^dini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, iitiaja vsak dan 1zvzemfi nedelj In praznikov.

GLAS

p«
1 Jst sio?€fi#ki)ti delavcey v Ameriki,
The only" Slovenic da^-,-*
In the United States Issued every" day* i^ge^i Sundays and Holiday
TELEFON PISARNNE: 4687 CORTLANDT.	Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at tke Post Office at New York, N. Y-, nnder tke Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 168. — ŠTEV 168.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 20, 1909. — TOREK, 20. MAL. SR^®TA, 1909. _______ ■	VOLUME XV1L — LETNIK XVIL
Nov predor iz New Jersey v New York.
SLAVNOSTNA OTVORITEV NOVEGA HUDSON PREDORA DE JERSEY CITY V MANHATTAN V NEW YORKU.
darili	je pohvalil delavce fa
ravnatelje družbe u sida-nje predorov.
PREDSEDNIK T APT ČASTITA
Točno ob deseti zjutraj je za vihrala včeraj na Hudson Terminal poslopju na Church in Cortlandt St. zastava in v tem trenutku so se za-čule od vseh ladij na reki, tovaren eoceičiae in stoječih vlakov sirene. To je bil pozdrav prvemu vlaku, ki ee je peljal »kozi podvodni predor v Jereeey City. Predor se je oddal prometa in "triminutna" zveza z Jersey City in Manhattanom v New Torka je dogotovljena.
Po pritisku na električni gumb je pognala Miss Harriett Floyd MeAdoo, hčer stvoritelja predora prvi *_ak. Kakih 2000 gostov je napravilo prvo vožnjo skozi dolgi predor. Skraja so se premikala kolesa le počasi naprej, a potem vedno hitreje, tako da je prišel vlak v dveh minutah in 40 sek. čez predor. Odhod vlaka, ki je bil predeljeu v štiri sekcije, je bil naznanjen telefonično Chas. E. Hendrieksonu. predsedniku komiteja aa razsvetljavo, ki je pustil v tem časa zažgati dvajset dinamitnih bomb, da so se stresle hiše vsled eksplozije v soseščini. Po prihodu na Penna kolodvor so se podali gostje t City Hall, kjer so bile za nje pripravljene krasno dekorirane tribune. Tam je pozdravil goste mayor H. O. Wittman in v svojem govora tudi počasti! stvaritelja predora MeAdoo. Sereda je bilo tudi še več drugih slavnostnih govorov.
Po govorih je bil pozdrav gostov v mestni posvetovalni dvorani v City Hall, ki so se nato odpeljali zopet nazaj.
O priliki otvoritve se vrše velike s.avnosti, ki bodo trajale tri dni.
Predsednik Taft, ki je bil na slavnostno otvoritev povabljen, je pisal MeAdoo, da obžaluje, a se slavnosti ne moro udeležiti in častitati zasluženemu stvaritelju vele važnega predora.
Prvi projekt zidanja predora pod Hudsonom je bil leta 1874 ko je hotel Col. Haskar.s, neki inženir zidati predor iz Hoboken v New York.
Col. Haskans je začel zidanje predora na svoje stroške, a dobil ni do-veljne podpore in leta 1882 je družba bankerotirala, potem, ko je bil že narejen rov iz opeke in železa iz Hoboken, N. J. v dolžini 3600 čevljev. Leta 1002 ae je MeAdoo zopet domislil na ta načrt ter vstanovil L 1002 New York and New Jersey Railroad Co. ktere naloga je bila, zidati omenjeni predor, ki s-e je včeraj slovesno otvoril.
Strajk v Pittsburgh Kritičen položaj.
ŠTRAJKTJOČI DELAVCI SO NASKOČILI McKEES ROCKS DELAVNICE TER ISKALI SKABE. -
Tri ladij e polne skabov so se morale vrniti. Lainjivo poročilo predsednika.
KONŠTABLERJI RAZTRGALI PETICIJE.
Pittsburg, Pa., 19. julija. Bahato joročilo Pressed Steel Car Co., da bodo delavnice v MeKees Rooks danes delovale, se ni uresničilo, in tisoče delavcev se veseli Danes zjutraj cb 4 uri je naskočilo kakih 500 štraj karjev delavnice. Udrli so vrata, itablisementa in preiskovali, oboroženi s krepelci, vse kote delavnic, da bi dobili 1000 skabov, ki naj bi se baje nahajali v njih. Toda od skabov ni bilo nikjer nič videti, samo nekaj kurilcev je bilo v delavnicah. Vsled tega so štrajkarji zopet odšli, potem ko so razdejana vrata zopet skupaj zvezali.
Vsled naskoka štrajkarjev so pri-Šli uradniki družbe do spoznanja, ac.. če se jim tudi posreči skabe dobiti v delavnice, jih pa ne bodo mogli varovati pred jezo upornih delavcev, in radi tega niso niti poskusili. s skabi nadaljevati deio v tovarnah. Kakor se je pozneje izkazalo, so bile tri ladije v Ohio napolnjene s -kabi napotene k tvornicam. A poz-reje je prišlo povelje, naj se vrnejo.
Kljub teh dejstev je poslal pred-sadiiik	Jioffstott- tekom dopol-
dneva poročilo, da dela 2000 mož v ivornicah. To poročilo pa je bilo se veda izmišljeno in v tvornicah se ne dela.
Ko je bil predsednik Hoffstott t'anes zvečer naprošen za izjavo, se je jezno izrazil: ''Nobenega nič ne l»ri<ra. koliko delavcev imamo v delavnicah. Dobili pa jih bodemo več. Delavnice so tu in v njih naj se dela. Če se stari ljudje več ne vrnejo, hodemo pač dobili druge, ki hočejo delati. Vse, kar zahtevam, je to, naj se vsakdo za svoje stvari briga, in jaz se bodem za svoje."
Jedini resen dogodijaj tega dne je bil, ko se je kakih 100 delavcev zbralo pred tvornicami, kjer so zahtevali podpis peticije, da se odslovi konštablerje, ker tvorijo nevarnost za prebivalstvo mesta. Več konštab-lerjev je potem prijezdilo med množico in so raztrgali peticije, ter zagrozili, da bodj vsakega aretovali, kdor se bode /m d«:topil take peticije razdajati.
Od vlaka povožen.
Henry Conron, 30 let star, iz štev. 806 2. Ave. Manhattan Borough v New Yorku, je bil včeraj zjutraj ubit kakih 60 čevljev severno od Ramb-Ursville postaje na Long Islandu; povodi ga je neki vlak Brooklyn Rapid Transit železnice. • Motorman Joseph Light is It 192 Elton St., East New York, je aaprt. Zatrjuj« pa, da je le-Sal Cenre« zraven tira, ko ga je vlak povozil in ga je najbrže kak drug vlak usmrtil
vožnja.
Paniki od Anatro-Americana proge
LAURA odpluje 28. julija
fafttar Yorku v Trst In Reko. 8 dospejo Morene! in ▼ woj rojstni
ic New Yorka dec
* Streljanje v župnišču.
Alpena, Mich., 19. julija. V na-"vzočnosti škofa Richterja je oddala gospodična Marija Nowakowski, sestra župnika F. J. Nowakowskega, več strelov na Filipa in Mihaela Kaminski.
Cerkvena občina (poljska f) se je razcepila v dve stranki, od kterih je jedna zahtevala odstranjenje župniku, ker s cerkvenim denarjem ni prav ravnal. Napadeni pripadajo tej stranki in so zahtevali od župnika obračun, ko mu je prišla sestra na pomoč z revolverjem. Zadeti niso težko ranjeni.
Denar kot jed.
Washington, 19. julija. Treasury Department je poslal goepej Berger, neki Brooklynki, na njeno prošnjo dva nova bankovca po jeden dolu. Njen 0 mesecev stari otrok se je namreč spravil pred nekaj dnevi čez njeno listnico in je dva bankovca skoraj popolnoma snedel. V listnici je bilo denar za stanarino. Ostanki bankovcev so še zadostovali, da se je prošnji Bergerjove ugodilo.
Mačka usmrtila dva oris.
Bangor, Me., 19. julija. Dva velika orla sta odneeta te dni veliko per-sijako mačko gospe L. H Ryder v MBol Včeraj je prffls
Roparjeva smola.
Zastonjski trud.
v
OROPAL JE GO SPE J FLEISOH-MANN DENARNICO, A NE DENARJA.
Bančni predsednik ga je držal, ko se je ropar boril za prostost.
DENAR V NOGAVICAH.
Aaron Woolberg je imel včeraj nesrečen dan. Zasledoval je gospo Rose Fieischmann, soprogo nekega trgovca v Bronx Borough v New Yorku, ki sp je peljala z mnogo obetajočo ročno torbico z naduličuo želcznico proti dolenjemu mestu. Ropar si je mislil, d? -mora biti v torbici denar, kterega nese Fleischmannova v kako banko Res se v tem ni motil: v ročni torbici je bil mal zaklad v bankovcih. Toda tega ni videl, ko je previdna gospa Fieischmann, kteri se torbica kot shramba denarja ni zdela dovolj varna, vse bankovce vzela iz nje ter jih razdelila v nogavicah. V torbici ni ostalo nič druzega, kakor nekaj brezpomembnih pisem.
Woolberg je sledil gospej v Dry Dock Savings Institution na Bowery in 3. ulici, Manhattan Borough, in je videl, kako je brezskrbno položila torbico pred okence blagajnika na stekleno ploščo ter se sklonila, da bi drbila denar iz nogavic. Ta trenutek j* porabil; hitro je priskočil, zagrabil torbico ter odbežal kakor veter. Za njim je tekel Ceorge Wilson, bančni uradnik, ki je bil dokaj uruejši. Prijel ga je že na naslednjem oglu in ga vlekel nazaj v banko in privatno pi sarno bančnega predsednika Andrew Milla.— Ta mu ni "piivužfril" -nff?"pč-gleda, ampak je poslal Wilsona po policijo. Komaj pa je Wilson obrnil hrbet, se je polotil Woolberga pogum obupa. Vrgel se je na predsednika, da bi si pridobil prostost. A naletel ni na pravega. Predsednik Mili, krepak in močan človek, je kinalo premagal obupno branečega se Wilsona in ga držal, dokler ni prišla od policijske stražnice pomoč.
Woolberga so zaslišali pri policijskem sodišču ter ga obdržali za obravnavo.
Iz Ellis Islanda.
Slaba situacija.
URADNIKI NA NASELJENI&-KEM OTOKU SO NAPAČNO RAZUMELI KOMISARJA WILI-AMBA.
i
Močnim in mladim naseljencem ae ne ame ubraniti prihod ▼ prosto deželo.
NOVI DETENIRANL
Pri
IZNAJDITELJ ZGOREL.
eksperimentih je eksplodirala shramba za acetelin.
Gottlielf Sehwarz iz 353 zap. 44 v New Yorku in Friderik Link iz 1143 Lexington Ave. v New Yo/-ku sta bila včeraj v svoji delavnici 549 zap. 46 ulica poškodovana. Oba sta inženirja, ki sta se združila pod tvrdko Universal Weiding Co. in delata na neki iznajdbi. V to svr-ho sta rabila acetelin in oxigen, s čimur sta proizvajala jako veliko vročino. Shramba za acetelin pa je zletela včeraj pri teh poskusih v zrak. Oba sta bila vržena na tla in jiju obleke so se vnele, toda posrečilo se jima je pogasiti plamen, pre-dno se je razširil. Schvarz je bil po obrazu, na rokah in životu Link v obraz in rokah. Ambulanca j a je pripeljala v Flower bolnico v New Yorku. Strašanski pok eksplozije je privabil vso mesto nesreče.
opraskana, zopet naaaj in kmalo po-~ neki lovec dva mrtva je obema s
Pošiljatev flO.OOO izginila.
Chicago, 111., 19. julija. Ekspres zavitek, v kterem je bilo $10,000 in kterega je poslala National Bank of
the Republic iz Chicaga na Second National Bank v Monmouth, 111., je izginil med potjo na vlaku. O dogodku bančni uradniki nečejo govoriti.
Italijani med seboj.
