Posnim pufcBflstf T gKHOTfoL uto ixi. itev. n. v LjDDlimil v tttrtth Z9. morco 19Z8. CenoDin i ' Iihaja ?sak dao popoldoa, Izviemii oedelje in praznike. — Interatl do 80 petit i 2— Din« do 100" vrst 2J5O Din, *e€Ji tnaerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora iaseratai davek posebej. »Slovenski Narod« velja let no v Jugoslaviji 740.— Din, ca Inozemstvo 420.— Din. UpraTofltro: Knafiors ulica It S, prftfiSfe. — Telefon 23©4t Urednih to: KoaflOT« aflct ft 5, L oadstropfe. — Telefon 2014. * ■■■*■■" . •■ ■ . ■:<■.■ ' ' Klerikalni zagovorniki polici jskega terorja Burna današnja seja Narodne skupščine Vladna vcčina se vcdno omalovažujc skupščinske seje« — Kako fe orožnik cenzuriral poučno predavanje. — Klerikalni poslanci se najbolj eksponirajo kot zagovorniki policijske samovolje — Beograd, 29. marca. Današnja seja Narodne skirp-ščrne je bila zopet ze-lo živahna in burna in je pokazala kle-rikalce v pravi luči kot zagovornike nasilja in brezpravja, kadar so sami na oblasti Že pred čitanjem zapisnika je prišlo do prepira med vladno večino in opozicijo, ko je pasi. Sava Kokanović kon-statiral, da skupščina nima kvoruma. Vladna većina se je skušala opraviče-vati, toda g. Pribičević je naglo preštel vse navzoče poslance in ugotovil, da od vladne većine ni navzočih niti 50 poslancev. Predseduioči dr. Hrasnica je hotel zatreti Pribičevićevo kritiko, Češ da nima besede, toda g. Pribičević ga je prav tako odločno zavrnil, ugo-tavljajoč, da je vladna večina dolžna prihajati na seje. Dr. Korošec: Ne ježite se, gospod Pribičević. Pribičević: Jaz se prav nič ne ježim, ugotavljam le to, da vi in vaša večina nič ne delate. Mi smo tu, da vršimo kontrolo, vi pa ste dolžni, da prihajate na seje. Po daljšem prerekanju je stavil dr. Maček konkreten predlog. naj se izvrši v svrlio ugotovitve kvoruma poimen-sko klicanje poslancev. Predsedujoči dr. Hrasnica je ta predlog sprejel in končno usrotovil. da je navzočih vsesa 127 poslancev. Izjavil je, da bo izdal odredbo .da se vsem, ki nišo navzoči, za danes odtrgajo dnevnice. G. Pribičević: Ali velja to tuđi za ministre? Dr. Hrasnica: Seveda tuđi za ministre. Po odobrit vi zapisnika je predsedu-}oci prečital brzojavko, ki jo je poslal Narodni skupščini predsednik češko-slovaške parlamentarne delegacije dr. Uhlir in ki se glasi: »Parlamentarni delegaciji Ceškoslo-vaške republike in kraljevine SHS, zbrani v bratski Pragi, pozdravljala Narodno skupščino in zagotavliata, da bosta nadaljevali započeto veliko delo za dobrobit obeh bratskih narod ov.« Drugo brzojavko je poslal predsednik češkoslovaškega parlamenta Maly-petr, v kateri izraza Narodni skupščini sožalije češkoslovaškega parlamenta ob priliki smrti velikega narodnega borca dona Juraja Biankiniia. Žandarmerijska cenzura poučnih predavanj Sele nato je vladna skupščina p. j-£la na dfievtri red in prioela razpravo o interpelaciji posl. Petejana glede are-tacije bivšega socijalističnega poslan-ca Nedeiika Divaca. Divac je imcl dne 11. decembra 1927 v Dečanih poljudno predavanje o prestanku in razvoju življenja. Že ob prihodu mu je tamošnji bilježnik Ga'jdošević delal velike tež-koče in izjavil. da mu ne pusti predavati. Po daljšem prerekanju je vendar-le pristal na to, da se predavanje vrši. toda poslal je žandarmerijskeira pod-Tiarednika. ki je ves čas prekinjal govornika in mu hotel predpisovati, o čem srne govoriti. Ven-dar pa je predavanje poteklo mirno in ni prišlo do resnejših incidentov. Ko pa so se Ijud-je razšli, je prisel bilježnik Gajdošević s tremi orožniki in napovedal Divacu aretacijo. Sele na njegove ponovne proteste so ga proti večeru prepeljali v Ilok, kjer ga je nato sreski poglavar po zaslišanju izpustil. Ravno tako so orožniki aretirali tuđi rudarja Marka Markovića zato, ker je obvestil o are-taciji Divacove prijatelje. Interpelant vpraša zato notranjega ministra: 1. Ali so za takšna poljudna predavanja potrebna dovoljenja politične oblasti? 2. Ali se smejo policijski organi službeno udeleževati predavanj in jih spTOti cenzurirati? 3. Na osnovi ka-terega zakona je bU aretiran Divac? 4. Ali minister uvideva, do kako nesreč-nih posledic lahko dovede narod in državo dejstvo. da je življenje državlja-nov odvisno od volje napol pismenih polica jev? Odgovarlajoč na to interpelacijo Je notranji minister dr. Korošec Čital ne-ko poročilo svojih podrejenih organov. v katerem se med drugim povdarja. da je na temelju zakona iz leta 1875. po- trebno za vsako predavanje dovoljenje policije. Pribičević: To ni res. To sploh ne obstoja. Dr. Korošec je končal svoj govor z izjavo, da je odredil disciplinarno pre* is kavo. Med govorom dr. Korošca je prišlo do ostrega prerekanja med poslanci KDK in klerikalci. Klerikalci so se zbra-li okrog dr. Korošca in ves čas napadali poslance KDK, ki so jrm krepko odgovarjali. Dr. Žerjav: Vi ne znate ničesar dru-gega ,kakor da preganjate poštene ljudi. Klerikalci odgovarjajo unisono: To ni res. mi smo napram vsem pravični. Dr. Kramer: Vi ste brezsrčni proti vsakomur, kdor se vam slepo ne pokori. Obnašate se kot divje zveri. Reducirate brez srca. Vi ste divjaki, ne ^a kristjani! Posl. Pucelj: Preganjali ste tuđi mo-ie ljudi, čeravno sem vam šel na roko! Dr. Žerjav: Samo spomnite se, kaj delate. Kako ste ravno te dni postopali napram postnim uradnikom! Radikali bo napram vam pravi angeli. Posl. Kremžar: Orjuna je ubijala v Trbovljah, vi pa ste preprečili, da bi bili krivci kaznovani. Dr. Žerjav: Ne lažite? Vso stvar je imelo v rokah nenristransko sodišče. Pribičević: Že zopet obrekujete! Nismo vaše sorte, da bi Ščitili krivce Klerikalci nišo vedeli na to druge-ga odgovora, nego da so v zboru kričali: Doli Pribac! Pribičević: Sramota .da se duhov-niki. ki bi morali biti predstavniki vzvi-šenih kršćanskih načel. obnasajo tako, kakor se obnašate vi! Posl. Strcin: Naši duhovniki so boli izohraženi kakor vi! Sava Kokanović: Zato pa srno prišli tako daleč. da Imaio duhovniki v rokah pendrek mesto roženvenca. Posl. Pucelj: Vrnite pendrek Vuki-čev'ću. pa pojdite rajše domov ma ševat! Ko se je prerekanie nekoliko t>n!e-slo. je znova povzel besedo oosl Pe-tejan, ki je izjavi!, da se z odgovorom notranjega ministra ne more zadovoljiti. To ni bil le posamezen slučaj, marveč obstoja že cei sistem. Zahteva da se krivci najstrožie kaznujejo. Predlogu posl. Petejana se je pri* družil tuđi zemljoradnik g. Voja Lazič. ki je v svojem govoru naglašal, da je baš tako nezakonito in krivično posto* panje največ krivo nezadovoljstvu, ki vlada v državi in da policija samo goni ljudi v komunizem. Končno predlaga sledeči prehod na dnevni red: Po zaslišanju interpelanta in po od^ govoru notranjega ministra sklene Na^ rodna skupščina: 1. Da za shode in predavanja v za* prtih lokaiih v smislu cl. 14. ustave ni potrebno nikako posebno dovoljenje. 2. Da se v slučaju aretacije Nedeljka Di* vaca vsi krivci najstrožje kaznujejo. Nato je povzel besedo še poslanec SDS dr. Nikola Radojevič, ki je oštro žigosal sistem glavnjače, ki se zrcali tu* di v slučau aretacije Divaca. Radojcvič ob 14. še govori. AFERA Ž MRHOVINO V ZAGREBU — Zagreb. 