PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV,—NO. 732.	CHICAGO, ILL., 22. Septembra (September 22nd), 1921.	LETO—VOL. XVI.
U»r»vniStvo (Office) 363« WEST 2Sth ST., CHICAGO. ILL.—'Telephone Rockwell 2864.
m^^sxaa n	i	..........i	..........■	..........."m r-w-f
I	ŠOLA IN KLERI KAL IZEM.
Zasužnjena misel in svobodno življenje se še nikdar nista vjemala in se nikoli" ne moreta vjema-ti. Kajti če misel ni prosta, si ne more sestaviti niti jasnega pojma o svobodi; kako pa naj bi človek tedaj svobodno živel ali pa se celo bojeval za svobo-; do!
Tisti, ki hočejo vladati, so to vedno dobro razumeli in so se od nekdaj trudili, da bi zatrli duševno svobodo. Kdor zna zasužnjiti duše, bo veliko lože zasužnjil tudi telesa. Zaradi tega sta si kapitalizem in resnična svobodomiselnost nasprotna pojma, kapitalizem in klerikalizem pa dobra prijatelja, ki se vzajemno podpirata.
Na svetu je ni dežele, v kateri bi se toliko govorilo o svobodi, kakor v Ameriki. Zelo bi človeka r veselilo, če bi bila vsaj polovica velikih besed o sweet liberty opravičena. Ali oziraje se po Zedinjenih državah moramo opaziti, da je tudi na tem polju humbug tako razvit, kakor noben drug produkt te dežele. Posebno pa je postala na duševnem polju beseda o svobodi kričeča ironija.
Vsakdanji svobodomisleci se čudijo temu pojavu, pa iščejo razloge po oblakih. Ali povsem nepotrebno je letati tja gori, kajti vzroki so tukaj, na zemlji, in niti posebno se ni treba truditi, da se najdejo. Amerika je postala velekapitalistična dežela, in to razlaga vse. Da igrajo tupatam tudi drugi momenti svojo vlogo, se lahko prizna; ali vse drago je postranskega pomena, in nikdar ne bi mogel iti klerikalizem v Zedinjenih državah tako bujno v klasje, če se ne bil tukaj vkorenil kapitalistični sistem.
Kakor se sklicuje katoliška cerkev rada na to, da je ona prva ustanavljavala šole — kar ni resnično -tako tudi kapitalizem rad navaja svoje zasluge za ljudsko šolstvo. Ne da se niti tajiti, da je kapitalizem y svoji mladosti pospeševal elementarno izobrazbo. To še je vjemalo z njegovimi interesi. V industriji ni bilo mogoče izkresati iz nevednega delavca dovolj profita. Stroji so komplicirane reči, ki jih je treba poznati, da se more pri njih delati in dobro delati; kdor se ne seznani natančno z mehanizmom, lahko napravi z eno samo napačno kretnjo škodo, katere ne bi mogel s svojo plačo do smrti nadomestiti. Ne iz navdušenja za izobrazbo, temveč zaradi svojega dobička je kapitalizem želel dobiti inteligentnih delavcev, in zato se je ogreval za ljudsko šolstvo.
Ali ta ljubezen je segala le do gotove meje. Ko so mogotci spoznali, da je v znanju moč, ki ne učinkuje le pri stroju, so začeli majati z glavami. Toliko ljudskega znanja, da se zavedajo delavci svojega razrednega položaja, se jim je kmalu zazdelo preveč. Povrh tega se je tehnika tako razvila, da je povzročila v mnogih strokah najobsežnejšo delitev dela: eni delavci delajo ves dan, tri štiri kretnje, druga partija dela nekoliko drugih kretenj. Za taka opravila ni treba nič več kakor urnosti; človek postane, sam zopet mašina.
Čemu torej še izobrazba za maso ? Da ji pomaga do nezadovoljnosti? Da jo povede v organizacije? Da ji prikaže krivice, ki jih trpi, in praviee, ki bi jih morala doseči? . . Rajši nevedno, neumno maso, kakor da bi se njeno znanje obrnilo proti njenim gospodarjem.
Kapitalistična ljubezen do izobrazbe se je ohladila; na ta trenotek pa so prežali nazadnjaki in so ga takoj izrabili.
Po vsej Evropi, razun v Rusiji, je duševna reakcija na delu. Toda tudi v Rusiji se pravoslavna cerkev prilagaja novim razmerah in mnogi sodijo, da bo postala še močan faktor, kajti v duši ruskega ljudstva je religija še močno utrjena.
Duševna reakcija potlačuje šolstvo in ovira njegov razvoj kolikor le more. Mračnjaki zahtevajo vse mogoče omejitve v šolskih sistemih in seveda kar najbolj mogoče nazadnjaški pouk.
Sedaj, ob pričetku šolskega leta, smo imeli zopet priliko čitati slavospeVe ameriškemu šolstvu. Ne sme se zanikati, da je ameriško ljudsko šolstvo najbrž na precej višji stopinji, kakor pa šolstvo povprečne druge države; Američani trdijo, da je boljše, kakor v katerikoli drugi deželi. Isto trdijo tudi Nemci o šolstvu v Nemčiji in Francozi o svojem. Toda v vseh deželah so črni reakcionarci na delu za poslabšanje šolstva. V mnogih ima klerikalizem šolstvo popolnoma v svojih krempljih.
Tudi v Ameriki se je razvilo mukerstvo, ki se lahko meri z vsakim evropskim in ga v marsičem celo prekaša. Izraža se v tisti zlagani moralisteriji, ki bi rada zadavila naravo, pa poraja hinavščino in najgnusnejše ekscese za zagrinjalom; v zamenjava-nju znanstvenih del s pornografijo; v poniževanju svobodne umetnosti; v zoperni bigoteriji in v odurnem tercijalstvu. Izraža se pa tudi v predrznih napadih na šolstvo.
Po zakonu je v Ameriki javno šolstvo svobodno in brezkonfesionalno. Dokler niso mogle cerkve izvrtati luknje v zakon, so lovile duše v svoje privatne šole, v katerih so bile molitvice na prvem, veda pa na zadnjem mestu. Ali sedaj se jim zdi, da je prišel čas, ko lahko iztegnejo roke tudi po javnih šolah in zanesejo vanje konfesionalizem.
Klerikalizem, ne le katoliški, je dolgo pripravljal tla. Vedel je, da je težko doseči cilj, dokler si ne pridobi dovolj vpliva v javnosti. Dolgo je bil navidezno skromen; ni se hotel organizirati v posebnih klerikalnih strankah, temveč se je rajši mešal v obstoječe stranke in tam kazal kapitalizmu, kakšne imenitne službe mu lahko izkazuje s tem, da kroti delavstvo in ga uči pohlevnosti. Kapitalizem je to spoznal, in si je dejal, da roka roko umiva.
Danes pa sega vpliv klerikalizma v vsa kota.
V	kongresu sedi in v legislaturah in mestnih svetih.
V	javno upravo se Vtika, v umetnost posega, literaturo nadzoruje, v gledališčih agitira, v delavske organizacije sili in po šolstvu izteza kremplje. Kajti na svoji strani ima že toliko javnih organov, da lahko poizkuša to igro.
V nekaterih krajih so svoječasno že skušali uvesti verski pouk v ljudske šole. Seveda hodijo na-zadnjaki pri uvajanju svojih načrtov po ovinkih, da se ne krši beseda zakona; duh zakona se lahko ubije.
Klerikalizma se ne bi bilo kdove kako bati, če bi se častiti fathri omejevali na svoje katekizme in učili le Boga, katerega sicer sami ne poznajo. Skoda bi bila le v izgubljenem času otrok, lahko pa bi se pričakovalo, da dobe v zrelejši dobi na podlagi realnega znanja boljši vpogled v resnico in v mejne kraje človeškega spoznanja.
Toda vse to klerikalno vsiljevanje je iz drugih razlogov skrajno nevarno. Kjer se vkorenini klerikalizem, nastanejo neizogibno verska nasprotja in sovraštva, ki so povzročila na svetu že najmanje toliko gorja kolikor vojne. Vrhutega pa je klerikalizem sistem, ki namenoma ovirg, človeški razvoj, sili v preteklost in sugerira ljudem hlapčevstvo in po-nižavanje samega. Klerikalizem je sovražnik napredka in zlasti sovražnik delavske emancipacije. Klerikalizem je varuh družabnega reda, v katerem mora masa ljudstva ostati zasužnjena; s kapitalizmom si je razdelil vloge in oba delujeta složno, da obranita zatiranje in izkoriščanje.
Zato so napadi klerikalizma na šolstvo nevarni za blaginjo in za napredek ljudstva. Zato se ne smejo prezirati. Ljudstvo, ki se hoče bojevati zoper kapitalizem, mora biti pripravljeno na odločen boj zoper klerikalizem.
Vprašaj tvojega prijatelja, če je naročen na Pro-letarca. Če ni, ga pridobi, da se naroči.
Kadar se govori v vladajočih krogih o svobodi, o narodih, o neodvisnosti in pravici, je vsaka taka beseda epitheton ornans, olepševalna fraza, kakršne so bile vedno potrebne, da so se zakrivali pravi ego-istični nameni.
Tistim, ki dvomijo.
Naši sodrugi po naselbinah, ki so prepričani, da za delavstvo ni rešitve brez socializma, pa se zato organizirajo in agitirajo med svojimi tovariši, poznajo dobro tisti resignirani odgovor, ki ga neštetokrat dobivajo ob času volitev, če prigovarjajo delavcem državljanom, da naj glasujejo za socialistične kandidate:
"Kaj jih bom volil, ko itak ne zmagajo!"
To so delavci, ki se izmed vseh človeku še najbolj smilijo. Zakaj iz njih govori tista kratkovidnost, o kateri je najmanje upati, da se kdaj ozdravi.
če pravi delavec: Socialisti hočejo uničiti Boga, — socialisti hočejo vse deliti in to ni mogoče, — socialisti nam hočejo vzeti narodnost, — tedaj si človek misli: Well, ti nimaš pojma, kaj je socializem : nemara se še kaj naučiš, pa boš drugače govoril.
Če naletiš na moža, ki išče družbo gospodarjev, da bi se jim prikupil in je vsak trenotek brez naj-manšega pomisleka pripravljen izdati svoje tovariše, veš, da imaš opraviti s sovražnikom in se boš po tem ravnal.
Če pa ti pride trpin z izgovorom, da se ne more zmagati, tedaj bi si populil lase.
O človeku, ki se tako mota, bi moral misliti, da vsaj sluti korist, ki bi jo prinesel socializem. Ali malodušen je; in to je najžalostnejša lastnost.
Težko se je zamisliti v dušo takega junaka, če se je človek sam rešil vsakovrstnih predsodkov in strahopetnosti. Kaj misli o bodočnosti, o boju, o delavski moči? In če misli, da ne zmagajo socialisti — česa pričakuje, ako glasuje za druge kandidate?
Pri vsakih volitvah v Ameriki se to ponavlja. Tudi sedaj, ko se bližajo jesenske volitve v raznih mestih, se čujejo taki odgovori. Na tisoče bi jih bilo glasovalo za socialistične kandidate, če bi jim bil mogel človek dati črno na belem, da bodo zmagali. Ker pa ni take prisege,' so neodločneži v mislih sku-bli marjetico ali pa šteli na gumbe: Demokrat — republikanec — demokrat — republikanec. . .
Matematični problem, da zmaga tisti, ki dobi največ glasov, da oddajajo glasove volilci, da je torej od njih odvisno, kdo bo izvoljen, je tako enostaven, kakor mali " ajnmalajnc ". Človek misli, da bo užalil delavca, ako mu dopoveduje, da ne gre za vprašanje, kdo bo izvoljen, temveč za to: Koga boš volil? Nikjer ni naprej določeno, kdo mora zmagati. Če pišejo vsi listi in grme vsi govorniki in stavijo vsi loteristi, da bo izvoljen Pavel, lahko volilei vse prekucnejo, če glasujejo za Petra.
Dvomljivcem, ki nikdar ne verjamejo, da bo izvoljen socialist, bi bilo torej najenostavneje odgo-VQriti: Glasujte zanj, pa bo izvoljen.
Toda prav zato, ker je stvar tako zelo enostavna, se z njo tako težko doseže uspeh. Človek je sploh precej čudno bitje in najčudnejši so tisti, ki najbolj dvomijo o najjasnejšem. Veliko jih je kakor tisti profesor logike, ki ni našel naočnikov na
navadnem prostoru, pa je porabil pol ure z globo-koumnim postavljanjem premis in dalekosežnim izvajanjem, dokler ni prišel do sklepa, da ne morejo biti nikjer drugje kakor na njegovem nosu. Ko je posegel tja, so bila res tam.
Mnogo delavcev, ki glasujejo za kapitalistične kandidate, želi, da bi bili izvoljeni socialisti. "Ampak nasprotnikov je preveč". . . In ker jih je_ preveč, se ne potrudijo, da bi zmanjšali njih število, temveč — ga še sami pomnože. Čuden razum
Kaj bi povedali takim ljudčm?
Dokler ne zmaga socializem, ne more biti delavstvo rešeno materijalnega izkoriščanja. Delavec vidi, da je njegovo življenje v sedanji človeški družbi prava pokora. Tudi če spada v kategorijo, ki ima kaj boljše plače, torej če je takorekoč aristo-krat svojega razreda, si mora vendar odrekati sto reči, ki so dosežene samo z denarjem. Ne mislimo le na finejšo pečenko, na gomoljike in šampanjca, ampak na višje pogrebe, do katerih nima nič manjše pravice kakor člani "boljših slojev."
Ali delavskih " aristokratov" je malo. Ogromna večina je proletarska v pravem pomenu. In tudi tisti, katerim se razmeroma najbolje godi, nimajo nobene varnosti, da se jim ne. obrne čez noč na zlo. Brezposelnost je večna grožnja za delavca. Kaj da pomeni, kadar res plane v družbo, to je ogromna masa delavstva pač dovolj občutila v letošnji krizi.
Kapitalistična družba pa nima sredstev, da bi spravila moro brezposelnosti s sveta. Produkcija blaga in njeno razmerje napram konzumu je tako anarhistično, da so krize neizogibne; vedno pa je delavstvo tisto, ki najbolj občuti udarec gospodarskih kriz.
Včasi si delavstvo s1 pomočjo svojih strokovnih organizacij, s požrtvovalnimi boji, s stavkami, pribori kakšno zboljšanje. Absolutne varnosti, da si ohrani take pridobitve, ni. Kdor ne živi topo, brez vsakega opazovanja in kdor ne pozabi na svoje izkušnje od enega dne do druzega, ve pač sam, kolikokrat so morali premagani kapitalisti priznati delavske zahteve, ali kadar je minilo nekaj časa in so se nagnile ugodne razmere na stran delodajalcev, so poskušali uničiti delavske uspehe, in dostikrat se jim je posrečilo.
Neštetokrat si je delavstvo priborilo nekoliko centov zboljšanja, a njegov položaj se vendar nič ni popravil, ker so se medtem življenske potrebščine tako podražile, da so zvišane cene pogoltnile ves uspeh zmage in se je delavec \ bojeval le za tuje žepe.
Dokler je družba kapitalistična, je prokleto majhnega pomena, ali vladajo demokratje ali republikanci ali pa kaj druzega, temu podobnega. V hiši, katere temelj je kapitalizem, ne more biti rešitve za delavstvo.
Torej ne more biti za pametnega delavca druge poti, kakor da pomaga odpraviti kapitalizem. Glavni boj pa se mora izvojevati na političnem polju, in volitve so eno bojišče, na katerih se odločuje bodoča usoda delavstva.
Razume se samo ob sebi, da ne more socializem takoj zmagati. Vsaka opozicionalna stranka je v začetku manjšina. Zmaga je pa odvisna od tega, da se vstraja. Manjšina se ne more čez noč izpremeniti v večino, ali če trajno raste, doseže ščasoma moč, da zmaga.
Dokler ne more socialistična stranka sama poslati dosti zastopnikov v parlamente, mestne zbore itd., je za navadnega delavca zelo majhnega pomena, ali zmagajo demokratje, republikanci, progresi-sti ali kdorkoli. Njegovih interesov ne bo zastopal ne eden ne drugi. To izkušnjo bi delavci pač že lahko imeli.
Vseeno pa ni za pametnega delavca, koliko glasov dobe socialistični kandidati. Prav zato, ker je veliko takih, ki glasujejo le za kandidate, za katere je upati, da bodo izvoljeni, je treba takim dvomljivcem pokazati napredek socializma. Če bo izvoljen republikanec namesto demokrata, nimam kot delavec nobene koristi od tega; če pa dobi moj, socialistični kandidat par sto glasov več, je to korist za prihodnje Volitve, kajti ravno zaradi njegovega večjega števila glasov bo čez dve leti marsikdo zanj glasoval, ki se zdaj še sam s seboj krega.
Da ne bo socializem zmagal, je neznansko kratkovidna trditev. Zakaj po vsem svetu je viden njegov rapidni napredek. Število socialističnih poslancev se množi po vseh parlamentarnih, državah. V Rusiji so na krmilu delavci in v nekaterih drugih prihajajo v ospredje.
Ali delavcev ne more zanimati le to, če bo socializem sploh zmagal, temveč tudi to, kdaj bo zmagal. To pa je odvisno od njih, od-njihove delavnosti, žilavosti, vztrajnosti, bojevitosti, od njihovega poguma.
Če veruješ v socializem, glasuj socialistično, pa ne glej ne na de?no ne na levo. Alio s tem ne dosežeš današnje zmage, pospešiš bodočo. Ako pa glasuješ letos za kapitalistične kandidate, "ker socialist itak ne more biti izvoljen", si kriv, da morda še deset let ne bo izvoljen. Kajti prihodnjič bodo zopet drugi rekli: "Oh, zadnjič je dobil tako malo glasov ! Saj ne zmaga"
Zdaj glasuj socialistično, prihodnjič pomagaj pri agitaciji, pa pride zmaga tako kmalu, da boš sam presenečen.
Unija sama na sebi ni nič. Če je delavec član unije s tem še ni rečeno, da je zato razredno zaveden. On je pač član, da si s pomočjo unije izboljša plačo, ali pa zato, ker dela v unijski delavnici in mora biti v uniji. Koristni za strokovne organizacije so le tisti delavci, ki imajo malo večji cilj, k:\kor zahtevo za par centov več na uro.
"Ven s politiko iz delavskega "vprašanja" —," pravi Rev. Zakrajšek, ali pa monda kak njegov ministrant, kdorkoli je že napisal dotični "uredniški" članek. "Proč s politiko iz delavskih strokovnih uniji", kriče tudi kapitalisti. Kapitalisti pa nominirajo kandidate za sodnike in vse druge urade, delavci jih pa izvolijo. Za kapitaliste je poliltika zelo dobra stvar. Za delavce pa seveda ni taka igrača.