Wilkesbarre, Pa., 18. julija. Danes so priredili tukaj Italijani pik-nic, a so se kmalo začeli med seboj prepirati SOletni Fandare Lardence je potegnil revolver ter ustrelil na Oscaija Seott ter ga ranil Ko je bežal in bil zasledovan, je ranil tudi Joe. Butlerja ter si pogost petem sebi krogljo v glavo, ds Je kmalo zatem Mislil je, da Je dn*a dva ds
Ko je bilo včeraj na naseljenih-
kem otoka Ellis- Island vse v polnem delu, je prišel komisar Williams ka^ kor navadno pregledovat. Pri tej priliki je prišel zraven, ko je bil nek ravno došli naseljenec obsojen v ceportacijo. Komisar si je ogledal moža prav natančno in potem vprašal uradnike, zakaj so ga obsodili V deportacijo. Nato so mu naznanili, da vstreza sicer vsem pogojem, ki so predpisani za naseljence, a ne trore pokazati $25. "Toraj tega močnega, krepkega mladega moža ste i/.vrgli samo radi tega," se je začel jeziti komisar.
Potem je izjavil, da se njegova dana odločba o $25 napačno razumeva. Sicer ni neobhodno potrebno, da mora vsakdo pokazati $25 in da je sam spuščal ljudij, ki niso imeli te-zneska.
Sedaj, ko je komisar Williams o-■'bno povedal 5-koraj vsem uradnikom, kako se mora tolmačiti ona odločba o $25 je mogoče, da se bqde obrnilo kaj na boljše. A kljub temu vlada na naseljeniškem otoku slaba situacija. Uradniki so preobloženi z delom in vsled tega morajo mnogo t'-peti, kakor tudi naseljenci. Ven-daT se pa uradništva ne more pomnožiti, ker ne ostaja denarja.
Dasiravno je prišlo v soboto samo 900 naseljencev na Ellis Island, je inkvizicijskih pi-osforih še vedno čez 600 ljudij, ki niso bili zaslišani. Samo iz parnika "Amerika" ki je prišel v soboto, je čez 300 potnikov e'etenirunih za inkvizicijo. V celeim je bilo včeraj zjutraj 1600 detenira-nih ali izključenih naseljencev.
Ponesrečen polet.
V morje padel.
FRANCOSKI ZRAKOPLOVEC H. LATHAM JE PADEL V MORJE, KO JE HOTEL Z ZRAKOPLOVOM PRITI NA ANGLEŠKO.
Rešila ga je francoska torpedovka "Harpon", kakor tudi njegov zrakoplov.
DRZEN NAdRT.
TATLJIVA SRAKA.
Hlinjena poštenost.
4tKdor se sam opravičuje, se obtožuje.'" Na ta star pregovor ni mislila Mrs. Phoebe C. Freeman, ki stanuje na 115 Sickles Ave. v New Ro-ebelle, N. Y., ko ji je rekla Annie Polile, 19 let stara služkinja, naj pregleda njen kovček, ker je "poštena" deklica in da tako vedno stori, ker hoče, da se njeni gospodarji prepričajo o njeni "poštenosti". Gospa Freeman je bila ginjena o tem dokazu zvestosti deklice in ni hotela preiskati kovčeka.
Če bi mislila gospa Freeman na zgoraj navedeni izrek, bi si prihranila veliko razočaranje, ko je odšla ipoštena" služkinja, ker z njo je izginilo več denarja in tudi dragoti ne v vrednosti $1000.
Včeraj je prišla za okradeno gospo ura povračila. Nepošteno služkinjo so aretovali v Mt. Vernon, N. Y., in jo pripeljali pred sodnika. Gospa Freeman je dvignila obtožbo radi velike tatvine in tatljiva sraka ni vedela druzega povedati, kakor da stanuje na Št. 19 aev. 4. Ave. Brooklyn Borough v New Yorku. Pri njej se je našlo mnogo zlatnine in drugih dragotin, kar je last okradene goepe Freeman. Tatico so nato poslali v White Plains, N. Y., v ječo, kjer bo čakala izjave velike porote.
Calais, Francija, 19. julija. Herbert Latham, francoski zrakoplovec, je danes podvzel, ko je že čakal čez jeden teden ugodnega vremena, drzen načrt, preleteti s svojim monopla nora iz Calais čez angleški kanal v Dover, Anglija. Sprva je šlo vse ugodno, ko pa je zrakoplovec že preletel 12 milj,*je •stroj naenkrat nehal delovati in zrakoplov je padel v morje. Francoska torpedovka "Harpon", ki je bila takoj na mestu, ko se je pripetila nezgoda, je spravila zrakoplovca, ki je ostal nepoškodovan, in njegov monoplan na varno.
Iz vrha visoke pečine je podvzel Latham pri ugodnem vremenu svoj polet. Vsi prebivalci mesta in okoli-ee so se zbrali ob obrežju kot gledalci. Latham, ki je bil prav dobre volje, je svoj stroj še prav natančno pregledal ter se potem spustil v zrak. Vedno višje se je dvigal, dokler ni dosegel visočine 300 čevljev nad morsko gladino. Potem pa je letel s hitrostjo 35 milj na uro proti angleškemu obrežju. Torpedovka se je držala smeri zrakoplova in čez petnajst minut šta oba izginila izpred oči gledalcev.
Pomoli in ceste ob obrežju so bile polne ljudij, ko je prišlo ob polu desete ure poročilo, da se je vrnila torpedovka z zrakoplovcem na krovu. Lathama so sprejeli z velikanskimi ovacijami in le s težavo ®e je mogel preriti skozi množico. Večkrat je moral poljubiti mlade deklice, ki so ga objemale. Opetovano je moral zatrjevati, da je ostal nepoškodovan. Kakor je izjavil, se je stroj naenkrat vstavil, ko je že preletel daljavo o i 12 milj. Izjavil je, da bode svoj poskus v kratkem zopet ponovil.
Puntajoči potniki
zavzeli ladije.
NA VISOKEM MORJU SO V POSESTI LADIJE VRGLI KAPITANA IN DVA ČASTNIKA V MORJE.
\
Boji
med maurlškimi uporniki Španci v Melilli se nadaljujejo.
IZGUBE ŠPANCEV.
JUNAŠKA MATI.
Z lastno smrtno nevarnostjo je rešila svojega otroka ntopljenja.
Pet osob, potniki yachte "Bonita", je včeraj komaj ušlo smrti po utop-ljenju. Ob polu šeste uie je namreč močan veter pre vrgel ladjico in potniki so padli v vodo. V posebno nevarnem položaju je bil mali Soper, ki je spal v kajuti. Ne glede na svojo lastno smrtno nevarnost, se je potopila dečkova mati in posrečilo se ji je, da je zgrabila malega ter ga prinesla na površje. Na ladiji so se nahajali
Sovražni vosndkL 1
Vozniki v mestu New York so se ločili v dva tabora. Od glavne organizacije "International Brotherhood of Teamsters" je odpadlo okols 4000 članov in so se organlaovaK v "Independent International Brotherhood of T« zadnji
dr. Soper, predsednik New York Sewer Commission, njegova soproga, oba sina George in Cloud in L. G. Schroe-der, predsednik Basolio Ink & Color Co. Vsi so se reŠilL
Tanger, 20. julija. Pripoved mož-tva danes semkaj došle španske ladije "Eeperanzi" se čaje kakor iz
časa, ko je bilo piratstvo v najlepšem cvetju. "Esperanza" je odplula pred kratkim z možtvom 17 španskih mornarjev in 150 Mauri, ki so bili na ladiji kot potniki, od fcukaj v Elpenon. Ko so bili na visokem morju, so se Mauri uprli, ker se je kapitan branil jih izkrcati v Melilli, da bi se pridružili tamošnjim upornikom.
Prišlo je do hudega boja in možtvo je bilo, potem ko so bili ubiti 4 Ma-uri in devet težko ranjenih, premagani. V posesti ladije so vrgli uporniki kapitana in druga dva častnika v morje in potem prisilili r a zoro žene mornarje, da so vstavili v Melilli ter jih tam izkrcali. Z veliko težavo je privedlo možtvo ladijo semkaj nazaj. Dogodek se je javil španskim ir. marokanskin? vladam, a ker so se Mauri pridružili upornikom, ni upanja, da bi jih dobili.
Madrid, 20. julija. Včerajšnji boji med mauriškimi uporniki in Španci so bili veliko hujši, kakor so naznanjala prva poročila. Konjeništvo upornikov je skušalo opetovano naskočiti španski gla**ni stan. Uporniki iz roda Riff so se borili z fanatično hrabrostjo. Vsled pogubonosne-ga ognja španskih topov nazaj pognani, so napadli po noči še enkrat tabor in danes zjutraj bitka še ni končana. Španci imajo občutne izgube. Med mrtvimi se nahaja tudi polkovnik, neki major in stotnik.
Razne novosti
iz inozemstva.
IZDAJALSTVO AVSTRIJSKIH NEMCEV. DVANAJST STO KOROŠKIH NEMCEV V MONAK0-VEM.
Nemški državni kancelai Buelow jo odstopil ter odpotoval v Italijo.
POTRES NA GRŠKEM.
-o—
Oin blaznega.
Abington, Mass., 19. julija. 281etni Lawrence Nelson jr., ki" je enkrat preje delal na farmi Desire A. Van-derpool v West Abingtonu, se je včeraj vrnil na farmo in pognal svojemu prejšnjemu delodajalcu 4 kroglje v telo, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Potem se je podal morilec na policijsko stražnico in povedal, kaj je storil. Tam se je izkazalo, da je Nelson, ki je bil tudi v španski vojski, blazen in da so ga odpustili Šele pred nekaj dnevi iz blaznice v Con-cordu, N. H.
Vlak skočil is tira.
e
Toledo, Ohio, 19. julija. Osobni vlak Wheeling & Lake Erie železnice je skočil pri svoji vožnji v Town-bridge, 16 milj iztočno od tukaj. Neki potnik, po imenu Theodore Gullow iz Monroeville, O., je ostal na mestu mrtev. Pet drugih je ranjenibL Stroj in jeden voz vlaka sta se prevrnila ter zdrsnila po pobočju tira.
Monakovo, 10. julija. Avstr. Slovanom Nemci vedno predbacivajo nepatrijotstvo in denuncirajo jih, kadar se le da. da gojijo veleizdajal-*ke namene. Avstrijska vlada -ama pokorna slušateijica in vazalka Nemčije, seveda take •' v. leizdajnlce" ne samo išče, kier jih ni, ampak rudi sama nareja. So-lanjo " veleizdajni-ško" obravnavo v ZagTebu. Pragi itd. ima vsak polteno čuteč človek še za vse kaj druzega. kakor nesmisel. A kaj, pomoči si avstr. Slovani ne morejo. Molče morajo pretrpeti vse krivice, ki ?f jim gode.
Pač pa nima avstrijska vlada oči za veleizdajaktva ki se resnično vsak dan dogajajo. Proti 54 hrvaškim obtožencem v Zagrebu so predlagane vislice kot kazen radi ideje združenja južnih Slovanov, a kar delajo Nemci, je menda vse patrijot-no. Franfurtarske veleizdajalske zastave lahko vihrajo v Avstriji, slike nemških cesarjev, Bismarka itd. vise v skoraj vsaki hiši teh patrijotifc-nih rodbin. Ravno sedaj je prišlo k otvoritvi turške železnice dvanajst sto koroških Nemcev v Monakovo. Časopisi seveda pišejo samo o 'bratstvu* vstrijskih Nemcev, kam pa pea pravzaprav taco moli, vsi lepo molčijo. Sicer se pa itak vidi, v kakih žalostnih odnošajih je Avstrija do Nemčije. Veleizdajalsko stremljenje avstrijskih Nemcev mora privesti avstrijsko državo v propast.
Berolin, 19. julija. Nemški drž. kancler Buelow je odstopil ter se podal v svojo vilo v Italijo. Njegovim naslednikom je imenovan Beth-mann-Hollweg, ki je židovskega po-kolenja. Če bode ta s svojo čifateko politiko vravnal zavoženo pot nemškega vladnega gospodarstva, bode pokazala bodočnost.