20. marca. Oblasti so ugotovi-!n, da je neki Ivan Zupanec, hlapec aagreb-skfga konjVderca. prodajal meso poginulih živali nekemu branjevru na Kanalu, ki je razpečaval mrhovino kliub temu, da je ie smedela, med delavc*. Dancs zjutraj je po« Hrija aretirala Zupanra v trenutku, ko je tz-rofil branjevru zopet dve Šunki mrhovine. Oba sta se izgo var jala, da m*»8a ništa pro-dajala, marveč tk sta ga podarjftla oiganotn. Oba sta bila aretirana in izročena sodišcu. Nore politične aretacije tRus$ Moikvm, 27. marca. d G. P. U. Je ttreČ* U ▼ rodatvii moskovvkega 9tn>jnc${a trusta mnogo aretacij« ker je bilo ngotovljeno, da je mnogo nameH5encev ▼ zadnjem letu pro* tizakonito prodajalo jjradbeno železo pri» vatnim strankam .dočim ga je državnim podjetjem primanikovalo. Aretirani name« Sčenci in privatniki hodo ob tuženi zaradi gospodarske protirevolucije, ____^_ m Priprave za koncentracijsko vlado Po TeUkonočnih počitnicah se bo odločila usoda hegemonistič-nega režima. — Vukičević napenja vse sile, da ostane na krmUu. — Obeta se koncentracijska, ali vsaj najširša koalicijska vlada. — Beograd, 29. marca. Kakor vse ka-že, priđe do preokreta v notranje -politični situaciji sele po velikonočnih praznikih. Velikonoćne počitnice bodo skušali vsi politični faktorji izkoristiti za sondiranje terena za spremembe v smislu svo-jih želja in ciljev, ki se v marsičem razlikujejo, dasi grc v bistvu akcija vseh političnih činiteljev za tem, da se ustvari močna koncentracija ali v'saj najširša koalicija. Prizatlevanje g. Vukičeviča, da za vsako ceno obdrži krmilo v svojih rokah, gre predvsem za dosego sporazuma s pašičevci. Zdi se, da je del paši-čevcev pripravljen na sporazum, boieč Srbijanci iK>skušali prenesti centralo :esa zavoda v Beograd, vendar so morali takrat svoju namero z oz'irom na sploSni od^^r v javnosti pa tuđi v takratn: vladi opustiti Sedai pa, ko je na kfmilii izrazito srbijansko hezemnnistični režim, smatrajo. da ]c na^>5il čas, ko lahko to svok> namero zvrSe. Evenrualni odpor klerika!-cev »o radikali odkupili s tem. da so prepustil-žc za ministrovanja dr. G*--saria k'erikalcttr Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljub ijani v »zključno ek^pt-oatacfj-o. Vćeraj se le vršila pod pređsedstvom pred sednika Okrožneza urada MiloŠcvića konferenca castopnikov beosrajske Obrtne zborn'cc in Dc lavske zbornice, na kateri je bH soglasnn spre ]et predlog, da se izvede akcija za prenos Osrednjega urada za zavarovanje dtlavcev v Beograd. V to svrtm naj se nakupi od Prometni banke zemljišne za 5 milijonov Din. določeno za -itavbi^Cr n-«we tJa'nčf Osrcdn'eza tirada. V poučenin kroj^h se zairju'e. da ie vlada na to že prštala 5 tem str ie računalo že takrar 'e v pouČenHi kregih, so tozadevne priprave že končane wi ie to vprašanie stopilo v odločilen stadij. ZakonsJti natrt o stabilizaciji dinarja in valutni rt^o-rmi je ie izdelan in bo tekom pri-bodnjih đni pred!ožen v končno odcibrrtev Na rodni skupštini. Vlada upa, da pri tem ne b« natetela na posebne težkoče. ker ima na eni strani zadostno večino. na drusi »Taw pa tuđi opozicija trima vzroka, da bi se tetira pro. Zakon o nosojUu. ki nosi orađt» naslov: Bt>sojHo za stabilizacfjo dinarja in javna dela. bo predložen Narodni «kups^ni brikone sele v lesen-skem zasedaniu. Neiflede na to pa bo prva tran ža posolila izplačaoa po zatrdilu v fioančnem ministrstvu že tekom meseca apri!a. Stab;lizaciia dinarja bo izvedena na osne^ sedaniega curiškesca tečaja 9.13, vendar pa se bo pri tem tipoš.!evat tuđi dolarski tečaj, ki rna-ša trenutno 1.759 za 100 Din. V z-veri s ter. mora država vrn'iti Narodni banki vsa dosedanj; po»^rla- 2e sedaj so začele delnice Narodnt banke na domaćih tržiSČih nazlo naraščati. i tem. da bo država vrnila Narodni banki doseda nja posolila, bo banka v stanja nuditi domačim gospodarskim krojom sfcoraj 2 milijardi kapitala v produkcijske svrhe, kar bo bre* dvoma zeto povoIjTK) vplivalo na omiUenje naše Kospo darske krize. 2ELEZN1ČARSKI DOM V ZAGREBU — tngffh, 29. man-a V nmleljo, dne 1 aprila bo na svečan način otvorjen zdravstveni dom železničarjev v Zagrebu. Dom j> na-menjen z>Iasti za železnifarske otroke. Zgra-dila ga je železoičarska bolniška blagajna. Iz ljubljanske kronike Usoda gorenjskega «vandrovca* - Neprilike bosanskih krošnjar-jev. — Aretacija Rozike z Vesele gore. Na polii'iji so sestavili protokol in potem oba krosnjarja odveifli na magistrat pred nbrtnejja referenta Ljubljanski trgovci so /a'lnji čas pokrenili akcijo, da ee ? Ljub-ijani sploh prejiove v>ako krosnjarstvo. Ne-katera mesta so h> to izvedla in imajo kroS-njarji le firavfco prndajati dokićeno blago po -leželi. Za kočev>ke in ribni^ke krošnjarje je v veljavj star privilei>ij, fia lahko kro5-njarijo po m«*slu ? svojim i lastnimi izdelki, lorej Hibnirani s suho robo. Kovevarjem j>a bo v bodoče ludi prepoveinno kro^njarstvo ?. raznimi slasri« aini. čokoliiami in bou-boni. ¥ Preteklo soboto ?nio poro?ali. kako je rtoAiilija z Vesele gore pri Mokronogu na Dolntijskem na zvit n;tcin op^hruita po^po Franjo na Dolenjski cf»>ti z.i 1in in njeno sestra Gabnjelco za dc/nik Izdajala se je namreč /a /aročenko njuncjja brata Mihc. Vceraj /jutraj \k\ jt* stražnik v Orlovi ulici tirjjel |{ ftoklicu kuharica Ko je t*i-lala v ii^lih, da Ait^le^lujcjo neko Uolenjko radi ijoljufije. je vrnila dotični go^pej MM) l>iu. a bilo jt? ie prepozno. Izročili so jo s»o-di5ču. Loize R. je 46 let star in no poklič« usniarski pomoCn.k 2c od decembra lani je brez posla ter ie >?dd doma na (ii>reniskcm. >cda: sp^inladi se nm ie vzbtid 1 nagon po-to\auia iz krau \ krai. kakor sn to delaii pred vimio mnutcošievilni rokodeNki po-rnoćniki. katerih ie bila Doleti vsa po Ina Fržaška cesia od Lrubliane do 1 rsta. Vzel ie v rt>ke Dotno Dalico. vrviel če/ rame na-hrbinik ter kreni] z Iesen;c oeš Droti Liub-liani VCer:n dopolJne se ie DOiuvil v Liub-liani. Na Uolcn-.sk: cesii ie Drosil vbogaiine od hiše do tiiše. Tu ie Dadel v roke moŽu postave Na stražnici ie z:mikal. da bi bil herać po pokliču. Je sicer že do'tio brez posla, todu prišel ie v Lnibhan-o isakt dela. Konćuo se ;e zače! nerodno braniti. čeS: — Priše! sem dcš v Lurbl nno. da bi 4el v bolnico, ker sta mp na Jtsencati Donoči aapjdlH dva tolovaia in mi oolumila rebra. V bolnici so mi deia'i. da me ne marajo, *čcš. da sern brez sredstevt. Kai h-očete, moral sem orositi vboca-me. da ootolažim -Želodec. V protokol so zapisali, da >e Loize brez stalneira bi\ališča in brez oosla. a popul-noma sposnben za delo. Zn nek3i dni so mu prcskrbeli zavetie v sodnili zaDorih... In DoiLiii bo zoDet »vandraU iz krala v krai. .. • Zadmi čas ie Dričela na intervcnc'io ljubliHnsk h trcovsk'h korooraHi ooliciia s kontrolo in nadzorstvom bosanskih in dal-rratmsk:l] kroSrt'ariev. Ne m;ne dan. da ne bi sialo neka i kro£niar:cv D-red ooliciiskim koir.isaricm Dants ie •itražnik ored de^.jr-ucjra uradn:ka or'Delia! dva rnnčna Bcs:in-w*a. ki sta korakal.i s svoV) krošnio no Uu-riiiisk1 cesti. ?ta prava hnsanskn ornka, Si-rokopleća in kreDkih mišić DobnC liiin -^t sn>e:eta Ir■ dHdo\ ediih?ta ^vn^e te?a\e. Pobratima Joco in Niko »ra -astla oieva]a in sed.H si svilu Kruh s krošn'arstvom. .loco in N ko sta sv ;to /a-rrievala na ooliciii- »Gosnodine! Visva po mesti) prodaiala V'Čerai sva bVd Ha!e^ tani v hribih n sva ves dm skui-iU *nsem banka., (os-jm kovačev) Ce vi-Jivi ooKcaia. ta-ko' za^rneva ko^nro.« — 7dkai ne delata ko «t^i t:iko mofna? — (ios^odine! To *e tlrnira ^tvsr. Kcliko na^ih liudi Dride se.p v I-:unf'*ino čela :skat? Vsi se mori"* vrnir ker ni D'isla. V Bosanskem Brr-du. da znate, 'e stotine :n stotine siromašnih nas'h ro'akov. ki čakaio ffi 1ti,i v tovarni. V^Jio. Ktr r.imi';") de- i-r:ri ':i deln ntr doS* Povsod »c vp1 ka ^>e-Ja Tiosrne. kai nai crr-\a a!i nai kract\a. •ibi ava in olačkava? ri » ie ie. dd ), Dunaj 79S5- -8.015 (8.0), London '77 <»9—277 80 (277.49). Neuvork 0—56.R15, Pariz 0—223.79, Pra^a 1G8.05—168.85 11O.S45). Milan 0—300.35 Efekti: Tnvestitj^ko posojilo 87 den.. Vojna ško«la 430 i!en.. Agrarna 57 den., Celj« ska 1G4 don., Ljubl>^nska kreditna 135 d*»n., Praštpdionfi SO2.5 don.. Kreditni zavod 157 — 175. Vevfp 13T) d*>n Ru5e 20">—2S0, Stav-na 5*> den.. Šešir 125 den. Leani trg. Tendenca nesp remen jen«. Zft« kljueeni so bili 4 vagoni, in »icer 1 vagon bukovih, kratkih plohov, parjenih, paralrl* nih, ostron^ih, očeljenih. 1—1.90 rn, 27—130 mm. Ia^ fco. vag rneja po 000: 2 vagona tramov merkantiinih. 4'5-—6 7. 4—8 m, fco. va^. meja po 270 in 1 vag. tramov merlom« tilnih, 6 10—9 11, 6—10 m, fco. vag meja po 280. ZAGEBŠKA ĐORZA. Derite: Dnnaj 800, B«tKti 13593, Mila« 300.35, Lodon 277 49. Nr*yorlt 56.8! 