Ka ujedinjenju radničke klase u Jugoslaviji.
Donosimo u celosti ovaj članak druga D. Lapčeviča kao prvog glasnika dobrih vijesti iz starog kraja u pogledu ujedinjenja radničke klase u Jugoslaviji. Radnički pokret počinje, da se popravlja i konsiluduje, a to su prvi znaci bol jih dana i lijepše buduč-nosti. Mi držimo, da je bilo vreme, da se jednom i zadje na pravi put. Kranje je vreme da i naš brod stigne u pristanište posle tolikog lutanja po uzburkanom moru fantazija i izvrnutih pojmova, a to isto važi i za Ameriku i ostali svet. Zato je želeti da ovaj članak pročitaju i objave redakcije ostalih radničkih socialističnih i komuni-stičkih listova — i ako imaju i trunke kuraži i poštenja — oni če to i učiniti. — Uredništvo.
Razjedinjena radnička klasa Jugoslavije ne samo da ne postiže uspehe, koje bi mogla izvo-jevati, da je ujedinjena, več i podnosi poraz za porazem. Politička i socialna reakcija, koja je nastala i koja če postojati sve kruča i sve besni-ja omogučena je gotovo samo razjedinješču, raz-drobljenošču radničke klase, njezinom medju-sobnom zavadom neprijateljstvom podvojenih logora, ko j i u medjusobnoj borbi, niti dospeva-ju, niti svaki za sebe imaju snage, da se bore protivu zajedničkog klasnog neprijatelja. U mesto dao naši taktički načelnoga karaktera razpravljamo u zajedničkom pokretu i da svoje po-litičke pogreške i lične mane izpravljamo u za-jedničkoj borbi protiv zajedničkog klasnog neprijatelja, mi smo sopstveni svoj radnički pokret počepali, razrušili radnike, podelili, medju-sobno pozavodili do te mere, da oni, od medju-sobne mržnje i medjusobnog neprijateljstva, ne vide ni klasnog protivnika ni zajedničku opas-nost kojom im preti jedna surova klasna vladavina buržvazije.
Medjusobnim obtuživanjem i mikroskopskim iztraživanjem razlika načelnih, pogrešaka političkih i mana ličnih, mi demo biti u stanju samo dublji jaz kopati izmedju pojedinih logora radničkih u Jugoslaviji, trovati odnese i još dalje razjedinjevati jednu te istu klasu, i omo-gučivati sve divljiju klasnu svemoč buržvazije.
Krajnje je vreme da se tim razaranjem radničke klase prestane i se odpočne pribiranje svih delova njezinih: od najlevi do najdesni, sve to je najamni radnik, svi koji pate u najam-nim odnosima što ih stvara kapitalistični pore-dak, treba da budu u jednom radničkom pokretu, pod unutrašnjom demokratskom organizaci-jom pokreta. Treba omogučiti da svako gledište bude saslušano od najlevi do najdesni, izraženo i predstavljeno prema stvarnoj snazi njegovoj.
Neka u zajedničkom pokretu budu čvrsta i ne-umetna proletarska disciplina u akcijama koje zajednički, posle slobodno zastupani svih gledi-šta budemo odlučno, ali neka bude podpuna slo-boda, da svoja gledišta iznesemo, zastupamo i predstavljamo u svim instancama pokreta, i za njih pristalice pridobijemo.
Proletarski pokret može biti ujedinjen i može ria uspeh računati samo u toliko, u koliko on ne samo spolja bude zahtevao demokratiju, več i u nutra, u samom sebi, bude imao surevnjivo te je njegovao. Bez ujedinjenja i demokratije u nutra — radnički pokret je osudjen na slabost ,jer če snaga njegova biti trošena oko me-djusobnih borbi, slamana u jednom bratoubi-lačom ratu. Bez demokratije unutra — radnički pokret je izložen vitalju "vodja sekta i ko-terija . . ."
Iluzija, da čemo u tom bratoubilačkom ratu jedni druge svladati, oboriti, pokoriti i na-metnuti jedni drugima svoja gledišta i svoje metode borbe, samo če se gorko osvetiti celoj rad-ničkoj klasi; u bratoubilačkom ratu iznuravana, ona če postignuti naknadnog uspeha, do svega jednog jedinog: da obezbedi svemoč svoga klasnog protivnika! Za izvesna gledišta i za izvesne metode borbe treba proletariat pridobivati ne bratoubilačnim ratu, jer se njima niko pridobiti ne može, več razvijanjem klasne svesti kod radnika istrajnim propovedanjem, a ne nameta-vanjem socializma u ujedinjenom radničkom pokretu. Do toga se uvidjanja, srečom, počelo dolaziti u svim delovima radničkog pokreta Jugoslavije. Sindikalni pokret je na pragu da se ujedinjenje izvede u najkračem vremenu uz mo-dalitete koji su danas tehnički moguči i koji obezbedjuju da se u najkračem vremenu i de-finitivno ujedinjenje podstigne. Na ta put sil naišle i Socialističke partije. Njihovi su delegati utvrdili neophodnu potrebu ujedinjenja ce-lokupnog proletariata Jugoslavije i našli dodira zajedničko tačke, one koji ih ne dele, več koji ih na zajednički rad upučaju. Pre definitivnog stupanja u jedan pokret, one če preduzimati za-jadničke akcije za odbranu klasnih interesa radničke klase i za uspeh Socialističnih misli. Odbor ujedinjenja, u koji dolaze delegati svih partija, imaju zadatak, da u sporazumu sa partijskim upravama, preduzima privremene radove za ujedinjenje, koje če se, kad priprema sazri, odlučiti na posebnim kongresima i na zajedničkom kongresu ujedinjenja.
Sa radošču treba konštatovati, da i sarajevski "Glas Slobode" izjavljuje da je i bosanski proletarijat "od uvek težio ka punom ujedinjenju proletariata na Slavenskom Jugu". Treba iztači, da "Gl. Slobode" tvrdi: "I danas mi pozdravljamo ujedinjenje svih Socialističkih partija Jugoslavije." Zdali se samo što uredništvo "Gl. Slobode" pravi pitanje na ujedinjenju u Bosni. Stare načelne razmirice i stara lična za-
vadjenost i zasukanost je tamo još toliko jaka, da pojedincima ne dopusta videti opštu opas-nost od razjedinjenosti i opštu korist radničke klase od njezinoga ujedinjenja. Mi smo gotovi da se uzajamno obtožujemo i da jedan drugo-me iznalazimo krupne i sitne grehove, i da bu-demo kopali jaz izmedju i onda kad nama zajed-nički krtfv nad glavama gori!
A pri tome bosanski drugo vi zaboravljaju, da su i načelne razlike u Bosni izkrsle u takoj oštroj formi da su lične političke pogreške na-bujale usled specialni prilika bosanski. Oni se naprimer Žale, da u Social-demokratskom po-kretu ima jake nacionalne boje. Stvar sasvim razumljiva! Bosna i sa njom i ono radničke klase domače što je ima, još nije prežalila period intenzivnost nacionalnega osječaja; još ona nije zrela za jedno intenzivno Internacionalističko uverenje. Ubedjeni i iskreni Internacionalista u Bosni ima tama toliko, da bi mogli stati, a da jedan drugome ne smetaju, oko dva kafanska stola! Inače, svi tamošnji radnici su, otvoreno ili prikriveno, ili nacionalni, annacionalni, ili antinacionalni.
Naš je zadatak da ih ujedinimo, i da, kad tako ujedinjenih, učenjem zajedničkim forbrba-ma, izgladimo sve te sadanje oštrine njihove i učinimo ih dobrim Socialistima i Internacionali-stima. Inače, bez unjedinjenja če oni dugo i dugo ostati to što su, a Socializam če, i integralni i ovoj što ga mi zastupamo, samo trpeti. Boreči se protivu onih socialista, koji se nacionalno osječaju, mi čemo dok smo ovako podvojeni, uspeti samo toliko: da izazovemo prema sebi simpatija annacionalnih i antinacionalnih pravimo Internacionalistima! Ni lične name ili elemenata, ali da ni jedne, druge ni treče ne na-politioke pogreške druga Jove Šmitrana ne treba da nam ujedinjenje ni otežavaju, a kamoli ometavaju. Svi smo mi s manama! Neki ih ima više, neki manje; svi smo mi s pogreškama, neko s večim, neko s manjim. Kroz zablude se dolazi do istine. Ta filozofska aksioma važi za politiku: kroz pogreške (ako smo sposobni koristiti se izkustvom) dolazi se do zdrave politike. A i tih pogrešaka če biti sve manje i one če sve manje biti vidne, ako su ujedinjeni i u zajedničkom radu budemo izgradjivali; biče i dalje neminovne i biče sve veče (s obe strane) ako ostanemo razjedinjeni i u neprijateljskom stavu,
"Glas Slobode" je pod puno na pravom pu-tu kada je primio druga Dušana Balabana, jed-nogod najaktivnijih komunista, da ujedinjenje treba da obuhvati ceo radnički pokret: od naj-levijeg do najdesnijeg. Primajuči Dušana Ba-labano, "Glas Slobode" je sasvim na pravom pu-tu ako se stavi na gledište punoga integralnog ujedinjenja i sa celim delom desnog pokreta [ radničkog, jer ako onom desnom delu može či-
niti načelna zamerke, ovome levom moraju biti još veče, jer su i kobnije njegove pogreške; ako drug Šmitran ima grehova, ima ih i drug Bala-ban, i one su u izvjesnoj meri još kobnija za radnički pokret. Kad razjedinjenom, raztrava-nom, razorenom i upropaščenom radničkom po- . kretu gori krov nad glavom, kada mu je spas u integralnom ujedinjenju i uzdizanju zasnovan na punoj unutrašnjoj demokratiji, i kad pogreške i grupa i pojedinaca možemo i lečiti i odklanjati samo zajedničkom saradnjom, nije vreme iznalazenju starih grehova i razgrebljava-nju starih rana, kopanju dubljega jaza izmedju pojedinih logora, koje smo kopali radi vodjenja bratoubilačkog rata i kopanju što dubljega jaza izmedju ujedinjenog proletariata i njihovoga klasnog neprijatelja. Da se postigne podpuno ujedinjenje proletariata Jugoslavije, j a sam lično gotov da izpunim svaku dužnost koju ujedinjenje proletariata zahteva. Ako bi, radi toga da se radnička klasa uj edini, bilo potrebno da se uklonim, j a ču to smatrati ne za žrtvu, več za veliku ličnu sreču. Jer, za jednoga Socialistu može biti veče sreče, nek to kada se sav proletariat njegove zemlje ujedini i oslobodi za snažne i uspešne borbe?
Dragiša Lapčevič.
Veterani niso dobili bonusa; Harding sam je prišel pred senat in mu priporočal, naj ne sprejme nobene predloge, ki bi določala nove miljarde za izpla-čanje bonusa, ker so izdatki že sedaj preogromni. V newyorski legislaturi so sprejeli zakon, ki določa veteranom iz imenovane države bonus. Sodišče je izreklo, da je neustaven. Med vojno se je sprejelo marsi-kak zakon, ki je bil res neustaven. Toda sodniki so mižali.
Veterani se sedaj jeze nad — Debsom in pritiskajo na Hardinga, da ga ne sme oprostiti. Torej fantje se hočejo maščevati nad Debsom. Na patriote, ki so med vojno reševali domovino v Washingtonu "za en dolar na leto" plače, so pozabili, ali pa sploh ne vedo, da smo imeli take patriote. Dokler bodo veterani in drugi patriotični delavci nastopali proti ljudem kot je Debs, ne bo boljše na svetu.
Reakcionarne sile in francoski intrigantje so na delu, da razbijejo zedinjeno Nemčijo. Katoliško Bavarsko hočelo ločiti od ostale protestantovske Nemčije. Od tega bi imela tudi Francija škodo, četudi sedaj francoski reakcionarji intrigirajo v prid razbitju Nemčije. Morda se pozneje, če se bi Nemčija res razbila, našel zopet kak Bismarck, kar bi za francoski imperializem ne bilo prijetno. Ali pa bo proletarijat že preje še bolj -združil Nemčijo in to bi bilo francoski reakciji, če bo do takrat še živela, še bolj neprijetno. Nobena dežela, nobeno ljudstvo, in noben del delavstva nima koristi od razdruževanja. Za spoznavanje vrednosti združenja pa je bilo potrebno razdruženje. Izkušnje so šola.
Rusija krvavi vsled silnih naporov v boju proti mednarodnemu kapitalizmu, vsled civilne vojne, blokade in sedaj še vsled silne suše. Pomagajmo Rusiji, da jo ohranimo za nas in za ruski proletariat.
Pekel.
". . . O, vsi vragi!"
Tako je zarezal Satan in se oprl na leseno kobilo zraven Luciferja, kateri je brusil konico svojiga repa na peklensko se vrtečem mlinskem kamnu.
"Kaj te pa zdaj grize?" vpraša zadnji in še ne ozre se na svojega višjega.
'' Nič me ne grize — ampak povem ti, da sem že prokleto sit gospodarstva v tem brlogu. Tukaj več ni mesta za poštenega vraga! Ali je to kakšen prostor ze grešne duše, prostor, kjer bi moralo biti škripanje z zobmi? Vražja laž! — Meni se zdi, da je to krasno letovišče, navadno zabavališče, pravi Coney Island — to kar je . . . Povem ti, Lucifer, da teh ljudi ne spraviš več nazaj od koder so prišli, pa naredi kar hočeš. Poglej tamkaj tisto koščeno rogovilo! Večni smehljaj mu visi na obrazu. Poskusil sem že, da mu ga preženemo z beložarečim železom, ali nesnaga se je še bolj smejal. Vsakemu stiska roko, vse hudiče nazivlje svoje brate in včeraj je nesnaga poskušal poljubiti mojo staro mater. Tako me je razpalil mrha mrhasta, da sem mu razbeljene gnojne vile zadri v trebuh."
"Ali je kaj zacvilil?"
"Nič ni zacvilil —pač pa me je zahvalil s solzami v očeh. Le pomisli! Rekel je, da to je bila prva gorka stvar v njegovem želodcu po dolgih letih. Potem mi je pravil, da je stal tri leta v krušni vrsti v Chicagi in brez vspeha."
. "Zakaj mu ne nabašeš želodca z rastopljenim svincem?"
'' Tudi to sem že poskusil, a še ganil se ni; dejal je, da tako dobrega zalogaja ni imel odkar je požrl karbolno kislino eno noč poprej preden je prišel semkaj."
"Ali si ga že kuhal v olju?"
•' To se razume — in zahvalil me je za gorko kopelj. Povedal j,e da se je v svojem življenju samo enkrat kopal in sicer v prenočevališču Zveličavne Armade, toda voda je bila tako mastna in gosta, da se je moral strgati z žepnim nožičem, preden je zamogel spraviti hlače na kožo."
"Kaj če bi ga položil na razbeljeno železno leso?"
"Oh! Mar misliš, da ga nisem? Toda zlomek je zaspal na lesi kakor dete v materinem naročju. Ko se je zbudil, slišal sem ga, kako je rekel tovarišu na desni: "Prijatelj, tukaj se drugače spi kot pa na golem podu nad Majerjevem salunom. Tukaj saj ne zmrzuješ, se lahko iztegneš in poleg tega^nisi v več nem strahu, da pride policaj in te vseka po podplatih ravno v hipu, kadar misliš zaspati. — Pa si pomagaj, Satan!. . . Prosim te, Luce, nehaj brusiti svoj oguljeni rep! Delaš me nervoznega. Poglej na drugi konec tam, kjer razsaja cel trop norcev. Cel popoldan že paradirajo naokrog in vpijejo "Glorija!" in "Hozana!" Menda mislijo, da so v nebesih. Vsi so prišli iz New Yorlca, iz tistih podzemeljskih lukenj. Ti so šele pravi! Belcebub je mislil, da jih bo malo
ogrel in ukazal je zvišati temperaturo. Postalo jim je res vroče, ali namesto da bi tulili in škripali i zobmi, so pa lump je zapeli staremu Bubu zahvalno pesem in alejujo. Od tistega časa vedno pojeje in vriskajo. Kakor sem izvedel, so prišli zato v pekel, ker so celo življenje preklinjali hišnega gospodarja zaradi pomanjkanja gorkote. Zdaj imajo vso toploto, kolikor so je želeli in srečni so kot mlade mačke v jerbasu pri peči. . .
Zdaj pa poglej tistega Arkansažana tam pred plavžem. Vso žlindro,, kar je je bilo v plavžu, smo izgrebli ven, a on sedi na nji ves čas in vsi moji vragi ga ne spravijo proč. Pravi, da je bil rojen z mrzlico, živel je v mrzlici in umrl za mrlico. Tukajšnja klima ga je pa korenito ozdravila in zdaj pravi, da največja njegova sreča, bo, ako dobi semkaj vse svoje sorodnike iz Arkansasa . . .
Svojeeasno je bila strašna kazen če so koga na živem sežgali. Dandanes pa, če pečemo katerega teh revežev, je to zanje prava sreča. In še kako so zadovoljni, ko vonjajo pečeno meso, kajti te prilike nimajo na zemlji. Povem ti, Lucifer, mi moramo nekaj storiti, če hočemo rešiti pekel. To sploh ni več noben pekel! Odkar so kapitalisti na svetu naredili pekel za ljudi, izgleda ta naš brlog kakor pravi paradiž vsem tistim, ki padejo sem . . .
Veš kaj, Lucifer? Mi rabimo kapital! Sicer imamo tukaj precej kapitalistov, ali živina noče storiti ničesar dokler ne vidi dobička. Bogate zaklade imamo tukaj; imamo dovolj plina in vroče klime, •da se lahko kosamo z Alabamo. Glede goriva lahko tekmujemo z Rockefellerjem in z magnati premoga, če bi enkrat ustrojili kapitalizem, imamo kmalo ječe, otroško delo, stradež brezposelnost, bero, prostitucijo, belo sužnost, samomore in ponarejanje živil. Na ta način bi lahko ubijali, gnjavili in mesarili ljudi brez meje in nikoli jih ne bi zmanjkalo. Za bombaževe plantaže, sladkorne čistilnice in jeklarske tovarne ni boljšega mesta kakor je pekel. Ampak ini rabimo denar. Brez denarja ni bilo še nikdar pravega pekla! Kadar imamo enkrat kapitalizem ttikaj, potem bomo lahko tekmovali s peklom nad nami — drugače bomo pogoreli popolnoma. . ."
Prevel M.
