L, štov* 128 Ljubljana, čsiršek 4. Junija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din Izhaja ob 4. zjutraj. Stane mesečno Din »s-—; «a ino; aerastvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. 7a. Nočna redakcija« od ig. ure naprej v Knailovi ul, št. s/L — Telefon št. Up Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko a 1 UprarnBtvo« Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36. Podrulnid: Maribor, Barvarska ulica št. X. — Celje, Aleksandrova cesta, Račtra pri poStnem ček. zavodu« Ljub« Qana št. 11.84*, - Praha čislo 78.180 Wica Hr. 105^41. Včeraj popoldne in zvečer je besnela nad Srednjo Evropo velika nevihta, ki se je pomikala od severa proti jugu. Nevihta je pokvarila telefonske napeljave, tako da je bila popoldne in celo noč telefonska zveza s severom prekinjena. Govoriti nismo mogli ne s Celjem in Mariborom, ne z Gradcem, Dunajem in Prago. Zato vriebčujemo samo ona poročila, ki smo jih prejeli brzojavno oziroma po ovinku preko Zagreba in Bu-dimpište. Tudi mariborske vesti in nekatera borzna poročila so izostala. Ljubljana. 3. junija. Nedeljski govor Svetozarja Pribičeviča hrvatskim seltakom podaje nov dokaz, kako visoko nadkriljuje prvi vodi-telj iugoslovenske demokracije do svoji načelnosti in široki koncepciji one P> litike, ki se danes predstavliaio kot re-šitelii našega notranjega problema. Mor da ie naiusodneiši vzrok dezolatnosti naših notranje političnih prilik baš ta, da se že od obstoja Jugoslavije dalje vodi pri nas oportunistična politika brez trdnih načel, brez trdnega programa in brez jasnih ciljev. V tem pogledu so grešile predvsem vse oooziciionalne stranke in njth voditelji. ki so kakor veše tavajoč od enega ekstrema v drugi, zgolj radi politične špekulacije in demagogije, uganjali politiko. kateri bo zgodovina našega naci-ior.alnega razvoja pritisnila pečat vrtoglavosti neiskrenosti in nedoslednosti. Politično pilpogačarstvo, ki menja čez noč poKtiko kakor obleko, se danes druži s Petrom, iutri s Pavlom, danes z Belcebubom, jutri s papežem, ie pač postalo trumf prvih let povojne dobe. Na žalost ie v tem pogledu grešila tudi NRS. zlasti tedaj, ko se je vezala s Turki, Nemci, klerikalci in sploh vsakomur, da ie zadostila potrebam in aspiraritam svoie stranke, četudi se je kmalu izkazalo. da oportunistična politika najjačje stranke v državi ni niti v državnem in narodnem, niti v njenem strankarskem interesu. _ . P,0 neštetih bridkih razočaranjih m preiskušnjah. je naravno morala stalno pridobivati na svoji jakosti konsekvent-na politika takozvanih Pribičevičevih demokratov. Z ustanovitvijo Narodnega bloka ie bil tudi formalno ustvarjen temelj za principijelno nacijonalno politiko ter dani predpogoji za končno zmago naše umtartsttčne državne te narodne misli. , Nad 250.000 gfastdv je bife pri zadnjih volitvah oddanih širom države, ne za to ali ono osebo, marveč za jasna načela, za dokaz stvarnega prepričanja. Ako se pomisli, da je ideja jugoslovenske de-mokraciie Še mlada, za mentaliteto zlasti bivših avstro - ogrskih podanikov težka, vsled česar more osvajati mase le z žilavim, sistematičnim m napornim, vsake demagogije prostim delom, se mora"nri znati, da ie bil ta napredek mo-loč le. ker ie jugoslovenska demokracija hodila vzdržema samo eno. m fc> čisto ravno linijo. Kakor so nam samostojnim demokratom velikokrat zamerjah, da smo v svoiih načelih nepokotebljivi m nenooustljivi. pa se čim dalje boli nedvoumno kaže, da je vendarle bila naša ravna pot edino pravilna. V interesu države m naroda je, da ostane tudi se naprej tako. dokler v Jugoslaviji popolnoma ne zavlada državna m narodna ideia. . _, Nedeliski govor Svetozarja Pribičeviča dviga reprezentanta jugoslovenske demokracije vidno nad politiko levice in desnice ter znova začrtava našemu notranjemu sporazumu pravilno smer. -Naš program in naša zahteva je, da morajo tndi Slovenci imeti iste pravice. kakor Hrvati in Srbi. Naša ideja je, da se vsak Srb mora s ponosom zvati Hrvata ali Slovenca, vsak Hrvat in Slovenec pa Srba. Naše načelo je. da smo mi. Srbi. Hrvati in Slovenci en narod, ki ima različno prošlost, ali kateri mora imeti eno bodočnost. Iz tega globokega pojmovanja narodne misli, o kateri Svetozar Pribičevič pravilno pravi, da edina more preroditi našo državo in ustvariti velik narod, je jasno razvidno strogo opredeljeno stališče iugoslovenske demokraciie napram plemenskim separatistom vseh vrst in vseh kategorij. Potrebno bo še mnogo časa in mnogo prizadevanja, da bo končno tudi v podrobnostih definitivno zmagala nacijonalna misel jugoslovenske demokracije. Samozavestno ie pozival Svetozar Pribičevič svoje sobojevnike na delo ter iim zaklical: «Vsa naša naloga je. da se ia velika narodna misel ustvari, da se ne cepimo v male skupine, plemena in pokrajine, pač pa stvorimo velik narod na iugozapadu Evrope, z veliko kulturo. ki bo dala pečat napredku sveta v tem delu Evrope. Jugoslovenska ideia zmaguje. V svojem zmagovitem pohodu se ne bo ustavila. Ni je sile, ki bi io zadržala!* Dolžnost slovenskih demokratov je, da sledimo klicu našega odličnega vo-ditelia ter zastavimo vse svoje najboljše sile v to. da skoraj postavimo tudi v Sloveniji zmagoviti prapor jugoslovenske demokraciie na prvo mesto. Radičevci in zajedničarji v težkem položaju Po včerajšnji konferenci Pavla Radiča pri Pašiču je bila seja kluba HSS nenavadno burna. — Zajedničarji zahtevajo od radičevcev razčiščenje situacije, ker je zanje položaj nevzdržen. strskim predsednikom Pašičem odšel v svoi klub, kjer ie poročal o poteku razgovora. Današnja seia radičevskega kluba je bila nenavadno burna. Odnošaii med posameznimi člani v stranki so zelo čudni. V klubu ni več one discipline. ki ie vladala v prejšnjih časih. V do bro poučenih političnih krogih se trdi, da se bo klub vsled iiitrigirania Pavli Radiča vsekakor razcepil na dva dela. Beograd, 3. junija, p. Dopoldne ob 10. je Pavle Radič prišel v predsedništvo vlade in prosil gosp. Pašiča, da ga sprejme. Pašič ga ie sprejel in ostal ž njim v konferenci do 12. Vaš dopisnik doznava. da ie Pavle Radič obetal vse, kar ie Pašič zahteval in da .ie bil pripravljen na vse. Pašič je Pavla Radiča poslušal. ni mu pa da! nobenega odgovora. Jutrišnja «Samouprava» piše. da se je na tei konferenci pretresalo vprašanje verifikacije anketiranih radičevskih mandatov in poročilo anketnega odbora. Nato ie Pašiča posetii minister za notranje stvari Maksimovič, ki se je povrnil v Beograd in poročal Pašiču o svoiih vtisih na ootu. Dalje sta bila Pri Pašiču oredsednik radikalnega kluba Ljuba Zivkovič in minister dr. Srskic. Popoldne Pašič ni prišel v predsedništvo vlade. Blokaški listi ne pišejo več z vnemo o koaliciji radikalov z radičevci. Danes je izšla prva številka večerne izdaje « Vremena®. ki piše za homogeno radi-kalsko vlado, katero nai bi v parlamentu podpirali tudi poslanci HRS. Pavle Radič je po razgovoru z mini- Zagreb, 3. junija, n. Kal o slabe so pozicije radičevsko-zajedničarskega bloka v narodu, se najbolje vidi po tem, da se sedaj od najkompetentnejše strani Hrvatske za-jednice zahteva od radičevcev razčiščenje situacije v najkrajšem času in sicer zato, ker zajednica ne more več vzdrževati discipline med svojimi pristaši na deželi. Do odkritega spopada bo po vsej priliki prišlo v najkrajšem času. Neki informirani San Hrvatske za.iednice je danes izjavil, da je istina. da vodstvo zajednice že sedaj sestav lja proglas na narod, s katerim bo branilo svojo politiko in vso krivdo radi neuspeha zvalila na radičevsko stranko. (Opozarjamo tudi na članek na 3. strani današnje številke. — Uredn.) Včeraišnji sestauek Narodne skupščine Zakonski načrt o obrtniških kreditih se bo razpravljal nujno. — Konec debate o zemljoradniških kreditih. — Danes je v skupščini določen dan za interpelacije. Beograd, 3. junija, r. Današnji dan v Narodni skupščini je bi zanimiv, ker je govorilo večje število poslancev. Sestanek skupščine je bil otvorien ob pol 10. dopoldme, nakar je bik) po odobren ju zapisnika in izvršenih formalnostih objavljeno, da so posl. Živojinovič in tovariši predložili skupščini zakonski načrt o državni obrtni banki. Prvi je govoril posl. Živojinovič, ki je naglašal važnost tega predloga in zahteval zanj priznanje nujnosti. V imenu vlade je govoril minister dr. Grisogono. ki je izjavil, da isto tak o smatra ta predlog za važen in nujen. Ko je prevzel ministrstvo trgovine in industrije, je sam proučeval to zadevo in zato bo tudi predložil svoj zakonski načrt ter se bo videlo med razpravo, kaj se more sprejeti in kaj ne. Skupščina je nato soglasno sprejela nujnost predloga. Po prečrtan ju nekaterih prošenj in pritožb se je prešlo na dnevni red. na nadaljevanje razprave o zakonu o kmetijskih kreditih. Prvi je govoril musliman posl. Ajanovič, ki je napadal vladni načrt, nato pa je govoril poročevalec posl. Vasa Franičevič, ki je izjavil, da je namen zakonskega predloga o kmetijskih kreditih, s hitrim nakazovanjem poceni kreditov pomagati našim kmetom, da si opomorejo in dvignejo svoje hlagosttanje. Za tem je zavračal po vrsti ugovore opozicije ter je ugotovil, da ie opozicija kritikovala predloženi zakonski načrt samo s strankarskih vidikov. Nato so se še govorili demokrat Dragutin Rankovič, radikal Sreten Stošič. demokrat dr. Slavko Šečerov in radikal Kosta A'.e-ksič, ki je končal svoj govor ob 1. popoldne. Predsednik je nato naznanfl. da so se pred skupščinsko sejo sestali šefi parlamentarnih skupin in se dogovorili, da se izvo« sporazumno skupščinski odbor za pretres zakonskega predloga o državni in obrtni banki. V odbor je bilo izvoljenih 13 članov vladne večine in 8. članov opozicije. Nosilca vladne liste sta bila dr. Kojič in dr. Krizman. Radičevci imajo v odboru 3 člane, davidovičevci 2, klerikalci 1, nvus«mani 1 in male skupine 1. Po izvolitvi je predsednik naprosil izvoljene člane, naj se ob 6. popoldne konstituirajo. Zatem ie bilo objavljen?, da so se šefi parlamentarnih sku 11 sporazumeli, naj se na jutrišnji dnevni red skupščine, ker je jutri dan interpelacij, postavi interpelacija poslanca Dimitrija Vujiča na ministra za trgovino in industrijo dr. Grisigona o sodelovanju državnih sladkornih tovarn pri kar-telu sladkornih tovarn in da je vlada na ta dnevni red pristala. Vlada je pristala na to, da prihodnji četrtek, na katoliški praznik Telovo, ne bo skupščinske seje in da se zato postavi prihodnji torek na dnevni red interpelacija dr. Voje Marinkoviča na zuna-nanjega ministra o razorožitvi Bolgarske. Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za jutri ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Interpelacija posl. Dimitrija Vo-jiča o soudeležbi državnih sladkornih tovarn v kartelu sladkornih tovarn. KakoT izgleda, je z današnjim dnem debata o zakonu o kmetijskih kreditih zaključena in govorita pojutrišnjem saano še poročevalec večine ter minister za kmedfrsfvo Krsta Miletič. Sestanki parlamentarnih odborov K prvi seji se je sestala tudi sekcija za pretres zakona o osnovnih šolah. — Klerikalci so hoteli delo zavlačevati, a so dobffi od prosvetnega ministra Pribičeviča dobro lekcijo. Beograd, 3. junija, n. Včeraj popoldne ie | v njih propoveduje ljubezen (todomovine. imela sejo sekcija za tiskovni zakon. Sprejet je bil oddelek, ki govori o kaznjivih deja« njih proti splošnim interesom in sicer do poglavja 34., ki govori o žaljenju časti. Pri« hodnja seja sekcije bo jutri. Danes popoldne se je sestal odbor za pre« tres zakonskega načrta o obrtni banki in se konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kojič, za podpredsednika dr. Krizman, za tajnika pa Joksimovič. Sejo je imela tu* di sekcija za pretres zakonskih načrtov mi« nistra pravde, v svrho definitivne stilizacije zakonov. Ob 16.30 se je sestala na prvo sejo sekcija za pretres zakona o osnovnih šolah. Seji je prisostvoval tudi minister prosvete P ribiče« vič. Poslanec Sušnik je protestiral, da se ta zakonski načrt obravnava po skrajšanem po« stopku, češ, da poslanci niso imeli dovolj časa, da preštudirajo načrt ter je zahteval, da se seja odgodi. Njegov predlog je podpi« ral dr. Bazala. Predsednik je odgovoril, da je minister prosvete razdelil poslancem na« črt pred 15 dnevi in da so poslanci, ki se zanj interesirajo imeli za pregled dosti časa. Za njim je govoril Živko Susič, ki je doka--zoval da se na temelju člena 133. ustave ob ravnavajo zakonski načrti po skrajšanem postopku. Čital je kraljev ukaz in spremno pismo ministra Pribičeviča o tem zakonskem načrtu. Predlagal je, da se delo nadaljuje, kar je večina pri glasovanju sprejela. Nato je govoril minister Pribičevič, ki je v lepem govoru pojasnjeval prosvetno politiko vlade ter posebno povdarjal zenačenje pouka in zenačenje učnih knjig ter razvijal misel, da morajo šoie biti državne. Le tako jc mogoče, da. se v šol aii širi narodna misel ter da ie Za njim je govoril poslanec Sušnik, ki j« ponovno prosil, da se da poslancem čas za študiranje ministrovega govora in zakonske« ga načrta. Seja se je nato končala tar je napovedana prihodnja seja za jutri popob dne ob 17. Deputacija ljubljanskih vrtnarjev v Beogradu Beograd. 3. junija, p. V Beograd je dospe« la deputacija ljubljanskih vrtnarjev. Dr. Piv« ko jo je predstavil ministru trgovine dr. Gri< sogonu. ki jo je sprejel zelo Ijubeznjivo. Vrtnarji so intervenirali, da se njihova obrt uvrsti v one ob rte. za katere se zahteva stro« kovna izobrazba. Minister Grisogono je ob« ljubil, da bo tej želji šel na roko. Neurje v Bosni Sarajevo. 3. junija, n. Danes popoldne »e je pri Zenici utrgal oblak. Voda je porušila železniški betonski most. Brzovlak iz Sara« jeva ni mogel nadaljevati pota. Potniki so morali izstopiti in peš nadaljevati pot, vefi kilometrov do potniškega vlaka iz Bosanskega Broda. Senzacionalna suspenzija v Sarajevu Sarajevo. 3. junija, n. Upravni odbor Mest ne hranilnice v Sarajevu ie nenadoma su« spendiral ravnatelja hranilnice Mirka Brada« ča in glavnega prokurista Sadarja. Danes se pregledujejo knjige. To suspendiranje jc iz« zvalo veliko senzacijo. Italijansko valutno posojilo v Ameriki Ekspoze finančnega ministra o gospodarski situaciji Italije. — 50 milijonov dolarjev za fundacijo lire. — Reakcija borz« — Skeptično presojanje v beograjskih borznih krogih. lijardi 376 milijonov. To nazadovanje je treba pripisati predvsem naraščanju cen in pa velikemu nakupu žita, ki ga Rim, 3. junija, z. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je imel fin. minister De Štefani svoj napeto pričakovani ekspoze o fin. položaju Italije. V dolgem govoru je orisal podrobno gospodarsko in finančno situacijo kralievine in se dotaknil tudi špekulacije z liro. Iznesel ie med drugim naslednje zanimive podatke: Državni izdatki za tekoče poslovno leto znašajo 18 milijard 995 milijonov, za poslovno leto 1925-26 pa bodo znašali 17 milijard 217 milijonov. Za to leto je bil predviden primanjkljaj 1355 milijonov, danes pa lahko minister trdi, da se bo zaključilo tekoče poslovno leto brez primanjkljaja. Zanimive so številke glede denarnega obtoka: 1. 1922 je prišlo na vsakega prebivalca 545 lir. dne 30. aprila pa 496 lir. Denarni obtok je znašal dne 20. maia lanskega leta 19 milijard 441 milijon, dne 20. maja tega leta pa je znašal 18 milijard 744 milijonov. Plačilna mednarodna bilanca se ie v primeri z lanskim letom zelo poslabšala. Uvoz je bil letos v prvih 4 mesecih za 3 milijarde 742 milijonov večii kot izvoz, med tem ko je v teku istih mesecev lanskega leta prekašal uvoz izvoz le za 1 milijardo 466 milijonov. Izvoz je torej letno narastel za celi 2 mi- letos primanjkuje v Italiji. Padca Ure je v veliki meri kriva tudi špekulacija na b Tah. Zlasti v inozemstvu so liro sistematično rušili. Da dobi potrebna sredstva za uspešno protiakcijo, .ie vlada izposlovala pri M organov] bančni skupini posojilo 50 mllljtonov lir, kl Jih dobe italijanske emisijske banke ln ki se bodo porabile izključno za sanacijo lire. Posojilo je že zaključeno. Obrestna mera znaša 6.5%, emisijski kurz 90%. Ministrova izjava o posojilu je izzvala ogromno senzacijo in domače borze so že včeraj reagirale nanjo z rapidnim padcem tujih deviz in valut. Danes so sledile tuje borze, kjer je lira povsod porastla za, več točk. Vendar pa gledajo finančni krogi na ta pojav s precejšnjo skepso. Beograd, 3. junija p. »Vreme« poroča: Skok italijanske lire ie nocoj iznenadil Beograd in ustvaril čvrsto tendenco za liro. Najprej je Gurih" registriral ta skok. potem pa Trsit. Reka, Ljubljana in Zagreb. Zlasti v Curihu je intervencija v korist lire občutna. Sodeč po raznih znakih pa bi se moglo sklepati, da vest o posojilih 50 milijonov dolarjev ni tako sigurna, ter da je bi-; la poslana v svet samo z namenom ustrahoval borze. Nadaljevanje preiskav in aretacij v Sofiji Odpust nadštevilne milice. — Ponavljajo se prizori kakor po sve- tonedeljskem ztezl.'' Danes je dobilo mesto svoj normalni zunanji značaj. Opazilo se je samo. da so popoldne hodile po mestu orožniške konjeniške patrulje. Dopoldne se je ču-lo streljanje iz pušk v bližini osrednjih zaporov, kar se spravlia v zvezo s poizkusom bega nekaterih aretirancev. Ko je bil sinoči zopet dovoljen svoboden promet, so se ljudje začeli zopet gibat! po ulicah, ker mnogi niso imeli niti za jesti, kajti včeraj se ni moglo ničesar kupiti razen kruha. Vlada je včeraj izdala naredbo, da se razpusti prekošte-vilni kontingent narodne milice, ki je bil dovoljen od poslaniške konference in je danes o tem obvestila inozemstvo. Sofija. 3. junija, r. Danes so se ves dan nadaljevale hišne preiskave in aretacije. Mnoge sumljive osebe so bile aretirane, zlasti one. ki nimajo legitimacij. Ugotovljeno je. da so bile mnoge legitimacije ponarejene, radi česar se ne ve. kdo so prav za prav aretiranci. Policijsko ravnateljstvo še nima točnega števila aretirancev. Trdi se, da je policija aretirala udeležnika pri atentatu na kralja Borisa na arabakonaškem klancu. Razen tega se je tudi raznesla vest, da je aretiran Peter Abadžijev. eden izmed atentatorjev v cerkvi Sv. Nedelie. vendar pa se v to vest ne more verovati. ker policijsko ravnateljstvo o tem ničesar ne ve. Boljševiški izgredi na Kitajskem Od boljševikov nahujskani domačini v Šan??aiu napadli Evropejce. —Obs: 3no stanje nad mestom. — Krvavi boji London, 3. junija, z. V Šangaju so zanetili boljševiSki emisarji med domačini izgrede proti Japoncem in Evropejcem. Prišlo je do krvavih srpopadov in demoliranja evropskih trgovin. V pristanišču zasidrane vojne ladje so dobile nalog, da izkrcajo mornarje za varstvo belega prebivalstva. Pariz, 3. junija, a. Marin poroča iz Šan-gaja nastopne podrobnosti o zadnjih dogodkih: Po vsem mestu je prišlo do spopadov med mednarodno policijo in kitajskimi meščani. Občinski svet je odredil obsedno stanje. Obenem je vzel v svoje roke kontrolo nad glavno prometno službo in nad oskrbo z živili. 