lityi-rT'"" ■■■■I'T" . Oldest Slovene Poily in Ohio ®8st Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najs+drejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni — LETO XIX. IE PONOY ITIZIRAL HLINA CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 13th, 1936 ŠTEVILKA (NUMBER) 242 zavija in da e volilce v be.ede A katolišk s pretiravanjem. ' nedeljo ^ ^arlesu T^sihologi dali lepo priznanje radik.alnim študentom Pravijo, da so socialistični študentje bolj inteligentni kot njihovi republikanski in demokratski tovariši. Apel na čuvstva ima še zmerom glavno besedo. HANOVER, N. H. — (SLP) vseuci-ponovno uda-radijskem E. Coughlinii kato- L^^aniA . ™Gnki s hudim !!^to ^ napačnim tol-% z papeža Pija ^ (da^ °^GŠčanjem lastnih ^eiji papeževih) v proti predsedni-^yan je pretekli :e j. ^ Coughlinove eko-^lutne nauke kot . .. trrti. f^^Pačne". O Cou-je Pij XI. v ekon'^^^ da je J ^ vrgy domske nadvlade privatne- ^ kre- ^ podal nobene a ^^Pež je go-'n nc absolutno, *v°j* pri- ^ne*^' "new-deal- iiadS®^^' j® ^eralnim rezerv-5*^3] V vladnih ro D, r..... ^ Loi '^Mtova »H • • . ..' k v ho aamimstracija V°' <)a ip? ' ^ ™k]er ^ ^ da Op prašičkov 'l^^^terih produk-jK ® '^čajih ne bi sme-pomaga 'lova 4. ]G, da je ta CVo taka, da " "»"jo ^^vatnih bankirskih ^Shlinovo trditev, — Ameriški psihologi, ki se ba-vijo s študiran jem mentalnih in čuvstvenih procesov človeka, so na letošnji konvenciji svoje zveze posvetili več časa razpravi o socializmu in političnih nagibih posameznika. To vse skupaj se mogoče vidi suhoparno, toda skoraj ni bolj zanimivega predmeta kakor študiranje najbolj čudnega in kompliciranega stvora — človeka. Ta veda je še mlada in kakor večina drugih ved služi tudi ta v pretežni meri komercializmu. Politične psihologije ni še nikdo dosti znanstveno študiral čeprav izvežbanim politikom in demagogom ni nobena tajnost. Konvencija je tudi v tej smeri napravila nov korak, ko so psihologi ustanovili novo zvezo za študiranje spornih vprašanj in lastno protekcijo. Že na tej konvenciji je poročalo nekaj profesorjev o lastnih dognanjih na polju politične psihologije. Dr. Vernon Jones s Clarkovs univerze je poročal, da so na splošno študentje za spoznanje bolj radikalni, ko pokončajo kolegij kakor ob vstopu. Dognal je, da so socialistični dijaki veliko bolj inteligentni ka-koi" pripadjjiiki republikanske ali demokratske stranke. Dr. Thelma Hunt z George Washingtonove univerze je rekla, da današnji študentje ne vedo dosti več o politiki kakor pokazuje izpit iz leta 1928. Tudi se dosti bolj ne zanimajo za po- i^Vl^^LIKE, PRA- V Pred« ~~ Sociali-^Thon, kandidat tekoči vo- %k' "Mert ali ^^Publikansko in re^f ' da bi nam in ^ probleme." \ kandi- \ Noa : napadel kot w%V litična in javna vprašanja. Izjema so socialistični dijaki in pristaši tretje stranke, ki se bolj zanimajo za javna vprašanja in več vedo kakor drugi. Dr. Ross Stagner z akronske univerze je dognal, da so socialisti bolj naklonjeni unijam kakor drugi in so proti vojni in fašizmu. Demokratje so za spoznanje bolj liberalni kakor republikanci. toda so mentalno bližje republikancev kakor socialistov. Poročal je, da je neko slamnato glasovanje v Akronu pokazalo porast socijalističnih glasov za polovico. Dr. George Hartman s Calum-bijske univerze je poročal o svojem kampanjskem ' eksperimentu v Pennsylvaniji, kjer je pred nekaj leti kandidiral v Allen-townu za kongresnika. V volilnih okrajih, kjer je v svojih govorih skušal vplivati na miselno stran volilcev, je dobil od 30 do 50 odstotkov manj glasov kakor v okrajih, kjer je skušal vplivati na čustvenost ali srce. Psihologi so razpravljali tudi o vojni, o kateri mnogi ljudje, tudi "učeni", pravijo, da ne bo nikdar odpravljena, ker je njen prožilec človeški instinkt ali nagnjenje do boja. Skoraj vsi psihologi so bili mnenja, da to tol-i mačenje ne pojasni vzrokov voj- j ne. Predmet kritike je bil tudi, takozvani grabeški instinkt, nagnjenje do svojine, na katerega se sklicujejo zagovorniki kapitalizma, češ, da je odprava privatne svojine proti človeški nature SOVJETSKI LIST NAPADA FAŠISTE LISTNICA UREDNIŠTVA Te dni smo dobili od naših naročnikov več dopisov in prispevkov za Škrata, ki se pečajo z iz- MOSKVA Moskovski dnev-ginutjem Cankarjeve sohe in "Pravda", uradno glasilo j bolj ali manj direktno kažejo najkomumstičnega centralnega od-, krožek naših sosedov kot kriv- '^^niagoga", ki no- eno X Iti razpravljati o vpraša- 0 y %, ^^®anju ustavnih ce. Mi teh stvari ne bomo priobčili. Mi smo že povedali, da stojimo na stališču, da se ne more nikogar obdolžiti tega dejanja, dokler nimamo v rokah dqkazov o krivdi. Mi želimo ostati pošteni! Ce pa "Ameriški Domovini" in Antonu Grdini, ki danes nekaj čveka, da se "veselimo tatvine", ni do tega, da bi bila enako poštena proti nam, je pa to njuna stvar. Mi nikogar ne silimo, da mora biti pošten, pameten trezen, če nikakor noče biti! Toliko, da se dopisniki ne bodo i po nepotrebnem jezili na nas. j ' I umrla ^ci » ^^^'ninula v mest- bora, je včeraj ponovno z vso si-1 lovitostjo napadel Italijo, Nem- j čijo in Portugalsko, katere je Stalinova vlada direktno obdol- j žila, da pomagajo španskim fa-l šistom v njihovem boju proti, madridski vladi. Pravda je ob-^ javila uredniški članek, v kate- ^ rem primerja diplomatske za- ^ stopnike teh držav v Londonu i (v mednarodnem nevtralnost-nem odboru) s "kriminalci, katere se je zalotilo pri zločinu", ter jih dolži potvarjanja dejstev _ in obrekovanja. Dober nasvet in lep vzgled Društvo "Vodnikov venec", št. 147 S. N. p. T., ki je še pred časom pristopilo k Cankarjevi ustanovi in plačalo $10 v ust&novni fond, nam sporoča: "Društvo "VodiiikQv venec" je sklenilo nn svoji seji dne 4. oktobra, tla bo prispevalo v tiskovni fond Cankarjeve ustanove po eu dolar mesečno, obenem pa sugestira, da bi se zbralo krožek društev in posameznikov, kakih dve sto po številu, ki bi se enako obvezali prispevati v tiskovni sklad po $1 ali več mesečno. Mi priporočamo Cankarjevi ustanovi, da o tem razpravlja na prihodnji seji. Priloženo dobite ček za tri dolarje, kar je naš prispevek za zadnje tri mesece. "Za društvo "Vodnikov venec": Leonard Poljšak, tajnik." Sugestija društva "Vodnikov venec" je zdrava in vredna, da se jo viK)števa. Ce se jo osvoji in ako hi se našlo dovolj društev in {posameznikov, ki bi bili pripravljeni posnemati to društvo, bi se s tem postavilo "Cankarjev glasnik" na so-lidno finančno podlago in revija bi lahko tudi začela prej izhajati, in en dolar na mesec tudi ni velika vsota. Tolikšen mesečni ^dspe\'ek nedvomno lahk«>. ^rpi vsako društvo in marsikateri posameznik. Potrebna je samo dobra volja in pa zavest, da se gre za dobro stvar^ ki je vredna tudi dosti večjih žrtev. Kaj pravite? Ali nas je toliko, ki se zavedamo velikega pomena Cankarjeve, ustanove, za ves naš napredni ži\elj in ki smo pripravljeni na majhno mesečno žrtev za uresničenje te lepe ideje? Ali nas ni morda celo več kot dve sto, ki smo pripravljeni sprejeti sugestijo "Vodnikovega venca"? Prijatelji, posnemajmo to društvo in pokažimo, da stojimo stoodstotno za Cankarjevo u-stanovo in "Cankarjevim glasnikom!" — Odbor. Španska civilna vojna bo udarila fa- sizem Clevelandski rabinec (židovski duhovnik) H. Silver je v nedeljo zagotovil svoje poslušalce, da bo španska civilna vojna naposled udarec za fašizem, pa naj že zmaga vlada ali fašistični u-porniki. Nobenega dvoma ni, je dejal, da se bodo demokratične dežele iz teh dogodkov mnogo naučile, v prvi vrsti pa, kako je treba braniti demokracijo. Bodoče zmage fašizma, kolikor mu jih bo še dano, bodo silno drage za fašizem. Če bo madridska vlada podlegla v tekoči civilni vojni, bo najbrž prišlo do poskusa fašistične revolte v Franciji. Evropi bolj groze civilne vojne kot vojna med evropskimi državami. Evropski mir bi danes ne bil v taki nevarnosti če bi bili Francija in Anglija v preteklosti