. Zadnja trditev je še toliko bolj verjetna zaradi težav, ki jih ima najbližji zasledovalec - Celje. Morda je še najresnejši kandidat za 2. mesto v tem trenutku Hit Gorica, ki v prvenstvu že 6 zaporednih tekem ni občutila grenkobe poraza. V tem krogu je doma ugnala Koper, s čimer se mu je oddolžila za sredin poraz v polfinalu Pokala Slovenije.
Poleg treh osvojenih točk je v Celju najpomembnejša ugotovitev ta, da ima Labod Drava širok nabor kvalitetnih igralcev, izmed katerih lahko priložnost dobijo le tisti, ki so pripravljeni za klub popolnoma oznojiti svoj dres. Lahko rečemo zgodovinsko priložnost je odlično izkoristil 17-letni Robert Kurež, mladinec NŠ Poli Drava Ptuj, ki je prvič začel v udarni enajsterici in se izkazal s pogumno igro. Zakaj zgodovinsko? Zato, ker se ne spomnimo, kdaj je nazadnje kakšen mladec iz lastne nogometne šole dobil priložnost zaigrati v pomembni prvenstveni tekmi od začetka tekme! To je zagotovo največji motiv vsem drugim igralcem NŠ Poli Drava, ki si želijo stopiti ravno po tej poti, ki jo je v soboto zakoličil Zildžovič, po njej pa je stekel Kurež.
Je sploh še možna boljša napoved nedeljskega derbija z Mariborom?!?
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 29. krog:
Maribor - Rudar 4:1 (2:0); strelci: Volaš 15., 74., Školnik 30., Tava-res 85.; Mijatovič 51. HiT Gorica - Luka Koper 1:0 (0:0); strelec: Galešic 75. Nafta - Domžale 0:0
Interblock - Primorje; tekma je bila odigrana v ponedeljek, 20.4.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	29	15	11	3	58:35	56
2. MIK CM CELJE	29	13	8	8	41:30	47
3. HIT GORICA	29	13	5	11	47:45	44
4. RUDAR VELENJE	29	13	4	12	38:34	43
5. DOMŽALE	29	10	12	7	36:29	42
6. NAFTA LENDAVA	29	10	9	10	31:40	39
7. INTERBLOCK	28	10	7	11	42:39	37
8. LUKA KOPER	29	6	11	12	29:43	29
9. PRIMORJE	28	5	12	11	27:41	27
10. LABOD DRAVA	29	7	5	17	32:44	26
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Interblock; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - HIT Gorica, Domžale - MIK CM Celje; NEDELJA ob 17.00: Labod Drava - Maribor, Primorje - Nafta.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 29. krog
Odločila velika želja po zmagi
Ptujčani so na zahtevno gostovanje v Celje odšli optimistično razpoloženi, saj so zmagali zadnjo prvenstveno tekmo. Samo tri točke so bile tiste, ki bi jim lahko bile v pomoč v težki borbi za obstanek. Na pot so krenili brez Senada Tignja, Roka Kronavetra, Aleša Čeha in Boruta Semlerja, Mi-ljenka Bošnjaka pa sploh ni več v kadru ekipe. Nobenemu trenerju v dani situaciji ne bi bilo lahko, vendar se je ptujski strateg odločil pravilno; v ekipo je od začetka srečanja pogumno postavil mladega Kureža, kar se mu je ob dobri in disciplinirani igri vseh igralcev na koncu bogato obrestovalo.
Na Ptuju so vedeli, da imajo Celjani velike težave, vendar so, vsaj na papirju, spoštovali močnega tekmeca, ki je drugi na prvenstveni razpredelnici. Trener Celjanov Slaviša Stojanovič prav tako ni imel na razpolago vseh igralcev, saj ni bilo v Velenju izključenega Šariča, malce presenetljivo pa je na klopi obsedel Biščan, ki je ravno proti Dravi igral vedno dobro in bil tudi že večkrat strelec.
Dobra taktična postavitev gostov, ki so od prve minute zaigrali odločno, se je obrestovala. Očitno je bila za Dorisa Kelenca dobrodošla tekma z Nafto, saj je v Celju ponovno igral odlično. Postavitev višje k nasprotnikovim vratom je domačim onemogočala lagodno kreativno igro. Trinajsta minuta je bila za Ptujčane tokrat
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Labod Drava, beli dres, št. 14) se je odločno kosal s Celjani; v ozadju Tonči Zilič.
srečna. Za strel se je iz dobrih 20 metrov odločil Sead Zilič in s pomočjo vratnice premagal domačega vratarja in s tem dokazal, da še ni pozabil zabijati golov - 0:1. V 29. minuti so nogometaši Laboda Drave še povišali vodstvo. Po lepi akciji, v kateri je najprej Zilič lepo podal v prazen prostor na levi strani do Kelenca, ta pa poslal predložek na desno stran, kjer je Da Silva iz bližine premagal nemočnega domačega vratarja Šeligo - 0:2. Celjani so hitro odgovorili, saj
je Urbanč s strelom z razdalje zadel okvir vrat, Štraus pa šest minut pred odhodom na odmor znižal rezultat po gneči v kazenskem prostoru - 1:2.
V šesti minuti drugega polčasa je priložnost zamudil Zi-lič, pet minut kasneje pa je po desni strani domači obrambi pobegnil mladi Kurež, ki je videl na drugi strani prostega Brazilca Da Silvo, ta pa je žogo z lepim strelom poslal v mrežo in poskrbel še za tretje veselje v gostujočem taboru - 1:3. Se-
veda je bilo med precej številnimi navijači in pristaši Laboda Drave izjemno veselo. Nogometaši MIK CM Celja so seveda poizkušali, da bi hitro dosegli kakšen zadetek in naredili srečanje bolj odprto, vendar jim to ni uspelo, saj so tokrat ptujski nogometaši igrali zelo dobro in niso popustili.
Danilo Klajnšek
»Gostje so si zmago zaslužili«
Slaviša Stojanovič, trener MIK CM Celje: »Čestitam gostom za zmago, ki so si jo zaslužili. Za svoje nogometaše ne najdem nobenega opravičila za slabo igro, ki je bila pod nivojem. Očitno je to odraz stanja v klubu, kjer delamo v nemogočih pogojih, saj igralci praktično ne vedo več, kaj je to denar, saj plač niso dobili že zelo dolgo.«
Adnan Zildovič, trener Laboda Drave: »Enkrat se je to končno moralo zgoditi. Dobro smo delali in praktično nikoli doslej nismo bili nadigrani. V Celju smo prišli do druge zaporedne zmage, ki je po mojem mnenju povsem zaslužena. Ne preostane nam nič drugega, kot da poskušamo tako odigrati vsako tekmo, saj imamo dobro ekipo. Tokrat je odločila naša velika želja po uspehu.«
Foto: Črtomir Goznik
Joao Gabrijel Da Silva (Labod Drava, beli dres) je z dvema zadetkoma v Celju potrdil zmago svojega moštva, ki jo je z uvodnim zadetkom napovedal že Sead Zilič.
Labod Drava - Maribor,
nedelja, 26. 4., ob 17.00 na Mestnem stadionu
Rokomet • 1. SRL (ž) - končnica
Gledalci so lahko uživali v ofenzivni igri
T
1. SRL (z) - koncnica (od 1. do 8. mesta)
SKUPINA A
REZULTATI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 35:46 (18:22), Celjske Mesnine - Zagorje Istrabenz Gorenje 35:30 (17:15).
SKUPINA B
REZULTATI 1. KROGA: Kočevje Evro Casino - Celeia Žalec 20:37 (9:20), Krka - Olimpija 23:33 (11:12).
DK
Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 35:46 (18:22)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Pikl, S. Križanec, Mateša 2, Korotaj, Pra-potnik 8, Čeh, Ciora 16 (7), Kikano-vič 6, Ozmec 3, Bolcar, Sivka, M. Križanec, Jaušovec. Trener: Nikola Bistrovič.
V skupini za prvaka so Ptuj-čanke gostile večkratne državne in pokalne prvakinje Slovenije ter stalne udeleženke evropske lige prvakinj. Ljubitelji rokometa na Ptuju so v soboto prišli na svoj račun, saj so videli kvalitetno in zanimivo tekmo. Ne glede na poraz so se tudi domačinke predstavile v dobri luči. Začetek je bil za Ptujčan-ke izredno spodbuden, saj so v 12. minuti vodile 8:6. Nekaj izgubljenih žog so gostje s pri-
Foto: Stanko Koze
Igralke Krima Mercatorja (rumeni dresi) so slavile na Ptuju, z učinkovito igro pa so se izkazale tudi Ptujčanke.
dom izkoristile in si do odmora priigrale 4 zadetke prednosti.
Foto: Stanko Kozel
Ana Mihaela Ciora (rdeči dres) v akciji
V nadaljevanju je prišla do izraza kvaliteta gostij, ki so iz hitrih nasprotnih napadov polnile mrežo domačink. Tudi zaradi delnega popuščanja varovank Nikole Bistroviča so Ljubljančanke v 42. minuti vodile že z 11 zadetki prednosti. Do konca se ta prednost ni višala, saj so v obojestransko slabši igri v obrambi igralke obeh ekip zadevale iz vseh položajev. Ob tem velja omeniti izredno razpoloženo Cioro, ki je iz igre dosegle 9 zadetkov (Prapotnikova 8), še sedem pa jih je dodala iz najstrožjih kazni. Zaradi športne igre sodnika Filipič in Murko iz Celja nista imela težkega
dela, več kot 350 bučnih gledalcev pa je na koncu z aplavzom nagradilo igralke obeh ekip za prikazano dopadljivo igro.
anc
Nikola Bistrovič, trener MT Ptuja: »Izid srečanja je bil pričakovan. Gostje so potrdile, da so najbolj uigrana ekipa, ki ima ob tem še 'dolgo klop'. Zadovoljen sem, da so moje varovanke igrale borbeno in se zavestno niso postavile v podrejen položaj. Poškodovanim igralkam želim čimprejšnjo vrnitev v ekipo, saj nas čaka še nekaj srečanj.«
Rokomet • 2. SRL (m) - končnica
Do zmage z boljšo igro v drugem delu
Drava - Kranj 29:22 (11:10)
DRAVA: Dogša, Mesarec, Halilo-vič 4, Bračič 5, Predikaka, Mesarič, Oder 7(1), Lukaček, Ivančič 7 (2), Hebar, Bogadi 3, Ferk 1, Pisar 1, Be-denik, Pučko. Trener: Ivan Hrupič
V prvem delu tekme sta bila v glavnih vlogah vratarja obeh moštev, zaradi česar je bil izid precej nizek. Gostje so si hitro pridobili prednost (učinkovit je bil predvsem Slak), ki so jo držali vse do 22. minute. Takrat je gostiteljem uspelo z dvema zaporednima zadetkoma Bra-čiča povesti. Gorenjcev to ni zmedlo in so še naprej igrali
Ivan Hrupič, trener Drave:
»V začetku nismo odigrali tako, kot smo se dogovorili, v drugem polčasu pa smo z dobro obrambo in uspešnimi napadi uspeli zlomiti odpor žilavih gostov. Sedaj odhajamo v Celje sproščeni in z mislijo, da lahko tam le pridobimo. Še vedno upamo, da ne bo potrebno v kvalifikacije.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani (modri dresi) so z boljšo igro v drugem delu strli odpor gostov.
napadalno; s takšno igro so še dvakrat izenačili, za zadetek prednosti pred odhodom na odmor pa je poskrbel Oder.
V nadaljevanju se je obrestovala agresivna igra domačinov,
ki so predvsem z zadetki Odra in Haliloviča uspeli povečati svojo prednost. S tem se je tehtnica pričela nagibati na njihovo stran, dokončno pa se je prevesila v 53. minuti, ko so
Ptujčani povedli 25:18. Gostje za preobrat niso imeli več moči, tako da je več kot 150 gledalcev pozdravilo zmago domačih rokometašev.
anc
Nogomet • 2. SNL
Olimpija s petico, Triglav pred Aluminijem
V tem krogu so po pričakovanjih najvišjo zmago dosegli nogometaši ljubljanske Olimpi-je, ki nezadržno drvijo v 1. SNL. V drugoligaški konkurenci ni konkurenta, oziroma ekipe, ki bi jim lahko resneje parirala. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so bili v tem krogu prosti zaradi izstopa Bonifike, kar so izkoristili nogometaši Triglava Gorenjske iz Kranja, ki so premagali Zagorje in prehiteli Kidričane na 2. mestu. Veliko priložnost, da bi se po točkah izenačila z Aluminijem, je zamudila Mura 05, ki je na domačem igrišču iztržila samo točko proti čvrsti ekipi Krškega. Ta je imela že prednost 0:2 (dvakrat je zadel nekdanji igralec Aluminija Ihbeshei), vendar ni vzdržala do konca srečanja. Se-
veda je samo osvojena točka za muraše delni neuspeh, še posebej zato, ker so bili po visoki zmagi na gostovanju v Zagorju prepričani v nov uspeh.
REZULTATI 21. KROGA: MU Šentjur - Livar 1:1 (1:1), Olimpija - Bela krajina 5:1 (2:1), Mura - Krško 2:2 (0:1), Triglav Gorenjska - Zagorje 2:0 (1:0). V tem krogu je bil prost Aluminij.
1.	OLIMPIJA 21 14 5 2 48:16 47
2.	TRIGLAV GOR. 20 10 5 5 35:27 35
3.	ALUMINIJ 20 10 3 7 47:33 33
4.	MURA 05 20 8 7 5 45:32 31
5.	KRŠKO 21 7 7 7 32:35 28
6.	MU ŠENTJUR 21 6 7 8 25:39 25
7.	LIVAR	21 5 9 7 25:32 24
8.	BELA KRAJINA 21 5 7 9 21:32 22
9.	BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18
10.	ZAGORJE 21 2 7 12 14:48 13
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL (m)
Ptujčani v kvalifikacijah morda celo z Gorišnico?
Po predzadnjem krogu v 2. slovenski moški rokometni ligi - v skupini za prvaka - je bolj ali manj vse jasno. Rokometa-ši Zlatoroga Celja in Sevnice bodo najverjetneje direktno napredovali v 1. B-ligo, roko-metaši ptujske Drave pa bodo
2. SRL (od 1. do 6. mesta)		
REZULTATI 9. KROGA: Drava		
- Kranj 29:22, Sevnica -	Zlatorog	
28:27, Cerklje - Dol TKI	Hrastnik	
32:37.		
1. ZLATOROG CELJE 9 8 0	1	16
2. SEVNICA 9 7 0	2	14
3. DRAVA PTUJ 9 6 1	2	13
4. DOL TKI HRASTNIK 9 3 2	4	9
5. KRANJ 9 1 1	7	3
6. CERKLJE 9 0 0	9	0
Od 7. do 12. mesta		
REZULTATI 9. KROGA: Radovljica		
- Velika Nedelja 32:29, Arcont Rad-		
gona - Dobova 24:23, Brežice -		■ Mo-
kerc Ig 28:27.		
1. MOKERC IG 9 6 0	3	12
2. DOBOVA 9 5 1	3	11
3. VELIKA NEDELJA 9 5 0	4	10
4. BREŽICE 9 4 1	4	9
5. ARCONT RADGONA 9 2 0	7	4
6. RADOVLJICA 9 2 0	7	4
		DK
igrali kvalifikacije s predzadnjim moštvom v 1. B-ligi. V 9. krogu je Sevnica ugnala favorizirane Celjane, čeprav je bilo takšen izid mogoče tudi pričakovati. S tem je ohranila minimalno prednost pred Dravo, ki je doma premagala Kranj. V zadnjem krogu bo Drava gostovala v Celju, kjer bodo domačini zagotovo spet igrali na vso moč ... Sevnica gostuje v Hrastniku, kjer lahko ob zmagi Celjanov tudi izgubi in bo vseeno direktno napredovala. Vse pa bi bilo drugače, če bi Ptuj-čani v domačem srečanju proti Sevnici slavili zmago; zaradi tistega poraza so sedaj v tem nezavidljivem položaju.
Lahko se tudi zgodi, da bosta v eni kvalifikacijski tekmi na nevtralnem igrišču igrala Drava in Moškanjci-Gorišnica. Prvi bi se borili za napredovanje, drugi za obstanek, seveda pa morajo biti Gorišničani najprej predzadnji, kar pa bo za njih težka naloga (trenutno so zadnji). Takšna možnost se je v tej sezoni pojavila z izstopom Hrpelj iz 1. slovenske moške rokometne lige.
DK
Rokomet • 2. SRL (m)
Radovljica -Velika Nedelja 32:29 (12:13)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Me-ško, Cimerman 1, Kaučič, Orešnik, Hanželič 3, Horvat 6, Bezjak, Vesel-ko 9, Kneževič 1, Škripec 2, Prejac, Meško, Tušak 2, Klemenčič, Kumer 5. Trener: Samo Trofenik.
Z gostovanja v Radovljici so se igralci Velike Nedelje vrnili praznih rok. Kljub vzpodbudnemu začetku in vodstvu z 1:4 v 8. minuti tekme, so odigrali slabo tekmo z veliko tehničnimi napakami. Vratarja Preac in Kovačec sta v prvem delu obranila kar 10 strelov, vendar
je bilo po koncu prvega polčasa to dovolj samo za minimalno vodstvo 12:13.
Na koncu prvega polčasa so imeli gostje kar 3 izključene igralce, tako da so domačini imeli na začetku drugega dela lepo prednost in so jo rezul-tatsko tudi izkoristili. Nadaljevanje tekme je bilo ves čas izenačeno, tako da je odločitev o zmagovalcu padla šele v 58. minuti, ko so domačini povedli z 31:28.
Za konec sezone čaka igralce Velike Nedelje še zadnja tekma v četrtek, ko v svoji športni dvorani gostijo ekipo Arcont iz Radgone.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Perutnina Ptuj
Smeh in solze na poti do Finske
Z deseto dirko za veliko nagrado Medvod se je v soboto pričela sezona tudi za podmladek kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Za skoraj vseh 25 dečkov je bila to prva dirka v karieri. Nastopilo je okrog 150 tekmovalcev v petih kategorijah, vključno z ženskami. "Bilo je nekaj razočaranj, padcev in presenečenj, precej smeha in solz. Sicer pa je glavno, da smo z nekaj praskami ostali živi in zdravi," je dirko komentiral trener dečkov A, Jernej Finšgar.
S tekmovanjem so pričeli najmlajši, dečki C. Na 10,8 kilometra dolgi progi je bil najhitrejši Mitja Beg (Adria Mobil), ki je v cilj pripeljal v času 19,31 minute. Najboljši Ptujčan Aleš Korpar je za zmagovalcem zaostal 44 sekund in osvojil 10. mesto. Ostali perutninarji so zasedli naslednja mesta: Jan Gašparič 20., Kristjan Jurak 20., David Murko 25., Luka Sa-gadin 27. in Luka Kramberger 28. mesto.