500 ameriških francoskih in italijan- skih mornarjev se je izkrcalo v Sangajtl. Vsak čas se pričakujejo angleške in japonske čete. Že ob začetku nemirov se je sumilo, da so kitajske čete bile v zvezi z bolj-ševlki. To je sedaj dokazano. Dognalo se je, da se je vršil na sovjetskem konzulatu sestanek, na katerem se je sklenilo da se pričnejo ob istem času nemiri po vsej državi. Pri spopadih med nmožico in evropsko po-licijo je zadnja nastopila s strojnicami. Ob tej priliki je bilo več Kitajcev ubitih. Aretiranih je približno 200 oseb. Prebivalstvo je ogorčeno zlasti proti Japoncem in proti Angležem. Prometne konvencije z Rumunijo Beograd, 3. junija, p. Danes popoldne je bila končana plenarna seja naše in rumunske delegacije pod predsedstvom g. Avramovi« ča. Konstatiralo se je popolno soglasje v vseh vprašanjih. Sklenjene so bile naslednje konvencije, ld se predložijo obema vlada« ma: generalna konvencija o medsebojnem in mednarodnem tranzitnem prometu med Jugoslavijo in Rumunijo. Sporazum o otvo« ritvi in ureditvi prometa na progih Bazias« Vršac. Temešvar«Modoš»Pančevo s progo Modoš»Pardanj in Tcmešvar«2ombolja»Vcl. Kikinda«Subotica. Predvideva se, da se na temelju tega sporazuma uredi naša železni« ška administracija najpozneje do 15. junija. Na predlog naše delegacije o konvenciji za skupne železniške obmejne postaje je rumun ska delegacija izjavila, da za to nima po» oblastila, da pa načrt sprejme v vednost in ga sporoči svoji vladi. G. Avramovič je noooj odpotoval na Du» naj na mednarodno prometno konferenco. Kriza v češki koaliciji poravnana Praga, 3. junija, z. O binkoštnih praznikih je bila kriza v koaliciji poravnana. Prva posledica tega je sklicanje senata in poslanske zbornice. Za stališče socijalnih demokratov je bil merodajen sklep radikalnega ostravske-ga krila, ki je proglasil izstop čeških socijalnih demokratov iz vlade v sedanjem trenutku za neumesten in se izrekel za gotovo in pogojno zaščito kmetijstva, ker io zahteva produkcija. Danes se izroči razorožitvena nota Berlin, 3. junija, r. Nota o razorožitvi še ni dostavljena nemški vladi. V berlinskih političnih krogih se pričakuje izročitev za jutri. Ni še gotovo, ali bo nota izročena nemškemu zunanjemu ministru ali pa državnemu kancelarju. D' Annunziada Milan, 3. junija, a. Zanimiv dogodek sa poroča iz d" Annunzijcve okolice. Ko se je ministrski predsednik Mussolini odpeljal iz Gardona, je d' Annunzio od vseh novinar« jev, ki so sc nahajali v Gardonu, sprejel edinole, zastopnika milanskega lista «Corri« ere della Sera«, ki je vse prej, kakor faši« stovski list, ga pridržal pri sebi nad tri ure in ga prav bogato pogostil. Pred odhodom tega novinarja mu je d' Annunzio izročil prisrčne pozdrave na lastnika in direktorja lista senatorja Albertinija, znanega hudega nasprotnika fašistov, ter mu zanj izročil ne« ko darilce. Velik nožar v Paračinu Beograd. 3. junija, p. Iz Paračina se jav« lja, da je davi nastal velik požar v tekstilni tovarni Teokaroviča, ki je ena največjih tekstilnih tovarn v naši državi. Po velikem trudu se je posrečilo požar udušiti. Škoda znaša nad en milijon dinarjev. 500 delavcev je ostalo brez posla. Nemiri v Egiptu MIlan. 3. junija, r. »Corriere della Se« ra» poroča, da so radi nemirov v gornjem Egiptu pričeli odpošiljati na lice mesta angleške čete in da je uvedena vojaška poštna cenzura do vsej deželi. Borna maroška debata v francoskem parlamentu Danes prinašamo drugi del in konec debate o interpelaciji glede bojev v Maroku. Prvi del smo objavili v nedeljo. Pariz, 30. maja. Na drugi seji je prvi govoril vojni minister v PoincaTejevem kabinetu Mag i not, ki je razložil, kako je prišlo do zasedbe Uerge po francoskih četah. Izjavlja, da bo glasoval za dnevni red, ki je »tako umerjen, tako dostojanstven in v skladu s splošnimi interesi.« Nato se je med splošno pozornostjo dvignil min. predsednik Painleve. ki je izvajal: Vladi je vojna ravno tako odvratna kot %. Renaudelu (voditelju socijalistov) in ona ne namerava žrtvovati v kakem nepotrebnem pustolovstvu niti enega vojaka iz me-itropolitanske in afriške Francije. V pričujočem slučaju pa ne gre za osvojevalno ali ekspanzivn-o vojno. Naši vojaki se bore na tej strani naših meja za čast Francije in njeno varnost. Ko Francija brani Uergo, noče s tem pognati rifanskih gorjancev v beda. Toda orna jim prepoveduje, da bi hodili plenit njene varovance. Mi smo pripravljeni, ne da bi za 1 meter prekoračili meie našega ozemlja, pomagati R'fancem pri eks-ploa/taciji njihovega lastnega ekonomskega bogastva. Mi hočemo, da kupujejo žito, če so lačni, a ne da ga k ra d e j o. Rifanci so nas napadli še pod vlado g. Herriota. Ta je poslal pomoč maršalu Lyanteyju; to podporo sem jaz nadaljeval. Cilj naše obrambe 5e dosežen: pot v Fez je zastavljena. Govornik obljublja, da bo v ko-mpetentnih komisijah podal številke o dosedanjih efektnih v Maroku, ki da ne presegajo onih Iz 1. 1915. in 1921. Glede dosedanjih' žrtev izjavlja, da ie padlo doslej nekaj manj kot 400 mrtvih (od teh dve tretjini afriških vojakov) ln okoli 1100 ranjenih. Komunist V ai 11 ant-C o u t u ri er: »Za začetek zadostuje.« Komunisti kriče: »Doli z vojno!« Zbornični predsednik Herriot povabi zbornico,d a pošlje izraz spoštovanja spominu vojakov, ki so umrli, in svoje želje za čim hitrejše ozdravljenje ranjencev. Od skrajne desne do skrajne leve vsi Vstanejo, le komunisti kriče. V nadaljnem ie Painleve obžaloval, da so bile poitrebne te žrtve in je iziavil: Zbornica ve, da ni odvisno od vlade, da bi sovražnosti trajale !e še eno uro. In obrnjen h komunistom: Čudno je. da izražajo svoje zgražanje nad vsemi vojnami najbolj na glas ravno oni, ki ne poznajo drugega obožavanja kot obožavanje državljanske vojne. Na koncu izraža Painleve nado, da bo Ri-fancem sprejem, na katerega so naletiti, služil kot izborna lekcija. Upa v nadaljni mirni razvoi Maroka in izjavlja, da ima Francija iste cilje v vojni kot v miru. (Vsa zbornica razen komunistov frenetieno ploska.) Komunist B c r t h o n govori spočetka pred praznimi klopmi. Trdi, da so gotove francoske družbe skupaj z Angleži proda-5ale Rifancem orožje. Baje sta angleški lord Tyner in kapitan Gardiner prevzela nalogo, da spravita to orožje skozi špansko blokado. Zunanji minister odločno pobija te trditve, zlasti zanika, da bi Ouai d' Orsay dopuščal kontrabando orožja. Komunisti ropotajo. Njihov govornik Berthon zahteva takojšni mir z Rifom. Rainlevč: »Naj Rifanci začno!« Na Berthcmovo trditev, da hočejo Francozi deliti Rif s Španci, je vzkliknil Bri-agd: »Ne, mi ne maramo niti pedi. Mir je odvisen od Adb el Krima. Ko bo odšel dz ozemlja, ki nam je priznano s pogodbami, ga ne bodo naši vojaki zasledovali niti korak. Rifanci so živeli v prijateljstvu z mami. Prihajali so v velikem številu v Maroko. Toda cpojili so se: culi so govoriti o pravici narodov do samoodločbe in so jo tolmačili kot pravico Abd el Krima, da raz polaga z Marokom. Abcf el Krim je hotel priti v Fez. Mi smo ga zavrnili. Naši slabi efektivi ne bi zadostovali za vzdrževanje iniru, če ne bi bili tako priljubljeni v Maroku.« Briar.dovemu govoru je sledil velik aplavz, nakar je zbornica sklenila cenzuro nad komunistom .Teatrom Renaudom, ki se je odlikoval z divnimi medkiici. Na večerni seii je socijalist Ernest La-font izjavil, da ne more glasovati za dnevni red. ker bo glasoval zanj desničar Ma-ginot. Poslanec Pietri je razložil, da je Abd el Krim čisto navaden šef banditov, nakar 5e bila seja preložena med protestom komunistov. Po seji so socijalisti predlagati dodatek k dnevnemu redu z namenom, da onemogočijo pristanek nacijonalnega bloka na novo besedilo. Levičarski kartel je usvojil novi dnevni red. Zadnji dan debate, V petek popoldne jc prvi govoril nekdanji notranji minister Malvy (ki ga je dal svoječasno Clemenceau obsoditi radi defe-tizma) o svoji misiji v Madridu. Malvv je šel po nalogu Painlevejeve vlade v Madrid, da izvede sporazum s Španijo, ki ie nujno potreben za mir v Maroku. Izjavil jc. da obe deželi želita mir in da je španski diktator Primo de Rivera iskren prijatelj Francije Voditelj komunistov Marcel Cachin le divje zagovarjal Rifance, ki po njegovem zatrjevanju branijo svojo domovino, svojo zemljo, zahteval je za Maročane in Tunižane pravico samoodločbe in predlaga! 'dnevni red za takojšen mir in vojaško izpraznitev Maroka. Cachittov nastop je izzval Renaudcia k' izjavi, da socijalisti ne zahtevajo izpraznitve Maroka, temveč le ohranitev njegovih" meja v okviru pogodb in nadaljevanje crvilizatoričnega dela brez vojaškega aparata. Debato je .zaključil sijajen govor zunanje- ložil komunistom, da samoodločba ne velja samo za Abd el Krima, ampak tudi za plemena, ki so se prostovoljno postavila pod francoske zastave in prosijo Francijo zar ščite. »Te narode smo branili in jih še bomo branili.« Komunistična teorija, da Francija tlači ko-lonijalne narode, ne drži. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Francija ne le umaknila svoje čete iz kolonij, ampak so ji tudi te pohitele na pomoč v Evropo. »Če bi kolonije res živele v neznosni tiraniji, kot vi to trdite, gospodje komunisti, bi bilo prišlo v onih tragičnih dneh do uporov. In prav nič se ni zgodilo . . .« Viharno odobravanje. Komunj.9ti molče poparjeni. . Briand je končno izjavil, da hoče Francija le iztisniti napadalce iz svoje cone, kar je približno že 'dovršeno. Nato je pripravljena k pogajanjem. Francija ne zahteva ničesar razen ono, kar ji priznavajo mednarodne pogodbe. Po Briandovem govoru je izjavi! v imenu opozicije Louis Marin, da bo le-ta glasovala za dnevni red kartela navzlic iz-premembam, ki so jih v zadnjem trenotku napravili socijalisti. Opozicija hoče edinstvo dežele v sedanjem trenotku in njej je domovina več kot strankarski prepiri. Ko je še socijalist Pressemane prečital med splošnim zgražanjem neki članek, v katerem piše komunist Doriot: »Danes se ne more reči, da bodo kolonije rešile metropolo; nasprotno, one bodo ubile Francijo!« je bil dnevni red, ki izraža zaupnico vladi, sprejet s 516 proti 29 glasovom. Proti so glasovali le komunisti. Kakih" 20 soci-jalistov in desničarjev se je vzdržalo glasovanja. K nemirom na Kitajskem V Evropi se je že skoro pozabilo, kako sovražno razmerje je vladalo še pred nedavnim v vzhodni Aziji _ med tamkajšnjimi domačini in Evropejci. Danes smo vajeni na poročila, ki naznanjajo najraznovrstnejše novotarije popolnoma po evropskem vzoru, smo vajeni gledati na Japonsko in Kitajsko kot na dve državi, v katerih se javno življenje odigrava vedno bolj po evropskem načinu. Nihče ne misli več na kako osobito nasprotje med žolto raso in Evropeici in spomin na boksarski upor je zableael. kakor da se je dogodil pred sto leti ali več. Zato zvene pač precej tuje vesti, da so se pojayili v kitajskih primorskih mestih nemiri, naperjeni zoper Evropejce. In vendar je preteklo šele par desetletij. odkar so se pričeli prvi moderni stiki med evropskimi narodi in Kitajci, ki so dolgo prezirali belce kot manj vredne barbare. Znamenita vojna radi opija, ki se je vnela med Kitajci in Angleži. je prinesla po porazu Kitajske prvo spremembo. Kitajci so morali leta 1842. dovoliti Angležem prosti dostop in prosto trgovino v petih kitajskih pristaniščih. To je tvorilo odslej podlago za stike med Evropo in Kino, s tem je bil položen prvi temelj občevanju med obema, dotlej pa tudi še poslej tako sovražnima svetovoma. Angleškemu vzgledu so v prihodnjih letih sledile druge velesile, osobito Francija in Rusija, za njima potem tudi Nemčija in Japonska; vsaka si je skušala pridobiti dostop do kitajskih tržišč, posebei pa še predpravic v določenih pristaniščih. Kitajci so se udajali šele po trdovratni obrambi: vedno si je bilo treba z orožjem izsiliti vsak uspeh, kar pa ni manjšalo, marveč raje še večalo mržnjo med Kitajsko do Evropejcev. _ Gotovo .ie interesantno, da so Kitajci oficijelno in trajno stopili v stike z evropskimi velnsilami šele v sedemdesetih letih. Šele 1. 1876. so osnovali Kitajci svoja poslaništva v največjih dveh evropskimi velesilami šele v sedemdese-prva kitajska poslanika v London in Pariz; pozneje so prišli poslaniki še v Petrograd, Berlin. Washington in Tokio. Velika reakcija proti naraščajočemu vplivu Evropejcev je bil znamenit boksarski upor v letu 1900. Boksarji, ki so bila kitajska narodna stranka, nastopajoča brezobzirno in brezkompromisno zoper Evropejce, je potegnila za seboj celo člane cesarskega dvora in odlične državne ter vojaške funkcijonarje; toda njih divjanje zoper Evropejce, osobito mednarodnemu pravu nasprotujoča na-silstva nad člani poslaniškega zbora v Pekingu so imela za posledico vojaško ekspedicijo evropskih velesil ter Japonske. Kitajska ie morala kapitulirati in dovoliti velesilam še večje politične in gospodarske koncesije, nego so iih imele dotlej. Baš ta brezuspešni odpor proti vsemu, kar je bilo evropskega in modernega je povzročil notranjo reakcijo med Kitaici. Pojavila se je moderna struja med Kitajci, ki je hotela vzprejeti vse. kar ie dobrega v moderni svetovni kulturi, evropski in amerikanski. prostovoljno in modernizirati Kino brez vsakršnih zastarelih skrupulov. brez strahu za starokitajsko originalnost. Tako se je razvila revolucija 1. 1911. pod vodstvom Suniatsena in zmagala ter pričela najradikalnejšim potom pre-urežati državo zlate sredine po evrop-sko-ameriških vzorcih. Ta veliko zasnovana reforma sc sicer ni povsem posrečila, ali vendar je imela posledico, da se odslej med Kitajci o sovraštvu do Evropejcev ni več čulo. Zato prihajajo najnovejše vesti o izbruhu sovražnosti do Evropejcev v Šangaju nekako nepričakovano, in zelo verjetno je naziranje. da so posledica boljševiške propagande, ki skuša povsod med domačini vzbuditi in razpaliti sovraštvo do belih. Da pa tudi ta konflikt ne bo za Kino imel srečnejših rezultatov, kakor poprejšnji, o tem pri današnji ga ministra Brianda, ki Je najprej raz* svetovni konstelaciji ni dvomiti. Politične beležke + Samozavestni Pribičevič. »Slovenec« piše z ozirom na Pribičevičev govor ob posetu hrvatskih seljakov v Beogradu. da je mogoče, da bo Narodni blok dobil večino na Hrvatskem pri oblastnih volitvah, manj verjetno pa da je. da bi Pribičevič večno sedel v vladi. Tudi mi smo tega mnenja, da Pribičevič ne bo sedel »večno« v vladi. Prvič je tudi on umrljiv človek, drugič pa ne gre za njegovo osebo, temveč za njegova načela, ki so načela SDS. Dokler bo imel Narodni blok večino volilcev na svoji strani, bo SDS odločevala, kdo iz njenih vrst bo minister in bo zbirala iz svojih vrst kakor doslei najsposobnejše. Vsekakor bo torei Pribičevič v vladi, akoravno precej dalje časa, kakor si žele in misliio klerikalci. Pribičevič in vsi pristaši SDS so v polni meri lahko samozavestni, ker vedo. da niihova načela zmagujejo in da bodo tudi zmagala. Danes ne more biti govora edinole o samozavesti klerikalcev in njihovih zaveznikov. Škofov list bi dobro storil, ako bi ob priliki povedal točno, kako si predstavlja bodočnost klerikalne stranke! + Kmetijski krediti. »Slovenec« objavlja govor posl. dr. Kulovca v Narodni skupščini o kmetijskih kreditih. Dr. Kulovec trdi. da ni država glede preskrbe kapitala kmetom storila niti najmanjšega koraka, dasi je jasno, da ie racijonalno kmetijstvo kapitala nujno potrebno. Nadalje pravi, da je zadružna oblika za preskrbo kmeta s kapitalom naiboli primerna, vlada pa da je šla mimo zadružništva. Tako govori dr. Kulovec v času^.ko je vlada Narodnega bloka predložila skupščini zakon o kmetijskih kreditih in ko je v ta namen postavila v novi državni proračun že 50 milijonov dinarjev, da se osnuje zadružna kreditna organizacija za izdajanje cenenih kreditov kmetom. Dr. Kulovče-ve lamentacije so preveč prozorne, da bi se ne spoznale njegove želie po takem podpiranju zadružništva, kakor ga je hotel lani izvesti posl. Sušnik kot prometni minister Država naj bi daiala denar klerikalcem, ti naj bi določevali obrestno mero po lastni volji ter z njim šnekulirali in potem bi bilo vse v redu! Posl. Smodej ie med Kulovčevim govorom nanravil tudi medklic, da vlada sedaj zadružništvo ubija. Res pa ie. da sedanje zadruge lahko vstopijo kot članice v kreditno organizacijo po novem zakonu o kmetiiskih kreditih in da so celo v prvi vrsti sodeležne vseh ugodnosti. Klerikalci, ki govore v skupščini skozi okno in samo zato. da lahko objavljajo iz demagoških namenov svoje govore v «Slovencu». s svojo nestvarno kritiko ne služijo niti kmetskim koristim in niti interesom prave zadnizne misli. + Druge sodijo po sebi. »Slovenec« vprašuje, kdo naj bo v šolskem odseku skupščine, čegar predsednik je neki zdravnik iz Užic, pripravljen na stvarno in strokovno debato o zakonskem načrtu za osnovno šolstvo. Odgovor je J prav lahek. Klerikalci prav gotovo niso pripravlieni za stvarno in strokovno debato, ker jim resno delo že od nekdaj smrdi. Toda drugi člani sekcije za sol-ski zakon so pripravljeni izvrševati ga, če tudi ie predsednik sekcije »neki lekar iz Užic«, kakor omenja škojpv list. ki ima gotovo najmanj toliko pojma o šolstvu in pravicah staršev do otrok kakor duhovni gospodje v klerikalnem klubu ali pa v škofovi tiskarni, o katerih žal doslej še ne vemo, če so tudi očetie, dasi se s toliko vnemo zavzemajo za pravice staršev. Klerikalci naj ne sodiio sposobnosti drugih po lastnih m naj bodo prepričani, da bo šolski zakon sprciet tak, kakor najbolje odgovarja duhu časa, željam večine prebivalstva, smotreni vzgoji otrok in potrebam države. + Klerikalna duhovitost Zakonski načrt o osnovnem šolstvu določa, da je namen narodne šole vzgajati mladino v duhu narodnega in državnega edinstva ter verske strpnosti ter dati otrokom splošno podlago za moralno in praktično življenje in nadaljno spopolnjevanje. »Slovenec« prihaja do zaključka, da ie vzgoia mladine v duhu narodnega in državnega edinstva širjenje narodne nestrpnosti. Frapantna logika! Stvar je treba postaviti samo na glavo, pa drzi. Seveda škofov list postavlja Slovence v isto vrsto z Madžari, Nemci, Albanci in Rumuni ter reducira tako Slovence na stopnjo narodnih manjšin in nedržavnega naroda. V svojem separatizmu jih postavlja na stališče, ki more slovenskemu ljudstvu samo škodovati m mu vzeti oni vpliv na razvoj državnih poslov. ki mu gre kot državnemu narodu! Hvala Bogu, da oslovski glas ne sega do nebes! + Prijatelii kmeta. O hrvatskih kmetih. ki so prišli o binkoštih v Beograd in ki jim je bil prirejen obed. na katerem ie govoril tudi minister Pribičevič. piše škofov list. da so bili pogoščeni s sirom in lukom in da so ploskali med Pribičevičevim govorom samo zato. ker so pričeli natakarji nositi na mizo štruklje. Trdi tudi. da so samo zato šli v Beograd, ker da jim je Pribičevič plačal za pot. Stvar «Slovencevega» okusa je, ako se norčuje iz hrvatskih kmetov. Mi samo konstatiramo. kako nizkotno sodiio in govoriio o kmetskem človeku klerikalci, kadar ta kmečki človek ne hodi tako. kakor oni svirajo. Klerikalec ceni kmeta le. kadar ga žene k svoii volilni skrinjici in pa kadar ga vidi pri «ofru» . . ._ Po svetu _ Napoved španske oienzive v Maroku. Diktator, general Primo de Rivera je imel v Madridu pri veliki paradi tamkajšnje gar-nizije na oficirski zbor nagovor, v katerem je napovedoval bližajočo se novo špansko ofenzivo v Maroku. Izjavil je med drugim: Maroški problem je stopil sedaj v odločilni Stadij, ker se je direktorij odločil, da reši ta problem za vsako ceno. Potrebne bodo nove žrtve, dokler