5, Praga 16S.4S. Curih 10.95. Efekti: Vo]na &kođa 433. INOZEMSKE BORZE. Curiri: Beocrad 9.131, Danaj 73.05. Berlin 124.15, Praga 15.38, Mi-lan ?7.4?5, Pariz 20.44, London 25.3375, Newyork 518.90. Stran 2. •SCOVENSICT N A 1? O D» Hne 29. mare« 1*>28. Ste*. 74 Razširitev mestne vodarne v Klecah Ođgoror na članek proi dr. Milana Vidmarfa o razširjcnfti mestne Todarne t Klecah. •Slovenski N*rod» t dne 27. t m. pri. naša kritiko g prof. dr. M. Vidmarja o mojem predavanju, ki sem ga tanel o gor» njem predmetu ▼ ljubljanski sekciji Udru« ženja jugoslovanskih inienjerjev fai arhi* tektov. Nervoznost g. pTofesorj« Je brica« fcri* Ta, da je pisan članek v »logu, ki ni običa* jen v tehničnih razpravah. To, kar ▼ gornji kritiki resnično pogrešarn, so tehtnl argu* ; menti. katere mi je ostal g. profesor dolžan. f On mi danes zamerja, da postupam proti •izkuSenim in renomiranim svetovalcem mestne elektrarne*. Početkom meseca fe* bruarja, ko so izhajali moji prvi članki o tem predmetu, pa mi je gospod profesor opetovana zatrjeval, kako se v vseh podtob* nostih strinja 9 konkluzijami mojih član* kov. Seveda se je gospod profesor tedaj intenzivneje bavil s projektom hidrocentra* le v Medvodah. Obžalujem predvsem, da ne omenja g. profesor niti z besedico svojega strokovne* ga mnenja z dne 12. t. m., najbrže radi te* ga, ker so v njem trditve, ki se za poinih 40 % razlikujejo od faktičnih razmer v Klecah. Molee kvitira mojo ugotovitev, kako je brez podlage njegova trditev, «da morajo novi kotli na vsak način priti» v Kleče. Omenja pafi, da ima vodama rezervoar, ki drži samo nekaj ur, ne omenja pa dej* stva, da bi bilo primerno povećanje rezer* vara vsaj tako nufno, kot pa nabava četrte* ga agregata. Povećani tezervoar bi zelo olajšal sedanje obratovanje ter kasneje iz* rabo odpadne energije iz modernizirane mestne centrale v Slomškovi ulici, in sicer v skladu z dnevno obtežbo centrale. Glede smernic pri določanju cene od* padne energije se ne strinjam z naziranjem gospoda profesorja, še manj pa z dosedanjo prakso ravnateljstva mestne elektrarne, in to iz enostavnega razloga, ker to zavira razvoj smotrene elektrifikacije, kar je tud« razvidno iz predmetne tehnične literature. Temeljito se pa sicer posreći g. profe* saru dokazati to, kar je bilo vsem onim, ki so zasledovali moja izvajanja, že od vsega početka znano. G. ptof. dr. Vidmar pri* merja namre-č z milijonskimi investicijami modernizirano pamo napravo v Klecah z deloma elektrificiranimi Klečami dvakrat večje kapacitete, kateri naj dobavimo tok iz obstoječe zastarele ljubljanske električne centrale v Slomškovi ulici. To pritnerjavo capravi gospod profesor baje vsled tega, ker je po njegovem mnenju nabava turbogene* ratorja se v «območju fantazije*. Med tem pa, ko se je tiskaia ta njegova izjava, mi je isto uro ▼ osdbmem razgovoru z veseljem omenil, kako se rnu je posrećilo po trite« denskem naporu, da se bo v najkrajlem čas su naprai'il odfočilen korak za razširitev ljubljanske mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Moram priznati, da se sedaj već ne spoznam: ali naj verujem trditvam g. pro* fesorja, ki jih iznaša v javnosti, ali pa njegovim trditvam, ki so s prvimi diametralno nasprotne, in ki jih kolportira privatno. Pri onvenj-eni prhnerjavi operira gospod prof. dr. Vidmar z mojimi lastnimi števil* kami in izračuna ogromen kapital, ki se te* kum 15 let nabere iz letnega prihranka 100 ti>oč dinarjev. Seveda bi se morala obve* zati mestna elektrarna, da počaka z razši* ritvijo ljubljanske centrale v Slomškovi ulici vsaj 15 let, to je tako dolgo, dokler je ta ogromen kapital g. profesorja nabran. Da je letni prihranek pri dobavi toka iz modernizirane ljubljanske električne cen* trale v Slomškovi ulici Štirikrat večji, ne interesira gospoda profesorja. Da dobi javnost jasno sliko o mojih trditvah in o izvajanjih g, prof. dr. Vid« marja, prinašam v naslednjem rekapitulaci« jo svojih dosedanjih izvajanj: Trdil sem med drugim, da bodo znašali skupni letni troski (vpoštevaje obrestova* nje, amortizacijo, obratne troske itd): 1. pri elektrificiranem obratu vodarne v Klecah z dvema centrifugalnima črpaljka* ni«, ako dobavimo električno silo iz sedanje rastarele električne centrale v Slomškovi ulici......1.050.000.— Din 2. pri modemizTrancrn pamem obratu v Klecah z batno črpaljko znašajo ti letni stroški.....951.000.— Din 3. pri elektrificiranem obratu vodarne z dvema centrifugalnima čepaljkama, ako do* bavimo električno silo iz modernhrirane električne centrale v Slomškovi ulici 520.000 dinarjev. 4. pri elektrificiranem obratu vodarne z dvema centrifugalnima črpaljkama, ako do* bavimo električno silo iz hidrocentrale na Savi......236.000.— Din. K tem številkam, s katerimi operira tuđi g. prof. dr. Vidmar v svoji kritiki, pripomi* lijam sledeče: a) Ako g. prof. dr. Vidmar smatra, da se bo tekom prihodnjih 15 let modernizira« la le parna naprava vodarne v Klecah, ljub* lanska električna centrala v Slomškovi ulici pa bi ostala ves ta čas v istem stanju, kot je danes, potem odpade seveda vsaka na* ćaljna debata in pripoznam rade volje, da . se prihrani vsako leto 100.000 Din, kar bi dalo po obrestni meri g. prof. dr. Vidmarja po preteku 15 let vsoto . 3,000.000 Din. b) Tako krut pa menda g. prof. ne bo, da bi Ljubljan&anom ne privoščil 15 let ne* kaj veČ elektrike, kot jo imamo sedaj Zato moramo računati v najkrajJem tnsu t cenej* šim tokom. Ako pr*dpostarlj«mo, da bi »e izvrgla modernizacija električne centrale v Slomškovi ulici Ule tekom 1reh let, potem bi bil tekom prvih treh let moderniziran parni obrat v Klecah rc* cenejši, in bi se prihranilo letno 100.000 Din, kar da po pre* teku treh let in po prej navedenem obresto* vaoiu • • ■ ■ ■ 330.000.— Din; ▼ ottalih 12 letih bi »e pt pr&rtnilo letno 951.000— mmnj 530.000.—, to j« 431.000.— dinarjev, kar bi dalo po preteku ostalih 12 letih po Uti obrestni meri kot zgo* raj......8.700.000.* Din Torej zna** dobiček v prilog elektrifi* k&ctfl celih . . • • 8370.000.— Din c) Ako pa pređpostavljamo, da se tuđi s nabavo turbogeneratorja v Slomškovi uli* ci akcija ne bo končala, marveč da priđe verjetno tuđi Se do izvršitve hidrocentrale na Savi, recimo tekom 6 let, potem izgubi« mo prva tri leta kot zgoraj navedeno 330 tUoč dinarjev, v prihodnjih treh letih a 431 tisoč dinarjev prihranka, kar da skupno 1,400.000 Din in ▼ nadaljnih 9 letih ker se prihrani letno 951000— manj 236000.— dinarjev, to je 715.000.— Din letnega pri. hranka, kar bi dalo . . 9,300.000 Dhj Torej zna5a dobiček v prilog ele*1rifika* ci je celih .... 10.470.000.— Dio. Od gornjih zneskov pa g. profesor ju pra% ijubeznivo ođstopim tretjino, in sicer z ozi rom na nekatere njegove pomisleke glede cene toka pri parnih turbinah in glede stor nacije naročenega parnega agregata. Neglede ua to mi ostane Še redu* veliko Te£( kot je oaračuna) g. profesor dr. ing. Milan Vidmar. Kleče so problem, ki naj se prouči \z raz nih vi<1ikov, sato je vsako prenagljenje 5koi ljivo. Kaj pa, 5e je posvetil g proi. dr. Vid mar temu vpralanju premalo pažnje? V im Gracijo naj navedem, da je g. prof dr. Vid mar v debati po mojem predavanju dne 16 t. m. javno trdil, da je sesalna visina centrifugalnih črpaljk, katere pem jaz priporočal manjSa, nego sesalna visina batnih črpaljk To ne drži, kar je videti tuđi iz priloženoga điag ratna« C___ v j'^VTl'ift« j------»^------^^*---------------- I«------InA----- ^t----/----------V-r------- l<---------------------^- ^ ^-----1-----1-----1-----1-----1---------------^T-------- ^ 3 -JFć'jfr fD/rmfrfć 7Sline - \" t-I II i U -4v.. * Jb *> Jo ** s* t r* * >. ^ m€ Gori omenjena smela tr<1itev g. univer zitetnega profesorja je v ost a lem v proti slovju z moderno literaturo te specijalne stroke. Podcrtavam to, da •• ne bo po oe-potrebnem begalo naSega