Pariz, 19. julija. Prvega ministra Clemenceau je napadel danes zvečer neki možki s palico. Neki policaj je priskočil, ter napadalca odvel v zapor. Izkazalo se je, da je napadalec, blazen.
Carigrad, 19. julija. Danes so tukaj obesili trinajst oseb, ki so se Udeležili zadnje protirevolucije r^ akcijonarjev. Med temi je tudi Čer-kez Mehmed Jusuf paša, prejšnji poveljnik čet v Erzerumu, in 5qjk Valediti.
Vojno sodišče je oprostilo lastnika Usta "Ikdam".
Atene, Grško, 19. julija. V Ana-Iaiva in sosednjih okrožjih je bilo danes čnti zopet več potresnih sun-"kov, ki pa niso storili nobene večje škode.
LEVI NAPADALCL
Neki član Roosevettove lovske ekspe-didje jim je konaj uieL
Naivasha, angl. izt. Afrika, 19. jnL Leslie A. Earlton iz Nairobi, ki je spremljal Rooaeveltovo lovsko ekape-dieijo v Sotik okrožje, je prilel danes zvečer semkaj. Pet levov ga je medpotopa podilo. Sploh je tukaj mnogo levov, ki vznemirjajo prebivalstvo. Rooeeveltova lovska družba pride najbrže 27. jnlija semkaj.
Oaodepolna strela.
Lead, S. Dak., 1». julija. Med igro baseball je nastala tukaj nevihta is etrela je udarila v tribuno sa gledalce ter ubila Weetona Fry Is Tds
Denarje v staro domovino
požfljamo:
aa	$ 10.36 ......	
BR	10.56 ......	
	4Llt ....... 102.79 ......	...... m ...... lit
sa	205.00 ......	...... 1000
aa	1020.00 ......	
Poitarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane s vote popolnoma izplačajo brea vinarja odbitka.
Naše denarne poifljatve izplačuje e. kr. poftni hranilni urad v U. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprili^ neje do 126.00 v gotovini v flpma aH. registriranem piasm, ve$e po Domeetie aft ps New York
Otrok povožen od avtomobila.
Dvanajstletna Gertrude Korba, ki sc je igrala včeraj pred hišo starilev št. 1472 Washington Avenue Bronx Borough v New Yorku, je hila povožena od avtomobila, kterega je vodil šofer William Dorn. Otrok je aads-bil k sreči le lahke poikodbe in zato tudi niso aretovali šoferja.
Otrok je pil
Ko je štiriletni Herbert Weiss is 33 Borden Avenue, Hunters Point, Queens Borough v New Yorku včeraj popoldne obiskal svojega očeta v njegovi krojaški delavnici, 27 Jaekaon Ave., je videl v nekej steklenici ben-ein, od kterega je spil krepak po&-rek. Otrok leži v nevarnem položaju v St. John's bolnim.
Bos Cazioa roj« r
▼ starosti 81 let je ■ds «o poročali, t Ysm diji m
"GLAS NARODA"
(Slov«nlc Dally.)
Owned and published by the 8lov«nlo Publlflhlns Go*
(■a corporation.) FRANK SAK8ER, President.
VICTOR VALJAVEC, Secretary. L0UI6 BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and ■ddretecs of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York Oty. N. Y.
i celo leto velja list za Ameriko in
Can ado.........$3.00
' pol leta.........1.50
1 Uto za mesto New York . . . 4-00 1 pol leta za mesto New York . . 2.00 ' Evropo za vse leto . . . . 4.50
1 " " pol leta.....2.60
' " " četrt leta .... 1.75
•OLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemŠi nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") tawd every dag, ^exi*ept Sundays and
Subscription yearly $3.00.
AdvartiM«m*nts on «gi wiumiU
Dopisi brez podpisa in osobnosti se na
natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Ifonej Order. Pri spremembi kraja naročnikom
Kimo, da se nam tndi prejšnje ratid£e naznani, da hitreje najde* ao naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-
"QLAS NARODA"
M Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortland t.
Še enkrat:. NcKees Rocks
Včeraj smo na tem mestu objavili Članek, nanašajoč se na boj delavcev v McKees Rocks, Pa., kteri so pričeli žLrajkati proti svojim delodajalcem, oziroma lastnikom tovarn za izdelovanje jeklenih vagonov. Med drugim amo navedli, kako delodajalci tamošnje delavce, med kterimi je tudi veliko število Slovencev in Hrvatov, izkoriščajo in varajo in da jih poleg tega tudi varajo na ta način, da morajo delati še dalj časa, kakor določa dogovor.
Da je vse to do pičiee resnično, razvidimo sedaj iz nadaljnib poročil, ktera smo dobili iz Pennsylvania deloma od naših rojakov samih, deloma potom časniških poročil. Vendar pa pcnnsylvansko časopisje, ktero je sedaj sicer delavcem v prvič od svojega obstanka naklonjeno, še ne poroča vse, kar bi se moralo poročati, kajti časopisje je kolikortoli naklonjeno tudi delodajalcem.
O varanju delavcev s tem, da lastniki tamošnje Steel Car Co. tovarniško uro vedno tako uredijo, da kaže zjutraj pred in zvečer za pravim časom, da se na ta način delavce tudi pri delavnem času vara. smo že včeraj pisali. Takih pievar se poslužujejo običajno skoro v vseh tovarnah, toda nikjer v tako nesramni meri, kakor baš v McKees Rocks. Koliko znači tako varanje, je razvidno iz naslednjega računa. Poroča se, da morajo tamošnji delavci vsak teden po par ur nad določenim časom delati. Recimo, da znaša čas, za kterega jih delodajalci preverijo, vsaki teden dve in pol nri; to znaša pri 4000 delaveih deset tisoč delavnih ur, oziroma tisoč delavnih dni. ktere tamošnji podjetniki takorekoč svojim delavcem jednoatavno ukradejo.
Lastniki tamošnjih tovarn so toraj v smislu obstoječih zakonov povsem navadni tatovi. — Toda misli li kak dolavec vsled tega. da jih bodo sodišča radi tega zločina zasledovala t * * *
Sistem, kterega se zlasti lastniki rudnikov poslužujejo, da za morejo tako delavce sebi popolnoma podvreči, je takozvani Cottage-sistem. Po tem sistemu zgrade delodajalci na aiojib zemljiščih za svoje delavce koče, v kterib potem delavei stanujejo Te koče potem prodajajo svojim delavcem na obroke, tako, da so delavci že radi hiš prisiljeni ostati v tem ali onem kraju, ali jih pa tudi dajo drlavcem v najem, da so tako tudi £ ozirom na stanovanje odvisni od delodajalcev. Ta sistem se je v Ameriki izredno razširil, kajti delavci, ki stanujejo v takih stanovanjih — in kaka ao ta stanovanja 1 — zamore.j bivati t teh kočah le toliko časa, dokler delajo za to ali ono družbo. Ako delavei prenehajo z delom, ozirom; ako prično štrajkati, alj ako se v tovarnah sploh preneha z delom, potem je tudi pogodba glede stanovanji.
in delavec mora osta-viti tako kočo.* Vsled tega sistem je delavcem onemogočeno z delom prenehati in si tako v kakem drugem kraju poiskati boljše delo in boljši caslulefc. Ako pa kljub temu tok delavec prične s štrajkom, potom ga vržejo takoj prvi dan s njegovo leno in otroci jednoatavno na eesto. Da je takemu delaven potom skrajno to-ievno najti v bližini stanovanje, je kajti vsa aemljižča v j tudi vse koče so obi-1".
In naj li sedaj še posebej povdar-jamo, da so uvedli ta sistem tudi v okolici tovarn, ki so last Pressed Steel Car Co. v McKees Rocks t! Le grožnji, da bodo delavci vse mestece na vseh koncih in krajih zažgali, ako se postopi družba samo jedno rodbino pregnati iz svojih koč, se imajo delavci zahvaliti, da se družba do-sedaj ni upala delavce pregnati iz svojih koč, dasiravno je bilo to že pripravljeno. Toda koliko časa bodo zamogli še stanovati v družbenih koča bil Kakor hitro bode "red" zopet napravljen in kakor hitro bode milica gospodar položaju, potem bodo pričeli tudi delavee preganjati iz njihovih stanovanj. Oni so vendar prelomili pogodbo in po nazoru delodajalcev kršili pravo lastnine s tem, ker kljub temu še stanujejo v kočah, Vi so last družbe.
Drugod je treba pred vsem imeti sodno povelje, predno zamore kak "landlord" vreči svoje stanovnike na ulico, tako, da imajo stanovniki saj par dni časa, da si zamorejo najti drugo stanovanje. Toda v McKees Rocks vse to ni potrebno. Štrajku-joči delavei, kteri se več ne puste izkoriščati, bodo morali brez vsakega povelja kake oblasti ostaviti svoja
borna stanovanja.
# * *
Poleg tega sistema izkoriščanja delavcev poznamo pa v Ameriki še t&kozvani Truck-sistem, po kterem se daje delavoem plačo mesto v gotovem denarjn jednostavno v blagu. Ta sistem se je pri nas tako razširil, da so bile vlade posameznih držav prisiljene izdati posebne zakone proti takemu izkoriščanju. Družba ustanovi svojo prodajalnieo, v kteri morajo potem delavci kupovati vse potrebščine za drag denar, dasiravno dotična prodajalnica navidezno ni last družbe, ker je to po zakonu za-branjeno. Ako kak delavec ? taki prodajalnici ne kupuje, potem ga enostavno odslove in tako je primoran kupovati najslabše blago za najdražji denar.
Iz McKees Rocks se sedaj že javlja, da tamošnje družbene prodajal-mce delavcem nečejo več dajati njihovih potrebščin na upanje. Zopet drugi delavci pa niso dobili svoje zadnje plače, ker znašajo njihovi dolgovi v prodajalnicah več, kakor so zaslužili. S tem sistemom so delodajalci gospodarji svojih delavcev tudi glede hrane in obleke. To je to-r»j skrajnost izkoriščevanja, proti kteremu bi štrajkal vsakdo, ne pa le delavec, kteremu se na ta način vse odvzame.
DOPISI.
Johnstown, Pa. Spoštovano uredništvo:—
Prosim Vas za malo prostora v našem priljubljenem listu "Glas Naroda".
Kar se radi dela tiče, se je sicer malo bolje odprlo kot je bilo, ampak s'> pa večinoma vse družbe plačo znižale tako, da nas še vedno kriza
tlači.
Omeniti moram pa, da je imelo društvo "Triglav" svojo veselico ali piknik dne 4. julija tu na Moxhamu na lepem senčnatem prostoru, ktero
je društvo napravilo v korist društvene blagajne, ker sedaj ravno društvo gradi lepo dvorano na lastnem prostoru, ktera bode stala čez $1500 in da so nam bratje rojaki jako lepo pcmogli, raz vidim pri računih, ker imamo lepo svoto več v društveni blagajni, toraj čez $60 čistih dohodkov.
Zatoraj se moram zahvaliti slavnim tukajšnjim bratom rojakom. Posebno pa pevskemu društvu "Bled" iz Conemaugh, ktero je prikorakalo v polnem število pod vodstvom g. R. Zupanca in so nam gg. pevci jako lepe narodne pesmi prepevali. Toraj srčna hvala v imenu celega društva! Moram pa reči: le tako naprej s slogo, Vi g. Zupane in gg. bratje pevci. Ako bodete tako lepo napredovali, Kakor ste,v tem kratkem času, bode vaše pevsko društvo "Bled" sčasoma eno prvih) pevskih društev. Živili!
Ker se je ravno te dni tudi vršila konvencija SI. Del. Podp. Zveze v Conemaugh, zatoraj sta se tudi še udeležila dva br. delegata, g. J. Krive iz Pueblo, Colo., in g. Al. Baudek iz Dunlo, Pa. Kličem še enkrat vsem sknpaj: Živili!