tesneje sodelovali v mirovnem pravcu. Edino upanje, da se Evropo reši pred novim klanjem, je v kolektivni akciji za ohranitev miru. Zato je treba reorganizirati Ligo narodov. Silver je tudi omenil ameriško predsedniško volilno kampanjo ter priznal, da obstoji na splošno precej "bojevito razpoloženje" in da ji ljudstvo sledi s precejšnjim vznemirjenjem, dodal pa je, da ^ je bilo to opaziti še v vsaki vo-IT^ ^ ^^i našo domačo prosperiteto. In če bo- 'Novi zlati standard' Združenih držav Združene države so sklenile z Anglijo in Francijo dogovor za medsebojno izmenjavo zlata, katerega namen je preprečiti denarne špekulacije in stabilizirati mednarodni denarni trg. Zaenkrat «e dogovor tiče samo Združ. držav, Anglije in Francije, katerim pa se druge države lahko pridružijo. WASHINGTON. — Zvezni £&-*-- kladniški tajnik Henry Morgen-thau je sinoči naznanil, da bodo šle danes Združene države, An-gl|ja in Francija na "novi zlati standard", ki bo stopil na prste valutnim špekulantom ter pomagal stabilizirati svetovne valute. Med vladami teh treh držav je bil sklenjen dogovor, ki določa medsebojno izmenjavo zlata za papirnati denar in katerega vsaka izmed prizadetih držav lahko prekliče s 24-urno odpovedjo. "To je nov zlati standard, nov način trgovskega poslovanja, kakršnega se ni še nikdar preizkusilo," je izjavil Mor-genthau pred reporterji. "Ko smo sklepali ta dogovor, smo i- lilni kampanji. "Po volitvah pa Amerika nci pozabijo na vse sku-paj." Poziv na Vehovca Dragi Tone! — Včeraj je bil izdan neki poziv na "naše koncil mane", glede katerega Ti svetujem, da ga prezreš ter se rajši poženeš za kaj potrebnejšega. Kajti, da je soha izginila, ni krivo mesto, temveč tisti žalostni odbor sam, ker se ni hotel pobrigati zanjo, temveč jo pustil zanikrno ležati leta med krampi in lopatami! Mar naj se mesto bolj briga za take stvari kot tisti, ki si jih lastijo in zanje kolektajo denar? Neumnost! Ti kar pozabi na to! In rajši pritisni na Burtona in druge, ki imajo besedo pri tem, da pohitijo s popravilom N. Y. C. mostu na 152. cesti, da ne bomo čakali WPA GASI PODTALNI POŽAR mo videli, da ta dogovor zavira naše gospodarsko okrevanje, ga bomo preklicali. Anglija in Francija imata enak privilegij." Morgenthau je pojasnil, da se novi načrt razlikuje od starega v tem, da dovoljuje izmenjavo zlata med posameznimi vladami, namesto med privatnimi trgovskimi institucijami in trgovci. Združene države imajo točasno zlato zalogo, ki je vredna 11 tisoč milijonov dolarjev. Po novem načrtu se ne more poslali niti unčo tega zlata v nobeno drugo državo razen v Anglijo lu Francijo. Toda druge države se lahko vsak čas pridružijo temu načrtu. "Vrata so na široko odprta," pravi Morgenthau. "Mi bomo delali reklame, toda STARHEMBERG GRE K MUSSOLINIJU DUNAJ. — Princ Starhem-berg, vodja razpuščenega Heim-wehra, se je odpeljal z Dunaja v Rim, najbrž z namenom, da se pritoži pri Mussoliniju zaradi kanclerja Schuschnigga, ki se je v soboto polastil diktatorske oblasti ter odstrigel Starhember-gu njegove perutnice. Starhem-berg in Mussolini sta že stara znanca in sta se že večkrat se-šla. Poizvedovanje za u-kradeno soho ne vsaka dežela, ki želi sodelovati, bo dobrodošla." Zvezni zakladniški depart- odrešenja vso zimo. In Cleveland i , . ,. , . Railway Co. tudi lahko povei. I"" f"«™" ""javljal imo- da tista postrežba, ki .10 dobiva- upravičene do mo od nje Collinwoodcani zad ^ Michaela Rud- 2r Stanovala je '•'s p J« sestra A. Grdina "ilv J, St. Pogreb otvonl keglji-Ave^,^"eys" na 6125 L,, se je prej ^ Se kegljišče. da ga o-JVig. popravljen vsem g** Wnisnice ^ i svoj dom \ 1139 E. 63 St. obiske in cve- Truplo leži NEW STRAITSVILLE, O. — Tu se nahaja star premogovnik, ki gori že 52 let. Vsi dosedanji poskusi zveznega rudniškega u-i| rada in ohijskega rudniškega Hrvaška zabava Zabavo in ples priredi Hrvatski radijo klub v nedeljo 18. oktobra ob 7. zvečer v Hrvatskem Narodnem Domu, 6314 St. Clair Ave. Igrala bo znana češka departmenta, da se pogasi pod godba Frank Mates, ki je igrala zemski požar, so se izjalovili, v Euclid Beach in ki igra slo- z^aj pa se je lotila tega dela venske in hrvatske komade. — WPA, ki je v ta namen določila Vtopnina je 35 centov. Poleg te- več kot 350 tisoč dolarjev. Na ga nastopi 25 deklet v hrvatski jgio gg je poslalo več sto delav-narodni noši v kontestu, katere ki bodo skušali pogasiti po-bo sodil med drugimi tudi sod- žar, ki je nastal še 1. 1884. nik Frank J. Lausche. — Step hen M. Robash, tajnik. Seja Razstava zaključena Veliko-jezerska razstava Danes zvečer ob 7:30 se bo vr- Clevelandu je bila sinoči zakljii-šila redna seje društva "Wash-|čena med brnenjem aeroplanov, ington", št. 32 Z. S. Z. v Slov., pokanjem, šviganjem raket in Pel. Domu. Ker imamo na tej se-j ob slepečem siju električnih ža-ji za rešiti več važnih zadev, rometov, ki so razsvetljevali med temi tudi glede proslave nočno nebo. Razstavo je pbiska-10-letnice društva, je članstvo, lo vsega skupaj blizu štiri mili-vljudno vabljeno, da se polno- j joiie oseb. Prihodnje leto bo številno udeleži. — Tajnica. ' j razstava ponovljena. Kritizira pijane avto-mobiliste CHICAGO. — Škof metodi-stovske episkopalne cerkve Lynn Waldorf je pred kratkim I ostro udaril po pijanih avtomo-I bilistih ter rezko opozoril na I množeče se nesreče na ameriš-I kih cestah. "Nezmernost pri pi-jjači spreminja našo deželo v e-I no samo ogromno klavnico!" je izjavil škof Waldorf. "Število avtnih nesreč s smrtnimi posledicami, ki jih povzroče pijani avtomobilisti, strahovito narašča. Pred kratkim se je zaletel v moj avto neki avtomobilist, ki I je bil tako pijan, da ni vedel, v kateri smeri je vozil, a ko se je streznil, je bil videti docela dostojen in pameten človek. "Obljube in prerokovanja, da bo Amerika znala držati alkohol na povodcih, se niso izpolnila. Enako se niso izpolnile obljube, da se ne bodo vrnila zla salu-nov." nje čase, je slabša kot ušiva! Povej vsem, katerih se tiče, da Collinwoodčani pošteno odrajta-mo svoje davke in plačujemo za vožnjo na ulični z enakim denarjem kot ostali Clevelandčani, vsled česar zahtevamo od mesta in kompanije tudi enako po- postrežbo! — Volilec iz 32. war de. Pogreb Anne Kerman udeležbe pri teh zlatih transakcijah. Vlogo fiskalnega agenta Združ. držav bo prevzela Federalna rezervna banka v New, Yorku. Prodajo zlata bo reguliral zakon o zlatih rezervah, ki jc bil sprejet leta 1934. Morgenthau primerja novi načrt vakitnemu trikotu: v vsa- . . Danes sta se spet oglasila v našem uredništvu dva mestna detektiva v zadevi pred štirimi meseci ukradene Cankarjeve sohe. Povedala sta nam, da je bilo vse dosedanje poizvedovanje zaman in da policija danes prav toliko ve, kdo jo je odnesel, kakor v četrtek, ko ji je bila zadeva javljena. Stvar je zavita v popolno meglo in ljudem, katere se je vprašalo, če o tem kaj vedo, o zadevi ni nič več znanega kot njim in nam. Nekdo ali nekateri seveda morajo več vedeti kot mi in policija, križ pa je, da zmikavci nimajo navade, da bi povedali, da so pogrešano stvar oni zmaknili. Poizvedovanje za storilci je zelo otežkoče-no tudi zaradi dejstva, da so pogostokrat prišH gledat soho razni radovedni rojaki. Malo čudno je seveda, da je ta radovednost popolnoma popustila zadnje štiri mesece. A kaj se hoče? Nikdo ne more zahtevati od ljudi, da bi stalno pasli radovednost. Saj se niti "kulturni odborniki" niso pobrigali zanjo (za soho) vse te štiri mesece! Detektiva sta nas zagotovila, da bi bila mestna policija zelo hvaležna vsakomur, ki bi ji mo- kem kotu leži močan stabiliza- ^ cijski fond, s pomočjo katerega gel dati kake informacije, ki bi bo vsaka posamezna dežela lah- j pomagale razpršiti meglo, v kako držala svojo valuto na dolo- tero je zavita ta zadeva. Mi smo Pogreb pokojne Anne Kerman j čeni višini. Novi načrt bo pred-1 jima povedali, da želimo, da bi se se bo vršil iz hiše njenega