Leto starejši, dečki B, so vozili na dvakrat daljši progi v dolžini 21,6 kilometra. S časom 38,20 minute je zmagal Kristjan Kumar (Hit Gorica). Le šest sekund je za zmagovalcem zaostal Mitja Serdinšek (Perutnina Ptuj) in osvojil 11. mesto. Tik za njim je ciljno črto prečkal njegov klubski kolega Zan Mohorko. Manuel Benedik je
osvojil 16. mesto, Božo Mlakar 17., Tadej Vogrinc 21. in Simon Vogrinc (vsi Perutnina Ptuj) 22. mesto.
Štirinajstletniki, dečki A, so morali prevoziti 32,6 kilometra. Najhitrejši so progo premagali po nekaj manj kot eni uri kolesarjenja (55,57). Zmagal je Gašper Katrašnik (Sava), od Ptujčanov pa je do cilja pripeljal le Matic Širec, ki je z zaostankom 1,51 minute osvojil 15. mesto.
Mlajši mladinci so premagali najdaljšo razdaljo. Za 50,4 kilometra dolgo progo je najboljši Dani Pšajd (TBP Lenart) potreboval 1.16,58. V sprintu glavnine je najboljšo ptujsko uvrstitev na tekmovanju, 6. mesto, osvojil Blaž Zelenko. Marko Pavlič in Simon Kom-peršak (oba TBP Lenart) sta zasedla 12. in 16. mesto, drugi Ptujčan, Klemen Furman, pa je bil devetnajsti. Sicer pa so mlajši mladinci že prejšnji konec tedna nastopili na dirki v italijanskem Varianu. Med najboljšo deseterico se je uspelo uvrstiti le dvema Slovencema, Pšajd je bil šesti, Zelenko pa osmi. To je bila tudi prva od devetih dirk, ki jih je selektor določil kot izborno tekmovanje reprezentantov za dirke po Češki, Avstriji ter poletno olim-pijado mladih na Finskem.
Uroš Gramc
Foto: Marjan Keiner
Blaž Zelenko (KK Perutnina Ptuj) je med mlajšimi mladinci zasedel 6. mesto.
Mali nogomet • DMN Lenart
SUPER A1-liga
Rezultati 13. kroga: KMN Torpedo 05 - KMN Mobicom 10:2 (6:1), ŠD Trnovska vas - KMN Sv. Ana ml. 4:3 (3:2), ŠD Selce - KMN Sv. Troj i-ca-legija 4:4 (1:2), Orfej - ZGD Slik. B. Goričan 5:7 (2:5), KMN Remos-Gradb. Anžel - ŠD Zavrh 5:5 (4:3).
1. TORPEDO 05 13 10		1	2	86:46	31
2. ŠD SELCE 13	9	3	1	66:46	30
3. SLIK. GORIČAN 13	9	1	3	79:45	28
4. KMN REMOS 13	8	1	4	68:66	25
5. MOBICOM 13	7	0	6	80:77	21
6. SV.TROJICA-LEG. 13	4	3	6	49:61	15
7. SV. ANA ml. 13	4	1	8	61:68	13
8. ŠD ZAVRH 13	3	3	7	41:58	12
9.TRNOVSKA VAS 13	4	0	9	46:61	12
10. ORFEJ 13	0	1 12		40:88	1
A-liga
Rezultati 12. kroga: SD Destr-nik Virtuozi - ŠD Pernica ml. 14:5 (9:1), ŠD Vitomarci - ŠD Žerjavci 1:1 (1:1), DMNR Sand. Faž. Vartom - ŠD Cerkv. Lotos ml. 2:3 (1:1), ŠND Old
Boys ml. - M-trgovina	Lormanje	2:2 (2:1).
1.	DESTRNIK-VIRT. 12 11	0 1	96:42	33
2.	CERKV. LOTOS 12 8	0 4	66:62	24
3.	M-T. LORMANJE 12 6	2	4	62:38	20
4.	ŠD VITOMARCI 12 5	2	5	65:61	17
5.	OLD BOYS ml. 12 4	2	6	52:65	14
6.	PERNICA ml. (-1) 12 4	1 7	76:99	12
7.	SAND. FAŽ 12 3	2	7	50:75	11
8.	ŠD ŽERJAVCI 12 2	1 9	29:54	7
B-liga
Rezultati 12. kroga: KMN Sv. Trojica - KMN Sv. Trojica II 11:3 (8:1), KMN Benedikt - ŠD Pernica veterani 8:5 (3:3), KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III - Rdeči vragi 5:2 (3:0).
1.	SV. TROJICA 12	9	2	1	100:40	29
2.	KMN BENEDIKT 12	8	1	3	80:54	25
3.	RDEČI VRAGI 12	8	0	4	65:47	24
4.	PERNICA V. (-1) 12	5	1	6	59:53	15
5.	CERKV. ml.III (-3) 12	2	1	9	34:78	4
6.	SV. TROJICA II 12	1	1	10	24:90	4
Zmago Šalamun
Strelstvo • 18. DP mlajših kategorij
Petra Vernik prvič državna prvakinja, številne izboljšave osebnih rekordov
V soboto in nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo 18. državno prvenstvo mlajših kategorij, v disciplinah serijske zračne puške z naslonom za cicibane in mlajše pionirje, serijske zračne puške za pionirje in pionirke ter standardne zračne puške in pištole za kadete in kadetinje. Prvenstva se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, 334, iz 59 strelskih klubov.
Ze v soboto je s popolnim izkupičkom sezono z zračnim orožjem zaključila ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki je s 187 krogi osvojila še edino manjkajočo lovoriko v svoji vitrini številnih uspehov, naslov državne prvakinje! Odločitev o prvakinji pa je bila vse prej kot samoumevna, saj je njena najtesnejša zasledovalka v celotni sezoni, Rušanka Tina Weingerl, odlično nastopila tudi na zadnji tekmi, vendar je na koncu s pičlo prednostjo enega kroga naslov prvakinje pripadel Petri, ki si ga je s svojo prepričljivo nepremagljivostjo skozi sezono še kako zaslužila. Prvenstvo se je odlično izteklo tudi za ostali dve strelki Kovinarja: Melanie Habjanič je imela v konkurenci treh strelk z enakim rezultatom 179 krogov najboljšo zadnjo serijo in je bila zaradi tega nagrajena z bronasto medaljo, Tina Novak pa je z majhnim zaostankom za najboljšimi tremi, s 176 krogi, osvojila prav tako zelo dobro 8. mesto. Ormoške strelke Kovinarja so tako povsem zasluženo in z veliko prednostjo naslov državnih prvakinj osvojile tudi v ekipnem seštevku, kjer so s 542 krogi postavile najvišji ekipni rezultat celotnega prvenstva vseh kategorij s serijsko puško!
Prvenstvo v Ljubljani pa si bo v disciplini pionirjev s serijsko puško nedvomno še kako zapomnil tudi kidričevski strelec Niko Visočnik, ki je s 180 krogi dosegel svoj nov osebni rekord in osvojil odlično 6. mesto ter tako dosegel najboljši rezultat izmed šestih strelcev iz Spodnjega Podravja v tej kategoriji. Zelo dober nastop je uspel tudi ptujskima strelcema Janu Tovorniku, ki je s 174 krogi samo za 1 krog zaostal za svojim najboljšim dosežkom iz zadnjega turnirja državne lige in osvojil 20. mesto, ter Blažu Topolovcu, ki pa je s 170 krogi dosegel svoj nov osebni rekord in osvojil 38. mesto. Enak do-
Foto: Simeon Gönc
Na prvenstvu v Ljubljani so prav vse tri ekipe pionirjev in pionirk iz Spodnjega Podravja, SD Kovinar Ormož, SK Ptuj in SD Kidričevo, izpolnile in še presegle svoja rezultatska pričakovanja, s precejšnjim napredkom dobrega klubskega dela v zadnjih štirih letih pa je bil zadovoljen tudi predsednik SZS Gorazd Maloič.
sežek in uvrstitev pa je dosegel tudi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki pa je s 170 krogi zaostal za svojimi najboljšimi dosežki iz letošnje sezone, enako pa se je na 45. mestu s 168 krogi zgodilo tudi tretjemu, običajno najboljšemu Ptujčanu Sašu Stojaku. Nov osebni rekord pa je dosegel še Kidričan Rok Ciglar, ki je s 158 krogi osvojil 69. mesto in odlično dopolnil ekipni uspeh kidričevske ekipe, ki je s svojim ekipnim rekordom letošnje sezone s 508 krogi osvojila 10. mesto, ekipni rekord letošnje sezone pa so dosegli tudi Ptujčani, ki so bili s 512 krogi med 19 ekipami uvrščeni v prvo polovico in osvojili 9. mesto, državni prvaki pa so pričakovano postali gorenjski strelci SD Triglav Ja-vornik s 538 krogi.
Med kadetinjami z zračno pištolo je svojo prvo medaljo iz državnih prvenstev, in sicer bronasto, s svojim drugim najboljšim rezultatom letošnje sezone, s 331 krogi, osvojila Ptujčanka Sara Rojko, ki je premoč morala priznati samo dvema strelkama, Anuši Kova-čič iz Sevnice s 341 krogi na 2. in novi državni prvakinji Katje Vodeb iz Liboj s 344 krogi. Pri kadetih s pištolo je juršinska ekipa s 997 krogi dosegla svoj letošnji drugi najboljši rezultat in osvojila 3. mesto, med posamezniki pa sta bila Ivan Dru-zovič in David Kekec s 337 krogi uvrščena na 15. in 16. mesto, Gregor Vesenjak je s 323 krogi osvojil 20. mesto, Ptujčan Marko Vorih pa je na svojem
prvem državnem prvenstvu z 293 krogi osvojil 26. mesto.
Med kadeti s standardno puško se je posamična medalja za las izmuznila ormoškemu strelcu Kovinarja, Janu Šumaku, ki je s 380 krogi sicer dosegel svoj najboljši letošnji rezultat, vendar žal zaradi slabše zadnje serije 92 krogov osvojil najbolj nehvaležno 4. mesto, naslov državnega prvaka pa je bil oddaljen samo za 1 krog! Ostala člana ekipe SD Kovinar Ormož, ki je v ekipnem seštevku s 1088
krogi osvojila odlično 3. mesto, Grega Polajnko in Tomi Jev-šovar pa sta s 360 in 348 krogi osvojila 23. in 30. mesto.
V nedeljo pa so na prvenstvu nastopali še naši najmlajši strelci s serijsko zračno puško z naslonom, in sicer cicibani in cicibanke letnik 1998 in 1999 ter mlajši pionirji in mlajše pionirke letnik 1996 in 1997. V kategoriji cicibanov sta svoja nova osebna rekorda dosegla oba Ptujčana, Tadej Širec je s 154 krogi osvojil 23. mesto, Vid Sušek pa je s 144 krogi osvojil 33. mesto, državni prvak je postal Božo Pantelič iz SD Triglav Javornik. Med mlajšimi pionirkami je dvakratna državna prvakinja Melisa Kosi, SD Kovinar Ormož, tokrat s 177 krogi osvojila 3. mesto, naslov prvakinje je zgrešila samo za en krog, Ptujčanka Neja Gril pa je na svojem prvem prvenstvu s 162 krogi, osvojila 11. mesto. Pri mlajših pionirjih je ekipa SK Ptuj s 456 krogi osvojila 12. mesto, med posamezniki pa je najboljši rezultat s 168 krogi in obenem svoj nov osebni rekord dosegel Vito Petkovič, ki je osvojil 24. mesto, nov osebni rekord pa je s 144 krogi dosegel tudi Philip Rakuš na 57. mestu, Uroš Kosajnč je s 142 krogi pristal na 58. mestu.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Na prvenstvu je zelo uspešno nastopila tudi Ptujčanka Sara Rojko, ki je med kadetinjami z zračno pištolo osvojila bronasto medaljo.
Sobota, 18. 4. 2009 Pionirke serijska puška:
1. Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, 187 krogov, 2. Tina Weingerl, SD I.PB Ruše, 186, 3. Melanie Habjanič, SD Kovinar Ormož, 179, 8. Tina Novak, SD Kovinar Ormož, 176
Pionirji serijska puška:
1. Luka Kaukler, SD Impol, 184 krogov, 2. Tadej Štojs, SD Triglav, 183, 3. Žan Kelenc, SD Črenšovci, 183, 6. Niko Visočnik, SD Kidričevo, 180, 20. Jan Tovornik, SK Ptuj, 174, 22. Žan Mir, SD Jože Kerenčič, 174, 38. Blaž Topolovec, SK Ptuj, 170, 38. Aleš Pernat, SD Kidričevo, 170, 45. Sašo Stojak, SK Ptuj, 168, 69. Rok Ciglar, SD Kidričevo, 158
Kadetinje pištola:
1. Katja Vodeb, SD Liboje, 344 krogov, 2. Anuša Kovačič, SD Marok Sevnica, 341, 3. Sara Rojko, SK Ptuj, 331
Kadeti puška:
Kadeti pištola:
Foto: Simeon Gönc
Zadovoljni s streljanjem so bili tudi najmlajši ptujski strelci, ki so kar štirje izboljšali svoje osebne rekorde, z leve Neja Gril, Tadej Širec, Vito Petkovič, Philip Rakuš, Vid Sušek in Uroš Kosajnč, ekipo vodita inštruktorja Marjan Gril in Simeon Gonc.
1. Klemen Juvan, SD Marok Sevnica, 367 krogov, 2. Rožle Repič, SD Kamnik, 365, 3. Gašper Rebernak, SD Slovenske Konjice, 360, 15. Ivan Druzovič, SD Juršinci, 337, 16. David Kekec, SD Juršinci, 337, 20. Gregor Vesenjak, SD Juršinci, 323, 26. Marko Vorih, SK Ptuj, 293
1. Karim Požar, SD Izola, 381 krogov, 2. Klemen Železnik, SD Trzin, 381, 3. Gašper Rebernak, SD Slovenske Konjice, 380, 4. Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 380, 23. Grega Polajnko, SD Kovinar Ormož, 360
30. Tomi Jevšovar, SD Kovinar Ormož, 348
Nedelja, 19. 4. 2009
Mlajše pionirke z naslonom:
1. Barbara Zatler, SD Grosuplje, 178 krogov, 2. Vesna Markelj, SD Železniki, 177, 3. Melisa Kosi, SD Kovinar Ormož, 177, 11. Neja Gril, SK Ptuj, 162
Mlajši pionirji z naslonom:
1. Mitja Matavž, SD Dolič, 185 krogov, 2. Jan Kolenc, SD Grosuplje, 180, 3. Staš Baumhakl, SD Impol, 178, 24. Vito Petkovič, SK Ptuj, 168, 57. Philip Rakuš, SK Ptuj, 146, 58. Uroš Kosajnč, SK Ptuj, 142
Cicibani z naslonom:
1. Božo Pantelič, SD Triglav, 176 krogov, 2. Anže Vidmar, SD Idrija, 176, 3. Lovro Vovk, SD Dolič, 175, 23. Tadej Širec, SK Ptuj, 154, 33. Vid Sušek, SK Ptuj, 144
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Ormožani ob zmago v 88. minuti
3. SNL-vzhod: Dravinja proti drugi ligi, poraz Stojncev v Celju
Nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic so v 20. krogu 3. lige gostovali pri neugodni ekipi Črenšovcev ter dosegli novo, že sedemnajsto zmago v letošnjem prvenstvu. Ni čudno, da so trdno na prvem mestu, saj imajo najbolj učinkoviti napad ter granitno obrambo, ki je doslej prejela samo osem zadetkov. Po pričakovanjih so slavili tudi štorski nogometaši, ki so premagali »trgovce« iz Šmarij pri Jelšah. Nogometaši iz Dravograda so sicer visoko premagali Palomo, vendar kljub tem trem točkam za prvim mestom že preveč zaostajajo, da bi se lahko vključili v borbo za naslov.
Razburljivo je bilo v Martjancih, kjer igra Čarda, ki je bila blizu pomembne zmage v borbi za obstanek, vendar so Veržejci izenačili v tretji minuti sodnikovega podaljška. Izgubili so tudi nogometaši Stojncev, in sicer jih je v Celju minimalno premagal Si-mer šampion. Stojnčani pa še vedno ostajajo točno na polovici prvenstvene razpredelnice 3. SNL vzhod.
REZULTATI 20. KROGA: Simer šampion - Stojnci 1:0 (1:0), Mons Claudius - Odranci 0:1 (0:1), Kovinar Štore - Trgovine Jager 3:1 (1:0), Koroška Dravograd - Paloma 4:1 (1:1), Črenšovci - Dravinja Kostroj 0:3 (0:3), Šmartno - Malečnik 1:2 (1:2), Čarda - Tehnostroj Veržej 3:3 (2:0).
1.	DRAVINJA KOS. 20 17 1 2 50:8 52
2.	KOVINAR ŠTORE 20 14 3 3 41:20 45
3.	DRAVOGRAD 20 13 2 5 45:21 41
4.	ODRANCI 20 10 5 5 35:22 35
5.	ŠMARTNO 20 11 2 7 50:45 35
6.	MALEČNIK 20 10 3 7 39:34 33
7.	STOJNCI 20 8 3 9 38:37 27
8.	SIMER ŠAMP. 20 8 3 9 30:38 27
9.	TEHNO. VERŽEJ 20 7 5 8 34:35 26
10.	MONS CLAUD. 20 6 0 14 23:46 18
11.	PALOMA 20 5 2 13 23:43 17
12.	ČARDA 20 4 4 12 28:42 16
13.	ČRENŠOVCI 20 2 9 9 19:38 15
14.	TRGOV. JAGER 20 3 2 15 24:50 11
SIMER ŠAMPION -STOJNCI 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Naprudnik (18) STOJNCI: Starčič, Zagoršek, Kokot (od 46. Rižnar), Klinger, Topolovec, Golob, Janžekovič, Fridauer, Turkuš (od 46. Pernek, od 77. Nežmah), Strelec, Marinič. Trener: Robert Te-žački.
Štajerska liga: Bistrica v gosteh boljša od vodilnih Zreč
V osemnajstem krogu Štajerske nogometne lige so nepričakovan poraz na svojem igrišču doživeli nogometaši vodečih Zreč. Od njih so bili uspešnejši sosedje iz Slovenske Bistrice, za katere je oba zadetka dosegel Peter Divjak. To so dobro izkoristili Pesničani, ki so doma odpravili neugoden Šoštanj in zmanjšali razliko do vodilnega na samo eno točko. Tako se ljubiteljem nogometa obeta zanimiva borba za prvo mesto. Očitno bi se v ta boj radi vmešali tudi nogometaši AHA EMMI Bistrica, čeprav je njihov zaostanek za prvimi Zrečami velikih osem točk in ga bo težko izničiti.