Naznanim, da se je tudi tu na Moxham ustanovilo novo podporno društvo pod imenom "Sv. Frančiška", ktero šteje 25 članov in se pri-klopilo k J. S. K. J. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom Fran Gač-nik, tajnikom Mirko In tih ar in blagajnikom Anton ZavrL
Moram reči, da se naša mala slov. naselbina selo organizuje. Če pogledamo dobro poldrugo leto nazaj, vidimo, da ni bilo nobenega podpornega društva, sedaj ima naie malo mestece tri podporna društva pod sastkvo
Toraj, Slovenci, pristopajte k društvom, kajti noben ne ve, kje ga ne-sieča čaka. Le tako naprej in naša društva se bodo jako lepo razcvitahu Bog vas živi!
Sedaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi vrli Glas Naroda pa obilo uspeha. Na zdar!
Fr. J. Intihar, tajnik.
McKees Rocks, Fa. Dragi gospod urednik:—
Dne 2. julija sem pisal, da gre tukaj dobro z delom, danes moram pa žal poročati, da je velik štrajk. Štraj-ka okoli deset tisoč delavcev v tukajšnji tovarni Pressed Steel Car Co. Dne 13. t. m. je pustilo čez 600 delavcev delo, nakar so se jim pridružil; drugi dan še ostali, ker je družba naročila iz Altoone, Pa., 500 skabov. Pri bojih je prišlo tudi do proliva-nja krvi; ubili so nekega policaja in enega čifuta po imenu Harry Fux, ki je pa zaslužil, da so ga. Opazoval jo namreč štrajkujoče, ko so zborovali zunaj na polju in si vse zapisoval, kar se je govorilo. Ko so štraj-karji opazili čifuta in uvideli, da jih hoče izdati družbi, so ga naskočili, nakar je začel streljati z revolverjem in je zbežal Štrajkarji so ga vjeli v neki mesnici in ga pobili do smrti. Tndi delavcev je okolu 50 ranjenih in izmed njih nekteri jako nevarno.
Štrajk se je začel vsled tega, ker se je znižala delavcem plača za 25
do 50 odstotkov. Nobeden ni vedel, koliko je zaslužil, dokler ni odprl ko-verte. Sedaj zahtevajo zopet prejšnjo boljšo plačo in začeli so štraj-
kati.
Rojakom toraj ne svetujem semkaj semkaj hoditi, vsaj toliko časa ne, da bede končan štrajk. P&tem bodem že zopet poročal, kako in kaj.
Pozdravljam rojake širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim veliko vspehov.	Jurij Vovk.
Arrojo, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Ker sem prepričan, da bode ta moj dopis prvi iz tukajšnjega kraja, Vas prosim za nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Glas Naroda. Poročati Vam hočem od tukajšnjih delavskih razmer.
Z delom se ravno ne moiemo pohvaliti, ker tudi v tem gorskem zakotju nas je našla neusmiljena kriza. Dosedaj smo delali še dosti dobro. Sedaj meseca julija nas je pa obiskal newjerseyski vrag in nas je razveselil, da počivamo že cel teden, v nedeljo imamo pa *1 rest". Tako je namreč z nami samci, oženjeni pa še delajo, dokler tndi njim ne pokaže kriza svoje kremplje. Vidim, da ne kaže drugega, kakor se ženiti.
Ker pijemo le vodo, ker nam za ječmenovec ne preostaja, drugih veselic pa tudi nimamo, si včasibl kako zapojemo.
Ne rečem, včasih že cvili kak nikel v žepu, a ne vem, kako bi ga dobro in prav obrnil, ker v našem mestu vsi saloonerji štrajkajo. Če pa hočem iti v Cannon, moram plačati pa voz-nino in mi za ječmenovec ničesar ne ostane. V tej hudi vročini, kakoršno imamo tukaj, se pa tudi ne zljubi peš hoditi in tndi podplati so že bolj slabi.
Pozdravljam vse čitatelje "Glasa Naroda" širom republike, kakor tudi one, ki so nas v kratkem zapustili, Tebi Glas Naroda pa želim prav obilo vspehov.	Ignacij Oven.
Denver, Golo. Spoštovani gospod urednik:—
Ker nisem že dolgo nobenega dopisa bral iz tukajšnjega kraja v Glasu Naroda, hočem nekoliko opisati tukajšnje razmere.
Z delom gre bolj polagoma in sicer dosti slabeje kakor poprej, ko smo imeli dober zaslužek. Večinoma ino-zemci delamo v rudotopilnicah. Zaslužek je, kakor že rečeno, jako slab. ^ mpak kaj, moramo delati. Poprej smo lahko zaslužili po tri do štiri dolarje na dan, zdaj se pa zasluži samo zr hrano.
Čital sem v Glasu Naroda, kjer prosijo pomoči za cerkev v Ribnici; radi tega sem se obrnil na naše rojake in darovali so sledeči:
Po $1.00: Štefan Prelesnik, Ivan Rogina, Josip Lesar, Anton Le vb te k, Ivan Arko, Ivan Baudek, Ivan Klun, Ivan Boje, Fran Rigler, Alojzij An-dolšek, Ivan Turk, Fran Tanko, Matevž Ambrožič in Ivan Abrožic.
Po 50*: Mihael Turk, Josip Erjavec, Vin cene Merše, Ivan Predovič, Josip Prijatelj, Lovrenc Lesar, Fran Lesar, Neža Sadar in Ivan Pekee.
Po 254 : Ivan Tanko, Karol Skul in Alojzij Antjtalšek. Skupaj $19.25.
Ta svota naj se pošlje na župnijo v Ribnico.
Štefan Prelesnik in Jomp Lesar,
ZAHVALA.
Od zdolej označenega rojaka prejeli smo sledeče vrstice:
Pittsburg, Pa., 14. junija 1909. Vaše blagorodje:—
Naznanjam Vam, da sem prejel ček št. 1460 z označeno svoto.
Ne morem se Vam dosti zahvaliti za Vašo tako točno in vestno postrežbo. Zares Vaša bančna tvrdka je pravi ponos celemu tukajšnjemu am. alov. narodu.
Zagotavljajoč Vam svojo naklonjenost, se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
Frank Weichieh L r., 170 Lillian St.
Pittsburg, Pa., 16. julija 1909. Vaše blagorodje:—
Naznanjam Vam, da sem prejel poslani ček št. 526 za ostalo svoto.
Ne morem se Vam dosti zahvaliti za Vašo točno in vestno postrežbo. Nadalje Vam zagotavljam svojo bodočo naklonjenost, ter potrudil se bodem po svoji moči razširjati Vašo — zares vsem Slovencem v ponos — bančno tvrdko.
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Frank Weichich 1. r., 170 Lillian St.
Pred 100 leti.
(Nadaljevanje.)
Pred vsem je Marmontova vlada konfiseirala premoženje nemškega viteškega reda in malteškega reda, ki sta imela na Kranjskem jako lepa posestva. Dne 1. junija 1810 je bil razpušeen kapucinski samostan v Ljubljani. Samostan je stal na onem vogalu današnje "Zvezde1', ki stoji nasproti "Tonhalli", vsa "Zvezda" pa je bila samostanski vrt. Francozi so v samostanu in v cerkvi napravili topničarsko skladišče, zid okrog vrta pa so podrli in ga prepustili za javno šetališče.
Zastopniki ljubljanske občine, predmestij in okoliških občin (dčputčs de? Communes de la ville des faux-bourgs et des environs de Laibac) so vložili na maršala Marmonta prošnjo, naj pusti kapucine v njihovem samostanu, Češ, ti starčki se odlikujejo po veliki pobožnosti in izgledni morali, se ne vtikajo nikdar v rodbinske zadeve, ne delajo zdražb, ne spletk in so neizogibno potrebni kot spe /edniki, h kterim se hodi polovica mestnih in okoliških prebivalcev spo-vedovat. Sin revolucije, maršal Mar-mont, seveda ni imel smisla za take argumente in je kapucine poslal v škofjeloški samostan. Tudi samostan usmiljenih bratov se ni mogel vzdržati. Marmont ga ni razpustil, a ustavil je državne prispevke in samostan je zmrznil 8. marca 1811. Dalje .je Marmont razpustil novomeški ka-pilelj in si tudi pridržal pravico določiti, koliko duhovnikov sme Škof vsako leto kreirati. Semenišče se ni moglo vzdržati, ker ni bilo državne podpore.
XII.
Šolstvo na Slovenskem je bilo za časa avstrijskega vladanja v primeri s šolstvom v drugih deželah zelo zanemarjeno in nikakor ni odgovarjalo potrebam. O kakih višjih šolati seveda še govora ni bilo.
Za šolstvo so Francozi v kratkih letih svojega vladanja več storili, kakor Avstrija v vseh stoletjih, kar je gospodarila na Kranjskem, da, Francozi so dali našemu narodu tudi to, česar nam Avstrija še danes, sto let po francoski okupaciji, po sto letih silnega napredovanja trdovratno odreka. In potem se dobe ljudje, ki se še čudijo, ker se slovenski narod s srcem, polnim vroče hvaležnosti, spominja francoskih časov!
Maršal Marmont je posvetil šolstvu največjo skrb in kar se je storilo, se je storilo na njegovo inicija-tivo. Uredbo vsega šolstva v Iliriji je izročil nekdanjemu menihu Rafaela Zelliju. Ta je bil rodom iz Vi-terba na Italijanskem. Ko so bili v Kimu razpušeeni samostani, je prišel Zelli v Avstrijo in postal profesor na gimnaziji v Zadru. Leta 1806 so Dalmacijo dobili Francozi in maršal Marmont, poveljnik v Dalmaciji, si je izbral Zellija, da ga je poučeval v različnih znanostih. Ko jc Marmont postal generalni guverner v Iliriji, je poklical Zellija v Ljubljano in ga nastavil kot generalnega inšpektorja vsega ilirskega šolstva. Omenjeno bodi, da sta tako Zelli kakor Marmont znala precej dobro hrvatski, nemški pa skoro prav nič.
Reorganizacija, ali točneje rečene, organizacija šolstva, ki sta jo izvedla, Marmont in Zelli, slonela je na dveh poglavitnih načelih: da mora biti Šolstvo posvetnega značaja in da mora biti zasnovano na narodni podlagi. Ni dvoma, da bi bila Marmont iu Zelli prav rada v vseh naših Šolah uvedla samo slovenski in fran-
coski učni jezik,* če bi bili Slovene! tedaj splob zmožni in zreli za to. A ni bilo literature, ni bilu sposobnih ljudi, ni bil niti jezik za to še dozorel. Toda kar je bilo mogoče, to sta storila.
Pre uredba šolstva je zadela na velik odpor prav zaradi veljave, Id jo je francoska vlada dala slovenskemu jeziku. Ravnatelj ljubljanske norma lke (nižje gimnazije) JBggenberger j«, celo odstopil, raje je pustil službo, kakor da bi se bil uklonil odredbi, da mora biti slovenščina učni jezik.
Za ljudsko šolstvo je vlada določila, da mora biti deška ljudska Šola v vsaki občini in da mora biti jezik prebivalstva v teh šolah učni jezik. V glavnem kraju vsakega okraja je bilo določeno, da se ustanovi enaka šela za dekleta, ljubljanska glavna ljudska šola je imela dva razreda. Nemško se ni smelo poučevatij pouk je moral biti slovenakL Učenci, kteri so z dobrim uspehom dovršili to šolo, so lahko prestopili na gimnazijo, ki je štela tri razrede.
Za tiste učence glavne ljudske šole, ki se niso hoteli posvetiti študira nju, je bil ustanovljen še tretji razred. Na željo ljubljanskih nem-škutarskih špisarjev je maršal Marmont pač naposled dovolil, da se poučuje tudi nemščina, a samo s pogojem, da se enako poučuje tudi francoščina. Po odstopu ravnatelja Eggenbergerja je prevzel Vodnik tudi ravnateljstvo te šole in sicer brezplačno.
Za one, ki so se posvetili obrtni ji, je vlada ustanovila v Ljubljani in v Zadru dve šoli za umetnost in obrt.
Gimnazij je bilo projektiranih 25 ir. sieer naj bi se bile ustanovile med drugimi v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Postojni, Idriji, Beljaku, Gorici in v Trstu.
Nad gimnazijami so bili liceji, urejeni po francoskem vzgledu. Določene je bilo, da se ustanove v Ljubljani, Trstu, Gorici, Beljaku, Kopru, Kar-lovcu, Zadru, Dubrovniku in na Reki.