tehnitnega nara šfaja. Naj presodi javnost, pred vaeni pa naš1-strokovne* organizacije, kdo naju -ibega jav nost<_ Le v interesu mtrnega razvoja on^e ga javnega gospodarstva je, ako se ne igno rirajo strokovne organizacije, ki si vselei štejejo v Čast, ako enorejo pomagati pri grad nji naše boljše bodo^nosli. Ini. GtMdr Gnlif Sfiort — ASK (Zagreb} — Ilirija. Po daljSem presleđku nastopi v nedeljo v Ljubljani zo» pet zajjrebški ASK, proti kateremu se bo borila družina našega prvaka Ilirije. Vsi dosedanji nastopi Aska v Ljubljani so nu. dili naši sportni javnosti nekako sportno senzacijo, saj se prišteva ASK danes med naše prve predstavnike hazene ter je na glasu, da goji tehnično in taktično ntjpo« nolnejSo hdzeno. V nie^ovi družini nastopa ćela vrsta internacionalk, ki so opetovano in z uspehom zastopale našo državo v ve* hkih mednarodnih tekmah. V Ljubljani na* stopi ASK istočasno z dvema družinama. Za Uirijo pomeni to srečanje vsekakor smel poizkus, da si za prvi nastop i^erc ravno najiačjega protivnika, zlasti se*aaj, ko bo primorana nastopiti s precej izpremenjeno družino. Vendar pa upamo, da bo kakor vselej. tuđi tokrat častno zastopala barve svojega kluba. — JugosUvifa — Turlfc« Meddržavna tekm« Jugoslavija — Turska se odigra o Veliki noči. Tekma se vrši v Zagrebu Je* dro našega moštva bodo tvorili i gradi Grad* janskega To moštvo bo iz po po! nj eno z igrači Splita m Zagreba. Turki so svojo po« stavo že objavili. V Zagrebu i grajo samo eno tekmo in ne dve, kot je bilo prvotno določeuo, ker odipotujcjo nare ▼ Prago na ttening za olimpijado. — Zagrebški Hašk i?!ra. o Veliki noči v Monakovcm, zajjrebska Čoncordija pa v Zlimi proti Bati. — Avstrija — Českoslovaika. V ncd«ljo se CKlijjra na Dunaju na igrišču Hohc \Varte meddržavna tekma Avstrija — Českoslova* ška. Tuđi ta tekma šteje med borbe za ev* ropski pokal, ki ga je lani daroval češko« slovački zunanji mmister dr. BcncS. Isto* časno se vrši medmestna tekma Dunaj«Pra« ga v Pragi. — Mariborski mderbv» Rapid — Maribor se odigra v nedeljo. Tekroa ne bo imela no» beneffa vpliva na izid prvenstva v maribor* ski oblasti, ker je Marinor 2c siguren prvak Rapid je zaprosil LNP, da ga oprosti te tekme, na kar pa LNP nabrž ne bo pristaL Za prvo vprizoritev Pmtjon*, ki se ti« ▼ nedeljo 1. aprila ob treh popoldne ▼ dramskem gledaliJču, opozacjamo predvsem podež«lne interesente, ćm reiervirajo vstop« niče pri dnevni blagajni v opernem gleda« lišju in jih tetotam vsaj do sobote zvećer dvignejo. Prva repriza Pastjona se vrsi v ponedeljek 2. aprila ob osmih zvečer in je namenjena predvsem Solski mladini, ki od» ide tekom teđna na počitnica. Volnena oble kn V$š. kar U U volne, se da očistiti z *RAD!0N0M*. Edino ne pozabite, da fe valna zelo občutljiva tn da fš treba z njo previd no do st opat i. Votna ne prenese vroče vode. ker /i vročina strdl vlakenca. Torej: ^RADION* raztovi v mrzli vodi kot zmeraj tn v tei raztopini malo premečkaj in urezniači volnene stvari. »RADION* bo odnravil či>to sam vsako nesnago. Volnene stvari se ne smejo vri sušenju ohesiti. ampak razprostrett vo čistem platna. S tako metodo boste očistili vse. kar fe iz volne. torej svoj iumper. svojo Pleteno kano in vse slično Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje dro žesti kot da so nove. ________k___________.....^,.______...........A Pisane zgodbe iz naših krajev Poskus dvojnega samomora. — Krvav zločin sredi Sarajeva. — Aiera z ženitovanjskimi posredovale!. — Drzcn roparski napad sredi mesta. — Zanimivi zapiski slarega inženjerja. Predvčerajsnjim sta prišla v neko zagrebško prenočišče dva elegantno jblečena zakonca Gospa je bila še posebno elegantna. Predstavila sta se kot zakonca Svraka in sta zahteva'a sobo. Ko sta jo dobila, sta naročila sobarici nai ju ne zbudi prezzodaj. ker sta po-tovala dva dni in se hočeta dobro odpo-*:iti. Zato ju ni niliće motil. Popoidne ob 2. uri se je nenadoma osrlasil iz niune sobe zvonec in sobarica Bajić je pohi-tela v sobo oheh zakoncev. Nudil se ji je strašen prizor. Zakonca sta ležaia v mlaki krvi. Sobarica ie zaloputnila vrata in poklicala hotelsko osobie na po-moč. Moški je ležal nezavesten. žer.ska ie bila pa še pri zavesti in ie prosila, naj ji prineso čašo vode. Sobarica ie takoj obvestila policijo in reši-no društvo. Maski ie imel prerezane žile na levi, ženska pa na desni roki in veliko rano na vratu. Restlni avto \e takoi od-pellal oba v bolnico, kjer sta bila operirana. Moški je izjavil. da se piše Ale-ksander Svraka in je strojni ključavni-čar po pokliču, njegova spremljevalka pa da ie Lojza Takać iz Subot:ce. Svraka ni v smrtni nevarnosti, Takačeva je pa izgubila mnogo krvi in ni upania, da bi okrevala. Oba sta žive'a v Stibotici in imela skupno gospodinistvo. Med njima je nastal prepir zaradi Ijubosumno-sti. Zato je Lojza izjavila svojemu pri-'ateliu, da se bo nekam odpeljala in se isrnrtila. Svraka je odšel za njo v Za-?reb in ko si je Takaćeva v prenočisću prerezala žile, si jih ie prerezal Še on Včerai je bil izvršen pred sreskim poglavarstvom v Sarajevu krvav zločin, ki bi kmalu končal z linčanjem Ka-kor vsako sredo. je tuđi na ta dan pri-Šlo na sresko poglavarstvo mnnso se-Ijakov, da bi opravili svoje posle. Med njimi je b:l tuđi Hdhern Qro§o. ki ie pri-še! po odlok, da so njegove prošnje po-vsod odbite in da mora podreti hiso ki io ie sezidal v bližmi Bemba^e brez do-voijenja sreskejra pojelavarstva. Bil i£ zadnji dan termina ki ga ie do lomilo poglavarstvo za odstranitev hi5e. Gro-šo pa hiše nikakor ni hotel podreti. ker je bi'a zanj kot kovača na zelo ugod-nem prostoru, čeprav so mu oblasti dale v zameno veliko zemljišče in še prostor za hišo. Prišel je v Sarajevo z ženo, ki je nosila na rokah 31etno dete. Zglasil se je pri uradniku Pilavu in mu povedal svojo zadevo. Žena je postala groba in je nahrulila uradnika. ki je o tem ob-vestil sreskega poglavarja. Ta je od-redil, naj Grošovo ženo aretirajo Med-tem je ta seveda pobegnila in za njo so poslali slugo Milutinovića, ki je ženo našel pred poglavarstvom in jo ie zgrabil ter hotel odvesti na poglavarstvo. Tedaj je prišel iz poslopja Groso in z velikim nožem dvakrat zabodel slugo y trebuh. Mimo so prišli neki dobrovoljci ki so poznali Milutinovića ker je bil tuđi dobrovoljec. Hoteli so v razbur-ienosti linčati napada'ca. ki so ga ob-kolili stražniki in ga tako obvarovali pred razjarjeno množico. Neki u rad vi k je seljake pomiri!, Groša so pa odvedli na policijo. TeŽko ranjenega Milutinovića so odpeljali v bolnico in ga operirali. Zdravntki upajo, da bo okreval. Grošo je izjavil, da je videl kako je sluga pretepal njegovo ženo pred poglavarstvom, dete ie pa ležalo na tleh. Pobral je dete ker pa sluga žene še ni izpustil. je položil dete zooet na tla in rapadel Milutinovića t nožem. • Policija v Subotici Je včeraj aretf-rala sedem članov unravnega odbora ženitbenih posredovalnic »Sreča«. »Nada«, »Bačka« in »Bačka, sekcija B«. Kakor smo že poročali, so imela ta društva v nedeljo svoj izredni občni zbor in so ob tei priliki ženske nabunkale predsednika inženjerja Milana Stanica in člana upravnega odbora Ladisiava Kulića Na občnem zboru so č^ani tuđi sklenili ovaditi vse člane uprave držav-nemu pravdniku zaradi zlorabe in po-neverbe društvenega denarja. To so elani tuđi storili in včeraj je državni oravdnik dal policiji nalog za aretacijo direktoriev vseh ženitbenih posredovalnic. Aretirani so bili predsednik dru» štva »Sreče« inženjer Stanić Marko Kuiundžič. bivši mestni uradnik in predsednik društva »Nada«. Josip Maje-rihga in Simo Peršić in le trojica iz društev »Bačka« in «Bačka B« Obtož-nica na v a ja. da ie predsednik Sreče po-neveril 1 mili.jon Din. predsednik Bačke pa 3 milijone Din. Državno oravdništvo zahteva se aretacijo 50 oseb, ki so bile udeležene ori zlorabi in poneverbi društvenega denarja. Te bodo danes ali tutri