Športnik invalid Jože Flere: z jekleno voljo do medalj!
Z vrha celjskega rokometnega kluba odstopil Tone Turnšek

90,6 95,1 95,9 100,3
itimmt
VSAK TOREK IN PETEK
ST. 14 - LETO 66 - CELJE, 18. 2. 2011 - CENA 1,25 EUR
Počitnice so tu - ne
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
le za igro!
Brezskrbne dneve lahko izkoristimo tudi za klepet z otroki. Morda o kakšni grenki izkušnji medvrstniškega nasilja ...
Se je za preiskavo pri Tušu vedelo že minuli teden?
Kdo lomi kosti mačkam v Velenju?
TATJANA CVIRN
UVODNIK
»Piflar, debeluh, špeglar ...«
Se vam dogaja, da večkrat nostal-gično rečete, kako lepo vam je bilo, ko ste bili še mladi? Ko ste bili otroci brez pravih skrbi in velikih obveznosti? Če ste, potem ste verjetno v letih, ko ste postali že rahlo pozabljivi in ste iz spomina izbrisali vse tiste otroške in najstniške travme, ki so vas spremljale in vam grenile vsakdanjik. Ko so vas sošolci zafrkavali zaradi videza, zaradi obleke, zaradi neznanja ali znanja, ali kar tako iz dolgočasja, ko ste se morali kdaj fizično upreti nadlegovanju... Priznajte, vse ni bilo tako brezskrbno in idealno, kot je to videti s časovne razdalje nekaj desetletij. In če je bilo težko že včasih, je danes gotovo še težje biti otrok in najstnik.
Kdaj si »kul« in kdaj ne, s čim lahko uspeš in se uveljaviš v družbi vrstnikov, kje pa pogoriš - ta pravila so danes še bolj nejasna kot nekoč in še težje jih je zadovoljiti. Nekateri jih nikoli, sploh če so nekoliko drugačni. Resda je pravega fizičnega nasilja na srečo malo ali pa zanj premalokrat izvemo, je pa zato psihičnega toliko več. Samo tisti, ki so kdaj sami doživeli kaj podobnega, bodo verjetno lahko razumeli, kaj prestaja otrok, ki dan za dnem posluša pripombe na svoj račun, ki je deležen zmerljivk sošolcev, ki mu ti za nameček, v duhu novega časa, pošljejo še kakšen »udaren« SMS ali sporočilo na Facebooku.
Nekateri stiskajo zobe in se sami spopadajo s tem trpinčenjem, kakor pač najbolje znajo, drugi se zaupajo staršem. Toda kaj ukreniti v takšnem primeru? Kako pravilno ravnati, da bo bolje, ne pa še slabše za otroka? Na koga se obrniti? Kup vprašanj, ki se porajajo staršu, ki se znajde v takšni situaciji, na katero ni bil pripravljen. Toda otrok, ki mu je zaupal, računa na njegovo pomoč in razočaranja si ne sme dovoliti.
Počitnice, ki se začenjajo, so čas oddiha od šole, od vseh tovrstnih travm, če jih otrok doživlja, čas, ko si lahko starši vzamejo kakšen dan prosto in otroka poslušajo. Morda bodo presenečeni.
Bo ali ne bo kaj škode zaradi enotnih počitnic?
Na škodo, ki bo nastala zaradi enotnih počitnic, so opozarjali žičničarji - v Uniturju so na primer naračunali, da jih bo »samo« teden počitnic stal 400 tisoč evrov, v vseh slovenskih zdraviliščih pa naj bi izpad prihodka presegel dva milijona evrov.
Na ministrstvu za šolstvo so že imenovali delovno skupino, ki bo še enkrat preučila razloge za uvedbo enotnih počitnic ter tudi škodo v gospodarstvu. Odločitev o morebitnih deljenih počitnicah v prihodnjem šolskem letu mora biti znana do marca.
V celjskih turističnih agencijah za zdaj opažajo, da je bil strah turističnih delavcev zaradi enotnih počitnic odveč.
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
5KARSTV0
KETARSTVO
TALNE OBLOGE
SGMZEBECi,
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
Smučanje, drsanje, plavanje ... Ali pa delavnice, druženje in še kaj.
Da počitnice ne bodo živ dolgčas
Pregled aktivnosti in ponudbe, ki bo med počitnicami na voljo v »naših« krajih
Šolarje čaka teden bolj ali manj prigaranih počitnic. Kje jih preživeti in kako jih obogatiti, da bodo nepozabne, sta vprašanji, ki si ju počitnikarji pogosto zastavljajo, s tem problemom pa se seveda ubadajo tudi starši, sploh tisti, ki so jim počitnice v nadlego - ne le zaradi pomanjkanja denarja, mnogi imajo namreč tudi težave z varstvom. Zato smo zbrali nekaj namigov za aktivne počitnice na Celjskem.
V Celju že skoraj trideset let pripravljajo program različnih brezplačnih športnih aktivnosti. Učenci, dijaki in študenti si bodo lahko od ponedeljka do petka krajšali čas z brezplačnim plavanjem, drsanjem, s kegljanjem, z igranjem malega nogometa in badmintona v celjskih športnih objektih (v Golovcu in na drsališču v Mestnem parku). V program bo letos prvič vključenih tudi
V Celjskem mladinskem centru letos ne bodo izvajali kreativnih delavnic. Kot je povedal direktor Primož Brvar, je razlog v omejenih finančnih zmožnosti, zaradi katerih so morali program v centru precej racionalizirati. Je pa zagotovil, da bodo program za otroke pripravili v času letnih počitnic.
nekaj kulturnih vsebin za
predšolske in osnovnošolske otroke. V Mestnem kinu Metropol in Celjskem domu si bodo lahko ogledali risanko oziroma otroški film ter lutkovno igrico. Če se bodo tudi brezplačne kulturne vsebine »prijele«, jih bodo v prihodnje še dopolnjevali, obljubljajo organizatorji. »Običajno je najbolj zasedeno drsališče, ki sprejme tudi največ ljudi. Vse športne aktivnosti so med zimskimi počitnicami odlično obiskane, pri čemer je udeležba odvisna tudi od vremenskih razmer. Če je zunaj veliko snega, se otroci raje sankajo in smučajo, kot plava-
jo,« pravi predsednik Športne zveze Celje Lado Gobec.
Športno in kulturno
Dolgčas ne bo počitnikarjem v Velenju. Na mlajše gledalce se je pripravil Festival Velenje, ki bo ob 17., 18. in 19. uri v kinu vsak dan predvajal filmske predstave, predvsem komedije in družinske pustolovščine. Medobčinska zveza prijateljev mladine bo aktivnosti pripravila v Vili Mojca, učenci pa se bodo lahko kratkočasili vsak dan med 10. in 18. uro. Kot je povedal direktor Marko Pritr-žnik, so vsako leto obiskane tudi počitniške aktivnosti, ki
jih pripravlja Mladinski center Velenje. Letos so program zasnovali malo drugače. Šolarjem bodo vsako popoldne med 16. in 20. uro ponudili spoznavanje poklicev. Gostje bodo študenti različnih smeri in zaposleni v različnih poklicih, v delavnicah pa je predvidena tudi simulacija del, vezanih na posamezen poklic. Februarske čipotnice kot so jih poimenovali, bodo v večernih urah od 21. ure ponujale pester nabor koncertov, predstav in filmov.
V	Velenju bo poskrbljeno tudi za športne aktivnosti. Športna zveza jih bo osnovnošolcem ponujala od ponedeljka do petka, učenci pa se bodo lahko odločali med šolo rokometa, nogometom, streljanjem ali plavanjem. Za 15 evrov za ves teden bo mladim Velenjčanom na voljo Zimski tabor Zmaga Kuštrina.
Za počitnice na Šentjurskem bodo z aktivnostmi, igrami in delavnicami poskrbeli v mladinskem centru. Eden njihovih ciljev je združevanje mladih iz obrobnih krajevnih skupnosti in tako bodo v počitniških dneh obiskali praktično vse okoliške kraje. V ponedeljek ob 10. uri bodo v Oš Kalobje, ob 13. uri v Slivnici in v torek na Ponikvi in Grobelnem. Za sredo napovedujejo obisk v OŠ Prevorje, popoldne OŠ Loka pri Žusmu, medtem ko bosta v petek na vrsti Planina in Dramlje. Žal v središču Šentjurja posebnih aktivnosti za otroke ne bo.
V	Žalcu, točneje v ekomu-zeju hmeljarstva in pivovar-stva, bodo za otroke pripravili bogate ustvarjalnice. Otroci bodo vsak dan med 9. in 11.
uro reciklirali odpadni material v čudovite izdelke, za porabljen material pa bodo prispevali po evro. V Šmarju pri Jelšah pripravlja društvo prijateljev mladine vsako leto različne dejavnosti. Kot je povedal tajnik Damjan Boštjan-čič, bodo tako začetnikom kot ostalim ponudili smučanje na Arehu. Pri čemer bodo tudi v šmarski športni dvorani vsak dan zimskih počitnic različne aktivnosti.
V Rogaški Slatini bo v telovadnici Janina vsak dan med 9. in 13. uro možnost za različne športne dejavnosti. Živahno bo tudi v knjižnici, kjer bodo od torka do vključno petka Ježkove ustvarjalne delavnice. V Slovenskih Konjicah bo cel teden odprta športna dvorana, v kateri se bodo družili športniki. V občinski knjižnici bo v ponedeljek ob 17. uri ura pravljic, v OŠ Ob Dravinji pa bodo v torek, sredo in četrtek v okviru EU projekta pripravili krožek na temo podjetništva.
Smučarski živžav
Še skok na vsa tri večja smučišča na Celjskem, kjer bo prihodnji teden še posebej živahno in kot že skoraj leto dni opozarjajo žičničarji, »na-gužvano«. Na Celjski koči za začetek jutri pripravljajo zabavo za vso družino, dogodek so poimenovali Družinski živžav. Obljubljajo živahno in veselo vzdušje. Organizirana bo brezplačna šola smučanja, animacijska skupina bo skrbela, da se bodo otroci veselo gibali na svežem zraku, spoznavali nove prijatelje, sproščali domišljijo in se nevede naučili novih znanj. »Prireditev bo darilo Celjanom kot uvod v vesele počitnice, še zlasti tistim otrokom, ki med počitnicami ne gredo nikamor,« je omenila prokuristka TRC Celje Petra Zlatoper. »V Celju imamo veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, ena je tudi smučišče na Celjski koči, kjer imamo posodobljeno vleč-niško napravo in tudi sodoben sistem umetnega zasneževanja ter ustrezno razsvetljavo, ki omogoča prijetno smuko tudi
zvečer.« Seveda ni odveč poudariti, da si želijo, da bi čim več Celjanov prišlo uživat zimske radosti na njihovo smučišče, ki je od centra mesta oddaljeno le dobrih deset minut.
Tudi na Rogli bodo smučarske užitke obogatili z različnim dogajanjem, od jutrišnje mednarodne serije deskanja na snegu do nastopov različnih glasbenih gostov. Prihodnjo soboto bodo poskrbeli za prikaz pohorske tradicije - spust s »plejžuhi«. »V času počitnic bodo obratovale vse smučarske proge, na Uniorčku je v letošnji sezoni postavljena Otroška vas, ki je med mladimi požela veliko zanimanja. Gre za hiške, v katerih gozdni junaki preživljajo svoje počitnice in nakazujejo možnosti aktivnega preživljanja prostega časa za družine, ki nas obiščejo,« je povedal Anže Polanec iz Uniturja in dodal, da so snežne razmere odlične za smuko. Seveda tudi na Rogli pričakujejo, da bo v času šolskih počitnic obisk smučišča povečan, zato so pripravili dodatne zanimive vsebine, na smučišču pa bosta z različnimi programi prisotni tudi študentska in Dijaška organizacija Slovenije.
Na Golteh poleg dnevnih smučarjev stavijo na dogajanje v novem hotelu, cene pa so prilagojene počitniškemu času. Seveda se bo na smučišču zvrstilo kar nekaj šol in tečajev smučanja, odprte pa bodo vse proge, ki bodo obratovale tudi v prihodnjih dneh. Pri tem velja opozoriti še na manjša smučišča. Med počitnicami bo obratovalo smučišče v Lučah. Podobno kot slatinska Janina, ki bo odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Živahno v vodi
V Termalnem centru Laško
ponujajo počitniško varstvo otrok, starih od 6 do 15 let. Za 14 evrov bodo poskrbeli za celodnevno varstvo, ki vključuje učenje plavanja in številne druge aktivnosti ter tudi hrano, za doplačilo pa bodo poskrbeli še za prevoz iz Celja. Seveda ponujajo tudi druge »last minute zimske počitnice« z različnimi
Ciljna skupina turističnih agencijo so v času počitnic mlajše družine, ki so se letos odločale predvsem za krajše programe v Istri in slovenskih zdraviliščih. Tako imenovani vikend paketi vključujejo razne ugodnosti za otroke, od nižjih ali celo brezplačnih namestitev, kopalnih ali smučarskih kart. Je pa tudi nekaj takih družin, ki si bodo prihodnji teden privoščile oddih na Tenerifih, Kubi, Tajskem, tudi v Egiptu, še več jih bo odšlo na smučanje v sosednjo Avstrijo ali Italijo, nekateri celo na križarjenja po Sredozemlju. Agencije posebnih programov v času počitnic ne pripravljajo, lahko pa jih na željo družine tudi priredijo oziroma naredijo.
ugodnostmi za bivanje, pri čemer je izhodišče brezplačno bivanje za otroka.
V Termah Topolšica bodo, vsaj tako so napovedali, poskrbeli za aktivne in brezskrbne počitnice za vse generacije. Seveda so cene prilagojene počitniškim razmeram, torej nudijo dodatne ugodnosti za družine. Sicer pripravljajo tudi posebne animacije, od čarobno obarvanih delavnic in športno zabavnih iger do obiska pravljičnega gozda v Logarski dolini, pri tem pa goste vabijo z dodatnimi programi v novih kapacitetah in okolici term. Seveda ugodnosti, predvsem cenovne pakete na temo počitnic, ponujajo tudi v drugih termah na Celjskem.
Kljub vsesplošnemu pomanjkanju denarja so torej še družine, ki si daljši ali krajši oddih lahko privoščijo. Ampak če pogledamo ponudbo na Celjskem, nič ne de. Če zanemarimo, da so počitnice užitek same po sebi, imajo tudi otroci na našem območju kar nekaj možnosti, kako brez računalnikov in televizije preživeti prosti čas.
BA, BJ, MJ, StO,
MK, PM, SŠ, US Foto: SHERPA (Arhiv NT)
Policisti bodo poostreno nadzorovali varnost na smučiščih in vožnjo z vozili v naravnem okolju. Na smučiščih bodo bolj pozorni na upoštevanje varnostnih pravil. Vendar pod nadzorom ne bodo le mladi, policisti bodo preverjali tudi psihofizično stanje odraslih smučarjev. Tem lahko odvzamejo celo vozovnico, če ugotovijo, da ogrožajo svojo ali tujo varnost. Pomembna je tudi uporaba ustrezne opreme, zaščitna čelada je namreč obvezna za otroke do dopolnjenega 14. leta. V primeru kršitve zakona o varnosti na smučišču je kazen do 200 evrov. Policij ski nadzor, v katerem bodo sodelovali tudi inšpektorji, bo v prvih dneh šolskih počitnic večji tudi na cestah, predvsem tistih, ki vodijo v smučarske centre.
Hiša Mirka Tuša v sredo zjutraj ...
Se je za preiskavo pri Tušu vedelo že minuli teden?
Najbogatejši Slovenec osumljen dajanja podkupnine? - Šu-šljanje o preiskavi ...
Več kot 10 ur so ljubljanski in celjski kriminalisti v sredo izvajali hišne preiskave v ljubljanskem Tušmobilu in tudi na domu najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša. Policija naj bi bila tudi na celjski upravi Tuša na Mariborski cesti, kjer naj bi delavcem, da ne bi nastala panika, razložili, da obisk policistov ni povezan z njihovim poslovanjem. Tuš se je kot vedno tudi tokrat spretno izogibal novinarskim kameram in fotografom.
Preiskovalci so ves dan odnašali predvsem dokumentacijo, ki zna odkriti marsika-kšen dokaz, Tuš pa je ostal tudi brez službenega računalnika, pregledali naj bi tudi njegov avtomobil. Po še vedno neuradnih informacijah naj bi kriminalisti v preiskavi preverjali sum storitve kaznivega dejanja dajanja podkupnine pri brezplačni podelitvi frekvenc za mobilno telefonijo.
Tušmobil je, kakor je znano, do dovoljenja za storitve mobilnega operaterja pred leti prišel z nakupom podjetja Vega, že takrat pa je bilo slišati pomisleke, če je mogoče priti do dovoljenja agencije tako, da preprosto kupiš podjetje, ki je dovoljenje pridobilo in plačalo. Nato naj bi Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tušmobilu brezplačno podelila frekvence v pasu 1800 Mhz, potem pa še brezplačno frekvenco za UMTS. Že takrat so se pojavila namigovanja, da bi lahko šlo za ponareditev uradne listine in že takrat so napovedovali, da bo policija zadevo preučila in v primeru suma kaznivega dejanja tudi primerno ukrepala. Kar se je očitno zgodilo zdaj.
Da gre za Apek in ne za kakšne sumljive posle znotraj
okvira Tuš Holdinga, so že včeraj sporočili iz Tuša. »Ne v podjetju Tušmobil in ne v katerem koli od drugih podjetij Tuš Holdinga ni pridržanih oseb,« so dejali. Tuša ob koncu hišnih preiskav sicer niso pridržali, moral pa je ob preiskavah biti prisoten. In preiskave v sredo niso bile le v Celju in Mariboru, ampak tudi v tistih podjetjih v Postojni in Murski Soboti, ki naj bi s prejšnjim vodstvom Apeka poslovala bolj na pri-
jateljski način in jim menda omogočala donosne posle. V Apeku so bili kriminalisti že pred dvema letoma, zato je zelo verjetno, da so že takrat naleteli na kakšno informacijo, ki jih je vodila k Tušu. Je pa zanimivo, da se je v nekaterih krogih že konec minulega tedna šušljalo, da bo v verigi preiskav glede gospodarskega kriminala, ki se vrstijo v Sloveniji, ravno Tuš naslednji ...
US, SŠol, foto: SHERPA
SteamTECH
POPOLNOST Z MANJ LIKANJA
mf snuj Gorer
Nova tehnologija nege perila s pomočjo pare zgladi vse gube! Likanje vašega bombažnega in mešanega perila bo odslej močno olajšano ali pa morda sploh ne bo več potrebno. Povsem ločen in izjemen program sušenja s paro za srajce bo razveselil tiste, ki likanja resnično ne marajo. V stroj preprosto vložite do 5 opranih srajc, ki jih bo sušilnik perila posušil in na koncu s pomočjo pare še zgladil vse gube.
D 82426
Za sušenje do 8 kg perila // LED prikazovalnik // 19 programov // parni generator - 4 programi sušenja s paro // senzorsko sušenje/ nastavitev stopnje vlažnosti perila // osvežitev // zamik vklopa do 24h // nižja temperatura sušenja // 5 stopenj vlažnosti // samodejno znižanje temperature za občutljivo perilo // opozorilo za polno posodo kondenzata
gorenje
www.gorenje.si
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje
GOSPODARSTVO
Da ne bi obrtniki padali kot domine
Slovenski obrtniki se, tudi z današnjim pogovorom v Celju, pripravljajo na državljansko nepokorščino v marcu
Slovenski obrtniki, med njimi so seveda tudi številni obrtniki s Celjskega, bodo zaradi težkih razmer za poslovanje v začetku marca na davčno upravo začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa marca prispevkov in davkov ne bodo plačali. »Tako, kot je sedaj, preprosto ne gre več naprej,« je v imenu obrtnikov s Celjskega poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Miran Gracer.
Gracerju se je z izjavo »pol stoletja nismo dvignili glasu, ampak marca, ko napovedujemo državljansko nepokorščino, bo vroče. Ne prosimo za delo, zahtevamo samo red,« že pred časom pridružil prvi mož konjiških obrtnikov Marjan Borovnik, podobna mnenja pa so izrazili tudi v drugih združenjih na Celjskem. Tudi zato se bodo z izvajanjem napovedanih dejavnosti pridružili krovni obrtni organizaciji, kjer opozarjajo na nevzdržno stanje in tudi odgovornost vlade. Obrtniki so namreč od vlade zahtevali sprejem določenih ukrepov, ki bi omogočili vnovičen zagon slovenskega gospodarstva. Ker vlada zahtev ni v celoti upoštevala, po celi državi pripravljajo regijske posvete. Podoben posvet, na katerem so se pogovorili o podrobnostih, bodo za obrtnike v celjski in savinjski regiji pripravili danes, v petek popoldne. Obrtniki,
prepričani, da država skrbi le za velika podjetja, že grozijo, da bodo marca začeli dvigovati denar na bankah in bankomatih ter pripravili javni protest v Ljubljani.