Preostali klubi iz območja MNZ Ptuj so imeli slab dan, ki so ga nekoliko osvetlili le Ormožani, ki so na gostovanju pri Partizanu Framu izvlekli točko. Neuspešni pa so bili Podvinča-ni na svojem igrišču proti Pohorju in Bukovci, ki so doma klonili v derbiju ekip, ki se borita za obstanek. Tako eni kakor drugi drsijo navzdol po prvenstveni razpredelnici, le da so nogometaši iz Podvincev doslej zbrali kar precejšnjo zalogo točk in so vsaj zaenkrat v mirnih vodah, medtem ko
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Podvincev (beli dres) so izgubili na domačem igrišču z ekipo Pohorja.
bodo Bukovčani morali pričeti tudi zmagovati, da bi se povzpeli za kakšno mesto navzgor.
REZULTATI 19. KROGA: Bukovci
-	Peca 3:4 (2:2), Podvinci - Pohorje 1:2 (0:0), GIC Gradnje Rogaška
-	LKW Jack Gerečja vas 2:1 (2:0), Partizan Fram - Holermuos Ormož 1:1 (0:0), Šoštanj - Brežice 5:1 (1:0), Tehnotim Pesnica - Šentilj Jarenina 3:1 (2:1), Zreče - AHA EMMI Bistrica 0:2.
1. ZREČE	18 12		3	3	43:14	39
2. TEH. PESNICA	18 12		2	4	46:17	38
3. POHORJE	18 10		3	5	24:29	33
4. A. E. BISTRICA	18	9	4	5	26:21	31
5. GIC ROGAŠKA	18	9	2	7	39:31	29
6. GEREČJA VAS	18	7	6	5	37:27	27
7. HOLER. ORMOŽ 18		7	6	5	36:33	27
8. PARTIZAN FRAM 18		6	8	4	39:32	26
9. ŠOŠTANJ	18	7	4	7	36:37	25
10. PODVINCI	18	7	3	8	38:35	24
11. PECA	18	6	2	10	26:42	20
12. BUKOVCI	18	5	4	9	34:39	19
13. BREŽICE	18	2	5	11	24:56	11
14. JARENINA-Š.	18	0	2	16	15:60	2
GIC GRADNJE ROGAŠKA -
LKW JACK GEREČJA VAS
2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Hernavs (12), 2:0 Tadina (31), 2:1 Veber (58)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kai-sesberger, Kokot, Sagadin, Medved, Železnik, Čeh, Gerečnik, Lešnik, D. Hertiš, Košnik (od 46. Veber), M. Hertiš. Trener: Ivan Zajc.
PODVINCI - POHORJE 1:2
(0:0)
STRELCI: 0:1 Šloser ( 48), 0:2 Muzlovič (85. iz 11m), 1:2 D. Petrovič (89)
PODVINCI: Vesenjak, Toplak, Še-bela (od 77. Modrič), Bratec, S. Kup-čič, Lah, Brumen (od 62. Požegar), B. Kupčič, R. Petrovič, Belšak, D. Petrovič. Trener: Igor Vorih.
BUKOVCI - PECA 3:4 (2:2)
STRELCI: 1:0 Korez (25), 2:0 An-tolič (26), 2:1 Bilič (40), 2:2 Brdnik (45), 2:3 Lupša (61), 3:3 Strelec (80), 3:4 Lupša (81)
BUKOVCI: Hrženjak (od 46. Mu-lej), Meznarič, Korez, Kozel, Kodrič, Strelec, Kokot, Antolič, Habrun, Plohl, Vajda. Trener: Milivoj Jamnik.
DK
PARTIZAN FRAM - HOLERMUOS ORMOŽ 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Mlinarič (54), 1:1
Satler (88).
HOLERMUOS: Šnajder, Kolarič, R. Mlinarič, Borko, Goričan, Zidarič, Zorman (od 68. Jurčec), Druzovič, L. Mlinarič, Jerebič (od 62. Kirbiš), Pi-berčnik. Trener: Aleš Jurčec.
V	prejšnjem krogu proti Gerečji vasi je bila 88. minuta srečna za Ormožane, tokrat v Račah pa nesrečna, saj je Satler v njej gostiteljem prinesel točko. Varovanci Aleša Jurčca so na tekmi nastopili brez kaznovanih Prapotnika, Novaka in Mihaliča, ob tem pa zaradi poškodbe ni mogel nastopiti še Štiberc. Po novih poškodbah Jerebiča ter Zormana v 2. polčasu je v igro v 68. minuti moral stopiti tudi ormoški strateg Jurčec. Gradbenike je sicer v vodstvo popeljal Luka Mlinarič, a žal gostje niso uspeli zdržati naletov Partizana, ki je v zaključku tekme izenačil. Pred tekmo bi Ormožani glede na težave pri igralskem kadru z obema rokama sprejeli točko, po sami tekmi pa ostaja grenak priokus, da so bili blizu zmagi na gostovanju, a so se na koncu morali zadovoljiti s točko. V zadnjih štirih tekmah je Holermuos nanizal dve domači zmagi in dva gostujoča remija.
V	soboto, 25. 4., in v ponedeljek, 27. 4., Ormožane ob 17. uri čakata dve domači tekmi: najprej proti Rogaški in nato proti Peci.
UK
1. liga MNZ Ptuj: vodilni ne popuščajo
REZULTATI 15. KROGA: Apače - Cirkulane 4:2, Dornava - Gorišni-ca 1:3, Skorba - Pauman Pragersko 2:3, Videm - Središče 2:0, Rogozni-ca - Oplotnica 0:6, Hajdina - Boč 1:2.
Hajdoše 1:2, Podlehnik - Leskovec 3:1, Tržec - Grajena 5:2, Slovenja vas - Zavrč 1:7, Zgornja Polskava
-	Spodnja Polskava 3:0, Markovci
-	Lovrenc 6:2.
1. ZAVRČ	15 15		0	0	97:12	45
2. MARKOVCI	15 10		1	4	44:35	31
3. PODLEHNIK	15	8	3	4	28:18	27
4. SLOVENJA VAS	15	8	1	6	27:25	25
5. TRŽEC	15	7	1	7	41:31	22
6. ZG. POLSKAVA	15	6	4	5	36:31	22
7. GRAJENA	15	5	3	7	27:32	18
8. HAJDOŠE	15	4	5	6	17:26	17
9. MAKOLE	15	5	2	8	19:32	17
10. SP. POLSKAVA 15		4	3	8	28:44	15
11. LOVRENC	15	3	4	8	16:35	13
12. LESKOVEC	15	1	1 13		12:71	4
Veteranski ligi: na zahodu gneča za Hajdino
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 16. KROGA: Grajena - Gorišnica 1:2, Videm - Bukovci 5:1, Markovci - Tržec 2:0, Stojnci Korant - Leskovec 3:0, Ormož - Dornava 2:3. V tem krogu so bili prosti Podvinci.
1. BOČ	15	13	2	0	51:12	41
2. VIDEM	15	11	3	1	50:11	36
3. OPLOTNICA	15	10	3	2	34:15	33
4. APAČE	15	11	0	4	34:18	33
5. P. PRAGERSKO	15	8	1	6	29:27	25
6. GORIŠNICA	15	6	1	8	25:39	19
7. SKORBA	15	5	1	9	23:39	16
8. HAJDINA	15	4	2	9	21:35	14
9. ROGOZNICA	15	4	1	10	24:33	13
10. SREDIŠČE	15	4	0	11	19:32	12
11. DORNAVA	15	4	0	11	16:39	12
12. CIRKULANE	15	2	2	11	20:46	8
2. liga MNZ Ptuj: Zavrč, Markovci in Tržec zelo učinkoviti
REZULTATI 15. KROGA: Makole -
1. VIDEM	14 12		1	1	61:13	37
2. STOJNCI KOR.	15 12		1	2	55:16	37
3. GORIŠNICA	15	7	5	3	24:17	26
4. ORMOŽ	15	7	3	5	34:15	24
5. PODVINCI	14	6	2	6	31:28	20
6. DORNAVA	14	5	4	5	19:25	19
7. TRŽEC	15	5	4	6	26:32	19
8. GRAJENA	14	5	2	7	24:33	17
9. MARKOVCI	15	4	2	9	22:45	14
10. LESKOVEC	14	3	2	9	19:31	11
11. BUKOVCI	15	1	0	14	9:59	3
ZAHODNA SKUPINA						
REZULTATI 12. KROGA: Prepolje						
- Skorba 1:4, Lovrenc				-	Podlehnik	
2:1, Zgornja	Polskava			-	Boč	1:3,
Polskava -	Pragersko			1:4, Apače		
- Hajdina 0:5.						
1. HAJDINA	12 10		2	0	53:14	32
2. ZG. POLSKAVA	12	7	2	3	36:16	23
3. SKORBA	12	7	2	3	34:24	23
4. LOVRENC	12	7	2	3	22:21	23
5. BOČ	12	7	1	4	23:15	22
6. PRAGERSKO	12	5	3	4	29:31	18
7. POLSKAVA	12	5	2	5	20:24	17
8. PODLEHNIK	12	3	1	8	15:31	10
9. PREPOLJE	12	1	0	11	12:43	3
10. APAČE	12	0	1	11	8:33	1
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA (OD 1. DO 8. MESTA)
V sredo ob 20. uri bo v Ljubljani odigrano povratno srečanje v skupini A (liga za prvaka) med ekipama Mercator Krim in Mercator Tenzor Ptuj.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (OD 7. DO 12. MESTA)
Rokometaši Velike Nedelje bodo v četrtek ob 19.30 v svoji športni dvorani odigrali še zadnje srečanje v tej sezoni: gostili bodo ekipo Arcont Radgone.
Nogomet
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ - ZAHOD
13. KROG: Hajdina - Polskava (četrtek 17.30)
PRIJATELJSKA TEKMA
Torek, 21. 4., ob 18. uri v Zavrču: Zavrč - Maribor
Mali nogomet
TURNIR V VAREJI
Športno društvo AS prireja v ponedeljek, 27. aprila, s pričetkom ob 13. uri na igrišču v Vareji dnevno-nočni nogometni turnir. Organizator je za najboljše tri ekipe pripravil pokale in denarne nagrade. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. 031 219 175 in na e-mailu sportno.drustvo.as@gmail.com
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Zmaga Ptujčank v Dornavi
REZULTATI 16. KROGA: Dornava - Ptuj 0:4 (0:4), Krka - Slovenj Gradec 4:2 (3:1), Senožeti - Pomurje 5:1 (2:1), Maribor - Rudar Škale 2:1 (2:0).
1. KRKA	16 15		1	0	121:10	46
2. SLOV. GRADEC	15 10		1	4	71:25	31
3. SENOŽETI	16	9	1	6	45:28	2 CO
4. POMURJE	15	9	0	6	95:33	27
5. MARIBOR	16	8	2	6	62:46	18
6. RUDAR-ŠKALE	16	5	3	8	18:45	18
7. PTUJ	18	3	0 13		13:95	9
8. DORNAVA	16	0	0	16	6:149	0
Dornava - Ptuj 0:4 (0:4)
STRELKE: 0:1 Karin Matjašič (30), 0:2 Karin Matjašič (33), 0:3 Alenka Trafela (37), 0:4 Maja Koren (40) DORNAVA: Alenka Murko, Saša
Fras, Laura Maksimovič (Amalija Še-gula), Laura Kranjc, Nuša Kukovec, Romana Behrami, Sanja Lah, Mojca Lenart (Sanja Tušak), Monika Horvat, Mateja Mihelač, Patricija Golob. Trener: Mitja Serdinšek.
PTUJ: Urška Arnuš, Teja Šmintič, Daša Grdina, Karin Matjašič (Marina Tancoš), Maja Koren, Andreja Najvirt, Alenka Trafela, Maja Skaza (Nina Pihler), Nina Podhostnik (Barbara Petek), Majda Mesarec, Mateja Arnuš. Trener: Matej Hvalec.
V derbiju sosedskih ženskih nogometnih ekip so zmago slavile gostje iz Ptuja. Do zmage so prišle z učinkovito igro v obdobju od 30. do 40. minute, ko so dosegle kar štiri zadetke. Mlade igralke iz Dornave so se borile, vendar niso mogle ogroziti zmage gostij.
Danilo Klajnšek
Mitja Serdinšek, trener Dornave: »Naša dekleta so to srečanje začela z veliko želje in borbenosti, vendar se nam ni izšlo. Imeli smo nekaj kriznih trenutkov in tako so si zmago priborile izkušenejše gostje iz Ptuja.«
Matej Hvalec, trener Ptuja: »V dobri tekmi smo izkoristili svoje priložnosti in si tako priigrali tretjo zmago v prvenstvu.«
Foto: Stanko Kozel
Ptujčanke (temni dres) se niso pustile presenetiti v Dornavi.
Športni napovednik
Supermoto
HAJDOŠE V ZNAMENJU MOTORJEV
V nedeljo se bo na kartodromu v Hajdošah pričela sezona tekmovanj z motocikli. Tudi letos bodo člani AMD Ptuj aktivni in bodo prireditelji več tekem. To nedeljo bodo zahrumeli motorji v 1. dirki za državno prvenstvo v kategoriji supermoto. Tekmovalci bodo nastopili v dveh kategorijah, in sicer v razredu S-1 in Open. V razredu S-1 je lani prvo mesto in naslov državnega prvaka slavil Uroš Nastran iz AMD Sitar Racing Teama, ki je slavil na vseh petih dirka, drugi pa je bil Jernej Gomboc iz Štern racing kluba. Vsekakor je veliki favorit na uvodni dirki Uroš Nastran, sicer najboljši voznik v Sloveniji. V razredu Open je prav tako prepričljivo, s petimi zmagami, slavil Marko Škarja pred klubskim tovarišem Nikom Volčičem, oba prihajata iz AMD Racing teama.
Na kartodromu v Hajdošah je praktično vse pripravljeno za začetek tekmovanja, ki se bo s prvo dirko pričelo ob 14. uri, ob 15. uri pa še bo druga dirka (v obeh kategorijah se vozita po dve dirki. Za gledalce pa bo vsekakor zanimivo, kako bodo vozniki premagovali štiri ovire, verjetno bo najbolj zanimiva ovira skakalnica, kjer skoki izkušenejših tekmovalcev merijo tudi po deset metrov.
Danilo Klajnšek
Dnevi kolesarjenja v Termah Ptuj
Terme Ptuj v sodelovanju s kolesarsko trgovino Bike-ek pripravljajo Dneve kolesarjenja, ki bodo potekali od petka, 24. 4., do ponedeljka, 27. 4.
Program: Petek, 24. 4.
18.00 Voden kolesarski izlet po zgodovinskih znamenitostih Ptuja in okolice (1,5 h).
20.00 Večer z ultramaratonskim kolesarjem Juretom Robičem v Klubu Gemina XIII.
-	Ogled dokumentarnega filma »RAAM 2007«
-	Modna revija kolesarskih oblačil in nastop plesne skupine »DANCE 2 EXPRES«
-	Pogovor z Juretom Robičem
Sobota, 25. 4.
10.00-17.00 Kolesarski sejem
-	Šotor Scott (predstavitev in poskusne vožnje z kolesi Scott)
-	Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije SONČEK
-	Predstavitev SKIKE - poskusne vožnje za udeležence
12.00 Kolesarska dirka za otroke v kategorijah od 4 do 6 let in od 7 do 10 let (organizator kolesarski center Bike-ek). Startnine ni, vsak udeleženec dobi medaljo.
14.00 Kolesarska tura z Juretom Robičem - za pomoč otrokom iz Sončka
18.00 Predstavitev programa SPINNING (pokrovitelj: fitnes center Creare)
Nedelja, 26. 4.
10.00 Voden kolesarski izlet
Ponedeljek 27. 4.
10.00 Voden kolesarski izlet
Spremljevalni program:
-	Nagradna igra za pomoč otrokom iz Sončka
Glavna nagrada gorsko kolo SCOTT (pokrovitelj Bike-ek kolesarski center)
-	Razstava starodobnih koles v grand hotelu Primus
UR
Futsal • 1. SFL
Lašič priigral tri točke
Benedikt - Sevnica 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Lindič (5), 1:1 Puk-šič (22), 2:1 Ploj (32), 2:2 Pešec (32), 3:2 Lašič (40)
KMN BENEDIKT: Pavič, Pukšič, Fujs, Klemenčič, Šnofl, Kolman, Pernat, Lašič Zavadlal, Presečnik, Novak, Ploj, Huber, Pešec, Lindič, Rostohar, Gorenc.
Benedikt je v 1. krogu lige za obstanek premagal Sevnico s 3:2 (0:1) ter si priigral pomembne točke v boju za obstanek. V napeti tekmi je odločilni gol dosegel Lašič v zadnji minuti.
Povedli so gostje iz Sevnice, v 5. minuti je bil Lindič spretnejši pred domačim vratarjem Pavičem, kar je bil edini zadetek v prvem polčasu. Domači igralci enostavno niso zadeli, za kar je največji krivec gostujoči vratar in vratnice. Po odmoru so Benedičani ponovno pritisnili in v 22. minuti je "zimzeleni" Pukšič spribližno desetih metrov s svojo znamenito "špičko" izenačil rezultat. Tudi po tem zadetku je Benedikt še naprej pritiskal proti nasprotnikovim vratom, medtem ko so gostje pretili predvsem iz protinapadov. Pri teh je izstopal hitri Drobne in samo
zanesljivemu Šnoflu ga je uspelo ustavljati. Končno so Benedičani povedli v 32. minuti po zadetku Ploja, vendar se je veselje končalo še v isti minuti: Pešec je streljal od daleč, žoga je na poti proti golu nesrečno zadela Pukšiča in se odbila v gol. Gostje so v 38. minuti naredili peti prekršek, domači minuto kasneje in nobena ekipa si ni upala več privoščiti prekrška, kar je botrovalo k nekoliko previdnejši igri v zadnji minuti, ki pa je tokrat bila srečnejša za domačo vrsto. Lašič je dobil lepo podajo na šest metrov, in ko so vsi pričakovali strel "iz prve", si je žogo rutinirano nastavil ter jo poslal v nebranjeni del gola sicer odličnega gostujočega vratarja. Domačini na čelu s Šnoflom so nato znali umiriti žogo in tekmo mirno pripeljati do konca. To je pomenilo veselje ob velikih treh točkah, ki so ga igralci podelili s 150 glasnimi navijači.
LIGA ZA OBSTANEK
Rezultati 1. kroga: KMN Živex - KMN Izola 6:6 (4:3), KMN Benedikt - KMN Sevnica 3:2 (0:1).
Vrstni red: 1. KMN Benedikt 3, 2. KMN Živex in KMN Izola 1, 4. KMN Sevnica 0 točk.