aretiraM. Aretaciie so vzbudile v Subotici in okolici veliko pozornost, ker je to že drugi prirner velikih poneverb in zlorab v ženitbenih posredovalnicah na škodo številnih strank. * Predsnočnjim ie bil izvršen v Subotici drzen roparski napad na posest-nika Milutina Slatkovića Slatković je prišel z večjo vsoto denarja v Subotšco in je obiskal več gostiln. Napram muzikantom v lokalih je bil zelo darežljiv Ko ie zapustil neko gostilno sredi mesta. sta dva neznana moška opazila, da ima mnogo denarja pri sebi in sta mu sledila. Nenado-ma »e Slatkovič začutil na glavi skelečo bolečino. Neznanec ga ie udaril s palico po glavi in močne pesti so ga pograbile in vrgle ob tla. Slatković je izgubi! zavest. Roparja sta ga podrla z bokserji na tla tn ga nato oro-pa!a. Vzeta sta mu 20.000 Din in ga pustila na ulici v mlaki krvi. Pred poštnim poslopjem sta si roparja razdetila plen. Ništa se pa mogla zediniti in sta se sprla Neki policai ie v blizini opazoval. kako se prepirata in se ie zaCtl zanimati za sumljiva moža. Takoj ju ie spoznal kot nevarna in že dolgo iskana zlikovca in ju aretiral. Na stražnici sta roparja priznala, da sta oropala Slatkovića. Oba sta tuđi nevarna žepna tatova. Eden se piše Franc Dinar, drugi pa Anton Kovač. Izjavila sta. da sta opustila tatvino. ker se to več ne izplača in sta postala roparja. Senzacija! Atrakcija! Danes izvrsten spored! CIRKUS ROMBNELU Izborni igralci. — Pretreslliva vsebina. Predstave ob 4., »A6.. Vt8. in 9. KINO IDEAL Pred dnevi je umri v Mitrovici 83-Ietni inženjer Ivan Ivković. Bil je naj-starejši samec v mestu. V svojem dol-gem življenju ni bil nikoli bolan in je umri nenadoma. Po njegovi smrti so prodali njegovo imetje na javni dražbi. Imel je veliko knjižnico in med kniiga-mi so našli dnevnik z zanimivimi zapiski. Na svoj 80. rojstni dan je zapisa] v dnevnik: Od 29. januarja 1846 do 29. januarja 1926 sem preiivel 60 navadnih teto po 365 dni in 20 prestopnih let po 366 dni. To je skupa* 29.285 dni, 710 040 ur, 41.822.400 minut ali 2 milijardi 509 miljonov 344.000 sekund. Izdahnil in vdahnil sem vS36448.000 krat. 2ila mi je udarila v tem Času 2.927.56^.555 krat. Narisal je tuđi tabelo, iz katere ie razvidno, kako bije žila pri otroku, odra- slem in starcu. Umrli inženjer je bil zelo izobražen mož in je užival tuđi kot inženjer splošen ugled. Obvladal je 10 }e-zikov in je bil popolnorna sam ko je umri. £Betežmca KOLEDAR. Danes: Cetrtek, 29. marca 1928; katciU Čari; Ciril; pravoslavni; 16. marca, Rra-nivoj. Jutri: Petek, 30. marca 1928. kalolilani; Angela, pravoslavni: 16 marca. Pribisiiv DANAŠNJE PRIRED1TVE. Drama: zaprto. Kino Matica: »NoCn! Nevvofk«. Kino Ideal: »Cirkus Romane!!«. Kino Dvor: • Triumfalcn Dosct rv VeL kia!;!ce in kralja po Dalmaciti«. DE2L-RNE LEKARNE. Danes: ^u^nik. Marijin trg. Kuralt, Qo* sposvetska cesta. Prosueta 5ENTJAKOBSKI GLEHALISKI ODER V LJl'BLJANl V snboto, 31. marcu; »Akadcmij* g!edali# ške^ii orkestra« (Ahfvnma.) V nedeljo, 1. aprila: «lrtceborg». (Izvcn ) Mariborska gteđuhšče vpriiori te dni dramatizacijo mKreutzcrjeve sonate; v $vr« ho proslave stoletnice ToNtojcvepa rojstva. Opereta pripravlja vrlo efektno in prlljub« Jjeno opereto »Jesenski manever«, opera pa Bizetove divnosmclodiiozne »Bisere* tcT \erdijevcjja «R!golctt,*». Prvi nastop Sentj&kobtkega fleđaltlke* pa orkestra se bo vrši] v suboto 31. marca. Spored vsebuje naipestrejso sliko, tako via bo občinstvo lahko prcsopoldne so prispeli slušatelji beogTajske srednje tehnične sole v Plznu. Na kolodvoru so jih pozdravili zastcpniki mesta in plzenskega diiaštva. Včeraj so si ogledali znano plzensko pivovamo in Skodove to-yarne. — Proslava Župančtčeveza fubileia v Pragl. Včeraj je priredilo »Jugoslovensko Kolo« !ti akademsko društvo »Jugoslavija« v Pragi proslavo SOletnice rojstva našega pesnika Otona ŽupančiČa. Na programu je bilo predavanje o Zupančiču in recitacije njegovih pesmi. — Poljski dijakl in profesor]) v Jugoslaviji. Te dni prispe v Beograd večia skupina poljskih srednješolcev in sredniešolk pod vodstvom ravnatelja varšavske gimnazije Galeckega in ravnateljice Ž6nske gimnazije Mihalovske. Poljaki posettio Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split, Zagreb, Liublia-no in Bled. V Beogradu si ogledaio vse važneiše ustanove. V jugoslovensko-polj-skem klubu prirede poljsko ljudsko predstavo, v Ljudski univerzi pa javno predavanje o Poljski. — Konzul republike Bolivije v Splitu. Vlada republike Bolivije je imenovala za honorarnega konzula v Splitu Antoniia To-meliča, kj mu je naša vlada izdala eksckva-tnro. — Redukcija poštnlh dnevnlčarjev. Ot-neralna direkcija post je sklenila reducirati večie Stevilo poštnih dnevničarjev. ker je proračunska postavka za dnevničarje znatmo znižana. Prvi predlog o redukciji j* dobila ljubljanska poštna direkciia. ki mora odpustiti okrog 50 dnevničanev. — Nove telefonske zveze. Poštno mini-strstvo se pogaja s francosko in švicarsko •poštno upravo, da bi se uvedel tekom apn-la direktni telefonski promet med B^oscra-dom, Ljubliano, Cfirihom. Ženevo in Parizom. Za enkrat bi se vršil telefonski promet na teh progah samo oonoči. — Naša emigracija v januariu. Po sta-tfstičnih pođatkih izseljeniškesra komisarija-ta v Zagrebu se je izselilo v iatiuarju iz na?e države 1192 oseb napram 282 v jami-arju lanskega leta, torej 210 več. Iz Hrvatske in Slavonije se je izselilo 385, iz Dalmacije 318, iz Vojvodine 185, iz Slovenije 148, iz Srbije 97, iz Bosne in Hercegovine 41, iz Crne gore 18 vseb. Od teh je bilo 59% po-Ijedelcev. V Argentino je odšlo 639 naših i^seljencev, v Zedinjene države 276, v Uru-ffvaj 81, v Kanado 73, v Avstraliio 69 itd. Vrnilo se je v jamiarju 252 oscb. — Zadružni odsek Delavske zbornice. Na podlagi sklepa obćnega zbora DZ. ki je bi! 12. februar ja t. 1. v Ljubljani, se je pri DZ osnoval poseben zadružni odsek, v ka-t^rega so bili delegirani: takiik DZ g. Filip UTatnfk, Drago Košem, tipograf, Fran Sve-oldne z delegati naše narodne skupSČ-ine skupno sejo, na kateri se Je rarpravlialo o skupni fconferenci v Beogradu in Dubrovniku, ki se bo vršila od 21. do 26. maja. ZveČer je priredil posl. dr. Uhlif gostom na čast banket. — Vlom v Jugoslovensko ooslaništvo v Berlinu. V Berlinu se je poiavil nevaren in podjcten svedrovec, kl se specijalizira ra poslartiStva. Tako je zadnie čaše posetil in oplenil več poslaništev in diplomatskih ursdov In končno se ie lotil tuđi Jugosloven-skega poslanišrva. Vlomilec n© zasleduje nobenih političnih cilev, ne išče dokumen-tov in važnih Iistin, marveč odnaSa zjcolj dragocenosti Tako je tuđi iz na Sega posla-niStva te dni odnesel razmeromn bosat plen. Pred dnevi je lopov oplenil kitajsko poslanIStvo. Policija drznemu vlomilcu ne more do živega. — Smrtna kosa. V Ljubljani ft premlnul včeraj tr^ovski «astoiwifk f. Tranc Schlffrer. Pokojnik je bil mož dela In kTemenitega značaja. S svojo solidnostjo in poštenostio ti je pridobi! mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo te/.ko pogreSali. Pogreb se bo vr-il\ jutri ob štirih popoldne iz Slomškove ulice St 25. — Neizprosna smrt le tetrgala iz učiteliskih vrst dva odlična w os vetu* delavca. V Dvoru pri 2užemberku so položili vćeraj k večnemu počitku vpokojenesa učitelja g. Pavla BorStnika. ki le urorl v visoki starosti 86 let. V Beogradu je pa pre-rninul v torek učitelj In slušatelj ghnnastKS ntsa tečaja g. Ciril Pivk. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Ljubliano. kler se bo vršil ^ .