Ako je bil kdo že v kakem podjetju, ki je nosilo izgubo, ve, kake težave so, da se ga kljub temu vzdržuje. S socialističnimi listi je taka, in Proletarec ni izjema. Ako bi delavci razumeli boj socialističnega časopisja za obstanek, bi se gotovo mnogo bcflj potrudili za svoj tisk. Podjetje, ki ne prinaša dobička, se ustavi. Socialistične publikacije niso ustanovljene zato, da bi delale dobiček, ampak da širijo socializem med delavsko maso. Toda če delajo pri tem izgubo, jo mora nekdo pokriti. Ako se dovolj delavcev zaveda te naloge, stvar ni težka: ako jih je malo, je breme težko." "Proletarca" bi že davno ne imeli, ako ne bi bilo par stotin sodrugov in sodruginj, ki ga skozi leta gmotno podpirajo in mu nabirajo novih naročnikov. Sedaj je četa naših agitatorjev majhna. Sodrugi in sodrugi-nje, pojačajte jol
PROLETAREC
«
Mali in veliki svet.
Astronomija je zanimiva veda, toda med prostim ljudstvom najmanj poznana.
Če bi bila bolj, bi ignoranca izgubljala tla pod 'nogami. In marsikaj bi bilo drugače. Nevednost med ljudstvom ne bo trajala večno. Veliko se je ljudstvo že naučilo na svoji poti iz barbarizma v civilizacijo in veliko več se še mora naučiti, pred-no doseže civilizacijo.
Na zboru zvezdoslovcev American Astronomy-Association so se predložili novi dokazi o obsegu vsemirja. Nekateri so zanimivi.
Svetloba potuje 186.000 milj, kar je dalj kot sedemkrat okoli zemlje, na sekundo. Sedaj si predstavljajte obseg vsemirja, kolikor ga je odkritega do sedaj. Svetloba torej potuje 186 tisoč milj na sekundo in bi jo vzelo en miljon let, da bi prepotovala od enega konca vsemirja do drugega. Malo premislite! Skušajte si predoeiti obsežnost. In potem čitajte dalje.
V tem vsemirju so tako velike zvezde, da jih vzame stotisoč let, predno se enkrat zaobrnejo naokrog. če bi padla naša zemlja na eno teh zvezd, bi bila njena velikost v primeri z eno teh ogromnih zvezd, kakor snežinka, ki pade na našo zemljo.
Fotografije vsemirja, vzete v observatorijih, in predložene imenovanem zboru astronomov, dokazujejo, da je med našo zemljo in najdaljšo točko v vsemirju, ki jo je mogoče doseči s sedanjimi zvezdoznanskimi pripomočki, prostor, podoben temnim oblakom. Nobena luč jih ne more predreti. Nekateri astronomi domnevajo, da se to ogromne skupine zvezd, podobne Rimski cesti. ' • Človeku je še mnogo skritega, toda zelo veliko odkritega. Le, da je ljudi, ki poznajo to, kar je že odkritega, malo.
Človek je majhno bitje. Ali to mu ni všeč; on hoče biti — še manjši.
Priroda ga je postavila na zemljo. To je pra-šak v neskončni brezmejnosti. V sami Rimski cesti je okrog osemnajst miljonov nepremičnic. Vsaka taka nepremičnica je solnce in misliti je, da ima vsako okrog sebe planete kakor naše. Videti jih ne moremo, ker nimajo svoje svetlodbe; s pomočjo fotografske plošče, ki je veliko občutljivejša od našega očesa, so pa ekcistenco nekaterih že dognali.
Naša Rimska cesta je le en svetovni sistem; takih megel je nešteto, ki jih vidimo z našimi daljnogledi, neskončno več pa nam nevidnih. Za ogromno število svetov nimamo ne izraza ne pojma.
Povsod so pogoji za življenje, in kjer so pogoji, tam je tudi res življenje. To lahko opazujemo na zemlji. Kaplja vode je svet za infuzije; v temnah oceanskih globočin, v zraku, v blatu, v kraških jamah, na snežnikih in na severnem ledu se najde življenje. Tudi na svetovih izven naše zemlje je.
Naš planet ni v vesoljnosti niti toliko kolikor majhna vas na zemlji.
Ampak človeku se zdi prevelika. Še to je moral razdeliti v države in državice, v domovine in domovinice, okrog njih je potegnil meje in mejice, in zaradi teh mej in mejic se bojuje, kolje, mori, uničuje 1
Majhna je naša zemlja, ali kot noriščina je velika.
Ves neskončni svet je enake snovi ; to nam dokazuje spektralna analiza, to nam pripovedujejo meteorji, ki padajo, posli tujih svetov, na zemljo. Nič neresničnega ne bi bilo, če bi človek dejal: Svet je moja domovina, prebivalci Marta in Venere, Siriovih in Veginih planetov so moji bratje, kakor zemljani!
Ali še zemlja sama mu je prevelika; en sam kotiček na tem prašku mu je "domovina."
Smešen je človek in komičen je njegov patriotizem. Kakor da bi hotel na veke vekov ostati o-trok, ki se ne upa izpustiti materinega krila, v strahu, da se izgubi!
Tako majhna je ta zemlja — in neskončen je svet. In kdo se ni občutil njegovega neizrečnega čara, če se je v jasni noči zagledal v bleščeče zvezde, v katerih drhti toliko skrivnosti in toliko privlačnosti !
Povečal bi se človek sam, če bi povečal svojo domovino. Nič bi ga ne stalo, če bi porušil umetne plotove, ki so jih med dežele in narode postavili naši očetje, ki so smatrali zemljo še za ves svet. In če bi se združilo človeštvo da se otrese vseh malenkosti in postane veliko v življenju in stremljenju. --
Tu je naš sosed Mars, tam naša soseda Venera. Tudi tam je življenje, če bi bil človek večji, bi iztegnil svojo roko, da bi pozdravil svoje brate in sestre tam gori in od njih izvedel, kakšna je njihova domovina in jim povedal kakšna je naša. Pustil bi svoje malenkostne prepire, rešil bi svoje krušno* vprašanje, da ne bi bilo treba miljonom neprenehoma skrbeti, kaj bo z golim življenjem, temveč bi lahko posvetili sVoje sile višjim ciljem. Razbil bi puške in polomil sablje, te žalostne ostanke barbarske dobe, pa bi nabavil teleskope in spektroskope in mogočne signalne aparate.
Izbrisal bi meje na zemlji in jih razširil čez zemljo.
Ali on noče biti velikan. Rajši je polž in mrav-ljivec, in da more varati samega sebe, si je izmislil bajke o polžji in mravlji slavi!
Zelo priporočljivo. — Neka cerkvena občina v New Yorku ima na hiši božji in na župnišču precej dolga pa nič denarja v blagajni. Kako ga dobiti. Premeteni pastor pa je iztuhtal: — Ljudje radi gledajo "fight", pa je dobil filme pretepa med Dempseyjem in Carpentierjem in jih je sklenil kazati v cekrvi pobožnim dušam. Če je to Bogu dopadljivo ali ne, se ni vprašal. Samo da se dobi denar. Zakrajšek ima bollj trgovski način za pridobivanje sredstev. On vodi legalen bizines, včasi pod firmo Ave Marije, včasi pod firmo Edinosti, v nekaterih slučajih pa tudi pod imeni zasebnikov, kakor se že bolj izplača.
O Albancih.
Albanija ni bilo oficielno ime v turški upravi, niti enoten državnopravni organizem, marveč le geografski in etnografski pojm za vilajete Skader, Janina in za zapadno od Ohridskega jezera ležeče dele bitoljskega vilajeta, kjer stanuje glavna masa Albancev, broječa nad 750 tisoč ljudi.
Albanci pa stanujejo tudi izven svojega ozemlja, namreč v Stari Srbiji in Makedoniji, koder jih je skoro že 500.000, in segajo preko celega Kosove-ga Polja noter v srbsko kraljevino.
Toda ti niso tode domačini, marveč priseljenci, večjidel potomci onih rodov, ki so v zadnjem stoletju moreč in ropajoč vdrli v te kraje, pregnali prejšnje posestnike Srbe ter se tako polastili zemlje in imetja.
Razume se, da so ti rodovi po veliki večini (nad 50 odstotkov) sami mohamedanski. .Razen teh je precej Albancev v Južni Italiji. Drugi so raztreseni po Balkanu.
Jezikovno in plemensko je smatrati Albance (Arnavte, Arbanase) — sami se imenujejo Skipe-tare (skip: orel, Skipetari: orlovski rod) — za potomce dveh starih ilirskih rodov, oziroma jezikovnih skupin. Severni, gorski rodovi ali Gegi se od južnih Toskov zelo razlikujejo, bodisi jezikovno pa tudi antropološko.
Dočim so severni ohranili čisto albansko kri in značaj, se južni niso mogli odtegniti tujim elementom in vplivom, zlasti grškemu in slovanskemu, vsled česar so kulturno nekoliko na boljšem.
Narodni plemenski značaj zlasti severnih Albancev je izrazito bojevit. Že pod Aleksandrom Velikim je zaslovela njihova hrabrost in ta sloves jih je spremljala tudi v poznejše čase. Kljub temu niti v starem, niti v srednjem veku niso tvorili skupne države, pogrešajoč širšega kulturnega obzorja, enotne narodne ideje, ki je velik državotvorni moment.
Za Albanca eksistira samo njegovo pleme, njegov rod. Zato se plemena pogostokrat niti pod vtisom zunanjih nevarnosti niso mogla združiti. Ta negativna stran njihovega "narodnega čuvstvova-nja" se še tudi danes kaže.
Po rimskem, bizantinskem in bolgarskem go-spodstvu, ki je v 10. in 11. veku segalo preko Makedonije tja gori do Drača, so Albanci koncem 12. stoletja prišli pod vrhovno oblast srbskih carjev.
Značilno je, da je ravno v srbski dobi Albanija dosegla najvišjo stopnjo kulture, kar priznavajo tudi nemški zgodovinarji. O Skadru, ki so mu gospodovali vojvodi kot srbski vazali, se izrecno poroča, da je bila ta doba zanj najsijajnejša, saj je Dil poleg gospodarskega središča severne Albanije tudi ognjišče srbske kulture, ki se je razširjala tja doli do Epira.
Če še pomislimo, da se Je že v 15. stoletju ustanovila za severno Albanijo srbska tiskarna, torej v
času, ko smo se komaj v srednji Evropi dodobra seznanili s to Gutenbergovo iznajdbo, je jasno, kako velikega pomena je bila kulturna misija srbstva v Albaniji, ki bi se bila tudi završila z uspehom, da niso Turki vsega poteptali v prah ter za poltisoč-letja zavrli vsak napredek.
Kmalu po katastrofi na Kosovem (1389) je padla tudi (Albanija. Junaškemu Juriju Kastrioti-tu, imenovanemu Skenderberg, se je sicer posrečilo vsaj deloma združiti albanske rodove, s katerimi je nekaj desetletij, občudovan od vse Evrope, hrabro branil svojo domovino. Toda kmalu po njegovi smrti je tudi Albanija za vselej legla v grob. (1749, to je 20 let po popolnem propadu Srbije.)
Da je turško gospodstvo pogubonosno vplivalo na javno življenje albanskih rodov, je izven dvoma. Že precej razcepljeno življenje se je odslej še bolj delilo.
Dočim se je v mestih in njihovih okolicah naselila turška vlada, so se prebivalci goratih krajev, posebno pa katoliški rodovi na severu, tesno zaprli pred zunanjim svetom ter stoletja kljubovali turški oblasti. Živeči dejansko sami zase, so vso dobo ohranili svojo vero, svoje patriarhalno življenje, Šege in pravo.
Res je pa tudi marsikatera stran že itak divjega značaja rodov vsled neprestanih bojev s Turki postala še nasilnejša, kakor je tudi turška krvoločnost in ropaželjnost vplivala na pomohamedanjene južne dele dežele.
Ni čudno, da je torej Albanija, živeča pod različnimi verskimi, kulturnimi, narodnimi, političnimi in krajevnimi vplivi, postala cela zmes nasprotujočih si idej in stremljenj.
Pomudimo se za hip pri javnem življenju katoliških malisorskih rodov.
Malisori stanujejo po gorah albanskih. "Mali" se imenuje po albansko gora, "malcija" — gorovje; odtod Malcori, Malsori in Malisori; po naše bi jim rekli "Gorjanci"!
Organizacijo "naroda", v kolikor ni spadalo pod turško mestno upravo in potem pod "bremto-vo" oblast, dokler ni ta junaško pobegnil, tvorijo plemena (rodovi), to je skupina družin, ki izhajajo vsaj po svoji trditvi — od skupnega pradeda. Če stanujejo vse te družine skupno na istem ozemlju ( v isti vasi), tedaj tvorijo tudi politično enoto, imenovano "barjak". Ako pa živi rod ah pleme raztreseno v več krajih, razpade tudi politično v več "barj ako v'.'.
Vez, ki druži barjake istega plemena (na pr. Mirdite ali pa Miridite) je torej dalnje sorodstvo, kar pa ne zabranjuje pač medsebojno ženitev, nikakor pa ne izključuje sovraštva. Miriditi so najmir-nejši med katoliškimi rodovi.
"Mirdita" se pravi dober dan. Po stari bajki je neki oče svoje premoženje razdelil med svoje trt sinove. Prvemu je dal sedlo, drugemu sito, za tretjega ni nič ostalo; voščil mu je pa dober dan "mirdita". In ravno ta je bil začetnik rodu.-
Po drugi pripovedki pa je nekoč poveljnik tega rodu od sultana Murada I. dobil častni naslov "mir dita'", dober dan. Sultan ga je namreč nekega dne svaril, naj ne začne bitke, ker je bil tisti dan "nesrečen" dan. Poveljnik je odgovoril, da je za zmago vsak dan dober, je začel boj in tudi zmagal.
Škof Miriditov je mons. Primož Doči, ki je bil pred vojno zelo vpliven mož v Albaniji, v Rimu in na Dunaju. Njegov sedež je v Oroši, pa biva večinoma v Skadru, če ni na potovanju.
O dveh sorodnih barjakih plemena Dukaždini, ki stanujejo na južnem bregu Drina, poroča nemški potopisec Šiebertz, da sta si celo smrtnosovražna, kjerkoli se namreč dobe njiju člani, se pozdravljajo s kroglami.
Najvišji organ plemena ali barjaka je barjak-tar (zastavonoša), čigar oblast je dedna. On ureja javne zadeve svojcev, narekuje kazni, zbira davke prej za turškega valja, izza balkanske vojne pa največ sam zase — in ukrepa o važnih vprašanjih, pri čemer se posvetuje z uglednimi možmi. V vojni poveljuje celemu barjaku.
Nižji organi so mirovni sodniki in biriči, ki izvršujejo kazni. Večjidel je imel vsak rod pri turški vilajetni vladi svojega zastopnika, ki je posredoval med vlado in rodom v davčnih in deloma v sodnih zadevah; to je bil edini znak sultanove oblasti nad ordovi. Kajpada se je tudi to prenehalo, ko je postala Albanija "neodvisna država".
Sicer pa žive gorski prebivalci po svojem starodavnem nepisanem pravu (kanun lek Dukadži-sint), ki živi v ustnem izročilu skoro vseh albanskih rodov skadrskega vilajetra in se je ohranil po nekem Leksi Dukadžinu — Dukadžieu ? — sodobniku slavnega Skenderbega.
Ta kanun ureja v glavnem kazensko pravo: amor, uboj, rop, ranitev, poškodovanje tujega blaga, posilstvo, zatem poroštvo in dedno- pravo. Edina kazenska institucija je krvna osveta kot samopomoč, po reku: Kri za kri . . . Izključena pa tudi ni mirna poravnava na podlagi denarne kazni in odškodnine.
Sedaj je Albanija "neodvisna", toda njene na-tačne meje še niso določene. Albanija sama bi si jih že določila, toda toliko še ni samostojna, kajti njena oborožena in ekonomska moč je pač neznatna' Vendar pa je lega Albanije taka, da jo žele razkosati med seboj Jugoslavija, Italija in Grška. Jugoslavija, oziroma Srbija želi Skader. To mesto bi se dalo tekom let spremeniti za jugoslovansko državo v važno pristanišče. Grška želi tiste dele Albanije, ki so Grški najbljižji medtem, ko bi Italija rada spremenila vso Albanijo v svojo kolonijo. Pri vsej zadevi pa odločujeta še Anglija in Francija, in sicer te dve državi največ.
Albanski rodovi pa v vsem tem kaosu tešejo in zbijajo skupaj svojo državo, za katero obljubujejo, da bo v teku nekaj let enaka drugim civiliziranim deželam po svetu. Dosti napredka za ta cilj menda tudi Albancem ni treba.
Kapitalistični način proizvajanja.
V	srednjem veku se je rokodelstvo v Evropi čim dalje bolj razvijalo; delitev dela v družbi je napredovala — tako se je razdelilo tkalstvo v volnar-stvo, platnarstvo in v barhanterijo; in razna opravila, ki so bila nekdaj zdrulžena s tkalstvom, so se razvila v posebno obrt, n. pr. suknostrižništvo ali čiščenje sukna.- Obenem pa se je raizvila trgovina, zlasti ker so se zboljšala prometna sredstva, glavno vsled tesanja ladij.
Pred štiristo leti je cvetelo rokodelstvo; bila pa je to tudi znamenita doba za trgovino. Odkrili so mors'ko pot v Indijo, v to bajno deželo, polno neizmernih zakladov, in odkrili so Ameriko z njenimi neizčrpljivimi zalogami srebra in zlata. Bogastva so preplavila Evropo, bogastva, katera so evropski klativitezi v novoodkritih deželah nagrabili potom kupčije, goljufije in ropa. Največji del teh bogastev je prišel v roke trgovcem, ki so bili v stanu si nabaviti in opremiti ladje ter jih preskrbeti z mnogoštevilnim in močnim moštvom, ki je bilo sila predrzno in brezvestno.
V	tem času pa se je porajala tudi moderna država, centralizirana uradniška -in vojaška država, najprej v obliki absolutne monarhije. Ta država je odgovarjala istotako potrebam ipovzpenjajočega se kapitalističnega razreda, kakor je potrebovala njegove pomoči- Moderna država, država razvite kapitalistične produkcije ne črpa svojih moči iz osebnih služib, amipak iz denarnih dohodkov. Monarhi so imeli zato dovolj vzroka, da so tiste, ki so prinašali denar v deželo, to je trgovce in kapitaliste, varovali in podpirali. V zahvalo za to varstvo so iposojevali kapitalisti vladarjem (monarhom) in državam denar, naipravljali so jih s tem za svoje dolžnike, jih narejali od sebe odvisne ter so s tem sedaj šele prav silili državno moč, da je služila kapitalističnim interesom z varstvom in z razširjanjem prometnih potov, s pridobivanjem in vzdrževanjem zamorskih kolonij, z vojnami proti konku-rujočim trgovskim državam.