PG
Nogomet • Veterani NK Hajdina
Hajdinski veterani uspešni tudi na Hrvaškem
Spletene športne vezi so tudi tokrat botrovale izjemnemu povabilu hrvaških nogometnih kolegov. Ob 100-letnici varaždinskega nogometa in 60-letnici trenerja Draga Posavca so bili veterani Hajdine gostje
nogometnega kluba NK Plit-vica. V izjemno prijateljskem vzdušju, kjer je veljalo pravilo, da med športniki ni mej, je bila odigrana tudi prijateljska tekma med veterani obeh ekip. Žal je slavljenec, trener Dado
Posavec, moral priznati premoč hajdinskih veteranov, ki so s 6:3 premagali ekipo Plitvic iz Gojanca pri Varaždinu. Haj-dinčani so bili tudi tokrat izjemno strelsko razpoloženi, še posebej Viktor Hotko, ki je do-
segel tri zadetke, po enega pa so prispevali Mertelj, Kodrič in Matjašič. Živahen in odličen je bil tudi tretji polčas, oba kluba pa sta se dogovorila za dolgoročno sodelovanje.
MSM
Nogometni ekipi veteranov Hajdine in NK Plitvice
Motokros
9 Peter Tadič šesti v Nemčiji
Minuli vikend so Peter in Kristjan Tadič ter Ti m Gajser nastopili na močni mednarodni motokros dirki serija ADAC. V soboto so potekale kvalifikacije, kjer sta se Peter Tadič in Tim Gajser uvrstila v nedeljsko finalno vožnjo, žal pa to ni uspelo Kristjanu Tadiču. V finalni vožnji je Peter pričel zelo dobro, vendar je kasneje padel in izgubil možnost za boljšo uvrstitev. Na koncu je osvojil 22. mesto. V drugi vožnji je bilo veliko bolje, saj je Peter osvojil šesto
Mini rokomet • Velikonočni turnir v Ormožu
Ormožani dvakrat prvi in enkrat tretji
Rokometni klub Jeruzalem Ormož je bil organizator 7. velikonočnega turnirja Ormož 2009 v mini rokometu. Tekmovanje je potekalo na treh igriščih športne dvorane Har-dek. Na turnirju so sodelovale ekipe: Rudar Trbovlje, Mokerc Ig, Klima Petek Maribor, Radovljica, Športna šola Celje, OŠ Braslovče, Drava Ptuj in gostitelji Jeruzalem Ormož. Nastopilo je okrog 200 mladih rokometašev, med njimi okrog
40 Ormožanov. Ekipe so nastopale v kategorijah 1998, 1999 in 2000 letnikov. V konkurenci 1998 letnikov je zmaga pripadla Ormožanom, prav tako je zmaga ostala doma v konkurenci letnikov 1999. Med letniki 2000 je slavila odlična ekipa Rudarja iz Trbovelj, Ormožani so bili tretji.
Končni vrstni red (letniki 1998): 1. Jeruzalem Ormož, 2. Mokerc Ig, 3. Radovljica, 4. Drava Ptuj 2, 5. Drava Ptuj 1, 6.
Klima Petek Maribor.
Letniki 1999: 1. Jeruzalem Ormož 1, 2. Mokerc Ig, 3. Športna šola Celje, 4. Jeruzalem Ormož 2, 5. Drava Ptuj 2, 6. Drava Ptuj 1, 7. Klima Petek Maribor.
Letniki 2000: 1. Rudar Trbovlje 1, 2. Mokerc Ig, 3. Športna šola Celje, 4. Jeruzalem Ormož 2, 5. Drava Ptuj 2, 6. Drava Ptuj 1, 7. Klima Petek Maribor, 8. Jeruzalem Ormož 2
KU
Minirokometaši Ormoža z ormoškim županom Alojzom Sokom
mesto, kar je v skupnem seštevku dveh dirk pomenilo deveto mesto. Tim Gajser je v kategoriji do 85 ccm osvojil osmo mesto.
Martin Skela tretji v Slovenj Gradcu
V	Slovenj Gradcu je potekala druga dirka za pokalno prvenstvo v mo-tokrosu. Ponovno je dobro nastopil Martin Skela (na sliki) iz Dolene v razredu R-2 open 250 ccm. V prvi vožnji je bil tretji, v drugi pa četrti. Skupno je osvojil drugo mesto in tako dopolnil uspeh s prve dirke ter pokazal, da je v dobri formi.
V	kategoriji do 125 ccm je dobro nastopil tudi Borut Bele (AMD Tajfun šport), ki je bil v prvi vožnji šesti, v drugi pa tretji, kar mu je v skupnem seštevku prineslo četrto mesto.
Danilo Klajnšek
M. nogomet
Haloška liga
Športno društvo Ptujska Gora je že peto leto zapored organizator lige malega nogometa. Do sedaj so v ligi lahko nastopali samo igralci iz občine Majšperk, letos pa so se organizatorji zaradi upadanja domačih in zanimanja tujih ekip odločili razširiti tekmovanje na celotno območje Haloz in jo tako tudi poimenovati - iz občinske v haloško ligo malega nogometa. Tako letos v ligi nastopa 12 ekip.
Rezultati 1. kroga (odigran je bil na Ptujski Gori): ŠD Rim - ŠD Stopno 2:1, ŠD Medvedce - ŠD As Euroavto 2:0, ŠD Ptujska Gora I. - TD Naraplje 1:2, ŠD Ptujska Gora II. - Abulc 4:5, Planjsko - ŠD Žetale 3:1, ŠD Breg - ŠKD Sestrže 1:6.
Drugi krog bo odigran 24. 4. na Bregu, 3. krog pa v nedeljo, 26. 4., v Naraplju. Ekipe se med seboj merijo po enokrožnem ligaškem sistemu. Tekme potekajo večino ob petkih, nekaj krogov pa tudi v soboto oziroma nedeljo. V vsakem krogu se na enem prizorišču zvrsti 6 tekem, prva se prične ob 20. uri.
Danilo Klajnšek
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 26. aprila 2009
1. DIRKA ob 14.00 uri	2. DIRKA ob 15.00 uri
DIRKA
Foto: MSM
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, zaposlovanje
torek • 21. aprila 2009
Urad za delo Ptuj in Ormož
DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ PSIHIATRIJE -ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PO-DORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@ email.si.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba
1	mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@ email.si.
AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR -
M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
MONTER VODOVODNIH NAPRAV, VODOVODNI INSTALATER - M/Ž; VGRAJUJE IN VZDRŽUJE VSE VODOVODNE INSTALACIJE TER DRUGA DELA V OKVIRU SVOJE USPOSOBLJENOSTI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR- DELO V STREŽBI - M/Ž; POSTREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec. RIŽNAR DARINKA S.P. - OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIŽNAR DARINKA,
02	758-27-91.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIKAR ELEKTRONIK, MONTAŽER KLIMA NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA KLIMA NAPRAV, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIKAR ELEKTRONIK, SERVISER - M/Ž; SERVISIRANJE EL. APARATOV (ORODJA, BELA TEHNIKA, ITD.), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST PARADENTOLOG,
ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PARADONTOLOGIJE) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN OPRAVILA NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE., nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PROTETIK) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN NALOGE NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drob-nak@zd-ptuj.si.
KLJUČAVNIČAR, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTERI IN VZDRŽEVALCI INŠTALACIJ IN NAPRAV
-	M/Ž; MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ- DELO V TUJINI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VURBERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.papdi@siol.com. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKARSKA POMOŽNA DELA - M/Ž; IZRAVNAVE STEN, BARVANJE, POMOČ PRI IZVEDBI FASAD, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo. ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKOPLESKAR-STVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNI-CA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887, iztok.erjavec@amis.net. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE - M/Ž; KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, 1400 EUR bruto / mesečno. ZDRAV ZOB ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD, JURŠINCI 3, 2256 JURŠINCI, ŽAFRAN DOLENC KLAVDI-JA, 041 985-046, zdrav.zob@gmail. com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303.
GOSTINSKI TEHNIK, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR
-	M/Ž; STREŽBA IN Z NJO POVEZANA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno. OLIMPIC ŠPORT IN REKREACIJA, SVETOVANJE TER TRGOVINA D.O.O., MESTNI TRG 4, 2250 PTUJ, ČUŠ VLADO, 041 684 912, olimpic@t-2.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJA REZ. DELOV IN SPREJEM NA SERVIS -M/Ž; PRODAJA REZ. DELOV IN SPREJEM NA SERVIS, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki bese-
Opravičilo
V sestavku pod naslovom Igrišče izključno za rekreacijo gasilcev, objavljenem v 30. številki Štajerskega tednika na strani 7, je prišlo do neljube napake v tekstu. Novi predsednik ČS Rogozni-ca je Janko Čeh in ne Janko Čuš, kot smo pomotoma zapisali. Za neljubo napako, se opravičujemo.
Uredništvo
dil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
CVETLIČAR, ARANŽERSKI TEHNIK, CVETLIČARKA, ARANŽERKA, VRTNARKA - M/Ž; CVETLIČARKA, ARANŽERKA, VRTNARKA, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije. KREPEK TANJA S.P. - CVETLIČARNA SONČNICA, OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR, MONTER, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; MONTAŽA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. MONTECOM, inženiring, proizvodnja, montaža d. o. o., POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, FRIŠČIČ MIRKO, 041 345-667. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA, SESTAVA IN MONTAŽA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, - DARKO, 040 504 918, info@maksimus.biz. GRADBINEC, KV ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije. BELE ROMAN S.P. - GRADBENIŠTVO IN AVTOPREVOZNIŠTVO, ŽETALE 29 A, 2287 ŽETALE, BELE ROMAN, 041 748-330, bele.roman@ siol.net.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR-TOČAJ -
M/Ž; NATAKAR-TOČAJ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ.
EKONOMSKI TEHNIK, POMOŽNA DELA V RAČUNOVODSTVU - M/Ž; POMOŽNA DELA V RAČUNOVODSTVU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. RAČUNOVODSKI SERVIS, VALERIJA MERNIK S.P., ŠTUKI 23, 2250 PTUJ, MERNIK VALERIJA, 031 873-769, racunovodstvo@mernik. info.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTOKLEPAR, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. TUNING DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 19 A, 2230 LENART V SLOVENSKIH GORICAH, KRAJNC IRENA, 02 78 00 423, tuning@siol.net. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRI-ČAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, bosanski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM d.o.o.; BEKEM d.o.o., Ljubljana-Podružnica Spodnja Hajdina, SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, HERTIŠ JANKO, 02 787-55-12, janko.hertis@bekem. si.
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM d.o.o.; BEKEM d.o.o., Lju-bljana-Podružnica Spodnja Hajdina, SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDI-NA, HERTIŠ JANKO, 02 787-55-12, janko.hertis@bekem.si. VARILEC, VARILEC - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, M, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM d.o.o.; BEKEM d.o.o., Lju-bljana-Podružnica Spodnja Hajdina, SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDI-NA, HERTIŠ JANKO, 02 787-55-12, janko.hertis@bekem.si. MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDINIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI ALI SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM d.o.o.; BEKEM d.o.o., Ljubljana-Podružnica Spodnja Hajdina, SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, HERTIŠ JANKO, 02 787-55-12, janko.hertis@bekem. si.
ELEKTROMONTER, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTER - M/Ž; DELO NA TERENU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumeva-
nje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje dobro. DEMO MEHANSKE IN ELEKTRO STORITVE, ŽUNKOVIČ STOJAN s.p., MAJŠPERK 7 E, 2323 PTUJSKA GORA, ŽUNKOVIČ STOJAN, 041/418-810, info@demo-sp.si. MESAR, PRODAJALEC, MESAR -DELOVNO MESTO NA PTUJU - M/Ž; PREDELOVANJE MESA PO ŽELJI STRANKE, PRODAJANJE IZDELKOV STRANKAM, SKRB ZA ZALOGE IZDELKOV V VITRINAH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKO-VA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, VOHAR JASMINA, 02/746-82-00, 031/358-894, j.vohar@trenkwalder. com.
EKONOMSKI TEHNIK, DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), SKLADIŠČNIK - M/Ž; SKLADIŠČNO POSLOVANJE (KOLIČINSKI IN KAKOVOSTNI PREVZEM TRGOVSKEGA BLAGA, REPROMATERIALA, PREVZEM IZDELKOV IZ PROIZVODNJE, MALOPRODAJA, ODPREMA BLAGA, PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA LIKVIDATURO), ZAHTEVNEJŠA RAČUNALNIŠKA DELA, DRUGA DELA PO NA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kate-gorije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. ZAŠČITA PTUJ KONFEK-CIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@ zascita-ptuj.si.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEK-TRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRI-
ČAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polo-na.dobaj@bekem.si. KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR
-	M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOV-
NE SKUPINE KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJ, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polo-na.dobaj@bekem.si. MONTER KONSTRUKCIJ, MONTER - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MAT, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BE-KEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polona.dobaj@bekem.si. VARILEC, VARILEC - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE KOORDIIRANJE Z OSTALIMI DELAVCI IN SKUPINAMI IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM HOLDING storitveno podjetje d.o.o., SPODNJA HAJDINA 22, 2288 HAJDINA, ČERNELIČ BRANKO, 02 787-55-16, polona.dobaj@be-kem.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA GRADBENA DELA -
M/Ž; IZDELAVA ESTRIHOV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. POPOVIČ PERO S.P. - IZDELAVA BETONSKIH TLAKOV IN ESTRIHOV, GA-JEVCI 26 A, 2272 GORIŠNICA.
Ptuj • Izjemna gosta upokojencev
Milena in Jurij navdušila
Gosta aprilskega upokojenskega četrtka sta bila velika slovenska umetnika, primadona Ljubljanske opere in baleta sopranistka Milena Morača ter igralec in režiser Jurij Souček, ki je 5. aprila letos dopolnil 80 let.
Milena je ob tej priložnosti zapela nekaj Puccinijevih arij, Puccini je njen najbolj priljubljen avtor, čeprav rada poje tudi Verdija, Mozarta in Bacha, je povedala. V svoj izjemni repertoar je pose-
gel tudi Jurij, malo se je tudi slekel, pa ne do golega, Jurij Souček je bila namreč prvi slovenski goli igralec, da se je lahko oblekel v Krjavlja in ga predstavil v koncertni obliki. Udeleženci tokratnega veče-
Foto: Črtomir Goznik
Umetnika Milena Morača in Jurij Souček sta ptujskim upokojencem predstavila del svojega izjemnega umetniškega opusa.
ra so doživeli neponovljive trenutke, kakršne je mogoče deliti le z velikimi umetniki, ki so tudi veliki ljudje. Njun obisk na Ptuju so zakuhali Veličkovičevi konji, ki jih je razstavil v bifeju ene od ptujskih trgovin, kjer so jih videli prijatelji umetniškega para in tako se je začelo še eno prijateljstvo, ki že kuje nove dogodke. Milena in Jurij sta 16. aprila na Ptuju obljubila, da ju bomo že kmalu ponovno videli, zagotovo pa ob 50-le-tnici kurentovanja, čeprav se Milena še vedno malo boji kurentov. V globokem spominu ji je ostalo prvo srečanje z njimi, ki je kar nekaj časa trajalo, izpustili so jo šele, ko se jim je oddolžila z robčki. Na jubilejnem kurentovanju jih bo imela zagotovo s seboj.
MG
Na valovih časa
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (10.)
Zahodna obala
Foto: J. Jaklič
Pogled na tržnico pod obzidjem trdnjave
Nadaljevanje
Vse lepe reči se končajo in tako so maharadže z odhodom Britancev leta 1947 izgubili najmočnejšo oporo. Prepričali so jih, da so pristopili k novi indijski zvezi. Zato so dobili odškodnino in nekaj privilegijev. V spominu bodo ostali zaradi svoje drugačnosti. Z njihovimi zajetnimi pojavami je povezanih toliko pripovedk o bogastvu, ljubezni, pogumu, spletkarjenju in razuzdanosti, da je nemogoče, da bi bile vse izmišljene. Ubogi mahara-dža Bhupinder Singh iz Patala (1891 -1938 ) ni bil trstika, toda zaradi truda, da bi zadovoljil svojih tristo petdeset žena in priležnic, je dočakal prehiter konec. Sedmi vladar iz Hajdera-bada (1886-1967), za katerega so menili, da je bil najbogatejši človek na svetu, je strašansko pazil na svoj denar. Kadil je najcenejše cigarete. Njegovo
veličanstvo, sira Ranbirja Sin-gha Džindskega (1879-1948), so vsako popoldne ob štirih zbudile izbrane maharanije z nežno masažo rok in nog in s prijetnim počasnim petjem. Za vladarske naloge, ki so mu jih zadali kasta, bog in britanski gospodarji, se je okrepil s kozarci šampanjca in skodelicami čaja. Vsak dan je bilo na sporedu dolgo kopanje, še daljša večerja, ob kateri se je zvrstilo najmanj petindvajset šilc žganja, nato pa se je z eno ali več maharanami umaknil v spalnico, da si je opomogel od napornega vladanja. Za trud so ga hvaležni britanski gospodarji nagradili z najvišjimi častmi in odlikovanjem velikega komandanta indijskega cesarstva in velikega viteza indijske zvezde.
Maharadže so postali družbeni anahronizem, peščica izvoljenih med petsto petdesetimi milijoni zatiranih. Njihov čas se
je iztekel. Nove družbene sile, ki jih je poosebljala Indira Gandhi, so opravile z nekdanjimi princi. Leta 1972 so jim z zakonom ukinili še zadnje privilegije, med katerimi so bili pravica do naslova, oprostitev carine in letna renta. Tisti, ki so razumeli gesla po zidovih, so se vrgli
v politiko, poslovno življenje, diplomacijo ali vojsko, nekateri z veliko uspeha.
Maharadže so izginili, spomin nanje pa še vedno živi. Ne toliko v njihovih čudovitih palačah, ki so sedaj spremenjene v luksuzne hotele in muzeje, marveč med ljudmi.
V	Mysoreju se kolesje časa vsak oktober zavrti nazaj. Ma-haradžin sin povede izpred palače na izbranem slonu naj-slikovitejšo procesijo v Indiji, ki spominja na blišč in slavo minulih dni.