sina | vsem preprečil kopičenje papir- ^ to zgodilo, kajti tudi nam se vidi Štefana na 1409 E. 41 St. v sre- natega denarja tujih držav v po- cela reč prav tako odveč kot do v cerkev Sv. Pavla ob 9. do-' sameznih deželah. j njima. Povedali smo jima tudi, poldne. Pokojna je spadala k j Na vprašanje, kakšen učinek da bi bila zadeva razčiščena še društvu "Presvetega Srca Jezu-jbo imel novi načrt na domačo ^ pred — štirimi meseci, če bi bi-sovega", št. 55 S. D. Z. Tu za-; nakupno moč dolarja, je Mor- lo to odvisno od nas. Pa ni bilo. pušča sina Štefana in hčere Ma-1 genthau odgovoril, da nikakrš- in tako nam vsem skupaj ne ry in Anno, njen mož pa se na- j nega. "S tem korakom je priza- preostane drugega kot — čaka-haja v stari domovini, odkar je ^ det samo zunanji dolar — dolar, ti. Morda se bo komu izmed sto-ona prišla drugič v Ameriko. Tu ^ katerega se rabi v mednarodni rilcev ob kaki posebni priliki zapušča tudi sestro Kat. Roz-1trgovini." Na vprašanje, ali ne razvezal jezik. Kdo ve? man, v stari domovini pa tri se-j bo imel novi načrt za posledico} _^ stre. Umrla je v starosti 45 let. j težkega izvoza zlata iz Združ. (Dalje na 3. str.) Seja Prog. Slovenk Pogreb vodi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Rojak napaden in oklan V nedeljo zvečer je bil napaden na ulici in težko ranjen z' seja odbora Cankarjeve ustano Zahvala Izvrševalni odbor Progresiv- nožem rojak Joseph Kovach z ve v S. D. D. na Waterloo Rd. nih Slovenk važno sejo rih. ima jutri v navadnih zvečer prosto- 1028 E. 68 St. Policija je napa- Ukrepalo se bo o prireditvi v ne-dalca prijela. Kovach je bil pre- deljo. Navzočnost vseh odborni-peljan v Glenville bolnišnico. I kov je potrebna. — Tajnik. _ , . Vsem mojim prijateljem se is- Odbor Cankarjeve u.tanove cvetlice in V četrtek zvečer se bo vršila za obiske, ko sem bil bolan v bol nišnici in na domu. Lepa hvala pevskemu društvu "Kanarčki" za šopek rož. Jaz mu želim veliko uspeha. — John Samsa 10510 (Prince Ave. STRAN 2. : ENAKOPRAVNOST 13. oktobra, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PXG. * PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday* Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 CA 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$L50 Po pošti v Clqyelandu za celo leto ................W-00 la 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$450 ■a 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozem.«';e države ta 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8i)0 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under tb# Act of Congress of March 3rd, 1878. ■ 104 USMRTITVE V MOSKVI To naše stališče so odobravali tudi ruski menševiki. Sedaj pa naj verjamemo, da je Troeki, organizator oktober-ske revolucije, da sta Zinovjev in Ka-menjev, najožja sodelavca Lenina, da so ljudje, ki so zavzemali najvažnejša in najodgovornejša mesta v stranki, v ko-minterni in v državi, hoteli z zahrbtnimi umori vreči sovjetsko vladavino in zadaviti stranko. , Kdor bi spričo položaja, v katerem se nahaja Rusija napram hitlerjevški Nemčiji nameraval kaj takega, bi bil v resnici sovražnik proletarijata. In tako zaroto da so skovali Trocki, Zinovjev in ostali obtoženci — celo v sporazumu in s sodelovanjem hitlerjev-ske tajne državne policije? Ne samo to! Obtoženci naj bi bili s svojimi izjavami obremenili tudi Buha-rina, Rykova, Radeka, Ugljanova, Pjat-kova, Sbkolnikvova, Srebrjakova in Tom-skija, organizatorja ruskih strokovnih organizacij (ki si je med tem sam vzel življenje). Ali moremo verjeti, da so vsi ti najožji sodelavci Lenina, utemeljitelji Sovjetske Unije, bili sami konterrevolu-cijonarji? Kje so dokazi za vse te strašne ob-dolžitve? Oni obstojajo izključno le v lastnem priznanju obtožencev. Toda ne, da bi b^li priznali pod težo izpovedi prič in dokumentov Oni so priznali, česar ni izpovedala nobena priča in ni posvedo-čil noben dokument. In pri vsem tem so naravnost tekmovali v samoobtožbah. Nobenih olajšilnih okolnosti niso navajali v svojo razbremenitev, narobe, se obremenjavali so se tudeč, da so zasnovali zaroto, igrali vlogo zahrbtnih prevarantov, bili v zvezi z nemško tajno policijo, izdali delavski razred in socijali-zem iz osebnega pohlepa po oblasti. Takih obtožencev bi si želel vsak državni tožilec. Toda ni to prvi proces v Moskvi, v katerem so obtoženci iz lastnega nagiba vse priznali. Mogoče je samo dvoje: ali da je vse to res, kar so priznali, ali pa so priznali, kar se je od njih zahtevalo, v iiadi,, da si bodo na ta način rešili življenje. Bolj kot vse drugo, me je v tem procesu pretreslo zadržanje moža, ki sem ga dobro poznal in visoko cenil. Poznal sem Rakovskega še ko je stal na čelu rumun-ske socialne demokracije, njegovo hrabro zadržanje med svetovno vojno in njegove zasluge v meščanski vojni. Kot trockist preganjen, se je upiral dlje in vztrajal mnogo bolj možato, kot ostali njegovi tovariši. y teku procesa pa je v ''Pravdi" objavil članek, ki začenja s slavospevom na Stalina in nadaljuje z nepopisnim grdenjein obtožencev in Trockega. Ali Rakovski veruje v krivdo ustreljenih? Ali pa je vse to pisal iz strahu in proti svojemu jjrepričanju okleve-tal svoje nekdanje najožje prijatelje? Uganka za uganko! Ako so priznanja obtožencev resnična, potem so bili najožji sodelavci Lenina organizatorji oktoberske revolucije in meščanske vojne, nekdanji najvišji funk-cijonarji sovjetov, stranke in kominteine podle duše, ki me niso plašile zvezati se s fašistično tajno policijo in izvršiti še tako gnusen zločin. Ako pa so njihova priznanja neresnična, izmišljena, podana iz strahu, v kakšni luči stoji potem justica in kako naj sodi svet o izvršeni usmrti tvi? Ali so si v Moskvi na jasnem, kako (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: I Eacar UredništTo "Enakopravnosti" s ve-selj«n priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavanl ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v pr\i vrsti v uredniški koloni. llokopisov se ne \Tača. jv-ii-aua.u4i 11 TI Ti Tiavjuutua.jE3Kai=s ve ustanove __I«, r" I • Johnu ustregel, in pravi se vidi- Pnredl+ev Cankar|e- koncertu, iskrena hvala ti John in vsem tvojim prijate-^ ^ . 'Ijem v Gowandi. Zato bodo pa P-rva pnrecbtev C%u,ksur, imenu J la za zdravstvena predavanja, v t-wiiu iiic na veselo svidenje v so-- Ha-jala bo navodila v svrho ohra- udelezi. Vse stranske zabave , , tti , w . . , , boto 24. oktobra v Ukrajmsk'' • — — —-i- dvorani na 525 Rayen Ave. Yo ali'pri plesu in prosti zabavi, ki sledi. Med programom bo igrana tudi kratka igra pod vodstvom dramskega društva "Ant. Verovšek." Kratek govor o pomenu te prireditve in obenem o pomenu Ustanove Ivana Cankarja bo i-mel naš dobro poznani rojak ungstown, O. John Dolcic. O zdravstvenem za- varovanju Zdravstveno zavarovanje se ^iršoii[,:Zk. Pri^o^vovaloi^!''