ne bo sovražnik v Maroku popolnoma potolčen. Vsa obal Maroka, v kolikor je pod španskim protektora-tom mora biti v kratkem v rokah Špancev. — Fašisti proti spominski svečanosti za Matteottija. Italijanske opozicijske stranke pripravljajo za 10. t. m., na dan obletnice smrti socialističnega voditelja Matteottija veliko spominsko svečanost. Vodstvo fašistovske stranke je razposlalo kot odgovor vsem fašistovski m organizacijam okrožnico, v kateri jih opozarja, da ne smejo dovoliti na imenovani dan nobenih demonstracij. Okrožnica je izzvala med opozicijskimi strankami silno ogorčenje. Zanimivo je, ka« ko stališče bo zavzela vlada v tem vprašanju: ali se bo udala zahtevam fašistov ali dovolila spominsko svečanost. — Združenje velikih angleških delavskih organizacij. Te dni se namerava izvesti v Angliji združenje vseh velikih angleških delavskih organizacij. Zvezi bi pristopili rudarji, pristaniški delavci, transpotrni delavci in splošna delavska zvez a, ki štejejo po milijonov članov. Vse organizacije se bodo združile v mogočno bojno organizacijo, ki bo takoj pričeila energičen boj za ureditev mezd. Iz Trbovelj t— Otroška predstava se je vršila včeraj popoldne ob pol 6. v cirkusu Kočka, katere se je udeležila mladina obeh trboveljskih šol pod vodstvom učiteljstva. t— Levo nogo si je zlomil ob priliki izle« ta na Mrzlico, ki ga je priredilo lovsko dru« štvo «Jelenca», g. Jože Letnik oskrbnik tu> kajšnje bolnice. t— Da bodo izgrebli Fakina. so govorili po Trbovljah pretekle dni, posebno pa 1. ju« nija. Resni ljudje so se tem govoricam sme* jali. Svetovali bi dotičnim, ki raznašajo ta« ke tatarske novice, naj bodo vendar žc en> krat previdnejši. vndovl*i p?s s—Tin—Tin v najnovejšem filmu pride v kino «Ljubljanski dvor» Romanje v Rim Pisma našega povodom slovenskega romanja v Rim poslanega posebnega poročevalca. Jubilejni obisk štirih patrijarhalnih rim skih bazilik je eden glavnih pogojev za nredobitev popolnega svetoletnega odpustka. Ta reč pa ni enostavna. Rimljani. civis romanus, mora te cerkve obiskovati 20 dni. zunanji romar ima znatne olajšave: on hodi pri enih vratih ven. pri drugih zopet notri, moli rožen-kranc in litanije. pa še posebne molitve k svetemu Duhu za papeža, za domačega škofa in odpustek je tu. Tudi slovenski romarji so te dni ravnali tako. šli v procesiji v vsako baziliko po trikrat in so prav lepo zapeli litanije, dočim romarji (in romarice, in otroci!) drugih narodnosti neznansko cvilijo pri teh jubilejnih obiskih. In to se vrsti ves dan pri svetem Petru, v Lateranu. pri Mariji Maggiore in svetem Pavlu. Jaz v rimskih cerkvah, ki jih je nekako toliko kakor dni v letu. ne utegnem pomoliti na vsakem grobu kakega svetnika, ogledam pa si natančneje baziliko svetega Pavla onstran mestnega zidovja Ce-stiieve piramide in Tiberc, ob široki \iale Osttense, ki je ena najimpozantnej-ših rimskih zgradb. Izpred cerkve se ti v poldnevnem solncu kažejo mehke tople konture večnega mesta na sedmerih gričih. . Rimske znamenitosti in starinske ostanke ogledujejo romarji v skupinah. Osobito so Hrvati raztreseni po vsem mestu in jih ves dan najdeš v pinakote-kah. na Forumu in v Koloseju, v parkih, cerkvah in na šentpetrski kupoli, zvečer pa v gledališčih. — Luna - parku in veselih osterijah. Slovenci pa so tudi v Rimu «separatisti»- se drže vkupe in popolnoma zasebno. Stanujejo blizu Vatikana (Opera Pia. ali kakor nekateri naši očanci pravijo: »operacija*), so precej zadovoljni s hrano in stanovanjem. hodijo lepo skupaj, da se nikdo ne izgubi. Vročina je te dni na mah začela inočno pritiskati, kakor da je sam nebeški vremenar sveti Peter zapovedal solncu žgati in paliti da pokaže našim romarjem tudi to svojo oblast nad Rimom ... Ob Tiberi (via Ripetta) je naš iugoslovenski zavod sv. Jeronima, v katerem se nahaia »centralna kancela-riia jugoslavenskog hodočašča®. A Hrvati so prečrtali označko »jugoslavenskog® in io nadomestili z besedo »hrvat-skog» — kajti de facto posluje centralna kancelarija samo za Hrvate, ker so se Slovenci povsem oddvojili in tudi k papežu šli v posebno avdijenco. Hrvati silno zamerijo Slovencem rimski separatizem. «A gdje su ti vaši Slovenci?® me je vprašal dr. Šimrak in mi razlagal, kako je rimsko romanje bilo zamišljeno kot skupna jugoslovenska božja pot. dočim zdaj slovenski romarji ne marajo prav nobenih stikov s Centralno pisarno in Hrvati. . . tpa _ oni su poseban narod,» odgovarja mesto mene- z ironijo in nevoljo dr. Barič . . . * Najimenitnejša stvar je za naše romarje vsekakor bila avdiienca Pri papežu Papeža videti, in slišati. — kaj pa mislite, to ie iz sanjskih bukev v realnost prenešen dogodek, ki ga familija vsakega rimskega romarja ohrani v pomembni tradiciji. Kakor rečeno, je bila sprva zamišljena skupna avdiienca Slovencev s Hrvati, ki so prinesli papežu zlat kelih. toda se je stvar nenadoma zaobrnila tako. da so slovenski romam šli v avdiienco ež v petek popoldne. Hrvati pa v soboto. Dobiti vstop za avdiienco Pri papežu, odnosno za priključitev k skupnemu sprejemu, je za onega. ki se »spozna®, prav lahko. Ce si naivnež, hodiš dolgotraino pot P" raznih papeških kancliiah. če Pa ves. kako i.i kaj. stopiš na Trgu svetega Petra K enemu od raznih posredovalcev, ki uga-njajo plodonosruo kupčijo z raznimi izkaznicami in vstopnicami za opravke v Vatikanu, pa si avdiienco kupišza ne-velikLdenar. Točnosti pa v Vatikanu ne no zna jo. Dolgo traja mučno čakanje v dvorani, truden si a nimaš nikamor sesti in povrh papeževi škrlatasti komorni sluge odpirajo okna in spuščajo prepih nad odkrite, razgrete romarske glave. da ie veselje . . . Ze te rmneva dobra volia. ko se končno vendarle prika^ že vrhovni komornik in napove prihod papeža, ki se prikaže v spremstvu svojih pisanih gardistov in se vsdde na nizki prestoL Seveda so ga naši dobri romarji burno pozdravljali. Razumeli sicer niso nobene njegove besede razven «Sloveni» — a to jim je bilo dovolj. Papež se ni potrudil, da bi bil govoril vsaj v cerkvenem jeziku, za Slovence je bila italijanščina dobra, da bi se mogli tem bolj zavedati, kako dobro je onim njihovim bratom, ki jim sveti Oče po svojih zaupnikih niti v domači cerkvi ne pust' več slovenske pridige in slovenskega petja. Toda naši romarji na te reči niso mislili; kleče so sprejeli svoj blagoslov in bili navdušeni ... »A lepo govori! so s? pritrjevali naši očanci. ženice pa so si otirale oči . . . Hrvatska avdijenca je naslednji dan bila mpogo sijajnejša. V veliki sprejemni dvorani se je zbralo kar nad 3000 ro-mariev, njim na čelu zagrebški nadškol dr. Bauer s kelihom. Ob prihodu papeža, ki so ga tokrat prinesli v nosilnici, je nastal skoro majhen političen incident ker so vojvodinski Madžari z vpit-iem »eljen papa!» hoteli biti še glasnejši kakor Hrvati, ki so radi tega v svetem ogorčenju postali tako podžgani, da bo papež še dolgo pomnil, kako so ga pozdravljali «cari e bucmi Croati® ... Pomislite. papež ie na koncu svoje besede govoril celo hrvatski! Dejal je: »Falien Isus» in bilo je tako ginljtvo. kakor ča je nekdaj Franc Jožef dejal: »Brav, Croati. topri foiaci® ... Hrvati so bili vzhičeni od papeževih besed, ki jih ie prevajal škof Mileta, a bodo v celoti objavljene tudi v »Osser-vatore Romano®, ki vobče te dni poklanja Hrvatom obilo pažnje in silno prijazno Piše o niih. OjSlo-vendh pa — nič. Veličastna je v Rimu bila binkoštna nedelfei. Dan ves zlat. A pri Vatikanu so se godile pomembne reči: vršila se je pontifikalna maša s svečano kanoniza-cijo Giovajmija Eudesa in Giovannija Vianneya. ki imata oba velikanske zasluge ter sta bila zato povzdignjena v svetniški stan! Ceremonija, ki jo ie vodil sam papež s kardinali, je trajala od osmih dopoldne do pol dveh. Ves dopoldan so se na Petrovem trgu pod nadzorstvom karabmijeriev in fašistovske milice formirale velike skupine in se vrstile za vhod v cerkev, kier ie ves dopoldan, osobito v stranskih ladjah, vladal pravcati corso. dočim je srednja ladja bila gosto nabta. Glava pri glavi in vmes visoke postave papeževih žaii-darjev, gardistov in Švicarjev. Cerkev ie bila svečano razsvetljena s tisočerimi svečami (električnimi žarnicami) in lestenci. Videti ni bilo skoraj nič. ker ie dostop v bližino glavnega oltarja bil rezerviran za samo rimsko aristokracijo in premnoge imenitnice, kj imajo v Vatikanu vselej in povsod nekake privilegije. Zadovoljen si bil. če si se mogel za par trenutkov kjerkoli malo dv!g-.liti nad množico, da si videl papeža s tiaro (ki baje tehta 7 kg" kardinale okrog njega, gardiste in ostali pomp. Zbonovo petje in prepevanje liturgije pa si lahko poslušal v vestibulu. preddvoru cerkve, kier ie pod stropom instaliran radio. Culo se je prav razločno. V proslavo kanonizacije je zvečer bila vsa Petrova cerkev s kupolo vred iluminirana. Na desettisoče lučic je migljalo na njei. da je vsa kupola od daleč' izgledala kakor ogromna zlata tiara bleščeča sredi jasnega, modrega večera. Po ulicah so se proti šentpetrskem trgu valile velikanske množice, tramvajski in avtomobilski presnet je bi! skoraj povsem pretrgan. Pogled je bil nailepši z Monte Pincia, odkoder so se najčarob-neie kazale konture cele bazilike svetega Petra in poleg nje morje drugih luči in lučic, ker so bile razsvetljene tudi vse kardinalske in druge palače v okolišu Vatikana . . . E da. Vatikan to zna. on zna v slavo božio in svoio obrniti tudi pridobitve modernega časa in ne štedi truda in stroškov za aranžma-ne velikega stila. Vsekakor je ta binkoštni večer v Rimu s slavnostno ilu-minaciio Vatikana bil marsikateremu tujcu in romarju najdivnejši v vsem življentu. Vobče zdai v Rimu preživljamo same slavnostne dni. Cim je Vatikan dovršil svoio nedeljsko slavnost. nadaljuje z novo proslavo Kvirinal. kier stoii — kakor veste — kraljeva palača. Z binko-štnim pondelikom je pričel kraljev teden — Ia setHmana del Re. Toda o tem in drugem prihodnjič. Zbit sem danes od žgočega solnca. prenasičen impresij, da mijc Rima Konflikt med radičevci in zajedničarji r. Zagreb, 3. junija. «Hrvat« je pred dnevi napisal, da z radikali ni in ne more biti sporazuma in ako bi bil. da se more doseči samo preko Pašičevega trupla. Današnji Ra-dičev «Dom« se radi tega članka razburja in dolži samostojne demokrate, da so oni krivi, ako «Hrvat« piše na tak način, češ da so zajedničarii (Trum-bič. Lorkovič, Polič!) od njih zapeljani. Sploh ie «Dom» mišljenja, da naseda demokratskim spletkam gospoda vseh strank in ako bi, pravi, Hrvatski selja-ški klub obstoial po večini iz nervozne in polikane gospode, bi batinaši dosegli. za čemer streme. Omahovažujoce besede o nervozni in polikani gospodi gredo seveda na adreso zajedničarjev. Radičev list energično odklanja vsako odgovornost HSS za pisavo «Hrvata», o katerem pravi, da ie «samo« glasilo Hrvatske zajednice, ki pa nima v Beogradu svojih posebnih zastopnikov, ker so v Hrvatskem seljaškem klubu »vsi samo hrvatski sel.iaški zastopniki«. :. Dijaška predstav va. Zelo znižane cene. Odloženi premijeri v Ljubljani Ljubljanska drama je naštudirala Pecije Petroviča »Vozel« in Angleža Mannarsa »Pegico moiega srca«. Zaradi pozne sezone bosta Premijeri teh dveh veseloiger v jeseni. Prvo režira g. Osipovič, drugo g. Skrbinšek. Polovična vožnja za posetmke našega Primorja Ministrstvo saobračaja je z razpisom št. 13.441/25 odobrilo cmim, ki želijo obiskati naše Primorje m vobče kraje na obali Ja. dranskega morja za čas od 1. junija do 1. oktobra polovično vožnjo po železnici in si. cer pod sledečimi pogoji: 1. Posetniki morajo dokazati, da so bivali najmanj 14 dni v krajih na naši obali Ta= dranskega morja. Tozadevna potrdila jim iz dajajo kopališčna, občinska ali mestna ob« lastva. 2. Posetniki morajo pri odpotovanju ku. piti celo vozno karto, katera jim velja tudi za povratek, ako je žigosana pri odpotova. nju in povratku z žigom železniške postaje. Iz žiga mora biti razvidno, da je trajalo bi. vanje najmanj 14 dni. Vrhu tega je pri po« vratku potrebno potrdilo v smislu točke 1. Polovična vožnja velja od vseh postaj dr. žavnih (vicinalnih in prejšnje južne) želez« nic do Sušaka, Bakra, Plas, Splita. Šibenika, Metkoviča, Gruža (Dubrovnika) in Zeleniš ke. Potniki, ki bi ne imeli predpisanih potrdil, morajo plačati celo vozarino po tarifi. Pre« kmjenje vožnje je dopustno v smislu tarif« skih predpisov. Vozni listki se dobivajo di« rektno od izhodne do namembne postaje. Te olajšave veljajo za naše državljane in V nedeljo 7. t. m. uprizori dramska šola s svojimi gojenci Shakespearievo komedijo »Kar hočete«. Operno gledališče v Ljubljani. Sinočnja predstava »Carmen« nam je predstavila g. Popova kot Eskamila in go. Ribičevo kot Mrkaelo. Kakor v vseh partijah, se je g. Po-pov tudi kot toreador insceniral z aplom-bom ter dosezal v igralskem m pevskem oziru najmočnejše efekte. Z ruskimi umetniki smo Imeli doslej v drami in operi vedno posebno srečo. Jako nam bo torej žal, ako nas g. Popov res zapusti, ker brez izjeme v vseh partijah je bil odličen umetnik. Ga. Ribičeva je izmed najbolj simpatičnih mladih pevk zelo prijetnega glasu, dobre šole in prav čedne igre. Materijal ji sicer ni velik, a ga zna uveljaviti. Zaradi treme včasih drstonira a ob svoji vztrajni marljivosti očividno napreduje. Ga. Thierry-K a v č n i k o v a je imela v vsakem pogledu zelo srečen večer. Njena »Carmen« raste in je tudi v igri prav izvrstna. Tudi o g. Kova č u treba pravično priznati, da podaja Joseja zelo dostojno in se je v poslednjem dejanju razvil do prav lepe višine v igri in petju. V ostalem ie bilo med solisti več ma- mozemce. barvaste k 2 ovratnika Din 85'— barvaste k 2 ovratnika Din 110'— bele pique prsa Din 95'— Panama češke Din 95'—105*— Hlače gradi Din 45'— T etra Mače Din 60'— Krasna izbera! Dobro blago! P. MAGDI C, Ljubljana. Mlad zločinec Lpihljana, 3. junija. Kriminalni tipi postajajo zadnje čase tako v mestu kakor na deželi čimdalje bolj prft. drzni. Pred nekaj dnevi smo poročali v kroniki med drugim tudi o roparskem napadu na Orlah. Storilec je prišel ponoči na dom Ml a karjevih, kjer sta spala v sobi gospodar in gospodinja. Ranil je močno gospodarja, na« kar ga je prepodil brat gospodinje, ki se je nahajal v sobi na drugem koncu poslopja. Storilec je pobegnil v gozd nad hišo in se tamkaj skrival pred orožniki, katerim je bi. la stvar naznanjena že v zgodnjih jutranjih urah. Da je storilec domačin, kateremu so morale biti razmere Mlakarjevih znane, se je takoj vedelo. Včeraj se je storilec javil sicer prostovoljno, toda ne orožnikom na domači postaji v Škofljici, marveč na poli« ciji v Ljubljani. V sobo dežurnega uradnika na ravnatelj« stvu je v torek zjutraj stopil neznan mla« denič in se delal silno razburjenega. Pred« stavil se je kot 221etui Miha Jevšjak in vpra šal, čemu ga zasledujejo doma orožniki. Se« veda so fanta takoj zaslišali in dognoli. da je ukradel dne 18. maja v Bizoviku posestniku Matiji Remcu veliko zlatnine, kovane« ga denarja, 20 kg masti s posodo vred in več kosov suhega svinjskega mesa v skup. ni vrednosti nad 10.000 Din. Ker pa se je razburjal tudi radi tega, da ga iščejo orež. niki gotovo radi napada na oba Mlakarja, je bil takoj odpravljen v zapor. Tamkaj ga je tekom včerajšnjega dne zasliševal nad« zornik Žajdela, pred katerim je navihancc kmalu klonil in tudi priznal, da je on pravi storilec. Izpovedal je, da se je splazil 25. maja bos od doma na Orlah in prišel skozi kletno okno v notranjost hiše posestnika Janeza Vrečarja p. d. Mlakarja. Iz kleti je šel v sobo, držeč v roki star avstrijski ba« jonet. hitro pristopil k postelji in udaril gospodarja z vso silo po čelu. Ta je padel vsled udarca v omedlevico. Iz teme pa je naenkrat vzkliknila Vrečar jeva žena in je« la vpiti na pomoč. Klice jc čul sorodnik in na njegov prihod je smatral napadalec za najpametnejše, da pobegne, kar je tudi sto. ril. Ker ga je Vrečarjeva žena spoznala, čeprav se je stvar godila v popolni temi, roderk in maroderjev ter so zato III. dejanje skrajšali prehod pa naredili s prozo. Fr. a je bH takoj osumljen napada on. Orožniki so ga zasledovali okrog domače hiše. on pa so je skrival vsled slabe vesti v gozdu. Pri hišni preiskavi so našli orožniki v slami in v hiii skrito zlatnino, v kuhinji pa še nekaj masti, kar vse izvira iz tatvine pri Rodetu. Ker sta za tatvino vedela tudi njegov oče in starejši brat so orožniki aretirali tudi ta dva. Nevarni napadalec pride pred porotno sodišče. Prva javna produkcija gojencev dramatične šole Udruženja gled. igralcev V torek zvečer so nastopili v ljubljanski drami gojenci režiserja prof. O. Šesta in sicer iz splošnega tečaja, ki je namenjen le ljubiteljem dramatične umetnosti ter iz drugega tečaja dramatične šole, ki se žele posvetiti igralskemu poklicu. Kolikor se da soditi po talcem programu, sestavljenem iz posameznih scen, deklamacij in ene enode-ianske groteske, lahko rečemo, da smo s torkovo produkcijo zadovoljni. V sceni iz »Namišljenega bolnika« sta mi poleg gracijozne Angelike gdč. 5. ugajali Belina gdč. O. lepega organa in distingira-nih kretenj ter dražestna sobarica Toipetta gdč. O. ki ima očividno že nekaj oderske rutine. Dialog je tekel prav dobro in pravilno. Diafoirus m Tomas govorita jasno in logično. V deklamaciji se je odlikoval g. 2. v Zupančičevi baladi »Sv. Trije kralji«. V sceni iz Strindbergovega »Smrtnega plesa je bila- zopet prav naravna in živahna Judita gdč. O. V koreografični sceni iz »Macbeta« (v okusni in efektni inscenaciji g. Vlčka) so nastopile prav lepo kot vešče gdč. S. D. Pustolovka v moški obleki Dekle s štirimi potnimi listi. Beograjska policija je dobila v roke nenavadno pustolovko, ki je bila preoblečena v madžarskega oficirja. Imela ie pri sebi štiri potne liste, ki so bili izdani na štiri različna imena. Agenti so odvedli damo k policijskemu komisarju, kjer je pustolovka razvila roman svoiega življenja, od začetka pa do konca neobičajno eksotične dogodivščine. Kot 13 letno dekle je prišla pustolovka v Carigrad. Dobila ie mesto v nekem haremu, kier je ostala tri leta. Potem se je podala na bolgarsko ozemlje, kier je živela v Sofiji pod imenom Fa-tina Sali. Začetek svetovne vojne io ie zatekel v Sarajevu, kjer se je vtihotapila v neko bolnišnico. Na bosanskih tleh ie tudi pokazala svoio amaconsko nrav. Pri Ooraždi in Višegradu ie šla z vojaki v jarke in se je borila s puško v roki proti Srbom. Ko ie bila ranjena, so io prepeljali v bolnišnico, pozneje pa so io poslali v Galicijo na rusko fronto. Slučai je nanesel, da ie prišla v rusko ujetništvo. Tam se je zaljubil vanjo neki oficir, po činu kapetan. Z niegovo pomočjo ji ie uspelo pobegniti iz vojaškega taborišča ter se nastaniti'v Pe-trogradu. kier je začela živeti izredno razkošno in objestno življenje. Končno se je nasitila tudi tega in je pobegnila v Rumunijo. Tam je nastopala pod imenom Manzi Markovič. Prišla je v Bukarešto, kjer se ie predstavljala kot hčerka nekega bogataša, rodom Bolgara, lastnika ru-dokopov. Pojavljala se je povsod z velikanskim sijajem in ie izkoristila vsako priložnost, da ie ljudem, zlasti moškim, izvabljala denar. Njena ljubezen so kupovali starci z zlatom in briliantnimi nakiti. Po petih mesecih bivanja v ru-munski prestolici so ii