V	bližini maharadžinega mesta so v vasici Somnathpur, mestecu Helebid in Belur templji iz najplodovitejših let hindujskega ustvarjanja. Njihovo zunanje okrasje se lahko kosa z dekoracijo templjev v Khaju-rahu, Kornaku in z najboljšimi primerki gotske umetnosti. Vsak kvadratni centimeter zunanjosti in večina notranjosti je neskončen sprehod božanstev, stiliziranih živali, ptičev in prikaz tedanjega življenja. Niti dva prizora vojn, lova, vaškega življenja in plesa si nista med seboj enaka. Iz okamenelih prizorov se vidi, da je bil ples v 11. in 12.stoletju cenjen in zelo razvit. Z njim so izražali verska nagnjenja, veselje nad zmagami v bitkah ali pa so si z njim preprosto dali duška.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. Jaklič
Rdeča trdnjava
Zakonski in družinski center Midva
Kaj naj naredim, da bo mama razumela
Stara sem 22 let in študiram v Mariboru. Šla sem že skozi fazo »zapiranja vase«, samomorilnosti in motnje hranjenja in nekako vedno našla neko upanje, da bi pa mogoče lahko bili odnosi v družini drugačni. Pri nas se ne pogovarjamo o nas samih, o čustvih. Sčasoma sem prišla do ugotovitve, da je vsako izražanje sebe po-smehovano, kot da bi nekaj ogrožalo. Opažam, da je starejši brat enak, za mlajšega brata še imam nekaj upanja, zato se v prepirih postavim na njegovo stran in poskušam prevajati njegove stavke v njima razumljiv jezik. Ničesar ne razumeta. Sta popolnoma apatična, še posebej mama. No, oče je malo bolj sposoben, ampak še vseeno večinoma ne reagira. Če pa že, reagira s posmehom. V glavnem, prišla sem do tega, da sem staršema povedala, da imam težavo in da hodim na terapije. in kaj sta naredila? Oče se je malo bolj začel zanimati za to, kaj se mi dogaja, mama pa nič. NIČ! samo sedela je
tam. Sprašujem se, če me ima sploh kaj rada in po vsem tem sem samo še bolj razočarana, zdaj nimam več hrane, da bi se vanjo umikala in se umikam v spance. Ogromno spim, motivacija za faks mi je neznansko upadla, ničesar ne delam! Imam ogromno prostočasnih aktivnosti, ki jih ukinjam drugo za drugo, ker enostavno nimam motivacije, ne vidim smisla. Zelo mi je težko sprejeti možnosti, da ne morem spremeniti staršev. Že tako se počutim sama, kaj bom pa brez družine? Ves čas mi gre na jok, ves čas sem nesrečna. Kaj naj naredim, da bom lažje sprejela situacijo takšno, kot je? Od kod naj zberem moč, da naslednjič ne bom šla domov po dveh tednih?Hvala!
Lepo pozdravljeni!
Hrepeneti po domu, mami, objemu, njeni ljubezni, vse to je naravno in vsak otrok stremi k zadovoljitvi teh potreb. Z leti se ljudje vdajo, si ustvarijo svoje družine in vso upanje po tem, da te bo mama enkrat končno objela, potone. Težko je živeti
s temi hrepenenji, še težje je sprejeti, da imaš mamo, ki te je nezmožna začutiti in narediti korak s teboj v tvoj svet. In zaradi upanja, da se bo mama enkrat pa morda le prebudila, hodite domov in čakate na njen objem. Saj je vendar mama in nad mamo ne zmoreš obupati, v njo otrok vedno verjame.
Vaše pismo zelo nazorno pokaže bolečino otroške neslišano-sti in zavrženosti. Koliko otrok išče in hrepeni, upa in čaka, hodi domov in še vedno verjame, da bo mama enkrat postala mama. In kaj vse ste resnično naredili, da bi se ta mama prebudila, šli ste domov, povedali vse svoje težave s hrano, rekli ste celo, da obiskujete terapijo in ob tem upali, da bosta le začutila, kako resne so stvari, kako težko vam je preživeti dan.
Vztrajajte na terapiji, počasi se vam bodo odpirale vedno globlje stvari, ki resnično niso preproste, vendar je vredno, da jih prečutite, saj bo prišel trenutek, ko boste svoje starše doživeli drugače, brez bolečine. Počasi boste razmejili, da je bolečina, ki jo čutite doma, stiska in osamljenost, ki se vam ob
mami prebuja, resnično njena. To je njen svet, ki je tako močno blokiran, da ga nosite vi. Vi čutite vso njeno osamljenost, za-vrženost in bolečino. Vendar je to v fazi, v kateri ste, zelo težko razmejiti. Če čutite, da je doma prehudo, si vzemite malo časa zase in v tem obdobju bolj poredko obiskujte starše. Sedaj ste stari 22 let, starša sta dala, kolikor sta zmogla, od tukaj naprej morate sami. Terapija pa vam bo pomagala, da boste počasi našli besede, ki jih boste izgovorili doma in vam bo zato lažje živeti in graditi odnose v življenju.
Vse dobro v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Torek, 21. april
Danes goduje Simeon.
753 p. n. š. naj bi ustanovili Rim. Datum je določil učenjak in pisatelj Varo.
1828 se je rodil francoski zgodovinar, filozof in pisatelj Hippolyte Taine.
1847	so v Berlinu zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile demonstracije lačnih.
1862 se je rodil v Škofji Loki slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler.
1872 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih pisateljev. 1881 se je v Reihenburgu, sedaj Brestanici, naselil meniški red trapistov.
1884 sta bila zaradi suma veleizdaje aretirana dva voditelja ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva France Železnikar in Ferdinand Tuma.
1918 je bil malo pred šestindvajsetim rojstnim dnem sestreljen največji nemški letalski as iz prve svetovne vojne baron Manfred von Richthofen. Sreda, 22. april Danes goduje Leonida.
Danes je svetovni dan Zemlje, svetovni dan brez avtomobila in dan slovenskih tabornikov.
1370 so začeli graditi v Parizu Bastiljo, zapor in ječo, ki je kmalu
postala simbol zatiranja.
1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant.
1810 je trgovec F. Galle v Ljubljani ustanovil Kazinsko društvo.
1861 so se na seji goriškega deželnega zbora poslanci odpovedali
»dnevnicam« in »potnim stroškom«, oziroma vsakim odškodninam
za svoje delo.
1870 se je rodil Vladimir Iljič Uljanov - Lenin, voditelj ruske revolucije.
1877	se je rodil v Postojni slovenski zdravnik, pisatelj in publicist Lojz Kraigher.
1878	se je rodila v Ljubljani slovenska pisateljica Zofka Kvedrova. Četrtek, 23. april
Danes goduje Vojko.
Danes je svetovni dan knjige, svetovni dan avtorskih pravic in svetovni dan veterinarjev.
1563 so v bližini Madrida začeli graditi eno največjih stavb na svetu Escorial.
1787 se je rodil v Črešnjevcih slovenski slovničar Peter Dajnko. 1815 so na sestanku v Takovu vojne starešine izbrale Miloša Obre-novica za vodjo drugega srbskega upora. 1845 je bloški kaplan Jožef Bevk Podgrivarski v Novicah poročal o hudi zimi na Blokah in o bloškem smučanju.
1857	se je rodil italijanski skladatelj Ruggiero Leoncavallo.
1858	se je rodil nemški fizik Max Planck.
1891 se je rodil ruski skladatelj in pianist Sergej Prokofjev. Petek, 24. april Danes goduje Jurij.
1572 se je začel hrvaško-slovenski kmečki upor.
1742 je nastala francoska državna himna marseljeza.
1883 se je rodil češki pisatelj Jaroslav Hašek.
1886 se je rodil v Mančah slovenski politik, ban Dravske banovine
Marko Natlačen.
1896 se je rodil v Ljubljani generalpolkovnik JLA Jaka Avšič.
1915 je prišlo je do enega največjih genocidov, ki so ga naredili
Turki nad Armenci. Ocenjujejo, da je bilo ob življenje milijon in pol
Armencev.
Sobota, 25. april
Danes goduje Marko.
1848	so v Ljubljani ustanovili Slovensko društvo.
1859	se je začela gradnja Sueškega prekopa.
1867 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Dramatičnega društva. 1869 je bil v Biljani četrti slovenski tabor, pomemben za razvoj narodne zavesti v Brdih.
1874 se je rodil italijanski izumitelj elektroinženir Gulielmo Marconi.
1917 se je rodila ameriška jazz pevka Ella Fitzgerald.
1945 so se ob začetku konca 2. svetovne vojne na Labi pri Torgauu
prvič srečale ameriške in sovjetske enote.
Nedelja, 26. april
Danes goduje Marcelin.
1865 se je končala ameriška državljanska vojna, ki se je začela leta 1861.
1886 se je rodila ameriška pevka Ma Ralney.
1922 je vlada Kraljevine SHS izdala uredbo o razdelitvi države na
33 oblasti ali pokrajin.
1937 je 50 letal nemške legije Kondor bombardiralo baskovsko
mestece Guernico.
1959 je Kuba napadla Panamo.
1986 je prišlo do jedrske katastrofe v Černobilu.
Ponedeljek, 27. april
Danes goduje Jaroslav.
Danes je slovenski državni praznik - dan upora proti okupatorju.
1521 je bil v spopadu z domačini na Filipinih ubit portugalski pomorski raziskovalec Fernando Magellan. 1791 se je rodil ameriški fizik Samuel Finely Breese Morse. 1872 so v Deželnem gledališču v Ljubljani prvič uprizorili opero Gorenjski slavček Antona Försterja.
1893 se je rodil knez Pavle Karadordevic, regent Kraljevine Jugoslavije.
1941 so ustanovili v Ljubljani Osvobodilno fronto slovenskega naroda.
1945 so pri poskusu pobega v Švico italijanski partizani ujeli Benita Musslonija in ga naslednji dan ustrelili.
AvtoD£OM
Qubo združuje funkcionalnost z zabavo
Furgonskemu fiorinu se je pridružila potniška oziroma družinska različica, namenjena prevozu petih potnikov. Qubo, ki je dobil platformo grande punta, je namenjen ljudem, ki jim statusni simboli niso tako pomembni in ki želijo imeti nadvse uporabno vozilo. Vodilo tega modela je »manj je več«, kar pomeni manjšo težo, nižjo porabo goriva in izpuste ogljikovega dioksida, obenem pa večjo prostornost ter prilagodljivost med vožnjo.
Ime novega fiata spominja na oglato tridimenzionalno geometrično telo, kar je čisto v redu, saj bo večina ob pogledu na quba najprej pomislila ravno na kocko.
Fiat qubo v osnovi ni dostavnik, ampak je namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa, zato prinaša nekaj posebnosti, ki ga ločijo od svojih rivalov. Najprej je treba povedati, da prevzema pionirsko vlogo pri konceptu tako imenovanih vozil »free space«. Gre za uporabna vozila z dvojnimi drsnimi stranskimi vrati in prilagodljivo notranjostjo, ki ponuja do šestnajst različnih rešitev. Namesto običajnega sovozni-kovega sedeža je na voljo posebej zasnovan zložljiv sedež, ki ga je mogoče zložiti v mizo ali poravnati s tlemi. Na voljo je tudi zložljiva zadnja klop, ki jo je mogoče zložiti ali odstraniti v celoti oziroma delno. Tako dobimo presenetljivo veliko in uporabno tovorno prostornino.
Vozilo je dolgo 3,97 metra, visoko 1,72 metra in široko 1,68 metra, prtljažnik pa
Zdravstveni nasveti
Še o alergijah
se ponaša s trenutno največjo prostorni no v svojem razredu: ob običajni postavi tvi sedežev meri 329 litrov oziroma 650 litrov merjeno do stropa. Če odstranimo zadnjo klop in zložimo sovoznikov sedež, se tovorna prostornina poveča na 2500 litrov, zanimiv je tudi podatek, da v qubu, ki je dolg 3,9 metra, lahko vozimo predmete dolžine skoraj 2,5 metra. Skupaj s sovozni-kovim sedežem je na voljo kar 48 različnih kombinacij zlaganj in odstranjevanj klopi, glede na velikost in obliko tovora, ki ga želite prevažati!
Tudi oblikovan je drzneje, ker je dobil »nasmejan« prednji del, bolj poudarjene blatnike, z boka pa je še zmeraj dovolj dinamičen, kar so dosegli z bočno linijo, ki se pri drugem in tretjem paru stekel strmo dviga. Zadek je oglat in povsem odrezan, so pa Fiatovi oblikovalci tako monotonost skušali odpraviti s črnim pasom v sredini, kjer se nahaja tudi ogromen logotip Fiata.
Quba lahko kombinirate z dvema pogonskima agregatoma, ki ustrezata zahtevam ekološkega standarda Euro 4. Za privržence dizlov je tukaj 1,3-litrski multijet s 75 KM, bencinske barve zastopa 1,4-litr-ski motor s 73 KM. Za dizelsko različico je zraven ročnega petstopenjskega menjalnika na voljo tudi robotizirani šeststopenjski menjalnik dualogic, ki ob pomoči funkcije economy optimizira vožnjo in prispeva k nekaj nižji porabi goriva. Dizelski stroj naj bi v kombiniranem ciklu dosegel rekordno nizko porabo 4,6 litra na sto prevoženih kilometrov, kar pomeni približno 1000 kilometrov avtonomije s 45-litrsko posodo dizelskega goriva. Italijani so tudi
Moje cvetje
znižali vzdrževalne stroške, saj je prvi servis načrtovan po 30.000 prevoženih kilometrih ali na dve leti.
Osnovni paket opreme base ima štiri varnostne blazine, daljinsko osrednjo ključavnico, zavorni dodatek ABS, nastavljiv volanski obroč, električni pomik prednjih stekel ter radijski sprejemnik, ki zna brati datoteke mp3. Bogatejši paket opreme vsebuje klimatsko napravo, električno pomični zunanji ogledali v barvi karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop ter po višini nastavljiv voznikov sedež.
Qubo v osnovi ni čisto nov model, ker je nastal v sodelovanju s koncernom PSA, v katerem najdemo Peugeota in Citroena, slednja dva pa svoji viziji o kompaktnem ter uporabnem avtomobilu tržita že kar nekaj časa tudi v Sloveniji. Pri slovenskem uvozniku za vozila Fiat letos želijo prodati 30 qubov; nekaj tudi tistih opremljenih z 1,3-litrskim dizlom in menjalnikom dua-logic.
Volkswagen golf postal svetovni avto leta
Kar 51 novinarjev iz 25 držav je novemu golfu dodelilo najvišjo oceno in ga s tem proglasilo za svetovni avto leta. Članom žirije so bili pri golfu še posebej všeč udobje med vožnjo, nizka raven hrupa, zanesljiva izdelava, kakovostna oprema notranjosti ter živahni motorji TSI in TDI. 59-članska žirija, ki so jo sestavljali novinarji iz vsega sveta, nagrade ni podelila le golfu, temveč so najboljše avtomobile razglasili v več kategorijah. V kategoriji za najzmogljivejši svetovni avto je zmagal nissan GT-R, ki je prehitel corvetto ZR1 in porsche 911. Najlepše oblikovan avtomobil letošnjega leta je citroen C5, drugo mesto je zasedel fiat 500, tretje pa jaguar XF. Najbolj okolju prijazen avto je postala honda FCX clarity, posebno priznanje je šlo k Italijanom za fiata 500.
Danilo Majcen
V tej rubriki smo že pisali o alergijah. Vendar se vedno več ljudi srečuje s to težavo, in sicer kar četrtina odraslih in tretjina otrok, zato ne bo odveč, če ponovimo nekatera znana dejstva in opozorila in dodamo nova.
Na nastanek alergije vplivajo številni dejavniki, kot so način pridobivanja in predelava hrane, spreminjanje okolja, večje psihične in fizične obremenitve.
Kaj je alergija?
Pred virusi in bakterijami naš organizem varuje imunski sistem. Kadar pa se imunski sistem pretirano odzove na povsem nenevarne snovi, kot so npr. cvetni prah, pršica, plesni, mačja dlaka (imenujemo jih alergeni), govorimo o alergiji.
Alergija se začne s senzi-bilizacijo. To je proces, ki se sproži ob prvem stiku z alergenom in privede do tvorbe specifičnih protiteles v organizmu. Ob naslednjem stiku z alergenom se le-ta veže s specifičnim protite-
lesom, kar povzroči burno reakcijo. Nastopijo težave, kot so srbenje, pordečitve, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko tudi driska, bruhanje, omotičnost in celo dušenje.
Najpogostejši alergeni:
-	cvetni prah dreves: leska, jelša, breza, gaber
-	cvetni prah trav
-	cvetni prah zelišč: ambrozija, navadni pelin, trpotec
-pršice v hišnem prahu
plesni
dlaka in perje domačih živali, najpogosteje mačke
-	številna živila: jajca, mleko, žita in žitni izdelki, sadje, morski sadeži, araši-di, soja
-	kozmetični izdelki
-	čistila in kemikalije
-	strupi žuželk
-	zdravila
V lekarnah imamo na vidnem mestu izpisano, katera drevesa in trave v določenem obdobju cvetijo. Ta obvestila objavljamo
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
tedensko, saj je cvetenje in s tem količina cvetnega prahu v zraku zelo odvisno od vremenskih razmer. Navzkrižne alergije Omenjena protitelesa, ki so nastala proti nekemu alergenu, lahko povzročijo alergijsko reakcijo tudi zaradi stika z drugima alergenom, če je prvemu »dovolj podoben«. To imenujemo navzkrižna alergija. Zanimivo pa je, da navzkrižni alergen ni podobnega izvora kakor osnovni. Za lažje razumevanje naj navedem nekaj primerov: - 20 % bolnikov, alergič-
nih za pelode trav, reagira proti surovi pšenici in rže-ni moki (reagirajo s solze-njem in kihanjem pri kuhanju, brez težav pa jedo izdelke iz moke);
-	nekateri bolniki, alergični za pelod trav, dobijo simptome, kadar lupijo surov krompir ali paradižnik;
-	bolniki, občutljivi za pelod breze, imajo težave (srbenje ust) pri uživanju surovih jabolk, kivija, lešnikov...;
-	bolniki, občutljivi za pršice, reagirajo na morske sadeže.
Simptomi navzkrižne alergije za hrano so ponavadi izrazitejši v obdobju cvetenja.
Alergijski marš
Je prehajanje ene alergijske bolezni v drugo, ker alergija žal ni vedno omejena le na del telesa, kjer se je prvič pojavila. Primer: alergija, ki povzroča prebavne težave in je pogosta pri majhnih otrocih, lahko preide v kožno alergijo, neto pa še na težave na dihalih.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Začenja se spomladanska suša
Kljub temu da smo bili pozimi deležni veliko padavin, se je že pričelo sušno obdobje. Verjetno ste mnogi to že opazili, pa vendarle ni narobe, da opozorim na to. Potrebno je namreč začeti zalivati oziroma namakati. Če pričnemo pravočasno, potem porabimo manj vode, kakor če smo prepozni, pa vendarle pridelamo več. Seveda govorim predvsem o rastlinah s plitvejšim koreninskim sistemom, saj v globinah zemlje vode še ne primanjkuje. Tudi zelenice še ne trpijo preveč, razen na izpostavljenih in sončnih legah. Okrasne gredice, tudi tiste v senci, in na njih posajene trajnice pa so že v težavah. Kljub občasnemu dežju je zemlja suha in dež v bistvu nadomešča samo eno zalivanje ali pa še to ne.