—- *" ' % pogreb rzpred glavnoga kolodvora, oodi jim ohranjen blag spo-niiii! Težko prizadetim rodbinam naSe iskreno sol?alje! — Vrerae. Vreme se včeral v na§I državi ni bistveno izprejpenilo. Povsod je stal barometer nlzko in sicer med 744 in 752 Temperatura se Je do davi znižala v Sloveniji za približno 2 stopinji. SdIoSho ie bilo včeraj povsod oblačno in deževno. Deževalo Je včeraj skoraj po vsei državi V Ljubljani je čez dan nastopilo milejše vre-me. Brezvetriie je včerai vladalo na crti Ljubljana - Maribor - Zasreb, kakor tuđi na crti Sarajevo • Skoplje. Zmeren juzo-vzhodnik je pihal v Beogradu, precej močan pa v Dalmaciji. Morje je bilo v severnem Jadranu mirno, v južnem nemirno. — V Ljubljani je kazal barometer včeraj ziutraj 749.2, a že popoldne 747. Na te) visini ]e ostal tuđi danes ob 8. Temperatura je vče-raj ob 15. dosegla v Ljubliani masimum 12.3° C nad ničlo, danes zjutrai Je bil ^ri-nimirm ob 7.30 4.7° C nad ničlo (včeraj ob istem času 7.1°). Relativna vlaca ob 8. v odstotkih 99. Do 7. ie padlo v Ljubliani zadnjih 24 ur samo 0.4 padavin. Danes zjutrai močno megieno. Kaže. da nastopi milejše vreme. Dopoldne se ie začel barome-ter dvigati. — Samom or kozaškega potkovnika Snoči se je ustrelH v Ruskem domu, ki se nahaja v zaporih bivše domobranske vo.i»Š-nice v Zagrebu, bivši kozaški Do-k'fvn'k Aeksander Vasiljević Nesedov. O samo-moru je bila takoj obveščena policija, kl je v Ruski dom poslala komisijo. Nesedov je iežal ves v krvi in v roki je krčevito držal vojaški samokres. Kraj njega ie ležaio pismo, v katerem pravi, da gre prosto voljno v smrt. Pokojni je bil 54 let star in ro-!orr iz nekega mesteca v donski oblast:. Noben niegov tovariS ni mogel pojasniti, kdi Je Nesedova gnalo v smrt. p----------------------------n Akademiia Sokola I. na Taboru v toboto dne 31 marca 1928 ob pol 9 uri zvečer t? Ljubljane —lj Seja občinskega sveta. Danes ob 17 se nadaljuje v torek prekinjena plenarna seja občinskega sveta. Občinski svet bo razpravljal o računskih letnih zakliučkih ir proračunih mestnih podietii, kakor mestne klavnice, vodovoda, mestne elektrarne, pli-narne, pogrebnega zavoda in mestne za-stavljalnice, dalje o poročilu upravnega odbora o mestnih vožnjah in končno o raznih nujnih predlogih, ki so iih stavili posamni občinski svetovalci slede elektrifikacije mesta, regulacije Liubljanice, razširjenja električne cestne železnice. clede oovečania mestne elektrarne in raznih lokalnih potreb Sledila bo tama seia. ki bo razpravljala o raznih prošnjah mestnih name§čencev in o ureditvi dnbave brezplačne kuriave mestnim uslužbencem. —lj Zopet solnee! Po deževnem In pu-Siem vremenu, ki je trajalo nad 20 dni, se je danes prikazalo zope: sol ice in dcpoidne 4e inalioma oživelG vs2 ivtsit 7.:\i\t\nv^c vtvenje je opažati na ulicah, na trgu in zksti na Cankarjevem nabrežiu, kier kmećka dekleta danes še z večiim vstrljem pr <• ;ajc butare. Ponujajo iin c* o gospodom, češ kupite butaro! Mudomu^ni go-spodie pa odgovarjaio, da imalo bu;art ie :tak doma. Danes zjutraj je ležala nad me-?;om in Barjem gosta megla, ki 1c oHe'ala kpše vreme. Okoli 10. dopoldne pa & soln-ce razpršilo meglo. 2e ziutraj ob megli 50 se oglašaU po mestu in okolici ptiči-pevet. ki so veselo Žvrgoleli v pomladno jutro Začeli so se opla^ati tu»di kosi. To ie bilo znamen'e, da bo kmalu lep^e. V Tivolskem guzdti letos kar mrgoli krilatih pevcev. Opažati ie, da jih je vsako leto več in da so se tam naselil pevci, ki so bili pred itti zeio redki. —I) Društvo trs. potnikov in ZMtopnf-kov za Slovenijo v Ljubljani pozivlje svoje članstvo, da se pogreba njesa častnega člana K. Franca Schiffrerja zanesliivo polno-številno ude'eži. Pogreb bo v petek 30. t. m. ob 4. uri pop. iz Slomškove ul. 25. —H Občni zbor »Napredne«a političnega gospođarskega in izobraževalneica društva za kolizejski okraj«, se vr§i v soboto 31. n^arca 1928 ob 20., v Prešernovi sobi re-stavraciie pri »Novem svetu«. Članstvo se vabi, da se polnoštevilno udeleži. — Tainik. —lj Českostovenska obec v Ljubljani pofada tuto sobotu 31. bfezna v restavraci Zvezda pfednašku o 203^ hod. na thema: 300 letj pamatka Komensk^ho. Sučasnete se všichni členove a pfivedte zn5m*. Brez vstopnine, gostje čsl. naroda dobrodošli.. 2Sl-n _l] Predavanje Joce Joranorića. Jutri popoidne ob 18. uri bo predaval v veliki dvorani »Uniona« Joca Jovanović iz Beograda o »Jugoslaviji in Italiji«. O. Jovana vić \t znan naš najboljši pozna val ec .Tiati]-šinskih vprašanj in bo poda I sliko, kako nal se vodi pametna zunanja politika na.se države napram Italiji. — Telovadna tkademlte Sokola I na Taboru. Na vzporedu akademije so poleg drugih tock skopljanske p-roste vaie tlanov in članic. Te vaje, ki bodo v Ljubliani prvi-krat izvajane, so sestave br. Vidmarja in sestre Jucove ter so določene im letolnjl pokrajinski zlet v SkopHo* Posebna lani-aiivosi pri akademiji bodo tekmovalne vaje Članov na drogu hi na bradlil, vrhunske vaje, đoločene za mednarodno tekmo v Amsterdamu. Sokol I ima več bratov, to se res-no pripravljalo za to tekmo In ki nastopHo pri akademiji. PriporoCamo nabavo vstop-nic v predprodaji, ki sicer v pisaml Sokola I vsak dan od 16. do 19. Vstopnftia je đoločena za celotno ložo 100 Dm, za nosa-mezne sedeže v ložah 30 Din. na balkonu 15 Din, v dvorani 10 Din, stofr'SSa 4 Din. —U Obcni zbor Jugosloventko • aagle-iktta dmltva v Ljubljani se vr5i Jutri v petek. dne 30. trn. ob 20. uri v igralni sobi kavame Emona. 2S?*n —lj Ob^nl zbor rospodarskeza napred-nera društva za Sentjakobski okral v Ljob-ljani se vrSi na 21. aprila ob 8. zvečer pri Plankariu na Dolenjski cesti. 280-n -U »Ljubljanski SokoK. Notica, ki Je bila obelodanjetia prošli torek brez vedno-sti društvenega odbora v VaSem cenjenem listu, ne odgovaria pcrvsem deianskenru stanju; društveni odbor ie na predlog prednja čkega zbora sklenH, da se od zove pova-brlu maribo-rskega fn celjskesa Sokola hi da priredi v Mariboru m v CeUu telovadni akademiji v korist fondu za Amsterdam. Ni izkljtJČeno, da priredi v kakem kraju še tretlo akademijo, nikakor pa ni bilo govora o kaki turneji po vseh večjih mestih naše kraljevine, ker je to neizvršliivo in članstvo nima na razpolago toliko prostega Ca-ča. Toliko v pojasnitev. Zdravo! — Odbor KristofiČ-Bučar; Bluze, otro^ke obleke! 3-T —II Nesreća pri delu. V tovarnl »Satur-rus« v Mostah zaposleni delavec Jakob Župan, ki stanuje v Zeleni iaml. Je danes dopoldne prekladal železo. Pri tem te hotela ntsreča, da ga je železen kos poSkodoval p*-; levi roki. OdSel le v javno bolnico, kjcr se rr.u rano pregledali, izprali in obve-«all ^lj Male tatvlne. H:Jni posestnicl Mariji Stupan so najbrž razposajeni oonočnja-ki odnesli v Židovski stezi 5 m dolgo stresno cev. vredno 50 Din. — Mizarskemu po-močniku Valentinu Primožiču ie nekdo od-nesel iz neke gostilne na gorenji Poljanski cesti nov dežnik. —lj Nezgoda. Tovarniška delavka Marija Keršič je včeraj snažila okno stanovanja svojega gospodarja v Spodnji Siškt Postavila je zunaj pet metrov dol«o lestvo. Ko je stala visoko na lestvi, se ii ie zlomii klin ter je padla tako nesrečflo na tla. da se je pogodovala na desnem sencu. desnem ko-molcu in desni strani Života. Prvo pomoč so i nudili domači. nakar so io odpeljali z rešilnim avtom v bolnico. KerSičeva je bila opozoriena na to, da je lestva slaba. —- lj Posledice družinskesa spora. Tam nekie na periieriji mesta se ie mož Rudoli ločil od svoje SOletne žene FrančlSke. Lo-čila sta se v smislu obč. drž. zakonika »od miže in postelje«. Mož je dal svolemu sinu, ki stanuje pri materi, v varstvo nekaj po-hištva, perila in druge predmete. 2ena Franci Ska pa je te predmete deloma zasta-vila. deloma znosila na starino. Mož je končno opazil, da mu ie žena vzela premičnine ter io je ovadil policiji radi tatvine. Mož pravi, da ie oškodovan za 2350 Din. 2ena bo imeia sitnosti pri sodišču. —lj Drobiž poiiciiske kronike. Policija ie včeraj aretirala mladeniča V. radi pija-nosti in nekega berača. Danes doooldne so bih aretirani 2 bosanska krošnaria in 2 zunanja berača, ki sta beraćila po niestu. Policiji so bile prijavljene tri tatvine. dalje 2 ponočniakđ radi kaljenja nočnega miru in 7 voznikov odnosno kolesariev radi pre-stopkov cestnopolid)skeKa reda. Ovadena te neka Marila H. radi suma splava teles-neea ploda. Policiji je bila javliena i nezgoda iu 2 poskusa samomora. Zastrupiti se je hotela v SiSki iz obupa neka L. z II* zolom. V bolnici so }i pravočasno izprali želedec —lj Nogavice razne vrste v veliki te-heri ktipite oajceneje pri Dobeicu, Pred Shofijo. i * 33-T Chinoferrin" kina-vino z Jele lom, asju£inkov?tejSe sred* •itvo proti slahoknrnosti — Dobiva se v vsaki lekarni. 