»Če hočemo mali subjekti preživeti, moramo narediti red v tej državi. Je pa res grozno: namesto, da bi vlada, njena resorna ministrstva in službe opozarjali obrtnike, kako delati, moramo mi državo opozarjati, da naj naredi red, da bomo lahko delali v normalnih pogojih. In samo to hočemo: narediti red, ki smo ga navajeni obrtniki in podjetniki,« je povedal Gracer. »Ne zahtevamo denarja, temveč samo normalne pogoje za delo in gospodarjenje.«
Kdaj v Ljubljano?
Glavne zahteve so: red v plačilnem prometu, odprava sive oziroma črne ekonomije ter uvedba bolj fleksibilnega trga dela. Obrtniki zahtevajo podaljšanje ali primerno spremembo zakona o delnem povračilu nadomestila za plače, spremembo pokojninske zakonodaje ... Zadovoljni so z ministrstvom za finance, ki je že pripravilo predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki bo uvedel najdaljši dovoljeni plačilni rok (za državne organe in lokalne skupnosti največ 30, za ostale pa največ 60 dni). Na veliko razočaranje OZS pa je isto ministrstvo že zavrnilo zbornični predlog »vsak račun šteje«,

5

Miran Gracer je med tistimi, ki opozarjajo na nemogoč položaj obrtnikov.
s katerim bi na novo uredili obdavčitev dohodkov državljanov, in sicer po načelu, da je vsak evro obdavčljiv, razen v primerih, ko se njegova poraba izkaže z verodostojno listino, npr. z računom, pogodbo ... Prepričani so, da bi s tem dosegli največje učinke v smeri zmanjšanja sive ekonomije, vendar je ministrstvo predlog zavrnilo, kot pravijo, pa bodo preučili možnost ponovne uvedbe akcije »vzemite račun«, ki se je izvajala ob uvedbi davka na dodano vrednost.
Za današnji posvet za obrtnike s širšega celjskega območja je Gracer, sicer tudi član upravnega odbora krovne slovenske obrtniške organizacije, povedal, da z njim iščejo podporo med obrtniki. Kot kaže po celi Sloveniji po dosedanjih izvedenih posvetih, obrtniki glasno zahtevajo
red in disciplino, saj drugače ne morejo delati. In kot kaže, se v svojih zahtevah ne bodo ustavili samo pri besedah: »Naši obrtniki so že spraševali, kdaj gremo v Ljubljano, zato računam na širšo podporo članstva. Stanje je v resnici alarmantno, vsem se odmerja čedalje tanjši kos kruha. Ne bom rekel, da gre vsem slabo, ampak bojimo se, da bomo tudi obrtniki začeli padati kot domine,« je zaključil Gracer.
US, Foto: GrupA
Po podatkih OZS je bilo lani iz registra izpisanih 6.471 obrtnih obratov. Od tega največ, 2.381, v gradbeni dejavnosti, v storitveni 1.681, prometni 713 ... V letu 2009 je prenehalo s poslovanjem 4.500 obrtnih obratov.
novitednik
www.novitednik.com
Unior prodaja Štore Steel?
Pisali smo že o načrtih zreškega Uniorja, ki si želi po sušnih letih za letos bistveno boljše rezultate. Do poslovnega plusa, vsaj tako napovedujejo v »dobro obveščenih krogih«, naj bi prišel tudi s prodajo 30-od-stotnega deleža v podjetju Štore Steel.
Po seji nadzornega sveta Uniorja je postalo jasno, da temu zreškemu delodajalcu ne gre najbolje. Lani je namreč ustvaril več kot 125 milijonov evrov prihodkov, kar je sicer dobrih 12 odstotkov več kot v letu 2009, ob tem pa so zaradi težkih razmer v poslovanju še vedno ustvarili 2,8 milijona evrov izgube. Načrti za letos so bolj smeli, kar jim nakazujejo tudi podatki o poslovanju v januarju. Takrat so prodali za 12,4 milijona evrov izdelkov, kar je za 27 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Tudi zato načrtujejo, da bodo letos ustvarili 144,8 milijona evrov prihodkov ter 2 milijona evrov dobička.
Zreški Unior so lastniki že lani dokapitalizirali z 10 milijoni evrov, še vedno pa je precej zadolžen, predvsem zaradi izjemno slabega leta
2008, ko so ustvarili 21 milijonov evrov izgube. Tudi zato obstajajo namigi o prodaji štorske železarne, kjer naj bi letos poslovali zelo dobro, skupno pa ustvarili več kot 125 milijonov evrov prihodkov.
US
Zreški Unior sodeluje v Razvojnem centru Simit, ki je med prejemniki denarja z gospodarskega ministrstva. V RC bo 8 poslovnih enot, kjer bo več kot 40 razvoj nikov razvijalo nove materiale in tehnike na področju livarstva, hladnega in vročega preoblikovanja. Podjetje bo najprej opravljalo razvojne storitve za ustanovitelje, nato bo odprto za nove stranke in nove družbenike. Skupna vrednost projekta znaša skoraj 34 milijonov evrov, država bo prispevala slabih 17 milijonov - pri tem je zreški Unior za svoj 5-milijonski delež pridobil 2,7 milijona evrov. Nova delovna mesta bodo pripomogla k enakomernejšemu regionalnemu razvoju.
Gorenje pretresa srbsko politiko
Zaradi Gorenja oziroma njegovih tovarn v Srbiji naj bi »padel« podpredsednik vlade in gospodarski minister Mladan Dinkic, kar v Gorenju komentirajo kot notranje zadeve srbske vlade, ki se velenjske družbe ne tičejo.
Srbski premier Mirko Cvetkovic je namreč začel postopek za Dinkicevo razrešitev. Povod naj bi bila ministrova odločitev, brez dogovora na vladi, da se Gorenju ponudi večja stimulacija za zaposlovanje delovne sile v Zaječaru. Seveda se govori, da naj bi to tovarno obvladovali Dinkicevi kadri, na njen račun pa je zapostavljena Gorenjeva tovarna v Va-ljevu, kjer Gorenje že ima tovarno, prostor in infrastrukturo za širitev. Ustrezno pogodbo za postavitev montažne linije za pralne in sušilne stroje, namenjene prodaji v Srbiji in na nekaterih drugih vzhodnoevropskih trgih, ter vzpostavitev proizvodnje kopalniških umivalnikov so v Zaječarju podpisali konec januarja.
Gorenje naj bi načrtovane poslovne dejavnosti vzpostavilo v enem letu in zaposlilo 300 ljudi, za vsakega zaposlenega pa prejelo 10 tisoč evrov nepovratnih sredstev. V Gorenju dogajanja v Srbiji ne komentirajo, saj srbski predsednik ni navedel uradnega razloga za razrešitev ministra. Poleg tega v Gorenju menijo, da je to stvar Srbije in tamkajšnjih političnih odločitev, ki nimajo povezave z njihovim poslovanjem.
US
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje

www.gorenje.si
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Referendum o bloku 6: tehtna ali neresna pobuda?
Večina »naših« poslancev nasprotuje predlaganemu predhodnemu posvetovalnemu referendumu za gradnjo bloka 6
Skupina sedmih poslancev, med njimi je prvo-podpisani Tadej Slapnik iz Slovenskih Konjic, je v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma za gradnjo bloka 6 v Šoštanju. Poslanci so to storili na pobudo mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, pričakovali pa so, da bodo o razpisu referenduma razpravljali že na včerajšnji izredni seji parlamenta. To se ni zgodilo, ker, kot je razvidno iz mnenja nekaterih drugih s Celjskega, poslanci razpisa referenduma niti slučajno ne podpirajo soglasno.
Sedaj bodo o razpisu posvetovalnega referenduma odločali na prvi redni seji, ki bo v marcu. »Do takrat bo dosti časa, veliko razprave in odgovorov, tudi s strani ministrstva za gospodarstvo, ki je naročilo določene študije za Teš,« načrtuje Slapnik, sicer član stranke Zares. Predlog za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma mora pridobiti večinsko podporo prisotnih poslancev, je pojasnil Slapnik, ki je prepričan, da je njegova pobuda tehtna in upravičena. »Gre za naložbo, vredno več kot milijardo evrov, ki bo dolgoročno zaznamovala celotno Slovenijo, zato imamo državljani pravico, da o njej odločamo. Je pa res, da smo se odzvali na dober predlog, ki ga je Alpe Adria Green naslovila na vse poslanske skupine.«
Veliko je pomislekov, ali bi se ljudje znali odločiti glede gradnje bloka 6. »Za razliko od drugih referendumov, ki so bili veliko bolj abstraktni in manj strokovno razumlji-
Tadej Slapnik
vi, bo ta odločitev veliko bolj jasna in lažja. Naložbo spremljamo že dlje časa in ocenjujem, da bi lahko državljani popolnoma suvereno odločali o gradnji. Tudi med poslanci oziroma v poslanskih skupinah so mnenja zelo različna, zato pri odločanju o pobudi pričakujem, da bodo odločali po svoji vesti,« je dodal Slapnik.
Neodgovorno?
No, in v resnici smo v hitri anketi med poslanci s Celjskega, večino smo včeraj zjutraj zmotili med vožnjo v Ljubljano, ugotovili, da, vsaj naši sogovorniki razpisu referenduma niso naklonjeni. Zelo oster je bil Slapnikov strankarski kolega Lojze Posedel, ki je prepričan, da je inštitut referenduma že popolnoma izkoriščen in zlorabljen. »Nedopustno in neodgovorno je spraševati ljudi, ali so za ali proti. To je stvar odločitve vlade in stroke, in nikakor ne gre prelagati odgovornosti na mojo mamo, ki je stara 90
Lojze Posedel
Iztok Podkrižnik
Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se vključi v novi Nacionalni energetski program Republike Slovenije 2010-2030 izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) na premog, ki bo v času svojega obratovanja do l. 2054 proizvedel 103 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2), in za katerega gradnjo bo jamčila država s poroštvi?« Ko smo ga napisali prvič, smo popravili napake, sedaj pa objavljamo nelektorirano vprašanje.
V Šoštanju zatrjujejo, da vse študije dokazujejo, da se bodo z gradnjo nadomestnega bloka izpusti bistveno znižali, kar je bilo dokazano tudi pri ugotavljanju čez-mejnih vplivov v Avstrijo, ki gradnji ne nasprotuje več. »Zato nas navedbe pobudnikov referenduma resnično presenečajo. Še bolj pa je presenetljivo njihovo zavzemanje za obnovo blokov 4 in 5, kljub nesporno dokazljivim - in dokazanim - dejstvom, da bi takšna obnova okolju, v katerem deluje Teš, prinesla neprimerljivo večje onesnaževanje od tistega, ki ga bo povzročil nadomestni blok 6. A kot kaže, pobudniki stroki nočejo prisluhniti, ampak se postavljajo nad njo. Ali so res pripravljeni z nestrokovnimi, nepreverjenimi in nesprejemljivimi, predvsem pa nerealnimi rešitvami na kocko postaviti varno in zanesljivo ter cenovno sprejemljivo oskrbo Slovenije z električno energijo?«
let, ali soseda, ki za energetiko še slišal ni. Poleg tega je za tovrstno odločanje hudo hudo prepozno, projekt je bil obravnavan z vseh vidikov, prekontroliran tudi v mednarodni banki in stroki. Mogoče bi imel nekaj pomislekov okrog vodenja projekta, vseeno pa bi bil referendum popolnoma neodgovorno dejanje. Ljudje bi se lahko vprašali, zakaj imamo vlado in parlament, če bodo sedaj o vsaki stvari odločali na referendumu. Prepričan sem, da pri gradnji bloka 6 ni drugega kot odgovornost vlade, da reče ali gradnjo zaustaviti ali nadaljevati. Poleg tega pa gre za predhodni poizvedovalni referendum - kot bi na primer koga vprašal, kaj si misli o črni kavi. Torej referendum brez posledic, kar ocenjujem za neodgovorno in neprimerno dejanje, kot čisto politikanstvo.«
Alternative ni
V SLS so že ocenili, da je »spodbujanje predhodnega posvetovalnega referenduma o bloku 6 s strani vladne stranke neresno.« Hkrati še zahtevajo, da morata ministrstvo za gospodarstvo in vlada morebitno odločitev
o zaustavitvi projekta sprejeti brez skrivalnic in referendumske krinke. Ob tem mnogi poudarjajo, da se je gradnja bloka dejansko že začela. Temu se pridružuje tudi poslanec SDS Iztok Podkrižnik, ki poudarja, da Slovenija v tem trenutku razen bloka 6 nima druge alternative, če hoče ohraniti energetsko neodvisnost. »V energetiki preprosto ni druge naložbe, ki bi jo lahko začeli v tem trenutku. Seveda bi morali na področju energetske neodvisnosti veliko več postoriti v minulih letih, da blok 6 ne bi bil edina alternativa.« Podkri-žnik, ki prihaja z Ljubnega ob Savinji, torej je praktično bližnji sosed Šoštanja, je poudaril tudi nekaj prednosti, ki bi jih prinesel novi blok, predvsem sta po njegovem mnenju pomembna manjše onesnaževanje in boljši ekonomski učinek.
O predhodnem posvetovalnem referendumu bodo odločali poslanci na prvi redni seji, ki bo v marcu. Predlog mora pridobiti večinsko podporo prisotnih poslancev.
h	■	v	■	■ v
Za pivovarno se njene hčere
Štiri odvisne družbe Pivovarne Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo, so vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima ter njenega lastnika in nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Odvisne družbe zaradi poslovnega oškodovanja v letih 2008 in 2009 zahtevajo več kot 116 milijonov evrov.
Kot so preko spletnih strani sporočili iz pivovarne, obstaja možnost, da bodo odvisne družbe vložile še več odškodnin-
Matjaž Han
Vzvodi v Zaresu
Poslanec največje koalicijske stranke SD Matjaž Han je med ostrimi nasprotniki referenduma o Tešu: »Prvopodpisani je poslanec Slapnik iz stranke Zares, ki ima direktorja direktorata za energetiko in ministrico za gospodarstvo - torej ima tudi dovolj vzvodov, da pregleda gospodarnost in vodenje naložbe ter ukrepa, če je kaj narobe. Oziroma ima možnost razdreti in na novo postaviti projekt, ne pa da sprašuje ljudi. Veste, če smo že pri referendumu o RTV govorili, da volivci ne vedo točno, za kaj gre, bi bil pri bloku 6 ta dvom še toliko bolj upravičen. Bojim se, da pobuda ni le neodgovorna, temveč podana v želji, da se projekt ustavi, ta zgodba pa se pelje že dve
leti. Mislim, da je podobnega menja kar nekaj poslancev v SD. V kopici referendumskih pobud težko verjamem, da bi vladna koalicija podprla še dodatnega. Končno smo zato, da vladamo, če pa bo toliko referendumov, je najbolje, da pustimo vse skupaj in gremo domov.«
Presenečeni zaradi navedb
Da je pobuda za referendum legitimna pravica vseh, se sicer strinjajo tudi v Tešu, vendar pa bi si želeli konstruktivni dialog, z argumenti in realnimi številkami. »Nekako pa ne razumemo, zakaj vprašanja odpirajo šele sedaj, po vseh informacijah, ki so na razpolago, po več kot letu dni razprav in dokazovanj. Vse aktivnosti, ki potekajo v zvezi s projektom, je država že potrdila. Vse študije, narejene do sedaj, potrjujejo smotrnost gradnje bloka 6, tako okoljsko, ekonomsko kot tudi socialno. Študije, ki bi dokazovale nasprotno, ne obstajajo,« poudarjajo v Tešu. Seveda so prepričani, da bodo poslanci dobro pretehtali vse strokovne podlage in počakali tudi na končne študije o premogu in smotrnosti obnove blokov 4 in 5 ter na najnovejši Nacionalni energetski program, nato pa se bodo odločili. »Verjamemo, da na podlagi naštetih strokovnih podlag ne bodo podprli referenduma.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv NT
skih tožb, saj zaradi nedokončanih sodnih postopkov še ni znan celoten obseg škode. Že pred mesecem pa je pri Okrožnem sodišču v Celju odškodninsko tožbo zoper družbo Atka-Prima in Boška Šrota vložila tudi Pivovarna Laško. Z njo, prav tako zaradi poslov v letih 2008 in 2009, zahteva plačilo dobrih 13 milijonov evrov odškodnine. Podlaga za odškodninsko tožbo je bila posebna revizija vodenja poslov Pivovarne Laško, ki je bila opravljena marca lani.
Kulturno društvo Grifon Šempeter v Savinjski dolini vabi na koncert
900. Vrtiljaka polk in valčkov Radia Celje,
ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu.
Nastopili bodo najboljši Celjskih 5 in Slovenskih 5 na
Radiu Celje v letu 2010 ter gostje: Ansambel Mira Klinca, Modrijani, Zapeljivke, Unikat, Fantje izpod Lisce in Boris Kopitar z Ansamblom Braneta Klavžarja ter Okrogli muzikanti. Domen z Vižarji, Oktet županov in Elda Viler.
Jubilejni vrtiljak se bo vrtel pod taktirko Toneta Vrabla.
Predprodaja vstopnic v TIC Žalec, trgovinah Fijavž in Šolenček v Šempetru v Savinjski dolini ter uro pred koncertom.
Ko ni denarja za pomoč v razkošnih domovih za starostnike
V Preboldu brez koncesije za pomoč oskrbovancem - Bo država posegla v razkošno gradnjo žalskega doma upokojencev?
V preboldskem domu starejših občanov je trenutno 90 starostnikov. Dom ima samo dovoljenje za delo in ne koncesije, kar pomeni, da ostaja brez polovice državnih prihodkov. Starostnike, ki jim ne morejo zagotoviti najbolj kakovostne oskrbe, so prisiljeni odsloviti.
PREBOLD, ŽALEC - Na veliko željo starostnikov in zaradi odločitve investitorja, da projekt kljub hudim finančnim težavam izpelje do konca, so v Preboldu lani odprli nov dom starejših občanov. Sprva ni imel dovoljenja za delo, vendar nanj ni bilo potrebno dolgo čakati. Še vedno pa ostaja brez želene koncesije. Dom je tako brez sredstev za opravljanje zdravstvenih storitev in kritja oskrbnin za finančno šibke oskrbovance obsojen na umiranje na obroke. Drugačna je usoda pri gradnji doma starejših v Žalcu. Objekt bi kot enota polzelskega doma upokojencev sicer prejel koncesijo. Da bo njegova razkošnost vzbudila zanimanje med vse bolj revnimi starostniki, pa se je izkazalo za zelo domišljavo odločitev.
Vse bolj jasno je, da se lanske napovedi ob svečanem odprtju Doma starejših občanov Prebold ne bodo uresničile. Zmogljivosti v domovih za starostnike na Celjskem so zapolnjene za kar 108 odstotkov, zato javnega vira financiranja v obliki koncesij zlepa ni mogoče pričakovati. Kot kaže so se s tem v domu že sprijaznili, čeprav je bil investitor gradnje in upravljavec doma Ivan Kovač, direktor podjetja SG Kovač, še pred pol leta prepričan v nasprotno.
V	Preboldu brez koncesije oteženo poslovanje
V	malo več kot deset milijonov evrov vrednem objektu je prostora za 150 postelj. »Trenu-
tno je v domu 90 starostnikov. Bolnike s hudimi psihosocial-nimi problemi, hudo bolne in tiste, ki potrebujejo paliativno oskrbo, smo zaradi pomanjkanja sredstev za zdravstveno oskrbo prisiljeni odsloviti,« pojasnjuje strokovna direktorica doma Jožica Lukše. »Težko poslujemo, čeprav se trudimo delo opravljati kakovostno in strokovno. To nam trenutno omogoča preživetje, a dolgoročno kljub dobremu gospodarjenju ne bo šlo.«
Dom, ki ima samo dovoljenje za delo in ne koncesije, ostaja brez polovice prihodkov oziroma bi moral za toliko povišati cene. Delo brez koncesije bi si vodstvo doma lahko privoščilo le v primeru, če bi imelo manjše in nadstandardne zmogljivosti ter premožnejše oskrbovance, ki bi potrebovali manj zdravstvene nege. Dom se razprostira na več kot 7 tisoč kvadratnih metrov površine, v njem je 41 enoposteljnih in 57 dvoposteljnih sob ter 24
postelj, namenjenih za demen-tne osebe, ima tudi prostore za zdravnika in zobozdravnika, večnamenski prostor in nekaj apartmajev. Najdražja je oskrba nepomičnih starostnikov, za katero je treba odšteti malo več kot tisoč evrov, najnižja cena za mesečno bivanje v domu pa se giblje okoli 850 evrov. Četudi je v domu zaposlenih kar nekaj domačinov, jim negotova prihodnost ne prinaša posebnega veselja pri delu.
V Žalcu prerazkošni?