Seveda si lahko pomagamo z zastiranjem tal, tako bomo poskrbeli za varčevanje z vodo. Tla lahko zastremo z lubjem, ki se na okrasnih gredicah najpogosteje uporablja, vendar ni edina možna rešitev. Najenostavnejša, najcenejša rešitev je zastiranje tal s pokošeno travo. Danes imamo skoraj vsi že koše na kosilnicah, to nam delo še olajša. Paziti je potrebno le, da se trava na gredicah ne spremni v trde, neprepustne kepe, ki gnijejo. Tal seveda ne zastiramo pred dežjem, ampak takrat, ko so dobro namočena. Če so že zbita, jih pred tem še prerahljamo.
35Sv iti-.:,-, lip*
Foto: Miša Pušenjak
V nevarnosti so predvsem na novo posajene rastline, ne glede na to, ali so bile posajene v jeseni ali pa celo zdaj, spomladi. Seveda je še vedno možno zasajanje novih rastlin. Vendar je nujno, da izkopljemo nekoliko večjo jamo, kakor je koreninska gruda izbranega grma ali drevesa. Jamo pred sajenjem dobro namočimo, razporedimo po njej enakomerno korenine nove rastline, če so le-te gole. Če pa smo kupili rastlino v loncu ali s koreninami v bali, koreninsko grudo nežno, z občutkom raztrgamo ali narežemo. Tako se bodo hitro razvile nove, ki bodo rasle ven iz kroga, v katerega so se zvile stare korenine zato, ker jih je v to silil lonec. Če potrebuje rastlina oporo, jo damo v jamo sedaj, ne pa potem, ko jo bomo že zasuli. Tako ne bomo poškodovali korenin. Nato pomešamo izkopano zemljo s kupljenim, organskim substratom ali domačim, dobro preperelim kompostom in s to mešanico zasujemo korenine. Drevo ali grm ves čas rahlo potresamo tako, da se zemlja res usede tudi med korenine in ne nastajajo zračni žepi. Zemljo tudi rahlo tlačimo med korenine. Vmes je dobro še kdaj zaliti, če je jama večja. Na koncu nasujemo zemljo tako, da je okoli drevesa vdolbina, jamica, kamor bomo zalivali, ne pa greben, hribček, da se bo vsa voda stekala stran od korenin. Ta vdolbina pa mora biti tako široka, kakor so široke veje nove rastline. Nato še enkrat obilno zalijemo in po možnosti tla takoj zastremo z organsko maso. Vsaj dve leti pod mlada drevesa ali grme ne sadimo enoletnic ali trajnic, saj bodo odvzemale dragoceno vodo in hranila koreninam novo posajenih rastlin.
Ravno obratno pa tla okoli odraslih dreves in grmov raje kakor s travo posadimo s trajnicami, ki dobro prenašajo senco. Trava namreč v senci večjih rastlin nikoli ne bo uspevala, ves čas se bo v njej razraščal mah in plevelne rastline. Danes imamo na razpolago številne trajnice v ta namen. Naj jih naštejem samo nekaj. Najbolj poznane in zelo lepe so prav gotovo hoste. Z malo truda, morda pa tudi brskanja po internetu, najdemo številne sorte, tako nizke 15-cm kakor take do 80 cm visoke, s pisanimi, zelenimi, sivimi listi, ki so tudi oblikovani zelo različno. Druga znana rastlina pod drevjem je seveda tudi praprot. Žal pri tej vrsti nimamo tako široke izbire kakor pri hostah, nekaj različnih pa se vendarle najde. Poleg teh dveh že zelo znanih rastlin za senco in polsenco pa lahko pod drevje in višje grmovje zasadimo še ajuge ali skrečnike, ki se plazijo nizko pri tleh in ravno v tem času tudi cvetijo z zelo simpatičnimi, modrimi socvetji. V zadnjih letih postajajo zelo moderne in zaradi tega tudi zelo pisane hojkere. Nekoč smo poznali samo take s sivimi listi, danes pa je njihov svet zelo pisan: od zelenorumenih listov do temno rdečih listov imajo različne sorte. Vmes pa so še take z oranžnimi listi. Njihovo cvetenje je sicer tudi zanimivo, saj se cvetovi kot pajčolan dvignejo nad rastline, a pomembno je njihovo lepo listje, ki se ohrani tudi čez zimo. Poleg teh rastlin so v senci zelo lepe tudi lipice, ki jih tudi dobimo z različno obarvanimi in visokimi srčastimi listi in cvetovi. Tudi različni šaši bodo v senci zelo lepi. Pa to še ni vse, kar lahko posadimo v senci. Pod listopadno drevje lahko med trajnice zasadimo še spomladi cvetoče čebulice, saj bodo imele spomladi še dovolj svetlobe, poleti pa njihovo ne preveč lepo listje, ki dozoreva, pokrijejo izbrane trajnice.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Na veliki svečanosti v Cle-velandu so bili heavy metal ikone Metallica, rap pionirji Run-DMC, kitarski virtuoz Jeff Beck, soul pevec Bobby Womack in r&b vokalna skupna Little Anthony and the Imperials vpisani v glasbeno zgodovino v sklopu prestižne glasbene institucije Rock and Roll Hall of Fame. Na omenjeni svečanosti seje zasedbi Metallica ponovno pridružil basist Jason Newsted, ki je skupino zapustil leta 2001. V skupnem nastopu so izvedli svoji klasiki Master of Puppets in Enter Sandman. Na koncu omenjene prireditve so v velikem finalu tega večera rokerji Metallica, Jeff Beck, Jimmy Page, Joe Tyler in Flea skupaj stopili na oder in zapeli skladbo Train Kept A Rollin, ki jo v izvirniku izvaja legendarna zasedba Yardbirds. Na prireditvi so bili tudi Eminem, Smokey Robinson, Ron Wood in številni drugi glasbeniki, ki so prišli pozdravit svoje vzornike.
Lady Gaga nadaljuje z velikimi uspehi na svetovnih glasbenih lestvicah. Zgodovinski uspeh ji je uspel v ZDA, kjer je s svojima prvima dve-
ma debitantskima singloma uspela osvojiti prvo mesto na Billboardovi lestvici. Njen aktualen singel Poker Face se je v teh dneh povzpel na prvo mesto. Podoben uspeh pa je v letu 2008 Lady Gaga dosegla tudi s prvim singlom Just Dance, ki se je prav tako prebil do prvega mesta na ameriški lestvici. S tem uspehom je Lady Gaga po desetih letih prva pevka, ki ji je uspelo, da se je s svojima prvima dvema debitantskima singloma uspela uvrstiti na prvo mesto. Pred njo je to leta 1999 uspelo Christini Aguileri s skladbama Genie In A Bottle in What A Girl Wants.
V sklopu proslave ob 40-le-tnici Woodstocka pripravljajo novi veliki kitarski rekord. V čast Jimiju Hen-drixu, ki je bil eden izmed pobudnikov tega kultnega festivala, se bo zbralo kar tri tisoč kitaristov. Poizkušali bodo postaviti novi rekord v istočasnem igranju njegove skladbe Purple Haze. Na festivalu Woodstock se je leta 1969zbralo več kot 400 tisoč obiskovalcev, na njem pa je nastopilo 33 največjih rock imen tistega časa. Sam festi-valje bil pomemben mejnik
To je to
Foto: internet
Thriller
v razvoju rock kulture in ga uvrščajo med največje glasbene dogodke vseh časov.
Kot vse kaže, se bodo ponovno skupaj zbrala dekleta iz zasedbe Destiny's Child. Ameriška r&b trojka, v kateri je kariero pričela danes slavna Beyonce, mora po pogodbi z založbo Columbia Records posneti še en studijski album. Destiny's Child sestavljajo ob že omenjeni Beyonce še Kelly Rowland in Michelle Williams. Kot same pravijo, so se leta 2005 začasno razšle. V tem obdobju pa si je vsaka od njih izgradila samostojno kariero. Pričakujejo da se bodo dekleta po petih letih v studio znova vrnila po tem, ko bo Beyonce končala svojo veliko glasbeno turnejo, na kateri promo-vira svoj album IAm...Sasha Fierce.
®®®
Britanski rock kitarist in stalni član zasedbe Rolling Stones Ron Wood je potrdil, da se je ponovno vrnil v studio, kjer pripravlja material za svoj novi samostojni album. Album bo izšel pod naslovom More Good News. Ron Wood je svoj zadnji samostojni album Not For Beginners izdal leta 2001.
®@®
Ameriška kantavtorica Sara Bareilles se bo kmalu odpravila na veliko svetovno glasbeno turnejo, v sklopu katere po promovirala svoj novi singel Gravity. Sara je konec leta 2007 osvajala svetovne glasbene lestvice z uspešnico Love Song. Zadnji singel z albuma Little Voice je že omenjena skladba Gravity, po kateri je njena prihajajoča turneja tudi dobila ime Gravity Tour.
Nekdanja članica zasedbe Spice Girls Geri Halliwell je zavrnila možnost, da bi se v kratkem lahko vrnila na glasbeno sceno. Nekateri navajajo, da je vzrok zato katastrofalno slaba prodaja albuma Passion iz leta 2005.
Album Thriller Michaela Jacksona je še enkrat večproglašen za najboljši album vseh časov. Britanski MTV je med svojimi gledalci izpeljal anketo, kjer je večina anketirancev masovno glasovala za omenjeni album Jackso-na iz leta 1983. Debitant-ski album Craiga Davida Born To Do It je uvrščen na drugo mesto, pred kultnimi albumi, kot so: Appetite For Destruction (Guns N' Roses), OK Computer (Radiohead) in Nevermind (Nirvana). Zanimivo je, da med 25 najboljšimi albumi ne najdemo nobenega albuma Beatlesov, Rolling Stonesov in Boba Dylana, so pa svoje mesto na lestvici našli izvajalci, kot sta Usher in Dizzee Rascal.
®@®
Top 10:
1.	Michael Jackson - Thriller
2.	Craig David - Born To Do IT
3.	Guns 'N' Roses - Appetite For Destruction
4.	Radiohead - OK Computer
5.	Nirvana - Nevermind
6.	Oasis - (What's The Story) Morning Glory?
7.	Oasis - Definitely Maybe
8.	U2 - The Joshua Tree
9.	Arctic Monkeys -Whatever People say I Am, That's What I'm Not
10.	Amy Winehouse - Back to Black
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	JAI HO (YOU ARE MY DESTINY) - AR RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	MILOW - AYO TECHNOLOGY
3.	IRGENDWAS BLEIBT - SILBERMOND
Ta država
Ne razumem je, pa če se še tako poglabljam in razmišljam o njej. Niti si ne morem ustvariti pravega mnenja, saj ne vem, kaj naj si mislim. Je dobra, je slaba, se mi dobro godi ali ne? Ne vem, kakor kdaj. Nekaj stvari je dobrih, mnogo je slabili. Ne moti me, da slabe stvari so, pač pa mi je prav ogabno, da nihče ničesar ne stori, da nihče ničesar ne izboljša. Tajkuni uničujejo slovensko gospodarstvo in naša lastna, nekoč uspešna podjetja, bogatijo se na račun že tako obubožanih delavcev in vsi odgovorni ne storijo ničesar, razen da prelagajo krivdo drug na drugega in dajejo neumne izjave. Med tem država propada, na koncu pa spet ne bo nihče ničesar kriv.
Sicer pa druge možnosti tako ali tako več ni, ker so politiki podkupljivi, vsa oblast je skorumpirana, cilj skoraj vsakega pa je odnesti čim več denarja iz podjetja ali državne blagajne. Vsi posli potekajo na usluge in spet se izkaže, da se posla in prijateljstva ne bi smelo mešati. Vendar to očitno nikogar ne zmoti, razen seveda delavce, ki pa so v tej državi tako ali tako zadnji ****. Zanje se nihče ne zmeni, razen ko jih je treba oglobiti, obdavčiti ali si izmisliti kakšno nujno, a drago plačljivo zadevo. Za drugo kakor za molzne krave jih tako ali tako nimajo. Delati morajo za prav smešne in bedne plače, ko drugi doma sedijo in prejemajo večjo socialno pomoč, plačujejo davke, od katerih velike koristi, razen dragih predorov in bogatih politikov, ni, ter plačujejo vse možne prispevke, od katerih pa tudi ni koristi. Za povrh otrokom iz takšnih družin še štipendij ne dodelijo, ker presegajo cenzus za pol evra. Štipendije seveda dobijo ubožčki, na socialni pomoči in pa otroci samostojnih podjetnikov, ki goljufajo davčno upravo. Da cenzusa in pogojev za pridobitev štipendije sploh ne omenjam, ker se bom prav čudil, če bo to leto sploh kdo dobil štipendijo. Cenzus za pridobitev republiške štipendije namreč znaša neverjetnih 300 evrov na družinskega člana, kar znese kar celih 10 evrov na dan, s tem pa je potrebno plačati vse stanovanjske stroške, kupovati hrano, obleke in pa šolske potrebščine. Sploh pa se mi celoten sistem ne zdi pošten, ker republiško štipendijo lahko dobi vsak (vsak, ki seveda lahko živi s to milostjo božjo, ki jo določa cenzus), Zoisovi štipendisti pa se morajo skoz in skoz dokazovati z zlatimi priznanji in odlikami, na koncu pa je ta še manjša kakor vse ostale. Pa dovolj o tem. Prav moti me, kako se obašajo takšni, ki izkoriščajo delavce in vse po vrsti ter se sebično bogatijo, nihče pa za to ni kaznovan. Po mojem mnenju bi zapore morali polniti s takimi, ki nam jih ne manjka, ne pa z brezdomci in podobnimi. Zelo nepravično se mi zdi tudi zdravstvo, ki ga je treba plačati, se potem še dodatno zavarovati, pa še zmerom ni koristi od tega, če se ti kaj zgodi. Še zdravnike je potrebno podkupiti, če želiš priti na vrsto še istega dne. Pri vsem tem denarju še ga zmerom ni dovolj za pomembne stvari, medtem ko naš predsednik živi na veliki nogi. Že prav, se spodobi, vendar ne, če gre država v maloro.
Kar pa me je pred kratkim zmotilo, je to, ko so Mipovi delavci dobili po 40 kilogramov mesa, s čimer bi bilo vse lepo in prav, če ne bi bilo že odtaljeno, ker so čakali na odgovor banke, ali ga smejo razdeliti. Ves ta cirkus samo zato, ker se neki tipkarci na banki ni dalo odgovoriti na e-mail. Tako ugotavljam, da ta država zna biti dobra do ljudi, vendar je zelo neorganizirana, vsak dela po svoje in nenadzorovano, nihče ni nikdar odgovoren in vsi bi popravljali, namesto preprečevali. Denar v državi je, vendar ga ima nekaj ljudi več kot vso preostalo prebivalstvo skupaj.
Matic
t V
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
3.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
4.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
5.	DEAD AND GONE - TI & JUSTIN TIMBER-LAKE
6.	JAI HO (YOU ARE MY DESTINY) - AR RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS
7.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PIN
8.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURDAYS
9.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU -KELLY CLARKSON
10.	HALO - BEYONCE
11.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverile stanje na vašem »ačunu. Qn^|rci;e prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogqL pj rtv.wsmscity.net/balunga. Balunga je naročnika storitev in uporabnikom ptinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko natežijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene je vštet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu pcdjetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td stop na 303D. Reklamacije: 024&-14-595, rck^rnaci»:'® srrsoiy.net. ftjnudnik: ThieeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Btsirca. Mobini rentgen je zabavnastwrtev in ne deluje kot pravi rentgen.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
rižota z mesom, solata SREDA
kruhov narastek*, solata ČETRTEK
krompirjeva kremna juha, solata iz ajdove kaše s prekajenim mesom, polnozrnat kruh PETEK
marelični cmoki z drobtinami,
kompot
SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
brokolijeva juha s krompirjem**, ocvrti kaneloni s šunko in sirom, solata PONEDELJEK
špinača, pire krompir, hrenovke
*Kruhov narastek
1 štruca belega kruha (1 dan starega), 4-5 jajc, 3 dl mleka, 300 g šunke, 300 g sira, 150 g šampinjonov v slanici, 4-5 žlic sesekljanega peteršilja, 1 čebula, sol, poper, vegeta.
Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na maslu ali olju, da postekleni. Dodamo peteršilj in premešamo. Zmes naj se ohladi. Kruh narežemo na kocke. Jajca zmešamo z mlekom ter prelijemo čez kruhove kocke. Mleko dolivamo po potrebi, zmes naj bo takšna, da se kocke kruha še ohranijo cele, ne da se preveč namočijo. Šunko, gobice in sir narežemo na koščke ter vmešamo s čebulo v kruhovo maso. Posolimo in popo-pramo. Z maslom na debelo namažemo pekač, lahko ga tudi pomokamo ali uporabimo teflonskega. Zmes naložimo v pekač in pritisnemo ob dno, da se lepo poleže. To zmes pečemo dobre 1/2 ure v pečici pri 180 stopinjah C.
**Brokolijeva juha s krompirjem
3-4 krompirji, 1 šopek brokolija, sol, poper, kisla smetana.
Krompir olupimo in zrežemo na kocke. Brokoli očistimo in razrežemo na manjše dele. Krompir prelijemo z vodo in kuhamo okrog 15 min, dodamo brokolijeve cvetke, solimo, popramo, začinimo s peteršiljem in majaro-nom in kuhamo do mehkega. Nato zmeljemo s paličnim mešalnikom, da dobimo gosto kremno juho. Na koncu vmešamo v juho veliko žlico kisle smetane.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Ne diplomiraj iz nepomembnih stvari.
-k-k-k
Dvakrat premisli, preden prijatelja obremeniš s skrivnostjo.
•k-k-k
Kritiziraj na štiri oči. -k-k-k
Nikoli nikomur ne reci, da je videti utrujen ali potrt.
-k-k-k
Kadar te kdo objame, naj bo on prvi, ki popusti.
-k-k-k
Ne dajaj nasvetov v zvezi z zakonskim življenjem, financami in pričeskami.
-k-k-k
Tvoje vedenje naj bo brezhibno.
-k-k-k
Nikoli ne plačaj dela, ki še ni opravljeno.
-k-k-k
Bodi v dobri družbi. -k-k-k Piši dnevnik.
-k-k-k Drži obljube.
-k-k-k
Izogibaj se cerkvi, ki ima oblazinjene sedeže in razmišlja o tem, da bi zgradila telovadnico.
-k-k-k
Nauči otroke, da bodo spoznali vrednost denarja in pomembnost varčevanja.