postala tla prevroča in pustolovka se ie odločila, da se preseli na Madžarsko. A predno se je to zgodilo, se ji je posrečilo izposlovati rumunski potni list, katerega so ji preskrbeli intimni priiatelii. Sla je čez mejo in se ustavila v Budimpešti, kjer ie začela živeti vrtoglavo živlienje. pri čemer ni štedila ne svoje mladosti ne lepote. pa tudi ne denarnice bogatih mož. Naposled ji je začelo tudi to presedati. Odločila se je zapustiti stan veseljaške ženske in začeti s pokoro za svoje grehe. Vložila je prošnjo za mesto učiteljice v Szegedinu. Njena prošnia ie bila uslišana. nakar se je oprijela poklica z vzorno delavnostjo. Ostala je pri njemu samo šest mesecev, kaiti kmalu «e je pokazalo, da tako življenje ni zanio. Iznova so se nabrale v njej demonske sile in nekega dne se je zopet dvignila ter ostavila svoj učiteljski poklic. — Oblekla se ie v obleko madžarskega oficirja, stopila v madžarsko vojsko, in sicer v obmejni oddelek. Tako je pri- Lya Mara je v filmu Mefresa iz Pariza neprekosljiva, dražestna, pikantna, ljubka, zvezda lepotica! Povest metrese iz Pariza je vzvišena pesem ljubavi, katera na drdjivi način prikazuje njeno žalostno usodo. Od danes 4. do sobote 6. t. m. ob 4., Vi 6., in 9. uri. LJUBLJANSKI DVOR Imaš*. jfiSJk H © Telefon 730. šla na jugoslovensko mejo. kjer se ii ie zahotelo preko. Nekega dne ie zbežala na naše ozemlje in ob tej priliki ie bila aretirana in zaslišana. Pri zasliševanju se je pokazalo, da bitje v moški obleki ni oficir, temveč preoblečena ženska. Oblasti so ii vzele potne listine ter jo poslale v Beograd, da se natančno preišče njena preteklost. Pustolovka, ki se piše Irma Bohne. trdi. da je doma iz Vinkovcev in pravi, da se je naveličala pustolovskega življenja ter da želi postati dostojen član človeške družbe. Če je to po njenem dosedanjem življenju sploh mogoče. se bo pokazalo že v kratkem. Zaenkrat so io v Beogradu dejali pod ključ________ . Sokol Sokol I., Sokol II.. Ljubljanski Sokol hI Šiška vabijo vse članstvo in naraščaj ter cenj. narodno občinstvo na »Tyršev večer«, ki ga skupno prirede danes v četrtek ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govori br. savezni starosta Gangl o temi »Tyrševo Sokolstvo« in br. Kajzelj o »otvoritvi Tyrševega doma v Pragi«. Zdravo! III. naraščajski dan gorenjske sokolske žtipe čne 7. Junija v Kranjn bo veličastna manifestacija gorenjskega sokolskega naraščaja in dece v gorenjski metropoli, ki se je udeleži tudi večje število članstva vseh župnih društev. Prireditev, na kateri nastopi edmole naraščaj in deca, se bo vršila na novo zgrajenem telovadišču Sokola v Kranju poleg Narodnega doma. Pri prireditvi bedo sodelovali: Jeseniška sokolska godba pod vodstvom br. Ribole, tamburaški zbor »Edinosti« ter orkester in pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjsko občinstvo naj z mnogobrojnim obiskom pokaže, da zna ceniti sokolski naraščaj, ki se potom telesne vzgoje pripravlja na svoje življenje. Zbirališče društev s prapori ob 9. dopoldne pred Narodnim domom, od koder bo točno ob pol 10. odhod na grob br. Ev-gena Sajovica, kjer se po nagovor« polofl venec. Sokolsko drnštvo LiuMJana n. priredf v nedeljo 7. junija na svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo z jako pestrim sporedom. Nastopijo: 1.) Moška in ženska deca. skupne proste vaje. 2.) Članf. proste vaje za 1. 1925. 3.) Članice, proste vaje za 1. 1925. 4.) Moški naraščaj, vaje s kiji. 5.) Ženski naraščaj, vaje s palicam!. 6. Ženski naraščaj, vaje s siti. 7.) Orodna telovadba. Po telovadbi prosta zabava! Pričetek točno ob 3. (15.) uri Sodeluje godba dravske divizije. 1156 Propagandna stdeta skozi Ljubljano za orehodno darilo «Jutra» Moštvo S. K. Primorja, ki je zmagalo -ncdai.iek, 1. t m., pri štafetnem teku po Ljubljani in si za letos priborilo »Jutrovo« prehodno darilo. Od leve na desno: ,Ianovsky, Arhar, Bizjak, Glavaški. Perpar, Franko, Valtrič, WetW. in SI. Poka2ale so, da bi se pod pravim vodstvom in z vnemo dalo tudi v našem baletu doseči zanimivih kreacij. Zal, da je bU oder preveč temen. V Courtelinovem »Priljudnem komisarju« sta bila prav dobra komisar g. J. in Floche. Zlasti prvi. Oba pa ne izgovarjata pravilno vokalov. »O« v roka oče i. p. je napačen. Komisar ima naravno govorico in suh, učinkovit humor. Priznanje gre gdč. O. ki Je staro gospo Flochevo govorila prav realistično. Pazi naj le na tempo svoje govorice in na svoje roke. Ker sledi prvi produkciji še troje novih, povemo o vseh naraščajnikih, ki so upoštevanja vredni, svojo končno sodbo po zaključku. G. Šestu pa k torkovemu uspehu lahko čestitamo. Fr. G. »Privid v dveh vozlih« imenuje avtor ^ Ob ločnice« svojo dramsko tvorbo. S tem je že na zunaj označil svojo neodvisnost od običajne dramske tehnike. Mnogo bi se dalo že vnaprej povedati o prireditvi svobodnih gledaliških umetnikov, toda ker so mnogi šarlatani v povojni dobi zlorabili umstnvst radi tega se prireditelji opravičeno boje, da širša javnost pred njih nastopom ne stoji pod istim dojmom. Svobodni gledališki umetniki, pa vabijo v polni zavesti veličine one umetnosti, ki jo bodo nudili na svoji prireditvi, vse za liteatirro in igralske moderne pojave zanimajoče se občinstvo. »Ob- ločnica, ki se rojeva«, se bo izvajala danes zvečer ob pol 9 v Mestnem domu. Vstopnice pri blagajni in v predprodaji Prešernova ulica, trafika Praprotnik-Pirgelj. Zagrebško Nar. gledališče potrebuje: 1 koncertnega mojstra za violino, 5 prvih violinistov, 2 druga violinista, 2 godbenika za violo, 1 čelista in še več orkestralnih moči. Reflektira se v prvi vrsti na absolvente konservatorija. angažma se izvrši šele po posebni skušnji. Natančne informacije daje V. Runkas, arhivar Nar. sled. v Zagrebu. Igralec Mika Stojkovič umrl. Na zagrebški kliniki je umri igralec Mfka Stojkovič, ki je bil pri zadnjem razvrščanju gledaliških igralcev dodeljen kot režiser ljubljanski drami. Stojkovič je bi! od svojih mladih dni naprej gledališki človek. Igral je v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu, in tudi v Ljubljani. Posebno se je trudil, da bi izrinil z domačih odrov tuj repertoar, kar se mu je deloma posrečilo. Avstrija ga ie zavoljo njegovega odločno narodnega mišljenja zaprla. L. 1915. je prišel na svobodo in tedaj je pobesni! v inozemstvo. Nastopal je v emigraciji prav uspešno v Ženevi, Ly-onu, Marseillu, v Solunu, na Korsiki, v Parizu ter v kolonijah med srbskimi vojaki. Po daljšem bolehanju je umrl in pokopali so ga v torek, dne 2. junija na zagrebškem pokopališču. Mir njegovi duši! ..LUKULO" dišave u zavojčkih sa nalSsoilse. Domače vesti * Obmefkev državnih gozdov. Sodišča za 'določitev meja državnih gozdov so dobila nalog, da takoi pridno z delom, tako da bi Ma oiarraiitev že do jeseni končana. Ta odredba je v zvezi z odredbo /ministra za šume in rudnike, da se Sm preje sprejme no-yi zakon o šumah * Odnošajl med našhni in češko%>vašklml dijaki. Med jngoslovenskin^ in češkoslovaškimi slušatelji gumarskih oddelkov se je sklenil dogovor, da pride preko letošnjih počitnic skupina češkoslovaških dijakov v našo državo, dia si ogleda naša gozdno-iodovra>tku ie padel s konja in si raztrgal suknjo na levem rokavu. Ker je bil umazan in raztrgan, se toliko časa ni upal vrniti v gostilno, da mu je krojač za-šil suknjo. Fantje so ga pričeli dražiti in ga nazivali >>postrančka« po njegovem očetu, ki nosi že od rojstva postrani glavo. Šepic se je radi tega silno razburil Prerekanje se Je potem nadaljevalo še na cesti pred gostilno. Isti čas se je vračal proti domu Anton Mišič, ki je pričel fante mirit. Zadel pa Je v pravo sršenovo gnezdo. V Šepiccvi roki se je nenadoma zasvetil nož in je srdito mahal z njim okoli sebe. 2e drugi sunek je zadel mirno stoječega Mišica r. vso silo v prša, da se je zgrudil, nakar jc Šepic bežal po cesti proti Trebnjem. Mišič Je v nekaj trenotkih izdihnil. Na prigovarjanje nekega znanca se je ubijalec šc isto noč sam javil orožnikom, ki so ga takoj aretirali. Šepic se je na razpravi zagovarjal, da se vsled preobile pijače in več udarcev po glavi, ki jih je dobil pred kritičnim trenotkom na cesti od fantov, sploh' ne spominja, kaj sc Je zgodilo z njim potem, ko je zapustil Uhanovo gostilno in zabodel Mišiča. Porotniki so zanikali soglasno vprašanje glede umora in potrdili vprašanie glede prekoračenja silobrana, nakar Je dobil Šepic 3 mesece težke ječe. Senatu Je predsedoval dr. Fischinger. votanta sta bila dr. Foer-ster hi Hočevar, zagovornik dr. Zupančič. Ako ima ruma. ima štunna. V gostilno Ivana Pečaverja v Poljanah so 30. novembra fantje lz Poljan in Čermoš-njic vse popoldne popivali. Ko jih' je vino že precej razvnelo, so se ločili v dve skupini, ki sta se najprej napadali z besedami. proti večeru pa tudi dejansko lotili. Metali so kozarce, lomili stole in ugasnili luč. Med pretepači je bil tudi Sl.letni delavec Andrej Stritzl iz Poljan. Natakarju Zamidi se je končno j>osreči!o spraviti pretepače iz gostilne In zakleniti vrata. Kmalu pa so se zopet vrnili, metali kamenje ter pobijali šipe. Ker Jim Pečaverji le niso hoteli odpreti, so odšli zabavljale proti Heferletovi gostilni. Med tem Je prišel na kuhinjsko okno Pe-čaverjeve gostilne čevljarski j>omočnik Josip ScK^uer. ki ga je gostilničar pri zadniih vratih spustil v gostilno ln jih za njim takoi zopet zaprl. Razen Schauerja ie bilo takrat v gostilni še nekaj oseb. ki so prosile za prenočišče oziroma čakali na večerjo. med njimi tudi Schauerjev brat Ivan. Naenkrat je pričelo zopet razbijanje po vratih. Razgrajači so se vrnili in zahtevali od Pečaverja, naj jih' spusti v gostilno. Peli so, da se ne boje ne švaba ne Italijana, ne farja in žandarja, ter vpili: Guljaš mora biti, ako ima ruma. ima štunna! Gostilničar je prosil navzoče goste, naj mu pomagajo tiščati vrata, nakar sta mu takoj priskočila na pomoč brata Schauerja. Med tem pa so napadalci že vlomili vrata in vdsli v vežo. Vodja nasilnežev Andrej Stritzl je oborožen z nožem skočil proti Josipu Schau-erju, ter mu zasad;l s tako silo nož v prša, da se je takoj smrtnonevamo ranjen zgrudil na tla in Čez 14 dni zadobljeni rani podlegel v bolntoi v Kandiji. Še pred smrtjo je Josip Schauer s popolno sigurnostjo izjavil, da mu je smrtonosno rano prizadejal ed noie Stritzl, kar so potrdile tudi nekatere druge priče. Razprava je bila v svrho zaslišanja novih prič preložena. Celje, 2. Junija. Nasilnež. Danes se je pričelo poletno porotno zasedanje. Prva razprava se je vršila proti Jožefu RoStoharju, posestniku v Razborju. Dne 9. aprila zvečer so sedeli v hiši Brečko Marije njena dva brata Janez in Jože in niena sestra Helena. Hiša leži blizu Raz-borja. Nenadoma jmleti v sobo debel kamen. ki je razbil dve šipi. Takoi nato sta odhitela Marija in Josip Brečko za neznanim storilcem, spoznala sta svojega bratranca. Marija Brečko mu Je očitala, kaj se je zgodilo, bratranec pa jo je pograbil za vrat in vrgel na tla. Na pomoč Ji ie prihi-tel Martin Palčtiik. Na njegov poziv, naj bo miren, ga je obdolženec z grabljami, ki Jih je dobil v roke, udaril s tako silo po glavi, da sc je Martin Palčnik zgrudil na tla. Brat Jožef Brečko Jc bil tudi deležen udarcev, a se Je pravočasno umaknil. Mar- da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali Zlato) So-a vuj „klju&" traja kakor štirje pari druglh> Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. Krema za čevlje „NEQSAK" je plod izkustev več desetletij tin Palčnik, ki mu je bilo po udarcu z grabljami zlomljena temenična kost, in se mu ie vdrla v možgane, Jc prepeljan v bolnico v Brežicah', kjer le dne 13. aprila umrl. Obdolženec se ie zagovarjal s popolno pijanostjo. Porotniki so prvo glavno vprašanje glede hudodelstva uboja, kakor tudi drugo glavno vprašanje glede javnega nasilja soglasno potrdili ter je bil Jožef Roštohar obsojen na pet let težke ječe. Celje, 3. junija. Slovenski Čaruga. Franc Košanjc iz Mihajlovc pri Ptuju, brezdelen pohajač, je v noči od 2. na 3. marca 1924 vdrl v Celju v garažo Franca Kokol ter pokradel več avtokoles, zračnih gumijevih cevi v skupni vrednosti nad 9000 dinarjev. V noči na 14. marca je bilo vlomljeno v grad Novo Celje pri Žalcu, last Davorina Turkoviča. ter pokradeno raznega srebrnega orodja in uakitja v skupni vrednosti okoli 100.000 Din. Zagrebška policija je kmalu ugotovila, da so Tazrt; draguljarji v Zagrebu kupili srebr-nino, ki jo je graščak Turkovič spoznal za svojo. Tako se Je prišlo na sled veliki tatinski družbi, ki je izvrševala svoi pose! »o Sloveniji in Hrvatskem. Moški člani družbe so kradli in donašali pokradeno blago ženskim članicam tatinske družbe, ki so imele sedež v Zagrebu, cd koder so blago razpečavale. Obdolženec jc dalje v družbi Antona Keršiča dne 17. marca v Zagrebu vlomil o kapelico Sv. Jurija z namenom, da pokradc mašno obleko. Pri tem delu pa ga je policija zalotila in aretirala. Že 1. junija 1924 pa je na skrajno drzen način pobegnil iz zaporov v Celju. Z znanim roparjem Cirilom Koprivcem sta se dogovorila v preiskovalnem zaporu, da napadeta paznike in Jih pobijeta na tla ter nato zbežita. Ko sta prišla 1. Junija paznika Ivan Ban in Rudolf Macarol v celice, ie stopil Macarol v celico, med tem ko je v istem času prinesel Koprive svojo obleko pred celico, kjer se ie nahaial paznik Ivan Ban. V trenotku sta bila oba paznika pobita na tla. Košanjc Je odvzel pazniku bajonet ter vdrl ž njim v stražnico, kier je vzel par karabink in se vrnil nato nazaj h Koprivcu, ki je držal Ivana Bana na tleh, udari! tega s kopitom in mu zdrobi! rebra. Nato sta oba junaka pobegnila iz zaporov. Ciril Kop-ivc je bil že drugi dan , aretiran, Košanjc u pa je uspelo pobegnit:. Priklatil se je v Liscc nad Celjem, kjer je vlomil dne 2. junija 1924 v lovsko hišo Danijela Rakuscha ter pokradel raznih stvari v vrednost: nad 6000 Din. Ko sta kmalu po izvršeni tatvini prišla orožnika v spremstvu civilnih oseb na lice mesta in ugotovila, da storilca ni več v hiši. se jc družba razdelila v dve skupini, da preišče okoliš. Naenkrat poči iz grmovja strel in Franc Košanjc je v dolgih skokih bežal navzdol, orožnika sta streljala za njim, pa je vendar ušel. Dne 19. julija 1924 se le pojavil v StaTenbergu na Bavarskem, kjer ga je on-dotno orožnlštvo aretiralo. Porotniki so potrdili vsa štiir vprašanja po obtožbi, nakar je bil Košanjc obsojen na 9 in pol !eta težke ječe. Tat na debelo. Štefan Balgač iz Behuicev v Prekmurja ie bil uslužben kot hlapec pri vcietržcu Edvardu Supancu v Pristavi, kjer je vozil razno blago za svojega gospodarja iz Pristave v njegovo veliko trgovsko skladišče v Veliki Hrvatski. V tej lastnosti je sam deloma pa tudi v družbi drugih tatinskih tovarišev kradel svojemu gospodarju razno že-leznino, štedilnike, pljuge, obroče za sode in kolesa, lopate, zavore, sekire in podobno, kradel pa je tudi v velikem štilu špecerijo in manufaktumo blago. Vse pokradeno blago je sproti razpečaval oziroma odlagal med vožnjo pri raznih trgovcih, izkupiček pa je obdržal sam, deloma ga je naklanjal tudi svojim pomagačem. Sam priznava, da je pekrade! železnine toliko, da je izkupil zanjo ca 20.000 Din, za špecerijo Je izkupil prilično tudi toliko. Resnična škoda pa je mnogo višja ter se ceni na 500.000 Din. Šele na razpravi se le izkazalo, da si jc obdolženec že leta 1923. kupi! v svolem rojstnem kraju v Lipovcih tnalo posestvice in dne 22. tnala 1923 plačal v gotovini 27.500 dinarjev. Senat jc stavil poroti eno vprašanje po obtožbi, katero je bilo soglasno potrjeno, Štefan Balgač pa obsojen nato na tri leta težke ječe. Sokrivci se bodo zagovarjali posebej. Rjizpro^siii stamrn csiieli od Din 100*— dalje Modna trqovina F. & M. Rczman, 2%a Židovska ulica 4. Svilene nogavice a Din 34'— Novi, etl-no zanesljivi Zakon o stanovanjih m pojasnili deželnosodnega svetnika dr. Al. Gradnika je izšel. Cena Din 15—, po pošti Din—-75 več Naroča se v knliparfi Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ul. 54. nasproti elavne pošte. Damam so zopet na izbiro izgotovije-ne najnovejše promcaadne toilete. Modni atelije M. ŠARC Ljubljana Kongresni trg 4 ja i: Andree jeva ekspedicija na severni tečaj Ko danes govori ves svet o Amundsenu in njegovi zračni ekspediciji na severni tečaj in vse z nervoznostjo pričakuje, ali se bo slavni raziskovalec polarnih krajev, ki je že premagal grozote Antarktika in kot prvi dospel na južni tečaj pred 14 leti, povrnil s svojega nevarnega poleta v severne ledene pustinje, je gotovo na mestu, da izpregovo-rimo par besedi o njegovem predhodniku Andreeju, ki je skoraj pred 30 leti poskusil nekaj sličnega kot sedaj Roald Amundsen. Šved Andree ie hotel priti na severni tečaj, ki ga je dotlej naskakovab že toliko hrabrih mož po suhem, to je s sanmi po ledu, z balonom po zraku. Pripravljal se ie torej na slično podjetje kot Amundsen. Razlika ie le v tem, da ima Norvežan na razpolago dve vodljivi prvovrstni letali, opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, dočim se je Andree zaupal navadnemu balonu, seveda nevodljivemu. in ie bil vsled tega izročen na milost in nemilost vetrovom. Za takratne čase je bil njegov balon res menda najboljši in zgrajen nalašč za polet v severne polarne kraje. Popolnoma nevodljiv pa le ni bil. Balon je imel namreč majhno jadro, da bi lahko hitreje plul po zraku in bi se dal tudi malo krmiti. Glavna posebnost tsga zračnega vozila pa ie bila dolga vrv, ki je visela iz bahna in se vlekla po morju in ledu in naj bi nadomeščala ladjino krmilo. Ekspedicija ie bila res dobro pripravljena, in mnogo jih je bilo, ki so bili popolnoma uverjeni, da bo Andree prišel na severni tečaj. Zrakoplovec Je računal, da bo s svojim balonom lahko ostal dober mesec v zraku in da bo v tem času z lahkoto preletel severni tečaj z evropske strani proti Aljaski ali vzhodni Sibiriji. Dne 11. julija 1897 je bilo vreme tako ugodno, da se je drzni raziskovalec dvignil okrog 3. popoldne s svojim balonom v zrak v spremstvu, znanstvenikov Strindberga in FrSnkla, toda v grozo vseh gledalcev brez vrvi Ne ve se natančno, ali jo .ie Andree pozabil vzeti seboj, ali pa ie zadnji trenotek opustil prvotno namero. Dobro uro so videli zrakoplov v zraku, nakar je polagoma tonil za ledenimi gorami na severu. Balon je plul s hitrostjo 35 kilometrov na uro proti tečaiu, ki ga ie ločila razdalja kakih 335 milj. Vso to razdaljo ie nameraval preleteti v 12 do 14 urah. Od tega trenotka dalje ni nihče več videl Andreeja in njegovih spremljevalcev in tudi slišati ni bilo ničesar, kaj se je zgodilo z njimi. Po vsem svetu, kjer so, ravno tako kakor danes od Amundsena, pričakovali vesti od Andreeja, so se našli ljudje, ki so hoteli vedeti nekaj več kot merodajni krogi. Sedai tu sedaj tam okrog severnih ledenih krajev so baje videli plavati po vodi med ledenimi gorami ponesrečeni balon. Več ladij ie odšlo v polarne kraje, da bi morda rešili Andreeia. Končno so res zagledali v daliavi nekaj velikega plavati po vodi, kar bi utegnilo biti balon. Izkazalo pa se ie, da ie bil to velikanski mrtev kit, ki ga ie voda napihnila. Našli so se celo ljudje, ki so zbijali neslane šale in ml-stificirali javnost. Tako so nekateri spustili v zrak pisemske golobe z lističem papirja, na katerem ie bilo napisano: Severni tečaj preletel. Andree.»