^"« hitreje širi po deželi. E-več pevskih društev. Vadnalov ienglavnejših vzrokov za to je, orkester, umetm plesalci in zdravniki visoko računajo posameznim pacijentom za svoje Jaz vas vabim, da pridete in za operacijo, pokažete svojo naprednost tudi temu zdravniki povprec- V dejanju. Moja in nas vseh že- služijo mnogo v primeru s Ija je, da napolnimo dvorano do:^^«":^ "»troški za izposoblje-zadnjega kotička, čeravno bomo,^:« poklica. Kljub temu da mno-kot žveplenke v škatlji. Mi ho-'g" zdravnikov čaka na pacijen- čemopokazatinašimzagrizenimike. se nahaja tisoče bolehmh nasprotnikom na vse njih na- WL kisi vsled draginje zdrav- padeinžaljenja.navsenjihzvi-iUenja ne morejo privoščiti te trike o neki tatvini, da se ne zdravniške oskrbe. damo ostrašiti. Pokažimo, da! Ovajanje kolekUvne zdrav- smo na pravem in poštenem sta-1'^^®^® oskrbe ni nič novega. Po-lišču. Pokažimo, da je Cankarli^^e tega gibanja najdemo p^ed bil naš, ne pa onih ki so mu v več kot 50 leti, le način osnova- opravičen do popolne zdravniške pregledbe dvakrat na leto. Zavod je ustanovljen na mednarod ni in popolnoma nepristranski podlagi, politično in versko neodvisen. Posamezna društva ali skupine si tudi še lahko rezervirajo postelje ali sobe za njih člane pod posebnimi ugodnosti-mi. Pripravljalni in izvrševalni odbor se je moral boriti^z raznimi ovirami, a končno so zapreke premagane in je vse v teku za otvoritev bolnišnice v določenem času. V pripravah je aktivnih več izkušenih in dobro pozna nih zdravnikov in graduiranih bolničark. Dva zdravnika sta do-: me. posljenih le gotove dneve ali giq komunističnih ure. Dosedanje stroške organizacije se je krilo s prostovoljnimi prispevki človekoljubnih meščanov. Razume se, da so darila simpatičarjev, ki morejo kaj pri- življenju metali polena pod noge. in poslovanja se spreminja spevati v to svrho vedno dobro-j develandske policaje za Koncert v Youngs-townu Vsi prihodnjo nedeljo v s. D. D.I':' izpopolnjuje. Ker v Z. D. se na Waterloo Road. | socijalnega zasiguranja Anton Jankovidi:^ širšem pomenu, moramo pač __j sami skrbeti za raznovrstna za- I varovanja, zakar imamo različne bratske podporne in slične j organizacije. Dasi zdravstveno ! zavarovanje ni še p.osebno popu-Girard, Ohio larno v obliki članskih organi-Samo še dva tedna imamo, da! zacij, se vendar vedno hitreje se pripravimo na veliki narodni širi. V kakšnih 30 večjih me-praznik naše pesmi in pa slavi-1 stih Unije že obstoje in uspešno tev druge obletnice obstanka poslujejo organizacije, ki nudijo društva "Ljubljana", št. 58 S. ^ članom zdravljenje na domu ali D. Z. Geslo naše naj bo; Vsi na:v bolnišnici, ali oboje za nizke Šubljev koncert in proslavo. Za' redne članarine, v nadaljnih 50 ta veliki praznik, ko bomo praz-! mestih se pa snujejo. Do zad-novali naš narodni dan ob kra-'njega časa je American Medical sni melodiji našega umetnika je' Association nasprotovala usta-že tako veliko zanimanje, da se! novam kolektivne zdravniške o-iz daljnih naših naselbin rojaki skrbe, pri tem ko bo je Ameri-oglašajo, da pridejo na to slav-j can Hospital Assn., Western Ho- došla, kajti čim več podpore se dobi, tem boljše se bo moglo o-premiti bolnišnico. Toliko v kratkem o tem novem zavodu, ki je v pomoč delavcem v tem, da se bomo lahko obvarovali visokih zdravniških. operacijskih in bolnišniških nam grozi ta nevarnost čunov. Podpisani sem vsak cas kot prebivalcem polar pripravljen dati nadaljna, podrobnejša pojasnila o podvzetju. Bf,až Novak tlost. Ko se je naš odlični pevec, spital Assn, in American Colle-poslovil od opernega gledališča ge of Surgeons že davno spri-v naši prestolici Beli Ljubljani, I jaznile z idejo in odobravajo to se je podal z bisernimi zakladi gibanje. večno lepe narodne melodije, j V Clevelandu imamo "Cleve-preko širokega morja, se pripe- ^ land Hospital Service Ass'n, ka-Ijal v to našo novo domovino z tera pa nudi zelo omejeno oskr-srčno željo da zopet po tolikih bo. Poleg te je zadnji čas priče-letih razveseli naša srca s tistimi la poslovati "Ohio Health Foun-duševnimi čuti, ki smo jih teško'dation", katera si je nabavila pogrešali in jih še pogrešamo' poslopje za bolnišnico, v kateri danes. Ko je stopil na ameriška bodo člani prejemali vso zdrav-tla, ga je naša slovenska jav- niško oskrbo proti primeroma nost kakor tudi ameriška, spre-'nizki članarini. O. H. F. je u-jela z odprtimi rokami kot po- J stanovljena pod Ohio državnimi slanca, 'ki nam pi-.na-a potom zakoni brez dobička, torej le v j ko injekcijo rodi tel jeve celotne in krepkejši otrok utegne okre-naše pesmi našo narodno kultu- korist njenega članstva. Princi-j krvi, se sploh izogne bolezni ali'vati brez hudih posledic, zamo-ro. S temi biseii je poletel kot pielno je poslovanje slično brat- pa — kar je še bolj srečno —[re mlajši in bolj nežni brat ali slavček cd New Yorka do soln- skim podpornim organizacijam. čne Kalifornije in po tej širni Razlika jo v tem da podporne novi domovini, na koncertni tur- organizacije določajo podporo v; stvar in ostane potem za celo nicah. naji, pokladal te bisere med nas, gotovini in člani morajo sami j življenje imuniziran, kakor oni, j Smatrajte osepnice za nevar-Zato si je tudi pridobil veliko doplačati at reške bolnišnic,, ki je zares zbolel. no bolezen in ravnajte z njo kot število prijateljev povsod in med zdravnikov etc.. pri tem ko O.' Vsaka mati ng.j to ve o tej bo- tako, tedaj ne boste imeli vzro-temi prijatelii jo tudi naš na- H. F. nudi članom zdravniško o- bzni. Ta je najbolj nalezljiva v i ^ kesali prepozno. Osepnice-kako jih preprečiti Piše Dr. J. L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York Osepnice (measles) je mnogo bolj resna in nevarna bolezen, kot si jo mnogo mater predstavlja. V mestu New Yorku po-vzročuje več smrti kot vse druge otroške bolezni skupaj vzete. Ni vakcine, katere vcepljenje bi dajalo trajno zaščito pred to boleznijo. Pač pa imamo na razpolago jako koristno sredstvo, ki cdjemlje tej bolezni večji del njene nevarnosti. In to enostavno sredstvo je injekcija majhne količine krvi enega izmed staršev. Ako otrok, ki je bil izpostavljen nevarnosti osepnic, dobi ta- rna vam bo zdravnik nasvetoval vbrizg roditeljeve krvi. Ali ta injekcija se mora dati potem, ko je bil otrok izpostavljen in predno razvije bolezen. Ako se osepnice .pojavijo in niste niti vedeli, da je izpostavljen, potem je seveda edina varna stvar, da imate otroka pod zdravniško oskrbo. Zdravnika jo treba poklicati čim prej mogoče. To je posebne važnosti, ako jo otrok jako mlad. Nevarna navada, po kateri so nekatere matere, ako je en o-trok zbolel, privedle tudi druge otroke v dotiko z njim, tako da vsi skupaj dobijo bolezen naenkrat, izginja počasi, ker imajo starši boljšo vzgojo o zdravstvenih stvareh. Dočim starejši jo dobi v jako blagi obliki. Po- sestra dobiti pljučnico, ki je naj-pclno ozdravljenje je sigurna' pogostejši vzrok smrti po osep- rodno zavedni kulturni delavec skrbo, bolnišnico, operacijo itd. j dobi, predno se pojavijo rdeče Pristopajte k Cankarjevi u- Wr. John Matrkovich iz Gowan- brez kakšnih nadaljnih stroš- ^ pege — ko ima bolnik nahcd in stanovi in naročajte se na "Can- de, N. Y. Danes mi piše, pošlji kov. Poslopje se nahaja na 3614 i je bolezen prav slična navadne- karjev glasniic". Pokažite, da mi kopijo programa od mojega in 3618 Euclid Ave. in je zdaj v ^ mu prehladu. Ako se je vaš o-' naprednjaki ne znamo samo go- prijatelja Šubelja, ena tukaj- predelavanju za bolnišnico, ter, trok igral z otroci v tej začetni voriti, temveč tudi ustvarjati, šnja Angležinja se jako zanima bo odprto za poslovanje kot bol- j stopinji in izveste, da so ti otro- kadar se za neitaj zavzememo! za ta koncert in želi videti ako nišnica okrog 1. novembra. Pod j -i razvili osepnice, pojdite takoj Pokažuno^ da smo še krepki in je kaj ameriških presmi na pro- zobozdravniško stroko spadajo-1 s svojim otrokom k zdravniku čili in se ne mislimo še podati gramu. Seveda jaz sem takoj ča dela se nudi že zdaj, kakor in mu razložite stvar. Brez dvo-' reakciji! bo zadnjo sekundo zbudila ter zavila vrat rdečemu gadu. Samo poglejte, kakšne neprebavljive ocvirke nudi svojim čitateljem ta list: Komunistična stranka in pridružene organizacije v Združenih državah imajo dvakrat toliko članov kot komunistična stranka v Sovjetski Rusiji. Ameriška komunistična stranka šteje šestkrat toliko članov kot ruska komunistična stran-jka ob času izbruha boljševiške revolucije 1. 