Naši gospodarski abecedniki nam pripovedujejo, da je izvir kapitala v varčevanju. Mi smo se pa naučili'spoznavati povsem druge vire kapitala. Največ bogastva kapitalističnih narodov pohaja iz kolonialne politike, to je iz ropanja v tujih deželah, iz pomorskega ropanja, iz kontrabantarije, iz trgovine s sužnji in iz trgovskih vojn. Zgodovina teh narodov nam podaja sem do naših časov dovolj primerov takšnih metod, kako se kaipital "privar-či." In državna pomoč se je pokazala kot jako sredstvo za pospeševanje tega "varčevanja."
Nova odkritja in nova morska pota niso prinesla samo velikih bogastev za trgovce, ampak so tudi razširila odjemalski trg za industrijo ob morju se nahajajOčih držav, zlasti za industrijo Anglije, ki se je povzpela za gospodarico morja. Rokodelstvo ni bilo več v stanu zadoščati vsem tem, tako 'naglo in tako silno naraščajočim potrebam trga-. Prodaja na veliko je potrebovala proizvajanja na

veliko; veliki trg je potreboval produkcije, ki se je povsem ravnala ipo njegovih potrebah, to ste pravi, ki je bila popolnoma odvisna od trgovcev.
Trgovcem je bilo glavno do tega, da izvajajo razširjenim trgom odgovarjajoče proizvajanje na veliko sami; oni so imeli tudi potrebna denarna sredstva, da so mogli v potrebnem obsegu nakupiti vse, česar je bilo za proizvajanje potreba, n. pr. surovine, orodja, delavnice, delavno moč — ali odkod jo vzeti? Sužnjev, katere se je moglo poprej kupiti, ni bilo v Evropi nič več. Delavec pa, ki je sam posestnik svojih lastnih proizvajalnih sredstev, ali ki je član rodbine, posedujoče potrebna proizvajalna sredstva, ne proda svoje delovne moči. Rajši dela zase in za svojo rodlbino, da ostane plod njegovega dela njemu samemu ali njegovi rodbini. On proda plod svojega dela, ne pa svoje delovne moči. Bodi tu omenjeno, da se je varovat izraza: prodaja dela. Delo, delavnost se ne more prodati. Beseda delo se pa navadno ne rabi le za označenje delavnosti, ampak tudi za označenje uspeha te delavnosti, t- j. ploda dela in za označenje moči, ki se izraža v delavnosti, t. j. za označenje delovne moči. Uporabljanje besede "delo" v gorenjem pomenu omogoča onim ekonomom, ki hočejo delavce in malomeščanske sloje (male obrtnike) obdržati v nejasnosti o njih r^fcmerah, da zamenjavajo najrazličnejše stvari drugo z drugo in jih med seboj enačijo. Za to je treba tem gosipodom dobro na prste gledati.
Povrnimo se nazaj k našemu trgovcu, katerega smo zapustili pri iskanju delavcev. Z lastniki malih podjetij in z njihovimi družinami ni nič. Trgovec mora iskati delavce, ki ne posedujejo nobenih proizvajalnih sredstev, ki ne posedujejo ničesar drugega kot svoje delavne moči, katere so prisiljeni prodati, da morejo živeti. Ka'kor smo videli, je razvoj produkcije blaga in zasebnega premoženja take nemaniče že porodil, kakor smo videli-Spočetka jih je bilo le malo, pa še večina teh, ki niso živeli v družinskem krogu ali v gospodarskih podjetjih, je obstajala iz nezmožnih za delo, iz pohabljencev 'bolnikov ,starčkov ali pa iz lenuhov, potepuhov in sleparjev. Število onih delavcev, ki bi bili neposedujoči in popolnoma zmožni za delo, je bilo zelo majhno.
Ali dobrotna usoda je že poskrbela, da so postale velike množice delavcev brez posesti in da so jih vrgli na cesto baš v onem času, ko je bilo največ povpraševanja po brezposestnih delavcih. In bogatim trgovcem jih je potreba bilo le polbrati in uporabljati.
Tudi to je bila posledica proizvajajna blaga. Razširjanje tržišč za umestno industrijo je vplivalo na kmetsko gospodarstvo. V mestih je raslo povpraševanje (potreba) po živežu, in tudi po surovinah, po lesu, volni, predivu, barvilih itd. In kme-tiško proizvajanje je postajalo čim dalje bolj proizvajanje za prodajo.
Kmet je dobil denar v roke. In to je bila nje-.gova nesreča, kajti to je dražilo grabežljivost nje-* govih izkoriščevalcev, * graščakov in knezov. Toli-
ko časa, dokler je njegov prebitek bil izključno v naturalijah (v pridelkih), so mu jemali le toliko, kolikor so mogli použiti. Denar se pa more vedno rabiti, čim več ga je, tem bolje je. Čim bolj se je odjemalski krog za kmeta razširil, čim več denarja je dobival za svoje blago, tem hujše so ga drli gra-ščaki in knezi, tem višje so stopali njegovi davki in davščine.
Kmalu že niso bili gospodje več zadovoljni s prebitkom, katerega je kmetovo delo dajalo nad njegovo potrebo; oni so izsilili od kmeta čim dalje več tudi od najpotrebnejšega. Nič čudnega ni potem, da se je lotevalo kmetov obupanje in da je marsikatri, zlasti ko so bili vsi poskusi upora v kmetskih bojih zaman, zapustil svoj imetek in si poiskal zavetišča v mestu.
Temu se je pa pridružila še druga okoliščina. Med tem ko je v mestih vsled razširjenja odjemal-skega kroga nastala potreba po industrijskem proizvajanju na veliko, je na kmetih vzrasla potreba po kmetiški produkciji na veliko. To, kar so poskušali trgovci v mestih, godilo se je tudi grašča-kom- Graščak, ki je bil dosedaj le malo boljši kmet, skušal je zdaj svoje podjetje razširiti. Delavnih moči ni manjkalo, 'kajti znal si je napraviti kmete podložne. Često pa ni niti novih delavnih moči potreboval. N, pr. pri pridelovanju volne in pridelovanju lesa, pri pašnem ali gozdnem gospodarstvu je treba veliko manj delavcev kot pri poljedelstvu (obdelovanju polja). Kjer so graščaki opustili poljedelstvo ter prešli k pašnemu ali gozdnemu gospodarstvu, tam je postalo precej poljedelskih delavcev odveč. Kar pa je graščak pri vseh okol-nostih potreboval -— bilo je več zemlje, kakor pa je je doslej imel. To je mogel doseči le na stroške kmetov svojega okoliša. Te je moral graščak raz njihova gospodarstva pregnati, ako je hotel svoje gospodarstvo povečati in razširiti- Povzročalo mu je to prav malo premagovanja, da je ta korak storil. Uničevanje kmetov in preganjanje jih s kmetij je započelo ter je trajalo v velikem obsegu do prejšnjega stoletja. Med tem, ko so trgovci bogateli vsled ropanja kolonij, so bogateli plemiči in knezi vsled ropanja svojih lastnik podložnikov, in fevdalni gospodje so se prav tako malo kot kapitalisti strašili uporabe goljufije in nasilstva, ropanja in požiganja, če se jim je le zdelo potrebno v dosego svojih ciljev.
Zgodovina nas" uči tu prav posebnih manir varčenja.
Kaj naj pa počno množice nepremožnih kmetijskih ljudij, kateri so deloma pred davščinami in dajatvami zbežali, deloma pa bili po prevari ali šiloma izgnani z domačije? Na svoj račun niso mogli več ničesar proizvajati — manjkalo jim je proizvajalnih sredstev, ker so bili odtrgani, odgnani od njih. Sami niso mogli več nikakršnih plodov svojega dela prinašati na tržišče; preostajalo jim je le eno: prinesti samega sčbe na prodaj ter svojo lastno delavno moč, svoje najdragocenejše, za daljšo in krajšo dobo prodati, to se pravi, samega sebe so morali vdinjati.
- Eni so postali k me tiski dninarji — mogoče celo pri ravno istem gospodarju, ki jih je spodil. Drugi so postali vojaki (žolnirji) r>ri ravno tistem Kospodu, ki jih je. domačije oropal, ter so mu pomagali pri njegovih roparskih napadih; zopet drugi so se pokazili ter postali berači ali hudodelci. Mno-pi, in gotovo ne najslabši, pa so se obrnili k industriji ter iskali v nji posla. Rokodelci so se skušali ubraniti preplavljenja teh novih konkurentov s tem, da so svoje rokodelstvo po cehih omejili, ter s tem zaprli pot vanje- To pa je še bolj gnalo te množice v roke onih trgovcev, ki so potrebovali mezdnih delavcev za svoja industrijska podjetja.
Tako so bili ustvarjeni temelji kapitalistične industrije, kapitalističnega proizvajalnega načina potom ekspropriacije (razlaščenja), potom revolu-tije; 'bolj krvave in grozne sploh svetovna zgodovina ne pozna. Seveda, bila je to revolucija bogatih in močnih proti slabim in brezpomembnim; zato je stoletje te revolucije slavljeno kot stoletje humani-tete (človekoljubja) in osvoboditve duhov; danes seveda še posebno glasno od onih, ki so ogorčeni nad revoluoijskimi nameni socialne demokracije-
Nujni predpogoj kapitalistične produkcije na veliko je bil: pripraviti večje delavske množice ob njihova proizvajalna sredstva ter jih izpremeniti v nepremožne ter iz njih napravit proletarce. Gospodarski razvoj je meril na to. Ali kakor vedno, tako se tudi sedaj niso zadovoljili oni razredi, ki so prišli na površje, da bi mirno čakali na samostojni razvoj, ampak so pora'biiL nasilje, da varujejo svoje interese in da pospeše tek razvoja. In to nasilje, ki smo ga videli pri porodu kapitalistične družbe, je kilo tako, da groznejše in brutalne j'še .biti ni moglo.
UTRINKI
Nekateri ne verjamejo trditvi profesorja Trido-na, da so ljudje več ali manj po svojih instinktnih še vedno nagnjenih kriminalnim dejanjem. Ku Klux Klani že ne verjamejo, pa tudi linčarji ne. Slavni poveljniki armad v zadnji vojni pravijo, da Tridon ne ve kaj govori. Vše to potrjuje, da ima Tridon v svojih izvajanjih prav. Sicer pa to ni nova trditev. Tridon je le pripomogel, da se ljudje zopet izvedeli nekoliko resnice o sebi, resnica pa mnogokrat ni prijetna.
Premogarji v nekaterih krajih južne Colorade so prostovoljno glasovali za znižanje plač. Potem, ko so bile plače znižane, so šli v par krajih na stavko. Pritožbe in protesti so deževali v Denver in druge kraje in tako se je ta čudna novica raznesla iz tega pozabljenega kraja. Časnikarski poročevalci so vprašaii rudniške ravnatelje, kaj je na stvari. "Well, delavci so nas sami prosili, naj jim znižamo plače. Manjšina s tem ni zadovoljna, pa se jezi. Sicer pa plač še nismo znižali". Vprašajo premogarje. "Da, mi smo dobili pole, na katerih je bilo tudi vprašanje, če smo za znižanje plač. Kdor bi zapisal da ni, bi ga odslovili, pa so ljudje res zapisali da so za znižanje. Druge poti za ohraniti delo ni bilo." In tako so delavci "prostovoljno" zahtevali znižanje plače, kompanije so jo dobi;o odščipnile, in potem je podzemske sužnje minila po-
trpežljivost. Štrajk! Pa se ni razvil, Bi tudi ne bilo uspešno. Premogarji imajo predobre izkušnje iz zadnje vojne v Rockefellerjevein industrialnem carstvu južne Colorade. Zavednosti je med njimi malo, zatiranje pa vendar le čutijo in kadar je mera potrplenja polna, se upro. Tudi premogarjem v Coloradi zasije-jo boljši dnevi. Toda postati morajo aktivnejši v razrednem delavskem gibanju.
Carl Laemmle, predsednik Universal Film Manufacturing Co. v New Yorku je med vojno vodil propagando s pomočjo filmov proti Nemčiji. Slike, ki jih je filmirala njegova kompanija, so kazale barbarizem Nemcev, katere smo med vojno poznali kot "hu-ne." Nobena brutalnost ni bila pregorostasna, da ne bi našla pot na propagandistične filme zoper Nemčijo.
Carl Laemmle je Nemec, rojen v Wuerttembergu, pa je šel sedaj domov na obisk. Nemško časopisje ga vsled njegove propagande med vojno napada in baje je dobil tudi pisma, vkaterih mu groze s smrtjo. A-peliral je na ameriški komisarijat v Berlinu za pro-tekcijo.
Nemci niso bili svetniki med vojno. Vojna je barbarična in ljudje v vojaških opravah v vojnem času mnogokrat podivjajo. Zato še ni treba, da bi bil kdo Hun. V vojnah se ubija na clebelo, požiga in ruši se mesta in sploh vse, kar se more porušiti. Da pa se more sovraštvo ljudstva ene dežele podnetiti proti ljudstvu druge dežele, skrbe vlade s propagando. Filmi so zelo dobro propagandistično sredstvo in v Ameriki se jih je rabilo do skrajnosti.
Razumljivo je, da smatrajo nemški patriotje La-emmleja za janičarja in ga napadajo, ni pa razumljivo, kako more iti človek na obisk kraja, katerega prebivalce je par let poprej na vse načine blatil. Če bi Laemmle v resnici to mislil, kar je proizvajal v svojih slikah, bi ga bilo sram iti med take ljudi, kakršne je slikal. Toda on ve, da je bilo vse le propaganda, pa je na stvar pozabil, ljudje v Nemčiji pa niso.
O Rusiji so napisane razne knjige. Ene hvalijo sednaji režim, druge ga napadajo. Med pisci, ki ga. h vaj i jo, niso samo komunisti. Tudi liberalni in napol buržvazni ljudje so med njimi. Med tistimi, ki ga napadajo, niso samo reakcionarji. Tudi kak komunist, ki je mislil, da se bo Rusija spremenila v drugačne ljudi in v raj čez noč, je razočaran, pa napiše knjigo, ali serijo člankov, v katerih graja sedanjo vlado. Tisti, ki vidijo v Rusiji vse svetlo, so pristranski. Tisti, ki vidijo v nji vse črno, so še bolj pristranski. Ruski državniki ne trdijo, da so napravili iz Rusije raj ali da je ona najbolj vzorna država. Ampak oni imajo program, ki bo, kadar se ga izvede, in to bo vzelo desetletja, napravil iz Rusije vzor državo, ki bo iz nje napravil deželo, v kateri bo vladalo blagostanje, kjer bodo brezposelnosti, beračenje in druge bolezni sedanjega družabnega reda iztrebljene. Le ljudje brez vsake razsodnosti in razumevanja psihologije mase morejo misliti, da se s premenitvijo enega režima v drugim režimom napravijo skoki v izpopolnjenost. Vlada se lahko izpremeni v enem dnevu. Program, ki ga zastopa vlada, kakor je sovjetska vlada, pa se izvaja počasi, celo bolj počasi, kakor pa so pričakovali nekateri ruski boljševiki. Saj so skušali iti hitrejše kot bi bilo dobro, pa morajo sedaj iti nekoliko nazaj. To ni slabo. Evolucijski proces ni prisiljen, ampak je naraven. Skoki so prisiljeni, in vse, kar je prisiljeno, ni zdravo.
Dopis.
Aliquippa, Pa. — Splošno gibanje v tukajšnjem okraju in v naši naselbini zavzema delavska depresija še vedno velike dimenzije. Razmere, ki so vladale pred desetimi meseci se niso poboljšale, pač pa poslabšale. Kar se društvenega življenja tiče, je še vse precej normalno, toda tudi to se bo nagnilo, če se delovne razmere ne izboljšajo. Politično polje je obširno, toda primanjkuje oratarjev, delavcev-agitatorjev. Apeliram na vse bivše tukajšnje sodruge, da se vrnejo v naše vrste, nazaj, kamor spadajo, da se tako skupno borimo proti sedanjemu kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Druge poti vendar ni. Ponovite naročnino na "Proletarca", ki je list, iz katerega zajemamo politično izobrazbo in spoznanje naših interesov, po navodilu Karla Marksa: da je osvoboditev delavskega razreda delo delavskega razreda samega. Ali ni to resnica? Da, gotovo! Kajti od Wall streeta in drugih strani delavstvu ni pričakovati odrešitve.
V času vojne je bilo vse navdušeno za demokracijo, sedaj pa, ko je vojna furija polegla, vidimo sadove te obljubljajoče demokracije: pohabljence, ljudi brez noge, brez roke, ali drugih členov, ki iščejo zaman dela. Kapitalisti, ki s6 naredili v vojni tisoč miljonov, so danes tovarne zaprli in vrgli delavno ljudstvo na cesto, sami pa žive v luksurjoznosti in potrati.
Kako dolgo naj trpe še te*orgije? Kdaj bo delavstvo spoznalo svoje interese in se pričelo družiti v svoji organizaciji. "Normalcy", kje si za delavce? Ni je. "Normalcy" za delavce pomeni danes mezdno suženjstvo; za kapitaliste pa vladanje. Delavska Normalcy pride, ko se proletarijat zdrami in organizira, ko pojača svoje časopisje tako, da odvaga kapitalistično časopisje. Med slovenskimi časopisi v Ameriki sta taka časopisa "Proletarec" in "Prosveta" — edina dva, ki ob času volitev nista oglašala kapitalističnih temveč socialistične kandidate.
Naša deviza bodi: 100 odstotna pomoč listom, ki stoje na braniku delavskih interesov! Proč od listov, ki izdajajo interese delavstva!
Klub št. 211 je na svoji redni seji sklenil, da prispeva iz svoje blagajne $15.00 v ruski pomožni fond namesto da damo v prihodnji Koledar za 1922 sliko in $5.00 "Proletarcu" v podporo.
Z geslom: Proletarci združimo se! pozdravljam sodruge. —	B. Jerant.
Ruski pomožni fond.
Prispevki za odpomoč ruskemu delavstvu, ki je izpostavljeno lakoti in umiranju.