Drugačna je zgodba o načrtih za gradnjo doma starejših v Žalcu. Dom bi bil kot t. i. dislocirana enota polzelskega doma upokojencev upravičen do koncesije in s tem dobro polovico prihodkov iz javnih virov, hkrati bi to pomenilo nižje stroške za uporabnike storitev. Kar dvanajst let dolgo prelaganje papirjev z mize na mizo se je pred letom dni končalo s padcem hmeljske žičnice
in pripravo zemljišča za začetek gradnje. To je lani jeseni na obisku v Žalcu obljubil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Sve-tlik. A kot kaže so bile njegove obljube prehitre. Ministrstvo namreč že dobra dva meseca proučuje, ali k projektu več kot osem milijonov evrov vredne gradnje doma s 134 posteljami pristopiti ali ne in s tem privoliti v privoliti pogodbo z Občino Žalec in Domom upokojencev Polzela.
Na ministrstvu namreč menijo, da je bil projekt gradnje v preteklosti zastavljen preveč ambiciozno in »razkošno«, zaradi česar se trenutno ukvarjajo z izračuni oziroma s cenami za posameznega oskrbovanca. Za ceno 14,97 evra na dan bi v domu vsak hip lahko nastanili okoli 70 pomičnih varovancev, premožnih starostnikov, ki bi za dnevno oskrbo odšteli, na primer 24 evrov. Vendar večina v regiji tega ne zmore. »Strošek, ki bi ga občina morala kriti do polne zmogljivosti, je previsok,« na to pravi žalski župan Janko Kos. »Gradnja bi bila hitrejša, če bi pred tremi leti pripravili zazidalni načrt in ostali v okviru realnih pričakovanj. Pri tem ne pozabimo, da so nas v tem času prehiteli z gradnjo domov na Vranskem, v Preboldu in Celju ter vnesli na trg določeno konkurenčnost.« Od odločitve ministrstva bo torej odvisno, kdaj in kakšen dom bodo imeli v Žalcu. Gradnja naj bi izvedli v okviru javno-zasebnega partnerstva, z domom pa bi upravljali na Polzeli.
MATEJA JAZBEC Foto: TimE
Ker je več znanja danes več uspeha jutri:
www.lu-cel|e.si
Graščak se mora izjasniti IL
PODČETRTEK - V ponedeljek bi moral biti na Okrožnem sodišču v Celju nov narok zaradi odškodninske tožbe Občine Podčetrtek, ki toži večinskega lastnika podčetrteške-ga gradu. Obravnava je bila spet preklicana - kot že večkrat - zaradi bolezni solastnika gradu Georga Zečevica, ki ima stalno prebivališče v Švici.
Tokrat je sodišče izdalo maj. Občina Podčetrtek seve-
sklep, da se mora Zečevic izjasniti o vseh dejstvih, povezanih s tožbo, v 60 dneh, nov narok pa je razpisalo za
da vztraja, da se ji finančni vložek, ki ga je namenila za kulturni spomenik, vrne, saj je med drugim poskrbela za
Občina Podčetrtek je pred leti poskrbela za novo streho propadajočega gradu Podčetrtek, kar ji omogoča zakonodaja. Vložen denar zahteva nazaj.
WM
novo streho. Z najnujnejšimi vlaganji je v zadnjem trenutku preprečila popoln propad gradu nad pomembnim turističnim krajem, kar je storila v skladu z zakonodajo. Prav tako zahteva razvezo dve desetletji stare pogodbe o Zečevicevem nakupu gradu Podčetrtek.
Zečevic in njegov nekdanji poslovni partner Dimitrije Djokic sta pred več kot dvema desetletjema kupila grad med državno akcijo iskanja dobrih gospodarjev slovenskih gradov, vendar nista v njegovo obnovo vložila ničesar. Občina Podčetrtek je najprej tožila oba kupca gradu, vendar se je Djokic pred tremi leti svojemu 20-odstotnemu lastniškemu deležu odpovedal v korist Občine Podčetrtek. Občina je tako postala lastnica petine nekoč čudovitega Attem-sovega gradu, s tožbo proti Zečevicu pa se precej bolj zapleta. Tudi poskus medi-acije ni bil uspešen.
BRANE JERANKO
LJUDSKA
CELJE
CANKARJEVA ULICA 1,3000 Celje, Slovenija
VABIMO K VPISU
1 Brezplačna osnovna šola za odrasle 1 Računalnikar - SPI ■ Predšolska vzgoja - PT ter SSI novi kurikulum
>	Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli
>	Trgovec -1.,2.,3. letnik
TEČAJI IN DELAVNICE
■	Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruskijezik
' Priprave na mednarodne certifikate - angleški in nemški jezik
■	Retorika in komunikacija - spretnosti govorništva in komunikacije
>	Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul
>	Računalništvo - word, excel, internet, ECDL
■ Desetprstno slepo tipkanje
>	Težka gradbena mehanizacija
>	Slovenščina za tujce - priprava za izpit
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik / posrednica za nepremičnine
>	Hišnik / hišnica
>	Polagalec / polagalka talnih oblog
>	Socialni oskrbovalec / oskrbovalka
USPOSABLJANJE ZA ZIVLJENJSKU USPESNOST - UZU
•Ml - Most do izobrazbe •BIPS- Beremo in pišemo skupaj •IP- Izzivi podeželja
•RPO - Računalniška pismenost za odrasle
•RDO - Računalniško digitalna pismenost •UŽU - Knjige so zame •BZZ - Branje za znanje za zabavo •UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem
2011
BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI
•CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje
•SSU - Središče za samostojno učenje •Borzoznanja - Izmenjavaznanj, spretnosti, izkušenj ' 90 let izobraževanja odraslih v Celju - Ljudska univerza Celje
Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Ce|je
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Včasih cenjeni, danes garači
V Mestni občini Celje končno začeli pripravljati odlok, ki naj bi prinesel večji red, disciplino in nadzor nad poslovanjem in delovanjem taksi podjetij v občini
CELJE - Taksisti s sedežem v Celju se že vrsto let pritožujejo nad neurejenimi razmerami v svoji dejavnosti. Nizke cene prevozov, s katerimi težko pokrijejo vse stroške, velika konkurenca ter pomanjkanje parkirnih mest za taksije so največje težave, na katere opozarjajo. Njihov položaj bi uredil občinski odlok o izvajanju taksi službe, na katerega čakajo že vrsto let. Ta je zaenkrat v idejni fazi, kdaj bo zaživel, pa je težko napovedati.
V Celju deluje približno 30 taksi služb, med katerimi so tudi takšne, ki to dejavnost opravljajo na črno, po mestu pa vozijo tudi taksisti iz okoliških krajev, kar vse zbija ceno celjskim taksistom. Prav nizke cene taksi prevozov so eden večjih problemov, nad katerimi tožijo lastniki taksi služb v Celju. Medtem ko je treba v prestolnici za kilometer vožnje s taksijem odšteti tudi do sedem evrov, se cene v
Celju gibljejo od dva do tri evre za razdaljo do treh kilometrov in od 0,65 do enega evra za vsak nadaljnji prevožen kilometer. »Povprečna cena štartnine je tako že vse od uvedbe evra pred dobrimi tremi leti v Celju nespremenjena in znaša 2,5 evra na tri kilometre. Drugače je s stroški (gorivo, zavarovanje, vzdrževanje vozil ...), ki iz meseca v mesec naraščajo. Dobiček je zelo majhen, veliko taksi služb posluje celo z izgubo. Taksist je bil včasih ugleden in cenjen poklic, danes smo garači,« poudarja predsednica taksi sekcije pri območni Obr-tno-podjetniški zbornici Celje Sanja Damjanič.
Jasno je, da ceno vsak kreira po svoje. Dogovarjanje je protizakonito, dvigniti pa si sam od sebe cene tudi nihče ne upa, saj se bojijo, da bodo stranke potem izbrale cenejšo taksi službo. Odlok bi lahko določil spodnjo mejo cene. »Upamo, da se bo cena mestne vožnje z
odlokom dvignila na najmanj tri evre za razdaljo treh kilometrov,« dodaja Damjaničeva.
Po drugi strani je med uporabniki taksi storitev mogoče slišati, da so cene ne glede na vse preveč zasoljene, pri čemer jih radi primerjajo s cenami avtobusnih prevozov. A ker javnega mestnega avtobusa v Celju (še) ni, so taksiji za marsikoga, zlasti za starejše ljudi brez lastnega prevoza, edina izbira.
Redni kršitelji cestnih predpisov
Ob tem celjski taksisti opozarjajo še na nekatere druge težave, kot sta delo na črno in pomanjkanje parkirnih prostorov v centru mesta. Koliko je v Celju takih, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo na črno, je težko reči. V zvezi s tem smo se obrnili na Prometni inšpektorat RS, a odgovora na vprašanje, koliko prijav, če ploh kakšno, so v zadnjem letu prejeli v zvezi z opravljanjem taksi storitev
Nizke cene prevozov, s katerimi težko plačajo vse stroške, velika konkurenca ter pomanjkanje parkirnih mest za taksije so največje težave, na katere opozarjajo celjski taksisti.
na črno oziroma kolikokrat so ukrepali, do zaključka redakcije nismo prejeli. So pa eno prijavo v zadnjem letu prejeli na Tržnem inšpektoratu Rs, OE Celje, ki pa se je nanašala na domnevno zavajajoče oglaševanje cen prevozov. V postopku nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Medtem ko celjski taksisti tarnajo tudi zaradi pomanjkanja označenih parkirnih prostorov za taksije, ki jih po njihovih besedah za nameček zasedajo še občani, v službi za občinsko redarstvo Mestne
Dijaški dom z novim vodstvom v mirnejše vode
CELJE - V Dijaškem domu Celje so opravili še zadnje formalnosti glede novega vodstva. Funkcijo ravnateljice je tudi uradno nastopila Milena Čanžek, z dosedanjo vršilko dolžnosti Marijo Kričej pa sta v teh dneh opravili tudi predajo poslov. Čanžkova, ki jo svet zavoda za ravnateljico dokončno potrdil v tem mesecu, napoveduje, da se bo takoj lotila prednostnih nalog. V kratkem se jim v dijaškem domu obeta obsežna obnova. Spomnimo, da je dijaški funkcijo vršilke dolžnosti od
dom brez vodstva ostal julija lani, ko je svet zavoda razrešil dotedanjo ravnateljico Natašo Kajba Gorjup. Najprej je
septembra opravljala Milena Čanžek, vendar je vmes posredovala šolska inšpekcija, zato je svet zavoda oktobra
mmm rm ™ J
«i J. i
¡n
Zakupite minute in se pogovarjajte ceneje s svojimi priljuhljenimi i uedeževalci in astrologi.
15 minut samo 18,50 €
+
amulet brezplačno
Milena Čanžek
imenoval novo vršilko dolžnosti, Marija Kričej je to funkcijo opravljala do ponedeljka. »Nadaljevala bom z delom, ki ga je dobro zastavila Kričejeva in je od oktobra za vse preglede šolske inšpekcije, ki smo jih imeli, odpravila ugotovljene pomankljivosti in uredila zadeve. Nadaljevala bom z delom v dobro dijakov, ki bivajo pri nas, dijakom bomo posvetili največ časa in energije,« pravi Čanžkova. Kot dodaja, večjih težav kljub pol letnemu obdobju precejšnjih zapletov z vodstvom v delovanju doma ni bilo in da njihovi dijaki tega niso izkusili na svoji koži. »Za to gre zahvala vsem zaposlenim, saj je kolektiv zrelo in strokovno izpeljal vse svoje naloge. Ključnega pomena je bilo, da smo ob začetku šolskega leta kljub temu, da vodstva nismo imeli, poskrbeli za sprejem in namestitev srednješolcev,« meni Čanžkova.
Prejšnji teden so uspešno izvedli informativne dneve, v katerih se je potrdilo, da je zanimanje dijakov za bivanje v dijaškem domu na isti ravni kot lani. Hkrati se že pripravljajo na vpis za novo šolsko leto, saj velja isti rok kot za vpis v srednje šole, to je 23. marec. »Ob tem že moramo razmišljati o prenovi dijaškega doma, zaradi katere bomo morali prilagoditi namestitev dijakov in študentov. Začetek prenove je predviden za julij in avgust, o podrobnostih pa se še dogovarjajo ministrstvi za šolstvo in visoko šolstvo ter celjska občina,« pravi Čanž-kova. Glede na napovedi pa naj bi dijake in študente za ta čas namestijo v en stolpič, trenutno sicer bivajo v obeh. Stolpič, ki služi za študentski dom naj bi ostal prazen, saj se bo v celoti obnavljal.
PM, Foto: SHERPA (Arhiv NT)
občine Celje ugotavljajo, da taksisti ne razumejo povsem, čemu so ti parkirni prostori namenjeni. »Označeni prostori za taksije niso namenjeni parkiranju taksijev, ampak za menjavo potnikov, ki jih prevažajo. Taksisti pa velikokrat vozila tam parkirajo in odidejo v mesto po opravkih ter se tako izognejo plačilu parkirnine,« pojasnjujejo v službi za redarstvo. Hkrati ugotavljajo, enako tudi policisti, da so vozniki taksijev stalni kršitelji Zakona o varnosti cestnega prometa, saj redno parkirajo na pločnikih, kolesarskih stezah in avtobusnih postajališčih. Pri tem bi bilo zanimivo vedeti, kolikokrat so taksiste že obravnavali v zvezi z omenjenimi kršitvami, vendar v medobčinskem inšpektoratu pravijo, da teh podatkov nimajo. »Obdelava podatkov beleži voznike vozil, ne njihovih poklicev oziroma taksi služb,« odgovarjajo.
Z odlokom tudi do bolj prepoznavne taksi službe
Kakor koli, odlok oziroma pravilnik, ki so ga na Mestni občini Celje končno začeli pripravljati, naj bi prinesel večji red, disciplino in nadzor nad poslovanjem in delovanjem taksi podjetij v celjski občini.
Z njim bi taksi službo naredili tudi bolj prepoznavno: taksiji v Celju bi bili na primer iste barve, ali bi imeli kakšen drug prepoznaven znak, uporabljali bi ekološke avtomobile, imeli bi tudi enotne cene. Uporabniki bi tako že po barvi avtomobila vedeli, približno koliko bodo odšteli za vožnjo. Zdaj je to nemogoče predvideti, dokler se ne usedeš v avto.
To bi bili tako imenovani mestni taksiji. Ti bi imeli po besedah vodje občinskega oddelka Romana Kramerja tudi možnost oziroma pravico zasedanja označenih parkirišč za taksije. Ostali taksisti, ki ne bi bili v tem sistemu, bi bili podrejeni režimu parkiranja na ostalih javnih površin, kot vsak drug občan. »Ideja je še čisto na začetku. Treba jo je še razdelati, namen vsega tega pa je, da bi v Celju dobili neko solidno in kakovostno taksi službo,« dodaja Kramer.
V odloku bi bili opredeljeni tudi drugi standardi, ki bi se nanašali tako na čistočo in tehnično brezhibnost taksijev kot tudi na znanje in razgledanost voznikov. Ti bi morali bolje poznati tudi mesto, njegove znamenitosti in zanimivosti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
s plinom in toploto
41
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetlka-ce.sl
Zakupljene minute lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Brez klica na OSO.
Minute lahko plačate po novzetiu, v elektronski banki ali z moneto.
Za nakup minut in informacije pokličite [03)4900222
IZ NAŠIH KRAJEV
LOČE - Odmevno neuspešno rojevanje nove Občine Ankaran je zanimivo tudi za naše območje, saj je podobno usodo doživel predlog za ustanovitev samostojne loške občine.
Predlagana Občina Loče je imela po zakonu vse pogoje za ustanovitev, z izjemo enega - števila prebivalcev. Namesto zahtevanih pet tisoč prebivalcev za ustanovitev nove občine bi jih nova loška občina imela le 4300. Sestavljale bi jo krajevne skupnosti Jernej, Loče, Zbelovo in Žiče, predlagatelj pa je omenjal zgodovinske razloge za ustanovitev, saj zakon v takšnem primeru dovoljuje izjeme. Vlada je najprej leta 2008 sprejela mnenje, da Loče imajo zakonske pogoje za ustanovitev nove občine, ter državnemu zboru predlagala razpis referenduma, vendar se je kmalu začelo zatikati.
Leta 2009 se je marsikaj obrnilo na glavo. Julija 2009 občinski svet Slovenskih Ko-
njic predloga za ustanovitev Občine Loče ni podprl, prav tako ne štirje sveti krajevnih skupnosti z območja, ki bi sestavljalo samostojno loško občino. Čez dva meseca je državni zbor odločil, da Loče za samostojno občino pogojev nimajo, zaradi česar je predlagatelj nove občine, konjiški poslanec Rudi Petan, sprožil ustavni spor. Upravno sodišče je dalo prav poslancu, sklep državnega zbora je razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Nova vlada nato v začetku lanskega leta ustanovitve nove občine ni podprla, saj je menila, da mora državni zbor pri ponovnem odločanju upoštevati mnenje konjiškega občinskega sveta. Za ustanovitev Občine Loče je bil postopek lani poleti končan, postopek za ustanovitev občin Mirna in Ankaran pa je bil po mnenju predlagateljev ustanovitve loške občine izsiljen. »Če bi pravosodje delovalo, tako kot mora, tega ne bi
Letos do prvih ekotehnologov
Loče naj bi bile sedež nove občine, vendar delijo usodo z Ankaranom. Štirje sveti KS, ki bi sestavljali Občino Loče, so samostojni občini nasprotovali.
Ankaran ni edini
Tudi Občine Loče jim ni uspelo ustanoviti
bilo,« trdi konjiški poslanec Petan.
Mirna je tako po dolgotrajnih prizadevanjih v začetku tega meseca končno postala samostojna občina, 211. slovenska občina, ki je bila dolgo talka sporov glede ustanovitve nove občine Ankaran. Nova dolenjska občina ima komaj 2600 prebivalcev, kar je seveda bistveno manj kot Loče. Prebivalci Mirne so se na referendumu pred dobrim letom za samostojno občino odločili kar z 89 odstotki glasov, kakšno je razpoloženje volivcev v Ločah, pa je težko reči, saj referenduma na Štajerskem ni bilo. Petan zato meni, da so Loče v primerjavi z Mirno v neenakopravnem položaju. Na čelu iniciativnega odbora za ustanovitev občine v Ločah je bil podjetnik Stanislav Hace, ki je trenutno v tujini ter za komentar o (ne)ustanovitvi občin Mirna in Ankaran nedosegljiv.
BRANE JERANKO
VELENJE - Na visoki šoli za varstvo okolja so v svoji zbirki Ekotehnologije in trajnostni razvoj izdali znanstveni monografiji Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline in Čiščenje odpadnih voda. Ta teden so predstavili tako knjigi kot tudi delovanje šole po prvih treh letih.
Doc. dr. Natalija Špeh, tudi dekanica visoke šole za varstvo okolja, je v svoji knjigi predstavila t. i. sonara-ven pristop. Gre za pristop, pri katerem se ob kakršnih koli posegih v okolje upoštevajo mnenje prebivalstva, gospodarski razvoj, razvoj
ostalih infrastrukturnih virov, ekonomija, torej kakšen bo dobiček, v katerem so že zajeti tudi stroški za povrnitev škode, ki jo poseg v okolju povzroči. Knjiga prof. dr. Milenka Roša in doc. dr. Gregorja D. Zupančiča Čiščenje odpadnih voda pa je prva popolna knjiga o tej tematiki v slovenščini. Med drugim avtorja v njej pišeta tudi o uporabi blata, ki nastane v čistilnih napravah ob čiščenju voda. Avtorja pravita, da je po zakonodaji trenutno najlažje blato dati upravljavcu, da ga sežge. Kot poudarjata, to ni najcenejša in tudi ne najboljša možnost za okolje.
Najbolje bi namreč bilo, ko bi blato vrnili v okolje, in sicer na kmetijske oziroma vrtne površine kot gnojilo.
Zbirko bodo v prihodnje še dopolnjevali, v svoji založniški dejavnosti pa načrtujejo tudi zbirko učbenikov in skript. Trenutno je namreč v šoli, za katero je precej zanimanja, 150 rednih študentov, letos bo dobila tudi prve diplomante. V novem šolskem letu bodo znova vpisali 50 rednih in 50 izrednih študentov. Zaprosili so tudi za razširitev študija na podiplomski študij, ki naj bi prve študente sprejel v letu 2012/13. Izkušenj s temi novimi profili sicer še ni, vendar direktorica šole mag. Milena Pečovnik pravi, da naj bi ekotehnologi zaposlitve našli v gospodarstvu, lokalni samoupravi, javnih podjetjih.
ŠK, foto: SHERPA
Avtorji knjig (z leve) prof. dr. Milenko Roš, doc. dr. Natalija Špeh in doc. dr. Gregor D. Zupančič
VELIKA NAGRADNA IGRA

Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
prvi tek med
policami. :
23lfebruaria\ ./:
Kako lahko sodelujete?	.....................