Liceja v Ljubljani in v Zadru sta dobila značaj in organizacijo visokih šol. Tu naj bi absolventje drugih licejev nadaljevali svoje študije in zadobili akademične časti Oficijel-no ime teh dveh visokih šol je bilo "Centralna šola", a bili sta urejeni kot vseučilišči in se je na njih lahko študiralo teologijo, filozofijo, pravoslovje in tehniške znanosti. Pri univerzi je morala biti knjižnica, bo-taniški vrtec, kemični iu fizikalni kabinet.
Vsled pomanjkanja denarja in učnih moči se ta velikanski načrt pač r.l mogel popolnoma izvršiti, a deloma se je izvršil.
Ljubljana je dobila gimnazijo in njen ravnatelj je bil Valentin Vodnik, ki je bil objednem nadzornik ljudskih šol iu ravnatelj šole za umetnost in obrt.
Otvoritev univerze se je z veliko slovesnostjo vršila dne 15. novembra 1810. Navzočni so bili pri otvoritvi maršal Marmont iu vsi višji vojaški in civilni ter dutlovski dostojanstveniki. Za vseueiliškega regenta je bil imenovan kanonik Josip Valand, ki je umrl kot nadškof v Gorici, in za kancelarja slovenski pisatelj Matevž Ravnikar, ki je umrl kot škof v Trstu.
Izrecno bodi povdarjeno, da je bilo profesorjem na voljo dano, če hočejo slovenski predavati. Seveda je bilo francoski vladi na tem ležeče, da se bodoča inteligenca nauči francoskega jezika. Poskrbela je za pouk v francoščini in določila, da se štipendije podeljujejo samo dijakom, ki se uče francoskega jezika.
V zvezi z univerzo je dal "»^t^b1 Marmont ustanoviti sedanji botaniški vrt na Dolenjski cesti. Prvi vodja tega vrta je bil pozneje zelo znameniti prirodoslovec, profesor ljubljanske univerze, Fran Hladnik.
Cerkev, ki je imela prej vse Šolstvo v rokah, je izgubila po novi organizaciji ves upliv. Odstavljeni so bili tudi duhovski nadzorniki in ka-tehetje. Duhovščina ni bila s tem kar nič zadovoljna, razen izobraženih duhovnikov, ki so bili nastavljeni kot profesorji na gimnaziji in univerzi.
Očitna tendenca Marmontove šolske organizacije je bila povzdigniti slovensko narodno kulturo in ustvariti šolstvo, v kterem naj bi se mladina vzgajala v slovenskem jeziku. Pospeševal je seveda znanje francoščine, a nemščini je odločno nasprotoval. Žal, da takrat Slovenci še niso bili dovolj zreli in so se vsled tega naši predniki le v mali meri mogli posluževati, kar jil je ponn j a' cesarjev namestnik maršal Marmont.
(Dalje prihodnjič.)
DBM> DOBE ddbrrd pri gradnji tarnala. Plač« po 22rt. na n^o; dobra stanovanja. Z*ia«it* «e pri; Stewart. Kcritoosfa, fihmnW Co.. HUrhfaOy, m. ■ter Co* N. T.	»MB-7
Slovensko katollfto
CL
podp. društvo
C7
©
sveteBaitan
h)
Za iQediqjene države Severna Sedež: Forest Gty, Pa. iafcoaporlraao dne 31. Jannarja 1*2 v rfriavl
KMBKSI :
Predsednik : ALOJZIJ ZAVER L, P. 0. Box 374, Fore* Oty, P*. Podpredsednik: MARTIN OBBRŽAN, Box 51, Mineral. ~ !L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON 08TTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, a Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : MABTHN GEBCMAN, predsednik, Weir, Kan«. KAROL Z Ali AR, L nadaornik, P. o. Box 547, Forest ttty, FRANK KNAFEUC, IL nadzornik, 900 Braddoek dock, Pa.
FRANK SUNK, m. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne Pa.
POROTNE IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 9&, Willoek- Pa. IVAN TOBNIC, IL porotnik, P. O. Box «22, Forest City Pa
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. # Bx MIL *
Forest City, Pa.	* ^^ x
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
J
AVSTRO - OGRSKI GENERALNI
KONZULAT V NEW TORKU išče sledeče avstrijske državljane, kterim ima nekaj važnega sporočiti:
Ivan Ogrinec iz Grosupljega na Slovenskem.
Mica Klašnja iz Korenice.
Stanislav Hajkowski iz Dubano-viee.
Imenovani naj se oglasijo osobno ali pismeno pri imenovanem konzulata v New Torku pod naslovom:
Austro-Hungarian Consulate, 123 E. 17th St., New Tork, N. T.
VABILO NA PIO-NIO,
kterega priredi društvo sv. Barbare postaja št. 8 v Johnstownu, Pa., v nedeljo 25. julija
na prostoru rojaka g. Karol Muhvi-ča v Morrellville. Vstopoina $1.00 z° možke. Pivo prosto. Ženske in otroci so vstopnine prosti. — Ker društvo napravi le eden piknik na leto, zato so naprošeni vsi Slovenci in Slovenke , da se našega piknika gotovo udeležiti blagovolijo.
Objednem vabimo vsa bratska slovenska društva iz okolice, da se našega piknika udeležiti blagovolijo. Za dobro pivo, fini prigrizek, ter najboljšo godbo skrbeh bode ODBOR.
(20-23—7)
Kje se nahaja moj prijatelj "MTFTA LEBANf Pred dvema letoma sva prišla sknpaj iz starega kraja v Wankegan, 111., potem je on odiel nekam v Omaho, Neb., in kasneje nisem nič več slišal o njem. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — John Rejc, 910 Market St., Wankegan, HI.	(19-21—7)
Kje je moj brat FRAN ŠABECf Doma je iz Radečevega brda, pošta Prem na Notranjskem. Pred letom in pol bival je tukaj v Pittsburgn in potem odžel ne vem kam Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, naj nd blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi; imam se nekaj prav važnega z njim pogovoriti- — Anthony Šabec, 5333 Dresden Alley, Pittsburg, Pa.
(16-20—7)
PRVA m HAJTSTAKBJftA NOTARSKA PX8AR3FA v Cleveland«, A
Prej:
ANTON KLENO in FRAN •edaj: PRANK RUSA.
0104 St. Olalr Ava, M. &
Izdelujem vsa, v notarski ] spadajoča dela, kakor: (Vollmaehten), pobotniee, odstopna, spredajna, in kupna pisma, prepise, cije, testamente, v iksm, nsmžkam in raznovrstne prošnje v vojaških vah itd., iatirjavam dolgove tnfatf ii- v stari domovini ter poslopja in pohištvo proti
Dajem »vete v pravdnih zastonj.
Za pravilno, točne in pošt delovanje v notarske stroko jočih opravQ se jamči.
Pisarna je caU dan la 9. are odprta Oh jem od 9. do IS. nro
FRANK RUSS, javni JOa KOŽEN, vodja lx v tU)
POZOR ROJAKI 1
Novoimajdena, garantirana, zdrava Al pen Tinktura za pleiaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re» amatisem le trganje v rokah, oogah in krilu, kakor potne noge, kurje očesa, brado vice in ozebline, vse te bolesni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jam« $500. Pilite takoj po cenik, kterega Vam poli jem sasteaj I
JAKOB VAHCIC,
P. 0. Box 69, CLEVELAND, O.
JOHN KRAKER
BUCUID, O.
Kje je ALOJZIJ JEVNIKARf Pred enim letom je bival na Evelethu, Minn, odkoder je odšel v Calumet, Mich. Prosim cenjene rojake, ako ve kdo za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se on sam javi, ker zavoljo važnih stvari bi rad zvedel za njega. — John Koche-var. Box 502, Eveleth, Minn. (20-23—7)
Kje je moj brat JOSIP PERNIČt Doma je iz Kerknša, pošta Roč, Istra. Prod tremi leti videla sva se v Delagua, Colo. Prosim eenj. rojake, ako kdo ▼e sa njegov naslov, kje se	naj mi nas znani, ali n^j se pa som javi, sa kar mu bodem zelo h Valentine Peraiš, Box rior, Wjo. (
Priporoča rojakom ovoja iovzotaa VINA, ktera v kakovosti uadkriljnjo-jo vsa draga ameriška vina.
RUDlsCE VINO (Coneord) peoia jam do 60et galono. — FBT<0 VAH (Catavbe) po TOet geloaa. NAJMANJfiE WAMnftr^ 96 JS SO HRENJEVBC, m portiral brinje is stekleni« aedaj ČISJOl V9C t&M
Mtiiiiaiifllr^ini -1 • iin iiiiiii' -■	■
_____________
ipsiovans
KatoL Jednota.
dne 24. januarja 1901 t državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik r FRANK MEDOS, 9483 Swing Are., So. Chicago, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 67, Brad dock, Pa. Glavni tajnik : JURIJ L. BBtOZlC, P. 0. Box 424, Ely, m™ Fos&o&ni tajnik: MAKS KERŽI&NTR, L. Box 383, Rocks Spring, Wyoming.
Blagajnik : IVAN GOV2E, P. 0. Box 106, Ely, Mina.
ALOJZU VIRANT, predsednik nadzornega odbora, eor. 10. ave. ft Globe Street, Soath Lorain, 0.
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, p. O. Box Ml. Ereleth, M?™ MJITAFIT, KLOBUČAR, ILL nadzornik, 115 — 7. Street, Calumet,
IVAN KKRŽTfiNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138,
Bartine, Pa.
IVAN N. GOS AR, IL porotnik, 6312 Butler Street, Pittaburg, Pa. IVAN MEKHAR, HL porotnik, Box 05, Ely, Mian.
Vrbo mi zdravnik : Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Str. Jobet, EL
*-wn*Trm> if!
Krajevna draštva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem.be a-Aev ia drw^r listine aa glavnega tajnika: GEORGE L BROZICH, Box Ely, Ifiaau, po svojem tajnika m nobenem dragem.
Denarne poiiljatve ar' pošiljajo krajevna draštva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po Tojcm zastopniku ia nobenem dragem. Zastopni' krajevnih društev naj pošljejo daplikat vsake fsšiljatve tudi aa glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krsjevnih društev Jednote ali posameznikov aaj -e pošiljajo aa predsednika poročnega odbora: IVAN KERZlSNIK, let 136, Barvita* Pa. Pri >jani morajo biti vsaki uatadkri podatki Tit ke pritošha.	.-.
Droitveao glasile je 'GLA8 NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 4. julija «e je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 8 Kočevarjev. — 3.
julija je šlo v Ameriko 25 Hrvatov in 3 Slovenci.
Umrli so v Ljubljani: Dne 1. julija: Jožefa Domanjko, u^miljenka, Radeekega cesta 11. Dne 2. julia: Marija Jaklič, zasebnica, 63 let, Barvarska steza 6. — Marija Justin, kuharica, 49 let, Breg 16. Dne 3. julija: Tomaž Rihteršie, mizar, 82 let, Marije Tezerije cesta 10.
V	dež. bolnici: Dne 1. julija: Gregor Ilieič, zidar, 60 let, Tomo Kraljic, zidar 18 let, Juraj Brozoviž, zidarski polir. so bili povoženi na železnici pri Lazah.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca junija 1906 vložilo je 1295 strank 753.987 K 87 v, 1231 strank pa dvignilo 708.828 K 14 v. Stanje vlog koncem meseca junija 1900 je 36,048.049 K 91 v. V II. četrtletju 1909 dovolilo se je 152 prošnjikom hipoteČnih in tbcinskih posojil za 1,785.295 K, odklonile pa so se radi nezadostnega pokritja 4 prošnje za 120.000 K.
Prijeti sraki. Ko je prišla 3. julija leta 1861 v Ihanu rojena Marija Goršetova v izkuh na Radeckega cesti v Ljubljani, je z mize izmaknila dve kronci, misleč da je nihee ne vidi. Toda bila jo opažena in izročena policiji. — Tudi 211etno Marijo Biz-jakovo rodon iz Dobrunj je policija aretovala, ker se je dognalo, da je pred 14. dnevi ukradla na Karolin ski zemlji nekemu krojaču iz denarnice 10 K denarja, svoji prijateljici pa 6 K vredno krilo. Obe sta bile že predkamovani in izročeni sodišču.