III. Izkaz.
Chicago, III.: Po $2: S. Chakich, S. Bojanovich, P. Piharich, G. Maslach; N. Ursich S3; po $1: M. Kiu-rina, N. Bogovich, A. Covacich, G. Vertag, N. Sibich, St. Filipovich, M. Balec, J. Kresich, Z. Kostich, J. Prust, S. Cholity, S. Kretzul i M. Dimich; P. Bugarski $1.50; po 50c: A. Gorsha, F. Matkovich, E. Portschey, M. Slavich, R. Kauchich, G. Grimns, A. Semalich, F. Novotny, A. Petrovics, F. Larote, D. Popopich, M. La-devich, S. Govedarica, S. Mastilovich, K. Tosovac; po 25c: M. Slavich, G. Puzich, M. Sarapa, F. Suler, W. Friedman. — $34.35.
Bannock, O.: A. Černe $2; po $1.50: F. Cerne, C. Habe, F. Habe; po $1: J. Habe, A. Vehar, A. Bikich; po 50c: F. Wolf, M. Barbich, J. Kalovich. — $11.00.
Cleveland, O.: Jugosl. socialistični klub št. 27 J. S. Z. — $25.00.
Chicago, III.: Društvo Francisco Ferrer štev. 131 SNPJ — $10.00.
Farmington, lil.: Po 25c: A. Snoj, F. Kikelj, F. Otrin, F. Hrovatin, F. Majdich, J. Finck, J. Kravanja, M. Komatz; J. Radoševich 50c. — $2.50.
Meadoivlands, Pa.: T. Semec $1; po 50c: M. Premrl, A. Posega, F. Doughkraut, F. Sterniša; po 25c: L. Premru, N. Bazdi, S. Križaj, F. Trebeč, G. Jauch, F. Svečnik, T. Tauchar, J. Aidnik, J. Mihalinec, F. Peter-
nel, V. Demšar, P. Dolenc, A. Milvaec, Fanny Zotka,. J. Samida, A. Martinčič; po 20c: Ž. Sautel, J. Bochte; J. Stare 10c, J. Ronobel 5c. — $7.70.
Chicago, III.: Iz Sibirije $2; po $1: J. Zavertnik st., A. Kobal, P. Berger; po 50c: Lincoln Zavertnik in Helena Zavertnik. — $6.00.
Chicago, III.: F. Godina — $2.00. Ely, Minn.: Po 50c: J. Teran, J. Grahek, J. Schurk, K. Merhar, J. Kosmach; po 25c: L. Perushek, L. Champa, L. J. Champa, M. Otrin, J. Champa, J. Glavan ml.
—	$4.00.
Bentleyville, Pa.: Društvo "Rdeči Prapor" štev. 87 SDPZ $7.00; Agnes Bazini $5; po 50c: Frances Hu-mar, A. Humar, A. Lovšin, J. Potisek, J. Hafner, M. Strova, F. Knaus, F. Kutar. — $16.00.
Glencoe, O.: F. Boštjančič in L. Turnšek po $1; A. Meze 50c; L. Perich 25c. — $2.75.
Heading, Pa.: Društvo Sv. Jurija št. 61 J. S. K. J.
—	$5.00.
Kenosha, Wis. Dr. Ilirija št. 38 SNPJ $10.00: nabrano med Člani in poslano po F. Jurca $6.65.—16.65.
Indianapolis, Ind.: Irv. Lyons $2; po $1: A. Stain, L. Loeber, D. Seligman, S. S. Pritz, M. Herman; N. Klatz 50c. — $7.50.
Avella, Pa.: Dr. Slov. Bratje št. 47 SDPZ—$10.00. Fresno, Cal.: N. Revinsky $5; po $2: B. Bartulo-vich, Majauro, C. Bovan; po $1: E. B. Tiffonier, S. B. Fisher, Ch. Dau, H. Hawley, E. Runch, C. LaSalle, R. Powers, E. Cunningham, C. S. Taylor, N. Jansen, L. Sippila, E. I. Bakko, S. Budravich, L. Becich; A. C. Smith 50c. — $25.50.
Skidmore, Kans.: Leop. Soba $2; po $1: F. Pa-dar, F. Cemažar in J. Jekos; po 50c: A. Skofic, J. Za-krajšek, A. Padar, Jessie Cemažar, Justie Cemažar; po 25c: L. Sapar in J. Sheme. — $8.00.
E. Moline, lil.: Jugosl. socialistični klub št. 219 $5; po $1: F. Smerdu in Just. Zaje; F. Šetinc 50c; F. Gradišek in T. Gradišek po 10c; F. Penca in I. Rose-tich po 25c; Katy Brej 30c; J. Brejc in L. Gradišek po 5c. — $8.62.
Chicago, III.: Odsjek Broj 32 NHZ — $25.00. Detroit, Mich.: Jos. Topolak — $5.00. W. Newton, Pa.: J. Langeholtz $1; J. Jovan 50c: F. Peternel 30c; po 25c: J. Vehovec, A. Valenčič, F. Hrvatin, F. Celin, J .Lavrich, J. Svetek, J. Kehrlikar; J. Pevec in M. Toman po 20c; V. Stajman in J. Ga-beršek po 15c; F. Križman in M. Jerina po 10c. — $4.45.
Zadnji izkaz dne 10. septembra ............$653.82
V tem izkazu............................. 237.02
Skupaj do 17. septembra 1921 .........«890.84
Tajništvo J. S. Z.
Glasovi o zbiranju fonda za ruske bednike.
V zvezi z zbiranjem fonda v pomoč gladujočim ruskim delavcem, je prejelo tajništvo J. S. Z. več pisem, izmed katerih bo nekatere od časa do časa objavilo, da se vidi, kakšno razpoloženje vlada med jugoslovanskim delavstvom napram ruskemu delavstvu z ozirom na pomoč, ki jo potrebuje vsled lakote in bolezni ter z ozirom na sovjetsko Rusijo kot vladno tvorbo sploh.
I. Dopis:
E. Youngstown, O., 5. septembra 1921. Dragi zemljače i brate po našoj Zajednici:
Mogu ti javiti, da sam primio pismo što si mi po-slao i sve sam razumio što pišeš i ja sam dao svome odboru, da si neka prečitaju što piše i rastumačio sam ja, ali nisem ništa mogao skolektat a isto nišam ni sam mogao da pomažem jer se slabo radi, i sva su moja brača kazala, da i oni sami imaju ovdje i u kraju siro-tinje za potpomagati, ali da se sada slabo pomaže u ovakovo doba. Moja brača veli, da kako bi pomogli ruskoj brači, kad ne mogu da pomognu svojoj. Tako je mnijenje i govor i naša prava, da pomozi prije sebi,
onda drugome. Tako brate, to ti mogu pisati, da su ovi Mjševiki, i sad imaju drugo pravo, i sad mogu živeti bolje nego mi, koji imamo gorje pravo nego su imali prije ovdje i u kraju. Ovdje u Americi ne radi se i slaba je plača, sve skupo, a u kraju dača i namet skupi, ho i porez sve na visoko, to su naša brača, koju treba pomoči i kraju što su prava Hrvatska brača i za Hrvatsku gledaju i se bore na drugu, koja je hoče danas uništiti.
Pročitaj si dobro ovaj list, pa češ dobro znati, što je na stvari i što je naš narod.
Sa pozdravom I. H.
II. Dopis:
Chicago, 111., 9. rujna 1921.
Jugoslavenski Socialistički Savez, c-o Frank Pe-trich, Chicago, 111. Draga bračo 1
Vaše zamolno pismo od 12. kolovoza o. g., za po-moč bijednim u Rusiji duboko je dirnula u srce sva: toga Slana našega društva — srca naša krvave od boli itugegdje vidimo kako naša brača radnici u Rusiji grozno stradaju, pate i umiru od glada a mi im ne-moiemo priteči na pomoč. — Pak akoprem je naše društvo na ovoj sjednici imalo $97.00 više izdatka ne-go-li primitka uslijed velikog broja bolestnih članova, nismo mogli ostati gluhi i nemilosrdnih srca, kao da lestradajuče brače naše, u Rusiji, nas i ne tiče; jest, life se nas svih radnika širom bijela svijeta, zato je ducnost naša, da pomažemo, koliko nam je moguče.— Saše društvo "Sloboda" odsjek broj 32 N. H. Z. pruža ii tu svrhu svotu od $25.00, koju evo šalje na Vaše rule s bratskom molbom, da ju odredjenoj svrhi prive-dete.
Za društvo "Sloboda" odsjek broj 32 N. H. Z., Inocenc Miller- blagajnik.
III. Dopis:
Detroit, Mich., 14. septembra 1921. Cenjeni sodrug Petrich: Priloženo pošiljam dve poštni nakaznici, eno za 0.00, ki jo pošilja korporacija detroitskih slovenskih podp. društev v pomoč ruskim delavcem, in drugo, jlasečo se na $25.00, v iste namene, pošiljajo sodrugi-nje od republ. združenja.
Prosiva, da objavite svote v Proletarcu in v Pro-sveti, tako da bodo člani vedeli da je bil denar odposlan na pravo mesto.
S pozdravom, Martin i Ljubia Mantony.
IV. dopis: Oregon City, Oreg.
Cenjeni: Tukaj Vam pošiljam malo svoto $2.50, ti sem jo bil nabral na seji tukajšnjega društva. Ka-tor se vidi, delavstvo v tej naselbini ni še zrelo za ra-nimevanje svetovnih dogodkov, še nima pojma o stvareh, ki se gode v Rusiji. Vzlic temu, da se je pisalo ie mnogo o bedi v Rusiji, jemljejo tukajšnji delavci stvari zelo indiferentno. Mnogo bi lahko pomagali, ker je precej takih, ki imajo in bi lahko dali, toda kakor je videti dajo raje za druge reči, kot pa za ruske bednike.
Pozdrav!	— T. S.
"Amerikanski Slovenec," glasilo starih tercjalk se vprašuje prav otročje v svoji zadnji številki, kaj je s tuli dinner bucketom," ki ga ni, pa pravi: "Republikanska stranka je pred predsedniško volitvo ljudstvu obljubovala vse mogoče in nemogoče. Glavno vlogo je med njihovo kampanjo igral "full dinner bucket". Ljudstvo je zdaj radovedno in povprašuje: "kje ga i-majo sedaj ?
Po izpovedi "Amerikanskega Slovenca" je obljubovala torej republikanska stranka vse mogoče in nemogoče, da preslepi ljudstvo s "fulldinner bucketom" za glasove. Toda ali ni bil "Amerikanski Slovenec" tisti listič, ki je priporočal ob volitvah republikanskega kandidata in tako pomagal pri ljudeh, ki či-lajo ta list, gojiti misel o "fulldinner pailu"? Čemu stavi "Amer. Slovenec" sedaj tako naivna vprašanja?
Socialisti in njihova glasila so tedaj svarili delavce, naj se nikar ne vsedejo na limance, ki so jih nastavljali kapitalistični agentje z raznimi tezami kot lull dinner pail" itd., ampak da naj glasujejo za delavske — socialistične kandidate, ki edino morejo za-
gotoviti, če bi bili izvoljeni, "full dinner pail' za vse, ki delajo in producirajo. Delavci jih niso poslusah. Sedaj imajo "full dinner pail" reakcije in brezdelja.
Vzlic temu, da farba "Amer. Slovenec" take oči-vidno svoje čitatelje, se pa drzne ta listič pisati o "kranjskih" socialistih kakor o ljudeh, ki se jim ne sme ničesar zaupati, niti ne zbiranja fonda za odpo-moč bednih v Rusiji, češ, da "kranjski socialisti niso pošteni.	. .
Ali ne presega to vse meje farške predrznosti in zasukanosti. Mi smo mnenja, da jih bo prav ta laž predrznost in zasukanost prej ali slej pokopala. Kajti proces razpadanja vsega, kar je bilo pred časom pod farsko hegemonijo v Ameriki, se vrši vidoma. Pred dvajsetimi leti je bila ta hegemonija še popolna, danes obstaja le še v skeletonu, ki sestoji iz nekaj podpornih društev, kjer se zbira par starih ženic, ki niso več za ta svet — vse drugo je šlo, ker se je začelo v glavah mlajših žena in mož svitati. Ko umre zadnja ženica podpornih društev K. S. K. J., tedaj bo izgubil "Amer. Slovenec" zadnjega čitatelja in naročnika, ki ga je imel.
Prirodni mlini meljejo počasi, a sigurno!
Tajništvo J. S. Z.
Korespondenca tajništva J. S. Z.
Na par vprašanj, ki so dospela v tajniški urad z namenom, da se dotičniki informirajo, če je odšel tajnik v Cleveland, da sodeluje ob priliki združevalne konvencije podpornih organizacij pri agitaciji za Jugoslovansko socialistično zvezo, bodi na tem mestu pojasnjeno, da se tajnik vsled slabega zdravja, žal, ni mogel vdeležiti te važne agitacije, niti se ni mogel vdele-žiti konference ki jo je sklical socialistični klub št. 27 za 15. septembra. Ker je na konvenciji več članov ek-sekutive J. S. Z., ki so zaeno delegatje na združevalni konvenciji, so ti člani storili gotovo vse, kar je bilo mogoče, bodisi na konferenci ali drugje, da pridejo interesi Jugoslovanske socialistične zveze in s tem interesi jugosl. delavstva v Ameriki do svoje veljave.
Poslal pa je tajnik J. S. Z. tajniku socialističnega kluba št. 27, sodr. L. Poljšaku pismo s prošnjo, naj ga prečita na konferenci.
To pismo se glasi:
Cenjena konferenca;
Prav žal mi je, da se vsled mojega slabega zdravja ne morem vdeležiti te važne konference. Zelo rad bi se namreč sešel s sodrugi in somišljeniki iz raznih naselbin osebno, da se pogovorimo iz oči v oči o našem političnem izobraževalnem delu v okvirju Jugoslovanske Socialistične zveze. Ker mi je to po razmerah nemogoče, podajam v naslednjem svoje mnenje, ki naj bi bilo donesek vašim razpravam in ukrepom.
Svetovna vojna je zapustila za seboj v kapitalističnem kakor v delavskem razredu velikanske sledove gospodarske in politične razoranosti in anarhije. Kakor so padli pri večini kapitalističnega razreda aktualni mednarodni stiki v trgovini, tako je vojna podrla tudi vse vezi in mostove, ki jih je imel ali gojil med seboj mednarodni proletariat. Toda kakor je že o^ grožala anarhija kapitalističnega razreda stebre, na katerih stoji kapitalistična družba, je nedisciplina delavskega razreda, to je radi izgube političnega ravnotežja in zadobljene duševne nervoznosti, ki se je začela (kazati po ruski revoluciji, ogrožala v vse večji meri interese vsega socialističnega gibanja. Izza ruske revolucije se je namreč pričakovalo, da se stebri kapiia-listične družbe sesujejo in da pade ž njimi vred vse, kar je imelo vezo s starim režimom. In ker se je od strani radikalnih faktorjev smatralo predvojni socializem tudi za del tega režima, se je vsled tega pričakovalo, da pade ž njim velik del socialističnih teorij in taktika, ki smo jo poznali pred vojno, njih mesto pa da zavzamejo "novi" nauki in "nove" bojevne metode. Dejstvo je danes, da dozdevno nagibajoči se kapitalistični stebri niso padli, in izaa nekaj časa potem, ko so se pokazali prvi rezultati "novih" radikalnih ekspe rimentov, tudi socialistične teorije in taktike, ki smo jih poznali pred vojno, niso postale neporabne, ampak jih je treba le spopolniti in prilagoditi časovnim razmeram.	. .
Kapitalistični razred si sedaj prizadeva obnovili stare mednarodne vezi, ki so popokale v teku vojne;
ravnotako nalogo ima na drugi strani delavski razred. To se mora prej ali slej uresničiti.
Obnovljenje kapitalističnih mednarodnih vezi — to je iskanje novih trgov in etabliranje mednarodne izmenjave kredita, kakor tudi cen itd., pa pomeni v vsaki posamezni deželi ali državi reakcijo proti vsemu, kar si išče uveljavljenja izven kapitalističnega razreda; to je vsega, kar je proti kapitalističnemu sistemu. Naravno je, da gre pri temu delu kapitalističnemu razredu na roko vse, kar čuti kapitalistično: država, šola, cerkve vseh sekt, časopisje, gledališča, justica in vse ostale družabne priprege. Prizadevanje, da se potlači z železno peto vse, kar se ne kloni kapitalističnemu režimu,. se zrcali danes najjasneje v raznih poizkusih, da se zatre unijsko gibanje. Ku Klux Klani, Legije in druge linčarske drhali — vse to je tajno ali pa odprto delo kapitalističnih interesov in maskirano s sto odstotnim amerikanizmoni. Boji premogarjev za priznanje unije v West Virginiji, v južnem Illinoisu, boji stav-binskih strok v Chicagi za vzdržitev plač, kinematografi, ki predstavljajo kako ameriški vojaki strahujejo v Rusiji boljševike in odstranjujejo iz poslopij rdeče zastave ter jih nadomeščajo z drugimi zastavami, blokada Rusije in napadanje sovjetske Rusije sploh — vse to so očividni znaki preračunjenega kapitalističnega terorja napram delavskemu razredu. V kapitalističnem interesu je, da se tako nastopa, kajti kapitalizem dežele ali države, ki drži najčvrstejše delavski razred pod železno peto, je kapitalizem, ki v tekmi mednarodne ka-kapitalistične igre odloča. Kapitalistična država, v kateri je razvito jako politično in gospodarsko gibanje delavstva in se kapitalizmu postavlja po robu, ni sigurna v tej igri, in vsled tega ne more konkurirati na svetovnem trgu tako, kakor diktirajo interesi tozadevne kapitalistične države, to je ne more ravnati v teh ozirih tako svobodno, kakor država, ki ima vso delavsko gibanje pod svojo absolutno kontrolo.
Evropski kapitalizem, kakor izgleda, ni več kos tej nalogi, zato potrebuje na svojo stran ameriški kapitalizem.
Ameriški kapitalizem jak in neizčrpan kakor je, bo reorganiziral (vsaj skušal bo reorganizirati) in bo popravil nagnjene stebre evropske kapitalistične družbe. Ameriški kapitalizem pa hoče zato popolno kontrolo, popolno diktaturo nad evropsko politiko, zlasti tisto, ki se tiče delavcev. In tako bo kapitalizem nadaljeval svojo pot, kakor bo pač vedel in znal, da si podaljša svoje življenje. Naša dolžnost pa bo, da mu sledimo na vseh potih in pripravljamo množice na čas, ko bodo razmere ugodne za prevzetje njegovega bankrota, ki mora prej ali slej naslediti. Prevzetje te zapuščine pa pomeni pojačanje gospodarskih in političnih organizacij delavstva, pojačanje socialističnega časopisja in literature. To nalogo mora izvršiti vsaka narodna delavska skupina, kakor diktirajo razmere.