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
Naslov:.
rcmniiiim]
tus
95.1 95.9 100.3 904 MHz
dnik
St. Tuš klub kartice Davčna številka: Telefon:_
. Podpis:.
Najbolj srečen na vlaku za Celje
CELJE - Na valentinovo je častitljivih 80 let dopolnil častni meščan Celja Stanko Lorger, celjska atletska legenda, ki je ime Celja ponesel v svet in ga častno zastopal. Ob visokem osebnem prazniku mu je voščil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je zanj pripravil sprejem. Ob vsem, kar je Stanko sem bil, ko sem v Zidanem Mo-
Lorger v življenju dosegel, je najbolj ponosen na to, da je v praktično vseh večjih evropskih mestih stal na zmagovalnih stopničkah. »Po celem svetu sem iskal srečo, toda najbolj srečen po vsaki tekmi
stu sedel na vlak za Celje,« je skromno pristavil.
Leta 1998 se je s Stankom Lorgerjem pomeril tudi župan Bojan Šrot. Šlo je za politično tekmo, kjer sta se oba potegovala za celjskega župana.
Zmago je slavil Šrot, ki se sicer Stanka Lorgerja spominja kot izjemne osebnosti in kot »profesorja na kolesu«.
Župan je slavljencu zaželel še veliko trdnega zdravja ter ga malo v šali in malo zares izzval, naj napove tekmo v smislu »ni še prepozno, da ga premaga« svojemu nekdanjemu tekmecu in svetovnemu prvaku Martinu Lauerju. Nato mu je izročil umetniško delo z motivom Celja. Stanko Lorger se je vpisal tudi v častno knjigo gostov Mestne občine Celje.
BA, foto: TimE
»Hvala, gospod župan, za sprejem ob moji 80-letnici. Hvala Celjanom, ki me še vedno niso pozabili,« je Stanko Lorger zapisal v častno knjigo gostov Mestne občine Celje.
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
9
Visokoleteče ideje zdaj bolj trdno na tleh
V kratkem javna objava dveh novih idejnih zasnov kulturnega doma v Šentjurju
ŠENTJUR - »Ministrica je kulturnemu centru Šentjur naklonjena, konkretnih obljub pa državni proračun trenutno ne prenese,« je vsebino pogovorov s prvo kulturnico v državi Majdo Širca povzel šentjurski župan mag. Marko Diaci. Vseeno nov kulturni hram ostaja prednostna naloga. Po nekajletnem premoru bodo v prihodnjih dneh znova predstavili dve idejni zasnovi. Eno je izdelal znan mariborski arhitekt Miha Mi-lič, drugo skupina študentov arhitekture iz Šentjurja.
To, da je bila Majda Širca slavnostna govornica na šentjurski osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, mesto na nek način znova uvršča na kulturni zemljevid, je prepričan župan Diaci. »V tem tisoč-
Eno do tokratnih idejnih zasnov je izdelal mariborski arhitekt Miha Milič, drugo pa skupina študentov arhitekture iz Šentjurja.
letju tako visokega gosta s področja kulture pač še ni bilo.« Hkrati želijo Šentjur vključiti tudi v navezo mest evropske kulturne prestolnice 2012. Kar bo brez primerne infrastrukture seveda težko.
Naj spomnimo, da je šentjurska nadaljevanka glede gradnje
kulturnega centra v resnici že prišla do razsežnosti odiseja-de. Z njo se uradno ukvarja že tretji župan, zagotovo pa bi se našel kakšen zaprisežen kulturnik, ki bi zagotovil, da tudi v poznih socialističnih časih šentjurski zadružni dom ni bil ravno kulturniški
biser. Med predlaganimi rešitvami so vsestransko najbolj izstopali projekti priznanega arhitekta Mušiča. Idejna preobrazba celotnega Zgornjega trga v kulturno središče je bila sicer vrhunska, vendar za povprečno napol podeželsko občino popolnoma nedosegljiva. Javne debate v nadaljevanju so se iskrile zaradi iskanja lokacije in vsebine samega centra. Knjižnica, glasbena šola, dvorana, galerija - bo v njem vse ali samo nekaj od tega? Vmes je knjižnica po zaslugi selitve pošte dobila novo streho nad glavo, galerijo so umestili v Zgornji trg, sčasoma naj bi tja selili tudi glasbeno šolo. Ostane torej dvorana in potem ko so druge možne lokacije z leti zasedli bloki in ne najbolj posrečena šentjurska tržnica, je že nekaj časa jasno, da bo na mestu sedanjega kulturnega doma. In če denarja za njegovo novogradnjo še nekaj časa ne bo, ga bo treba precej obnoviti ali zaradi nevarnosti dotrajane konstrukcije izprazniti.
Če je prejšnji župan mag. Štefan Tisel dal jasno vedeti, da v konkurenci cest, vodovodov, šol in vrtcev kulturni dom ni prednostna naloga in da v ta namen celotnega proračuna ne namerava zabetonirati, sedanji župan mag. Marko Diaci prav gradnjo kulturnega doma zastavlja kot enega paradnih projektov tega mandata.
Kot pravi Diaci, sta predloženi idejni zasnovi za razliko od nekaterih projektov v preteklosti racionalni, varčni in za Šentjur primerni. »Predvideni sta dve dvorani. Večja bo imela okrog 330 sedežev, tu bodo še
upravni prostori in vse ostalo, kar takšen objekt potrebuje.« Finančne konstrukcije še ni, saj je finančno stanje občine slabo. »Zanašamo se na zunanje vire financiranj. Zato je vse odvisno od uspeha na državnih in evropskih razpisih. Po grobih ocenah bomo morali zagotoviti sredstva med štirimi in petimi milijoni evrov.« Po najboljših predvidevanjih bi nova dvorana lahko prireditve gostila že v letu 2014 ali vsaj 2015. Med odprtimi vprašanji pa ostaja selitev sodišča, ki ima v lasti del stavbe. »Za to se bom že v prihodnjih dneh sestal z odgovornimi s pristojnega ministrstva,« ostaja optimističen Marko Diaci.
SAŠKA T. OCVIRK
POPRAVEK
Dobre zvezde za otroke in starejše
VELENJE - Na letošnji praznik zaljubljenih, valentinovo, so v NLB zaključili dobrodelno akcijo Dobra zvezda, ki so jo začeli predlani, kot zadnji pa so prišli na vrsto v Domu za varstvo odraslih Velenje. Predstavniki banke so domu podarili 4 tisoč evrov, ki jih bodo porabili za nakup laserskega terapevtskega pripomočka.
Bančna družba NLB Skupina je novembra 2009 začela dobrodelno akcijo Dobra zvezda, v kateri je prvo leto donirala denar 10 otroškim oddelkom slovenskih bolnišnic, v lanski humanitarni akciji, katere sporočilo je bilo Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd, pa je namenila 52 tisoč
evrov za izboljšanje razmer v12 slovenskih domovih za starejše. »Delovanje v humanitarnih akcijah nam že nekaj časa ni tuje, saj je NLB Skupina podpornik Rdečega križa, Karitas, sodeluje v mnogih drugih dobrodelnih akcijah, sami zbiramo odpadne kartuše, v 158 poslovalnicah po
Sloveniji smo namestili posebne zbiralnike, v katere lahko stranke namenjajo svoje prispevke za humanitarnost. Na ta način potrjujemo, da smo družbeno odgovorno podjetje,« je poudarila direktorica Podružnice Savinj-sko-Šaleška Lidija Dovšak.
Direktorica velenjskega doma Violeta Potočnik Krajnc je seveda izrazila zadovoljstvo, da so bili med prejemniki denarja, saj v domu s 195 stanovalci pogosto potrebujejo kaj novega. Laserski terapevtski
pripomoček so želeli kupiti že lani, vendar niso zbrali potrebnih 14 tisoč evrov, kolikor aparat stane. S pomočjo NLB so korak bliže cilju, s pripomočkom pa bodo lahko lajšali bolečine, fiziološki učinki svetlobe ugodno vplivajo na hitrejše celjenje ran, zdravljenje vnetni procesov in raznih poškodb.
Varovance doma so razveselili Rdeči noski, ki so vsaj za dan popestrili življenje v domu. V društvu za pomoč trpečim in bolnim so se posebej usposobili za delo s starejšo publiko, s svojim obiskom pa so tudi v Velenju poskrbeli za razvedrilo in dobro voljo ter kak dodaten nasmeh.	US
V prejšnji številki Novega tednika (št.13, 15. 2. 2011) smo pri anketi prispevka pod naslovom »Kaj nas vrača v preteklost?« na strani 5 pomotoma objavili identično fotografijo in besedilo sogovornika Avgusta Fijavža iz Bukovelj tudi pri Francu Vrešu iz Dravograda. Napako popravljamo in se obema iskreno opravičujemo za nastalo pomoto. Uredništvo Novega tednika
nu, bil je zelo dober fant, Če se prav spominjam, še ni bil star niti 17 let. Da je Štefan med žrtvami, sem izvedel z rdečega plakata, ki je visel na oglasni deski sredi Rogatca. V partizanih je bil komaj tri dni.«
Franc Vreš iz Dravograda, doma iz Donačke Gore: »Vsako leto obiščem grobišče, saj je med žrtvami moj sošolec Štefan iz Donačke Gore, s katerim sva skupaj sedela v šolski klopi. Imam ga v zelo lepem spomi-
Avgust Fijavž iz Bukovelj pri Stranicah: »S soprogo prideva na to svečanost v spomin na žrtve vsako leto. Kot sem slišal od domačinov, ni v času zločina nihče nič videl, vendar naj bi slutili, da se dogaja nekaj hujšega. Nato so bili prestrašeni, zgroženi. Za zločin sem kmalu izvedel od staršev, še prej kot v šoli.«
V dobrodelni akciji Dobra zvezda je NLB Skupina velenjskemu domu za starejše namenila 4 tisoč evrov.
Varčujem z Elektrom Celje, d. d.
S toplotno črpalko boste zmanjšali stroške energije
Toplotna črpalka je naprava, ki pridobiva energijo iz okolja in na drugi strani ogreva prostore ali sanitarno vodo. Zelo enostavna izvedba toplotne črpalke je vsem dobro znani hladilnik, ki hladi svojo notranjost in oddaja toploto skozi rebra na zadnji strani. Toplotna črpalka, namenjena ogrevanju je tehnično nekoliko zahtevnejša, a princip je podoben. Glavna prednost toplotne črpalke je energijska učinkovitost. Proizvede namreč 3-krat večjo količino toplote, kot porabi električne energije. Če primerjamo porabo toplotne črpalke z električnim bojlerjem, lahko rečemo, da porabi 3-krat manj. Naložba v toplotno črpalko se navadno povrne v manj kot petih letih, življenjska doba takšne naprave pa je vsaj 15 let. Stroški vzdrževanja so zanemarljivi.
Podjetje Atlas Trading, d. o. o., iz Vojnika odjemalcem Elektra Celje nudi kakovostno toplotno črpalko po zelo ugodni ceni, Eko sklad investitorjem povrne 250 EUR subvencije, Elektro Celje še 80 EUR subvencije za električno energijo, za nakup toplotne črpalke pa nudimo še brezobrestni kredit na 12 mesecev.
Cena toplotne črpalke z osnovno vgradnjo je 1.729 EUR (po povrnjenih subvencijah manj kot 1.400 EUR), kar je izjemno ugodna ponudba. Če upoštevamo prihranek energije, ki znaša približno 300 EUR letno, se naložba zares povrne v manj kot petih letih. Za več informacij o paketni ponudbi kontakti-rajte Elektro Celje (03 4201 300), za tehnične informacije in naročilo obiska pooblaščenega monterja pa dobavitelja, Atlas Trading, d.o.o. (03 425 54 12 ali 080 20 65).
Zmanjšajte stroške ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke!
) Subvencioniramo vam nakup toplotne črpalke, v obdobju dveh let /- vam podarimo električno energijo v vrednosti 80 oz. 400 EUR
Elektro Celje
Klicni center Elektro Celje d.d. Telefon: (03)4201 300
www.elektro-celje.si
£) atlas
Tehničnosvetovanje: (03)42 55412 brezplačna info linija : 080 20 65 www.atlas-trading.si
Posebno ponudbo smo pripravili v sodelovanju s poslovnim partnerjem AtlasTradingp d.o.o., ki se ukvarja s prodajo in vgradnjo kakovostnih toplotnih črpalk.
Ko otrok noče več v šolo ...
Največ medvrstniškega nasilja je psihičnega - Slab obisk varnih točk v Celju, bolje v Velenju
Varnostniki v osnovnih in srednjih šolah so dandanes nekaj povsem običajnega. Poročil o nasilju med mladimi oziroma medvrstniškem nasilju je vedno več in tudi v Novem tedniku smo ob koncu lanskega leta pisali o nasilju v eni od celjskih srednjih šol, ko je moral dijak, žrtev nasilja, poiskati zdravniško pomoč.
Prav zdravniki so tisti, ki se z vidnimi znaki nasilja prvi srečajo. Že prva slovenska raziskava o nasilju med mladimi pred petnajstimi leti je pokazala, da je več kot polovica otrok vsaj enkrat doživela neko obliko nasilja. Očitno pa je več besednega nasilja, pri čemer fizično nasilje vendarle ni tako močno, vsaj če sodimo po številu prijavljenih primerov v celjskem zdravstvenem domu. Lani so namreč zdravniško pomoč iskali le štirje osnovnošolski otroci, kot pravi predstojnica dispanzerja za šolske otroke in mladino, specialistka šolske medicine Ksenija Goste dr. med. Dodaja, da gre v vseh primerih bolj za psihične poškodbe: »Otroci so bili prizadeti in zaradi tega so se pravzaprav oglasili pri nas. Enkrat so bile pri malo
starejših modrice, odrgnine in opraskanine. Največ škode naredijo psihične poškodbe, ki se pri poškodovancih pojavijo zaradi fizičnega nasilja.«
Kakšni so postopki, ko se otrok pojavi pri vas?
Ponavadi povedo, da so že bili na policiji. Mi poškodbe zabeležimo, jih ovrednotimo in potem sledijo postopki na policiji. Včasih o dogodkih javijo tudi šole. Če nas o poškodbah obvestijo iz šole, se skušamo s starši pogovoriti, da dogodek prijavijo ali na policiji ali na centru za socialno delo.
Omenili ste psihično nasilje. Je pri tem potrebna pomoč psihologa?
Gre za psihične težave, ki jih imajo otroci po fizičnem nasilju. Kadar je potrebna psihološka obravnava, otroka napotimo k psihologu, kjer poskušajo razrešiti problem, razjasniti, urediti, da prizadeta oseba sprejme dogodek, da se pomiri.
Kakšni otroci so tisti, ki izvajajo nasilje, in tisti, ki so žrtve?
Ne bi mogla reči. Čeprav verjetno igra socialno-ekonomski
Predstojnica dispanzerja za šolske otroke in mladino v ZD Celje, specialistka šolske medicine Ksenija Goste, dr. med.
0TR05KI CA50PI5
Se na vaši šoli »ful« dogaja?
Napišite prispevek, da bodo o tem brali še drugi! Objavili ga bomo na strani Otroški časopis.
Krajše besedilo in fotografijo a. v čim večji resoluciji pošljite na naš «Sr elektronski naslov tednik@nt-rc.si iflv
status svojo vlogo prihaja do določenih napadov pri celotni populaciji. Tudi med fanti in dekleti ni razlik. Je enakovredno porazdeljeno.
So starši v oporo svojim otrokom?
Pri nas ni bilo primera, da bi otrok prišel sam k nam po pomoč in tolažbo. Otrok se pritoži staršem in starši ga pripeljejo. Včasih otroci o nasilju povedo tudi v šoli. Kadar so stvari jasne in je policija vključena, potem se ve, kdo je kaj storil. Se pa verjetno dogaja tudi kakšno nasilje v družinah, vendar do teh podatkov zelo težko pridemo. Ker ni nujno, da starši otroke v teh primerih pripeljejo, otrok sam pa tudi ne pride. Če ob večjih poškodbah otroka obravnavajo v bolnišnici, kjer je sam, tam lažje pridemo tudi do teh informacij. Pri nas se z otroki srečujemo predvsem, ko so zraven starši.
Pomoč potrebujeta oba: nasilnež in žrtev
Kaj so vam povedali otroci o medvrstniškem nasilju? Za kakšne zadeve gre?
Tu gre za fizično nasilje. Kadar je kakšen otrok izrazito nasilen do ostalih. Okolica potem tudi zelo rada nasilno reagira na njegovo nasilje. To je začaran krog. Potrebna je obravnava obeh strani. Tisti, ki je nasilen, rabi pomoč, in tisti, ki je bil napaden, rabi svojo pomoč. Gre za pretepe, grožnje, ustrahovanja.
V zadnjem času se uporablja izraz »bullying«, ki označuje nasilje med mladimi, pri katerem gre predvsem za nasilje in krutost močnejših do šibkejših in traja dlje časa. Vendar to ni nujno fizično nasilje. Znak za »bullying« je, da je žrtev ob teh dejanjih strah. Ste se srečali tudi s tem?
Tudi do tega je prišlo. Neka deklica se je počutila ogroženo zaradi sošolk, ker so z njo komunicirale na neprimeren način. Prišla je, ker jo je bilo strah, bila je žalostna, imela je težave, nočne more ... Prišla je s starši. Kadar je dobra komunikacija s starši, se otrok obrne na njih in največkrat sami poskušajo problem razrešiti. Če ga ne morejo, se obrnejo na nas in potem poskušamo problem reševati tukaj v ambulanti ali s pomočjo psihologa. V kolikor prihaja do poškodb, pa tako ali tako pridejo k nam. Je pa že to velik korak, da otrok sploh pove.
Kakšno je sodelovanje s šolami?
Ravnatelji šol pogosto pokličejo. Pri nas je vsaka zdravnica izbrana zdravnica za določeno šolo. Ravnatelji tako kličejo svoje zdravnice. Povejo, kaj se v šoli dogaja, veliko težav namreč skušajo v šolah sami razrešiti. Bolj je to značilno za osnovne šole. V srednjih šolah te potrebe niso tako izražene. Tam je tudi zelo mešana populacija različnih otrok iz različnih krajev. Z osnovnimi šolami, vsaj v Celju, prav lepo sodelujemo. Najprej nas opozorijo na problem, tudi starši pridejo, tako da je sodelovanje z obeh strani. Povratne informacije pa dobivamo mi in šole s pomočjo socialne službe.
Spregovorile so žrtve ...
Največ nasilja med vrstniki ni fizičnega, ampak psihičnega. Tudi to boli. Kot pravijo učenci Osnovne šole Lava, besede lahko veliko bolj bolijo in predvsem bolijo dlje. Otroci, s katerimi sem se pogovarjala, so dobri učenci in zato tudi stalna tarča zafrkavanja. S tem so se kar sprijaznili: »Če imaš malo boljše ocene, te zafrkavajo, da si >piflar<. To je običajno v razredu.« Slišijo pa tudi, da so »smotani, butasti ali da so prizadeti«. Takšne opazke večinoma kar preslišijo.
Tudi fizičnega nasilja je nekaj: »Ko smo bili v četrtem razredu, smo imeli pravo vojno. Pretepali smo se in eni so grozili z ognjem, ker so imeli vžigalnik in so zažigali papir.« Sicer otroci pravijo, da fizičnega nasilja ni toliko. Se sicer stepejo, ampak ponavadi ne gre za kaj hujšega.
Učenci še opažajo, da so žrtve nasilja običajno drugačne. Tako se je nekdo spomnil, da so v prvih treh razredih zafrkavali sošolko, da je debela. Trije so opozorili na zafrkavanje sošolcev, ki imajo disleksijo. Kazni za take nasilneže so po njihovem mnenju neučinkovite: »Eni so tako nasilni, da jim je čisto vseeno, če dobijo kazen. Če nasilnež izve, da si povedal učitelju, je še bolj nasilen. Enemu so dali opomin, pa je potem >kaznoval< tistega, ki ga je >povedal<.«
Otroci pravijo, da tudi zato, ker se bojijo posledic, si žrtve nasilja ne upajo spregovoriti. Lahko pa spregovorijo v spletni svetovalnici www.tosemjaz.net, ki jo imajo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Zaupali so nam ...