_ Prva resnična vest o ekspediciji je Prišla v Evropo sredi avgusta. Lovci tjulnov so ustrelili goloba, ki ie imel na nogi pričvrščen listek z napisom: «13. julija, ob 12.30 popoldne. 82 stopnja 2. minuta severne širine in 15. stop-nia 5. minuta vzhodne dolžine. Dobra vožnja proti vzhodu. Na krovu vse dobro. Andree.» To je prva in 'obenem zad nja direktna vest od Andreeja. Kasneje so pač našli v morju še nekaj boj Cko-vinastih, popolnoma zaprtih posod, k! plavajo v vodi), ki jih ie Andree po dogovoru vrgel v določenih presledkih iz balona in ki niso vsebovale nič bistvenega. Od tedaj manjka vsaka vest o dTznih raziskovalcih. Andree. Strfndberg In Frankel so izginili in nihče ne ve, kie so ostali. Nekaj let so sicer še upali, da se bodo le še kje našli Toda danes, skoraj po 30 letih, je izginila vsaka nada, da bi mogli še živeti. Najbrže je zabredel balon v strahovite viharje okrog severnega tečaja in strmoglava na tla. Morda so bili nesrečni raziskovalci severnega tečaja hitro mrtvi, ali oa so polagoma umirali strašne smrti v večnem snegu in ledu. Ženitna ponudba angleškemu prestolonasledniku Princ Waleski. ki potuje zadnje čase po Južni Afriki, je z veliko nevarnostjo ušel ženitni ponudbi, ki ga gotovo ne bi razveselila Prestolonaslednik se je nahajal v posebnem oddelku vlaka, ki je baš imel zapustiti Capetovn, ko stopi naenkrat k njemu poglavar Kafrov z dvema spremljevalcema, ki sta vodila nekaj velikega in debelega in zavitega v ne-prozorno tkanino. Poglavar je strgal tkanino s povitega korakajočega ovoja in pokazal princu debelo zamorsko deklico: «Dar belemu poglavarju 1» Bila je hči zamorskega poglavarja, ki jo je črni knez namenil prestolonasledniku, ker je to smatral za izredno veliko čast. Črna krasotica je vse prej kot sramežljivo stala v svoji nagoti pred princem in mu kazala kot slonovina bele močne zobe. Prestolonaslednik je bil v nemali zadregi in ni vedel, kako naj bi se izmotal iz te afere, da ne bo zamere. K sreči se je začel vlak premikati in kafrski poglavar je moral s svojo edinko žurno skočiti iz voza. Le tako se je sin angleškega kralja izognil neljubi seeni. ko bi sicer moral dati zamorski lepotici in njenemu vzvišenemu očetu košaro, ali pa vgrizniti v kislo jabolko in vzeti črno devojko za ženo. Binkoitne avtomobilske nesreče V letošnjih binkoštih je bilo, kakor žal vse večje praznike, po svetu vse polno nesreč. Z raznih krajev Evrope prihajajo poročila o večjih ali manjših nezgodah, ki so jih povzročila vozila, predvsem avtomobili. Zlasti so polni teh nesreč nemški listi, iz katerih jih nekaj posnemamo. Na binkoštni pondeljek se je zaletel pri Dunaju na Tržaški cesti komercijal-ni svetnik Sahlinger s svojim avtomobilom v kilometrski kamen ob cesti, ker se je hotel izogniti vozu. Avtomobil se je popolnoma razbil. Vsi potniki so bili več ali manj ranjeni. Sahlinger ie dobil tako hude poškodbe, da jim je kmalu potem podlegel. Kavarnar Stieber z Dunaja je zadel s svojim vozilom pri Saarsteinu v bližini Ischla ob brzojavni drog. Avtomobil se ie razbil. Stieberju pa je počila lobanja in so ga morali prepeljati v bolnišnico. V bližini Montlucona pri Parizu je padel avtomobilni omnibus s 25 potniki v brezdno, ker se je pokvarila zavora. Vsi potniki so bili več ali manj hudo ranjeni, med njimi trije smrtno nevarno. Pri Olomucu na Moravskem se je na binkoštni pondeljek prevrnil avtomobil, ki je prihajal iz Ratibora. in pokopal vseh sedem potnikov pod seboj. Lastnik vozila, lekarnar Keller iz Ratibora, je bil takoj mrtev. Smrtno ponesrečila je tudi gospa Bonmova, takisto iz Ratibora. njena dva otroka pa sta zadobila zelo hude poškodbe. Ker se ie zlomila zavora, se je prevrnil pri Obersteinu v Nemčiji tovorni avtomobil na strmem klancu in pokopal potnike pod seboj. Pri tem je avtomobil povozil tri otroke, od katerih sta bila dva takoi mrtva, tretji pa je dobil smrt-nonevarne poškodbe. Na binkoštno nedeljo je prišel pri Miirzzuschlagu na gornjem Štajerskem kmečki sin pod avtomobil, ki ie drl po cesti. Revež je zadobil tako hude poškodbe. da je čez pol ure umrl. To bi bile glavne avtomobilske nesreče. Je pa še polno drugih nesreč, ki so se pripetile na binkoštne praznike. Vreme je bilo skoraj po vsej Evropi izredno leno in so se zato delali novsod izleti. Da omenimo nekaj drugih nesreč. t i te&sšmm J. Suchy: Cirkuški bajaci Sveščev Janez, trije Trščanovi fantje: Tonček. Pepek in Johanček ter moja malenkost smo bili strah in trepet vseh staro-kamniških sovrstnikov obojega spola in vse takratne divje in domače živali. Pripomnim takoi. da smo bili rojeni baš v istem razdobju po rokov-naški eri, kakor sedanji naš mladi rod do svetovni vojni. Hočem reči. da smo bili po-rokovnaške psihopatične prikazni. Vsaj drugače si nimaš tolmačiti naših tolovajskih in nepridipravih manir. Naši postojanki sta bili posest moje stare matere pri Krištofu in Trščanova Pristava. Prva nam je služila v izvršitev. druga v gojitev vseh na&an in hudomušnosti. Pa je prišel Trščanov Tonček, ki je bil baš naš starostni predsednik ter nas opozoril, da ie jutri veliki seiem v Kamniku. Le-tak dan smo bili šole prosti. Pohajkovali smo tam na trgu pred šolo. kier jc bila naivečia gneča kupcev in prodajalcev. Kar pri-drvita izza Frančiškanske ulicc sem do nas dva ošemljena pritlikovca, bajaca iz cirkusa, ki ie vežboval istotam na trgu. To ic bil halo za nas pctorico. Takoj smo jima bili za petami. In že smo se bili dogovorili. Jaz sem pohitel do- mov po svojo rjavo veverico, Trščanov Pepček je prinesel seboj svojega ku-žeta, Johanček muca in Sveščev Janez je primahal celo s sovo — vse živali smo imeli na verižicah na ramenih. V cirkusu smo si izposodili tiste koničaste klovnske klobuke, lica nam je preslikal cirkuški bajaco. da smo bili prav slikoviti. Kdo nas bi bil spoznal! Uvrstili smo se za baiacema, ki sta sedela na oslih in za njima smo stopicali mi drugi pod vodstvom Tončka, ki ie nosil turški turban in velikansko rdečo zastavo s polmesecem. Oba klovna sta zbijala na bobne, da bi skoraj bila zbudila mrtvece. tak šunder je bil. Ker je nas pe-torica domačinov bila bolj korajžna nego laška klovna, smo imeli kmalu polne žepe krajcarjev. Sveščev Janez si je s svoio sovo prislužil celo nekaj srebrnih petač. Da je bil nastop silnejši. smo živali venomer ščipali. da so dajale čim več glasov od sebe: sova pa je frfotala kakor zbesnela okoli Sveščevc glave. Nazadnje smo ubrali pot po butni tia do moje stare matere. Tam smo se uvrstili v polokrog. italijanska klovna sta stopila raz oslov, naše živali smo držali pred seboj trdno ob verižicah in udarci na boben so naposled privabili mojo staro mamo pred vežna vrata. «Oh ti nadloga ciganska, so rekli, odkod pa V pondeljek je padlo v Inomostu na letališču francosko letalo s tremi motorji na tla in popolnoma zgorelo. Pilot in njegov spremljevalec sta se k sreči rešila. V nedeljo se je prevrnil pri Schon-wiesu pri Inomostu na reki Ini čoln z dvema izletnikoma. Ena oseba je utonila, druga se je mogla rešiti. V soboto se je zaletel na postaji Waidhofen ob Thayi mešani vlak na odprti progi na troje vagonov. Lokomotiva in dva voza sta skočila iz tira in se precej razbila. Kurjač in en potnik sta bila hudo, dva sprevodnika in 13 potnikov pa lahko ranjenih. Za nekaj ur je bila proga tako zadelana z razbitimi vozovi in pokvarjenimi tračnicami. da je bil promet zaprt. V nedeljo so vlaki že mogli voziti. Živinski zločin zavrnjenega ljubimca Pritlikavec zadavil svojo žrtev. V Liebkartstalu pri Dunaju se je izvršil na binkoštno nedelio ponoči bestija-len umor, kakršnega že dolgo ne pomni dunajska kriminalna kronika. Dva pokvarjena moška, stara 18 in 23 let. sta izvabila neko dekle v gozd. kjer je 23-letni pritlikavec Meisinger žensko zadavil ter nato zadostil na mrtvem telesu svoji živinski pohoti. Ženska žrtev je v tem slučaju Frančiška Schulzova. koketnn mladenka in edink* svojih starše-". Schulzova ie imela, navado, da ic občevala rada z več moških hkratu. Z ljubavniml ponudbami jo je poleg drugih nadlegoval tudi 231etni pritlikavec Meisinger, ki .ii je ponujal zakon. Schulzova ga. je zavrnila ter mu povedala, da ie za poroko potrebna ljubezen, katero ona ne čuti do pritlikavca. Istočasno r<& se je spustila v Ijubavne odnošaj? z nekim Baarotn. Pritlikavec je vse 1o videl in je kuhal v sebi strašno jezo. Neprenehoma je mislil na maščevanje ter iskal prilike, da bi dal svoji mržnji duška. Pregovarjal je tudi Baaru. nai bi mu pomagal umoriti Schulzovo, ki ni zvesta nikoli enemu samemu, temveč ima vedno opraviti z več moškimi naenkrat. Zvečer pred binkoštnimi prazniki ie peljal Meisinger Baara s seboj v gostilno. kier Opravljata natakarsko službo oče m mati Frančiške Schulzove. Plačal je tovarišu par litrov piva in je spraševal očeta in mater, kje imata hčer. Končno sta oba zapustila gostilno ter jo mahnila na prosto. Na tem potu sta naletela na Schulzovo. Vračala se .ie pravkar iz plesne šole. Pozvala sta jo. naj gre ž njima, kar ie dekle rado sprejelo, ker je obema zaupalo. To je bilo okoli devetih zvečer. Frančiška ja bila židane volje in se je šalila s svojima spremljevalcema. Vsi trije so prišli na neki travnik poleg gozda, kjer so počakali tako dolgo, da so se odstranili drugi ljubavni pari. ki so si takisto privoščili nekoliko zabave v večernem hladu. Ko so bili sami. je Meisinger dejal tovarišu: «Čuješ Baar. sedai ie vse pripravleno. Le hitro na delo!»Barr, ki ie ležal na travi poleg Frančiške, se ie takoi vrgel na žrtev. Zasadil ii je nohte v kožo na vratu in je hotel dekle zadaviti. Frančiška pa se je s spretnim gibom rešila rok svojega ljubimca in je skušala vstati. Tu je priskočil Baaru na pomoč začetnik ideje o umoru, pritlikavec Meisinger. Pokleknil ie na dekletove prsi in jo zgrabil z obema rokama za vrat. Polagoma je Frančiška onemogla. Čez dvajset minut je že bila njena duša na onem svetu. V tem položaju je zadostil pritlikavec na mrtvem dekletovem truplu svojemu živalskemu nagonu. Baar ie vse to mirno gledal in ko ie bilo vsega konec, je Meisinger zamašil žrtvi usta z robcem, zločinca pa sta se izgubila v temno noč. Ob štirih zjutraj je vozil mimo travni- Vročina ne bo za prenašati, ako si ne nabavite lahnih platnenih suknjičev iz čistega češkega platna cena Din 150 do 260 V zalogi raznobarvno platno. Drago Schwab - Ljubljana ste. paglavci?® — nas ni spoznala, ker smo bili našemljeni. Trščanov Tonček je začel po latovsko odgovarjati, dočim sva se jaz in Sveščev Janez začela prerekat v patovskem jeziku, a obeh moja stara mama ni razumela. Kar križati se je počela. «Ješ. ješ. saj to niso krščanski ljudie» je dela. Vmes pa udarci na bobna, tulenie kužeka. mijavkanje mačke in frfotanje sove. Sodni dan. Da se nas odkriža. nam je vrgla pest drobiža pred noge. Mar bi Ka ne bila vrgla. Zakai vsi naši zli rokovnaški nagoni so sedai prišli do veljave. Naposled nam je ušla živad, izgubili smo v medsebojni bitki tiste koničaste kape. obrazi so bili razmazani barv. — da nas je naposled razpoznala. «Oh ti sodrga preklicana.« je vpila. «le čakaj — to je veljalo meni — samo če te v pest dobim, ti grd pretepač zanikarni!* Kar na jok jej je šlo. Kaj smo hoteli. Poparjeni, razkuštrani. razcefrani smo potuhnjeno ubrali rakovo pot v nasprotno Sveščc-vo vežo. skozi vežna vrata na vrt in preko zidu v Zapriški okraj mesta Kamnika. Tam smo šteli novce. Skoraj tri forinte smo odnesli. Za cirkus smo napravili dobro reklamo. Pri vsaki predstavi smo smeli tam za.stonjkati. Da pri teh predstavah nismo križem rok držali, je po sebi umevno. Tonček ka, na katerem je ležala nesrečna umor-jenka, neki šofer z avtomobilom. Ze od dale se mu je zdelo, da leži v travi sum-U^a postava, ne da bi se genila. Ustavil je avtomobil, izstopil in se približal ter zagledal neznano mrtvo žensko. Obvestil je takoj bližnjo redarsko stražnico. ki je poslala na mesto zločina komisijo. Ta je ugotovila umor in posilstvo, toda o storilcih ni bilo nobenega sledu. Policija se .ie radi tega poslužila poizvedovanja potom radia, ker ni bito časopisov. Kmalu sta se na neki stražnici prijavila oče in mati Schulzove. ki sta povedala, da se je njuna hči prošto noč odstranila, ne da bi se še vrnila domov. Bila pa nista prav nič v skrbeh, ker )e imela Frančiška navado večkrat izosta-ti in prenočevati pri kakšni prijateljici ali znanki Ko sta Schulz in njegova zena popisala zunanjost otroka, je bilo policiji brž znano, da .ie umorienka njuna hči. Materi so to zelo obzirno povedali in ko so io povedli v medicinski zavod policijskega ravnateljstva, je namah prepoznala Frančiško ter se ie zgrudila pla-kajoča na zemljo Mnogo težje pa je Mlo izslediti storilce. Neki revirni nadzornik Pri policiii ie videl prejšnji večer dekle v spremstvu dveh moških; sedaj ie što samo za to. kdo sta bila moška. Kmalu se je doznalo, da sta bila v noci zločina odsotna z doma Baar in Meisinger, ki stanujeta oba v isti hiši. Knmi- Danes zvečer o polnoči stopi na vseh progah' jugo slovenski h' železnic v vellavo polertml vozni red. V glavnih obrisih' je ostal vozni red dosedanji, kar je vsled mednarodnih relacij pač umevno; vendar pa prinaša nekaj sprememb, na katere hočemo opozoriti z nasJednitm sestavkom. Najvažnejše zveze odnosno spremembe so: Med LJubljano ln Beogradom vozita v vsaki smeri dva brzovlaka. Dnevni brzi vlak odhaja iz Ljubljane «1 .kol. ob 8. uri 36 minut ter prihaja v Beograd ob 22. uri; v obratni smeri odhaja iz Beograda ob 7. uri 40 minut ter prihaja v Ljubljano ob 21. url 32 mimit. Ta brzi vlak vozi od odn. do Monakovesta preko Jesenic — Beljaka in ima sledeče direktne vozove: Beograd — Berite, Beograd — Miinchen. Zagreb — Celovec, Beograd — Milano in Bukarešta — Trst V LouHjani ima ta brzi vlak' zvezo na bre* vlak, ki odhaja iz Trsta ob 1. in prihaja v Ljubljano ob 7. url 25 minut iti v obratni smeri na brzi vlak, ki odhaja iz Ljubi iane ob 22. uri 45 minut ter prihaja v Trst ob 4. uri zjutraj. V Trstu ima ta vlak 'direktno zvezo v odn. iz Pariza. V medsebojnem prometu postaj proge Ljubljana gl. kol. — Rakek velja pri teh dveh brzih vlakih' znižana tarifa po cenah za potniške vlake. Nočni brzi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. o 17. uri ter prihaja v Beograd ob 7. uri 25 minut in v obratni smeri odhaja iz Beograda ob 20. uri 10 mrrnit ter prihaja v Ljubljano ob 11. uri 6 minut. Ta brzi vlak ima poleg direktnih osebnih vozov in spalnega voza Beograd — Ljubljana, še sledeče direktne vozove: Beograd — Bistrica Boh. jez., Beograd — TTSt in Zagreb gl. kol. — Beljak. Med Mariborom in Beogradom vozi en par brzih vlakov, in sicer odhaja iz Maribora gl. kol. ob 14. uri 10 minut ter prihaja v Beograd ob 6. 40 minut in v obratni smeri odhaja Iz Beograda ob 22. uri 3 minut ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 14. uri 34 minut. ta brzi vlak ima sledeče direktne vozove: Beograd — Dunaj, Beograd — Rog. Slatina, Zagreb — Praga in Zagreb — Dunaj. Simplon - Orient - ekspresna vlaka Pariz - -Carigrad vozita še nadalje preko Trsta — Ljubljane — Zagreba — Beograda in Sofije. V smeri proti Carigradu odhaja iz Ljubljane ob 2. uri 12 minut in v smeri proti Parizu odhaja iz Ljubljane ob 3. uri 28 mi-nnt. , . Ostali mednarodni brzi vlaki kakor Dunaj — Trst, Praga — Trst, Budimpešta — Trst in Monakovo — Trst so ostali več ali manj nespremenjeni. Vozni red lokalnih potniških vlakov se v bistvu ni veliko izpremenil. Preložili so se le posamezni vlaki, največ iz prometno-tetmičnih ozirov, in sicer: Na progi Liubiiana — Maribor odhaja jutranji iz Maribora 30 minut kasneje, vsled česar so.se za isto toliko spremenili tudi jutranji vlaki iz priključnih prog, kakor iz Slov. Bistrice mesto, Zreč. Rogatca, Velenja in Zagreba. Večerni vlak iz Ljubljane ie iz cirkuškega skladišča privlekel veliko tanko vrv. Mi drugI pa smo vrv v zanjkah opletli okoli nog in okrog tistih meksikanskih čevljev naših dičnih pur-gerjev. da so bili, čim je bilo predstave konec, drug k drugemu z vrvjo privezani ob nogah. Strašen hrušč in trušč je nastal, najprvo sj je nekaj bojevitih meščanov seglo v lase; ko so pa ti videli celo rajso enakih nesrečnežev, so prišli na sled zlobni petorici. kf pa ic že zunaj skozi špranje in luknje platnene ograje premotrivala izid. Prizor za bogove in zadoščenje za klofute, ki so nam jih dnevno nalagali kamniški purgarji. Ko je odšel laški cirkus, smo si ustanovili lastnega. Moja stara mama je med drugimi imela v hlevu konia. ki mu ie bilo ime Mikša. 16 let je bil že star in sila miren in dostojen, kakor se to pač spodobi za izkušenega konja. Meni je bil posebno naklonjen, ker sem mu večkrat prinašal sladkorja in v žganje namočenega kruha. Naš sultan, velik kodrast pes z ogromno butico in s ponižno prosečimi očmi je bil naš drusri zaveznik. In druga živad vam je itak že znana. Trščanov mucck in kuža ter moja vevcrica so bili udani prijatelji, kakor njihovi gospodarji. — Prvo po-vorko smo inscenirali prihodnji torek. nalni policijski uradniki so oba prijeli tei ju izprašali Sprva sta trdovratno tajila zločin, naposled pa sta vse priznala. Ročetnik umora je. kakor zgoraj omenjeno. pritlikavec Meisinger. mož nizke postave in globokega basa. Njegova ideja o umoru ni nič drugega nego čin osvete. ker je Schulzova zavračala njegovo ljubezen in mu ni hotela postati zakonska žena. X Od slafistinje do milijonarke. Lepa Lucila Mcndezova, 151etna devojka iz Ve« nezuele, se jc posvetila gledališču, kamor jo jc vleklo z neodoljivo silo. Svojo karijero je začela kot statistinja. Šele čez nekaj me« secev je smela peti v zboru, ko so spoznali njen glas. Kasneje je Lucila videla, da tu« di s petjem ne bo daleč prišla. Zato se je obrnila proti severu in sprejela angažtna na Metropolitanski operi v Ne-wyorku kot baletka. In sedaj je učakala srečo. Vanjo se je zaljubil sin večkratnega milijonarja iz Bostona in jo poročil, čeprav stariši niso bili zadovoljni s sinaho. Scle ko je očo videl mlado ženo in ga je njena lepota oča« rala, je dal mladima zakoncema naknadno svoj blagoslov. X Zlato na Islandiji. Na velikem dam skem otoku Islandiji jo našel profesor Kell« bach znatna ležišča zlata, ki ga hočejo za« četi kopati žc letošnjo jesen. Kellbach je iz« računal, da vsebuje ležišče 80.000 ton kre« menjaka, ki ima do 45 gramov zlata na to« no. Zanimivo je, da dajejo rudniki v Južni Afriki razmeroma manj zlata. (do sedaj. ob 18.40) odhaja za 50 minut preje in ravno tako večerni vlak iz Maribora (do sedaj ob 18.55) za 50 minut preje. Nočni potniški vlak iz Ljubljane proti Mariboru odhaja za 40 minut preje, t. j. ob 23. uri 15 minut in iz Maribora proti Ljubljani za 30 minut preje, t. j. ob 23. uri. Na progi Ljubliana — Rakek vozi p« novem voznem redu en vlak ve£, t. j. oni, ki posreduje direktno zvezo z dnevnim beo-gradskim brzim vlakom v Pariz; odhod is Ljubljane ob 22. tiri 45 minut. Na gorenjski progi odhaja popoldanski vlak (do sedaj 15.10) za 20 minut preje, večerni vlak prihaja v Ljubljano za 45 minut preje, t. j. ob 21. uri 5 minut. Nedeljski izletniški vlak odhaja iz Ljubljane za 37 minut kasneje, t. j. ob 5. uri 22 minut in prihaja z večer v Ljubljano za eno uto preje, t. j. ob 22. uri 20 minut. Na dolenjski progi vozita namesto do* sedanjih nočnih mešanih vlakov, pospešena potniška vlaka, ki imata v Karlovcn zvezo na odn. od brzih vlakov proti odn. od Su-šaka; odhod iz Ljubljane ob 23. uri, prihod v Stišak ob 9. uri 1 minuto, odhod iz Sušaka ob 20. uri 36 minut, prihod v Ljubljano ob 5. uri 10 minut. Pri tem vlaku se nahaja direktni voz 1., II. in II. razreda iz Monako-vega v Stišak. V Ljubljano gl. kol. prihaja ta direktni voz z Jesenic s potniškim vlakom ob 21. uri 5 minut in odhaja s potniškim vlakom ob 6. uri 43 minut. V Jesenicah' ima zvezo na brza vlaka, ki vozita od-Monakovega do Trsta. Na pnogi Celje — Dravograd — Meža prihaja jutranji vlak v Cejje za 37 minut kasneje, to ie ob 7. uri 7 minut. Na progi Maribor — Prevalje odhaja popoldanski vlak iz Maribora za 1 uro 13 minut preje, to je ob 13. uri 42 minut In večerni vlak za 58 mrnut preje, to je ob 18. uri 12 minut. Na pnogi Ormož - Murska Sobota vozijo tri pari vlakov. Prvi odhaja Iz Ormoža ob 8. uri 30 ntfmrt z zvezo iz Maribora (ob 5; uri 25 minut), drugi ob 10. urt'30 mrnut z zvezo Iz Ljubljane (ob 5. uri 27 minut) in iz Maribora (ob 8. uri 27 minut) in tretji ob 17. uri 42 minut z zvezo iz Ljubljane (ob 12. uri 10 minut) in iz Maribora (ob 15. uri 27 mftiut). Prihodi v Ormož ob 8. uri 1 minuta z zvezo v Ljubljano (ob 14. uri) in Maribor (ob 10. uri 2 minuti), ob 15. uri 54 mi-neut z zvezo v Ljubljano (ob 21. uri 22 minut) in Maribor (ob 18. uri), ter ob 20. uri 20 minut z zvezo v Ljubljano (ob 3. uri 5 minut) in Maribor (ob 23. uri 22 minut). Na progi Ljutomer — Radgona vozijo trije pari vlakov z zvezo na vlake proge Ormož — Hodoš. Vsled tega se ukine z upeljavo novega voznega reda promet vlakov iz Maribora preko Spilia v Radgono. Pri vseh ostalih vlakih so le delne in brezpomembne spremembe. Popolni vozni redi .so razvidni iz stenskih voznih redov, k! se dobe tudi v nakup na vseh postajah. Cena za en izvod stenskega voznega reda Ljubljanske direkcije (na dveh listih)' ie 20 Din. Na ta dan ie imela stara mama dela čez glavo. Jaz sem se zmuznil v hlev, potegnil Mikšo na prosto, osvobodil sultana verige in trojica nas ic mahnila na kamniški cprod» ob bregu Bistrice.