Jugoslovanski delavci v Ameriki morejo in morajo pojačati svojo organizacijo in časopisje le potom Jugoslovanske socialistične zveze, ki je spojena s Socialistično stranko Amerike.
V času najviharnejših revolucionarnih dni, to je bilo takrat, ko je ideja družabne revolucije prešinjeva-la vso Evropo in Ameriko, so bili nekateri mnenja, da je do socializma kakšna bliž-pot, to je pot, po kateri bi se dalo prehiteti do socialistične družbe socialiste same in vzeti družabne vajeti v roke z diktaturo manjšine. Take kalkulacije v časih kot je bila svetovna vojna, sicer niso greh; toda praksa je pokazala, da se na prevelike uspehe, kjer ni čvrste organizacije, proletariat ne sme zanašati, in da mora biti pripravljen vedno na taktične kompromise. Socializem namreč ni mogoče dati ljudstvu od zgoraj, ne da bi se s tem izpostavljali nevarnosti, da se jutri ne prelevi v kakšno spako, z nobeno zaželjeno diktaturo manjšine, tudi Če je ta manjšina precejšnja. Treba se bo sprijazniti z deli, ki so za upeljavo socialističnega sistema neizogibni — to je z organizacijo in z izobrazbo. To dvoje se ne da nadomestiti z nobeno umetno profilakso.
Organizacija torej in izobrazba.
Kako naj izvršimo, ali bolje vršimo, svojo nalogo v tej smeri najuspešnejše?
Med podpornimi slovenskimi organizacijami v A-meriki imamo danes mnogo članov, ki več ali manj simpatizirajo s socialističnim gibanjem. V nekaterih krajih imamo že socialistične klube. In kar se simpatij tiče, pomaga pri tem tudi glasilo SNPJ. Toda samo
simpatije niso dovolj. Če hočemo imeti jako bojevno politično organizacijo, moramo imeti pred vsem aktivne člane — člane, ki na volilni dan zavzemo svoja mesta, ki pomagajo razpečavati socialistično literaturo in sprejemati vsa dela, ki spadajo v delokrog socialističnega gibanja. Kako pa naj drugače sploh zapostavljamo reakcionarna dela, ki ga izvršuje kapitalistični razred nad našimi brati delavci? Organizacija mora te ljudi, svoje delavce, poznati in jim zaupati, da bndo svoja dela resnično izvršili.
Naloga naših simpatičarjev in ostalih delavccv delegatov na združevalni konvenciji v Clevelandu naj bi bila, da se zavzame vsak neodrečno za ustanovitev socialističnega kluba, kjer ga še ni; kjer pa že obstoji, naj gledajo, da pridobe klubu novih članov. Kdor je enkrat v organizaciji in dobiva socialistično glasilo, se bo gotovo toliko potrudil, da ga bo čital, se poglobil vanj in stvari prej ali slej razumeval, kakor je za socialista potrebno.
Poleg tega je zelo priporočljivo da delegati na združevalni konvenciji sprejmejo v pravila točko, ki naj predpisuje, da se ima v glasilu združene jednote priporočati pristopanje k Jugoslovanski socialistični zvezi, kot edini politični organizaciji jugoslovanskih delavcev v Ameriki. — Jugoslov. socialistična zveza, kot' politična organizacija jugoslov. delavcev v Ameriki, naj bi delala z združeno podporno organizacijo, kar se politične izobrazbe in organiziranja tiče, vedno roka v roki.
Svetovna vojna nam je iztrgala mnogo korenin 12 naših nasadov, sedaj je treba, da te korenine ponovno usadimo in posejemo novo seme.
Kakorkoli je danes politično obzorje delavskega razreda vsled splošnega kaosa megleno, je vendar semtertje opažati žarke novih upov. Ti žarki se kazijo iz raznih krajev, kjer je delavstvo prišlo do prepričanja, da razdvajanje delavskih sil ne služi delavskim interesom, temveč kapitalističnim, in da rek "Delavci vseh dežela združite se!" ni veljal delavstvu vsega sveta nikdar bolj, kakor danes. To se pokazuje v Jugoslaviji, v Nemčiji, v Italiji in v raznih drugih dtlih sveta.
Največja socialistična čednost v tej dobi konsoli-diranja in rekonstrukcije, je potrpežljivost in moralna korajža — vse drugo prinese seboj čas.
Svetovne razmere pehajo bolj kakor kedaj poprej materijal vse vrste, ki je potreben za reorganizirale naše bojne mednarodne organizacije, v naše pristanišče. Ce bomo znali te razmere in material, ki prihaja 1 nasproti nam, izkoristiti v naše namene, uspehi ne bodo izostali.
To je moje priporočilo konferenci.
Pričakujoč, da stori ta važna konferenca vse, kar bi utegnilo pospešiti interese Jugoslovanske socialistične zveze in s tem interese jugoslovanskega delavstva v Ameriki, vas pozdravljam.
Vaš za združenje tudi na političnem bojevnem polju jugoslovanskega delavstva v Ameriki,
Frank (Petrich, gl. tajnik J. S. Z.
Glistavci pri "Znanju".
Kaj se je zgodilo ljudem pri Znanju, da zopet jokajo denuncirajo, rote in se zvijajo kakor človek, ki ima trakuljo?
V zadnji številki Znanja imajo na prvi strani cele kolone tisočintisočkrat premletih in po svoje pobarvanih reči, ki naj bi delale vtis, da je "Znanje'1 edini "čisti" radnički list na svetu. Te trditve podpirajo z dokazi, češ da je Znanje obsovraženo in preganjano od hrvaških šovinističnih listov.
Po njihovi logiki je vsak drug list, ki ni tako preganjan kot je Znanje, "nečist" in social patriotski. Iz njihovih izvajanj bi človek lahko sklepal, da smo jim mi radi tega nevoščljivi, ali da jim želimo delati konkurenco. Ampak temu ni tako. Mi jim drage volje prepustimo to polje, da razpolagajo ž njim kakor se jim poljubi in da ostanejo tudi v naprej najčistejši med najčistejšimi. Če hočejo, lahko obore, kar se nezmotljivosti in "čištoče" tiče svoje tekmece pri "Radnički Borbi v Clevelandu, ter izvedejo lilijski monopol.
Vprašanje nastane seveda, kaj bo, če tisti, ki Znanje, tako sovražijo, enkrat prenehajo s sovraštvom napram Znanju; (Mi smo napram Znanju seveda či-
sto indiferentni in ga vsled tega ne sovražimo niti najmanje); kaj bo, če postanejo vladajoči krogi tako tolerantni, da puste "Znanje" v miru tudi če v svojem izvajanju ne bo tako previdno, kot je naprimer Upton Sinclair in razni drugi veliki revolucionarni misleci? Kajti če se odpravi vzrok "čiščobe" — to je preganjnje — tedaj "Znanje" ne bo moglo biti več "čisto". Po logiki ljudi okrog "Znanja" bi morali tamkaj skrbeti, da se to preganjanje napram "Znanju obdrži za vsako ceno, in če ne bodo uredniki dovolj zmožni, da to preganjanje provocirajo, tedaj bo treba najeti druge, ki bodo to preganjanje na en ali na drug način dosegli. Kajti če se jim to ne posreči, tedaj mora "Znanje" kot edini "čisti" delavski list prenehati izhajati. To pravijo tudi sami, ko trdijo, da rajše prenehajo, kakor pa da ne bi bili obsovraženi ali pre-ganjani.	...
Za nje je preganjanje torej panacea!
Morda se od njih kaj nauče Ku Klux Klani, ki jih prav sedaj napada in preganja meščansko časopisje. Po logiki ljudi pri "Znanju" bi morali biti Ku Klux Klani najboljši in najčistejši Amerikanci!
Pri "Znanju" imajo tudi to navadp, da vedo vedno najbolje, kaj so drugi, ne vedo pa nikdar kaj so sami. Komunisti nečejo biti; za revolucijo so in ne; za politično akcijo so in niso. V vojni so bili Social-pacitisti — drugim so rekli pa da so Social-patriotje. Toda pri teh titulacijah so delali, če je bilo potrebno, izjeme. O Sinclairju naprimer ne pišejo, da je Social-patrijot, da si je v teku vojne zasledoval to taktiko, kot jo je imel Proletarec. "Znanje" naprimer piše, "da je Sinclair vrli protivnik svake vjerske i političke za-blude. On je doduše dosta oprezen (Nekaj te opreznosti bi ne škodilo tudi,, urednikom "Znanja;'), kad izražava svoje nazore o revpliiciji Ai. Americi, .ali da ne poriče mogučnost isto onakvog prevrata ovdje kao što se je dogodio u Rusiji."
Tako se zatekajo ljudje pri "Znanju" v potrebi k "socialpatriotom," ker so dobili gliste. Mi jim priporočamo, naj se obrnejo po Severova zdravila, ki se dobe v vseh lekarnah.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva; da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj iff še niso v organizaciji.
John Kresse, 396—>fth Ave.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drago nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne V klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo S socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
DETROITSKIM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J. S. Z. se vrši 8. okt. (drugo soboto v mesecu), v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. U-deležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.	Organizator.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE.
Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
	S	
Slov. delavska		podporna zveza
Ustanovljena dne M. avgusta 1908.		Inkorporirana 22. aprila 1900 v državi Pena.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto. CHICAGO, ILL.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113,
West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
1.	Pom. taj.: FRANK PAVLOČIC, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, R. F. D. 7, Box 4, m Johnstown, Pa.
Blagajnik: JOSIP 2ELE, 5602 St. Clair At«., Cleveland, Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F*D. 2, Box 27. Bridgeport, Okie.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVAZNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA* BIRK, 955 AddUon Rd., Cleve-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland,
Ohio.
POROTNI ODBOR: Perdsednik porot, odbora) MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kan*. -
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Spring-
field, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 2657—59 So. Lawndale Ave., Chicago, JU.
URADNO GLASILO: PROLETAREC. . 3639 W. 26th St., Chicago. III.
PROS VETA. ,. 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljndno
prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, .nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z . mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj* popravi.
Imena in naslovi uradnikov društev S. D. P. Z.
Združeni s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
BoritelJ, 4 te v. 1, Conemaugh, Pa,
Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St.; tajniki BL Btmot-šek, box 802; blagajnik: Martin Jager, box 302. Vsi t Conemaugh. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Alojslja.
"Pomočnik", it. 2, Johnstown. Pa.
Predsednik: John Zupan, 417 Woodland Ave.; tajnik: Oeorere Raspotnik, 411 Linden Ave.; blagajnik; Lawrence Znideriii, R. D. 7, box 14A. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v Slov.
Delavskem Domu.
"Zaveznik", it 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsednik: Jacob Gabrenja; tajnik in blagajnik: Loots Kraina. box 218, Conemaugh, Pa. Seja vsaka prvo nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4, Uoyddl. Pa.
Predsednik: Frank Cebron; tajnik: George Jakopin, bos 76; blagajnik: Frank Svelc, box 191. Vsi v Lloydell. Pa. Seja vsako 1. nedeljo.
Nova Doba, št. 8, Ralphteu, Pa.
Predsednik: Frank Kumerdaj; tajnik: Martin Korošec, box 256; blagajnik: Frank Bizjak, box 122. Vsi v Balphton. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zve«ti Bratje", it. S, Garrett, Pa.
Predsednik: Joe Grahonja; tajnik in blagajnik: Jata Kralj, box 227. Vsi v Garrett. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jsdtaoat", it. 7, Claridge, Pa.
Predsednik: Frank Zorman; tajnik: Mihael Baloh, P. O. box 212; blagajnik: Martin Bratkovič, box 178. Vsi v Claridge. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Dona.
"Zavedal Stajerc", it- Johnstown, Pa.
Predsednik: Fred Horvat; tajnik: Adolf Debeljak, bes ti; blagajnik: Karol Cerjak, box 65. Vsi R. F. D. 7, Jehnstewo, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana", it. 10, BtmrnIUU, Pa.
Predsednik: Franc Penič; tajnik: Anton Steržaj, box 454, Union-town, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfleld, Pa.—Seja vsako drugo ned. v mes. ob 2. pop. v Hrvatski dvorani.
"Zarja Svobede", it. 11, Dunle, Pa.
Predsed.: Andrej Milavee, box 1; tajnik: Frank Kavči«, b. tlt: blagajnik: Frank Ileriič, Box 73; vsi v Lunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Slov. Izabr. Doma.
"Danica". It. 12. H «11 wood. Pa.
Predsednik: Prank Korale, box 74; tajnik: Joseph T—aHn. Um 85; blagajnik: Joseph ZuraJ, box 288. Vsi v Heilww* Pa, —Sala vsako 2. ned. v m«, v prest. Je«. Temailn«
"Večeraica", it. 13, Baggmlojr, Pa.
Predsednik:: Frank Segula; tajnik: Jacob Povie, box 141, H ostat ter. Pa.; blagajnik: Joseph Zabkar, R. F. D. 1. b. it-a. Latrafca, Pa. Seja vsako drugo nedeljo eb X. pepeL w Slov. Brv. K. Dean. Hostetter, Pa.
"Sl.inl Bratje", it. 14, OrWat Pa.
Predsednik: Frank Granc, Box 206, Republic, Pa.; tajnik Joe Kovač. Box 294, Bepublic. Pa.; bagajnik: John Hudoklin, Box 151, Orient, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo f Hrvatskem domu, Bepublic, Pa.
«Slsns", it- IS, Sopria, Cela.
Predsedniki Anton Martafcifi: tajnik: SUveeter Bernnttn; blag.: Joseph Valenčič. Vsi box 192. Sopris, Celo. — Seja vsaka prvo nedeljo ob t. uri ajutraj v prostorih »obrata Ivaa IiedHi ▼ Piedmont, Colo.
"Bratstvo", it. IS, Buxton. leva.
Predsednik: Frank Kriitof, box 24; Ujnik: Ferdinand Koievar; blagajnik: Felix Baspotnik. Vsi R. 1. KddrviU«, Ima. — Seja vsako drugo nedeljo v prostoru Bobra t* Felix Baspotniha.
"Zora", it. 17. Akno. Mick.
Predsednik: Josip Volk; tajnik in blagajnik: Gasper Volk, B. 2, Box 85. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", it. IS, TlisddeiV. Pa.
Predsednik: Eugen Mosetič; tajnik: John Bednak, 1018 Talbot Ave., rear; blagajnik: Frank Saje, 609 N. Main St. — Vsi v B ruddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v litvinski dvorani, 818 Washington Avenue.
"Nada", it. SO, Huntington, Arkansas
Predsednik: John Morse; tajnik: Frank Herman, box 1ST; blagajnik: Matija Ogrady. box 89. Vsi v Huntington. Arkansas.— Seja vsako tretjo nedelje v iolski dvorani.
"Sokol", it. SI, West Mineral, Kaaaaa.
Predsednik: Martin Oberzan; tajnik in blagajnik: Vlneent Zalo-kar, box 51. Vsi West Mineral. Kans. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Pete Bussellnovi dvorani v E. Mineral. Kans.
"Od boja is zmage", it- 22, La Salle, IB.
Predsednik: Ignac Jordan; tajnik?Frank Gergovič, CIS Crosat St., La Salle, 111.; blagajnik: Frank Volk, 802 — 8th St.. La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. ari pop,, v Slov. Nar. Domu.
"Slovenski Bratje", it. 23, Coketon, W. Va.
Predsednik: Anton Pajntar: tajnik: Fr. Kocian, box 272; blagajnik: Ignac Ponikvar, box 82. Vsi v Thomas. W. Va. — Seja vsako 1. ned. v mas. v Coup, dvorani.
"Ilirija", it. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Suitar, box 52; tajnik: Math. Zadrmvee, bes >11; blagajnik: Michael Lončar, box 267. Val v belin. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobr. I. Boglja.
"Delavec", it. 25, Rock Springs, Wyn.
Predsednik: Val. Jugovic; tajnik Mat. Leekoveev box 547; blagajnik: Mathew Ferlič. 211 Sherman St. Vsi v Reek Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Doma.
"Šmarnica", itev. 2ft, Expert; Pa.
Predsednik: Frank Merlak; tajnik: Math. Torkar, b. 417; blagajnik: Anton Martiniek, b. 126. Vsi v Export, Pa. — Seja vsake tretjo nedeljo v delavskem domu.
"Mlreljub", itev. 27, DlamondviH«, Wyo.
Predsednik: John Kočevar, b. 71; tajnik: Vincenc Lumpert, b. 62; blagajnik: Jacob Petek, box 61. Vsi v Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo nedeljo v Slovenskem domu v Diamondville, Wye.
"Jutranja Zarja", itev. 2», Meadow Lands. Pa.
Predsednik: Anton Premro; tajnik: Andrej Posega, box 576; blagajnik: Frank Baje. box 676. Vsi v Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v Bar Hali.
"Trpin", itev. 30, Breezy Hill, Kane.
Predsednik: J. Homec, box .160; tajnik: Stephen Arh, box 8; blagajnik: Josip Žibert,box 116. Vsi R. F. D. 2, Mulberry, Kansas.— Seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri pop. pri sobratu A. Adamichu.
"Dani se", itev. 31, Roelyn, Wash.
Predsednik: Luka Notar; tajnik in blagajnik: Anton Adsaick, b. 16. Vsi v Boslyn, Wash. — Seja vsako prvo nedeljo ob 1. uri pop. pri sobratu A. Adamichu.
"Zeleni vrt", itev. 32, Palisades, Colo.
Predsednik: Jacob Trojar; tajnik: Anton Kladoiek, bo* (11; blagajnik: Jernej Benedik, box 674. Vs v Palisades, C.lo. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Jakoba Irojarja.
"Slovenska Zastava", itev. 33, Jenny Lin d, Arkansas.
Predsednik: Louis Grilc, box 86; tajnik: Joe Ssdar. box II; blagajnik: Frank Kline, box 117. Vsi v Jenny Lin d. Ar k. — 8«* prvo nedeljo ob 10. uri dop. v druit dvorani.
"Edinost", itev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Frank Omejc; tajnik: Anton Laurii. box 8: bls-rajnik: Frank Medved, box 40. Vsi v Yukon, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Slov. Delavskem Domu.
"Planinski Raj", itev. 38. Lenk, Ohio.
Pred.: Michael Virant; taj.: Jacob Hepčar, 164» E. »1. St.. blagajnik: Ivan Primožič, 1712 E. (let St. Vsi v Lenin, okla-Seja vsake drago nedelje v prostorih g. V Iran ta, 17«* Gleb« Ara "Združi tel j", itev. 38, Seuth Fork, Pa.