37/T Sovjetska gospoda pod kontrolo Znani komunistični prvak E. Jaro* slavski priobčuje v moskovski «Pravd!» članek, v katerem zahteva, da morajo biti vsi sovjetski zastopniki v inozem* stvu pod strogo kontrolo. Jaroslavskf pravi, da mora biti to vpraSanje čim prej praktično rešeno, kajti v inozenv stvu deluje več tisoČ sovjetskih zastop* nikov, po katerih sodi inozemstvo o razmerah v sovjetski Rusiji. Delavski stoji zapadne Evrope, pravi Jaroslavski, sodijo o sovjetski vladi po tem, kako se naši tovariši oblaČijo, kako žive in kako nas topa jo v družbi. Jaroslavski se zelo jezi na soprogo Lunačarskega, ki je vzbujala s svoj im i toaletami in nakiti v Berlinu splosno pozornost. Mnogi nemški listi so pri» nesli njeno sliko in prišlo je tako daleČ. da so se začeli obraćati delavci na ko* munistične organe z zahtevo, naj jim pojasnilo, kako je mogoče dovoliti ta« ko javno sramotenje interesov sovjet« ske republike. Jaroslavski pravi, da mi* slijo nekateri sovjetski eastopniki v inozemstvu, ,d* se po zunanjosti ne smejo razlikovati od oredstavnikov k«# pitalistićneaa sveta. In tako nosijo ci* linder !n frak« Jaroslavski energično protestira proti temu In zahteva, na) sovjetska vlada prisili svoje zastopnike oblačiti se skromno in nastopati v drui* bi tako, kakor se spodobi predstavni* kom proletarske države. Sovjetske ob* lasti so že ukrenile vse potrebno, da se v bodoče to ne bo dogajalo. / V • ; ^/riumii ra i U .... • ..... J i> Lepa polt je za triumf uspeha več vredna, kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Elida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče. ELI DA^g^M ILO Očividec o katastrofi v Atpah Kako je prišlo do katastrofe v Alpah, kjer je plaz zasul 13 du- / . ' najskih smučarjev. Kakor smo že poročali, se je pone-srečila pretekli teden na Sonnblicku y pogorju Hohe Tauern skupina dunai-skih smučarjev, ki jih je zasul plaz. Resili so se samo štirje smučarji, med nji-mi tuđi Jan Hampel, ki pripoveduje. kako ie prišlo do katastrofe. V naši skupini ni bilo nobenega začetnika. Terena večina ni poznala, pač pa je bil naš vodja Mestan prvovrsten. Razdelil nas je v tri skupine, naprej je poslal najboljše smučarie T>od vodstvom znanega dunajskeg:a smučaria Gartnerja. Tem so sledili štirje drugi dobri smučarji, med katerim sem bil tuđi jaz. V srednji skupini so bili slabši smučarji, zadaj pa zopet izbrani turisti. med njimi tuđi Mestan. Med poediniipi skupinami so bile manjše razdatje in Mestan je neprestano švigal sem in tja, da se informira, kako se počutim-o in kakšna je pot. Vodja je ves čas skrbe 1, da se ne pripeti kaka nesreća. Že v dolini je pihal močan veter. Čim smo pa začeli plezati v gore, je posta-jal veter vedno močnejši. Pritiska] je hud mraz in na grebenu je postala burja tako močna, da smo sneli smuči. da bi se med hojo segreli. Tako smo se po-ćasi in oprezno spuščali po strmem po-bočju v dolino. Toda sneg se je nam vedno bolj izmikal iz pod nog. Boja je bila zelo težka in Mestan se je vsak hip informirah če ni kdo zaostal. Na-enkrat se je začu! klic: Pozor! Ne spominjani se dobro, je-li zaklical Mestan ali kdo drugi Tišti hip sploh nisem ve-del, kaj naj pomeni ta klic. Sicer pa tuđi ni bilo časa razmišljati o tem, kajti na-enkrat sem začutil, da se sneg pod no-gami premHca in da drvim z ogromnim plažom nekam stran. Po srečnem naključju sem govoril nekaj dni poprej na Dunaju o plazovih in zvedel od izkušenega turista, da je treba v takih primerih paziti da ne priđe človeku sneg v usta in nos. Takoj sem potegnil kučmo čez oči in usta do brade. SmuČi sem takoj vrgel ptoč in napel vse sile, da se obdržim na površju. Moral sem se izkopati iz snega. Kaj so počeli takrat moji tovariši in kje so bili, nisem imel pojma. Ko sem se končno daleč od strani ustavil, sem začel odko-pavati sneg, ki mi je segal do ramen. Kolena, komolce in roke sem si do krvi odgrnil in bil sem tako izmučen, da sem komaj zlezel iz snega. Ozrl sem se okrog in zagledal tovariša Strasserja. ki je Iežal nepremično na hrbtu. Plaz ga je vrgel na obraz, toda srečno naključje je hotelo, da ga je močan veter obrnil na hrbet tako, da je lahko vsaj dihal, sicer bi se bil zadušil Pol ure je trajalo, preden sem se otrese! snega in splazil k Strasserju. Poiirek žganja ga je jspravi] k zavesti Kmalu sva naila Plscherja in Reinhan-sa. ki }o je potitnil plaz k skali, kjer sta obležala. Skupno smo začeli iskati ostale tovariše. o katerih pa ni bilo ne duha ne sluha. Slutili smo, da se je pri- petila katastrofa. V normalnih razme-rali bi prišli do koće planiiiske^a društva »Naturfrcunde« v dobre četrt ure, toda piliala je tako močna buna. da smo hodili skoraj tri ure. Vso pot smo bili v nevarnosti, da omagamo in obtičimo v snegu. V koči nas je čakal mučen prizor. Tam smo namreč našli dve devoj-ki. ki smo ju pustili v dolini, ker ništa bili dovolj trenirani, da bi se udeiežili ture. To sta bili nevesti dveli p«?rresa-nih tovarišev. Oba sta ležala zasuta pod plažom. Siroti je vest o katastrofi tako presunila, da je malo manjkalo, da se ništa onesvestili. Tolažili smo ju. da se vrneta ženina po drugi strani, toda čakali sta ju zaman. Pred nemškim prekooceanskim poletom Tuđi Nemcem žilica ne da miru. Prvi so bili Francozi. potem Američani in Anglcži in naposled še Nemei. ki so se lotili prekooceanskih poletov. Ražen Amerićanov se ni posrećilo dosedaj ni-komur preleteti ocean. Največ prcgla-vic dela letalcem zračna pot v smeri Cvropa-Amerika. Ocean je pogoltnil tekom enega leta nad 25 drznih letalcev. Med žrtvami doslej ni bilo nobenega Nemca. Toda to Nemcev ni spametova-Io, Tuđi Francozi, ki so izgubili lani već prvovrstnih letalcev, Še nišo položili orožja v borbi z elementarnirni silami. Francoski inženjer Cousinet je kon-struiral ogromno letalo. pravi zračni monstrum, s katerim bo v najkrajšem času poletel preko oceana znani francoski letalec Drouhin. Toda francoski polet je sele v projektu, dočim se nemški letalec stotnik Kohl, ki je baš te dni pristal na letališču v Baldonelu na Ir-skem, že pripravlja k poletu. Stotnik Kohl namerava danes ali jutri kljub iz-redno slabemu vremenu, ki vlada nad oceanom, startati k poletu. Startal bo z letalom »Bremen«, s katerim so že lani poizkušali leteti čez ocean, pa so se morali vrniti. Stotnika Kohla bosta spremljala pilot Loose in v. Hiihnen« feld. Letalo je že pripravljeno k startu. Letalo ima s seboj goriva za 54 ur. Le-telo bo v s-meri Kap Race proti Novj Fundlandski. Kohl je izjavil, da starta. Čim bo vreme ugodno, najbrž že danes ali jutri. Ko so ga opozorili na nevarnost in na tragedijo angleškega letalca Hinclifta. je lakonično odvrnfi, da se do-bro zaveda, kaj pomeni prekooceanski polet, zlasti v smeri Evropa—Amerika, da se pa smrti ne boje. S seboj bodo letalci vzeli samo pet termosteklenic čaja in kave: Rešilnega čolna in oddajne postaje letalo nima, ker ie Kohl mntnja. ozna. Po teh besedah sem mu vrnil listek. — Kot zdravnik pod nobenim pogo-jem ne dovolim, da bi gospo nocoj kdo vznemirjal. Povejte to temu možu in če bi vztrajal na svoji zahtevi, ga — — To lahko prepustite kar meni. go-spod doktor, je deial Mimms in se obrnil k vratom. — Nisem mož. ki se ustraši vsake šleve. Bodite brez skrbi, sam opravim ž njim, je dejal že na pragu in zaprl za seboj vrata, Takoj se je začul iz veže Živahen pogovor. SHšali so se srditi glasovi, po-tem je bilo nekaj časa vse tiho in sled-njič je nekdo srdito zaloputnil vezna vrata. Tišti