1917. V Združenih državah se organizira tajne rdeče vojaške oddelke, ki so popolnoma priprav- . ! Ijeni vsak čas stopiti v akcijo, ločena za stalno zapos jenje v • imajo tudi rdeče unifor- bolnišnici, več drugih pa bo za m pridruženih organizacij v Združenih državah, ki imajo tisoče podružnic, se vročično pripravlja na boljševiško revolucijo. In tako dalje. Uredniki tega lista morajo i- strahovite tepce, ko jim popolnoma resno servirajo takšne neprebavljive ocvirke v veri, da jih bodo ti varuhi javnega reda brez pridržka pogoltnih. Združene države pa komunistična nevarnost! Bežite, prav nih krajev nudizem! Saj če bi prevroči patri joti kakršen je te-rrehautski policijski načelnik, ne delali komunistom reklame, bi skoro ne vedeli, da jih sploh imamo. Gabrijel Danijel Fahrenheit Ko je slavni Galilej izumil meter, so si mnoge glave mnogo ^ ]o, da 1)1 ii\ izum izpopolnile. uspelo doseči tormomcu o, ki so ^ ' .j. delovanju soglašali, pa jo bil T Ji# govca v (Jclanskom, Gabriel heil. Rodil so je 14-. maja 1686 iit ' postali trgovec, pa jo začel na Ho''" . stiiclii'ati rajši liziko. V ^Vm.sterdap" vel kot steklar in izdelovalec jgjj strumento\- tor je umrl Iti. sept ' \^ pred I'OO leti. S svojim delom jc P"^^ član slovito londonske kraljeve družbe. . Ustavil je le pol razprav termometrov in prvega uporabiK'ff' ti'a. Prvi je uporabljal skale, ki 1 oliko soglašale, prvi je začel zi le Iro rabiti tudi živo srebro. Za toplo®' imel različne skale, eno med IJajo Aiiglosaksi še danes in .1*' ' i* po njem. Vendar je bila ta sa že toliko ])rirejona, da i»i^ ^ dobnosti z nekdanjo Falirenlieit"^^®^^ jj. gala niti do vrelišča vode je kor kaže neka razprava, poziiiu-])rvi, ki je opisal iJojav preolil«,!''"': . p,ji je tiste, ki meri manj nego Jel«' še vedno tekoča. Hplob inu .jo ^ ^ termimiotri ]jriliko za vsakovrsU^^ nja. Opazil je med drugim, tl^' nižjem zračnem tlaku pri nižji in jo na tej podlagi predlagal ^(o' do za mei-itev zi-ačnoga tlaka, pozneje je Wollaston la njegov p' v roke. NEKAJ ZA VSE iiii (lan Odrasel člo\ ek potrebuje . pj,j \ prečno 1800 gr pripravljenili ni, ki je pretežno rastlinska malo maščob, pa se količina do oOOO gr (hievno. CDalje is 1.1^1^) ^ grozne, pretresljive moralne je načel ta proces? Ali se zavedajo v Moskvi i, vplival izid tega procesa na ske in kmečke mase, ki naj vseh državah, povezane ® strankami, v boju proti fašizn:!-^ Kako zelo je ojačil stališče enotne in ljudske fronte! Ali v Moskvi res ne evropske mentalitete in se s kakšnim strahom je ta vso tisto evropsko inteligenc^' najsprejemljivejša za ideje sesocijalizma. Rusije K Nova ustava Sovjetske prvi veliko korak v praven Toda ali more biti govora o ako se vsako opozicijsko , kritiko preganja in tako kN ® ^ Moskva je s svojo politiko v Španiji, s sklepi VH. kong^^ terne, z osnutkom nove usta pridobila Ali se v Moskvi n^ ^ pi# da ta proces resno ogroža vs bitve ? Ali more biti Moskvi c trenutku, ko se fašizem :q Sovjetski Rusiji in skuša s sV gando proti njej nahujskati v instinkte posedujočih slojev-Fašizem se trudi prikaz^ i zem" in vsako socialistično banpe kot tolpo zločincev. ^ . g nost blazno, fašizmu pomaga ^ ki v svoji utemeljitvi ugo možje, ki so pod Leninom |j ^ oktobersko revolucijo, govi®' v meščanski vojni, utemelji ^ državo so tolpa zločincev. Nihče ne more ceniti sluge sovjetov, hitre industHJ jS kolektivizacije go spodai'stv^ novim vodstvom, bolj kot J®^. Prepričan sem, da bodo vsi . spehi na polju socijalističneg stva, ako se posrečijo, značaja za socijalizem y Baš zato se tudi :iavedam> ji letarijat braniti Rusijo pi'O^^ padu njenih sovražnikov. prodrla danes že globoko v za kar gre zasluga predvsem^^^^ in španskim delavcem. Pi'^^ g|o ^ ram z grozo ugotoviti, ta proces in te usmrtiva poti nazaj. To, kar se je ^ strašno nesreča za ta brez razlike strank in 13. oktobra, 1936 ENAKOPRAVNOST STRAN 3, Čevljar ^ona : seni aprila bo poroka, tako mi^ Coughlina pred mikrofonom, j je rekel Tona." Lenčki je bilo Toda po zaslugi treznejših glav vseeno, v kateri letni čas pada j se je m igel na samostojno stran-april. če resnična ljubezen go- ko kmalu opustilo. Prodrlo je opominov na savinjske očance v vsej Savinj-% Vrl, °v do Solčav- "felati ki bi znal Zrečem? ti Wa ,' ^ znali "ustvari-k ijL toda če so bili kk mogel nositi j za vrat: "Kdo je krofast?" Res i je sicer, da se je po gromovi- ri, je vseeno, ali gori pomladi ali po zimi. mnenje, da take stranke niso praktične v deželah, kjer katoli- t Toda tudi v jeseni apiila se čani ne tvorijo vsaj polovice ce- in so tem smehu še precej dolgo sli- nista poročila in Lenčka je mo-šal nekakšen grgrajoč odmev izbrala prenesti še marsikatero ša-njegovega golta, vendar je to: lo- napravil menda za šalo in ne "Lenčka!" jo je poklical rah-zaradi golše. 1« vpričo drugih, ko je šel iz Kajti bil je Tona šaljivec, da cerkve za njo. mu ni bilo kmalu enakega. | ''Kaj pa je Tona?" se je urno "'^Priohiiv ° Deželna gosposka si je bila vsa blažena odzvala. Tudi oblivale sra- izmislila, da mora vsak obrtnik 5' ^%rii ^ I imeti tudi vsakomur viden na- !*%v, (}a . ..^ ^ napraviti | p^g Tona zaradi te naredbe ni mupPM-'i ^ j bil v zadregi. Na rujav papir, ' Dn+a I kakor so ga včasih uporabljali )%v .Zi takih čevljev' nisi 'je. iili Toua i> ki ker veseljem' so te vsakokrat kravje dolge park-je znal ustvariti samo lep, mar-^il. ip lahko in dolgo bili njegovi j za zavijanje sladkorja, je z modro kredo spretno narisal čevelj in škorenj ter napisal: K povedal, da kai •» starjh čevljev •I PlCla, na K; ---- v fo "popravi Puncarjev Tona. il) sta.riVi ^Aul n£kt7 ce bi vse čevlje jebii ---janju starih čevljev čarovnik. Tz čev- čarovnik. Iz čev-branil ^lil skoro dolgi ^Dai - ■ Y1. If je anil 1 • iia- i5'' kaknr tako pomlaje-SVg' A. do Vzeti v svojo vrečo, ikega, da je Ce bi znali na- iiov. svetu Tona čevlje, .. več starosti. je ' n, ki je bil tako siromaka je siromakov %D je celo Tona' za iti Se take čevlje Mi Lenko ali šri- ANTON PUNCER šošter Baje je potem prišel k Tonu žandar. Kako sta se pomenila. Tona ni hotel povedati; ampak nekega dne smo opazili nov in lep napis. Tudi Tona je bil deležen gor-ke ljubezni. Ljubila ga je sedaj že dolgo rajna Lenčka, imenovana Švedračka. Na gmajni si je postavila s prihranjenim denarjem hišico in je imela nekaj vrta, sicer pa je hodila po dninah in je varčevala, kakor bi ji bilo večno živeti. Za delo so jo pa povsod radi imeli. Gin-Ijivo je znala opisati postanek njene ljubezni. Na god farnega patrona Sv. Petra se je nekoliko zamudila in prišla k cerkvi. ko je bila baš največja ® iti več čevljem pogledu na tako gneča pri vratih. Fantje so ji ■>- • '.....ponagajali in jo zrinili čisto med moške, da se je naenkrat • znašla pred Tonom. Ta jo je t ^^^0 jih vržem! ^jih bom popravil." j zaščiti s svojimi širokimi pleči 1 in okregal fante. "Kam pa švedrate?" "Fej te bodi, grdoba." Na priimek Švedračka je bila strašno huda. Toda nekoč ni mnogo manjkalo, pa bi bilo ljubezni konec. Tona je Lenčko ponoči klical pod njenim okencem. Ko se mu je rade volje odzvala in mu odprla vrata, okence je bilo premajhno za Tonovo pleča, jo je s koprivami opekel po celi nagoti. "Pa nisi čutila, da ima opravek ... ?" je vprašala vedno radovedna Fidelčka. "Seveda sem!" "Zakaj pa si pustila?" "Ko pa sem mislila, da ima poštene namene!" — Pred par leti sem ga srečal. "Kako Tona?" "Kakor drugi hočejo!" "Kohko jih pa že imate." "Petinsedemdeset! Moja marš kompanija je že sestavljena; čakamo samo še na odpoklic." O, pa bodo še dolgo čakali. lotnega prebivalstva. Skušnje so pokazale, da klerikalne stranke nikoli ne potegnejo glasov vseh pripadnikov Cerkve in da zelo redko dobijo stalne pristaše med pripadniki drugih veroizpovedi. Ameriška revija o Coughlinu in Vatikanu 1 ko so bili ■ ^ ' ki^% Puncarjeve i ^a. g ^ daleč naokoli I,L je poznala vse ži- Itb. "olezoi in za i/sako bo- Ko- V, """eg-a —e- fanta, "^la t,A;t\^ti:'ahu božjem, ga g- . v----moj- 'domišljal, da zna tv. zdravilo, ^cjene^. ^^^^letnega je ega Ik "'4 Upif v " k"' si • k "toOko ]* ' Slišal kričati "eljen," Wi in tako je i7^ka j , , Ni ga bilo '? kedaf ki bi ne bil v J^at!'> v ®'išal kričati: — % Tona je imel ki Iqf. Suno' "ll S* sKSal ^ lil ^ e je imel kdo p* se mu ni gmajno, kjer v^to J, ®vojo delavnico, in kdo Vidkd' j* tJ_Nr; »Y- ' Je lahko dobil ^^el ga baš nisem, Vi,i?'