Z odra padla. Dne 3. julija popoldne jo padla pri zgradbi šole v Rakovniku s 4 metre visokega odra samska delavka 511etna Frančiška Jerasova, rodom iz Doba ter je za-dobila pri padcu take notranje poškodbe, da so jo morali z izvoščekom prepeljati v bolnico.
&TAJERSKE NOVICE.
Nesgeda. Iz laškega okraja na Sp.
Štajerskem »e piše dne 3. julija: Dne 28. junija — Petrovo — se je podal posestnik Matej Kranje v Žikovcu pri Laškem trgu na češnjo, da bi jo obiral. A veja se mu vlomi in on pade raz drevo na trda tla ter se hudo notranje poškoduje. Toda zdravnik ina is apanje, da okreva. Laški dekan pa je dejal: to je božja kazen, ob praznikih se n« sme češenj obirati.
Nesreča. Na Petrovo se je pripeljal v Veiikovee posestnik A. Ker-meter iz Smarjete. Pred Lasnikovo mesarij« je skočil pred mladega konja nek pes in ga tako oplašil, da je lil voz. Her-in hlapec so
HMHPi
dobili take poškodbe, da je hlapec umrl isti dan popoldne, Hermeter pa drugi dan v celovški bolnici. Hčerka pa se je ob steklu precej močno obrezala.
Dekle ustrelil in položil na železniški tir. Dne 26. junija so dobili na
železniškem tiru pri Pongercah od železniškega vlaka razmesarjeno truplo Marije Frangeš iz Gornjih Jablan. Prvotno so mislili, da je izvršila samomor. Pri mrtvi «o našli z nerodno pisavo pisan in z dvema žebljičema na progo pribiti listek, naj se ne misli na kak umor in naj se ne dolži Antona Kmeteea. Orožniki so preiskali čevlje Antona Kmeteea, in v čevljih je manjkalo onih dveh žebljieev. Sedaj je dognano, da je Kmetec zvabil mnogo starejšo Marijo Frangež na polje, jo ondi ustrelil in nato truplo vlekel na železniško progo, da bi odvrnil od sebe sum. Morilec je že pod ključem.
Umrl je v Celjn milar Jožef Costa, ■star 72 let.
Ogenj. Nedavno je pogorela hiša posestnika Hedla v Metavi pri Mariboru. Pogorela je večinoma tudi
vsa oprava, obleka in živež. Škoda znaša 2000 kron in je le deloma pokrita z zavarovalnino. Vzrok ognja neznan.
Na gornji gimnaziji v Celju bilo
je v šolskem letu 1908—9 ob prieet-ku 333 rednih, 5 privatnih slušateljev ter 14 učencev v pripravljalnem tečaju; ob koncu šolskega leta pa 319 rednih, 5 privatnih in 12 učencev v pripravljalnem tečaju^ za vsem torej 336 frekventantov. — Poučevalo je mimo ravnatelja 13 profesorjev, dva suplenta, en vadniški učitelj in dva postranska učitelja. — Izmed obiskovalcev bilo je po narodnosti: 85 Slovencev, 249 Nemcev (T!?), jeden Ceh in 1 Italijan. Po veroizpovedovanju je bilo: 306 rim-
-ko-katolikov. 27 protestantov in 1 Žid. Po domovju je bilo 228 Štajercev (iz Celja in okolice 132), 23 Kranjcev, 6 Primorcev in 7 Korošcev; ostali bili so iz drugih dežel, samo iz Nižjeavstrijskega 39.
HRVATSKE NOVICE.
Orožniki ustrelili vojaka. Iz Osje-ka poročajo. Na dopustu se je doma v Petrinjevcih vpijanil pijonir Tur-činovič. V gostilni Deutsch je grozil gostom z bajonetom. Pozvana policija mu je vzel? bajonet. Turčinovič se je pa vrnil v gostilno -s sekiro, s ktero je grozil orožnikom. Ker Turčinovič ni odnehal, je orožnik pijo-nirja ustrelil. Zaradi umora je Turčinovič pre dno je bil vojak že sedel 6 let v jedi.
Uboj v političnem prepira. Zagreb, 5. julija. V Sv. Ivanu Zelini se je te dni prepiral odvetnik dr. ]Eaii~ nič, Frankovee, s tamošnjim trgovcem Pučekom, ki je pristaš dr. Mile S tarče viša. Oba sta si bila vedno huda politična naoprotn'ka in tako sta tudi mi noli petek Zopet zašla v političen prepir. Pričakova-

CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Qlavaica, prebitek in aerazŠeljeal dobički..§ 2-500.000,00
Drogi pripomočki.....................§15.000.000,00
URADNIKI s
Charles C. Dickinson, President. Jak. Ross Citrrax, Vice-President. Frederick h. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Treafl. Rob. B. Moobhbad, As^t. Secretary. Ai.b. e. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer; Levetteu G. Ball, Auditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo ae vloge posameznikov, tvrdk In korporacij. Plačujejo ae obresti na čekovne vlogre, kakor tndi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. VarnoBtne shrambice se oddajo za letno najemščino po $5 in več.
ti je bilo, da se dejanski spopadeta in zato je pristopil trgovčev brat Ljubomir in ju začel miriti. To pa je dr. Mariniča tako raz dražilo, da je potegnil revolver in ustrelil Lgubo-mira Pučeka v spodnji del života. Nesrečnež se j-? takoj zgrudil in Se tisti večer umrl v zagrebški bolnici. Pokojnik je bil odličen in bogat posestnik in zapušča vdovo in veš o-trok. Čuden slučaj je hotel, da se je pred 14 dnevi zavaroval življenje za 40.000 kron, ki pripadajo sedaj njegovi vdovi.
RAZNOTEROSTI.
Starost evropskih prestolonaslednikov. Nestorja evropskih prestolonaslednikov sta Luitpold bavarski, star 88 let in prestolonaslednik vir-temberški, star 71 let. Tudi turški prestolonaslednik ima že nad 50 let. Avstrijski prestolonaslednik Pran Ferdinand je star 45 let. Prestolonasledniki: Alfonz portugalski, Ferdinand rumunski in princ Valeški imajo po 43 let; Konstantin grški, 41; Danilo črnogorski, Ludvig Kristijan danski po 38 let, Albert belgijski 34 let. Izpod 30 let so stari: nemški 26, švedski 26, srbski 20. Boris bolgarski ima 15, Marija Luk-semburška 14, Olaf norveški 6, Aleksij ruski 5, Humbert italijanski 4, Don Alfonzo španski 2 leti. Najmlajša med evropskimi vladarji in spe je Julijana nizozemska.
Zaprli so na Dunaju bivšega nad-poročnika A. Platzerja iz Gradca, ki je bil že večkrat kaznovan radi ponarejanja zastavnih listkov. Izvabil je v zadnjem času z neko ponarejeno oporoko, glasom ktere bi moral podedovati 80.000 K, od raznih dunajskih bankirjev 50.000 K posojila in hotel ubežati.
Dvakratni umor zaradi šestih kron. Lvov, 3. julija. Delavec Mih. Wilgosz je ubil s sekiro zakonska Nakoneeznv, pri kterih je stanoval. Ukradenih mu je bilo 6 kron, ki mu jih Nakoneczny ni hotel vrniti. Morilec se je sam javil policiji in izpovedal, zakaj da je izvršil grozen umor!
Podraženje gumijevih izdelkov.
Angleške tovarne za gumijeve izdelke so •sklenile svoje blago za 10 odst. podražiti. Isto bode storila najbrž
tudi zveza nemških tovarn za gumijeve izdelke.
Nova bremena za vojno mornarico. V najbližji bodočnosti, t. j. tekom par let, predlaga vojna uprava zgradbo 4 bojnih ladij po 19 do 20 tisoč ton za okroglo 220 milijonov kron. 2 križarja tipa 1 Adm. Spaun' velikosti 3500 ton za 26,250.000 K, 2 monitorja za Donavo za 4 milijone, 1 torpedovke za 2 in pol milijona, celo vrsto torpedovskih čolnov za 11 do 12 milijonov, 4 podmorske čolne za 6 milijonov, od teh odpade na Avstrijo 174 mil., na Ogrsko 96 milijonov.
Škandali v madžarski dekliški šoli
V dekliški šoli v Kenneczbanya so zasledili strašne nravne škandale. V disciplinarni preiskavi zaradi nrav-nih hudodelstev nad šolskimi dekleti so ravnatelj in več učiteljev. Očetje oskrunjenih deklic so že lani vložili pritožbe pri županu, a on ni nič ukrenil. Zato je tudi on v preiskavi.
Slabo umevana pevska umetnost. Znana španska operna pevka Ema Ca Ive se je po končani gledališki sezoni v Madridu podala na oddihljej v tiho daljno gorsko vasico. Pripro-stim hribovcem se je s svojim Ijubez-niivim obnašanjem in darežljivostjo tako prikupila, da so jo naravnost o bo zavali. Nekega večera povabi umetnica vso vas k mali pojedini in da bi jim izkazala vso svojo prijaznost, jim je zapela svoje najlepše pesmi, in sicer z vsem žarom. Ljudje so jo poslušali, a nihče ni zinil kake pohvalne besedice. Umetnici se je zdelo čudno in zato je vprašala, ako se jim petje ne dopade. Vse tiho. Šele na ponovno vprašanje se zgane Bter kmetič, popraska ae aa ušesi in pravi: "To bi znalo biti lepo, toda povejte nam, eenora, ali ne postanete trudni, ko tako silno kriči te t"
Mati umoril* svoje bter. Is Bruselj a poročajo: Nedavno so našli mrtvo truplo mlade deldiee — hčerke neke krčmariee. 6um unxnja je padel na mater samo. Slednji je namreč pisal mož is Amerike, da se v kratkem vrne domov in ji j« tudi

poslal večjo svoto denarja. Ker pa je v njegovi odsotnosti nenravno živela, se je bala, da bi jo hčeika očetu ne za to žila in jo je tako začasa hotela spraviti s sveta. Nek otrok je videl, kako je ženska klečala na svoji žrtvi, a je ni natančno spoznal ; vendar so krčmarico takoj zaprli.
Zastrupljene klobase povzročile smrt več oseb. V St. Juriju pri Hamburgu je obolelo do sto oseb, ki so vživale klobase iz mesa bolne krave. Več zastrupljen cev je umrlo.
Vohunstvo aa Francoskem. V
Reimsu na Francoskem so zaprli nekega Prusszeusta, ki je vohunil skrivnost neke nove granate v arsenaln.
Kralj gostilničar. Belgijski kralj otvori v svoji laekenski poletni rezidenci v čilenskem paviljonu restavracijo, ki jo bo upravljal dvorni uradnik.
Ženo je obesil kočijaž Laufer v Moguncu. Vzrok je bil zakonski prepir. Zločinec, čigar prva žena se je v zaporu sama obesila, je po kratkem tajenju umor priznal.
SLOVKHCi Qf	Ki*
BOCAJTS m »1 «<HJL* NAHODA", KAJVEčn nr kajcknw-SI SLOVBfSKi DMIVMUU
tnistkoi sBssssa	smJs Js	did a»
potovanje eWe bbm! wt§tM		
jonr »bdi	WA stand	
Lipove« n posestni	k vClevaL	uda, a
Onenjem oUifis	svoje si	taaee b
prijatelje po rasu	b krajik	v l|si
driavak ia objsdas		i tvrdka
Travnikarjevo v C		^ Okie
PeeMafttoa js psM		laAae m
"(Has Wiidi" ia	«a rojsfa	ntavfti
Upravaiitv*	Olasa Mai	
f i
Prijazno.
Pesnik: "Ali ne bi mcgel ddobiti svojih pesmij nazaj g. urednik T"
Urednik: "Obžalujem, toda pred jedno uro smo z njimi zakurili; toda, vsedite se nekoliko k peči. Nekoliko je še gorka!"
HABTAJHLO.