Predsednik: Jakob Govekar, box 666; tajnik: Jnsob Kupsrt, lis Maple St; blagajnik: Mirko Grgurich. b. 49i. Vsi v Se. Kk. Pa. — Seja vaake tretje nedelje v dvorani Slav. Izekr. Dow. "Ljubljana", itev. 37. Barberten. a Predsednik: Joe Lah; tajnik: Andrew Rep ar. 1109 N. 4th Street; blagajnik: Frank Skraba. 620 Van St — Vil t Ban twr^Mk, Okia. Seja vsake drage nedelje eb S. url pepel, na UN
"Dobri Bratje", itev. M, Bridgepert Obla. Predsednik: Frank Androjna; tajnik: Martin Kos, K F D. 1, b« F; blagajnik: Frane Vočko. btox 462. Vsi t Bridgeport, Ohio. Seja vsake prve nedelje eb S. uri dopoldne v dnitnal in-rani. BaydsvUle. Ohio.
"Prva Zveada", itev. 3», Darragh, Pa. Predsednik: Js. Jelovič, Darragh, Pa.; tajnik in blagajnik: Prank GolobU. B D 2, b. 57. Greensburg, Pa. — Seja nako tretjo nedelje v mesecu eb S. uri popold.
"Oral", itev. *•. West Nevten. Pa. Predsednik: Andrej Povirk, box 27; tajnik: Frank Menila, R. F. D. 2, box 68; blagajnik: Jožef Zorko, BFD. 2, box 114. Vsi v Wert Newton. Pa. — Seja vsake četrte nedelj, dopoldne sa prikstejl mesec v Slov. Doma v Collinsburg.
"Slovenski Bratje", itev. 41, Cleveland, O. Predsednik: Joseph Blatnik; tajnik: Martin Martiniek, 5183 Stanley Ave., Bedford, O.; blagajnik: Frank Kokotec, 7728 Osage Ave., Cleveland. O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Nar. Domu.
"Mladi Slovenec", itev. 42, Ogieabr, BL Predsednik: Frank Nadveinik; tajnik: Hubert Dolar, box HI; blagajnik: Joe Legan. b. 11. Vsi v Oglesby, Hi. — Ssja nako
prvo nedeljo v dvorani Mihaela Preskarja.
"Sava", itev. 43. Portage, Pa.
Predsednik: Karol Mejak: taj. in blag.: Fr. Zeman, RB 1. b. 83: Vsi v Portage, Pa. — Seja vsako 2. ned. v mes. v prostorih sobr. Fr. Zamana.
"Praiersn", itev. 44, dlff Mine, Pa.
Predsednik: Alojzij Vidmar; tajnik: Frank Pivk; blagajnik: Ferdinand Pregel. Vsi R. F. D. 2, Coraopolis, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Narodni dvorani.
_ . . "Mirni Dena". iter. 48, Jetaatewa, Pa.
Predsednik: Frank Slabe: tajnik: Joseph Intihar. 409 Eight ave.; blag.: Gregor Hreičak. 40T — Eight Ave. Vsi v Johnstown, Pa. Seja vsake prve nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Zveza", itev. 4«. Alix, Arkansas.
Predsednik: Mat Starman; tajnik: Mat. Znidarsie, RFD., bor 79; blagajnik: Jurij Kokal, BFD., box 77. Vsi v Altus, Ark. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", itev. 47, Avella, Pa.
Predsednik: Tom Svetilk: tajnik: John Vidmar, b. 76; blag.:
Frank Shine, box 167. Vsi v Avella, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo pri Martinu Obedu.
"Slovenski MIad«lči", itev. 48. Aurora. BL
Predsednik: John Aister; tajnik: Gasper Ahaiič, R. P. D 1 box 228; blagajnik: J. B. Verbič, 635 Aurora Ave Val t Aurots,
HI. — Seja vsako drugo sredo v mes. v Fox River Social Club.
"Praietarec", itev. 80, Franklin, Kana.
Predsednik: Frank Kovačič, Box 134; tajnik in blagajnik: Gai-per Leskovitz, box 289. Vii v Franklin. Kans. Seja raako prte nedeljo v dvorani John-a Krenkerja.
"Delavec", itev. 81, Cleveland, O.
• Predsednik: Edward Branisel; tajnik: Ivan Zaletel, 6402 Orton St; blagajnik: John Ferjančič, 1098 Norwood Rd. Vai t Cleveland, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v 91ov Nar. Domu St Clair ave.
"Ljubljanski Grad", itev. 82, DeKalb, M.
Predsednik: Frank Prebil; tajnik: Franc Keržii, 1317 Market St; blagajnik: Franc Keriič, 1817 Market St V«i v DeKalb, H Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Keržiču.
"Slovenski bratje", itev. 83, Fairpeint, Ohio. Predsednik: Frank Bezek; tajnik: Florjan Odlazek, b. (92 blagajnik: Franc Koss. box 492. Vsi v Fairpoint, Ohio. Seja nako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu J. Lekšanu.
_ , , „ "Vri. Planin", itev. 88, Crabtne, Pa. Predsednik: Martin Jereb, box 92; tajnik in blagajnik: Anini Jereb, box 92. Vsi v C rab tree Pa. — Seja vsako drags nedeljo
v prostorih sobrata An dr. Jereba.
"Združeni Slovani", it. SS, Pittsburgh, Pa.
Predsednik: Anton Hrovat; tajnik: Joseph Deklen, StOt Wickliff St; blagajnik: Vincent Arh, 1 Rickenbach St. N. S Tli v Pittsburgh. Pa. — Seja vsako prvo nedelje v mesecu ob I. uri dopoldne v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Caven" itev. 67, WoMter, Ohio.
Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Frank temelj. V»i box 288, Wooster, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo T prostorih sobrata Martina Cermelja.
"Rudar", itev. 58,Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: Mihel BrijS; tajnik in blagajnik: Anton Polutnlk, box 115, Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedelj* v pre-jtorih sobrata Anton Polutnikar ob 2. uri popoldne.
"Slovenski Fantje", štev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Jos. Bajda, Box 55; tajnik: Max Jerchin, Box 33: Hagzjnik: Joseph Bajda, b. 56. Vsi v Maynard. O. — Sej* vsako drago nedeljo v dvorani g. J. Hrabaka.
"Slovenski Tabor", itev. 60, Mooo Run, P*. t t
Predsed: Frank Dolinar. box, 342; taj.: Frank Mochnik, box IS); blag.: Frank Avbelj, b. 185. Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prro nedeljo v mesecu ob 1 uri popol. v društveni dvorani.
"Napredni Slovenci", itev. 61, Gary, Ind. ..
Predsednik: Frank Piškur; tajnik: Joseph Vuksinlch, Zlit Jefferson St.; blagajnik: Sam Bunjevac, 1105 Jefferson St. Vsi v Gary, Ind.—Seja vsako 2. nedeljo v prostorih sobrata Max-a Use-ii«, 1126 Washington St.
2an»ko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohta.
Predsednica: Alojzija Milavec; taj.: Frančiška Trbežnfk. 661» Bonos Ave.; blagajnica: Frnfiika Lauše, «121 St. Clair Are. Va« v Cleveland, O. — Seja vsak prvi pondeljek v mesecu v Slov. Itndnem Domu.
"Adami« In Lunder", itev. 63, Hackett. Pa.
•Predsednik: Anton Zrimšek: tajnik: Anton Zrhniek, R. D. 1. V,netil, Pa.; blagajnik: Frank Mejak, R. F. D. 1. b« 104. Finley-ville, P«.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratoljub". itev. «4, Milwaukee, WI*.
Predsednik: Frank Kodrič, 444 So. Pierce St.; tajnik: John Kohorko, 403 S. Pierce St.; blagrajnik: Anton Kodri«, 550 S. Pierce St. Vsi v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v mes. ob 2. pop. pri J. Semu, vogal Klinton in Washington St.
"Bodočnosf. itev. 66, Staunton. IIL	..
Preds.: Anton Buchar; tajnik: Anton Cop. box 11«; blagajnik: frank Paulich, b. »1». Vsi v Staunton. 111. Seja vsako 1. ne-
Ujo f an,
"Frana Schuhmeier", itev. 66, Yale, Kan*.__
Predsednik: Anton Radi; tajnik: John Royeht: blagajnik Martin Iohih. Vsi R B 8.. v Pittsburg. Kan«. — Seja vsako t. nedeljo v ■kkcu ob 2. popol. v John Dollar-jevi dvorani.
"Naroda* Sloga", itev 67, "l«l*sle. fs.
Predsednik: Nikolaj Zvonarig. box 68, Distant. F*.( tajnik: Emil Ganotzi, b. 65, Seminole. P*.; blagajnik: Mike Buret leh, b« it, Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo pri Emilu Ganotzi-ju.
"Združeni Balkan", itev. 66, Clinton, Ind.
Predsednik: Franc Bregar, Box 737; tajnik: Ignac Musar, Box Ml; blagajnik: Andrej Cizej. b. 404. — Vsi v Clinton. Indiana. Seja vsako 2. ned. v mes. pri Mr. Charles-u Moslsovich-u, N. 7th St., «b I. dopoldne.
"Orel" itev. 69 Madrid, I*_
Predsednik: Frank Omerzu," R.'2. b. S2A; tajnik in blagsajnik: Frank Omerzu, R. 2, b. 32 A. V»i v Madrid, Ia.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Schneider.
"Zveeti bratje", itev. 70, Now Deerr. P*.
> Predsednik: George Stanovi«; tajnik Jakob Pinoza, box 76; bl«-tajnik: Jos. Penič, b. 22. V»i v New Derry, Pa. — Sej* vsako pno sedeljo ob 2. uri popoldne v prostorih sobrat* Jos. Peniča. t New Deny.
"Delavec napraj", *«•»- 71, hnwr, Pa.
Predsednik: Joseph Jereb: tajnik Frank Leitl. box 827; blag.: Louis Hribar, box 128. Vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Mozija v Bessemer, Pa.
"Koeduaka", itev. 72, Baakhe.fi. Alta, <
Predsednik: Joseph Spievak; tajnik: Mike Kubica, box 12; Uapjnik: Peter Kubany, box 40. Vsi ▼ Baakhead. Alta, Canada. Seja Tlako tretjo nedeljo v meseca.
"Pod Triglavom", itev. 73, Smith Held, Pa.
Predsednik: John Nečemer; tajnik: Frank Klemene, B. D. t. b. lit; blagajnik: John Erien. R. R. 2. b. 128. — Vsi v SmKhfleld. Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v prostorih Fr. Klemenca h. it. 86.
"Kranjski prijatelj", itev. 74, Fall« Creek, P«.
Predsednik: Louis Slak. box 201; tajnik:	Slak. bes 261;
blmjnik: Sophia Urban«, bost 66*. — Vsi v Falls Creek. Pa- — Sej* inks drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoL v proetorih sobrat* Alojzija Urbančiča. 36 Tenery Road.
"Naprej d* Zmage", iter. 78, Wjrane, Pa.
Predsednik: John Golobic; tajnik: John Renko, box 482; blag.: Fr. Bavnikar, box 233. Vsi v Wyano, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo tb 8. uri zjutraj v družbeni hiii itev. 96.
"Slovenija", itev. 76, Miller Rim, Pa.
Predsednik: Ignatz Pajk; tajnik: Frank Sadar: blagajnik: Frank Sidir. Vsi box 1, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo i mesecu pri sobratu Antonu Beršanu.
"Beaairskl Slovenci", itev. 79, Bon Air. Pa.
Predsednik: John Medle; tajnik: Peter Bukovec, b. 784, Cone-rnujh, Pa.; blagajnik Frank Turi«, b. 168, Conemaugh. P*. — Sej* ntko drugo nedeljo ob 2. uri popL v Ustnem domu v Bon Air. Pa.
"Sloga", itev. 60, Philadelphia, Pa.
Predsednik: John Petan; tajnik in blagajnik: Joseph Kozo-le, »65 Salmon St., Philadelphia, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo i metecu.
"Prvi Maj", itev. 61, Bishop, Pa.
fradsednik: Jožef Režanc; tajnik: Andrew Renko, bos 141, Cedi, Pa.; blagajnik: Anton Maslo, b. 143, Cecil, Pa. — Seja vsako tretji nedelje ob 2. uri pop. v S. N. D. v Bishop, Pa.
"Jezero", štev. 62 Ring«, Kana.
PredseAiik: Mihael Pencel, Box 192; tajnik in blagajnik: Peter Benedict, Box 172. Vsi Ringro, Kansas. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani Konzumnega druStva.
"Terbanska Dolina", itev. 83, Cleveland, O.
Predsednik: Frank Vrabec; tajnik: Ant. Smith. 6028 St. Clair Ave.; blagajnik: Anton KaSič, 1002 E. 61st St. Vsi v Cleveland. 0. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani it. 2. ob 9.
dopoldne.	____
•Radnlci naprej", itev. 64, Farmington, W. Va.
Predsednik in tajnik: Mijo Skrtič, Box 623, Farmington, W. Va.; blagajnik: Vid Kasunich, Box 11, Broomfield, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hiši štev. 46.
"Napredek", itev. 65, Skidmore, Kan«.
Predsedttik: Simon Repovše, R. R. 1, Weir, Kans.; tajnik in blagajnik: Ant. T. Jamnik, R R. 3, box 68, Columbus, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu pri J. Zakrajšeku.
"Naprej", Livingston, III., it. 86.
Predsednik: Mike Cirar, b. 106; tajnik: Rudolf Pavlih*, bes 226; blagajnik: Mihael Straži«, box 677. Vsi v Livingston, IIL — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v prostorih Ferd. GoreckL	......
"Rudeči prapor", itev. 87, Bentleyville, Pa.
Predsednik: Andrej Loviin, b. 688; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar. box 108. Vsi v Benthieyville, Pa. — Seja vsako druge nedeljo v mesecu pri sobratu Louis-u Humarju.
"Naprej", i tov. 86, Nokomis, III.
Predsednik: George Plahutnik. box 681; tajnik in blagajnik: Ivan Kranje. box 672, Nokomis, 111. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. pri popold. pri sobr. John-u Krainz-u.
"Slovenec", itev. 89, Eckhart Mine, Md.
Predsednik: Anton Stočin; tajnik: Frank Posenel, RFD. 1. Eckhart Mine, Md.; blagajnik: Anton Komac, b. 66, Eckhart Mino, Md. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popold. pri sobr. Franku Poženelu.
"V.tanite Bratje", itev. 90, Groe«, Kan*.
Predsednik: Ivan Erjavec, b. 62; tajnik in blag.: Frank Honuke, box 96; Vsi v Gross. Kans. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Gorjanskl hrib", it. 91, Greenaburg, Pa.
Predsednik: Florian Ausec; tajnik: Jos. Šume, R. 1, box (; blagajnik: Franc Pire, R. 7, box 140. Vsi v Greensburg. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Mrs. Mihevc dvorani v Haydenvil le.
"Združeni Slovani", itev. 92, Glrard, Kan«.
Predsednik: Anton Potisek. R 4. b. 188; tajnik in blag.: Frank Kravanja. R. 4, box 304. Vsi v Glrard, Kan«. — Seja vsako 8. ned. v mes. v dvorani North Edison.
"Zmaga", it. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Frank Pirman. box 170, Bryant, Okla.; tajnik in blag.: Anton Potokar. box 110, Bryant, Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hall, Victoria Camp.
"Sv. Barbara", it. 98. Staadardvfllo, Utah.
Predsednik: Marko Petri«, b. 1621; tajnik: Leo Pirnat, box 1(64; blagajnik: Marko Petri«, box 1621. Vsi v Standard villa, Utah.
—	Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prost. sobr. A Cesar.
"Svobodni bratje", itev. 96, Duluth, Mina.
Predsednik: Ivan Pikui. 9717 McCuen St.; tajnik: Frank Piikur, 808—97th Ave. W.; blagajnik: Michael Spehar, 408—»7th Av. W. Vsi v New Duluth, Minn.—Sej* vsako S. nedeljo v me«ecu w prostorih sobr. J. Pikusha.
"Temelj Naroda", štev. 97. Rhone, Pa.
Predsednik: Alojz Grošel. 322 Front St.. Rhone, Pa.; tajnik: Frank Pipan, 130 Pine St., Nanticoke, Pa.; blagajnik: Mihael Jarh, 142 Espy St., Rhone, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Antona Wachu)es-a, 320 Front St.
"Slovenska Združitev", it. 98, Standard. ID.
Predsednik: Ivan Stare, Box 232, Standard, 111.; tajnik in blagajnik: John Lapuh, Box 296, Granville, 111. — Seja vsako prvo nedeljo po 15. v dvorani Viljem Konstantine.
"Tiha Dolina", itev. 99, Herminie, Pa.
Predsednik: Frank Hribar; tajnik: Frank Stermlan, bos 287; blagajnik: Frank Vozel. b. 847. Vsi v Herminie. Pa. — Sej* vsako 8. nedeljo v mes.
"Zvezda", štev. 100, Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246; tajnik Matij* Kamin, bes 491; blagajnik: Martin Muchitz, box 687. Vsi v Forest City. Pa. —Sej* vsako prvo nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
"Združi so Slovenec", itev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: John Leskovec, box 78; tajnik: Martin Strnpok, box 76; blagajnik: Jakob Rupnlk. b. 462. Vsi v Midway, Pa. — Sej* vs*ko prvo nedeljo v mesecu v dvorani SNPJ.
"Vodnik", itev. 102 FarreU, Pa.
Predsednik: Matevž Steblaj, b. 841; tajnik: Jernej Okorn. 1168 Beechwood Ave.; blagajnik: Jožef Germ, box 194. Vsi v FarreU. Pa. — Seja vsake 1. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. D. Doma, 1112 Beechwood Ave
"S. Ana", it. 103, East Helena, Meti t.
Predsednica: Kata Stipčič; tajnica: Ivana Andolsek. box 162; blagajnica: Marija Rigler. box 118. Vse v East Helen*. Mont.
—	Seja vsake prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvoranL
"Sv. Barbam", itev. 104, Luzerne, Pa.
Predsednik: Frank Podmenik; tajnik: Ant. Osolnik, 868 Bonnet Street; blagajnik: Joseph Šperlik. 864 Bennett Street. Vsi v Luzerne, Pa. — Srja vsako prvo nedeljo v mesecu ▼ dvorani "Firemen's Bldg."
"Rdeči Orel," št. 195, White Valley, Pa.
Predsednik: Jurij Previ«; tajnik: Anton Rozima, S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, box 458.—Vsi v Export, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Kr. Slov. Domu, White Valley.
"Livada", št. 106, Bear Creek. Mont.
Predsednik: M. Rihar, b. 57; tajnik: Frank Golob, box 220; blagajnik: Jožef Tomšič, box 68. Vsi v Bear Creek, Maat. Soj* vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. Del. Domu.