^'-0Vo J ®e je reklo, da JSmtr- »"k --i" K J« biiQ ^ ^e slišiš. Pri To- ga pa malo prej 8ot, ^ ai S&' a&f'^boeva, mogcoč- Po gmajni njegov I) • za-aščeru) čriio gletki Je pogledal, da si iz prav tem-ko da ^ jeziki so go- zato, di\ i oda to menda ni "Bila sem kakor v varnem zavetju in takrat me je prešinil ogenj ljubezni." Če je Lenčki kdo namignil kaj o golši, se je takoj zavzela za Tona. "Kaj še! Tona nosi brado kot znamenje Samsanove moči, ne pa da bi z njo kaj skrival. Jaz to že vem." Tona je vedel za njeno ljubezen in je tudi vedel, da je stanovitna in neomajna. Zato se je kot nepoboljšljiv šaljivec neštetokrat z njo pošalil predno sta se poročila. Ko jo je zasnubil, mu je Lenčka naravnost odgovorila: "Tona, jaz te vzamem, ampak sedaj, pozneje ne." "Jaz se pa sedaj še ženil ne bom." "Jaz se pa pozneje ne bom!", Tako sta se zmenila. Lenčka. pa je le čakala. In je po dol-j gem času vsa srečna pripovedovala, da se je Tona sedaj le od-[ ločil, da se bosta vzela. "V je Korespondent liberalnega tednika "The New Re-public" v Washingtonu je nedavno razmotrival Coughlinovo vlogo v obstoječi politični situaciji in pa razmerje med njim in Vatikanom. Informacije, ki jih daje, pravi da je dobil od nekega dobro informiranega katoliškega lajika. Poglavitne poteze zanimivega poročila so sledeče: Do najnovejšega, časa je Vatikan baje smatral, da bi bilo dobro, če bi se v Ameriki formirala katoliška polit ična stranka po vzorcu Centruma v Nemčiji, predno je prišel Hitler na krmilo. S tega vidika je bilo vatikanskim krogam všeč, ko so opazovali presenitljivi uspeh Istočasno so cerkveni krogi tudi spremenili svoje stališče napram Rooseveltovi administraciji, katera se jim je zelo za-1 merila radi stroge nevtralnosti v mehanski situaciji. Vatikan je prišel do zaključka, da bi cerkvenim interesom moglo edino škodovati, če bi se spor Cerkve z vlado v Mehiki zaneslo v notranjo politiko Zed. držav. Tak korak bi brez dvoma u-stvaril naklonjenost nekaterih protestantskih grup napram Cardenasovemu režimu v Mehiki, razen tega pa bi bila Cerkvi zaprta pot, ako bi se želela kdaj pozneje zopet obrniti na Washington, da posreduje zanjo v Mehiki, kakor je storil poslanik Dwight Morrow pod Coolidge- ovo administracijo. « * « Ako vatikanski krogi ne o-dobravajo Coughlinovega početja, ker se ne upajo zameriti Rooseveltu, zakaj potem radijski pridigar ne dobi iz Rima ukaza^ da naj molči? Razlaga za to, po že prej omenjenem viru, tiči v izjemni politični avtonomiji, ki jo uživa katoliška duhovščina v Zed. državah. Pred kakimi 25 leti so se ameriški škofje zedinili v zahtevi, da jim Vatikan dovoli proste roke v vseh zadevah, razen o-nih, ki se direktno tičejo verskih doktrin. Debata o tem ta-kozvanem "ameriškem vprašanju" je tekla več let, in končno je Vatikan molče kapituliral ter priznal ameriški hierar? hiji izjemno stališče. "V katerikoli drugi deželi, razen v Zed. državah," pravi o-menjeni korespondent, "bi bilo discipliranje Coughlina zelo enostavna zadeva. Ker pa je Coughlin ameriški duhoven, je Vatikan mnenja, da bi direkten pritisk izzval odpor pri precejšnjem delu ameriške hierarhije, akoravno se sami ne strinjajo z njim." Obstoje pa tudi druge komplikacije, ki silijo Vatikan k o- preznosti. Tu je Al Smith, eden ^ najprominentnajših katoliških ; lajikov, ki je postal strupen na-I sprotnik administracije, na dru-I gi strani je Jim Farley, istotako I katolik, Rooseveltov zaupnik in j njegov kampanjski vodja. Ko-I likor je znano, Farley ni še nikdar apeliral v Rim, da naj se Coughlinu da nagobčnik, toda mnogo takih apelov je prišlo od strani drugih katoliških demokratov. V tem položaju so vatikanski krogi na eni strani sicer z največjo vljudnostjo sprejeli detroitskega škofa, ki jej najodločnejši zagovornik Coughlina med ameriško hierarhijo, čim pa je škof Gallagher odšel iz Rima, je "Osservatore Romano" objavil članek, čigar očitni namen je bil, prerečiti vtis, da Vatikan odobrava vse j Coughlinovo početje. i To se smatra za znamenje, da je Coughlin vsaj začasno v. nemilosti pri odločilnih vatikanskih krogih, če bo Cerkev na tem vztrajala, in če bo to stališče usodna zavira za Coughli-nov pokret, se ima pokazati v bližnji bodočnosti. 'NOVI ZLATI STANDAR' ZDRUŽENIH DRŽAV ' (Dalje iz 1. str.) držav, pa je odgovoril, da si za-' radi tega ni treba beliti glave,; tudi če pride do tega. Nato je | pojasnil, da je že osem držav o-' pustilo zlati standard ter zniža- i lo vrednost njihove valute. To bi, lahko privedlo do "ostrega ni-i hanja" dolarja na mednarodnih; borzah, če bi Združ. države ne | imele stabilizacijskega fonda z: ! dvema milijardama. "Novi zlati standard" je zgolj nadaljni ko-« rak v smeri dosedanje denarne; politike Rooseveltove admini-istracije, o kateri pravi Morgen-thau, da je zelo blagodejno vpli-, vala na Ameriko ter se izkazala; za zelo uspešno. I ........ .... % Proda se Slaščičarna (confectionery) trgovina v sredini slovenske na- _ selbine; — se proda zelo po ce- \-ni. — Pokličite ENdicott 8687. [ L/ Cg , ^ Je postal vedno pti v kateri se je je T ^ vincu za- im,'i Na gromko poma- pripom-p ^"^^farji." V istem ^ je že Tona držal -. 13 sob; Na ^^8t 52nd Street, Rad bi našel svetlo in prostorno sobo, najrajši s prostim vhodom in pri mirnih ljudeh v CoUinwoodu. Sporočite naslov Enakopravnosti, 6231 St. Clair, telefon HEn-derson 5811. 666 uitavi PREHLAD in VROČINO 2, Wa se Street. Poizve se iia TEKOČINA, TABLETI MAZILO, NOSNE prvi dan KAPLIJICE Glavobol pa v 30 minutah Poikusite "Rub>My*Tiim" «-> Najboljše mazilo na Svatu. Proda se hiša za eno družino, 5 sob in kopalnica, furnez, velik lot, garaža. ■ V gotovini se plača $750, — o- ' stalo na lahke obroke, kakor 1 rent. Jako prijazen dom v bliznn O^ica • pivom, cigarami cestne železnice m šole. Za po jamči se $300 drobnosti se obrnite na ^ teden; se proda ra-' »/iatt PPTROVirH vprašajte med ?, PETROVICH 15910 St.' 253 E. 151 St. ! KEnmore 2641 J. PROGRAM PROSLAVE DRUGE OBLETNICE DRUŠTVA "LJUBLJANA" ŠT. 58 S. D. Z. ki bo prirejena dne 24. OKTOBRA t. 1. ob 8. uri zvečer v Ukrajinski dvorani, 525 Rayen Ave., Youngs town, Ohio ' 1. Pozdravni govor John Dolčič, ustanovitelj društva št. 58. 2. Govori Frank Cerne, glavni predsednik Slovenske Dobrodelne %veze. I. DEL. fOJE HARITONIST ANTON SUBELJ; 1. "Jaz pa eno kajžico imam" .......................... narodna 2. "Gor čez jezero" ..................................... narodna 3. "Traviata" arija iz opere ............................ G. Verdi VI. DEL. fOJE TENORIST CHARLES GUARDIA: 1. "Ave M,arija" .................................■ Cli. Gounod 2. "Serenada" ........................................ E. Tosselli 3. "Anpica, srček moj" .................................. narodna Tli. DEL. DVOSPEVI CH. GUARDIA IN A SUBELJ: 1. "Dom predragi, kje si" ........................... B. Smetana 2. "Jaz pa tebe rad imam" ............................. narodna 3. "Dojaudi, dijau . . ." ................................. narodna 4. "Dalmatinski šajkaš" ............................. A. Skrabec. ODMOR 1. Govori John Gornik, glavni tajnik Slovenske Dobrodelne Zveze. 2, Govori Frank Surtz, glavni odbornik Slovenske Dobrodelne Zveze. IV. DEL. FOJE liARITONIST ANTON ŠUBEL.I: 1. "Waiei- Boy" .................................... A. Robinson 2. "Ce dekle uamo s,;i ' .............................. J- Gregorc 3. "Po čem tako lepo dišiš?" ........................... narodna V. DEL. DVOSPEVI i:il. qUARDIA IN A ŠUBELJ 1. "Indian Love Call" .................................... Primi 2. "Doberdob" ......................................... narodna 3. "JCo lani sem tam mimo šel" ......................... narodna 4. "Tam na hrib' je hišica" ............................. narodna 5. "Vetrček po zraku gre" .............................. narodna Na klavirju spremlja Miss Pauline Schubel PO KONCERTU PLES IN PROSTA ZABAVA ZA PLES IGRA RHYTHM KINGS ORKESTRA Za veliko udeležbo se priporoča odbor PRISTOPAJTE K SLOVENSKI DOBRODELNI ZVEZI, ki je najboljša bratska organizacija v državi OHIO. Je .solidna," nadsolvent: na in finančno zdrava ustanova ki plačuje za mali mesfečnl ases-ment posmrtnine, pokojnino, onemoglo podporo, izredne podpore, odškodnine, operacije in dosmrtno bolniško podporo. PROSTA zdravniška preiskava. PROSTA pristopnina. — GLAVNI URAD — Slovenska Dobrodelna Zveze, 6403 St. Clair .