^Tam so nas že čakali drugovi z našimi živalmi. Na Mikša sem sedel jaz. na glavi mi ie čepela veverica, na sultana ie bil preko života pritrjen Trščanov mucek in na vozičku, v kojega je bil vprežen sultan, je sedel naš kužek. Tako smo jo udarili preko brvi v predmestje in v mesto. Da smo bili našemljeni a Ia bajaco. je umevno. Sila radovednega občinstva se je gnetlo okrog nas. Sprva so misliii. da smo predstavniki novega cirkusa. Pa je moral Smcnt ravno prinesti mojega strica, ki je poznavši Mikša. konja poklical do imenu, da ie zdir-jal napram njemu ravno v trenutku, ko se jaz tega nisem nadjal. Posledica je bila splošna zmešnjava, zakai Sultan jo ie tudi ubral za Mikšom in mi drugi smo se valili v mestnem prahu. Škodoželjno so nas batinali — purgarji. Bog jim daj dobro! Proti odebelosti deluje s kolosslnim uspehom ssmo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah Proizvaja; Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Oica 204. 271« Novi vozni red na železnicah Šport Plenarna seja Trgovske zbornice v Beogradu Proti ponovni uvedbi prisilne poravnave. — Potreba državnega varčevanja. Trgovska zbornica v Beogradu je imela v pondeljek svojo plenarno sejo. kateri je prisostvovalo obilo članov iz Beograda in z dežele. Ob zaključku seje je bil izdelan komunike, v katerem se govori o povišku državnih dajatev potom zadnjega zakona o proračunskih dvanajstinah. Povišek bo po mišljenju zbornice dal državi gotove dohodke, toda bo dovedel v vprašanje obstoj velikega dela onih, ki so xir za državne dohodke. Ni to edina pot. ki naj državi pomaga iz zagate, nego je treba energično izvesti varčevanje v vseh panogah državne uprave. V proračunu je mnogo luksuznih izdatkov, ki se morejo in morajo ukiniti, da se tako preneha z vsakoletnim večanjem dohodkov. Poslovni krogi že s strahom pričakujejo skupščinske sestanke, ker se jim stalno višajo neposredni in posredni davki, takse in druge dajatve. a obenem se jim otežujejo pogoji dela. Zbornica nadalje ugotavlja, da največji del našega izvoza gre po vodni poti, ki je tudi najcenejša. Za vzdrža-vanje vodnih poti se troši zelo malo in so plovne reke ter kanali zanemarjeni. Potrebno bi bilo. da se rečne struge čim pogosteje čistijo ter da se število plovbnih dni poveča. Stanje posevkov ln sadovnjakov je sedai odlično. Izvoz turščice se razvija redno. Doslej se je nove turščice izvozilo okrog 53.000 vagonov, za izvoz ie še ostaja okrog 27.000 vagonov. Izjave delegatov beograjske Trgovske zbornice na gospodarskem kongresu v Sarajevu glede prisilne poravnave so v javnosti netočno objavljene. Ti delegati so po navodilih iz zbornice izjavili, da ie za privatni kakor državni kredit zelo koristno, ker je prisilna poravnava ukinjena. Ako je sedanje kon-kurzno zakonodajstvo nepopolno, ga je treba čim prej preurediti primerno današnjim potrebam in veljati mora za celo državo enako. Take spremembe in dopolnitve se ne bi smele izvesti z zakonom o proračunskih dvanajstinah, nego bi jih bilo treba temeljito proučiti in o tem donesti poseben zakon. Ura in laske gospodarske tujcev. Za potovalne namene kupuje tuji svet tako obilno Hr, da so se bankovci podražili v primeri s čeki in nakazili. Obetajo si ugodno letino. In vendar lira ne more raz nevarne strmine! Povedati treba, da se zadnje mesece pred novino uvaža obilno žita in tudi drugih siTOvin. Nerešeno je vprašanje velikih mednarodnih dolgov, Trde. da Amerika in Anglija pritiskate na lirln tečaj. Poslednji čas se je Italija grdo zamerila mednarodnim kapitalistom, ker je bil sklenjen trd zakon proti framazonom navzlic svarilom od prijateljske strani. Od tod osveta, ki meče brezsrčno laške vrednosti tako hitro na trg, da pod to prodajno ploho ne more odtekati brez škode visoka kupnina. Slabilno vpliva tudi hitro naraščanje naroda, ki ga domovina ne more rediti, pa je odtok v tujino zlasti Ameriko oviran po izseljeni ških zakonih preko morski h držav, ki «e branijo inflacije delovnega trga po tujem elementu. Na liro seveda neugodno vpliva internacionalna špekulacija, ki se sedaj iz Amerike igračka z liro in frankom, pa tudi dejstvo, da ima Italija za svojo gospodarsko moč preveč obremenjen budget za vojsko, mornarico, letala m za milico, ki z vojsko vred sili v mogočno številko enega milijona mož. Glade lire treba previdnosti našim poslovnim krogom. Draginje se v notranjem prometu še ne opaža, življenje ie odločno cenejše nego pri nas. Letovišča vabijo zapeljivo z nizkimi cenami na morje in solnce. Ko oa poidejo zaloge surovin in bo treba novih nakupov, se bo pač že ze'o poznalo pri obleki in obutvi, ker bodo tuja plačilna sredstva že znatno dražja nego prej. M. S. prilike StKiče plasti laškega naroda so mani ne-taapgivo ob vaiatnem valovanju nego naše. ladjam so manj občutljivi za rzpremem-be na ifenairfti borzah in kažejo mnogo zaupanja v sposobnost svojih" finančnih vodnikov. Totfi italijansko časopisje se drži mnogo iniroejše nego naše in se oprezno ogiba pisaria, ki more škoditi državnemu kreditu. Discifiitairaino piše brez alarmantnih vesti, ker ve, da ob slabem kreditu države in nacionalnega novca trpi in Je prizadet tudi za-seM gospodar. To je hvalevredna lastnost, posnemanja vredna, pa naj bo plod novodobne vzgoje ali ostanek staro-rimljaoske ga državljanskega čnia. V naši državi pa je iakozvanih novinarjev na preteg, ki mislijo, da nimajo boljšega posla, nego da brez preudarnosti širijo samo slabo o državi. Te misli spričo dejstva, da je zadnje tedne prišla laška lira v opasno drčo. Dosledno izgublja na internacionalnem trgu na svoji vrednosti ter je blizu samo še petine svoie zlate vrednosti. Kot sosedje in mejaši, ki prodajamo v Italijo velike količine svojih agrarnih pa tudi industrialnih produktov, nimamo interesa, da propada kupo-valna moč italijanskega denarja. Izvozna premija je itak vedno manjša, trgovski posli so težavnejši, pa tudi riziko izvoznikov vedno občutnejši, ker so le redke kupčije proti gotovini. Plačuje se počasi ln se proti razvredbi kupnine ni vedno lahko mogoče braniti. Propadanje lire ob sočasnem dvigu dinarja povzroča mnoge gospodarske bridkosti in daje povod za znatne izgube, ki so neredko posledice prevelikega zaupanja v tuj denar. Korist od padca lire ima le tisti evidentno, ki se je zadolžil v lirah. Časi so se hitro izpremenili na korist dinarja. Vsem so še v spominu časi, ko je veljala 1 lira dvajset kron m več. Mnogo se ugiba in vprašujejo,kje so vzro In za padanje vrednosti lire. Kdor oozna prilike v Italiji, ve, da so se gospodarske prilike vobče izboljšale. Narod je priden in zadovoljen, ako zasluži, da more skromno živeti. Varčnost ie velika m tudi kupčijska iznajdljivost velika. V težki industriji res ne gre tako dobro kakor pri Nemcih in Angležih. finalne in dovrševalne industrije pa so jako lepo razvite in tudi tehnično popolne Podjetnost ie hvalevredna, akomodacij-ska sposobnost tudi v agrami industriji velika. Letos so nasadili tako veliko konoplje, kakor celih 30 let ne prej. Konoplja pa je važna merkantilna raslima m lepo d »naša. Žita so nasejali več, ker se trudijo, da bi uvažali manj živeža iz inozemstva. Promet . po železnicah in po bro dih se je čvrsto dvignil. Industrija ima močno zaščito, tuj avtomobil na primer zadene na nebotično carino, železo do ene lire na kilogram. Navzlic temu pa je lira že cele me»ece slaba, »fiacca« kot pravijo. In pri tem se je iako izboljšalo državno gospodarstvo. Deficit gi-ne in je ravnovesje skoro doseženo. Denar je po ceni in za dobre dolžnike ga ni težko dobiti. Posoja se prod menicam po 7—8 %, izjemoma tudi cenejše. Mnogo denarja Je tudi onstran meje, ker se boje davčne se-salke.Letos je že celo Isto promet tujcev jako živahen. Sveto leto privablja tisoče in tisoče tudi 'bogatih" romariev, pa: tudi sicer Je od SDomladt zemlia DreontvBeoa od Tržna poročila Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Pšenica: baška, 1.5 vagona 470, Tut-ščica: baška, 15 vagonov 190—192.5; srenreka, pariteta Mitrovica. 10 vagonov 201; sremska, 4 vagoni 197.5. Moka: baza »5« 1 vagon 535. Tendenca nespremenjena. Ljubljanski živinski sejem (3. t. m.) uo- gon: 288 konj, 2 žrebeti, 49 volov, 36 krav, 13 telet in 561 prascev za rejo. Konji so se trgovali po 10.000 do 20.000 Din par. Cene za kg žive teže: voli I. 10, II. 9, III. 8, krave debele 7—9, krave za klobase 3.50—5.50, teleta 12—15 Din. Prasei so se prodajali po 90—200 Din komad po velikosti in kakovosti. Prodanih je bilo 62 konj, 32 volov, 16 krav, 10 telet in 402 prasca. Nekaj goveje živine se je nakupilo tudi za Italijo in za Gradec. Cene v glavnem nespremenjene. Zagrebški teden%i sejem (3. t. m.) VeiiK dogon živine. Cene volom so nazadovale povprečno za 50 par, prvorazrednim tudi do I Din pri kg, dočim so se teleta pocenila za okroglo 2 Din pri kg. in to kljub temu, da se je danes mnogo kupovalo za izvoz. Na sejmu je bilo več italijanskih trgovcev, ki so kupovali večinoma teleta za Torino. Nekaj živine se je nakupilo tudi za Avstrijo. — Tudi dovoz krme je bil obilen. Cene krmi v glavnem neizpremenjene. Trgovali so se za kg žive teže: voli domači I. 10.75—11.50. II. 10-10.50, III. 8—8.50, biki 6.50—8, voli bosanski II. 8.50—9, III. 7—8, krave I. 9-10) II. 7—8, III. 4—5, teleta 7—8.50, junci I. 'n—12, 11.10—11, svinje domače nepitane II 50_13.50, pitane 14.50—16, sremske 10— 13 (zaklane domače 17—18.50), prasci do 1 leta 12—13, nad 1 letom 12—13.50 Din. Konji, komad 3000—7000 Din. Krma: navadna detelja in lucerna 100—125, seno I. 90—100, II. 75—80. otava 125—150, slama 75—125 Drn za 100 kg. Dunajski goveji sejem (1. t. m.) Dogon 2431 komadov. Od teh je bilo iz Jugoslavije 223 glav. Cene poskočile povprečno za 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I 1.70—1.85 (izjemno 1.90—2.25), II. 1 50-1.65. III. 1.25-1.45. biki 1.30-1.70 (1.75—1.SO), krave 1.20—1.70, slaba živina 0.70—1.10 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. m.) Ameriške borze so prometovale v početku tedna v slabi tendenci, ker so prispela ugodnejša vremenska poročila, a je tudi povpraševanje iz inozemstva ponehalo. Dunajsko tržišče je mirno. Turščica je zelo čvrsta in so cene višje. Drugače ni posebnih sprememb v cenah. Notiralo vključno blagovnoprometni davek brez ca-rne za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50—52.50. madžarska s Potisja 54.50 55.50, Rosafe 53—53.50; rž: domača 47.50— 49.50; ječmen: domači 40—45; turščica: 29.75—30.75; oves; 40—45. = Anketa zastopnikov gospodarskih krogov o vzredbl naložbenih vrednosti v bilancah ln knjigah gospodarskih podjetij se je vršila prošli petek v Beogradu. Na temelju uvodnih izvajanj g. dr. Fr. W i n d i s c h e r-ja je anketa izčrpno razpravljala o tem važnem vprašanju pod predsedstvom načelnika g. dr. Radosavljeviča. Navzoča sta bila tudi generalni direktor neposrednih davkov g. dr. Stojanovič in generalni direktor poštnih hranilnic g. dr. Nedeljkovič. O vprašanju je anketa sprejela razne predloge, ki se izroče finančnemu ministru ter ministru trgovine in industrije. = Nova carinska tarifa. Pri finančnem ministru je ponovno posredovala posebna deputacija industrijeev glede nveljavljenja nove carinske tarife. Kakor je minister izjavil, bo tarifa stopila v veljavo prve dni t. m. = Pogozdovanje golln. Generalna direkcija gozdov je izdelala načrt o pogozdovanju golin po vseh krajih, ki imajo malo gozdov ali pa jih sploh nimajo. G. minister za šume in rudnike je zahteva! potrebne kredite za izvršitev tega dela. = Proti uvozu slabe moke. Beograjska Industrijska zbornica je zaprosila ministrstvo trgovine in industrije, da se zabrani »voz slabe moke iz inozemstva. Baie so se uvozile v zadnjem času velike kollčdne grenke ameriške moke, ki pa je sicer na zunaj zelo lepa in bela. = Novi carinski zakon. Minister financ je pooblaščen za izdelavo in uvedbo novega carinskega zakona. Tozadevno delo je v teku in se pričakuje, da bo novi carinski zakon v krarjcem stopil v veljavo. Novi carinski zakon se bo razlikoval od dosedanjega zakona zlasti glede na klasifikacijo blaga. »Minerva«, štamparija v Subotici, bo izdala prevod novega carinskega zakona v nemškem jeziku. Podrobnejša pojasnila daje »Minerva« d. d. v Subotioi. = Izterjavanje davčnih zaostankov v Vojvodini. Te dni se jc vršilo v Novem Sadu protestno zborovanje tamošnjih trgovcev proti nasilnemu izterjavanju davčnih zaostankov. Mnogo trgovcev dolguje davke še celo za 1. 1923. Takšno protestno zborovanje se vidi prav neumestno, ker končno mora priti plačevanje davkov vendarle v red, kajti druge pokrajine, zlasti Slovenija, takšnih zaostankov ne pozna. Če plačuje davke redno Slovenija, ki pač ni bogata pokrajina, naj jih tudi bogata Vojvodina. = Krupp v naši državi. Tvrdka Friedrich Krupp, d. d. v Essenu, ki je prišla v posest večine delnic brodske tvornice vagonov, namerava kakor poroča časopisje začeti v Brodu tudi z izdelovanjem lokomotiv. = Stanje hmeljskih nasadov v okolišu Žatca (ČSR). Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu po obvestilu Saveza hmeljarskih društev v Žatcu. Žatec, 29. maja. Stanje hmeljskih nasadov je jako različno. Mrčesa je vedno več. Najmlajši listi kar mrgole krilatih ušic (muha aphis), pa tudi ne-krilatih je prav obilo. Letošnje leto je torej prav «ušivo«, kar smo prerokovali že 30. avgusta 1924. Razpoloženje na tržišču se je z boljšalo in cene se polagoma dvigajo. Končno razpoloženje zelo čvrsto; hmeljarji ne silijo k prodaji; cene rastoče. = Močan padec cen sirovemu železu v Belgiji. Iz Bruslja poročajo, da so zaradi živahne francoske konkurence na tamkajšnji kovinski borzi močno padle cene sirovemu železu. = Francoski frank zopet slab. Zadnje dni je francoski frank zopet močno nazadoval. Časopisje piše zooet o inozemskih manevrih proti franku, kar da podp;ra baje tudi Anglija, ki želi s tem prisiliti Francijo na popuščanje v vprašanju varnosti. Sicer so pa bili zadnje dni obenem s francoskim frankom slabi tudi belgijski frank, italijanska lira in celo holandski goldinar. Tržaška Adria v Ljublteni V nedeljo in pondeljek jc gostovala v Ljubljani, kakor smo kratko že poročali, trs žaška Adria, momentano v hazeni najjačji klub v Trstu. Nastopila je v dveh prijatelj« skih tekmah, v nedeljo proti Ateni, v pon« deljek p« proti Iliriji. Družina Adrie je napravila v splošnem dober vtis, igra njena pa je z ozirom na to, da jc to specijelno ženska igra. mnogo pre* ostra, mestoma celo nefair. Vzrok temu je predvsem fizična jakost Adrijašič, dalje na« pačno, proti pravilno pokrivanje nasprotni« ka ter njih izredna hitrost, katere pa ob po« manjkanju tehnike nc znajo pravilno jjora« biti. Goje visoko igro brez prave /miselne kombinacije, ki se izpremeni pred golom v dolgo hiperkombinacijo in ostane zato sko« ro dosledno brez uspeha. Slabo je njih jx>= dajanje, kakor tudi streljanje na gol z obe« ma rokama, imajo pa izvrsten start na žo« go. Jako sigurne so v lovenju žoge v čemer celo visoko nadkriljujejo Ljubljančanke. Bore se z velikim elanom in z izredno po« žrtvovalnostjo. kar jim često vrlo dobro na« domešča njih tehnično ir taktično neznanje. V nedeljo Atena : Adria 8 : 4 (6 : 0). Tekma je pričela s precejšnjo zamudo ob veliki vročini, ki je jako slabo vplivala na igralke obeh družin. Početni met je imela Adria, ki je prešla takoj v oster napad, ka« terega pa je obramba Atene sigurno odbila. V prvih treh minutah se oj>aža lahna pre« moč Adrie. ki pa traja lc kratek čas. Atena ki je hila sprva nekoliko zbegana vsled ostre ga tempa, ki ga ji je diktiral nasprotnik, se ie jxilagoma znašla, ter je prešla v napad Po lepi kombinaciji seorta v 4. min. Petrič Marta prvič za Ateno. Igra postaja vedno bolj napeta ter valovi z veliko brzino sem« intja. V 6. minuti zviša Petrič M. rezultat na 2 : 0 za Ateno. Adrie ta neuspeh ne spra« vi i7. ravnotežja, temveč ji da novih moči za nadaljne napade, ki pa ostanejo brez uspe« ha. Obramba Atene, osobito vratarica, ne« umorno deluje ter odbija napad za napa dom. V 8. min. pade po Zupančičevi tretji gol za Ateno, katerega pa sodnik ne bi smel priznati, ker je bil streljan iz gol«pro= štora. Minuto nato zviša Petrič Marta rezul« tat na 4 : 0. Adria postaja nervozna, kar se ji pozna zlasti pred golom. Igra postaja po« lagotra nezanimiva, ker Adria stalno popu« šča. V 13. in 25. min. zabije F.rbežnikova 5. in 6. gol, ki rczultirata iz lepe premišlje« ne kombinacije. Polčas 6 : 0 za Ater.o ma v svojih rokah ter stalno ogroža vrati Ilirije. Po kratkem času sc ji posreči doseči dva zaporedna gola. Ta trenutni uspeh Adrie ima za posledico ostre napade ilirske napa* dalne vrste, ki kmalu doseže po Omanovi izenačenje. Igra postaja cd trenutka do tre« nutka bolj napeta, toda uspehov ne more doseči nobena stran, ker obe obrambi neu« morno delujeta. Tik pred koncem prvega polčasa doseže Bernikova z efektnim stre. lom vodstvo za Ilirijo. Prvi polčas končuje s 3 : 2. V drugem polčasu ostane igra skoro ck konca popolnoma otvorjena, vendar ima ili. rija več od igre kakor Adria. ki sc z izTcd, no požrtvovalnostjo trudi, da doseže izena« čenje. Vsi njeni napori pa se razhijejo ob izborni obrambi Vidrove, ki deluje kakor stroj in ne pusti nasprotnika preblizu ilir. skemu svetišču, očividno ne preveč zaupa« joč nesigumi vratarici. Polagoma postaja igra nezanimiva, čemur je kriv v veliki me« ri tudi sodnik, ki je bil ta dan nesiguren in slab. Vrstijo se fouii na cbeh straneh, igra se neprestano prekinja, kazenski streli s!e= de drug za drugim, ki pa vsi ostanejo brez hujših posledic. Proti koncu se posreči Iliri« ji po Omanovi in Bernikovi zvišati seore na 5 : 2. Od igralk Adrije treba predvsem omeniti desno krilo, ki jc obrnila nase pozornost publike že prvi dan. Jako častno se je drjgi dan držala vratarica, ki je branila enako dobro visoke kakor nizke strele, dočim je bila prvi dan slabo razpoložena. Branilka in krilska vrsta igrajo preveč ostro, do česar jih privede njihov način kritja, sicer pa so jako požrtvovalne. Ilirija je zadovoljila le deloma. Napadal na vrsta sc je omejevala preveč na šolo« prodore, puščala pa je v netnar kombinacij sko igro. Omanova je dobro nadomeščala Leganovo na levem krilu, dočim Bernikova še vedno ni dosegla svoje lanskoletne for« me. Vida je bila topot jako slaba, zlasti m imela zmisla za plasiranje. Schweigerjeva in Kochova v krilski vrsti, dasi fizično jako šibki in še brez vsake rutine, sta zadovolje« vali; posebno Schvveigerjeva je pokazala, da bo pridobila Ilirija z njo izvrstno moč. Iz vrstna je bila Vidrova. ki je menda ena najzanesljivejših moči Ilirije in ki ne odpo« ve pri nobeni tekmi. Glavno zaslugo, da je Ilirija izšla iz boja kot zmagovalka ima V drova. Tudi Krischeva v golu je bila to pot nekoliko boljša kot običajno. * Tekmi jc sodil oba dni g. Sancin S., ki pa zlasti drugi dan ni bil kos svoji nalogi, čc« mur je bilo deloma krivo jjač tudi nesport« no ponašanje dela publike. Prijateljski in propagandni značaj, ki bi Bor«e Izgledalo ie, da podleže Adria z visokim | naj imele -te tekme, je oba dntva. zlasti skorom. toda do skrajnosti požrtvovalne pa v pondeljek popolnoma pokvarila netaict. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 0—62.50, Celjska posojilnica (200), Ljubljanska kreditna banka 225—250, Merkantilna 104—110. Praštediona 800—805, Kreditni zavod 185—195, Strojne 0—134. Trbovlje 0—375, Vevče 100—113, Stavbna 265—289. 4.5% zastavni Kranjske deželne 20—0. 4.5% kom. zadolžnice Kranjske deželne 20—0. —Blago: les: smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm prem. naprej 4 m dolž., fco nak!. po staja 260—0; brzojavni kostanjevi drogi, 6 metrov dolž., 25 om deb., fco meja 400—0; smrekove in jelove deske, 20, 25. 30, 40 in 50 mm, fco meja, 6 vagonov (580): čreslo suho, v ovojih, fco nakl. post. 0—.12; poljski pridelki: pšenica: Rosafe, 80 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana 0—470. avstralska. rinfusa. prompt., par. Ljubljana. 0—465, Hard Winter 2. rinf., prompt., par. Ljubljana 0-470; otrobi pšenični, drobni, par. Ljubljana 0—215; oves, makedonski, orig. par. Ljubljana 0—355. ZAGREB. V efektih položaj nespremenjen. Vojna škoda se je v početku trgovala po 200. proti koncu pa po 199. — V devizah se je tendenca neznatno okrepila. Blaga je bilo drugače dovolj. Tečaji so zabeležili majhen porast, zlasti deviza na Italijo. Promet srednji. Trgovanje se je gibalo v glavnem v devizah na Italijo, London in Dunaj. Notirale so devize: Amsterdam 2390—2420, Dunaj 845—857, Berlin 1442.5—1457.5, Budimpešta 0.0,843-0.0863 Italija izplačilo 242.32—245 32. London izplačilo 292.05—295.05. Newyork ček 59.S2— 60.62. Pariz 299—304, Praga 178—S0.40. Švica 1165.5—1175.5; valute: dolar 59.10 —59.9, Kč 175.8—178.2; efekti: bančni: Trgo 15—16 Eskomptna 106—107, Kreditna Zagreb 105—108, Hipo 59.5—60, Jugo 100— 101, Ljubljanska kreditna 252—260, Prašte diona 800—810, Siavenska 70—71, Srpska 130—131: industrijski: Eksploatacija 33—38 Drava 125- 135, Dubrovačka 659—0, Goratim 10—15, Šečerana 540—560. Nihag 3C—44 Slaveks 160—165, Slavonija 43^J4, Trbov- Adriašice se bore v drugem polčasu zopet 7. velikim elanom, ki jim v kratkem času prinese prvi uspeh. Desno krilo Adrie zabi* je prvi gol, katerega pa bi vratarica Atene mogla 7. lahkoto držati. Par minut nato seorta ista igralka v drugič ter zviša rezultat na 2 : 6. Igra postaja zopet napeta: Adria se trudi z vsemi močmi, da svoj poraz ko* likor mogoče omili. Mnogobrojne sigurne šanse pred golom pa pusti vsled neodločno. nost nekaterih gledalcev. Žalostno in vse a a. obsojanja vredno jc dejstvo, da so sc odli« kovali pri tem posebno aktivni člani in čla« niče športnih klubov, ki sc sicer tako radi ob vsaki priliki ponašajo kot športniki. Ta« ko se med resnim občinstvom ne bo poveča« Io žal vse premajhno zanimanje za liazeno, ta najprimernejši šport za deklice. Vodstvom klubov bi prav prijateljsko svetovali, da v interesu rašega mladega športa v bodeče v Ilirija rez.: komb. Lask-Hertnes 5 : 0. Ilirija je nastopila pri tej nedeljski pred« tekmi z izjemo Krischeve v golu s samimi mladimi mečmi, ki so se prav izborno obne« sle. Tudi Lask je pokazal, da ima nekatere že izvrstne moči. od katerih je predvsem omeniti Jančigajevo v golu. ki obeta postati ena najboljših vrataric v Ljubljani. sti in 'slabega streljanja na gol neizrabljene. I kali zaduše vse podobne nesportne izpade Zopet se opaža premoč Adrie, ki doseže v j proti enemu ali dragemu klubu, kratkem času 5 kotov, ki pa vsi ostanejo brez hujših posledic za Ateno. Družina Ate« ne polagoma izgublja na svoji prodorni sili, očividno utrujena od ostrega tempa, Vendar se ji posreči po Erbežnikovi rezultat zopet zvišati na 7 : 2. Adria zopet vehementno napada, pri čemer se odlikuje zlasti desno krilo, kateremu se posreči doseči tretji gol za Adrio. Neposredno po tem golu preide Atena zopet v krasen napad in Petrič Mar« ta pošlje pravo bombo na gol. ki se odbije od prečke ter nato sigurno preide skozi vra« ta. To jc bil najlepši gol dneva. Zopet ne« kaj napadov Adrie, ki končajo v dveh za« porednih kotih, ki zopet ostanejo brez uspe« ha za Adrio. Nekai minut pred koncem po« stavi srednja napadalka Adrie končni rezul« tat na 4 : 8. Zmagala je taktično in tehnično boljša Atena. vendar rezultat nc odgovzr« ja povsem moči obeh klubov, nikakor pa ne Ustanovni občni zbor Ljubljanskega bazenskega podsaveza Ker je prvi ustanovni občni zbor Ljublj. bazenskega pod>:aveza za Slovenijo z dne 21. maja bil po Jugoslov. hazena«savezu raz« veljaven, razpisuje hazenska sekcija LLAP ponovni ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 7. t. m. ob 10. v vogalni sobi restavracije f Zvezda® s sledečim dnevnim redom: 1.) Sprejem pravil. 2.) Volitev cdbora. 3.) Slu« poteku igre. Adria je bila pogosto v prsmo« &jnosti> - ' dokazuje zlasti število kotov 12 : 4 | Glasovalno pravico na skupščini imajo klubi ki so verificirani in ki so zadostili svojim članskim dolžnostim, po enem po« oblaščenem delegatu, drugi delegat ima po« svetovalno pravico. HS.«LLAP. n, kar --------„ za Adrio. Izgubila je igro s tako diferenco le vsled slabega streljanja in neodločnosti pred golom. _ V družini Atene je zla?ti omeniti Cerne« tovo, Petrič II. in Zupančičevo, ki so bile izborno razpoložene. Humelj v krilski vrsti jako slaba. Zanner in Petrič I. običajno boljši. V pondeljek Ilirija : Adria 5 : 2 (3 : 2). Tekma pričenja zopet s preccjšnjo zamu« do. Dočim nastopi Ilirija z dvema rezerva« ma v krilski vrsti, nastopi Adria v isti po« stavi kakor proti Ateni. Poskus Ilirije na« stopiti z mladimi začetnicami, bi skoro po« stal usoden zanjo. Igra je bila mnogo zam« mivejša od one prvega dne. Adria diktira ta Nogometne tekme za Hermesov pokal V soboto in nedeljo proslavi SK. Hcrmes v Ljubljani Sletnico svojega obstoja. Klub je v proslavo svojega malega jubileja določil pokal, za katerega se bodo vršile nogomet« ne tekme v soboto in nedeljo. Najprej na« stopita v soboto ob 17. Ilirija in Primorje, nato ob 18.30 Hermes : Jadran. V nedeljo popoldne igrata zmagovalca obeh sobotnih tekem. Vse tekme se vrše na igrišču Ilirije. Internacijonalno avtomobilsko dirko •j'«"«" —»«•», —' mivejsa oa one arve^ ....—......- i • , .. , be 367.5—370, Vagon Osijek 85—90, Danica . v počctku siino oster tempo, ki ga vzdr« priredi, kakor smo že poročali, v pondelj-K 72—73: državni: agrarne 32-33. Vtfna ž; dQ konca Vsi oni, ki so gledali Adrio, 8. t. m. Avtomobilski klub SHS, betoja škoda per kasa 199-205. obračun 198-199. - dan ^ bilj nresenečeni. Igrala jc s sil« Beograd, na progi SarajevcBeograd. lro« ------ oa^ I elanom te_ bila tudi tehnično boljša. | ga je v izbomem stanju. Pravila m natanc« BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2415 —3430. Berlin 1438—1440. Budimpešta 851 —852, Bukarešta 28.25—29. Italija 2445— 2455, London 293—293.5, Newyork 60.2— 60.3 Pariz 0—248, Praga 179—179.5, Švica 1170—1171. CURIH. (Ob 12; povprečni tečaji) Beograd 8.60, Atene 8.80. Dunaj 72.80, Berlin 122.90, Budimpešta 0X0728. Bukarešta 2.45, Italija 20.95, London 25.085, Newyork 516, Pariz 25.65, Praga 15.325, Sofija 3.70, Varšava 99. TRST: Efekti: obligacije Julijske Krajine 76.65, Živnostenska 382. Assicurazioni Generali 13.370, Ritmione Adriatica A 4380, Riunione Adriatica B 4340, Cosulich 35S, Dalmazaa 262. Libera 553, LIoyd 5750, Oze ania 168. Tripcovich 502. Dalmazia cement 615, Split cement 508. Krka 428; Devize: Beograd 41—41.40. Dunai 345—355, Budimpešta 0.0340—0.0350, Praga 73.50—74, Bukarešta 11.50—12.25. Pariz 123—124. London 120—120.50. Nevvvork 24.65—24.85. Curih 476—480; valute: dinarji 40.80—41.20. 20 zlatih frankov 96-98, zlata lira 486.20. LONDON. (Ob 10.35) Beograd 292, Italija 122.06. Newyark 48b. Praza 164. Waffenf?brik 11 A U S E B tt Vodstvo i"re ima v početku Adria popolno« nejša navodila se dobe pri Avtomobilskem --1 klubu. Sekcija Ljubljana, palača Ljubljen« ske Kreditne banke, kjer se sprejemajo tu« di prijave. Sekcija nogometnih sodnikom\ Danes od 21. uri v kavarni «Emona» sodniški tc« čaj. LNP. (Službeno). Seja upravnega odbo« ra danes v četrtek ob 20.30 v Športni zvezi. Kolesarsko in motociklistično društvo «Ssva» v Ljubljani sporoča, da je zaključek prijav za dirko v petek zvečer ob 9. Gg. člani se naprošajo, da pridejo zvečer j>o< magati r.a veselični prostor pri dekoraciji Nacijonalni Iahkoatletski rr.iting S. K. Ililrje, ki se vrši dne 11. t. m. na prostoru Ilirije se prične ob pol 15. uri in ne kakor javljeno ob 15. uri. S. K. Primorje. Danes, v četrtek, ob 20. plenarna klubova seja v zadnji sobi restavracije »Zvezda®. — Predsednik. flktiengesellschatt u Obendorfu a/H. prodaje Hi daje Meencu swog iugoslovenskoe patenta »roj 1872: pi Sto!! koli se sam od sebe puni sa zatvaračem koji se kreže po drSci I dopunskog patenta bro| 1879 zafvara? *a pl«ole sa ^utomat-skim punjenjem kod kojih se 1 xatwaraSewa tivlaka wodipodwlJ | Informacije dale Dr. JANKO ♦ O LIP, advokat uBaogradu, Ko* Isreeva ulica br. 7. Izdajatelj in lastnik: «Konzorcij «Jutra*. Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Iz Zagorja ob Savi Zagorje, 30. maja. Na dopis g. M. VVeinbergerja «Vodovod ali šoIa» si jc privoščil «Slovenec» z dne 15. t. m. poleg imenovanega gospoda tudi mojo osebo. Da ne bo javnost napačno so« di!a o stvari, se oglašam s sledečim pojass nilom: Resnica je, kar pravi dopisnik, da tako slabih učnih prostorov kot jih imamo pri nas, nimajo v zadnji gorski občini. Ali je to častno za industrijsko občino? Šola ni bila zidana za štirirazredno šolo, temveč za dvorazrednico s stanovanjem za u pravite« lja in drugega učitelja pred 50 leti. Izme« njavanju dopoldanskih in popoldanskih raz« redov, v ponavljalno šolo 15 po številu, v 6 zaduhlih učilnicah, eni kletUdrvarnici in enem najetem lokalu v Sokolskem domu ni kriva «osemrazrednica», temveč ma Čehov« sko zapostavljanje šole v času, ko je bila občina v krempljih krajevnega renegatstva ob podpori nekaterih domačinov največ iz klerikalnega tabora. Mržnja renegaterv do šole je bila vsaj utemeljena, ker je bila šo« lt s svojim učiteljstvom vseskozi na braniš ku za jugoslovensko nacijonalno stvar in zvest čuvar narodne šole; nezavednost za« peljancev iz šobke občine všolanih občin Zagorje in Kotredcž pa je bila zločin nad domačo šolo, mladino in zavednim učitelj« stvom. Za 20.000 Din bi bilo pred vojno po projektih krajnega šolskega sveta ure« jeno osnovnošolsko vprašanje v Zagorju. Kdo je kriv, da je šolska občina oškodo« ma za milijone? Mar napredni krajni šol« ski svet, takratni napredni občinski odbor, napredno učiteljstvo? Teh klerikalna in av« strijska gospoda ni nikoli poslušala, zato pa naj jih podpira prosvetna uprava naše ju« goslovenske vlade in pobije enkrat za vse« jej nazadnjaška stremljenja starih nasproti nikov šole. Odkar imamo Jugoslavijo, skrbi prosvet« na uprava, da je na šoli število otrok odgo« .arjajoče število učiteljskega osobja. Šoli in učiteljstvu naklonjeni starši so prosvetni upravi za to hvaležni, šolska občina pa naj bi poskrbela učiteljstvu za zdrava stano« vanja, kakor je to že davno uredila na so« sedni šoli v Toplicah. Očitate mi, da mi za poldrugoletnega žu« panovanja ni bila skrb za šolo. Storil sem takratnih razdrapanih povojnih časih vse, da je prišla gradbena zadeva šole zopet v tir, kajti med vojno je padla na gradbeni akt težka, nevidna roka. Občina je bila ob prevzemu županskih poslov v največjih fi« nančnih stiskah, ker sta bili Trboveljska družba in Južna železnica v polnem za« ostanku občinskih davščin za več let nazaj. Občina ni imela denarnih sredstev za naj« nujnejše tekoče posle, občinske reveže, pla« čo obč. uslužbencem, stvarne šolske potreb« ščine, amortizacijska odplačila za topliško šolo, pokopališče itd. Ob naklonjenosti mi« nistrov, g. dr. Žerjava in g. dr. Kukovca in zanesljivi podpori glavne pisarne demokrat« ske stranke sem spravil občino v znosnejše razmere. Občinski reveži so prišli na bolj« še, obč. uslužbenci do parkratnega izbolj« šanja plač, šole do rednih nakazil, obrtno« nadaljevalna šola je oživela po en in pollet« nem prestanku, amortizacijska odplačila za šolo v Toplicah so bila poplačana še pred potekom določenega roka. Tako je bila pot za redno občinsko poslovanje in novo ust« varjanje na gospodarskem in prosvetnem polju do malega uglajena. Po podržavljenju učiteljstva sem bil primoran odložiti župan ske posle in s tem je bilo zaključeno moje županovanje. V večja podvzetja se občin« ski odbor po devetletni poslovni dobi in dvomljivih spopolnitvah odbora po pristaš ših raznih strank ni mogel spuščati, ker ni bil več zato kompetenten in pravomočen. Več se tedanje «prilične» čase ni dalo na« rediti, dasi je imel denar «veliko veljavo*, le bilo ga ni nič, «z malimi stroški® se pa ni dalo «sijajno urediti« ničesar. Ker ome« njate tudi električno napravo med »svoji« mi »pridobitvami, moram resnici na ljubo izjaviti, da sem kot župan vodil priprav« ljalna dela in predlagal izvršitev napeljave na edino umestni zadružni podlagi, kar so na to tudi res častno izvedli moji prijatelji demokratje Korbar, Kolenc, Grčar, Lazar itd. in nekateri drugi nepristranski možje. Izvršena pa bi bila vsaj eno leto prej, da ni« so delali ovire pri napeljavi glavnega voda proti kolodvoru nekateri nedemokratje. Bilo je torej za mojega kratkega župano« vanja dovolj skrbi, dela in odgovornosti, a vse to sem mogel zmagovati poleg stanov« skih in drugih poslov le kot «demokrat od nog do glave®, kakor me nazivajo v «Slo« vencu®. To sem tudi vedno bil in bom «sa« mostojen® demokrat pod vsakim režimom. Kličete tudi gerenta nad sedanji občinski odbor in župana. Za mano in mojim nasled« nikom ga ni bilo treba; skrbite, da ga tudi za vami ne bo. Jaz gospodu županu nimam kaj očitati, ker sem vedno zato. da «gre naprednost gor®. Dvignili ste izoftrnico za nadstropje, občinsko hišo še dvigate; napra vili ste železobetonska mostova, enega dve« ma gospodarjema, drugega trem, da ima« mo čez Medijo v dalji pol km zdaj kar tri "mostove; privatnemu podjetju ste dali svet in posojilo za gradnjo hiše, da pripade čez leta občini; požarna bramba dobi posojilo za četrto brizgalnico, popravljate občinska pota, napravili smo nove zvonove in čedno stopnjišče do prenovljene župne cerkve, ku« pili ste \Veinbergerjevo njivo za osnovno in meščansko šolo. Zidajmo sedaj še po gradbenem načrtu za enkrat glavni trakt poslopja za osnovno šolo, pa bo šlo z na« prednostjo še bolj gor brez ozira na stran« karstvo; sit bo volk, koza cela, vodo in vo« dene članke pa zaenkrat še odrivajmo, ker jc sila prikipela do vrhunca — šola je krva« vo potrebna. Pri dobri volji nam pojde na roko tudi prosvetna uprava. Šolski upravitelj: Janko Levstik. Popisi TRŽIČ. Za brnkošti se je Tržič popolnoma izpraznil. Na vse kraje so jo mahnili. V Beograd .je šlo 20 Orjunašev, na Golico, na Stol, na Koljce, pa kdo bi jih štel. Še župnik Škerbec skrbi za izlete. K Sv. Ani so na binkoštni ponedeljek nesli podobo Marije. Procesije se jc udeležilo kakih 30 parov. Joža Toporiš razlaga v »Cerkvenem glasniku« pravo turistiko in se navdušuje za do- in popoldansko službo božjo, ki io morajo obiskati vsi vajenci. Z gotovega stališča ima mož čisto prav. — V istem listu beremo, da so dali Dolinci za povišanje cerkve 20.000 kg apna. Kar je bilo nad potrebo, ga je skrbni fajmošter prodal. Hvala jim! — Sain hudič v obliki hude žene je zmotil posestnika Šoštarja, da je vzel v ponedeljek brez dovoljenja Debevčevega konja, ga vpregel v mai zapravljivček in popeljal se je z UrKovim Andrejčkom, ki je bil sicer vozataj pri topničarjiK. fci še številno žensko družbo zapravljat na žeg-nanje v Rovte k ŽviTcu. M ei isto v izum — beli alkohol pa ie ukradel vsem razum, Je konj ga je ohranil. Nazaj grede so se nad Hofbaurovo žago, kjer je hud klanec, voza pa niso zavrli, težko ponesrečili. Sitar je v bolnici v LJubljani, dve ženi pestujeta zlomljeni roki, nekaj reber ie »falenih«, kolena potolčena. skratka temeljita nesreča. Debervčev konj ie ves pobit in za delo precej časa nesposoben. Končno besedo pa bo imdo seveda sodišče, ki bo Sitarja in Ur-hovega Drejča poučilo, da se tujih konj ne sme jemati kar tako iz hleva, izlet pa bo jima že itak ostal v lepem spominu. »Cerkveni glasnike pa bo napisal — kazen božja — ai prav bo imel. če mu bo ie kdo — verjel. LJUBNO NA GORENJSKEM. Kar je bilo za nas neobhodno potrebno, to smo 31. maja dosegli. Ustanovili smo prosvetno društvo. Da smo voljni delati na tem polju, je dokazala obilna udeležba že pri prvem sestanku. Imamo pač že društvo — kat. izobraževalno društvo, ustanovljeno v zlatih časih, toda delo tega je brez vsakih sadov. Zato smo postavili temeljni kamen nadaljnjemu napredku na »vsakem« polju. CERKNIŠKA DOLINA. — Jako umesten je predlog Gremija trgovcev za okraj Logatec v poslovnem poročilu za leto 1924 na zadnji strani. Zakaj res skrajni čas bi že bil, da se uredi delovni čas v trgovskih obratih. Toda, dasi se je zadeva že ponovno obravnavala, vendar Je osrtalo do danes še vse pri starem. Posebno naša dolina v item oziru prednjači. V Cerknici se trgovine odpirajo ob 7. uri zjutraj, v uto oddaljenem Grahovem in drugih okoliških vaseh pa imajo tamošnji trgovoi odprte trgovine že ob 5. zjutraj in brez opoldanskega počitka do 8. ali 9. zvečer. Nič boljše v tem oziru ni z drugimi obrtniki, kovači itd. Pripomniti je še, da se v navedenih obratih dela po večini z mladoletnimi močmi. Hvaležno deto Gremija, pa tudi orožnikov, bi bilo, da se nekoliko zanimajo v tem pogledu. ter vsaj nekoliko pripravijo prizadete do spoštovanja tozadevne naredbe ministrstva za socijalno skrb. LITIJA. V družbi bratov Čehov-Sokolov je nabral učitelj Zupančič v Malinski na otoku Krku za našega Sokola 200 Din. Za darovani znesek predvsem najlepša hvala br. Jirmanu, bančnemu ravnatelju iz Brna, in br. Mericoču iz Iglave. Nazdar! KOČEVJE. Glasbeno društvo v Kočevju priredi svoj pomladanski pevski koncert v hotelu »Mesto Trst* v Kočevju dne 6. junija ob 20. uri. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Gasilno društvo priredi 7. t. m. o priliki župnega izleta posavske gasilske župe veliko vrtno veselico. Povodom župnega izleta bodo odlikovani trije zaslužni gasilci z zlato sve- Higijena ali koketnost ? Sodite umi, milostiva .. (Crima Simon) osvobodi Koio vseh ne-popolnosti, pospešuje živ-ljenske funkcije kože ter di na ta način gibčnost milino in iametnost koil, polti p« belino in čistost. Tod« legendarne sveioit te prvovrstne toa. letne kreme, njen parfum čistih cveUičnih esenc, njeno svojstvo, da more na čudovit način obdržati puder Simon, vse to dovrši na tak prijeten način žensko toaleto, da sama Več ne ve, kje konča hlgijena ia kje pričenja koketnost..... Krema, puder In milo Simon se prodaja povsod. 2-a Parfneile Simon, 59, \i St. Martin. Pari! tinjo. Društvo ie prosilo za udeležence za polovično vožnio ter za postanek vlaka št. 628 o polnoči v Loki, kar bo direkcija gotovo dovolila. Društvo pričakuje, da bo udeležba zelo častna in to tem bolj, ker se v naši krasni dolini še nikdar ni vršil župni izlet. RAD VAN JE. Knez Vol kun, zgodovinska slika iz osmega stoletja se vprizori na Telovo v Rad vanju na prostem. Je to mala slika bore slovenske zgodovine našega Gosposvetskega polja, ki smo ga žalibože izgubili, upajmo pa, da je naš Korotan zibelka našega naroda, da je naša ta zemlja pravi koroški kmet Vitomir. Je to pni poizkus z gledališko predstavo na prostem, kateremu naj bi sledile še druge. PRAGERSKO. Od tukajšnje železniške proge se ie odcepila proga proti Halozam v premogokop. S tem se je prerezala cesta, ki vodi med tamkajšnjimi travniki. Posledica tega je, da kmetje sedai ne morejo izvoziti s travnikov sena. Pred dvema mesecema ie posebna komisija iz Ptuja določila, kje nai bi se napravila nova cesta in sicer najkasneje do 1. Junija. Upajmo, da se stvar čim preje uredi, da kmetom ne bo treba nositi sena na ramah s travnikov. MALA NEDELJA. Narodno kulturno dru-jod qo utiunr •i strp ofppau a uozudA oais 4. popoldne narodno igro »Revček AndTej-ček« s petjem in godbo. Vabimo vse sosede in domačine k prav mnogobrojni udeležb bi. Mali oglasi, kl služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovale ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l'—. NajmanjSi znesek Din 10*-% Vulkanizira r-e vrste gumija parna rulkanizacija P. Škafar v ,'ubljam, Rimska cesta 11. 270 5. junija se otvori tečaj v moškem krojnem ribanju, za šivilje in neši-viije. o splošnem damskem krojenju, dodatno s praktičnim poukom o šivanju in izrezovanju krojev, po vseh merah in modelih. Za krojače in šivilje, ki ne morejo osebno obiskovati pouka, isti vTŠi potem zvezkov, ki jih pošiljam po pošti. Od rainistr. 7.a trg. in obrt konces. krojna šola v Ljubljani, Židovska nlica št. 5 (Slovenija). 12699 ^do&ej Gospo fclajšo, inteligentno, zdravo. ki zna dobro kuhati, išč" samostojen gospod v večjem mestu Slavonije. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Slavonija*. 12199 Poštenega fanta močnega in zdravega, ki je yajen v mlinu pri kopariji in vezanju vreč, išče Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. 12269 Domača učiteljica r znanjem slovenskega in nemškega jezika, eventuel-to francoščine in klavirja, fe sprejme za poučevanje filetne deklice in 9letnega . 12565 Šivilja ki je že šivala za trgovino, gre šivat v trgovino — ali sprejme delo na dom. — Naslov pove uprarra cJutra* v Mariboru pod «Sivilja». 12694 Sedlarski pomočnik mlad, oženjen, vajen vsega dela, tudi novih atlas jermen, kitanja, želi takojšnjega ali poznejšega vstopa v kako tovarno. Naslov pove uprava cJutra*. 12698 Boljša hišna event. natakarica ali servirariea za večji hotel ali letovišče, išče mesta za takoj. Cenj. ponudbe pod «Hišna» na upr. c Jutra*. 12637 Deček 35 let star. krepak in močan. se želi izučiti v ključavničarstvu — najraje v strojnoključavničarstvu. — Obrniti se jo na očeta Ivana L e v a r, Martinjak pri Cerknici. 12630 Dekle iz boljše hiše (gostilne) — Zeli radi domačih razmer primerno službo. Zna kuhati in opravljati tudi druga poselska dela. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod .Poštena 6.. 12621 Eksportni akademik absolviran. z znanjem več jezikov, stenografije in strojepisja, vojaščine prost — išče službo. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko .Takoj 5961*. 12381 Prodajalka vešča mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Gre 1 mesec brezplačno. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Vestna 6062». 12573 Kdor potrebuje treznega. marljivega in vestnega starejšega moža za kakršnokoli opravilo, brez profesijona —"naj sporoči svoj naslov na upr. .jutra* pod značko .Trezen in marljiv 1923». 12669 Kuharica išče mesta samo čez dan. — Opravljala bi tndi kaka hišna dela. Naslov naj se pusti v upravi .Jutra* pod .Ljubljana 6088». 12636 Kovaški pomočnik zelo priden, išče službo v Ljubljani ali okolici, takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Priden pomočnik*. 12655 Drva za kurjavo (odreiki od žage) po zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dobi pri Ivanu SiSka. parketna tovarna v Metelkovi ulici 4. 11746 Domača mast pristna, se dobi ro 25 Din kilogram — dokier zaloga traja — na stojnici v Šolskem drevoredu pri Francu Lavtižarju. 12646 Najnovejša dirkalna dvoko-lesa .Frera», lahka, luksus, 60 došla. Motorji po znižanih cenah. cTribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4. 246 Vrtne stole prodaja najcenejše B o ž -mane 4 Kom p, Ljnb-Ijana. Mirje 4. 164 Motorno kolo znamke , t in tri četrt HP. v prav dobrem stanjn, proda za 5000 Din A. Brcar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 42. 12599 Mreža (lovnica) dolga 25 m, so proda na Celovški cesti 8, pritličje. 12524 Pet pisalnih strojev v brezhibnem stanju, razni sistemi, proda .Posredovalec*, Ev. Petra cesta 23/1. 12685 Enosedežni avto prost davka in šoferskega izpita, v dobrem stanju, se proda za 8000 Din. Ogleda se ga v trgovini Kramar v Kamniku. 12660 Drva za kurjavo (odrezki od žage") se stalno prodajajo v vsaki mnoiinj fO znatno znižani ceni — dokler traja zaloga — na parni žagi v Trnovem. Je-ranova ulica 14. 12663 Manufaktur. blaga večja množina, s« zamenja za les, živino, nepremičnine. avtomobil, ali se proda pod ugodnimi pogoji in nizki ceni resnemu kupcu. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Resen reflektant». Gugalni konj dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava .Jutra« 12692 Več mizar, orodja iu 2 dobro ohranjena plet. stola za ležati, naprodaj. Naslov pove upr. .Jutra*. 12610 Žensko kolo v dobrem stanju, se proda. Naslov pove npr. »Jutra*. 12644 Moško kolo se proda. Naelov pove upr. .Jutra*. 12630 «FiIodendron» krasen eksemplar — velik, mlad, lep dekorativen predmet za sprejemnico, salon, etc., se zaradi pomanjkanja prostora proda. Naslov v npravi .Jutra*. 12609 Pozor! Plačam najboljše stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuje, na pridem na dom. — Drame, Ljubljana — GaUusovo nabrežje It. 29. 12657 Prazne steklenice «Odol» k n p n J e drogerija Anton Kana, sinova, Židovska ul. št. 1. 179 Tri železne postelje z mrežami, dobro ohranjene, kupim takoj. — Cenjene Sinudbe na pekarno Viljem izjak. Gosposvetska c. 7. 12691 Model za cementne cevi profil 10 cm. kupi M. Bala-tinec, Sv. Petra cesta 40. 12708 Brinjevo olje kupuje po najvišjih renah drogerija A. Kane sinovi, Ljubljana. Židovska ulica. 273 Ježice suhe — se kupijo v vsaki množini. — Ponudbe z navedbo cene pod .Ježice* na upravo .Jutra*. 12661 «Fiat» avto 4sedežen. dobro ohranjen, »e kupi. Ponndbe na upravo .Jutra* pod .5t. 1924». 12610 Kupim hišo v Ljubljani, kjer bi se lahko namestila trgovina. Reflektiram na prostore ob prometnih cestah ev. tudi na periferiji. Pismene ponudbe z natančnimi podatki pod .Specerija" na A-loma Company, Ljubljana. 3160-a Tovorni avtomobili rabljeni, z nosilnostjo od 1 do 3 in pol tone. sposobni za pogon, se kupijo. Ponudbe z navedbo znamke, nosilnosti, približne starosti in cenc na «Avtomobilia», garaža, Subotira I, Ska-darska 7. 12364 Gostilna in mlin z vsem inventarjem in posestvo s 5 glavami živine, z lepim sadnim vrtom ter vsemi gospodarskimi poslopji se radi selitve proda po zelo nizki ceni. Pojasnila daje lastnik Jože Pi-bernik p. Motnik. 12152 Radi premembe bivališča, se proda veliko grašč. veleposestvo večinoma gozdovi z veliko množino jelovega, smrekovega in bukovega lesa. z lastno industrijo, žago, sto-Iarno, ekonomijo s bmelj-skimi nasadi, v dobrem stanju, gospodarska in stanovanjska poslopja, vse lepo urejeno. Kupci naj pišejo na upravo .Jutra* pod .Sprememba bivališča*. 12258 Lep travnik se proda na Ižanski cesti. Natančni podatki se izvejo na Poljanski cesti štev. 44 aH v Vevčah štev. 19. 12666 Vila v Opatiji v centru. 8 sob. kuhinja, kabinet, veliko skladišče, se po zmerni ceni proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 12689 Vila v Ljubljani z vrtom, se zamenja za vilo ali hišo z vrtom v Maribora. — Ponndbe pod šifro .Zamenjava 6105* na opravo .JutTa*. 12670 Lokal nanovo urejen, na jako prometnem kr.jri — poleg rudnika in postaje ob Savi se za 6 let Ufodno odda. Pripraven je xa vsako obrt in trgovino Naslov v upr. .Jutra*. 12355 Trgovski lokal v najprometnejšem kraju v Sloveniji, se prevzame. — Ponudb« M upravo »Jutra* pod šifro .Promet 5fi98». 12273 Lokal z nanufakturo. pripraven tndi za veletrgovino 'in skladišče, z nizko letno najemnino, v Ljubljani, se prav ugodno takoj odda. Ponudbe na upravo .Jntra* pod »Ugodna prilika 61S1*. 12675 Delavnica prostorna, pripravna tndi za skladišče (m»-.'azin) — se da takoj v najem. Več pove Cerar. hišnica v Gosposki cesti St. 10. 12679 Dam v najem gostilno, kakor vse pripadajoče objekte z eno njivo. Gostilna je ob zelo prometni cesti v bližini žel. postaje 2 uri od Ljubljane. Refiektanti naj vpošliejo ponudbe pod .Gostilna* na Aloma Companv v Ljubljani. 3159-a Zobotehnik išče mesta nastanitve za otvoritev zobnega ateljeja, po možnosti s pripadajočim stanovanjem, v kakem mestu ali trgu Slovenije. — Vprašanja in pojasnila se prosi naaloviti na upravo »Jutra* pod značko .Zobotehnik 6085». 12635 Eno aii dre lepo opremljeni sobi z aH brez kuhinje, išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Zračno*. 12229 Opremljena soba lepa, s kuhinjo, se takoj odda v Mariboru, Kettejeva uL 3/U, 5. ---- Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo is verando, se takoj odda. Najemnina 1000 Din mesečno. Plačilo in odpoved na šest mesecev. Istotam so odda cela hiša v najem, pripravna za vsako obrt. Popravilo bi stalo okrog 10.000 Din — mesečna najemnina 1500 Din. — Pojasnila daje Zajec, Zg. Šiška. 12676 Prazna soba z event. souporabo kuhinje, v novi vili na periferiji mesta, se odda s 1. julijem sak. paru brez otrok. — Naelov pove upr. »Jutra*. 1268! Učiteljica išče za takoj prijazno sobo s posebnim vhodom. Naslov pove upr. .Jutra*. 126S3 Gospod se sprejme na stanovanje. 5erja£. Sp. Šiška, 2ibertova ulica 194. 12649 Prazno sobo s posebnim vhodom, išče učiteljica, najraje od gospodarja. Ponudbe .Jutra* pod šifro na upr. Svetlo, 12653 Opremljena soba s kabinetom, posebnim vhodom. električno razsvetljavo iu 2 posteljama, v vili sredi vrta, se oddaš 15. junijem. Ogleda se med 11. in 12. uro. Likar, Poljanska cesta 87, vila Bergman 12652 Opremljena soba lepa in zračna, se išče za 2 osebi (gospoda in 141et-nega sina) pri boljši rodbini, v katere krogu bi se sinko po šoli lahko nahajal Cenj. ponudbe na naslov: Lukež, Aleksandrova cesta št. 1. 12643 Mesečna soba s posebnim vbodom, se takoj odda 2 gospodoma. — Naslov pove upr. .Jutra*. 12639 Mesečna soba s posebnim vhodom, se odda »olidnemu gospodu, ev. tudi »akoncema brez otrok s souporabo kuhinje. — Naslov t npr. »Jutru. 12651 Na stanovanje .-e ■prejme gospod ali gospodična, po možnosti šivilja. — Kje, pove »prava Sostanovalka ki j« čez dan odsotna, se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Jutra*. 12645 Velika soba lepa in zračna, s posebnim vhodom, se odda s 15. junijem solidnemu gospodu v Slomškovi ulici 13/1, levo. Vpogled dnevno od 11. do 2. ure popoldne. 12656 Išče se družabnik b kapitalom od 50.000 Din naprej, ki bi tudi sodeloval v dobro vpeljanem električnem podjetju sredi Maribora. Resne ponudbe aa upravo .Jutra» v Mariboru pod šifro .Elektrotehnik*. 12696 r«?/ Fin gospod diskreten in značajen. dobro sitniran. želi znanja. — Kolesarka dobrodošla. Pisma pod .Mlada* na upr. »Jutra*. 12580 Dotičoo damo kateri je v torek popoldan gospod sledil od kavarne Evropa po Dunajski cesti do artil. vojašnice, se prosi, ako zbližanje dovoljeno, za oglas in odgovor v »Jutru* pod šifro »Gentle-man 6107». 12667 Gospod se želi pridružiti gospodični (dami) za počitnice. Pisma pod šifro »Bom zadovoljna* na upravo »Jutra*. 12585 Dva puščavnika dobro situirana, iščeta za svoje puščobno srce dve gajbiei za srečo in mir. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Gajbica*. 12671 Višji drž. uradnik R. K. ne I. nadstropje — pravilno pritličje, levu. 12673 3+vcUi Psi volčje pasme od 8—14 mesecev stari, z rodovnikom, se prodajo na gradu Volčji potok, pošta Radomlje. So izvrstni čuvaji in zelo lepi. Cena po dogovoru. 12398 KAZIMIR BRATKOVIC uradnik Prve hrv. štedionice podružnica Ljubljana NUŠKA BRATKOVIC roj. KRIŽAJ poročena Ljabljana, dne 4. junija 1925. L. Abadie cigaretni papir zopet stalno na zalogi. — A. Lampret, Krekov trg 10. 186 Klarinet dobro ohranjen, po nizki ceni proda S. Jošt, Rimska cesta 7/m. 12595 Otroški vozički dvokolesa, motorji in pnett-matika, najceneje. Sprejemajo so vsa popravila. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. »Tribnna* F. B. L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov, Ljubljana, Earlovška ceeta štev. 4. 218 Kratek klavir dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove nprava »Jutra*. 12687 Pianino zelo dobro ohranjen, križem strunan, pancer plošča, ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 126S8 Papirnate servijete priporoča M. Tičar, Ljubljana. 12588 Klavir, harmonika (Chromatična) z vsemi dur-mo!- in zmanjšanimi sep-timskimi duri, skoro nova, se po ugodni ceni proda. Naslov pove npr. »Jutra*. 12672 ^ffifljlžBB Nahrbtnik sem izgubil na cesti Vrhnika—Planina binkoštno nedeljo dopoldne. Oddati ali naznaniti proti visoki^ nagradi orožniški postaji v Logatcu aH predsedstvu magistrata v Ljubljani. 1263S Vse cenj. družine ali posamezniki iz Zagorja, ki so prejeli zadnje čase ali že prej katerokoli anonimno pismo, se naprošajo, da pošljejo taka pisma na upravo .Jutra* pod značko »Anonim*. Nekaj takih pisem je že izročenih tajnemu policistu, ki bo ogabnemu početju enkrat za vselej napravil konec. 12709 ESSB^HSH Oglasni zavod KOPITAR LJUBLJANA, Čopova2i oskriiuje za trgovce in obrtnike vse inserate za vse časopise Se prijazno priporoča KOPITAR lila _ Pst! «Lucifer» uničuje trajno stenice, ščurke! Leskovic. Jurčičev trg. Nabavlj. zadruga dri. nameščencev. 12498 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni sin, oziroma brat, stric itd. gospod Stanko Gabršek uradnik pri „Drž. borzi dela" v Mariboru dne 3. junija 1925. po daljšem bolehanju kot posledici šestletnega ruskega ujetništva v svetovni vojni mirno v Gospodu zaspal na Golniku. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 5. {unija 1925. ob 9. uri dopoldne na pokopališču v Križah pri Tržiču na Gorenjskem. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. . Dragemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 3. junija 1925. Fran Gabršek, višji šolski nadzornik v p., oče Vladko, fin. uradnik, brat Vida, Zlatka, Ljudmila, učiteljice, sestre in ostali sorodniki. T James Oliver Curwood Cadillac AUT0 Hipotekama kanka jugoslovanskih hranšBsiic v LJubBjani "SST i (prej Kranjska deželna banka) j-1 izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vioge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite ln predujme. Nakup in prodaja valut in deviz. Si a _ Type 35 za T oseb prav dobrem stanju. Informacije nri A. A. Bnkar Sc Co., Ljubljana 7. Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31"— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 dccoooooooojoocnoooooocoooo Informacije daje Dr. Janko Oilp, advokat u Beogradu, Kolarčeva ulica br. 7. 31« a Selce kod Crikvenice. Sa velikom terasom na moru tik kupa-iišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije-pih soba na razpolaganje, najniže cijene Preporuča se vlasnik 244-a P- Strinovič. "asoaoBOso80"0*0110'0 3158a Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica, gospoda izprašana in vestna za bolnico s 6 posteljami sa iSče. Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. junija 1925 na »Bratovsko skladnico" v Zagorju ob Savi. smrekovi ali jelovi od 3 do 7 m dolžine se kupijo v vsaki množini. Ponudbe za zdrav in suh les franko vagon ali za svež les iranko žaga z navedbo cene in množine na »Kon-zervno tovarno Globus d. d., Vrhnika. po najnižjih cenah v vseh barvah D14-— svileni fSor D 19, 24 — la D 32. 39, 44, svilene D 36 — j Oglejte si kako- } vost blaga! A. Šinkovec nasl. K. Soss WatlBntsl3riH „Kauser" Aktignoeseilscbatt u Oiiandoriu a/N. prodaje ili daje licencu svog jugosla-venskog patenta broj 1874 MenfaiiFikJauser" fiktisngesellsctiat u Obendorlu a/N. prodaje ili daje licencu svog jugosla-venskog patenta broj 1873 Iniormacije daje Dr. Janko Ollp, advokat u Beogradu, Kolarčeva ulica br. 7. 3i49a Informacije daje Dr. Janko Olin, advokat u Beogradu, Kolarčeva ulica br. 7. 3i48a Rudniško ravnateljstvo v Zagorju ob Savi javlja tužno vest, da je umrl njegov dolgoletni poduradnik gospod sorodnikom, prijateljem in znancem dobri soprog, oče, brat, sin, bratranec, Naznanjamo vsem žalostno vest, da je naš svak in stric, gospod Globoko žalostni naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba mama, gospa v starosti 67 let danes dopoldan ob 9. uri za večno zaspala. Pogreb nepozabne bo v četrtek ob 5. popoldne iz hiše žalosti v Zeleni jami štev. 90, na pokopališče k Sv. Križu. Zelens jama pri Ljubliani. 2. junija 1925. 3j55a Žalnjoči ostali. po kratki bolezni dne 2. junija 1925. za vedno zatisnil oči. Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 4. junija ob 17. un tukajšnje pokopališče. Zagorje ob Savi, dne 3. junija 1925. Žalujoče rodbine.