"Slovenski Dom" it. 197, Huner City, Pa.
Predsednik: Filip Krašek, box 265; tajnik: Anton Glavan, bes 276; blagajnik: Anton Kalister. b. 489. Vsi v Homer City, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Slov. N. D.
"Triglav", itev. 108, Chisholm, Minn.
Predsednik: Jos. Ostruh; tajanik: Anton Pustoslemšek, 213 W. Chestnut St.; blagajnik: Frank Vidmar. 323 W. Popler St. Vsi v Chisholm, Minn. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Jana Graheka.
"Nova Domovina", štev. 109, Cherokee, Kana.
Predsednik: Leopold Preloinik, box 278; tajnik: Ivan Telban, b. 169; blagajnik: Frank Premk, box 21. Vsi v Cherokee, Kans. Seja vsako 2. ned. v mes. v Leo Preložnikovi dvorani.
"Slovenska Navada", štev. 110, Hartford, Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, box 39; tajnik: Ivan Zimerman, RFD 1, b. 2, West; blagajnik: Jos. Hribar, box 1. Vsi v Hartford. Ar. -— Seja vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobr. J. Hribarju. . štev. Ill, Duryea, Pa.
Predsednik: Frank Močnik; tajnik: Andrew Strukel, 276 Columbia St.; blagajnik: Jakob Brecelnik, 198 Cherry St. Vsi v Duryea, Pa. •—■ Seja vsako prvo soboto v mesecu v John Wasta Hall.
"Triglav", štev. 112, Detroit, Mich.
Predsednik: Anton Janežič. 519 Kern Ave.; tajnik: Jos. Božič, 161 Victor Ave. H. P.; blagajnik: Charles PeruSek, 161 Victor Av.,
H.	P. Vsi v Detroit, Mich. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Victoria Hali. 424 Ferry ave. E.
"Sloga", štev. 114, Block ton, Ala.
Predsednik: Frank Božič, P. O. B. 23 W; fajnik in blagajnik: J. Kulovitz, box 253, West. Vsi v Blockton, Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobr. J. Kulovitz-u.
"Sveboda", it. 116, Willock, Pa.
Predsednik: Ivan Jane, box 85; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Anton Pire, b. 116. Vsi v Willock, Pa. Seja vsako
I.	nedeljo v mesecu v dvorani Willock Social Ass'n.
"Za združenje", štev. 117, Broughton, Pa.
Predsednik: Mihael Mali, box 155; tajnik: John Dollnar, b. 35; blagajnik: Ivan Gitnik, box 186. Vsi v Broughton, Pa. Seja vsak* prvo nedeljo v mesecu v lastni dvorani
"Sv. Barbara", it. 11», Fleming, Kana.
Predsednik: Joseph Gerant; tajnik: Anton Skubic, RR 2, box 64, Pittsburg, Kans; blagajnik: Fr. Line, RR 2, Cherokee, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v Fr. Špeharjevi dvorani.
"Svoboda", it. 119, Jack's VUle, Kans.
Predsednik: Jakob Baloh, RR 8, box 88; tajnik In blagajnik: Silvester Sraj, R. R. 2, b. 199, Mulberry, Kans.
"Slovenski Bratje", it. 120, Gilbert, Minn.
Predsednik: Frank Podržaj, box 94, Gilbert. Minn.; tajnik: Frank Press, box 627 Gilbert, Minn.; blagajnik: Jerney Maček, box 133, McKinley, Minn. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Združeni Slovenci", it. 121, Little Falls, N. Y.
Predsednik: Frank Borštnar; tajnik: Frank Malevasič, box 327; blagajnik: Anton Mlinar, 3 Cord St. Vsi v Little Falls, N. Y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenem domu 18 Selley Island.
"Jugoslavia", it. 122, Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Ule, box 91; tajnik John Mafidel, box 13; blagajnik: Jakob Dolinar,'box 226. — Vsi v Imperial, Pa. — Seja vsako 2. ned. ob 10 uri dop. v Slov. Domu.
"Lincoln", it. 123, Springfield, III.
Predsednik: John Goršek, 414 W. Hay St.; tajnik: Josef F. Kren, 1900 E. Stuart St.; blagajnik: Anton Kužnik, 1201 So. 19th St. Vsi.v Springfield, 111. Seja vsako prvo nedeljo r mesecu v Slov. Nar. Domu.	.
"Zlata Zarja", it. 124, Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tomšič, box 461; tajnik in blagajnik: Luka Rerirant. box 411. Vsi v Primero, Colo. Seja vsako 2. ned. v mes.
"Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
Predsednik: John Markovits, b. 243, Burdine, Pa. ; tajnik: Vjncenc Vidmar, box 41-M, Presto, Pa; blagajnik: Ignac Krek, box 67, Presto, Pa. -—- Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. dvorani, v Presto, Pa.
"Sv. Barbara", it. 126, Cleveland, Ohio.
Predsednik: Anton Bokal, 727 E. 157 St.; tajnik: Vincent Bla-ško, 643 E. 160th St.; blagajnik: Frank Sašo, 679 E. 169th St. Vsi v Cleveland, Ohio. Seja vsako 2. ned. v mes. v Slov. Domu, 15816 Holmes Ave.
"Slovenski Bratje", it. 127, Irwin, Pa.
Predsednik: Jos. Benigar; tajnik in blag.: Matevž Breznik, RFD. 2, b. 132. Vsi v Irwin, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", it. 128, Indianapols, Ind.
Predsednik: Louis Banič; tajnik: Frank Luzar, 760 Haugh St.; blagajnik: Jacob Lekše, 929 Ketschan St. Vsi v Indianapolis, Ind. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v 3. N. Domu.
"Sv. Barbara", it. 130, Eveleth, Minn.
Predsednik: Anton Rahne, b 173; tajnik: Ant. Fritz. 11» Grand ' Ave; blagajnik: J6hn Rahne, 425 Fill ave. Vsi v Eveleth, Minn. Seja vsako 2 ned. v mes. v Moose dvorani.
"Sv. Barbara", it. 131, Calumet, Mich.
Predsednik: Jos. Dragman; tajnik: Joseph Weiss, 4054 Aecorn St. (Yellow Jacket); blagajnik: Joseph Srebernjak, 611 6th St. Vsi v Calumet, Mich. — Seja vsako prvo ned. v mes.
"Zarja Svobode", št. 133, Leadville, Colo.
Predsednik: Joe Klun; tajnik: Mark Popovič; blagajnik: John Fajdiga. Vsi v Leadville, Colo., box 389. — Seja vsakega 12tega » mesecu.
"Slovenec", itev. 134, Vandling, Pa.
Predsenik: Jos. Cebular; tajnik: John Skrbeč, box 217; blagajnik: Joseph Jerin, box 88. — Vsi v Vandling, Pa — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček", it. 135, Oak View, Colo.
Predsednik: John Strumbel; tajnik in blagajnik: Alojzij Zupan, box 34 Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"OJsterca", it. 136, Dietz, Wyo.
Predsednik: Tomaž Pire; tajnik: Ivan Pečovnik; blagajnik: Fr. Voler. Vsi box 52, Dietz, Wyo.—Seja vsako drugo ned. v mesecu, v Somerset dvorani.
"Sava", it. 138, Somerset, Cole.
Predsednik: Josip Krai, box 42; tajnik: Alojzij Zumek, b« 157; blagajnik: Mihael Kamelj; box 134. Vsi v Somerset, Colo.— teja vsake 1. ned. v mes v Somerset Hall.
"Združeni Sobratje", it. 139, Universal, Pa.
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172; blagajnik: Tom. Previč, b. 12. Vsi v Universal, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Slcv. N. D.
"Slovenski Bratje", it. 14«, Pineville, Mina.
Predsednik: August Filipčič; tajnik: Frank Bezek, hot 425, Bivabik, Minn.; blagajnik: Val Bezek, b. 231, Bivsbik. Minn.— Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Val. Bezeku.
Prijatelj delavcev", itev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik: John Janišek, b. 126; tajnik: Jos. Rakun, box 85; blagajnik: Frank Kumpre, box 145. Vsi v Sublet, Wyo. — Soja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popol. v Fr. Cirey dvorani.
"Zapadni Vrt", it. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Raunikar, box 191; tajnik in blagajnik: Leo Koss, box 116. Vsi Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri Antonu Pistotniku.
"Zvon", it. 143, Dodson, Md.
Predsednik: John Milavec; tajnik: Max Selak, box 45; blagajnik: John Milavec, box 55.—Vsi v Dodson, Md.-—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v hiši štev. 38.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 144, Grays Landing, Pa.
Preds.: Jos. Šaroc; tajnik :■ Jacob Zupančič, b. 59, Masontown. Pa.; blagajnik: Martin Ziglar, b. 652. Masontown, Pa. Seja vsako
1.	nedeljo v mesecu v dvorani M. Ziglerja.
"Sv. Barbara", it. 145, JoUet, ID.
Predsednik: Frank Hočevar, 1120 N. Broadway; tajnik: Atajilj Martinčič, 1410 Center St.; blagajnik: Ignac Ko«tele. 743 Šumeti Street. Vsi v Joliet, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari fiolL
"Sobratje naprej", it. 146, Penns. Sbu, Pa.
Predsednik: Simon Grošel, box 12S; tajnik: Tomaž Salamon, b. 128; blagajnik: Frank Pittner, bo* 104. Vsi t P«nn Sta., Pa. -Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", št. 147, Frontenac, Kans.
Predsednik: Ivan Tratar, box 97; tajnik John Kolar, box 216; blagajnik: Karol Slapšek, box 11. Vsi v Frontenac. Kani. — Soja vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani zadružne prodajalne.
"Narodna Zmaga" it. 148, Cuddy, Pa.
Predsednik: John Jenko; tajnik: Matija Gallčič, box 207; blagajnik: Lovrenc Bašel, box 131. Vsi v Cuddy, Pa. Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu ob 2 uri opold. pri sobratu L. Baselu.
"Sloga", it. 149, East Palestine, Ohio.
Predsednik: Anton Jurjavčič; tajnik in blagajnik: John Bo4i{. P. O. box 162. Vsi v East Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. pri br. John-u Božiču.
"Slovan", it. 150, Slovan, Pa.
Predsednik: Mih. Klenovšek, box 169, Atlasburg, Pa.; tajnik in blagajnik: John Pirh, box 77, Slovan, Pa. — Seja vsako tretjo no-deljo v mesecu.
"Postojinaka Jama", it. 151, Dalagua, Cole.
Predsednik: Anton Udovič; tajnik: Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Bergoč, b. 136. Vsi v Delagua, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Union Hali. (	"Napredni Radnici", itev. 152, Johnstown, Pa.
Predsednik: Joseph Bačani; tajnik: Viktor Horvat, 721> Maple Ave.; blagajnik: Vincent Jagič, 724 Maple Ave. Vsi v Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v mesecu, 726 Maple Ave.
"Rudeči Prapor", štev. 153, South view, Pa.
Predsednik: Anton Rupnik; tajnik in blag.: Ferd Železnik, b. 8. Vsi v Southview, Pa. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Slov. Nar. Domu.
"Jugoslavia", it. 154, Sugarite, N. Max.
Preds.: Ivan Kash, b. 116; tajnik: Fr. Lukančič, b. 51; blagajnik: Anton Podboj, box 8. Vsi v Sugarite, N. Mex Seje vsako 2. sredo v mes. ob 7. uri zvečer.
"Jugoslavija", itev. 155, Klein, Mont.
Predsednik: Max Polšak, L. b. 12; tajnik in blag.: Mike Krive, box 135. Vsi v Klein, Mont. — Seja vsako drugo ned. v mes, ob 2. uri pop. v Republic Hall.
"Šopek Vijolic", štev. 156, Cleveland. O.
Presednik: Aug. Botko; tajnik: Andrej Likar, 8501 Indepm-dence road; blagajnik: Jos. Zorn, 8826 Bading Ave. Vsi r Cleveland, Ohio. Seje vsako 8. ned. v mes.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakino pomoto, tstotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosta, da ml nemudoma sporoče, da se nedostatki v imeniku ki Ixide prihodnji«, popravijo.
S sobratskim pozdravom
Blaž. Novak, tajnik S. D P. Z.
Združena s Slovensko Narodno Podporno Jednoto.
Zadnjič sta se kosala general Pershing in Gom-pers v lomljenju fraz, kdo je dobil zadnjo vojno. Gom-pers je dejal, da je zasluga ameriškega delavstva v A. J F. of L., da je Amerika zmagala. General Pershing pa ni ravno zaljubljen v delavstvo, pa je dejal, da je iz- ' vojevalo zmago patriotično ameriško ljudstvo, ne pa , delavstvo kot tako. Torej kdo ima zaslugo za zmago? ? In kdo ima koristi od zmage, če sploh kdo? Kaj pa, ^ če ni zmagalo ne ameriško unijsko delavstvo, niti a-meriško patriotično ljudstvo? Morda se oboji izgubili!
CENIK	"Proletarec", vezan, letnik 1919, $«.00; vezan, letnik ^ ^
ki jih ima v zalogi Proletarec:	Angleške knjige.
--100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota .......... 1.2«
Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.	The Brass Check. (Upton Sinclair). Študija ameriškega
Niši leta, (Milan Pugelj) .......................... 1.00	žurnalizma, 'broširana 60e; vezana t platno........ 1.20
Krptnova kobila. ( Jos. Č. Oblak).....................65	Tie Profits of Eellgion. Razprava o izrabljanju ver za
Sadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00	privatne interese .............................. 1-28
Kmeiks povesti. (Florijan Golar)......................75	"Debs, His Authorized Life and Letters". (David
Zijtdalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana	Karsner), vezano v platno ..................... 1.20
t platno.....................i................ L75	King Coal (Upton Sinclair). Povest iz zadnjega štraj-
infisa. (Leonid Andrejev), drama v Štirih dejanjih... .00	ka eoloradskih premogarjev, vezana v platno.... 1.20
^nT^r^^^Lr^:3.60.... 1.30	Naročilom priložite poštni ali ekspresni mo-
J«g. (P. Chocholoužek), zgodovinski roman, 616 strani,	aey order, ček ali gotovino. Za manjša naročila
broSirana $1.10, vezana v platno................. 1.60	lahk0 pošljete poštne znamke.
Vitez iz Bdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodo-	1__
vinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana ^	PROIi£TA.REC»
Moriw^L E. ToiniV)",' povest, 330' strani,' broširana	3639 W. 26th St. Chicago, 111.
90c, vezana v platno............................ 1-30 -——-—--
Do. Oorrea, (O. Keller), roman .....................»•	iSr.4/?0 IN ZANESLJIVO.
IsMstvene razprave, politični in gospedarsko secialni spirt,
učne in drage knjige in brošure.	Veliko število letoviščarjev Yellowstone National
ti »two pravdo. (Fran Erjavec)......................60	Parka presenetljivo opazuje kako bruhajo naravni
m Jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o	vrelci vode kviško. Med vsemi pa je Old Faithful, ki
slovenskem jeziku ............................w -50	yrže Qd časa dQ .gsa y pre^e(ikikh po dva čevlja na
^ZVlošSZ XHotS; pre vel" I. U.) \! iS	široko in do 150 čevljev visoko svojo gorko vodo na
Iretorna vojna in odgovornost socializma. (Etbim	vsakih 65 do 70 minut. Trinerjevo grenko vino zaslu-
Kristan) .......................................8®	ži enako pozornost in ime. Je staro zanesljivo zdra-
T novo deželo. (Etbin Kristan).......................3«	vil0( katero očisti vaša čreva v nekaj urah, prežene vse
::::::: 5	^ « pravnih organov in povme normalno deio-
Mo uničuje proizvajanje t malem....................20	vanje v vaš život. To je domače zdravilo v najlepšem
lodjal. knjižnica (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .1«	pomenu besede, "semper fidelis," vedno zanesljivo, ka-
Itdružna prodajalna ali konsum......................It	kor pravi beseda v latinščini. Tukaj je izjava, ki
0 konsnmnih društvih................................15	vam kaže kako ga hvalijo naši odjemalci: Virden, 111.
Bazno.	"Prosim hitite s pošiljatvijo mojega naročila. Nočem
Ntjnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi-	biti brez tega izvrstnega zdravila, katerega vživajo vsi
njenih držav .....................................40	y našj družini veg jet jaz sem velik prijatelj Tri*
J*" '' Y„7™' " i.V^v	nerjevega grenkega vina, ki je vsakdanja potreba pri
Amsriški družinski koledar, vezan v platno, letnik	...... _ , ,. . ..
1919, 50c; letnik 1920, 65e; letnik .1921 mehko ve-	vsaki družini. Joseph Jurak. Vas lekarnar ali trgovec
zan 75c; vezan v platno ....................... 1.00 z zdravili ima vedno v zalogi vsa Trinerjeva zdravila.
MARQUETTE LIFE INSURANCE CO.
JE
Zavarovalna družba za življenje
ONA varuje Vas dom in družino v slučaju smrti. Je hranilna banka v času nesreče in potrebe. Izdaja samo državno registrirane police (oporoke), in je raditega garancija zavarovancem.
NOBENA VARNEJŠA—NOBENA BOLJŠA!
Možje in žene, tukaj je prilika za vas, da se zavarujete proti revščini in miloščini.
WM. RAUEN, Nadzornik za državo Illinois. 245 W. North Ave., Chicago, 111., Tel. Lincoln 5140
ZA NADALJNA POJASNILA PIŠITE ALI PA POKLIČITE:
LOUIS KOVIE, generalni zastopnik. 1137 West 18th Street. Chicago, III. Telephone Yards 5101 ali Canal 4116. JOHN A. LAJEVICH. zastopnik. 1137 West 18th Street, Chicago 111.. Tel. Canal 4116.
Služba za dobre in vestne zastopnike za države Illinois, Indiana in Missouri z dobro plačo odprta.
C-MT—-3L E J
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Nervozne,
oslabele
žene,
ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe odpomoč, ko vzamejo
Severa's • Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen je za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga, pri svojem lekarju še danes.
Cena $1.25.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
Telefon Canal 4340
Jugoslovanska trgovina s cvetlicami
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, E
Med Throop in Blue Island Ave.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za cele leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (▼ bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
John PUiak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke.
CARL STROVER
LAWYER and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Mam 3866. Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tvorniika znamka reg. v pat. nr. Zdr. dr.
Slaven že vež kot 50 let.
Glejte za tvorniško znamko SIDRO.
m
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« t stari kraj;
kadar želite poslati svojim ita-rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag posel s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
r? A T3 IV /r C v PINET0WN, NORTH CAROLINA
# m MT IVI	ZA POJASNILA PIŠITE:
1 ^-VlVlVllJj A. H. SKUBIC & CO., TSS