^ve., Cleveland, Ohio. Društveni urad "Ljubljana" št. 58 — 608 Covington Street IL MORDA NIKOLI VEČ ZA TE CENE! THE CITY & SUBURBAN CO. sobe; garaže; lot 35x120; pogoji: bančna finaiica____ 739 E. 1C5 St., za 2 di'užini južno $3400 893 E. 223 St., od Sf. Clairja. Euclid ; prijemi semi-buuKalow z 6" sobami; v Uubrein .stanju; do]»ro (»lira šCcn lot. Pogoji: bančna finuuca________ $4000 6615 Lawnview Ave., hiša za dve dnižini; (i sob v vsakem stanovanju ; gorkota; nizki davki; samo $400 takoj, ostalo kot najemnina ___________ 14618 Pepper Ave; biša /.a 2 dru- $3650 $3800 VOGAL E. 9th in HURON PRospect 7666 i Ko potrebujete ŽELEZNINO SEMENA STEKLENO POSODO ELEKTRIČNE PREDMETE itd. ■zglasite se v SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 Superior Ave. y I y : ? I I preko JUŽNE PROGE Solnčna stran Atlantika REX Najhitrejša direktna proga VULCANIA SATURNIA 15. OKT, — 31. OKT — 21 NOV SLIKOVITA PROGA IREKO GENOVE 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine (najhitrejši paniik _ SAVOIA gyro-zgrajen na južni progi) 24. okt- C. 7. nov. parnik na morju) 14. nov. Na naših parnikih boste dobivali najboljšo hrano, dobro postrežbo In luksuriozne prikladnosti, radi česar je postala Italian Line glasovita. Za pojasnila in rezetvacije se obrnile na kakega našega agenta ali na našo podružnico na: 1000 Chester Ave., Cleveland, Ohio Millions prefer it to" mayonnaise- # Miracle Whip is deli- cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft. (OR k MU W"' ®* ^*1 d youMfcccplnf M PIMENTO The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars .. < the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you'redoing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft .Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. ■ jivM im ^lectriG Tke greatest aebiercment in the desi^nanil constructioo •f {in* sewing machine«. When «lo»ej the nachin* is entirely concealed, making a beautiful console taUe. See it on display at SINGER Erasmus Gorshe < 1030 East 66th Place Comer St. Clair H End. 4245 Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižjo. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 FTRAT4 1. fnTs'AKOPRAVNOST 13. oktobra, Carica Katarina Zgodovinski roman to, moj dragi knez Potemldn? — vpraša grof Panin in ponudi Potemkinu svojo dozo. — Zelo dober in svež tobak, radi tega vam ga priporočam. —Zelo rad, moj dragi grof. Vaše cigarete so vedno zelo dobre, — je dejal Potem kin. Vzel je srebrno dozo in medtem ko se je Panin pogovarjal s Panin dozo morda s kakšnim po- Po navadi so bile to stvari, ki Dolge caričine trepalnice so so poniževale Gregorja Orlova,' zasenčile njene oči. obenem pa tudi Platona Subo-| — Pravijo, da bo tvoj čita-va. ilec Platon Subov moj naslednik Tudi danes se je minister Pa- j in da se bo kmalu naselil v mo-nin poslužil svoje doze, na list-1 jih sobah v zimski palači. ku pa, ki se je danes nahajal v j Carica se je igrala s svojim: gebnim namenom. zgodovinsko znameniti dozi je i dragocenim krožnikom iz najfi-i .. ^ , . , . I ^ — VI prins,i3.L0 jifl.r3,vn.osc iz bilonap^ano; francoskega porcelana,^ _ Knez Orlov je prispel v Kron-, sedaj ji je ta krožnik padal iz i Katarin« stadt. Pred družbo častnikov se | roke in se razbil na tisoč drob- = ^ ^ je da je zc%*t sW-jcev. Vehcanshn^ pravkar ril nekaj za carico, da ji je sto-j — Subov? — vzklikne Katarini velikansko uslugo in ji zopet na in se prisiljeno nasmehne. — rešil carsko krono. ' Hahaha, Potemkin, kdo pa ti je Razumljivo je, da je bila Ka-1 to povedal ? Kdo si je drznil ime-tarina vsa iz sebe radi Orlove, novati moje ime v zvezi s slugo, klepetavosti, ko je tako slučaj-i ki ni ničesar drugega kakor moj Orlov je prispel v Kronstadt. — Prispel je, — vzklikla Katarina, — s floto, s katero sem ga poslala v Benetk o' —Tako je, Veličanstvo! Knez Gregor Orlov se vrača kot zmagovalec iz Benetk. Katarinine oči so se zasvetile. ■— Knez Orlov se vrača kot Katarino, je odprl mladi knez zmagovalec? — Dosegel je svoj dozo in vzel iz nje cigareto. namen ? Načrt se' je torej posre-Potemkin je bil slabe volje in ^11? se ni spomnil, da mu jedalgpmf VeKganstw), obnesd se je no zvedela za to. Jezila se je, ker Orlov ni molčal o tajnem vzroku njegovega pohoda, kajti razen Aleksandra jPotemkina, ministra Panina in Gregorja Orlova bi ne smel nihče vedeti, da ji preti kakšna nevarnost. tlačan, moj suženj — kateremu sem ukazala, da mi čita ? — Ti veš, Aleksander, da so tudi odličnim Rimljanon morali med obedom čitati osvobojeni sužnji. —Katarina, dvor pa misli sem se pripeljal v Carskoje selo, — je odvrnil minister. — Tedaj ste gotovo že lačni, moj dragi Panin, — reče carica, — povabim vas, da zajtrkujete z nama. — Hvala vam. Veličanstvo! Zares sem postal že lačen in sprejemam z veseljem vaše povabilo. Carica sama je postavila krožnik predenj in mu jela ponujati do najmanjše podrobnosti. Orlov pelje s seboj grofico' Klariso Pineberg, ki jo je zaprl v najgloblji prostor admiralske ladje. Vaše Veličanstvo prosim za povelje, kaj naj bi storil z za-rotnico, ko jo bodo pripeljali na kopno. Vaša povelja, Veličanstvo, bom takoj poslal v Kronstadt. Katarina je nekaj čoso premišljevala. Sedela je pri mizi, njene oči pa so bile zaprte in videti je bilo da premišljuje. — Prokleta, ki se je drznila izdajati se za hčerko pokojne carice Elizabete, — je vzklikla Ka- in streči, kakor je malo prej ^ tarina čez nekaj časa, — naj jo Katarina Še ni vedela o tem | drugače. Brez posebnega vzroka stregla Aleksandru Potemkiim. j pripeljejo v verigah v Petrograd ~ /i fw M 1 y n -1 _ J 1 ___— _ __T"* _ 1_________1____1__ novem govorjenju na dvoru, ki! in kar nenadoma si ga odlikovala z Vladimirjevim redom, i- menovala si ga za majorja, uka- i . , , . J iT led za zaitrk, kolikor vem. zala si mu, da ti cita razne fran- •' j > je izšlo iz Paninove doze. Katarina je sedela z Aleksan drom Poteftikinom v neki vaoiji vi utici in zajtrkovala. ' 1 coske romane in pesmi. Vse daleč naokoli je bilo tiho, j — Aleksander, mar nisi ve-slišati je bilo samo šumenje vo- i dno prisoten ? — vpraša Katari-dometa. ^ ! na. — Ali ne prihaja Subov k Uta je bila obrastla z divjo tr- j meni vedno samo takrat, kadar to in drugim grmičjem, da ne bi 1 si ti zraven ? mogel nihče pogledati vanjo. | — To je resnica! — odvrne Vhod v uto pa je bil zastrt s j Potemkin. — Vedno me vabiš, svilnatimi zavesami, :da sem pri tebi, kadar ti ta člo- Na mizi je bilo razpostavi je-1 vek čita, čeprav me niti malo ne no mnogo dobrih stvari. Tu so j veseli, da moram poslušati prebile redke dehkatese, kakršnih krasne stihe francoskih knji- Čokolada z nekaj kapljica-, naj jo zapro v Petropavlovsko mi vina, moj dragi grof, — reče trdnjavo. — Zaprite jo v celico. ! Katarina, — je vaša najljubša ki se nahaja pod Nevo! K j — Pod Nevo? — Oprostite, temu pa malo paštete — moj ku- Veličanstvo, toda opozoril bi vas har zna izvrstno pripravljati, j da so te celice nevarne za življe- — Hvala, reče Panin in se pri-' nje jetnika. Kadar reka narašča kloni. prodre voda v celice in na ta na- — Sedaj pa, dragi Panin, —' čin je odplaval na drugi svet že reče Katarina in se nasloni na, marsikateri jetnik. svoj stol, — kaj je novega? Katarina pa je hladnokrvno — Zelo važno vest. Veličan-Jn brezčutno zmajala z glavo, stvo, — odvrne Panin, — knez, — Mislim, grof, — reče Kata- bi človek ne mogel tako hitro kje najti. Katarina je odslovila sluge in sama stregla