hip sem se spomnil, da sem za-mudil ugodno priliko, da bi videl in spo-znal moža. ki je po zatrjevanju stare dame umoril mojega očeta. Toda s tem, da sem prevzel vlogo zaščitnika stare vojvodinje, fe bila dana možnost, *da se se znanim s tem možem pozneje. Ta ta vest mi je zadostovala. na drugi strani sem imel pa še to prednost, da bi me morilec mojega očeta ne spoznal. do-kler ne zvem vseh podrobnosti o tragediji v Rimu. Stal sem Se nekaj Časa na hodniku misleć, da se Mimms vrnef ko sem pa slišal, da je odšel v kuhinjo, sem se takoj vrnil k vojvodinji. Sirota je drhtela po vsem telesu in njene oči so se za-iskrile, ko se je obrnila k meni. — Kaj je? — je vprašala prestrašeno. — Odšel je, — sem odgovoril. — Vr* niva se v sobo, da se pomeniva o tej zadevi. SpremU sem Jo đo njenega naslanja-ča in sedel kraj nje. — Ce -hoćete, da vam pomagam, — sem nadalje val, — mi morate povedati vse odkrito in brez vsake bojazni, da bi utegni] vaSo iskrenost zlorabiti. Ni-Česar mi ne smete utajiti. Kdo je ta mož? — Brat mojega soproga, — je odgovorila. — sedanji vojvoda Frangipani. — A zakaj se ga bojite? — Zato. ker je moj smrtni sovražnik. Ze več let mi je neprestano za petami. — Zakaj vas preganja? Plaho se je ozrla po sobu — Tega vam ne morem povedati — vsaj tu ne. Te stene imajo ušesa, o tem sem trdno prepričana. Morate me vzeti seboj in skriti tako, da me nihče ne naj-de. Staram se in sile me zapuščajo tako, da borbe z zagrizenimi sovražniki ne morem voditi sama. Vse vam povem, kadar bo pravi čas za to. Zaenkrat imam samo eno prošnjo: Odvedite me. Ne bo vam žal. Za uslugo vas bogato nagradim. Sicer ste mi pa itak že obljubili, da me vzamete pod svojo zaščito. Sin dr. Perigorda bi nikoli ne prelomil svoje obljube — to dobro vem. Njene besede so bile odločilne. Pogodba je mogla biti nesmiselna in mor-da tuđi škodljiva zame, toda besedo sem dal in moral sem prevzeti odgovornost za usodo stare dame. — Rad bi še malo razmišljal o tem. — sem odgovoril. — Sicer je pa Itak prepozno, da bi se še nocoj preselili. Moram najti kak pameten tzhod iz vašega položaja, obenem pa potolažiti Mimmsa, ki bo gotovo ogorčen, ko zve. da ga hočete zapustiti MoŽ gotovo ne bo zadovoljen, da izgubi najemnico. ki tako dobro plačuje stanovanje. — O, ne bojte se, z denarjem ga kmalu potolaživa. je odgovorila nestrp-no. — Izmislite si kako nretvezo za mojo preselitev. vse drugo pa prepusti* te meni Pripravljena sem dati gospo* darju primerno odškodnino tako, da bo lahko zadovoljen. — Torej je vse v redu. Preden ođ-idem, se po me ni m z gospodarjem. Ali prepuščate to zadevo moji uvidevnosti? — Popolnoma, — je odgovorila in vstala. — Dam vam takoj denar. Po teh besedah je odšla v spalnico, iz katere se je kmalu vrnila z ročno torbico in mi jo izročila. — Tu imate petindvajset suvereg-nov, — je dejal a. — Porabite jih po svoji uvidevnosti, toda za božjo voljo vas prosim, da me že jutri odvedete iz te niše. — Pst, ali niste slišali v sobi zo-pet onega čudnega škripanja? Res sem razločno slišal kako je nekaj zaškripalo. — Da, — sem odgovori!. — to je za-res Čudno, toda prepričan sem. da ra-zun naju ni nikogar v sobi. Vojvodinja ie bila vsa iz sebe od strahu. — Zadnje čaše slišim neprestano to čudno škripanje, zlasti ponoči. — je za-šepetala in se nagnila k meni. Danes sem pa še posebno boječa in nervozna. Iz previdnosti bi rada — Beseda ji je zastala v grlu. Držeč prst na ustih je odšla po prštili iz sobe. Sele čez dobrih pet minut se je zo-pet vrnila. Opazil sem, da skriva nekaj med gubami svojega krila. Zopet je sedla in čutil sem. da mi je položila pod mizo na koleno veliko kuverto. — Evo. je dejala ip mi stisnila z drugo roko listek, — tu je naslov enega mojih prijateljev, na katerega se lahko vedno obrnete. Ves začuđen sem prečital na listku naslednje besede: — Bojim se, da imajo stene ne le ušesa. marveč tuđi oči. Skrijte to kuverto in odnesite jo Čim prej. Spravite K> dobro, da je nihče ne najde. V nji je tajna zaradi katere me moji sovražniki preganjajo. Spravite to kuverto tako, kakor da ie odvisno od nje vaše življenje. — Dobro, milostiva. — sem dejal — Takoi se obrnem na vašega prijate- lja. Zdaj pa, — sem pripomml, zapel svoj suknjič in skril pod njim zagonetno kuverto, — spregovorim najprej s hiš-nim gospodarjem, potem pa pripravim vse potrebno za preselitev. Hišne^a go-spodana naprosi-m. da me spremi do doma. Poslati vam moram po njem praške, da boste lahko zaspali. Vzemite te Draške, kajti če vso noč ne boste spali, se jutri ne boste mogli preseliti Obljubila mi je, da vzame praške, na kar sem se poslovil. Ko sem šel po ozkih stopnicah. sem spravi! kuverto v žep. Spodaj sem pokliča] Mimmsa. Mož je bil že slečen. a se ie hitro oblekel in prihitel k meni. — Ali bi mogel z vami govoriti, gosp. Mimms? — sem vprftšal. — Seveda, gospod doktor, — }e odgovoril. — V sobi bo sicer malo mrzlo. toda to vas ne srne motiti. — Niti najmanj. dragi Mimms, — sem pritrdil. Hišni gospodar je odprl vrata stran-ske sobe in prizgal petrolejko, ki je stala na mizi. Nato me ie povabil. naj sedem. — Gre za nekaj, — sem pričel. — kar gre gospe Latimerovi zelo na živce. V tem zapuščenem okraju si ie poiskala stanovanje zato, da uide možu ki ste ga pravkar odslovili. Zdaj je zavohal njeno skrivališce in zato se mora gospa čhn prej preseliti. Prevzel sem naloge da ji poiščem drugo skrivališče. Gospa Latimerova zelo obžaluje da mora zapustiti vašo hišo toda drusrega izhoda iz njenega položaja ni. Pravila mi je. da sta bila vi in vaša soproga z nk> vedno zelo prijazna in da ie vama zelo bva-ležna. da sta io tako lepo spreiela. Gospodarstvo —g Urađni tečafi dinar ja v aprilu. Fi* nančno ministrsrvo je doiočilo za april sic« deče uradne tečaje dinarja: I napoleondor — 218.90. 1 turska lira — 247 35. 1 angleški sunt — 277 45, 1 dolar — 56.85. 1 kanadski dolar — 56.55, 1 zlata nemška marka — 13.60 1 poljski zlot — 6 3b 1 avstrijski šiling — 8, 1 belgijski belg — 7^2. 1 mad. žarski pengo — 9 94, 100 franco^kih frankov — 223.70, 100 »vic. fr*nkov — 1094.70. 100 italijanskih li* — 300. 100 holandskih goU dioarjev — 2289, 1U0 rumun*kih lejev — 35, 100 bolgftrskih lejev — 41 1U0 danskih kroo — 1524, 100 Švedskih kron — 1626. 100 norveških kroo — 1518, 100 pezet — 93t\ 100 drahem - 75.30. 100 fcč — 168.50 11 tečaji vcliaio od 1 do 30. tprilt Po ojih to plačujejo tuđi prisram&kc takse — Pra\iinik o stabilizaciji dinar)a F)m nanćni minister i* izdal po^»ehen pravilnik O stabilizaciji dinarja m mvc^ticnskih delih. V pravilniku *o >ploirc odredbe o stabiJ» raciji in pooblnstilo finančnemu ministru, da stabilizira dinar spora/umro z Njrud.io banko Pravilcik pridc na eno prihodnjih >ej ministrske^M sveta in 6e ga ta od'>brif Vio i/delan takoj podrobni pravilnik o st*« bilizacijt dinarja —g Zukon o driavm troiarini. General* na direkcija davkov je udtlala zakon o državni trošarini, ki pridc v kratkem pred Narodno skupščino Z novim zakonom bi se rzenačili razni predpisi, ki veljaio v po# edinih pokrajinah Za p Direkcija državneca rudnika v Brezi sprejeiTia do 12 aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2 centrifugalnih sesalk. — Direkcna državne-sa ru-dnika v Velenju sprejtma do 13 aprila ponudbe glede dobave 17 koinadov rulet za okna — Direkcija državnih feleznic v Ljubljani sprejema do 15. aprila ponudbe slede oddaje odvoza smeti, blata itd ter dovoza kamenja, pohištva itd — Vršile so bodo naslednje ofertalne Iic:t3 ženo, družino, rojstni kraj in rojstno hišo. Knjiga velja broširana Din 42.—, v platno vezana Din 56.—, polU nina Din 3.—. — Naroča se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Preitrnova uHca 54* ali njeni podružnici v Mariboru, Aleksan* druva cesti 13. Urejuje; Josip Zupaačit — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jcscridu — Za opravo U in&cratni deJ fisu: Otoo Chnatot — Val * Ljubljani.