» ... Zdaj sem že proti koncu osnovne šole in razmere s sošolci so se zelo poslabšale. Vedno težje hodim v šolo, saj sem stalno deležna psihičnega nasilja, ker sem drugačna. Pogosto me zbadajo, se posmehujejo in se na ta način zabavajo...«
» ... Moji sošolci in sošolke me zafrkavajo zaradi višine, sem namreč zelo majhna. To prenašam že skoraj celo življenje in lepo počasi požiram njihove besede, res mi je hudo, ker ne morem nič spremeniti. Sploh nočem več nikamor z drugimi in se jih izogibam. Velikokrat jočem, ne vem, kaj bi še lahko naredila in vedno slabše je...«
» ... Počutim se obupno. V šoli fantje tepejo in lasajo punce. Najhuje je, ko te nekje dobijo na samem. Nekateri te mlatijo, nekateri pa govorijo: >Lej, zjokala se bo, piflarka.< Saj bi jim vrnila, ampak ne bi mogla nehati, potem bi me pa lahko iz juda vrgli, ker sem nasilna. Učiteljicam je vseeno...«
» ... Vse moje prijateljice in posebej sošolci me zafrkavajo, ker nimam nič prsi. Pravijo mi deska ali likalna miza ali kaj podobnega...«
Varne točke na pravih krajih so v pomoč
Medvrstniško nasilje naj bi zajezile tudi t. i. varne točke. Kakšne so vaše izkušnje? Varna točka je tudi v celjskem zdravstvenem domu.
Mislim, da se otroci zatekajo v šolah k socialnim delavcem, psihologom. Zlasti če so dobre komunikacije starši-šola, starši-otrok in šola-otrok, potem tam najprej poiščejo pomoč. Za varne točke je bilo v začetku, ko je bilo veliko reklame zanje, več spodbujanja, nekaj odziva, zdaj pa mislim, da so pozabljene in da ne služijo
svojemu namenu. Vsaj tako doživljamo v našem zdravstvenem domu.
Se vam zdi, da je medvr-stniškega nasilja več, kot ga je bilo včasih?
Mislim, da ga ni več. Več je informacij, bolj so ljudje seznanjeni, morda kanček bolj občutljivi. Lahko da se motim. V preteklosti so se med sabo otroci bolj zmenili, čeprav je bila morda tudi to neprava komunikacija, danes pa vedo, da jim tega ni treba prenašati, in to povedo takoj. Mislim, da ni nasilja več, ampak da pride bolj do izraza.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Zakaj imamo varne točke?
Unicefove varne točke so tisti kraji v mestih, kamor se lahko žrtve nasilja zatečejo po pomoč. V Mestni občini Celje je trenutno dvanajst varnih točk, ki pa niso prav dobro obiskane. Koliko otrok se je lani obrnilo k njim po pomoč, niso povedali, so pa dejali, da je bil obisk slab. Deloma naj bi bilo krivo to, da za varne točke ni bilo take reklame, zato bodo letos več namenili promociji varnih točk. Te sicer otroci poznajo in si jih želijo, kot je pokazal tudi vprašalnik, ki so ga poslali šolam.
V Mestni občini Velenje je od začetka tega šolskega leta kar 21 varnih točk. Že ko so jih pred leti prvič postavljali, so za mnenje, kam jih umestiti, vprašali osnovnošolce in dijake. Tako so varne točke na tistih mestih, kjer se otroci in mladostniki tudi sicer precej zadržujejo. Varne točke v Velenju so dobro obiskane, kot opozarjajo na velenjski občini, pa je to lahko tudi svojevrstno opozorilo, da je nasilja med mladimi precej.
NOVI TEDNIK
INTERVJU
11
Zdravilišče Rogaška Slatina - iztrgati pozabi je naslov nove knjige, ki jo je napisal Martin Kene - živa legenda zdravilišča.
Od natakarja do direktorja
Martin Kene, živa legenda Zdravilišča Rogaška Slatina, napisal knjigo
O zdravilišču Rogaška Slatina je izšlo že nekaj knjig, vendar je nova knjiga z naslovom Zdravilišče Rogaška Slatina - iztrgati pozabi vseeno nekaj posebnega. Napisal jo je človek, ki je delal v tej nekoč enoviti ustanovi kar štiri desetletja ter mu je uspela pot od natakarja do tehničnega direktorja. Martin Kene, ki je dokončal knjigo pri 86 letih, je bil tudi četrt stoletja tajnik turističnega društva ter nekaj časa njegov predsednik. Vsekakor človek, ki veliko ve.
Zakaj ste se odločili, da boste napisali to knjigo?
Večino življenja sem povezan z zdraviliščem, v njem sem bil zaposlen štirideset let. Ocenil sem, da bi marsikaj moral iztrgati pozabi - tako kot je podnaslov knjige - ter sem zapisal tudi to, kar drugi še niso.
Izid knjige Martina Keneta o zdravilišču Rogaška Slatina so omogočili Občina Rogaška Slatina, TD Rogaška Slatina ter podjetniki in drugi občani, ki so povezani z zdraviliščem.
V knjigi je dolga zgodovina zdravilišča s pomembnimi mejniki. Kdaj so z zdraviliščem najboljše upravljali, kdaj je najbolj cvetelo?
Knjigo sem razdelil na pet obdobij. Višek, najbolj cve-
toče obdobje, je bil v času okoli leta 1982, ko je zdravilišče med drugim prejelo priznanje »šampion turizma« v takratni Jugoslaviji. Takrat je bilo v celotni zgodovini zdravilišča največ nočitev ter največ gostov, več kot danes. Cvetel je celoten kraj.
Ključna prelomnica
In kdaj v zgodovini je šlo zdravilišču najslabše, če izvzamemo vojne čase?
Prelomnica ni bila vojna leta 1990, nazadovanje se je začelo že po letu 1985, ko je zdravilišče začelo izgubljati socialne zavarovance, saj se je začelo zanemarjati bolniške blagajne doma in v tujini. Najprej so poskrbeli za nove nočitvene zmogljivosti ter zgradili še smučišče in športno dvorano, da bi tako lahko pridobili zahtevnejše
Prvi strel na nemške vojake v Sloveniji naj bi bil po Kenetovi ugotovitvi na veliki petek leta 1941, ko je v Rogaški Slatini nanje streljal sin lastnika izletniške točke Bellevue, člana Kulturbunda Konrada Rista. Sina, ki je bil slaboumen, mu je uspelo rešiti.
goste. Pridobiti so jih hoteli čez noč, vendar za to v ce-
loti ni pogojev niti danes. Večina zdravilišč je ostala pri socialnih zavarovancih, nato je svoje prispevala še vojna, Rogaška Slatina pa je bila najbolj prizadeta. Število gostov in nočitev je upadlo celo do 60 odstotkov.
Največja napaka
Kakšen je vaš pogled na lastninsko preoblikovanje zdravilišča v zadnjih dveh desetletjih? Kaj je bilo v tem pogledu najslabše?
Zavzemali smo se, da bi rešili vsaj zdraviliško jedro, a se ni posrečilo. Želeli smo, da bi to ostalo državno, kar je bilo z lastninjenjem nekako v nasprotju. Največja napaka lastninjenja je bila, da je polnilnica mineralne vode prešla v druge roke, saj se je z njeno pomočjo med drugim financiralo urejanje parkov ter prireditve. Ko je polnilnico kupila Kolinska, je bilo kot da bi odrezal, saj je tega denarja naenkrat zmanjkalo.
V	kakšnem stanju je po vašem mnenju zdravilišče Rogaška Slatina danes?
Stanje se izboljšuje, popravlja, vendar prepočasi. Še vedno je manj nočitve-nih zmogljivosti kot nekoč. Med pomembnejšimi novimi pridobitvami so gotovo terme, prav tako je nekaj gospodarskih naložb, ki prispevajo k še boljši podobi Rogaške Slatine.
V	zdravilišču ste bili zaposleni štiri desetletja. Kako nasploh gledate na tiste čase?
Prehodil sem vse poti, od natakarja, šefa strežbe in upravnika restavracij do tehničnega direktorja gostinstva. Doživljal sem tako vzpone kot padce zdravilišča. Na splošno so moji spomini prijetni in pri svojem delu sem užival. Delo zame ni bilo zgolj delo v strogem
V Rogaško Slatino so v starih časih zahajali pomembni gosti, z različnih evropskih dvorov. Srbski knez Mihaj-lo je dobil tu celo nezakonskega sina Viljema, iz svoje zveze s hčerko tukajšnjega veterinarja. Devetletnega fanta so nato vzeli v Srbijo, je ugotovil Martin Kene, ki je to zapisal med različnimi zanimivostmi iz zgodovine zdravilišča.
pomenu te besede, opravljal sem ga - da tako rečem - z dušo in s telesom. Poleg svojega dela sem na primer rad vodil prireditve in v tem sem posebej užival. Nisem človek, ki bi stopical na enem mestu, vedno se je moralo nekaj dogajati.
Kdaj je knjiga nastajala in kako dolgo?
Knjiga je nastajala več kot deset let, vendar sem se ji zadnje leto posvetil temeljito, da bi vse to iztrgal pozabi. S to knjigo sem hotel na dan spraviti tisto, česar drugi avtorji iz različnih razlogov niso. Opisal sem tudi marsikaj, kar sem v zdravilišču doživel med štiridesetletnim delom.
BRANE JERANKO
Po Kenetovi ugotovitvi je bil prvi strel na okupatorske nemške vojake v Sloveniji na veliki petek leta 1941, ko je nanje streljal sin lastnika izletniške točke Bellevue nad Rogaško Slatino (na fotografiji). Oče Konrad Rist, ki je bil član Kulturbunda, je slaboumnega sina uspel rešiti.
Martin Kene o razpadu nekoč enovitega Zdravilišča Rogaška Slatina in njegovem lastninjenju, po letu 1991: »V opisih petega obdobja se odraža zmeda, ki je bila v zdravilišču. Negativno vlogo pri tem je imela država, ki je s pomanjkljivimi zakonskimi predpisi določala prehod iz državnega v zasebno področje nekoč enotnega zdravilišča ter jih stalno spreminjala. Svoje so prispevali razni državni skladi, ki so se s svojimi posegi vmešavali v lastniška razmerja. Velik vpliv v negativnem pomenu so imeli številni direktorji, predvsem tisti od drugod. Ali niso imeli pravega vpogleda v tematiko zdravilišča ali pa je bilo še kaj drugega.«
V zdravilišču Rogaška Slatina je bilo pomembno tudi versko življenje. V eni od štirih katoliških kapel je imel duhovne vaje celo Anton Martin Slomšek, ki je bil pogost obiskovalec tega zdraviliškega kraja. Pri preurejanju novejše Anine kapele je sodeloval arhitekt Jožef Plečnik, v zdravilišču pa so dobro poskrbeli med drugim še za pravoslavne in judovske vernike. Pravoslavno kapelo so uredili po nastanku Jugoslavije, nacisti so jo takoj po okupaciji ukinili, po drugi vojni pa so v njej proizvajali stisnjen ogljikov dioksid, piše Martin Kene. Pred holokavstom je prihajalo tudi precej Judov, ki so imeli obrede na različnih lokacijah ter celo obredno klavnico. V zadnjem obdobju so se Judje vrnili, prihajajo zlasti iz Izraela.
Pogled na Rogaško Slatino. Kljub temu, da je o zanimivem zdraviliškem kraju izšlo več knjig, je Kenetova nova knjiga vseeno nekaj posebnega.
ZGODBE IZ KAMRE
&
zamra
www.kamra.si
Gradnja Nemške hiše, današnjega Celjskega doma
Na današnjem Krekovem trgu so celjski Nemci leta 1906 zgradili poslopje v starem nemškem renesančnem slogu kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu (1897). Poimenovali so ga Deutsches Haus (Nemška hiša) in v stavbi so dobili svoje prostore številna nemška društva, nemška tiskarna Ce-leia in uredništvo nemškega mestnega časopisa Deutsche Wacht. Poleg društvenih prostorov je imela Nemška hiša še veliko restavracijo, hotelske sobe ter plesno in slavnostno dvorano.
Gostinski objekt je postal ustanova »prvega ranga« z izbrano dunajsko kuhinjo, velikim izborom domačih in tujih vin, s štirimi vrstami piva in hitro postrežbo. Postal je zbirališče celjskih Nemcev, ki so se v velikem številu udeleževali kulturnih in zabavnih prireditev. Po prevratu leta 1918 so celjski Nemci skušali objekt zadržati v svojih rokah tako, da ga je za simbolično ceno kupila skupina nemško
mislečih Celjanov. Špekulacija je bila jasna, celjski Slovenci so jo razkrinkali in dobili proces na sodišču, čeprav so se celjski Nemci pritožili celo v Haag. Hotel je pripadel Jugoslaviji in preimenovali so ga v Celjski dom. V veliki in mali dvorani hotela so potekale številne zabavne in družabne prireditve, od tridesetih let preteklega stoletja je deloval v stavbi tudi kino Union. Po drugi svetovni vojni je del objekta prevzela vojska in ga preimenovala v Dom JNA.
Danes stavba ne služi več v hotelske namene, čeprav kavarna še vedno deluje, prav tako tudi kino in koncertna
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
JIZNICA Celje
Drama s komedijama
Na Dnevih komedije dve novi tekmovalni predstavi in spremna predstava
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...«
Nemška hiša (Deutsches Haus) - Hotel Union - Celjski dom
dvorana. Dvorane poslujejo pod imenom Celjski dom in predstavljajo poleg Narodnega doma eno od najpomembnejših javnih oz. kulturnih prizorišč v starem mestnem jedru.
Naslednji teden so na vrsti stare celjske kavarne, priljubljena shajališča celjskih meščanov.
Na celjske Dneve komedije prihaja ta konec tedna z dvema tekmovalnima predstavama ljubljanska Drama. Že danes (petek) bodo odigrali komedijo Ko sem bil mrtev, jutri pa še komedijo Ponudba in povpraševanje. Nedeljo bo zaznamovala predstava v produkciji Familije Psycho-PATTYa sexualis, vrnitev porno dive.
Komedija Ko sem bil mrtev temelji na istoimenski burleski slovitega nemškega režiserja nemih filmov Ernsta Lubit-scha, na filmu, ki je veljal za izgubljenega, a so ga našli in obnovili v ljubljanski kinoteki. Zasnovana je na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. Soprog je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in se predaja veselju s šahira-njem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu sredi noči zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem sto-
pnišču. Naslednji dan napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina. Komedijo je režiral Diego De Brea, nastopajo pa Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman in Boris Mihalj.
V soboto bo občinstvo videlo in ocenjevalo komedijo Ponudba in povpraševanje, v kateri se skupaj znajdejo družini (nekdanje) po rangu tretje osebnosti CK ZKS in ministra za zdravje v bolj desni vladi samostojne Slovenije, progresiven pevski zbor s cerkvenimi koreninami, krščansko-sociali-stični sindikalist, mednarodno izjemno uspešna investitorka in duhovno ter telesno čudežno obdarjena receptorka zasebne klinike. Režiral je Janusz Kica, igrajo pa Aljaž Jovanovic, Nina Ivanišin, Gre-
gor Bakovic, Silva Čušin, Alida Bevk, Zvezdana Mlakar, Klemen Slakonja, Polonca Ribič, Tadej Osvald, Veronika Drolc, Marijana Brecelj, Matjaž Tri-bušon in Ivo Ban.
Boštjan Gombač, Žiga Golob in Sergej Randjelovic, vsi izjemni glasbeniki, so s predstavo Patty Diphusa, izpovedi porno dive pred leti šokirali. Na temelju esejev slovitega Pedra Almodovarja je nastala glasbeno-scenska predstava s fantastično glasbo, z Bom-bačevim petjem v falzetu in zgodbo o porno divi. Zdaj je na odru nadaljevanje tega projekta, ponovno v režiji Ivane Djilas in z naslovom Psycho-PATTYa sexualis, vrnitev porno dive. Z novimi songi in s pronicljivimi seksualnimi komentarji se tako vrača Patty Diphusa, mednarodna pornografska zvezda. Kot izvoljena parlamentarna predstavnica naroda je odločena, da bo rešila državo in svet. Njen politični program temelji na moči dobrega seksa.	BRST
Duri odprla velenjska mineralov
hiša
V velenjski Hiši mineralov - tako so poimenovali prenovljen razstavni prostor v Starem Velenju - razstavljajo več kot 2.000 primerkov mineralov s celega sveta. Razstava, ki deluje v okviru Muzeja Velenje, je nastala iz bogate zasebne zbirke Velenjčana Jožeta Rih-tarja. Ta se z zbiranjem mineralov ljubiteljsko ukvarja že vrsto let. Poleg razstave bodo v Hiši mineralov pripravljali tudi delavnice za otroke in različna predavanja. Mestna občina Velenje je za sanacijo in ureditev prostora namenila dobrih 87 tisoč evrov.
JM
Bismarckplatz (danes Krekov trg) s takratno Nemško hišo
WM
Sobota, 19. februar, ob 20.00 v Domu II. slov. tabora Žalec MATJAŽ JAVŠNIK IN IMPROVOKATORJI,
komedija.
Vstopnice 14,00 EUR.
Od 21. do 25. februarja vsak dan od 9. do 11. ure v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije POČITNIŠKE USTVARJALNICE.
(Prispevek za material 1 EUR.)
Petek, 25. februar, ob 19.00 v Savinovi hiši VEČER KOMORNE GLASBE, Klavirski trio Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vstop prost.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Brez
photoshopa
V Kulturnem centru Rogaška Slatina bo v nedeljo, 20. februarja ob 18. uri, odprtje fotografske razstave domačina Jožeta Strniše, z naslovom Brez photosho-pa.
Avtor bo predstavil štirideset posnetkov s prizori iz narave, med drugim z zimskega Boča, posnetke športnega dogajanja ter portrete malih ljudi, ki bodo predstavljeni takšni kot so bili posneti, brez popravljanja s pomočjo photoshopa. Razstava Strnišinih fotografij, ki je v Obsotelju znan fotograf, športni delavec in novinar, bo na ogled do 19. marca.
BJ
Razstava Andreja Jemca je odprta do konca februarja.
Razstavlja Andrej Jemec
Violončelist Aleksandar Kuzmanovski, flavtistka Mirjana Božičnik, skladateljica Brina Zupančič, violinistka Brina Nataša Zupančič in pianistka Tamara Povh pred stavbo HNK Split
Allegro con spirito
VQ m^ I ■ X ■ ■ Celjski kvartet navdušil s skladba-^ IIC mi Brine Zupančič in s Piazzolo
Na povabilo Slovenskega kulturnega društva iz hrvaškega Splita so 12. februarja v hrvaškem narodnem gledališču v Splitu gostovali umetniki iz Celja - člani kvarteta Allegro con spirito. Organizatorji so koncert slovenskih umetnikov pripravili v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
V koncertnem sporedu so glasbeniki predstavili tri dela
celjske skladateljice Brine Zupančič ter Štiri letne čase argentinskega mojstra tanga Astorja Piazzolle. V čudovitem in akustičnem okolju gledališča HNK Split je izvajanje celjskih glasbenikov z velikim navdušenjem pozdravila polna dvorana poslušalstva - Slovencev, ki živijo v Splitu, hrvaške publike in uglednih gostov iz javnega in političnega življenja. Z velikim za-
Zlata plaketa Petru Simonitiju
Zveza kulturnih društev Slovenije je znanemu celjskemu kulturnemu ustvarjalcu Petru Simonitiju na predstavitvi najnovejšega recitala teharskih ljubiteljskih gledališčnikov in plesalcev društva za umetnost plesa Harlekin Drevesa v slovenski poeziji dan pred kulturnim praznikom pri sv. Jožefu v Celju podelila zlato plaketo ZKDS s priznanjem. Namenila mu jo je za 50- in večletno delovanje na umetniškem in organizacijskem področju.
Ljubiteljski igralec in režiser bogati z idejami, s svojo energijo,
nimanjem in občudovanjem so sprejeli izvajanje gostov iz Celja ter dela skladateljice Brine Zupančič. Po izjemno uspešnem in odmevnem koncertu se je porodila želja po intenzivnejšem sodelovanju med slovenskimi in hrvaškimi umetniki.
V kvartetu Allegro con spi-rito ustvarjajo flavtistka Mirjana Božičnik, violinistka Brina Nataša Zupančič, violončelist Aleksandar Kuzmanovski in pianistka Tamara Povh.
BS
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 28. februarja odprta razstava del akademskega slikarja Andreja Jemca.
Andrej Jemec je slikarstvo študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1958 pri prof. Gabrijelu Stupici. Leta 1973 je opravil docenturo in začel poučevati na Akademiji na likovno umetnost v Ljubljani, od leta
1984 do upokojitve leta 1999 je kot redni profesor bil dvakrat izvoljen za dekana Akademije za likovno umetnost v Ljubljani in je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Veliko je razstavljal na samostojnih, skupinskih in mednarodnih razstavah in prejel veliko nagrad in priznanj. Med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada, Grand Prix International v Tokiu ...
V novejšem slovenskem slikarstvu in grafiki ima Andrej Jemec še posebej izrazito mesto. Je namreč reprezentativni predstavnik abstraktne umetnosti, tiste, ki je vtisnila poseben značaj celotni umetnosti modernizma. Jemčeva dela lahko razumemo kot umetnikovo lastno razumevanje realnosti, ki jo prenaša v harmonično oblikovane slike, v katerih so številna nasprotja, tako avtorjevega značaja kot realnosti, ki jo interpretira. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, za popestritev pa je poskrbel Domen Hrastnik iz celjske glasbene šole, ki je na violončelu zaigral nekaj skladb.	TT
Valentinov koncert mladih pevcev
Vocal BK studio celjskega baritonista Boštjana Korošca je na predvečer valentinovega v Mestnem kinu Metropol v Celju pripravil že tradicionalni Valentinov koncert.