Aleksandru Potemkinu. ževnikov, pri tem pa ti neprestano udarja v uho nesimpatični glas tega Subova, ki me vedno spominja na hlapca, ki se pogo- rina, -— da narava ne bo tako neusmiljena. Ni treba, da bi Neva baš sedaj naraščala. Zapo-vejte, naj zapro jetnico v celico kakor sem vam dejala. — Kakor ukazujete. Veličanstvo. — Istočasno pa vas prosim, — je nadaljevala Katarina in se zopet obrnila k svojemu ministru, — da pošljete knezu Orlovu pismo, v katerem se mu v mojem imenu zahvalite za uslugo. — Podčrtajte njegove zasluge, ki si jih je pridobil zopet zame in za mojo vlado, obenem pa mu sporočite, da sem ga povišala v viteza Katarininega reda. Potemkinov obraz je preble-del. Katarina je torej tako visoko nagradila svojega nekdanjega miljenca? Rekli so mu sicer, da so vsa ta odlikovanja samo pesek v oči — vendar pa ni verjel Katarini in njenim zvijačam. Potemkin ni vedel, on ni niti slutil, da je grofica Klarisa Pineberg hčerka grofa Gregorja Orlova, ki jo je nekdanji caričin miljenec tako nesramno zvabil v svoje mreže. Potemkin ni tega vedel, pa tudi Orlov sam ni tega niti slutil. In baš zato se je hotela Katarina maščevati — hotela je, da bi lastni oče uničil svojega o-troka, potem pa je hotela stopiti k Orlovu in mu zabrusiti v o-braz: Umoril si svojega lastnega otroka. Katarina je bila prepričana, da bo Orlov popolnoma uničen, ko bo to slišal. Njena osveta je bila dobro pripravljena, — dolgo je premišljevala o njej, — do sedaj se ji je vse posrečilo. — Naposled bo vendar laiiko tri-umfirala nad njim, poplačala mu bo vse tisto, kar ji je storil. — Nadalje pa, moj dragi 'grof Panin, — nadaljuje Katarina, ki se je veselila, da se je Potemkin tako začudil, — vas prosim, da javite knezu Gregorju Orlovu, da bi ga rada videla v Carsko-jem selu in da naj pride semkaj najpozneje čez osem dni. . . — Rada bi, da bi prisostvoval veliki italijanski noči, ki jo bom priredila tukaj v parku Carsko-ga sela, — sedaj, ko smo premagali mojo novo tekmovalko in nasprotnico lahko triumfiramo, kajneda, moj dragi grof Panin? — Veličanstvo se lahko od srca veseli, — odvrne diplomat, —- ki H čeprav ni na zemlji niOT mogla strmoglaviti našo in zgrahljati rijett presto. Potemkin se zdrzne. Katarina je torej va na dvor? ^ Carica ga zopet klice v bližino. Za Potemkina je to P« očividno propast. Potemkin vstane, se P in reče: g, — Veličanstvo, oprostite za nekaj trenuW nenadoma se :me je lo ® u čudna slabost — šel po parku. To mi bo . — Kar pojejte, — rina, — osvežite se, po zopet vrnite k nama. ' (Dalje pri I NAZNANILO i Prevzeli smo dobro poznano Lauschetovo ^ BOWUNG AUfV na 6125 St. Clair Avenue JUTRI, V SREDO, BO OTVORITEV j Se priporočamo rojakom za obilen ^ igranju tega popularnega zimskega spo«"'®* Frank Bwckaf Bila je nežna in dražestna, po-' varja v hlevu s svojim konjem. dobna je bila mladi ženi, ki je bila komaj malo časa poročena. Njena obleka je bila čisto e-nostavna. Bila je oblečena v modro obleko iz fine svile, njena enostavna frizura pa jo je predstavljala kot dobro, lepo in mlado soprogo. Potemkin je imel na sebi slavnostno uniformo. Na očesu je imel črn ovoj, njegov obraz pa je bil kakor vedno resen in žalosten. — Dragi moj, ali se ne boš niti čisto malo nasmehnil? — je vzkliknila carica in ga pogladila po njegovih bujnih laseh. Mar te nihče več ne more razveseliti? — Ali ni vse okrog tebe tako zelo lepo? Katarina je pordečela in se vzgriznila v ustnico. — Če te ta Subov vznemirja, — je rekla Katarina tiho, — tedaj bom . . . — Da bi mene vznemirjal ? — vzklikne Potemkin. — Oh, Katarina, motiš se, ta človek me prav nič ne vznemirja — toda spominja me, da ima dvoje zdravih oči, jaz pa imam samo eno oko. Potemkin se je obrnil. Ni hotel, da bi Katarina opazila, kako mu je britkost v tem trenutku spačila obraz. Katarino pa so baš te besede ganile, — bilo ji je, kakor da jo je zadel nekdo z bodalom v srce — objela je Potemkina in ga poljubila na usta in na lice. — Poglej, kako krasna je na- j __ Ljubljeni, — dovoli, da rava. — mar ti ne ugaja ta lepa ■ preženem tega Subova na kako okolica? Poglej mene — jaz ne|oddaljeno posestvo — vzrok poznam nikogar drugega razen; bom že našla. tebe — vse bi storila, da bi te; _ Za sedaj nimaš je nobene-razvedrila in te razveselila: j ga vzroka, — odvrne Potemkin, — Da, Katarina, ti si dobra in ^ — če pa bi storila kaj takega nežna, — odvrne Potemkin in | brez pravega povoda, bodo re-prinese caričino roko k svojim j kli, da sem tega jaz kriv in Iju-ustnicam, — toda — kdo ve, ka- d je bodo mislili, da sem se bal ko dolgo boš še tako dobra na-^ tega mladeniča. Radi tega te pro-j pram meni. i gim, Katarina, ne preženi ga, po- — Prav dobro vem, da ne boš čakaj rajše, da se ti bo nudila vedno ljubila enookega moške- kakšna ugodna prilika. ga, na svetu je toliko lepih moš-: v tem trenutku se je pojavil kih, ki imajo dvoje zdravih in v utici komornik in javil carici, lepil^ @či. da je prispel grof Panin in da — Prepovedujem ti, da tako ponižno prosi, da bi ga carica govoriš! — vzklikne carica, na- sprejela v avdijenco. pol razžaljena, napol pa razža-; —y Ah, Panin, prišel je baš o loščena. — Aleksander — verje- pravem času, — vzklikne Kata-mi, — da te ne bom nikdar pre- rina, — naj zajtrkuje z nama. nehala ljubiti — vedno boš o- Potemkin, ne bo ti neugodno stal to, kar si mi sedaj. kajneda? Na dvoru pa mislijo druga- j Potemkin je prikimal. Minister Panin mu je bil vedno do- — Kdo misli drugače? — ,bro došel. Vedel je, da mu je vzklikne Katarina. — Ko se le ti' dober in iskren prijatelj, dvorjaniki ne bi vtikali v stvari i Nekaj trenutkov pozneje je ki jih prav nič ne brigajo! komornik odgrnil svileno zaveso, — Toda, Potemkin, povej mi, | na pragu pa se je pojavil grof kaj mislijo — kaj pripovedujejo Panin s svojim pretkanim diplo-o najini ljubezni. , matskim obrazom. — "Pripovedujejo že o mojem Paniki se je globoko priklonil, nasledniku, — odvrne Potemkin. | carica mu je ponudila desnico, ki — Koga so omenjali ? — jej jo je stari minister poljubil, povprašala Katarina in vztrepeta- i tem je Potemkinu stisnil roko. la. I — Ali izvolite morda cigare- če! mmm VPRAŠAJTE ONE. ČIJIH GLASOVI SO NJIH BOGASTVO! Le glejt«, kako pogosto boste našli Luckies, lahko kajo, na toaletnih mizicah zvezdnic! Oni, ki se zanašajo na svoj glas, so se naučili, da se lahko zanesefo na Luckies. Nocoj sledite zvezd-ntcam k lahki kaj: - k LwckyI Lahka Kajo! cisto grlo —cisfl g'®®' ■ Tudi vi — kakoi- zvezdnice zm odrom, ki »e Bioi*) zanašati na svoje glasove — boste spoznal' došlo zaščito grla v lahki kaji — Lucky Stri'' Kajti za vsakega moškega je čisto, udobno grl® ^ velikega pomena. In za vsako žensko 7g\0 čistega, milega glasu res nekaj dragoeeucg*' ' _ pa tudi za moške in ženske lahka kdja tako pomeni. Edinole lahka kaja — Lucky — j"" zaščito slavnega "Toasting" procesa. In so — lahka kaja — napravljene iz najdražjih listov tobačne rastline — ki povsem odg®*®'"-' ^ njihovi želji za bogatost resnično finega tob#''^^ ZADNJA NOVICA! ** 'Sweepstakes" Klubi Ustanovljeni Po v Hej deaeli nam skupine Ijnbitcljev pripovedujejo, d« jo klube xa udeležbo V«»e Lu' ky f •'Swecp»tuke.s." Skupina 43 Okmulgee, Oklahoma, pik kakor » ^ "Mi Hmo z veliko skrbjo Ubirali P"* Ki HO nam ugajale in ne. Sedaj pa dežujejo na nac 11" POZDKAVIJENE LUCKY .STB'^'" . jf]f Ali imate vi vesolje, ki so ga Aruf * ini od te velike narodne cigar*'"' Ali «te dobili raie okuniie Lucky ^ <>odba je v craku. Naravnaj!« Hit Parade" — ob sredah in sobot«" eer. Poslušajte, sodite In prliu^^ jg, melodije — potem poskusite V«" Strike "'SwerpHlaketi." 'W klip ii« In že se ne kadile Lurkif' danes zavojček in jih tudi P",*., upst« Mogoče ste nekaj pogrešali. CeO'" prednosti Lurkins — l.uhkc Kaj* tega, zrelega dela tobaka. k a n K a K a I a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED' CoWTf#* lfS9, n*# Ameiieui Totiacoo C«mp#ny