V	tiska je ia v kratkem iside s* niniiva knjiga i
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama ■ p* tj— v štirih dejanjih. Živa slika Šak»< nik nptemberskih dogodkov v 4amt> vini L 1908.
V	isti knjigi izide tudi povest b življenja ameriških Slovencev:
"NAJDENO SKOK".
Cena 40 centov. Za Avstrije in se sprejemajo tudi
trije j *
Naročila se takoj ■prejesujo pri Jaceb Hstevar,
883 E. 73rd St., N. K, (15-6—15-9 2x t) Cleveland, Ohio
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK!
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINI
NA PRODAJ
Dobro Črno in belo vino od fli te m —— slona.
belo ali Črno vine 90 ssate
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim vedno svete pivo, dobra -vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fino amodke.
Rojakom pošiljam denar* J« v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
— -	Ely, Mirim
Nitje podpisana priporočam f| potujočim Slovencem in Hr- ' v atom svoj ................
SALOON
107-109 [Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-porti rana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
PotujoCi^Slovenci in Hrvatje
dobe.......-..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postreiba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y.
J
HARMONIKE
bodisi kakorinekoli vrste »delajem t* popravljam po nainiijih cenah, a del-trpeino in zanesljivo. V popravo sa □esljivo vsakdo posije, ker Zim fe aa* 16 let tukaj v tem poalu la sedaj v tvojem lastnem domu. V popravek vsa* men kranjske kakor vse drage karmo* nlke te računam po delu kakortao fcde sahteva brez nadalinlh noraiaal.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str.. Cleveland, C .
A R G O
O^rJi«!1!^ (gorica,	običajno
Jm	™ ?ru« mi tvarlnaml v pro.to-
rlhgrooeri) In potem je p 9 ril o aavkasto-belo
ARCJO je popolni *lcr5b2T52!S leo perilo — mrzlo ali vroče.
Kupujte čiste ARGO zavoje, 5c.
iV^O .The Starch For Every Purpose.
9	_
M
.for hot and Cold Starching
Josip Russ,
THOMAS, W. VA.
trgovina
z mešanim blagom, Saloon in Oroeerija,
Pri meni vsakdo dobi kar Želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali sc bodete,
xjs»—
Izvršujem točno i n
Notary Public.
pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K svojim:
Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda".
Zdravju
najprimernejša pija«'a je
LE1SY PIVO <3*
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Sao naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor Tudi • < »voje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lrelay pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi - vsci ^ gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. TraraJkar-ju 6102 St. Ctai» ' kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
«■ ti
■ J51D
- P
JUoritog 96 ceatov galea*. Kdor kapi manj kakor 3B iora sam posode plaCati. D«>Xnik%»ifsfoelona. SUdkisM* M »teki. $5.00. Nova vlas od lets 1906 kmm
naroČilu dam popust
niiko Pri
STSHIEN 4AKSB,
Mn Carta C*.
Avstro -Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich]
NajpripravnejSa in najcemjSa parobrodna črta za Slavence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Torka sa DL razred sofa
TB8TA............................................watt
LJUBLJAFB..................................... 3&IQ
bbke..............................................
ZAGREBA......................................... 37J5Q
KABLOVOA...................................... ay.«
II. RAZBKD do TBATA all RHK3......................«*00,55.0* i #0 »
Vsi spodaj naveden, novi parobro-41 na dva vijaka imajo brez šiSni brsojav: ALIOB,	LAURA,
MARTHA WASmHGTOF
AB&KNTIKA. V masecfii snajaia Jnn^n se bo-deta ago raj na v BdtiiBUiu b rodov J u prUteniila ie dva druga nova potniška pamika.
-.it--'- fli
WfS BROS, ft €0, Gen. Agents, 2 Washington SL, New York.
- .i .f- i^hilitiTfli^irill nt .i i r hi i



0&MSU
Ystanovljena dne 16. avgust* I90S. Inkorporlrana aprila 1909 v d rta v I Ren na.
• sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
:: MIHAEL ROVAN8EK, R. P. D. No. 1, Coaemaagb, Pa. IMpvsdsednik: GEORG KOSS, 524 Broad St, Johnstown, Pa. ttavai tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Coneman*h, Pa.
tajnik: STEFAN ZABRIC, P. 0. Box 541, Conemangh, Pa. :: FRANK SEXJA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. blagajnik: IVAN BREZOVBC, P. O. Box 6, Conemaagh, Pa.
NADZORNIKI:
9AOOB KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carrett, Pa. VSANKI PEREO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. P08IP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Oonemaogh, Pa.
POBOTNIKI:
AL&J& BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. UHAfaL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaagfc, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
V. A E B9LALLIER, Greeve St., Conemangh, Pa.
i-—o-o-
Cenjena društva, oziroma njih uradniki so nljndno profeni pošiljati naravnoet na blagajnika in nikomur drugem, vse drage dopise pa ■a glavnega tajnika.
V alutaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, aH ^loh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj aa to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
-o-o-
(Nadaljevanje.)
Br. Pintar predlaga, da se ta zadeva niti ne vpošteva, in da naj bode pod tem imenom in na tej podlagi, ne pa da bi se Zveze skuppaj spojile. Tukaj smo zgradili temelj na kterega bodemo gradili neodvisni. Pred-dlog podpirata Sega in Amoršek.
Br. A. Bavdek predlaga, da se naj na stran postavi chicaški prepir. — Brat Pajk pripomni, da se, ako pride slučajno kakšen list, oziroma pismo zaspojitev Chicago v tik. S. D. N. P. Zveze ga naravnost nazaj odpošlje. Br. Amoršek podpira ta predlog ter pripomni, da ee naj nikdar ne spuščajo v naše središče.
m nismo imeli nikakega občevanj a z njimi, ne prej in n© sedaj za časa konvencije.
Predlog se enoglasno sprejme. Br. Pajk vpraša navzoče, ako so zadovoljni, da se br. ali člane spadajoče pod okrilje S. D. P. Zveze pu3ti prosti vstop za časa konvencije. Br. G. Kos podpira predlog in se sprejme. Br. Alojzij Bavdek predlaga prost vstop z opombo, da morajo mirno
sedeti in ne motiti. Br. Klučevšek, da se naj odloči, ali se list vatanov\ ali ne. Protipredlog br. Bavdeka, v kterem povdarja, da se naj za sedaj opusti.
Sledi debata zaradi glasila. Nato se zaključi dopoldanska seja 35 ipinut aa 12. uro.
P,	,-----
!i/	n. SEJA 28. jun. 09.
Br. predsednik Rovanšek otvori sejo točno ob 1 uri popoldan. Tajnik br. Pajk prečita glavni odbor in delegate. Navzoči so vsi.
Zapisnikar prečita zapisnik prejšnje seje, ki se odobri.
Sledi čitanje zapisnika glavnega odbora ter uradovanje gl. odbora Zapisnik in sklep istega -se uveljavi enoglasno. Br. Amoršek naznani pmdaedniku, da naj se vzame na znanje dnevna plača gL odbora. Br. Pajk pojasni zadevo in da prosto voljo delegatom. Br. Kps povdarja, da se strinja s plačo katero si je sam gl. odbor volil in sicer $2.50. Podpirano in sprejeto. Sledi sk'ep o debati glasila. Br. predsednik stavi vprašanje ali naj bi se vprašalo, in navedlo zahteve upravnišlva Glas Naroda. Br. Krivec javi. da je skoraj najboljše ako se vpraša upravo Glas Naroda.
Sledi odmor.
Nadaljevanje seje po odmoru.
Br. predsednik apelira navzoče delegate da naj si Zveza ustanovi »voje strokovno glasilo. Sledi debata. Debate se vdeleže br. Culkar, br, Stritar, Krivec, Bavdek, Puntar in konečno &e sklene, da se naprosi Glas Naroda za pojasnila in zahteve istega. V slučaju, da Glas Naroda ne sprejme, smo primorni nastopiti svojo pot.
4. točka dnevnega reda: pregled računov.
Račune pregledajo vsi delegatje. Pregledajo se knjigeg stroškov ter od delegatov potrdijo, da so v dobrem redu.
Nato seja zaključi točno ob 5 uri zvečer.
m. SEJA dne 29. jun. 09.
PredsedfRk br. Rovanšek otvori sejo točno ob 8 uri dopoldan.
Tajnik br. Pajk prečita delegate; navzoči so vsi.
Br. zapisnikar prečita zapisnik prejšnje seje ki se odobri.
Sledi pregledovanje knjig dohodkov. Knjige 30 v dobrem redu ter enoglasno potrjene od delegatov.
Nadalje pridejo na vrsto vrnjeni čeki in tudi pobotnice v pregled,, ako se pravilno vjemajo z bančno knjižico.
V pregled tega so voljeni sledeči delegatje: G. Kos, J. Kočij an in M. Krivce. Navedeni odsek poroča, da se čeki in pobotnice pravilno vjemajo z bančno knjižico obenem tudi pripomnijo, da ima S. D. P. Zveza gotovega denarja skupno $1.389.88. K sklepu knjig dohodkov se najde opazka ter poruča br. Bavdek, da je v skupini dohodkov preveč 50c in ni možno priti do zaključka kje se je vrinila pomota navedenih 50c. Sledi odmor 15 minut.
Po odmoru predlaga br. Perko, da naj se zaključijo računske knjige, ker ne primanjkuje denarja in je preveč 50c. Povdarja, da naj se ne popravlja število ampak naj se še 50e pripiše zraven in sicer v korist blagajni.
Predlog podpirata br. Kos in Krivec.
Br. Pajk stavi protipredlog, da naj se volita dva delegata in fte en-kmt knjige pregledata, da želi, da se pride do zakljuflka, kje da ee je
aa •prejme protipredlog br. Pajka, nakar ae volita dva de-br. A. Bavdek in Jakob Koeijan ter predsednik nadaorae-kot poieriln odbor v aopetni pregled knjig. Potem ae seja •b pol 12 uri dopoldan.
(Nadaljevanje prih.)
Beračica.
(Pripovedka iz Boene.) Ruski spisal: Vinko Zorič.
(Nadaljevanje.)
Bogomir je dobro poznal, ko je od daleč zagledal karavano, kaj to pomeni, zlasti ker so spredaj nesli majhen zelen prapor. Ta je naznačeval, da z zelenim suknom pokrit zavoj, gugajoe se med dvema tovonima konjema obsega v sebi vernega moha-medanca, ki je na smrtni postelji naročil, da hoče biti pokopan v Me-ki.
Bogomir je izvedel, da se v zavoju nahaja truplo nekega bogatega trgovca — mohamedana iz Spodnje Tuzle. Truplo mora biti odnešeno v Kotor na parobrod, od koder se odpelje na vzhod.
Mohamedanci so popili kavo ter si za urico časa počili. Ko so hoteli odriniti dalje, jim Bogomir naznani, da hoče iti ž njimi v Raglaj, kjer se bo ta dan praznovala bogata svatba. Načelnik karavane je v to radostno privolil, a to tem bolj, ker mu je bil kraj le malo znan. Ker pa se noče srečati s svati, za to hoče karavana obiti vas Bogomir jej obljubi pokazati jej najkrajši pot.
čevo hišo. Ženinovi tovariši so streljali v zrak, peli in kričali in sredi trušča in šuma so svatje stopali v vas.
Radi6eva hiša se je nahajala sko-ro sredi vasi. Pot tjekaj je držala nekaj časa po obrežju Neretve, ki pa je bilo na je dnem mestu močno vdrto. Nasprotni breg je bil precej strm.
Streljanje, krik in petje niti trenutek ni prenehalo, radi nihče od avatov ni zapazil, kako je pred sprevodom, ki je ravnokar prišel iz jarka, zrastlo kakor iz zemlje trideset "štrafunov" ~ črni obleki in z žoltim trakom na levi roki, ki so pravilno držali pripravljeno orožje. Oddelku je naČeloval Velfing.