Na njem so nastopili mladi pevke in pevci, ki se pod Koro-
ščevim mentorstvom pevsko izobražujejo v tem studiu.
15 mladih pevcev je za ta koncert pripravilo izbor skladb iz 80. let prejšnjega stoletja, iz enega najplodnejših obdobij v zabavni glasbi. Večino skladb smo slišali v
novi glasbeni preobleki. Še posebej zanimivi so bili du-eti, v katerih so peli pevke in pevci iz Avstrije, s Hrvaške in iz Slovenije in pričarali pravo vzdušje.
BS
Foto: GrupA
Peter Simoniti je lani dopolnil osemdeset let, a še vedno rad stopi na oder - igra, deklamira, recitira in režira. Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje, katerega umetniški vodja in režiser je,
z vztrajnostjo, voljo in ljubeznijo do gledališkega ustvarjanja. Igrati je začel kot otrok, preden je prestopil šolski prag. Igral je pri prosvetnem odru v Topolšici, v Šoštanju, pri Delavskem odru Celje, pri KUD Štore, zadnjih 17 let pa pri Ljubiteljskem gledališču Teharje Celje. Igralstvu je dodal še režije in v zadnjih dvajsetih letih režiral številne recitale slovenskih pesnikov ter hrvaško, srbsko, makedonsko, kitajsko, poljsko, češko, indijsko ... liriko, nazadnje recital Drevo v slovenski poeziji.
V spomin številnih generacij Celjanov se je zapisal tudi kot dedek Mraz, ki je leta in leta razveseljeval mlade po šolah in vrtcih.
BRST, foto: GrupA
Vsi pevci, ki so nastopili, so se za spomin na Valentinov koncert postavili pred fotografski objektiv. - Št. 14 - 18. februar 2011 -
Nepreklicen odstop Toneta Turnška
Dosedanji predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško poudarja, da odstop ni povezan s kakšnimi nesoglasji
Tone Turnšek je končal svoje drugo obdobje na čelu celjskega kluba, ki ga je vodil od leta 1990, nato postal novembra 2008 častni predsednik kluba, ko ga je na vodilnem položaju nasledil Boško Šrot, na pobudo Dušana Zorka pa se je vrnil lani marca.
Z najboljšimi nameni. Toda sčasoma je postajalo očitno, da se zgodba iz časa, ko je bil direktor laške pivovarne in ko je zato lahko vlekel odločilne poteze v klubu, ne bo ponovila. Včeraj je upravnemu odboru in skupščini RK Celje Pivovarni Laško sporočil svoj nepreklicen odstop. »Edini razlog za ta korak je moje iskreno prepričanje, da mora biti na tem mestu predstavnik generalnega pokrovitelja kluba, tako kot je bilo to v zadnjih dvajsetih letih. To sem spoznal v obdobju, ko sem ponovno prevzel predsedniško mesto, čeprav sem tak pomislek izrazil že pred sprejetjem funkcije. V praksi sem še enkrat spoznal, da je
Izjemno oslabljeno člansko moštvo čaka na plače že več mesecev, jutri pa je pred njim ključna tekma skupinskega dela lige prvakov s poljskimi Kielcami. Čeprav zdaj uprizarja v prvenstvu izjemno bojevitost, pa je boj za naslov prvaka praktično izgubljen, obenem pa se mora potruditi, da ne bo pristalo na četrtem mestu, kar se je pripetilo leta 2009. Zaključni turnir slovenskega pokala bo za nameček v Zlatorogu, kar zahteva odgo-
vornost za dostojen nastop. Naslednji tedni in meseci bodo zelo pestri, kajti določiti bo treba višino proračuna za prvo moštvo in ga primerno okrepiti. Ob tem je iluzorno pričakovati, da bo trener Miro Požun nemo opazoval osip igralskega kadra. Za naslednjo sezono mu menda že iščejo zamenjavo, če ga potrpljenje ne bo izdalo že prej.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Tone Turnšek
treba imeti pri opravljanju tako pomembne funkcije v rokah tudi vzvode, potrebne za iskanje virov financiranja kluba,« je zapisal in za svojega naslednika skupščini kluba predlagal direktorja generalnega pokrovitelja. Še posebej je poudaril, da na njegovo odločitev niso vplivala trenutna dogajanja
v klubu (v kratkem času, ko sta poškodovana Kokšarov in Žvižej, so ga zapustili Vugrinec, Pajovič, Zorman, Gajič in Kozlina) in da njegov odstop ni povezan s kakšnimi nesoglasji. Pravi, da si je izbral trenutek, ko klub stopa v novo obdobje svojega delovanja in ko se bo ponovno začel dvigovati.
RZS je potrdila novega generalnega sekretarja. Uradni naslednik Tomaža Jeršiča je 31-letni Celjan Mitja Gobec, čeprav so mu nekateri očitali pomanjkanje izkušenj. Njegova prednost naj bi bila neobremenjenost, kajti - do 15. leta je sicer treniral rokomet - doslej ni deloval v rokometnih vodah. Gre za sina v športnih krogih precej bolj znanega Lada Gobca. Zveza bo po razrešitvi selektorja ženske članske reprezentance Ivice Rimanica za naslednika predlagala Toneta Tislja. On je eden od štirih Celjanov v novoustanovljenem osemčlanskem strokovnem svetu, poleg Toneta Goršiča, Slavka Iveziča in Aleša Praznika. Preostali člani so Marta Bon, Miro Požun, Marko Šibila in Boris Denič.
Čimprej iz nevarnih vod
V nedeljo bo odigrana prva letošnja tekma 1. slovenske nogometne lige, zaostala iz 19. kroga med CM Celjem in Domžalami.
»Oni so drugi od zgoraj, mi od spodaj, to pove marsikaj o zahtevnosti naše prve preizkušnje. Domžalčani še edini resno pretijo Mariboru v
Miroslav Radulovič
boju za naslov,« pravi trener Stane Bevc, ki je priprave opravil po začrtanem planu, toda preveč aktivnosti je bilo na umetni travi. »Posledica so poškodbe igralcev. Trenutno je zdravih dvanajst, ob treh mladincih. Želja fantov na treningih me navdaja z optimizmom. Krvavo potrebujemo točke. Pojutrišnjem se bomo skušali izogniti porazu, obenem pa želeli izkoristiti priložnost za zmago, če se bo ponudila,« je dodal Bevc, ki priznava, da ga je navdušila preobrazba Rokija Štrausa, zadovoljen je tudi s spremenjenim odnosom do dela Gorazda Zajca.
Direktorica kluba je postala Jasmina Vengust. V celjsko vrsto se je po dveh letih in pol vrnil Miroslav Radu-lovič. Pogodbo je 26-letni desni bočni branilec podpisal do konca leta, v nedeljo še nima pravice nastopa. Novinci so Zoran Pavlovič, Serge Akakpo, Ivan Firer, Goran Alenc in Marko Krajcer. Primorje ima 16 točk, CM Celje 17 z eno tekmo manj, Triglav in Olimpija po 20, to je pogled z dna lestvice proti sredini. Poznavalci so si enotni, da celjska zasedba ne bi smela imeti prevelikih tegob glede obstanka v ligi. Če bo Bevc uspel stabilizirati igro v obrambi, potem bodo sledile bolj sproščene in morebiti celo privlačne predstave.
DEAN ŠUSTER
Timi Zajc drugi na DP
Smučarsko društvo Vizore je v nedeljo gostilo državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke in deklice.
V Vizorah se je zbralo 59 tekmovalcev iz devetih slovenskih klubov. Skoki so bili na največji skakalnici, visoki 35 metrov. V kategoriji dečkov do 12 let so tekmovali domači tekmovalci. Timi Zajc, ki je lani osvojil dva naslova državnega prvaka, tako v letni kot zimski sezoni, se je tokrat uvrstil na drugo mesto. Predsednik SD Vizore Felix Skutnik je vesel, da je vedno več nadebudnih skakalcev: »Kljub težkim vremenskim razmeram smo dobro izvedli tekmovanje. Najbolj sem ponosen na Timija, ki je res dobro skakal. Moram pa še povedati, da so naši tekmovalci tudi do dve leti mlajši od ostalih, tako da si pohvale zaslužijo prav vsi.«
Takoj za Zajcem se je uvrstil Velenjčan Aljaž Osterc. Za tekmovalci SD Vizore je že večji del sezone, s katerim so po besedah Skutnika zadovoljni, ker so uresničili začrtane cilje. V nadaljevanju čakajo dečke in deklice še regijska in pokalna tekmovanja.
MOJCA KNEZ
202 lokostrelca v Žalcu
Lokostrelski klub Žalec je v telovadnici tamkajšnje I. osnovne šole pripravil mednarodno tekmovanje Fita indoor 18 m.
Med slovenskimi in hrvaškimi lokostrelci iz 39 klubov je nekaj opaznih dosežkov uspelo tudi tekmovalcem domačih klubov. Z golim lokom je bila med deklicami tretja Lucija Stopinšek, prav tako med kadeti Vid Bohor in med članicami Antonija Jakop, med mladinci drugi Nik Jakob in tretji Leon Narad, z dolgim lokom med veterani pa drugi Zlatko Ulaga, vsi iz LK Žalec. Z dolgim lokom pa je med dečki prvo mesto osvojil Nejc Florjančič (LK Sokol Gotovlje).
TONE TAVČAR
Ceraj za las ob zmago
Oberwart, Budimpešta: Na tekmi svetovnega pokala v Avstriji so celjske judoistke ostale brez uvrstitev, na Madžarskem pa se je izkazal Celjan Matjaž Ceraj, ki je osvojil drugo mesto. Izločil je Kirgizijca Krakoveckija, Tadžikistan-ca Rahmanova, v polfina-lu Japonca Kamikavo, v enakovredni finalni borbi pa je klonil proti Brazilcu Silvi šele v boju za zlato točko. Konec tega tedna bo sledila velika nagrada Dusseldorfa, kamor bodo poleg Ceraja odpotovali Sankakujevci Petra Na-reks, Vesna Bukič, Ana Velenšek, Lucija Polavder in Roki Drakšič.
Nikola namesto Američana
Šentjur: Košarkarji Šentjurja se z Mariborčani potegujejo za vstop v ligo za prvaka, na zaključnem turnirju slovenskega pokala pa so nastopili brez Američana Dwaynea Har-masona, ki je zaradi hude bolezni očeta odpotoval v ZDA, v Šentjur pa se ne bo več vrnil. Zato je klubsko vodstvo sklenilo dogovor s Šoštanjčanom Nikolo Iva-novičem. 26-letni branilec bo v šentjurskem dresu debitiral jutri na regijskem derbiju na Polzeli.
Vse za pot na Hrvaško
Laško: Slovenska futsal reprezentanca je odigrala še zadnjo tekmo pred začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2012. Na parketu dvorane Tri lilije je pod vodstvom selektorja, Celjana Andreja Dobovičnika, ugnala Nizozemsko z 1:0. V Laškem se bo spet zbrala v torek in od 24. do 27. februarja odigrala kvalifikacije za EP, ki ga bo prihodnje leto gostila Hrvaška. Njene tekmice bodo Italija, BiH in La-tvija, za tretji nastop na zaključnem turnirju stare celine pa bo Slovenija morala osvojiti vsaj drugo mesto. V naši selekciji igrata člana Dobovca, Rok Mordej in Sebastijan Drobne.
Nov up celjskega plavanja
Celje: Plavalci celjskega Neptuna so na moštve-nem državnem prvenstvu za mlajše deklice in dečke osvojili osmo mesto, Jan Gerčer pa je dosegel kar šest uvrstitev med prve tri. Prvi je bil na 200 metrov hrbtno in 100 delfin, drugi na 50 prosto in 100 mešano, tretji pa na 50 hrbtno in s štafeto 4x50 mešano skupaj z Janom Žlofom, Andrejem Resni-kom in Rokom Drgajner-jem. (DŠ)
NA KRATKO
Košarkarsko moštvo Arkes
SAVINJSKA KOŠARKARSKA LICA
brglez
.com
Na vrhu prvič Arkes
Rizman: »Večina nas je iz Šaleške doline, sponzor pa iz Celja« - Priljubljena liga bo kmalu polnoletna
in Rudar Trbovlje: »Res je, da nas je največ iz Šoštanja in Velenja, toda pokrovitelj Arkes na čelu s Stojanom Aleksovskim je iz Celja. V prvi slovenski ligi nastopa Peter Jovanovič, ki smo ga potrebovali predvsem v polfinalu.« Vladimirjev sin, 16-letni Jan Rizman, je bil v finalu najboljši strelec novih prvakov.
Gradia Celje je prijetno presenetila z uvrstitvijo v finale: Anej Vrhovnik 2 točki, Enej Kirn 5, David Sojč, Daniel Mičanovič 2, Denis Frece 31, Goran Dokmanac,
Na zaključni prireditvi 17. sezone v Savinjski košarkarski ligi so bile v nedeljo odigrane tri tekme.
V domačem derbiju je bila ekipa Brglez.com Polzela s 76:64 boljša od moštva Mladi Polzela. Pri zmagovalcih, ki so osvojili peto mesto, je bil zelo razpoložen Pungar-tnik z 29 točkami. Kamno-seštvo Vogrinec Parižlje (Ko-vačič 17 točk, Podvršnik 12), zmagovalec prejšnjih treh sezon, je po zmagi nad ekipo BSB Otok Celje (Pirnat 24, Oprešnik 16, Mernik 15) z 68:61 osvojilo tretje mesto. »Zakaj smo oddali naslov? Premalo nas je bilo na tekmah zaradi bolezni in poškodb, ene pa sploh nismo odigrali. V polfinalu nas je Arkes zasluženo premagal, šlo pa je za finale pred finalom,« meni najboljši igralec Kamnoseštva Vogrinec Boris Kovačič.
Finale - tako kot vse tekme je trajal 4x8 minut - resnično ni bil razburljiv. Moštvo, sestavljeno pretežno iz košarkarjev iz Šaleške doline, si je že v uvodnih minutah priigralo občutno prednost in jo kasneje spretno zadržalo za končnih 69:58. Za nove prvake so igrali: Elvir Jol-dič, Franci Rupreht 12 točk, Miha Glavač, Sašo Tajnik 16, Duško Supič, Nejc Vo-dovnik 6, Stanko Breznik, Vladimir Rizman 17 in Jan Rizman 18, manjkali pa so Primož Herlak, Zdravko in Aljoša Aleksovski, Janpaulo Zore in Peter Jovanovič. 43-letni Vladimir Rizman je tri sezone in pol igral za zagrebško Cibono, kasneje v Sloveniji tudi za Koper, Elektro (v Šoštanju se je poročil), Polzelo, Maribor
Najboljši strelec finalnega obračuna je bil Denis Frece.
Tomaž Krpič, Rožle Penca 10 in Jure Krajnc 8.
Najkoristnejši igralec lige je Boris Kovačič pred Matejem Lukanom, tretji je Andrej Jezernik. Pri najboljših strelcih je razlika le na tretjem mestu, na katerem je Denis Frece. Najboljši skakalci so bili Andrej Jezernik, Anže Železnik in Janez Zupanc, najboljši izvajalci prostih metov Matic Jan, Vladimir Rizman in Dalibor Matije-vič, najboljši pri metih za tri točke pa Daniel Mičanovič, Simon Zdolšek in Boris Ko-vačič.
Prireditelji so bili po 53 tekmah zadovoljni z opravljenim in napovedujejo še boljšo organizacijo lige, katere 18. izvedba se bo začela v mesecu novembru.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Najkoristnejši igralec lige in najboljši strelec je bil Boris Ko-
vačič.
PANORAMA
ROKOMET
1. SL, 20. krog: Slovan -Celje Pivovarna Laško 24:38 (10:16); Abutovič 6, Koloper 5; Marguč 9, Rnic 7, Toskic 6, Mlakar 5, Razgor 4, Poklar 3, Savič, Metličic, Poteko, Potočnik 1, Gorenje - Šmartno 30:22 (14:12); Miklavčič 6, Musa 5, Medved 4, Gams, Bajram 3, Bezjak, Stanojevic, Golčar 2, Cehte, Nosan, Ši-mič 1; Kogovšek 6, Repar 4. Vrstni red: Gorenje 38-2, Ci-mos 33-7, Celje 30-10, Trimo 23-15, Loka 22-16, Maribor 22-18, Ribnica 17-21, Krka 16-22, Ormož 14-26, Slovan 10-30, Slovenj Gradec 6-34, Šmartno 5-35.
KOŠARKA
1. SL, 16. krog: Zlatorog - Ge-oplin Slovan 73:69; Lapornik 16, Panic 14, Kovačevič 9, Omic, Dimec 8, Božovic 7, Vujasino-vič 6, Atanackovic 3, Brodnik 2; Dapa 17, Krušič 16.
Jadranska liga (ž), 21. krog: Partizan - Celje 62:57; Dabovic 11, Prčic 9; Turči-novic 23, Bosilj 11, Barič 10, Abramovič 7, Jagodič 3, Klav-žar 2, Klein 1. Vrstni red: Go-spic 40, Partizan 38, Celje 36, Jolly 34, Jedinstvo 32, Radivoj Korac, Lupa 31, Čelik 29, Vož-dovac, Vojvodina 27, Maribor 25, Medveščak 22. ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 4. krog: Sloving Vital - Aliansa 0:3. Vrstni red: Branik 19, Calcit 18, Aliansa 12, Nova Gorica, Koper 6, Sloving Vital 5. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 18. 2. ROKOMET
1.	SL (ž), 18. krog: Žalec
-	Velenje (18.30).
MALI NOGOMET
2.	SL, 16. krog: Slovenske Gorice - Nazarje (20).
Sobota, 19. 2.
KOŠARKA
1. SL,_ 16. krog, Polzela: Hopsi - Šentjur (19).
1.	B SL, 19. krog: Konjice
-	Radovljica (19).
2.	SL - vzhod, 16. krog, Ljubljana (Bežigrad): Fenomeni - Vrani Vransko (17), Podčetrtek: Terme Olimia
-	Radenska Creativ (19). Jadranska liga (ž), 22.
krog: Celje - Gospic. (17) 1. SL (ž), 20. krog: Rogaška
-	Kranjska Gora (16.30).
ROKOMET
Liga prvakov, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Kielce (18).
Pokal EHF, 1. tekma osmine finala, Velenje: Gorenje
-	Bregenz (16.30).
1. SL (ž), 18. krog: Celje Celjske mesnine - Piran (19).
ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 5. krog, Šempeter: Aliansa
-	Luka Koper (18). Nedelja, 20. 2.
NOGOMET
1. SNL, zaostala tekma 19. kroga, CM Celje - Domžale (15).
ROKOMET
1. B SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško B - Železniki (16).
Rokometni klub Celje
PIVOVARNA LAŠKO
VELUX® m
VELUX EHF Liga prvakov 2010/11
Sobota, 19. februar, ob 18. uri v dvorani Zlatorog

RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO
\ 1,
VIVE TARČI KIELCE (POL)
Prodaja vstopnic (10 EUR in 7 EUR otroci) na prodajnih mestih Eventim, www.eventim.si. bencinski servisi Petrol, Kompas, Big bang in ostali, pred tekmo na blagajni dvorane Zlatorog.
Zagotavljamo borbo - potrebujemo vašo pomoči
Presenečenja pred in med tekmo, po tekmi zabava v avli dvorane Zlatorog terv lokalu Playcafe.

Ekipa Gradie Celje
KLUB S PONOSOM
Pomoč otrokom »spotaknile« birokratske stopnice
Otroci, za katere »sistem« ni predvidel ustreznih rešitev - Učiteljica bi jim dala dom in novo priložnost - Podpora v stroki in javnosti, bori se sama
Kdo so otroci, pri katerih se zdi, da je »sistem« odpovedal? Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju, pri katerih so izrazite še težave na področju čustvovanja in vedenja. Pogosto prihajajo iz problematičnih družinskih okolij, v katerih so prisotni nasilje, zlorabe in alkoholizem, in iz katerih jih je potrebno odstraniti. Težko najdejo rejni-ško družino. Kam z njimi? Razni zavodi, v katere so po sili razmer nameščeni, niso ustrezna rešitev, zlasti za mlajše otroke.
Martina Krebl želi tem otrokom dati več možnosti. Pri ustanovitvi stanovanjske skupine, v kateri bi se ob primerni strokovni obravnavi navajali na samostojno življenje ter bili deležni tudi topline doma, ima veliko podporo stroke in javnosti. Žal pa se že dve leti sooča z ogromno ovirami. Zapletlo se je pri iskanju primerne lokacije in finančne podpore s strani države.
šnjah v sodelovanju s šolsko svetovalno službo in centri za socialno delo,« pravi Kreblova. Ti otroci se pogosto znajdejo v okoljih, v katerih niso specializirani za reševanje in spopad z njihovimi stiskami.