»Mlajši brat mi je danes strgal dve knjigi,« pravi prvi tabornik drugemu. »To si ga preklinjal, kaj?« »Tabornik ne preklinja. Pretepel sem ga ...«
Štajerski TEDNIK
BODRILO, STIMULANS
GRŠKA MUZA
EVROPSKA VESOLJSKA RAKETA
POGON NA DIVJAD
ANGLEŠKI DRAMATIK (CLIFFORD)
STARO RUSKO MESTO
NASA SLIKARKA ŠTIH
AMERIŠKI SUPERMAN (DEAN)
KOFEIN V ČAJU
SILVO BOROŠAK
DESNI PRITOK LABE
NAŠ NARODNI HEROJ (JANEZ)
PRIPADNIK SJUJEV
POLITIK ROMAN
CELIČNO JEDRO
KANUIST (ANŽE)
DOSTOJANSTVO
ZDRAVKO AČKUN
MAJHEN KODER, KODRC
TOBAČNICA
INDIJSKI PISATELJ (RAJA)
CAPKOVA DRAMA
PISANA PAPIGA
HRVAŠKO LETOVIŠČE PRI POREČU
LIPOVO LIČJE
NAŠ SLIKAR OMERSA
LONČENA PIŠČALKA
KRAJ PRI KOPRU
NATAŠA OTRIN
POLITIK ŽIVKOV
KAČJI UGRIZ
NASELJE NA OTOKU CRESU
TELUR
SPANSKI SLIKAR (SALVADOR)
RESTAVRACIJA (KNJIŽ.)
ŽILA ODVODNICA
no besedo, v kateri je črka m.«
»Zaprta steklenica.« »Kje pa imaš tukaj črko m?« »V zamašku!«
Pismo z mladinskega tabora: »Dragi domači! V taboru nas je 48; 16 nas je proti ekonomskemu izkoriščanju, 12 proti imperializmu, 14 proti rasnemu razlikovanju, vseh 48 pa proti večernemu umivanju zob. Vaša Jasna.«
Učitelj: »Mihec, povej mi stavek, v katerem je beseda sladkor.«
Mihec: »Vsako jutro pijem kavo.«
Učitelj: »V tem stavku vendar ni besede sladkor.«
Mihec: »Kako da ne? Saj je v kavi.«
Janezek pride v šolo z veliko zamudo. Učiteljica ga vpraša: »Zakaj si zamudil?« - »Pičila me je osa.« - »Kam?« - »Tega ne morem povedati.« - »Dobro. Sedi!« - »Tega pa ne morem narediti.«
»Zakaj vedno prihajaš v šolo nepočesan?« - »Nimam glavnika.« - »Zakaj ne vzameš očetovega?« - »Nima las ... «
Učitelj vpraša učence: »Dve skupini delavcev kopljeta jarek na dvesto metrov dolgi ulici. Vsaka skupina s svojega konca. Prva skupina začne ob sedmih in izkoplje dva metra na uro, druga pa ob pol osmih, a izkoplje po tri. Kdaj se bosta skupini srečali?« - »Ob osmih v bifeju.«
Učitelj ošteva osemletkarja: »Že spet si prišel brez svinčnika v šolo! Kaj bi rekel, če bi videl vojaka, ki bi šel brez puške na vojaško vajo?« - »Rekel bi, da je to zagotovo general.«
»Štefan, povej kak stavek!«
-	»Jem fižol.« - »Ni slabo, toda
-	povej mi kaj boljšega.« - »Jem fižol s klobaso.«
Pri uri slovenščine je učiteljica poklicala Janeza, naj pove kakšen primer za dopustni odvisnik. Rekel je: »Moj dopust je odvisen od očeta.«
»Janko, povej kak stavek!« - »Konj vleče voz.« - »Dobro! Zdaj pa ga daj v velelno obliko!« - »Hi!«
Učitelj vpraša učenca: »Kako se sklanja drevo?«- »Drevo se sklanja pod vetrom."
Učitelj reče učencu: »Povej kako dolgo besedo.« »Guma.«
»No, to ni posebno dolga beseda.« »Saj jo lahko raztegnete.«
»Tonček, tvoja naloga Naša mačka ima le dva stavka: 'Naša mačka je črna. Včeraj je dobila tri mladiče.' To ni posebno veliko.« - »Res ni, lani jih je imela sedem.«
»No, Lojzek, povej mi kakš-
Učitelj se pritožuje: »Ta razred je tako slab v matematiki, da bo imelo najmanj 70 odstotkov učencev nezadostno oceno!«
Iz zadnje vrste se zasliši: »Ha, ha - saj toliko nas pa sploh ni.«
Ugankarski slovarček: BILIČ = slovenski nogometaš (Ivan, 1989-); JIZERA = desni pritok Labe na severnem Češkem; LI-LIT = judovska demonskanočna pošast; LUT = lipovo ličje; NAM = slano jezero v Tibetu; PISARI = kraj pri Slovenskem Gračišču pri Kopru; RAT = otočje v Aleutih; VITEBSK = staro rusko mesto Zahodno od Moskve.
■euue^o 'Je^egn 'meo Te|o>HN 'ejazjf '!li3 '|jesy 'iseg 'Hsqai!A 'Jopoj. 'JIV 'sjapo '91 'epe|Aopn[j 'ao| '}seu -uu0 'eoq 'aueuv 'jaiuaooiuoj^ 'edo||e>i 'ejaueqei 'epnqpods 'zrno '^ej 'h|jv lun 'e>i!sd 'jeqos :ouAejopoA :a>|UBZ!J>j s; A9j|S9y
íPoíüulajtz naí na iuitountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
PRITOK RENA
Govori se ...
... da imamo v stari Poe-tovioni zagotovo eno največjih krožišč v državi, saj je zaradi rekonstrukcije Potrčeve potrebno „zaob-krožiti" skoraj polovico mesta. Sicer pa, saj bo kmalu tukaj avgust.
... da se bo na holermo-šk.em konec tedna zgodilo pomembno praznovanje abrahama, na katerem bosta gostom obvezno na voljo tudi vino in Sok.
... da so ob odprtju prvega muzeja in umetniške galerije v Majšperku zlobni jeziki menili, da bi lahko v novi galeriji pripravili tudi kakšno multimedij-sk.o umetniško inštalacijo na temo „Guma kot objekt umetnikovega izražanja ".
... da ni slučaj, da je bil nov vrtec v Kidričevem nominiran za letošnje Plečnikovo priznanje, saj v nekem smislu, tako kot je zapisano v obrazložitvi
za nominacijo, »predstavlja uspešno umestitev novogradnje v širši urbani prostor«. Zlobneži trdijo, da je res, saj so se tudi v nekaterih blokih pojavile razpoke.
. da ptujski žogobrcarji brez »zvezd« igrajo precej bolje kot prej. Morda pa si-
T*le ni bil Za ostre oči • Najdi razlike
Vidi se ...
. da so z bojem proti taj-kunom v državi do neke mere obremenjene tudi nekatere živali. Po sistemu „pivce za živce" se baje zgodijo vsaj tajkunske sanje.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Edvard Skok
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je poslal prav zanimivo fotografijo Edvard Skok s Ptuja; imenoval jo je kar poplavljene terme, na srečo pa gre, kot je še pripisal, za prvoaprilski posnetek ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	000
Bik	vv	©©©	€€€	0
Dvojčka	v	©©	€	00
Rai	¥»¥	©	€€€	00
Lev	v	©©©	€€€	0
Devica	vvv	©	€€	000
Tehtnica	v	©©	€	000
Škorpijon	vvv	©	€€	00
Strelec	v	©©©	€€€	00
Kozorog	vvv	©©	€	000
Vodnar	vv	©©©	€€€	0
Ribi	v	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. aprila do 27. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 24. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Zoja Topolovec, Ob gozdu 15, Njiverce, 2325 KIDRIČEVO.
Anekdote slavnih
Zvesta obiskovalka gledališča je nekoč vprašala slovenskega igralca, režiserja in dramatika Frana Lipaha: "Ali med igro razločite ljudi v avditoriju?" - "Nemogoče, gospa. Močna luč in reflektorji zasenčijo občinstvo, da ostane vidno samo to, kar se sveti iz teme: briljanti, kukala, pleše in ..." - "In kaj še?" - "... hudobni jeziki, ki ne morejo mirovati, "je dokončal stavek veliki igralec in režiser.
***
Nekoč si je eden od sosedov izposodil pri ameriškem filozofu in pesniku Ralphu Emersonu knjigo Platonove filozofije. Ko jo je vrnil, ga je filozof vprašal: "Kako pa vam je bila knjiga všeč?"
- Sosed: "Izredno! Ta Platon ima prav takšne ideje kot jaz!"
***
Koje neka gospa z vzdihom zagotovila, da so vsi moški enaki, je belgijski feldmaršal, diplomat in pisatelj knez Charles, Joseph de Ligne dejal: »Gospa se hoče s tem samo opravičiti, ker je imela več moških.«
***
Francoski pisatelj Edmond Goncourt je spoznal resnico, ki velja tudi za Slovenijo: »Francija je izredno rodovitna dežela.
Poseješ nekaj uradnikov in kmalu lahkopožanješ nove davke.«
***
O kraljici Velike Britanije in Irske in cesarici Indije Viktoriji je bilo veliko povedanega.
Ko je romanopisec Henry James nekaj let po njeni smrti bral njena pisma, je dejal: "V njej je bilo več moža, kakor sem pričakoval.«
Pisatelj H. G. Wells pa je rekel: »Kraljica Viktorija je bila kot velik obtežilnik, ki je ljudem pol stoletja stiskal možgane, ko pa je bil odstranjen, je njihove ideje na srečo razneslo po vsem prostoru.«
***
Ker je bil eden najbolj vplivnim ameriških zunanjih ministrov Henry Kissinger nemškega rodu in predsednik ameriške nogometne zveze, ga je novinar med drugim tudi vprašal, če je res, da se tako zanima za nemški nogomet, da ga nemški veleposlanik redno obvešča o rezultatih nemške zvezne lige.
"Res je, ampak samo, če sem priden in je gospod veleposlanik zadovoljen z menoj," je odgovoril Kissinger.
22 Štajerski1TEDNIK
Iz naših krajev, poslovna sporočila
torek • 21. aprila 2009
Ormož • Podpisali dogovor o organizaciji Martinovanja
Ze razmišljajo o Martinovanju
Nedavno so v sejni sobi ormoške občinske zgradbe podpisali dogovor o načinu izvedbe in financiranju letošnjega Martinovanja. Takšen dogovor je bil podpisan že tretjič, a so se vsega skupaj lotili bolj zgodaj kot minula leta. Razlog je v tem, da želijo še boljšo organizacijo in odpraviti pomanjkljivosti, ki so se morda prikradle v preteklosti. Glede na to, da je šele april, Martinovanje pa bo potekalo od 6. od 8. novembra, se ob morebitnih težavah podpisniki res ne bodo mogli izgovarjati, da jim je pri pripravi prireditve primanjkovalo časa...
Kot je povedal župan Alojz Sok, je ta dogovor poizkus, da se v lokalnem okolju povežejo vsi tisti, ki lahko to prireditev s svojim udejstvovanjem popestrijo, naredijo prepoznavno in vsak po svojih močeh prispevajo, da skoznjo lokalna skupnost in ta del Slovenije dobi svoj prostor na turističnem zemljevidu in prepoznavanju najboljših vin tega okolja. Dogovor, ki so ga podpisali Ivan Babič, predsednik OOPZ, Danilo Ivanuša, predsednik TD Ormož, Alojz Sok, v imenu Občine Ormož, in Silvo Žižek kot v. d. direktorja podjetja Jeruzalem Ormož VVS, je predstavila mag. Karmen Štumberger. Povedala je, da se dogovor podpisuje že tretje leto: »Lani smo dosegli sloves največjega Martinovanja v tem delu Slovenije in sedaj je treba to ohraniti. Vsi štirje partnerji imajo skupen interes za organizacijo prireditev Martinovanje 2009. Trije glavni organizatorji so finančno in organizacijsko odgovorni za
izvedbo programa v celoti - Jeruzalem Ormož VVS za prireditev, ki bo na lokaciji ob vinski kleti, OOPZ Ormož
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 21.4.
8.00 Oddaja Iz Občine Destrnlk 9.30 Oddaja ŠKL 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 22.4.
8.00 Mesečna kronika občine Hajdlna 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Iz občine Hajdlna
CE1KTEK 23.4.
8.00 Revija otroških folklornih skupin 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Materinski dan v OŠ Dornava
PETEK 24.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
za izvedbo sejma Kovito, TD Ormož pa za prireditev v prireditvenem šotoru. Letos bo Martinovanje potekalo od 6. do 8. novembra. Sodelovala bodo tudi številna kulturna, turistična in druga društva, JSKD, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Planinsko društvo Ormož, Društvo vinogradnikov Jeruzalemsko- Ormoških goric. Vinogradniki naj bi se letos še bolj potrudili, organizirali in bili prisotni na prireditvi, hkrati pa naj bi v času prireditve tudi odprli svoje klet. Tudi letos bo potekal simpozij, pri tem bo pomoč nudila Kmetijsko svetovalna služba, aktiv kmečkih žena pa bo pripravil razstavo. Občina Ormož bo svoja prizadevanja usmerila v podporo prireditve kot celote.«
Silvo Žižek je napovedal, da v njihovem podjetju koncepta Martinovanja ne bodo spreminjali, vse aktivnosti
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
____________________________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj
prireditvenem šotoru, ki bo morda celo večji kot lani, ko je bil skoraj malce pretesen.
OOPZ Ormož bo ponovno organizirala sejem Kovito, je povedal Ivan Babič, ki upa, da bo sejem poln kot lani, saj je več časa za pripravo, počasi pa že pridobiva na tradiciji. »Obrtniki in podjetniki bi v času krize morali sejem še bolj izkoristiti in še več dati na reklamo. Sejem bo letos bolj tematski kot doslej, saj naj bi se pridružili vinarji v večjem številu kot doslej. Letos zbornica praznuje 40-letnico delovanja, ki jo bomo praznovali v času Martinovanja. Dobro je, da
smo aktivnosti za Martinova-nje začeli prej, sedaj je še čas za promocijo, reklamiranje, da nas turistične agencije vključijo v svojo ponudbo in večja podjetja, ki v začetku leta pripravijo načrt sejmov, v svoj program,« je zaključil Babič.
Glede financ pa naj bi Občina Ormož izvedbo Martinovanja 2009 sofinancirala s 5.200 evri podjetju Jeruzalem Ormož VVS, z največ 7000 evri turističnemu društvu, 1.500 evrov naj bi namenila za sejem Kovito in 2.200 evrov za promocijo prireditve.
Viki Klemenčič Ivanuša
Glede na resnost, s katero so se letos lotili organizacije, lahko v Ormožu pričakujemo še boljše Martinovanje od lanskega. Dogovor so podpisali Ivan Babič, predsednik OOPZ, Danilo Ivanuša, predsednik TD Ormož, Alojz Sok, v imenu Občine Ormož, in Silvo Žižek, kot v. d. direktorja podjetja Jeruzalem Ormož VVS.
bodo skoncentrirane v petek in soboto: „Petek je izobraževalni dan za mlade, tudi večer bo njihov in temu primeren koncert. V soboto pa bo udarnejši koncert, tako kot smo ga navajeni. Kdo bo nastopil, še ne morem povedati, saj smo še v dogovorih. Dogovarjamo se tudi za skupine, ki bi organizirano obiskale Martinovanje, saj je naša želja pripeljati tudi ljudi od drugod. Z lanskim Marti-novanjem smo bili zelo zadovoljni. Odlične skupine in atraktivni nastopajoči bodo prepričali ljudi, da bodo prišli v šotor ob vinski kleti in se tam dobro zabavali."
Danilo Ivanuša je v imenu TD Ormož povedal, da bodo v njihovem šotoru prireditve ves dan, zvečer pa bodo zabave. Po lanskih izkušnjah sodeč, je ob takšnem prazniku potrebna tudi narodnozabav-na glasba in to bodo nudili v
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Komisija za pripravo predlogov za odlikovanja Občine Podlehnik objavlja na podlagi 29. člena Odloka o istovetnostnih simbolih Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 24/2002)
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2009
Priznanja Občine Podlehnik so: Naziv častni občan občine Podlehnik Zahvalna listina Občine Podlehnik Priznanje Občine Podlehnik Zlata plaketa Občine Podlehnik
I.
Naziv ČASTNI OBČAN OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek:
na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, napredek, ugled in promocijo občine.
II.
ZAHVALNA LISTINA OBČINE PODLHNIK se podeli
a)	posamezniku:
-	za njegovo življenjsko delo, za dosežke na področju kulture, šolstva, športa, znanosti, umetnosti ali na drugih področjih dela,
-	za večletne uspehe in prispevke, ki so pomembni za trajnejši razvoj in napredek občine - kot vzpodbuda za nadaljnjo delo;
b)	pravni osebi:
-	za prispevek na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine,
-	za promoviranje občine,
-	za uspešno poslovanje pravne osebe ter prispevek, ki ima širši pomen za lokalno skupnost
-	za uspehe in dosežke na drugih področjih.
PRIZNANJE OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku, podjetju, društvu, skupnosti in organizaciji, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini. ZLATA PLEKTA OBČINE PODLEHNIK se dodeli za enkratne pomembne dosežke posamezniku, podjetju, društvu, skupnosti in organizaciji.
III.
Predlog za podelitev priznanj Občine Podlehnik lahko podajo:
-	občani posamezniki ali skupina občanov. Predlog mora vsebovati:
-	podatke o kandidatu/ki za priznanje,
-	utemeljitev, obrazložitev predloga za podelitev priznanja ter
-	podatke o predlagatelju.
Če je za dobitnika priznanja Občine Podlehnik kot kandidat predlagan posameznik, je v skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 86/04) obvezno priložiti pisno izjavo kandidata - posameznika - o osebni privolitvi v obdelovanje njegovih osebnih podatkov in seznanitvi, da bodo osebni podatki obdelovani za potrebe in v postopku
kandidiranja in podelitve priznanj Občine Podlehnik, kot ga določa odlok o priznanjih Občine
Podlehnik - obrazec P. Obrazec je na voljo v vložišču Občine Pod-lehnik.
IV.
Predlog za podelitev priznanja bo obravnavala komisija za odlikovanje po zaključenem razpisu.