(Dalje prih.)
mmestnotm
Velika zaloga vina in žganja^
Marija Grill
Prodaja belo vino po..............70c. gallon
" črno vino po.............50c. "
Drotnik 4 galone sa....................$11.00
Brinjevec 12 steklenic sa...............f 12.00
ali 4 gaL (sodček) sa..................<16.00
Za obilno naročbo se pri porota
MARIJA QRILL,
03O8 St. Clair Ave., IV. E., Cleveland, O.
i J	^»a
W j&it - i
M :T y ; * - % j
' JVC • M ' ''
h
Brtzplačno s« idda 100 si »m. raftiiM.
^	kolonizacije oddamo 100 lotov prvim
100 rodbinam, ktcre nam polljejo svoja prava unenamnaslove tersvoto$5vsvrhu pokritja pre.
J™*-Ti loti »oprosti in Cisti tCT vredi vsak po
__100.00 t sedanjem Case. Oddamo jih, ker letino
da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteribi iwwiA	_■ i , i"*? delali ▼ bližnjih torarnah. Tekom iečaeca
leta bodo mnenjem loti vrcdai 91000.00.	i™*«*
«	denar sa gradnjo bile. Skrbelo se bod tadl
sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbnry Parku, N. J.
Ne o postat* lep« prilik«.	7	^ '
Pošljite money order sa $6.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pftit*:
RRIINOE REALTY CO., ^Street,	- New York City.
99 IN i
Generale Traosatlantigue.
[Francoska parobrodna družba«]
ZAPISNIK I. KONVENCIJE
Slovanske Delavske Podporne Zveze,
ktera se je vršila od 28. junija do 3. julija 1909
.1
v Conemaugh, Pa.
Radi bližajoče se svatbe je bilo vse prebivalstvo v Raglaj u močno, razburjeno. Podobni slučaji vzbujajo vsikdar -splošno radovednost.
Katica je že od jutra hodila v vencu ter pričakovala ženina, ki bi imel priti opoludneu Mislili so, da pridejo svatje z ženinom najpoprej v Radi-čevo hišo po nevesto, za ktero je bil pripravljen konj z bogato ozalšanim sedlom. Na to se izvrši poroka v cerkvi, nahajajoči se na drugem koncu vasi; odtod se imajo svatje z mladim parom vrniti v Radičevo hišo in po košati gostiji, proti večeru, odide mladi par iz vasi, -spremljan od tovarišev in svatov.
Franjo se je podal od Lindnerja v Raglaj ter že zarano v jutro bil blizu žandarmske kasarne. Skril se je v grmičevje ter jel pozorno gledati naokrog. Okolo devete ure je videl, kako je stopil iz kasarne dovolj številen oddelek yandarmov, ki se je napotil proti vzhodu. V kasarni so ostali neobhodno potrebni čuvaji.
Tako se je posrečila razbojnikom njih zvijača. Žandarmi so verjeli izmišljeni Dragotinovi novici ter odšli'v oddaljen trg, kteri bi imeli današnji dan napasti razbojniki.
Franjo je stekel v Raglaj ter s smehom najavil, da so bedasti švabi odšli .Na to sta Dragotin in Franjo zasedla konje ter se podala svatom nasproti, da bi naznanila ženinu in tovarišem, da jim pojde vse po sreči. Ne glede na to pa so bili še pri vhodu v vas postavljeni stražarji, ki bi imeli opozoriti razbojnike, ako bi zapazili kaj sumljivega. Razbojnikov je bilo štirideset. "Vsi so jezdili na konjih ter bili izvrstno oboroženi. Za vspesen spopad ž njimi bilo bi treba precejšnjega števila žandar-mov ali vojakov, kterega pa bi takoj zapazili, ko bi se bližal. Na tak način so bili udeležniki svatbene slavnosti mirni in brez skrbi
Za kak kilometer daljave od vasi sta Dragotin in Franjo naletela na tolpo, ki je hotela biti navzoča na svatbi svojega načelnika. Bogata njih obleka, ki so jo imeli na sebi, jima je kar jemala pogled. Obleko in pasove so imeli izgotovljeno iz tanj-kega sukna in najboljše svile, na-grabljene o raznih prilikah. Ni manjkalo tudi zlatih in srebrnih vezenj in dragocenega kamenja. Držaji orožja so jim bili bogato okovani z zlatom.
Pred tolpo jo jezdaril Jacim, krepak in gibčen Bošnjak, star trideset let, z dovolj simpatičnim licem, toda nekoliko popačenim z dvema brazgotinama.
Pred vasjo se je tolpa vstavila. Franjo in Dragotin sta zdirjala v vas pogledat, je li vse v redu. Prvi Človek, kterega sta srečala, je bil Bogomir, ki jima je naznanil, da gre pogrebna procesija mohamedancev, ne boteča srečati se s svati, sedaj po stranski poti okrog vasi. Da se procesija bliža, so povedali že poprej stražniki, toda Bogomir je pojasnil to reč ter pomiril goste.
Pri vhodu v vas so čakali svate godci na konjih z velikimi bolmi, ktere so isto t ako imeli na konjih. Godci so ubrali pot spredaj, Bogomir in Dragotin na obeh straneh ženina, Franjo pa je zdirjal naprej v Radi-
METANJE PARNIKOV.
Bledeti pazniki odplnjejo is NEW YOBKA: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Trst-Reko:
Alice .................. 21. juliju
Laura .................. 28. julija
Oceania .................. 4. avg.
Martha Washington ...... 11. avg.
Argentina .............. 1. sept.
Laura .................. 15. sept.
Martha Washington...... 25. sept
HAMBURG AMERICAN PROGA.
WHITE STAB PROGA. Iz New Torka v Southampton:
Adriatic ................ ZL julija
Majestic................ 28. julija
Oceanic .................. 4. avg.
Teutonic ................ U, avg.
Adriatic ................ 18. avg.
Majestic ................ 26. avg.
Oceanic ................ 1. sept
Teutonic ................ 8. aept.
Adriatic ................ 15.
Majestic ................ 22. sept.
Iz New Yorka v Hamburg:
Cincinnati (novi)........ 17. julija
Amerika ................ 24. julija,
Cleveland (novi)........ 31. julija
Kaiserin Avg. Vietorie .... 7. avg.
Deutsehland ............ 14. avg.
President Lincoln ........ 18. avg.
Cincinnati (novi) ........ 21. avg.
Blueoher ................ 25. avg.
Amerika ................ 28. avg.
RED STAR PROGA. Iz New Yorka v Antwerpen:
Lapland (novi) ........ 17. jnlija
Vaderland .............. 24. julija
Zeeland ................ 31. julija
Kroonland .............. 7. avg.
Lapland ................ 14. avg.
Vaderland .............. 21. avg.
Zeeland.................. 28. avg.
HOT/L AND - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Rotterdam:
Potsdam ...........	..... 20. julija	
Noordam ...........	..... 3.	avg.
Rotterdam (novi) ..	..... 10.	avg.
	..... 17.	avg.
New Amsterdam____	......2L	avg.
	..... 31.	avg.
	..... 7.	sept.
Rotterdam .........	..... 14.	sept.
Ryndam ...........	..... 2L	sept.
POZOR
rojaki!
Kdor kopaj« aro aH drogD
pfiepofepoaO?
kM&Bloire5!?Si C« **»<> nfak«. ocfeaj« m na blago. Pišite diati po oanlk.
Z. DERGANCE, WIDETTCH & CO, 1022 Arapahoe Sk.
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
na dva vijaka ..............
l4La Provence" "La Savoie" "La Lorraine" " "La Touraine" "
V...........14>2(» ton, 30.(KM) konjskih mo»
.............12,000 " 25 000 ''
............ 12.000 " 25 000 ««
La Bretagne".......... .....'.............™-gj} " 12 «*> "
\A fracooc... ........................................" f.000
............. a.'XK) " 9.000
"La Gascogne
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cbesebrougb Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludue j* Pnrtauiiča itev. 42 North River, ob Mortou St. N. Y.:
La Bretagne *LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE La
a. jukja vm a». julija 19i0
5. avg. 1909. 12. avg. 1909. 19. avgavta 199»
•LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE
20. avg. 19M, I aept 1M0. 9. aept. 1999. 16. sept. 1999. 23. aept. 1909«
POSEBNA PLOYITBA.
Parnik FLORIDE na dva vijaka odpluje 14. avgusta ob 3. mi popolndne. Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. uri popofadna. Parafld z svexdo zuaaaoraai imajo p« dni rijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, ___71 Dearborn St., Chicago, HL
32 Cortlandt Street,
Podružn !ca d!04 ST. CLAIR AVE. IN. E.,
New York, N t
CLEVELAND, C^
AMERICAN PROGA. Iz Ne Yorka v Southampton:
New York ..............17. julija
St. Louis .............. 24. julija
Philadelphia ............ 7. avg.
St. Paul ..................14. avg.
New York .............. 2L avg.
St. Louis ................ 28. avg.
Philadelphia ............ 4. sept.
S . Paul................11. seppt.
New York .............. 18. sept.
SEVERO NEMSEI LI/)YD. Iz New Yorka v Bremen: Kaiser Wilh. der Groase.. 20. julijs Friedrich der Groase .... 22. julija
Kaiser Wilhelm IL......27. julijs
Grosser Kurfurat .......29. julija
Kronprinz Wilhelm ...... 3. avg.
George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin Cecilie .... 10. avg
Bremen .................. 12. avg
Koenigin Louise..........14. avg.
Prinz Friedr. Wilhelm____17. avg.
FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre:
La Touraine ............ 16. jnlija
La Bretagne............22. julija
La Lorraine ............ 29. jnlija
La Savoie .............. 6. avg.
La Toununo ............ 32. avg.
La Bretagne ............ 19. avg.
La Lorraine ............. 28. avg.
La Touraine ............ 2. aept.
La Provence ........ 9. aepi.
La Savoie .............. 16. sept-
La Lorraine ............ 28. sept
jtto si pp]en
ieno, otroke, ali pa nike, ter prijatelje v Amerr ko vzeti, potrebuje! človeka kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zaneslii*c o* nas, ker bodel naj pošte ne j« in najbolje postrežen. M: ia»4t.-pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin^e Ste po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduč' .^jue aa potovanje in oskrbimo vse potrebno take a nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (Kili* eluŽimo jim vedno v najboljšo pomoč.
Avstrijski denar
kupujemo in prodajan* pt dnevnem kurzu. Ako poruictF v staro domovino in imaš večjs •vote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in iek za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček tako; izpjači neznore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. I m a Al iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piti svojcem o* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplača rut
Me prezreti!
t
Imateli v staro domovino komu a» ko pooblastilo poslati, obrnite se n« nas, mi vam ceno in brzo postreie <no, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žel) k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zbor o* {Kontrolsversammlung) naj ae obrne na nas in polije svoj* Tojalko knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo ime) « «w»tf so se domu vrne.
UažDoza rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobha. brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere tedne?* izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo mu* vom "Kretanje parnikov^in naj nam pošlje #5 are, ter objednem naznani ime parnika it ia«. odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d& pr <» en dan pred odhodom parnika v New York. Vs»k potujoč rojak naj nam piše ali brxojav. ada pride v New York in na ktero postajo; naS človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za ^rt apt ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne ? nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki 468? Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, ne2mo2i. n angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotre'n-.ih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je xelc »ainc za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepanr» >s ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotevt reste, kam pridete in Vas ne v love postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vaa it p»
dajo brezdušnim koristno«
kteri spefeje Ijodi osvadao as slabe pamike. To je zelo v«*or
Jjenarjs pošiljamo
oran i 1 niča. Nikdar se Se ni Čnlo, da bi de
na vse kraje sveta najhitreje in .najceneje. Vsa«t narna pošiljate v po nas poslana pride v stari kra' > do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k po ti denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane* Oeo* krat čnje od ditkgih.1-' Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesla ve hranilnice ail poo«. jilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Otew od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na n|e.
- Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
Spljet, C#lov • in Trst
Delniška glavnice K dyOOO.OOQp
Sprejema vloge naa knjižice in na te- ^ I oi ko61 račun ter je obrestuje po čletlh4 3 |o
In prodaja vse vrste vrednostnih papizjev po dnevnem ; am Zjrihytmmjhim™ Je tvrdka SAK8BR CO., S3 Cortlandt Street, P*
- Podružnice -
gpljet, Celovec In Trst >
Rezervni fond • K. 300.000. .