Vsak otrok si zasluži normalno otroštvo, če že ne brezskrbnega
Kreblova je pred časom na lastno pobudo ravno za to ciljno populacijo otrok, ki sicer nekako izpade iz sistema, zasnovala stanovanjsko skupino Žarek. To bi bila v Sloveniji popolnoma nova oblika socialno varstvene storitve. Nekdanji vikend je dogradila in v sladu s predpisi inšpekcij ustrezno uredila v Radomljah. V projekt je Kreblova ob podpori družine vložila svoje prihodke in sanje. Načrti so bili izdelani do zadnje podrobnosti; od vključitve otrok v lokalno skupnost, njihove ustrezne psihofizične oskrbe, do razvijanja odgovornosti in samostojnosti. »Otroci bi normalno obiskova-
Hiša v Laškem, kjer je Martina Krebl iz preurejenega nekdanjega vikenda prvotno želela namestiti otroke v stanovanjsko skupino, po dolgem birokratskem boju ni dobila uporabnega dovoljenja. Zadeva se je tako zavlekla, da je vmes obupala in začela iskati možnosti v Celju. Celjska občina projekt načeloma podpira, vendar mora Kreblova najprej doseči, da se bo storitev sploh izvajala.
Zgodbo Martine Krebl,
profesorice defektologije v OŠ Glazija, kjer poučuje otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter ima 30 let delovnih izkušenj, ste na straneh Novega tednika že spoznali. »Za otroke s kompleksnimi motnjami je zelo težko najti ustrezno rejniško družino. To sem ugotavljala tudi pri izku-
li pouk, sicer pa bi sodelovali pri gospodinjskih opravilih, kuhanju, vzdrževanju čistoče, po urniku bi ustrezni del časa namenili učenju, igri in raznim aktivnostim,« našteva Kreblova. Štirim do šestim otrokom v stanovanjski skupnosti Žarek bi bili ves čas na voljo štirje pedagoško usposobljeni strokovni delavci.
KOMENTAR
Daleč od oči, daleč od srca
Vemo, da so tam, ko slišimo krike iz sosednjega stanovanja. Gledamo jih, ko zgrbljeni počasi stopajo nekaj metrov za skupino živahnih sošolcev. In vemo. Čutimo, da so zaprti v svoj svet, v katerega zlepa ne bodo več spustili nikogar. Spet drugi že od rojstva živijo v svojem svetu. Tem v svoj privilegirani in domnevno krasni svet normalnosti zaverovana družba pravi »ljudje z motnjo v duševnem razvoju«. Hja, priznajmo si, oboji so na nek način moteči. Tako lažje je pogledati stran in odmisliti. Protestirali boste, češ, saj se naša družba bori proti socialni izključenosti! Saj obstaja kup institucij in služb ravno zanje! Pa ni čisto tako. Kombinacija duševne in vedenjske motnje je nekaj čisto drugega. Pri otrocih se izraža skozi precej grozljivo paleto čustev in reakcij; od napadov nekotroliranega besa, popolne apatije, hude anksioznosti. Povejte, v katerem zavodu so na to pripravljeni? Kje znajo reagirati, jih pomiriti, bedeti ob postelji, držati za roko in jim dati priložnost, da izkoristijo vsaj tiste potenciale, ki jih, prikrajšani za toplino, varnosti in ljubezen v domačem okolju sploh še imajo? Praksa kaže, da nikjer. Martina Krebl družbi, ki raje gleda stran, daje možnost, da se reši slabe vesti. A je v svojem boju še sama postala žrtev. Žrtev sistema.
POLONA MASTNAK
Spomnimo: zgodbo o Žarku, ki je čakal na prve stanovalce, smo objavili lani poleti. A hiša v Laškem še vedno sameva. Ker je bila nekoč v načrtih zarisana kot bivalni vikend, laška upravna enota ni »požegnala« nadgradnje in prekvalifikacije oziroma ni izdala uporabnega dovoljenja za objekt. Kreblova se je zoper to odločbo pritožila na ministrstvo za okolje in prostor (že pred več meseci) in dobila odgovor, da se zadeva vrača v laško upravno enoto, kjer naj bi zahtevek ponovno proučili. Na odgovor Kreblova in njen pooblaščenec še vedno čakata. »Meseci minevajo, pri otrocih, o katerih govorimo, pa je odločilen vsak dan, vsak trenutek. Imela sem že prošnje za namestitve v Laškem, vrstili so se vprašanja in klici, kdaj lahko koga sprejmemo,« opisuje Kreblova. »Če ni šlo v Laškem, bo morda šlo v Celju.
Podpora Je na papirju, Žarek potrebuje dejanja
Kreblova je že pred časom uredila vso potrebno dokumentacijo za stanovanjsko skupino in jo posredovala ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ker gre za prvi tovrstni projekt, je morala vložiti v to ogromno dela. Pridobila je pozitivna mnenja več centrov za socialno delo, mnenja različnih izvedencev pedagoške stroke, projekt je na ministrstvu za delo podprla tudi Koordinacija direktoric centrov Celjsko-šaleško koroške regije v oktobru 2010.
Nato pa se je Kreblova spopadla z vprašanjem financiranja. »Preučila sem predhodne razpise ministrstva za delo za sofinanciranje socialno var-
Veliko boja s »papirologijo« je že za Kreblovo, ustavilo se je pri pridobivanju uporabnega dovoljenja ... Zdaj se, čakajoč na morebitno novo lokacijo v Celju in zaključeno finančno zgodbo, bori dalje.
stvenih storitev. Po tej >računici< bi morala za izvajanje storitev sama zagotoviti del sredstev, in sicer približno 20 odstotkov. Za načrtovano dejavnost bi to letno pomenilo približno 62 tisoč evrov,« pojasni Kreblova. »Tudi ta znesek bi spravila skupaj. Mnogi so se javili, da bi pomagali s kakšno dobrodelno akcijo. Potrkala bi na vrata podjetij, zagotovo bi kdo imel posluh.« Problem je v tem, da
je letos ministrstvo objavilo razpis za tovrstne dejavnosti pod spremenjenimi pogoji. Kreblova bi tako morala dejavnost že izvajati, da bi lahko na
njem sploh kandidirala. Dejavnost bi seveda že izvajala, če bi Žarek imel možnost pred časom zaživeti v Laškem. Pa ni. In Kreblova je ujeta v začaran krog, kajti štartnega zneska za zagon dejavnosti v Celju sama ne more zagotoviti.
»Če sem že tako daleč, se bom borila še naprej,« je neomajna. »Trenutno ji ne preostane drugega, kot da čaka na nov razpis ministrstva. Za katerega pa se še ne ve, kdaj bo. Na ministrstvu so Kreblovi nazadnje svetovali, naj počaka z ureditvijo doma za otroke do sprejema novega družinskega zakonika. Ta se na poslanskih klopeh valja že kar nekaj časa. »Če bo prinesel kakšne bistvene novosti, bo treba na lastne stroške ponovno prilagoditi dokumentacijo. Ker nimam urejenega sofinanciranja, še vedno na primer čakam na pozitivno mnenje socialne zbornice, kjer je treba predstaviti še finančno konstrukcijo,« našteva Kreblova.
Kljub vsemu je prepričana, da bo Žarek nekoč zaživel. Res pa je, da otroci toliko časa nimajo. Včasih je treba zanje čez noč najti rešitev, namestitev. Mnoge žalostne zgodbe bi lahko v dveh, treh letih, kolikor se Kreblova bori za prvo tovrstno stanovanjsko skupino v Sloveniji, dobile vsaj možnost srečnega nadaljevanja. Je prav, da je v tem boju prepuščena sama sebi?
POLONA MASTNAK
»Podpiramo idejo o projektu, ker v predvideni socialno varstveni storitvi vidimo potrebno širitev mreže pomoči za otroke in mladostnike, ki jih zaradi specifičnih težav in motenj ne moremo ustrezno namestiti,« je o Žarku povedala direktorica laškega centra za socialno delo Maksimilijana Pihler.
Kreblovo smo lani obiskali v Laškem, takrat je še nestrpno čakala uporabno dovoljenje za hišo, ki jo je na lastne namene stanovanjske skupine. Sedaj odprtje doma za otroke načrtuje v Celju. »Mnogi so obljubili pomoč,« upanje Krebl. (Foto: TimE)
stroške preuredila za drži pokonci Martino
NOVI TEDNIK
LJUDJE, ZA KATERIMI SE PRASI
17
Jeklena volja, srebrna kolajna in svetovni rekord
Celjan Jože Flere se iz svetovnih tekmovanj za športnike invalide nikoli ne vrača brez žlahtnega izplena - »Ko sem se sprijaznil z omejitvami, sem spoznal, da ne poznam meja!«
Ironija življenja; Celjanu Jožetu Fleretu so pred leti štiri kolesa življenje zaznamovala s tragedijo. Štiri kolesa pa so ga popeljala tudi do olimpijske medalje v Pekingu in pred kratkim še do srebra na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji. Jože je invalid, prikovan na voziček, hkrati pa atlet, športnik, metalec diska. »Vse se da, če se hoče,« pravi in pri tem ne misli le na dolžino meta in rekord svetovnih prvenstev, ki ga je ponovno izboljšal. Govori o življenju in odnosu do invalidnosti nasploh.
»Le kako lahko zaluča disk, če ga ne more niti dobro prijeti?« se seveda le v mislih sprašujem, ko se rokujeva in njegovi prsti le bežno oklenejo mojo dlan. Jože mi verjetno bere misli, saj mi nemudoma pojasni: »Ne, diska ne morem prijeti. Na dlan mi ga prilepijo oziroma bolje rečeno prilepijo s posebno rokometno smolo, ki je sicer namenjena optimalnemu oprijemu rokometne žoge. Vse delo opravi ramenski obroč, tehnika lučaja, ki je zelo drugačna od tiste, ki jo prakticirajo zdravi atleti.«
Jožetu se je življenje po prometni nesreči leta 2002 popolnoma obrnilo na glavo. Šest mesecev rehabilitacije, poškodbe hrbtenjače, zlovešče napovedi zdravnikov. Vedel je, da bo ostal prikovan na invalidski voziček, s tem se je bil prisiljen sprijazniti. Ni pa se hotel sprijazniti s tem, da bi bil v najboljših in aktivnih letih prikrajšan za čisto vse.
»Želje sem moral prilagoditi. In se soočiti sam s seboj ter s svojimi omejitvami. Imel sem dve izbiri; ali se predam ma-lodušju, kar žal stori večina invalidov, ali pa nekaj ukrenem,« se spominja Jože.
Kot športnik invalid je v sebi odkril duh bojevnika
Vedno bolj zavedajoč se, da potrebuje oporo in ljudi, ki zelo dobro razumejo, kaj prestaja, se je včlanil v Društvo paraplegikov JZ Štajerske, kar se je izkazalo za odločilno. Predsednik društva Janez Hudej ga je navdušil za atletiko in Jože je kmalu spoznal, da mu je disk pisan na kožo, saj ima za to zvrst tudi primerno konstrukcijo. Prej nikoli ni treniral, bil je bolj kot ne rekreativni športnik. A kljub vozičku je šlo odlično, pravzaprav je napredoval z osupljivo naglico ter postal član državne atletske reprezentance za športnike invalide. V bistvu je disk že dosegal daljave, ki bi sesule veljavni svetovni rekord, vendar ne na tekmah, kjer bi ga priznali. »Aha, doping,« se pošalim. »Ne, to pa ne,« se nasmeji. »Da pa ne boste mislili, da doping pri invalidih športnikih ni prisoten. Pa še kako pridno se nekateri bašejo s prepovedanimi substancami! Ponekod je tudi šport invalidov veliko večji >biznis< kot pri nas. Po Pekingu me je v svoje vrste vabilo več reprezentanc držav, kjer se obračajo že kar
spoštovanja vredni denarci. Na primer za zadnji dosežek v Novi Zelandiji bi kot hrvaški reprezentant dobil 25 tisoč evrov in še pet tisočakov več v Srbiji, če se ne motim. Slovenija nagrad za kolajno s svetovnih prvenstev za invalide ni predvidela,« pojasni Jože. Tako sicer še doda, da je bil kot dobitnik srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 enako nagrajen kot ostali slovenski športniki, le pri svetovnih prvenstvih pač tovrstnega dogovora ni. V tem primeru se je moral zadovoljiti z osebnim zadoščenjem in zdravo mero nečimrnosti, ki jo športnikom seveda ne moremo zameriti. »Peking je bil prelomnica, saj sem zaradi te kolajne osvojil tudi naslov najboljšega športnika invalida ter prejel Bloudkovo plaketo.«
Ob pomoči trenerja postal lovec na rekorde
»Kakšen dan se človeku res ne bi ljubilo na trening. Kot invalid, ki se spopada s kar nekaj težavami, bi zlahka našel izgovor. Ampak ga ne. Vsak dan grem, vse mora iti po načrtu. Imam pa tudi srečo, da sodelujem z odličnim trenerjem,« ne pozabi del zaslug pripisati profesorju športne vzgoje Sebastjanu Grosku. Z Dra-meljčanom, ki je bil pred leti med drugim državni rekorder v metu kopja, sodeluje od leta 2007 in skupno delo je takoj obrodilo sadove. Po
Jože Flere, olimpijec in rekorder. Priklenjen na voziček je spoznal, da so meje le v glavi, in se navdušil nad metom diska. Omejitve jemlje kot izziv.
Christ Crhurch, Nova Slovenec, Celjan Jože
Zelandija, svetovno prvenstvo športnikov invalidov. Na zmagovalnih stopničkah Flere. Z metom za svetovni rekord in s srebrom v skupnem seštevku.
uspehu v Pekingu nista počivala na lovorikah in s trdim delom sta spet začela loviti nov svetovni rekord. Rekordi z olimpijskih iger in s svetovnih prvenstev sicer niso eno in isto. »Če tekmovanji primerjam, je bila na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji konkurenca še močnejša,« pravi Jože, ki je rekord z 9,28 metra izboljšal kar na 10,23 metra. »Samo« srebro pa je dobil zaradi načina skupnega seštevka, ki je rezultat precej zapletenega razvrščanja športnikov invalidov glede na poškodbe. »Na zdravniškem pregledu, ko te uvrščajo, ti dejansko >sondirajo< celo telo, da vidijo, katere mišice in udi se odzivajo. Zaradi tipa poškodb mečemo tudi nekoliko lažji in manjši disk kot zdravi športniki. Za met pa nas namestijo s posebnimi sedeži na določeno višino in prive-žejo, da lahko vržemo disk,« še pojasni tehniko.
Na Kladivarju že gara za naslednji olimpijski met
Še svežega srebra in rekorda z Nove Zelandije je Jože vesel, a če bi vedel, kaj ga čaka, bi se veliko težje odločil za sodelovanje. »Let in prestopanja na letališčih so hud napor, še posebej za invalida. Imel sem hude bolečine. Pogoji v Christ Churc-hu niso bili ravno optimalni, tudi vzdušje ni takšno, kot na olimpijskih igrah. Da o
sodnikih ne govorim. Tem ni bilo čisto jasno, kaj počno. Skoraj bi me diskvalificirali, ker niso razumeli, zakaj mi je treba poravnati prste na disku! Ampak kar je, je. Ponosen sem, da sem Sloveniji priboril novo medaljo,« strne vtise Jože. Z mislimi je že tako ali tako na olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Londonu. Do takrat ju s tre-
nerjem čaka še trdo delo na celjskem Kladivarju, kjer sta zelo zadovoljna s pogoji za trening, hkrati Jože pohvali še sodelovanje s celjsko občino. No, Celjani bomo pa do Londona še malo potrenirali navijanje, velja? Saj imamo med olimpijci vendarle svojega aduta, ki pravi, da še ni pokazal vsega, kar zna!
POLONA MASTNAK
Jože in njegov trener Sebastjan Grosek na celjskem Kladivarju že načrtujeta naskok na olimpijsko zlato. London 2012 se bliža!
Preiskave vzrokov požarov trajajo več dni ali več tednov. Eden najhujših požarov na Celjskem je bil zagotovo požar v Gorenjevi Galvani v Velenju leta 2000. Požar je popolnoma uničil 7000 kvadratnih metrov velik obrat, preiskava pa je trajala več mesecev. Zagorelo naj bi zaradi tehnične napake.
Nevarni pozigalci na delu
Kriminalisti in forenziki skupaj nad piromane - Zavarovalniške goljufije ali dobrodošel požig
Pretekli teden je zagorelo v podjetju Bisol v Preboldu, kjer so možnost namernega požiga izločili.
Med najtežjimi preiskavami v kriminalistiki so zagotovo preiskave okoliščin in vzrokov požarov. Na Celjskem so bile v zadnjih letih serije namernih požigov. S piromani so se ukvarjali v Celju, Velenju, Žalcu in Preboldu. Požigalci delujejo premišljeno, požare podtikajo skoncentrirano na enem območju, redko kdaj »potujejo« po občinah. So starejši in mladi, različnih osebnostnih profilov - in zelo nevarni.
Preiskava požarov je otežena predvsem zato, ker ogenj uniči skoraj vse, ne le objekta, ampak tudi predmete v njem. Posledično ostane manj sledov, ki pa so potrebni za nadaljnje dokazovanje in ugotavljanje vzroka požara. Ključno vprašanje na pogorišču je, ali je ogenj izbruhnil zaradi požiga ali je vzrok drugačen. Preiskovati je treba hitro, vsaka minuta, če gre za nameren požig, je grožnja, saj se požigalec lahko odpravi še drugam opravit svojo nalogo ... Zato kriminalisti delujejo po točno določenem sistemu preiskovanja in si napak ne smejo privoščiti. Zanje je namreč sprva vsak požar sum kaznivega dejanja, od tu naprej gredo po sistemu izločanja. »Izločamo možne vzroke, ki so lahko tehnična napaka, samovžig, strela in podobno. Če vsega tega med možnimi vzroki ni, potem gre praviloma za namerno podtaknjen požar,« nam je razložil vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji
Milan Vogrinec. Pri preiskavi morajo biti zelo natančni, saj že drobna napaka lahko uniči sledove in dokaze.
Zakaj
fotografiranje?
Toda kako ugotoviti, da gre za požig, če pa je vse uničeno? Tu pridejo v ospredje tehnike in metode dela preiskovalcev, ki vse niso za javnost, kljub temu pa nam je Vogrinec namignil: »Če gre za požig, ostanejo v določenih primerih na kakšnem delu pogorišča zelo majhni sledovi, ki jih ne smemo spregledati, na primer drobne kapljice vnetljivih tekočin. Ponekod na lesenih
delih se vidi, kje so bile vnetljive tekočine polite, ker je tam pač požar storil večjo škodo, vidimo torej, da je tam najprej začelo goreti. Pri tem je treba biti zelo pazljiv, saj lahko ugotovimo, da so na nekem delu objekta morda že pred požarom stale kakšne vnetljive tekočine in je do brizgov prišlo kasneje. Včasih nam požiga tudi ne uspe potrditi. Zato se lotimo zbiranja obvestil pri ljudeh, torej gasilcih in prvih osebah, ki so bile na kraju požara, do lastnikov objektov,« je pojasnil Vogrinec. Takrat je na terenu podobno kot v ameriških kriminalnih nadaljevankah: pomembni so vsi, ki so
t f
Vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji Milan Vogrinec
v trenutku požara in gašenja na kraju, zato policisti pogosto fotografirajo vse, jih tudi sprašujejo o osebnih podatkih. Znano je namreč, da ima piroman, ko zaneti požar, neverjetno željo požar opazovati ali sodelovati pri gašenju. Zato ni naključje, da so preiskovalci pozorni tudi na te stvari.
»Do zdaj se je že velikokrat zgodilo, da je bil požigalec iz vrst gasilcev, kar seveda nikakor ne pomeni, da je vedno tako. Med požigalci so tudi ljudje ostalih osebnostnih profilov z različnimi motivi, morda z bolezenskimi znaki ali požigajo zaradi nekega razočaranja,« je še dodal naš sogovornik. Priročna zadeva, ki lahko pride v poštev takrat, ko je za požig nekdo že osumljen, je poligrafiranje in policija se tega tudi poslužuje. Domnevni osumljenci sicer pristanejo na poligrafiranje, vendar rezultati na sodišču ne morejo biti dokaz, so pa dobra iztočnica za nadaljnje kriminalistično preiskovanje.
Na pogorišču, kadar gre za kriminalistični ogled, pa niso le policisti, ti morajo kraj zavarovati, iskati sledove, pomagajo jim zunanji strokovnjaki. »Sodelujejo še kolegi iz foren-zičnega laboratorija, ki so prav tako na terenu,« nadaljuje Vogrinec. Je pa ključnega pomena pri preiskavi požara, ki morda komu uniči popolnoma vse premoženje, hiter prihod kriminalistov, ne le gasilcev. »To je bistveno tudi zato, ker je podatke treba dokumentirati.