Pisne predloge, z vsemi navedenimi podatki lahko pošljete v roku 15 dni od objave na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Komisija za pripravo predlogov za priznanja in nagrade, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, z oznako ''RAZPIS - OBČINSKA PRIZNANJA''. Pisni predlog lahko podate na obrazcu -Prijavnica. Obrazec je na voljo v vložišču Občine Podlehnik.
mag. Ivo BAN
Komisija za pripravo predlogov za priznanja in nagrade
Občina Podlehnik
Foto: vki
Prireditvenik
Torek, 21. april
13.00 Markovci, telovadnica OŠ, začetek prireditev ob dnevu šole, odbojkarska tekma
17.00 Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt, prireditveni prostor, literarno srečanje
Dober dan, prijatelj!, predstavili bodo tudi novo glasilo Čar besede moje 18.00 Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija Glasbene šole Ptuj, za izven 19.00 Maribor, Narodni dom, šolska produkcija - Kulturni dnevnik, gledališka
igra o sanjah, MalOd, za izven 19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, večer z Zdenkom Kodričem 19.30 Slovenska Bistrica, dom svobode, gledališka komedija Ona+On 19.30 Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za abonma Opera in balet torek in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama torek
Ptuj, CID, sodelujete lahko v tečaju bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina
Sreda, 22. april
17.00
18.00 19.00
Markovci, telovadnica OŠ, izid šolskega glasila Markec, otvoritev razstave Naša šola in življenje v njej
Ruše, dom kulture, Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov
Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija Glasbene šole Ptuj, za izven Maribor, Narodni dom, šolska produkcija - Kulturni dnevnik, gledališka igra o sanjah, MalOd, za izven
Četrtek, 23. april
9.00 do 15.00	Ptuj, Krempljeva ulica 1 (stara policijska postaja), prakti-
čen seminar »Delo z ljudmi« 13.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, tradicionalno srečanje bork 18.00 Markovci, telovadnica OŠ, prireditev ob dnevu šole 18.00 Ptuj, jedilnica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča, predavanje za
pomoč ženskam, prizadetim z inkontinenco in menopavzo, predavanje organizira Društvo Mena - humanitarna organizacija za pomoč ženskam
18.00 Markovci, nova telovadnica, osrednja kulturna prireditev ob dnevu šole 19.30 Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za abonma opera in balet in izven
19.00 Ptuj, leposlovna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, literarni večer z
Romano Potočnik in Silvestrom Vogrincem, z gostoma se bo pogovarjal Vladimir Kajzovar
19.30 Maribor, SNG, balet, 6. abonmajski koncert Pluc, KazDvo, za abonma
koncertni ciklus plus in izven 20.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pornoskop ali Kaj je videl batler, za abonma Tespis in Orfej
20.00 Maribor, SNG, drama, Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za izven Ptuj, dvorišče Knjižnice Ivana Potrča, knjižni sejem, ki ga pripravlja Marija Jurgec
Pričela se je
VELIKA
RAZPRODAJA
v opekarni Opte Ptuj, Žabjak 1
Za vas pripravili izjemne popuste do
- 50%
za izbrane izdelke:
Opečna preklada
od'	neter
Opečni nosilec
od 2,03 € z DDV/meter
Razprodaja se bo vršila v prostorih Opte Ptuj d.o.o., Žabjak 1, v četrtek 23. aprila od 7. do 15. ure,
petek 24. aprila od 7. do 15. ure in v soboto 25. aprila od 7. do 12. ure. Za informacije pokličite 02 787 12 11, GSM 041 319 806.
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je po hudi in kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Srečko Toplak
IZ KETTEJEVE ULICE 20
Hvala sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. Paternostu za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred in molitev, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Iskrena zahvala osebju intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice na Ptuju, še posebna zahvala gospodu dr. Ljubu Tošu. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hči Sonja in sin Bojan z družinama
ter bratje in sestra
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček)
Na pragu pomladi je utrujena od bolezni od nas odšla naša draga sodelavka in učiteljica
Metka Lašič
S hvaležnostjo se je bomo spominjali učenci in delavci Osnovne šole Martina Koresa Podlehnik
www.radio-tednik.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 48, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 135. Telefon 769 17 31.
PRODAM svinjo, 200 kg, po 1 evro/kg, domače reje. Telefon 746 1571.
PRODAM metrska drva z dostavo. Telefon 0 31 623 356.
PRODAM koruzo in ječmen. Telefon 040 571 404.
KUPIM teličke-simentalke do 100 kg. Telefon 041 38 79 79.
PRODAM odojke, do 25-kilo-gramske. Tel. 740 80 42.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM ODDAM 1,5-sobno, delno opremljeno stanovanje z uporabo garaže. V stanovanju so priključki za internet in kabelsko. Telefon 041 478 476, 041 428 673.
NA PTUJU PRODAM trisobno stanovanje. Telefon 041 512 178, 777 1221.
DELO
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	VAGABUNDI - Bogastva noči
2.	STIL 5 - Nasmehni se
3.	BRATJE POUANŠEK - Lepi stari časi
4.	GORSKI CVET-Lovska
5.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
6.	Ans. NAVEZA-Veselite se pomladi
7.	BARBARA in MARTIN JEHART- Moj dom je v rožah
1.BRIGrTAŠULER-	Druga liga
2.	VICTORY - Mi mamo se fajn
3.	ALFI-Mix 1
4.	KINGSTON - Čist en majhn radio
5.	SKATER-Raketa
6.	SAŠA LENDERO - Kdo
7.	MAJDA PETAN - Potuj z menoj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice fiolljitc na iio[)i.iiitah na udov: MEGAMARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Ilajdina
V UGLEDNI restavraciji v Gradcu - Avstrija zaposlimo samostojnega kuharja. Urnik dela 5 dni + 2 dni prosto. Nočitev in hrana v hiši. Milena 0043/69910003289.
ZAPOSLIMO pridno in komunikativno dekle za delo v gostinskem lokalu. Delo je lahko redno ali preko študentskega servisa. Gostilna Kureš, Mateja Kureš, s. p., Šikole 26, Pragersko, telefon 041 687 869, 02 792 02 81.
MOTORNA VOZILA
PRODAMO motorno kolo Java 350, vozno, registrirano, cena po dogovoru. Informacije na telefon 031 686 437.
PRODAM renault twingo z dodatno opremo, star 1 leto, črne barve. Telefon 040 595 555.
iPoiluiajtz nai na ius.touns.in iplshil
RADIOPTUJ
»uz äfiUtu
www.radio-ptuj.si
?
Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi.
SPOMIN
Danes, 21. aprila, mineva deset let, odkar je za vedno odšel v svet tišine
Simon Lah
IZ PODVINCEV 101
Hvala vsem, ki se ga spominjate in se mu poklonite z lepo mislijo.
Vsi njegovi
Življenje celo sta garala, za dom in svoje bližnje vse sta dala, sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in tasta
Stanislava Bezjaka
IZ GRAJENE 29
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
SPOMIN
27. maja bo minilo 1 leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Štefanija Bezjak
IZ GRAJENE 29
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: vsi najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo.
SPOMIN
Boris lfuk
IZ CVETKOVCEV
20. aprila je minilo enajst let, odkar si nas zapustil. Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete sveče, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA.,.	OPREMA	BARVA
AUDI ALLROAD 3,01Q	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUAHRQ 3.0 V6 TDIDPF TIPTR. 2006		52.990,00	AVT. KUMA	KOV.SREDRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOURING AVT.	200E	15.900,00	KLIMA	ČRNA
CHRSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KLIMA	K0V.SRERRNA
FIAT STILD 1.9 JTD DYNAMIC	200E	7.990,00	KLIMA	KOV.SREDRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCi FUTURA	2005	7.890,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	14.990,00	AVT. KUMA	KOV.SRERRNA
OPEL ASTRA 2.0	2001	5.290,00	STR. SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KUMA	KOV.SREDRNA
RENAULTTWINGO OYNAMIQUE 1,2	2003	4.490,00	PLAT. STREHA	KOV.SDEDDNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGHLINE SLOV.	2005	18.490,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01,41	200E	9.190,00	AVT. KUMA	ČRNA
MERCEDES CL- RAZ. 500	2000	16.590,00	AVT. KUMA	KOV. 8. RDEČA
CITROEN XSANT1A 2,01BVISX	1998	2.490,00	2 X AIRDAG	KOV. T. ZELENA
Ptuj • Okrogla miza Ženske, izberite zdravje
S preventivnimi programi do zgodnjega odkrivanja bolezni
Ženski forum SD Ptuj, vodi ga Alenka Krabonja, je v hotelu Primus na Ptuju ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, pripravil okroglo mizo pod naslovom Ženske, izberite zdravje. V pogovoru o treh vrstah raka (rak na dojki prizadene 20 odstotkov žensk, rak na debelem črevesu 10 odstotkov, mlade ženske do 34. leta pa najpogosteje zbolijo za rakom na materničnem vratu) so s strokovnimi prispevki sodelovale mag. Mateja Kraje, Tatjana Kolar, dr. med., spec. ginekologinja, in Anita Kek Ljubeč, dr. med., spec. interne medicine.
Gostje so predstavile tri programe, ki pomagajo odkrivati začetna obolenja, ko je mogoče rakaste bolezni 100-odstotno ozdraviti. Najdlje je presejalno-preventivi program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, lani pa sta začela teči programa Dora in Svit.
Kljub napredku in razvoju medicine je rak na materničnem vratu še vedno velik zdravstveni problem ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Gre za drugo najpogostejšo obliko raka, ki prizadene ženske najpogosteje med 35. in 49. letom starosti, torej ženske v polni kondiciji. Da bi zmanjšali obolevnost, je bil leta 2003 uveden presejalni program Zora. Statistika kaže, da redno hodi na ginekološke preglede 50 odstotkov žensk, druga polovica pa ne. V okviru tega programa vabijo na preglede ženske od 20. do 64. leta starosti. Centralni informacijski sistem Zora, je povedala ginekologinja Tatjana Kolar, pokriva celotno državo, na enem mestu so zbrani vsi podatki in citološki pregledi. Leta 2003 je bilo na novo odkritih 209 primerov raka na materničnem vratu, leta 2007 149, kar je še vedno prevelika številka. Potrebno je spremeniti miselnost in zdravnika obiskati, ko nas še nič ne boli. Ker nekatere ženske ne pridejo na preglede, so se v ptujskem zdravstvenem domu odločili, da ko se ženska ne oglasi niti po prvem niti po drugem vabilu, ji pošljejo še tretjega - v tem primeru s povratnico. Potem se kar odzivajo. Na Ptujskem ima izbranega ginekologa kar 88 odstotkov žensk, kar je nad slovenskim povprečjem, odzivnost na vabila za preventivne preglede pa je še vedno manjša od pričakovanj.
S presejalnim programom Dora odkrivamo zgodnji stadij raka na dojkah, je poveda-
Foto: Črtomir Goznik
Na okrogli mizi ženskega foruma SD Ptuj so sodelovale mag. Mateja Krajc, Tatjana Kolar, Anita Kek Ljubec in Alenka Krabonja, predsednica ženskega foruma SD Ptuj, ki je pogovor tudi usmerjala.
la mag. Mateja Krajc. Program še ni stekel na območju cele države, na mariborskem območju ga bodo pričeli predvidoma konec letošnjega leta. Rak na dojkah od vseh rakov najbolj prizadene ženske. Letno jih zboli 1100, manj kot 400 jih umre. Kljub napredku medicine se ga v večini odkrije, ko je že v napredujoči fazi, ko ni samo na dojkah, temveč tudi na bezgavkah. Kasneje kot je odkrit, težje ga je zdraviti; več kot 50 odstotkov se ga odkrije v razširjeni obliki. V Sloveniji primanjkuje dobrih diagnostičnih aparatov; potrebovali bi jih osem, trenutno pa imamo le štiri aparate najvišje kakovosti, od tega so trije v Ljubljani. Incidenca raka na dojkah se povečuje predvsem zaradi modernega načina življenja. Preventivni-presejalni program Dora naj bi izvajali v obliki mobilnih enot, da bi se storitev čim bolj približale ženskam, ker bo le tako odzivnost dobra. To kažejo tudi tuje izkušnje, kjer se mobilne enote ustavljajo v bližini velikih nakupnih centrov, v osrčju naselij in podobno. V tej obliki se ženske ne mešajo s tistimi, ki so že zbolele; ženske tudi ne srečajo zdravnika,
ko pridejo na presejalno ma-mografijo, temveč le visoko strokovno usposobljenega radiološkega inženirja. Mobilne enote bodo delovale podobno kot nekoč obvezno fluoro-grafiranje. Ena mobilna enota bo stala milijon evrov, denar je že. Kot je povedala Mateja Krajc, želijo vzpostavili sistem zgodnega odkrivanja raka, ko bodo od mamografije do začetka zdravljenja, če bo rak odkrit, minilo le štiri tedne.
Lani se je v Sloveniji začel izvajati tudi programom zgodnjega odkrivanja predraka-vih sprememb na debelem črevesu in danki. Letno se
na novo odkrije 1300 primerov tega raka, poudarja Anita Kek Ljubec, dr. med., spec. interne medicine, od tega 700 bolnikov umre. Gre za velik javno-zdravstveni problem. K nastanku prispevajo nezdrava prehrana, alkohol, kajenje, nezdrav način življenja. Večina rakavih tvorb na debelem črevesu in danki se odkrije iz polipov. Če je rak odkrit v zgodnji fazi, je ozdravljiv. Kot presejalne kolonoskop-ske centre so evidentirali 27 zdravstvenih ustanov z 80 izvajalci, histopatološki centri bodo trije. Program Svit bo uspešen, če se bodo ljudje,
ki bodo prejeli vabilo, vabili pa bodo stare med 50. in 69. let, množično odzivali. Gre za najzahtevnejši program; ljudi je namreč strah že pred kolonoskopijo ob splošnem strahu pred rakom. Presejal-ni program Svit je namenjen tako ženskam kot moškim; v tem trenutku v Sloveniji odkrijemo le 15 odstotkov raka debelega črevesa in danke v zgodnji obliki.
Preventiva je najboljši zdravnik pri vseh boleznih. Presejalni programi Zora, Dora in Svit bodo živeli, če se bodo ženske in moški odzivali na vabila.
MG
Maribor • Skrb za prometno varnost šolarjev
Otroška varnostna
olimpijada
Napoved vremena
Danes bo sprva oblačno, padavine bodo dopoldne povsod ponehale, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Popoldne in zvečer se bo postopno razjasnilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do 20 stopinj C.
V sredo bo precej jasno, veter bo nekoliko oslabel. V četrtek bo zjutraj še precej jasno, nato spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
Kot je pojasnil tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret, je namen projekta, da otroci skozi igro in s skupinskim delom spoznajo nekatere najpogostejše elemente nevarnosti. Naučijo se lahko, kako ravnati samozaščitno in kako je potrebno ukrepati v različnih nevarnih situacijah ali nesrečah. Učenci ne pokažejo samo znanja o varnosti in zaščiti, ampak tudi spretnost in timsko delo. V ospredju nikakor ni tekmovalnost, temveč s pomočjo igre in zabave naučiti se čim več o samozaščiti.
V minulem letu je v tem projektu sodelovalo preko
Osebna kronika
Rodile so: Petra Frank, Bukovci 30, Markovci pri Ptuju - Zalo; Silva Viher, Savci 13, Sveti Tomaž -Miha; Sabina Jagušič, Ga-jevci 49, Gorišnica - Aljo; Brigita Novak, Log 61, Rogatec - Zalo; Mateja Tomažič, Hajndl 22/b, Velika Nedelja - Tiara; Monja Šlamberger, Ul. Borisa Kraigherja 4, Kidričevo
-	deklico; Lidija Cigula, Dornava 96, Dornava -Laro; Andreja Križan, Irje 12, Rogaška Slatina - Evo; Simona Murko, Svetinci 30, Destrnik - Matija; Ana Emeršič, Gorenjski Vrh 49, Zavrč - Špelo; Klavdija Mu-šič, Senešci 67, Velika Nedelja - Nika; Petra Ritonja, Podgorci 97/a, Podgorci -Nika; Brigita Valenko, Dornava 32, Dornava - Nino; Breda Cigler, Skolibrova ul.
6,	Ormož - Nežo; Dušanka Kopčič, Vitomarci 12, Vito-marci - Maja; Anita Vido-vič, Koresova ul. 7/a, Ptuj
-	Jana; Karmen Leskovar, Tomšičeva ulica 12, Slovenska Bistrica - Kiaro. Umrli so: Leopold Bele, Žeta le 92, roj. 1949 -umrl 1. aprila 2009; Stanislav Bezjak, Grajena 29, roj. 1928 - umrl 7. aprila 2009; Katarina Hrženjak roj, Kotolenko, Gorenjski Vrh 8, roj. 1922 - umrla
11.	aprila 2009; Ivana Cimerman roj. Štrucl, Skolibrova ul. 8, Ormož, roj. 1944 - umrla 11. aprila 2009; Josipina Podho-stnik, roj. Podhostnik, Jur-šinci 26, roj. 1921 - umrla 4. aprila 2009; Ana Kole-dnik, roj. Emeršič, Pohorje 45, roj. 1924 - umrla
12.	aprila 2009; Maks Sagadin, Majšperk 104, roj. 1941 - umrl 4. aprila 2009; Stanko Črnila, Dravinjski Vrh 3 č, roj. 1946
-	umrl 12. aprila 2009; Dušan Kozel, Velika Varni-ca 51, roj. 1974 - umrl dne
13.	aprila 2009; Matija Tušek, roj. Jurgec, Gomilci 9/a, roj. 1954 - umrla dne
7.	april 2009.
Poroka - Ptuj: Marko Karlo, Blaguš 1, in Irena Kelc, Vitomarci 48. Poroki - Ormož: Jernej Smodič, Litmerk 31/b, Ormož, in Simona Borak, Vratno Otok 35, Cestica, Hrvaška; Roman Krajnc in Marjeta Brumen, Mihovci pri Veliki Nedelji 59, Velika Nedelja.
Na območju Policijske uprave Maribor bodo policisti že četrto leto zapored organizirali Otroško varnostno olimpijado, prvo predtekmovanje pa je bilo že v sredo, 15. aprila.
400 otrok z območij, ki jih pokrivajo policijske postaje Maribor I, Maribor II in Slovenska Bistrica, v finalu pa je sodelovalo dvanajst ekip iz sedmih podravskih občin. Letos je svojo udeležbo že potrdilo 92 ekip iz skoraj vseh občin na območju Policijske uprave Maribor, vsako posamezno ekipo pa sestavlja deset otrok in mentor.
Pri organizaciji prireditve policisti tesno sodelujejo s Svetom za preventivo in vzgojo Mestne občine Maribor, prostovoljnimi gasilskimi društvi in Službo za zaščito in reševanje. Letos so k sodelovanju povabili še občinske ko-
misije in svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodelujočih občin ter 72. brigado Slovenske vojske, vabilu slovenskih policistov pa so se z veseljem odzvali tudi otroci iz sosednje Avstrije.
Prvo predtekmovanje Otroške varnostne olimpija-de je bilo v sredo, 15. aprila, na Sladkem Vrhu, na njem pa so sodelovale ekipe osnovnih šol Sladki Vrh in podružnice Zgornja Velka, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj in podružnice Ceršak, OŠ Zgornja Kungota, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Selnica ob Dravi, OŠ Janka Glazerja Ruše, OŠ Pesnica, OŠ Marjan Bantan - Stojan, OŠ Jakobski Dol, OŠ Jarenina in gostje iz Volksschüle Brunnsee v sosednji Avstriji.
-OM