Ne sme se zgoditi, da bi kdo uničil kakšne dokaze.«
Ne samo požigi
Vendar na Celjskem ne gori le zaradi namernih požigov, jeseni in spomladi se pojavijo številni samovžigi, ki povzročijo ogromne škode. Ponavadi zagorijo gospodarski objekti, kjer na kmetijah hranijo tudi druge stvari in kmetijsko mehanizacijo. To pomeni, da takrat nastajajo večje škode. Poleti pa nam jo zagodejo neurja in strele zanetijo marsikakšen požar. »V zadnjem času so tudi eksplozije in zatem požari zaradi nestrokovnih montaž centralne kurjave. Ponekod zato raznese peči in prihaja do hudih poškodb ljudi. Zato je nujno, da se ljudje odločajo za strokovno montažo centralne kurjave. S tem se je moč izogniti smrtnim žrtvam,« je še dodal Vogrinec. Ob koncu je omenil še zavarovalniške goljufije, ki v času krize pridejo marsikomu s praznim žepom in z velikim objektom še kako prav. »Takšne goljufije se dogajajo vsako leto, nekaj nam jih uspe dokazati, nekaj ne. Pogorijo predvsem starejši objekti, in to v celoti, sledov pa ni veliko. Če se kdo odloči za takšen nameren požig, se da opaziti, da požar zaneti na več krajih v objektu, da ga popolnoma uniči,« je še dodal Vogrinec.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
V torek zvečer je zagorelo v Bodrežu pri Šmarju pri Jelšah. Požar je zajel gospodarsko poslopje in hišo. Ogenj je začel najprej gasiti lastnik objektov, posredovati pa so morali tudi prostovoljni gasilci iz Šentvida pri Grobelnem in Šmarja. Kriminalisti, ki so si v sredo ogledali pogorišče, so preiskovali tudi sum namernega požiga.
Piromanija je lahko posledica oziroma simptom resnejšega bolezenskega stanja, lahko pa gre za samostojno izolirano motnjo, ki jo v psihiatriji prištevajo k motnjam navad in vzgibov. Pogosteje se kaže pri ljudeh, ki imajo nevrotične težave na področju agresivnosti, ali pri tistih, ki imajo motnjo v duševnem razvoju.
Sodnik doma, nadzor še ni končan
Zaslišani tudi celjski okrožni sodnici - Delo tožilca pod drobnogledom
V Ljubljani so se ta teden končala zaslišanja pri preiskovalnem sodniku v primeru domnevnega jemanja podkupnine s strani celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta. Konec zaslišanj pomeni tudi, da zdaj ni več takšne nevarnosti vplivanja na priče, zaradi tega je namreč Škoberne ostal v priporu.
Čeprav je v sredo tožilstvo odločno nasprotovalo predlogu Škobernetovega odvetnika Tomaža Brom-šeta o odpravi pripora, pa
je izvenobravnavni senat (ki ima za odločitev 48 ur časa) že istega dne odločil, da sodnika lahko izpustijo na prostost.
Ta teden, kot smo napovedali že v torkovi številki Novega tednika, so v Ljubljani zaslišali nekaj prič v tem postopku. Gre za Esada Čehajica, ki je sodnika tudi prijavil zaradi jemanja denarja, da mu je odpravil pripor in tiralico, ter dve sodnici, ki sta bili v senatu, ko so razpravljali o odpravi Čehajicevega pripora. Zaslišali so tudi Marjano
Topolovec Dolinšek in Jožico Arh Petkovič ter tožilca Darka Kežmana, ki je napisal obtožnico za Čehajica v primeru posredovanja pri prostituciji. Nad Kežmano-vim delom je ravno zaradi te afere zdaj uveden tudi služben nadzor, vendar ima Kežman med tožilskimi sodelavci veliko podpore, ker nihče ne verjame, da bi takšen nadzor pokazal na kakšne nepravilnosti.
Že v torek bi se v Celju moralo začeti sojenje Če-hajicu zaradi posredovanja pri prostituciji, a se obrav-
15. februarja bi moral biti končan nadzor nad delom okrožnega sodnika Milka Škoberneta. »Bile so pregledane vse njegove nedokončane zadeve, ter vse zadeve, kjer je sodeloval v zunajobravnavnih senatih, pri katerih je bil odpravljen pripor. Celotno gradivo je obsežno, saj gre za okoli 250 različnih zadev in z njimi povezanih spisov, zato pregled še ni v celoti zaključen. Trenutno se pregledujejo še vse druge dokončane zadeve, pregled pa opravljajo trije sodniki Višjega sodišča v Celju. Predsednica Višjega sodišča v Celju ocenjuje, da bo prva faza pregleda zaključena do konca meseca, ker je delo fizično nemogoče opraviti hitreje,« so nam odgovorili z Vrhovnega sodišča.
nava ni začela, ker je s svojim odvetnikom predlagal prenos sojenja v drug slovenski kraj, o čemer mora zdaj odločiti višje sodišče. Čehajic je na sodišču povzel zgodbo, o kateri smo v Novem tedniku že pisali. Finančno in poslovno naj bi ga poskušali uničiti že leta 1994. Omenja številna znana imena iz celjskih to-žilskih in policijskih vrst, ki naj bi na podlagi vez in poznanstev dosegli to, kar Čehajic trdi: »Popolnoma so me uničili.« Čehajic, ki ga policija še vedno varuje zaradi groženj, se ne ustavlja pri obtožbi Milka Škoberne-ta za jemanje podkupnine, nanj z njegove strani letijo še druge trditve. »Sam mi je dejal, ko se je oglasil pri meni v priporu pred časom, da nanj pritiskajo in da v Celju ni nikogar, ki bi si mu upal odpraviti pripor,« navaja. Še več, sodnik naj bi mu
Esad Čehajic
priznal, da so bili postopki zoper njega zrežirani. To naj bi bilo tudi posneto v pogovoru med Čehajicem, Marjanom Salobirjem, Esadom Ramicem in Milkom Škobernetom. Tu Čehajic očitno navaja pogovor, ki je bil posnet že, ko se je kriminalistična preiskava začela po njegovi novembrski prijavi domnevne korupcije. Vendar te trditve nismo mogli preveriti na drugi strani. Pri sodniku. Njegov odvetnik Tomaž Bromše mu zaenkrat odsvetuje kakršne koli izjave za javnost.
SŠol
Foto: SHERPA
Milko Škoberne je osumljen jemanja podkupnine, Esad Ramic in Marjan Salobir pa posredovanja pri tem kaznivem dejanju. Trenutno so vsi na prostosti.
Kdo lomi kosti mačkam v Velenju?
Velenjsko naselje Kunta Kinte strah in trepet za mačke - Resnica ali govorice o mučenju?
»Z mojo Tačko ni nič narobe. Našla sva jo ob jezeru pred leti, ji dala jesti in od takrat je pri nama,« nam je ob sprehodu v vrtičkar-skem naselju Kunta Kinte v Velenju povedala Fani-ka Veit in pokazala svojo muco. Z možem imata v tem naselju počitniško hiško že vrsto let, je pa v tem času na svoji parceli našla že dve poginuli mački, je še dodala. V Kunta Kinte smo se odpravili po sledovih govoric, da so se nekomu v tem naselju mačke zelo zamerile, zaradi česar naj bi jih mučil. Pred dnevi naj bi našli celo mačko s polomljeno hrbtenico.
Veitova se spominja, da so iz podjetja Habit, ki je lastnik in vzdrževalec omenjenega naselja, lani na oglasno desko prilepili obvestilo, da je treba odstraniti vse mačke, vendar takrat ni vedela, zakaj. »V zadnjem času o kakšnem mučenju muc nisem slišala,« nam je razlagala. Po naselju, ki z 250 hiškami v Velenje privablja tudi številne turiste, smo se sprehodili z Damjanom Berložnikom iz podjetja Habit. »Vem samo za en primer poginule mačke, ki so jo ob posredovanju Mestne občine Velenje prišli odstranit veterinarski delavci,« nam je dejal. Toda nekaj je zagotovo v ozadju teh govoric. Eno mačko naj bi v naselju našli z negibnimi zadnjimi tačkami, nakar so jo evtanazirali. Druga naj bi več dni negibno ležala živa, nato so ugotovili, da ima zlomljeno hrbtenico. Tudi to muco so morali uspavati. Kosti pa se vendarle ne lomijo same od sebe. Kaj se torej dogaja?
Zdrobil ji je lobanjo
Med pogovorom se nam je pridružil tudi hišnik v tem re-kreacijsko-turističnem naselju Anton Merzdovnik. Ali morda on kaj ve o mučenju mačk? »Ne. Resda smo eno našli ob naselju, vendar da bi govorili o
Hišnik v vrtičkarskem naselju Kunta Kinte Anton Merzdovnik: »Več kot mučenja mačk je tatvin bakra ...«
več primerih, ne morem potrditi. Več je tatvin predvsem bakrenih žlebov s hišic, kar se je zgodilo še pred kratkim. Pred kakšnimi 14 dnevi ..., pridejo in pokradejo,« nam je razložil. Hišnik v naselju ni navzoč ves dan, tudi varnostnikov ni. »Vendar problemov z vanda-lizmom na srečo nimamo,« je še dodal Berložnik. Toda
Damjan Berložnik iz podjetja Habit, ki je lastnik in vzdrževalec naselja Kunta Kinte. Ve samo za eno poginulo mačko.
da je tam, kjer je dim, tudi ogenj, nam pritrjujejo tudi na velenjski občini, kamor naj bi o domnevnem mučenju mačk poklicalo več občanov. »Lani smo tudi z Veterinarske postaje Šoštanj in Veterinarske inšpekcije RS prejeli več obvestil o primerih mučenja zapuščenih živali na območju tega naselja. Zato bomo tam v teh dneh namestili opozorilne plakate,« so dejali na občini. Sodelujejo tudi z Zavetiščem Zonzani, občina pa plačuje sterilizacijo in kastracijo zapuščenih mačk.
Da nekaj vendarle je res, smo izvedeli še z več strani. V naselju se že več let pojavlja tudi zastrupljanje mačk, vendar je storilce težko najti. Neka ženska naj bi imela pet muc, ki jih je vse sterilizirala, nato jih je po nekaj mesecih našla zastrupljene. O domnevnem mučenju mačk v naselju Kunta Kinte na velenjski policijski postaji niso dobili nobene prijave niti nimajo podatkov, da bi se to tam dogajalo. So pa lani ovadili moškega v Šoštanju, ki je sosedovo mačko tako pretepel, da ji je zdrobil lobanjo. Eno mučenje živali se
Če se nekdo na tak način, kot naj bi se dogajalo v omenjenem velenjskem primeru, spravlja nad nemočne živali, gre za tipično obliko mučenja, ki je opredeljeno v Zakonu o zaščiti živali. Kazen za takšno početje je od 800 do kar 84 tisoč evrov. Vendar je nerealno pričakovati, da bi takšne kazni bile sploh kdaj komu naložene. Kar nekaj občanov nam je zaupalo v preteklem letu, da je treba pri klicih, v kolikor kdo opazi primer mučenja živali, biti » ... zelo vztrajen, saj te potem telefonsko vežejo sem in tja, preden sploh kdo odreagira ...« Lani poleti se je v Celju zgodilo tudi, da je občanka pri 32 stopinjah želela na anonimno telefonsko številko policije 080 12 00 prijaviti mučenje živali, saj je bil pes v avtomobilu pri takšni vročini zaprt več kot 40 minut! Čeprav bi bili dolžni na tej številki odreagirati, se to ni zgodilo, saj je policist občanko napotil na klic na 113, ki je vezan v Celje (080 12 00 je številka, na kateri se oglasi OKC v Ljubljani) in jo odpravil z izjavo » ... da gre za kršenje na javnem kraju ...« Kar pa ni bilo res. Šlo je za kaznivo dejanje mučenja živali.
V rekreacijskem-vrtičkarskem naselju Kunta Kinte je 250 hišk. Po nekaterih podatkih naj bi bilo tam do dvesto mačk.
je zgodilo še v stanovanjskem bloku na Gorici in eno na neki velenjski kmetiji.
Po naših podatkih je bilo te dni več primerov mučenja živali tudi drugod na Celjskem.
V	Zabukovici naj bi veterinarski inšpektorji obiskali mladeniča, ki naj bi imel shiranega psa na verigi že dlje časa, a nepravilnosti niso ugotovili.
V	Šmartnem v Rožni dolini je v začetku tedna nekdo brez vesti odvrgel osem pasjih mladičkov. Pet jih je poginilo, še preden so jih pripeljali v Zon-zani. Se bo pa v začetku marca na celjskem sodišču začelo po vsej verjetnosti eno redkih sojenj za mučenje živali. Na zatožno klop bosta sedla moška, ki naj bi konec leta 2009 v okolici nekdanjega Topra v Celju lovila mačke, nato pa dve utopila v potoku.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Fanika Veit. Njena muca je zaenkrat še živa.
Zaposleni na velenjski občini dvakrat na leto zbirajo hrano za zapuščene živali in jo podarijo Društvu za pomoč živalim Poživ Velenje ter odeje, ki jih namenijo Zavetišču Zonzani. V proračunu Mestne občine Velenje za letos je oskrbi zapuščenih živali namenjenih 13.100 evrov. »Lani smo plačali sterilizacijo in kastracijo za 47 mačk, te živali so bile tudi označene z mikročipom in so prejele antiparazitik. V Zavetišču Zonzani so v minulem letu sprejeli 26 psov in 31 mačk iz naše občine. Za najem dveh boksov in pol za zapuščene pse smo Zavetišču Zonzani mesečno odšteli 250 evrov, v letu 2010 skupno torej 3 tisoč evrov,« svojo skrb za živali razlagajo na velenjski občini.
Truplo brez ušesa na Ljubnem
Pretekli teden smo pisali o domnevnem umoru oziroma sumljivi smrti 62-letnega Albina Kneza z Ljubnega. Njegovo truplo so 15. januarja našli v hiši, v kateri je bival in prve domneve so bile, da je moški umrl zaradi samomora.
Kot smo že pisali, naj bi prvo mnenje izvedencev medicinske stroke kazalo na samomor, zaradi dvomov pa so odredili še sodno obdukcijo. Ta se opravlja, kadar obstaja sum nasilne smrti, v nasprotnem patologi opravijo sanitarno obdukcijo. Po naših podatkih so mrtvega moškega našli tudi brez enega ušesa, zato so sprva domnevali, da je ta poškodba (poleg ostalih) nastala pri padcu in udarcu ob radiator v stanovanju. S pomočjo ljubljanskih sodno-medicinskih izvedencev naj bi kasneje ugotovili, da so poškodbe, ki jih je moški dobil, nastale zaradi nasilja.
Na celjski policiji pa so v sredo uradno potrdili naše navedbe o nasilni smrti in tudi to, da so prijeli domnevnega storilca. Gre za 44-letnega moškega z območja Mozirja, ki je bil sprva v pridržanju, preiskovalni sodnik pa je zanj zdaj odredil pripor. Čeprav so kriminalisti preiskovali tudi sum kaznivega dejanja umora oziroma uboja, so na koncu zanj sestavili ovadbo zaradi povzročitve hude telesne poškodbe s smrtnimi posledicami. So pa preiskovalci dlje časa imeli v ožjem krogu osumljencev kar tri osebe, v preiskavi pa so sodelovali tudi z ljubljanskimi kriminalisti. Trojico so tudi poligrafsko testirali, nakar se jim je izbor zožal le na 44-letnika. Ta naj bi bil z 62-letnik Knezom že nekaj časa v sporu, 12. februarja, torej tri dni preden so našli Knezovo truplo, pa je prišel v njegovo stanovanje, kjer naj bi se znova sporekla. 44-letnik naj bi ga tako hudo pretepel, da je Knez zaradi poškodb umrl. Knez naj bi v zadnjem času živel sam, pred tem je imel tudi partnerko, ki pa je zdaj nastanjena v enem izmed domov za ostarele.
SIMONA ŠOLINIČ
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni
V Jugoslaviji je bilo veliko enoumje, v samostojni Sloveniji pa je že 20 let mno-goumje, ki mu še ni videti konca. Današnji največji opozicijski politiki pljuvajo skoraj po vsem, kar diši po bivši Jugoslaviji, četudi so v času bivše države nekateri bili bolj titovski od samega Tita. Pravna sodna oblast bi za zgled pravni državi za zapahe povsem upravičeno morala spraviti nekaj levih in desnih visokih politikov ter njihovih vplivnih odvetnikov. Pozabiti ne bi smeli še na razvpite slovenske bivše in sedanje menedžerje - taj-kune. Zanimivo je poslušati do kože pobritega odvetnika. Slovence opozarja in razpravlja o etiki, morali, poštenju in krivici, ki se mu je zgodila. V naslednjem hipu pa se pred sodiščem postavlja ob bok enemu največjih slovenskih tajkunov. Očitno mu tajkunsko zaslužen denar njegove stranke izredno diši in mu ne vzbuja nobene slabe vesti. Slovenska pravna država je s takšnimi zadevami samo mrtva črka na papirju. Politika pa na pre-finjen način s svojimi lakaji skuša državljanom onemogočiti svobodo izražanja in se gre v imenu demokracije pravni totalitarizem. Ob vseh zdrahah in nečednosti človek upravičeno pomisli, da se ena in druga politična opcija vedeta v slogu »kaj pa nam morete«. Demokracija naj bi bila vladavina, v kateri ima ljudstvo največjo oblast. Na volitvah smo izbrali predstavnike in jim podelili mandat vladanja za določen čas. Ker je tako, jim ga lahko tudi na demokratičen način odvzamemo. Oblast je ljudstvu neodtujljiva in lahko izvira samo iz njega. Nobenega drugega vira ni, ki bi politikom lahko dajal oblast; ni jih imenovala kraljica, niso božji odposlanci, ki so postali že z rojstvom ali s kakšno drugo svojo pravico ali lastnostjo takšni. Zahtevati bi morali tehnično strokovno vlado, ki bi jo sestavljali strokovno podkovani gospodarstveniki, ekonomisti, ki ne bi bili politično obremenjeni z nobeno opcijo. Še prej pa bi morali ukiniti preveliko število ministrstev, birokratov in tistih javnih uslužbencev, ki zavirajo razvoj. Morali bi za vse večne čase na demokratičen način onemogočiti kakršno koli vladanje nesposobnim političnim fosilom, ki že 20 let in več samo rotirajo s funkcije na funkcijo. Skratka že sam I. Cankar je zapisal: za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni in hrbet biča vajen
in željan. To Cankarjevo delo bi si bilo priporočljivo prebrati pred vsakimi volitvami, vsaj dvakrat na mesec pa bi si to delo morali obvezno prebrati tudi vsi naši vrli politiki - parlamentarci, vsi vaški funkcionarji in njihovi lakaji, ki vedrijo na vseh ravneh naše sprte revne in vse bolj nezadovoljne, zadolžene delavske družbe. Večina državljanov se izogiba nevarni politični in verski ideologiji, ostali pa smo kot »bedaki«, ki se izpostavljamo in umiramo za obljubljene ideale. Za hlapce vzgojeni, za hlapce rojeni. Pa kako prav je imel I. Cankar.
IGOR ROBIDA, Celje
Naša država je narobe Robin Hood
Vsi vemo, da je Robin Hood poosebljal poštenje in da je jemal bogatim ter dajal revnim. Naša država pa revnim ne samo jemlje, ampak tudi krade in to daje tajkunom.
Lani aprila sem pozabil v roku plačati nadomestilo za stavbno zemljišče v višini 33,60 evra. Zelo hitro (vsa čast ažurnim uradnikom) sem 25. 5. 2010 dobil z Davčnega urada Celje obvestilo, da so mi zasegli davčni dolg v višini 54,56 evra, in sicer prvo akontacijo, in 20,86 evra stroškov izterjave. Ker nisem vedel, kako in kaj, sem po telefonu vprašal, kako naj ukrepam. Prijazna gospa mi je dejala, da nič. Rekla je, da so naredili izvršbo v višini 54,56 evra, in me opozorila, naj ne zamujam pri plačilu druge akontacije. Do sem vse lepo in prav. 31. 8. 2010 sem dobil z Dursa dve položnici, prvo in drugo akontacijo. Na vprašanje, kako je z mojo prvo akontacijo, so mi odgovorili, da izvršba pri ZPIZ-u ni uspela. Kot invalid 1. kategorije namreč po 30 letih dela, pregaranih nočeh in koncih tedna kot voznik tovornih vozil nimam dovolj velike pokojnine. Položnici sem takoj plačal, nakar so mi dejali, da jim še vedno dol-gujem stroške izvršbe in zamudne obresti v višini malo več kot 22 evrov. Na pisno vprašanje, zakaj jim to še vedno dolgujem, sem dobil odgovor, da je pač bil izdan tak sklep. Dobil sem polno stran nekih številk uradnih listov, dolgih kartic, meni kot malemu človeku nerazumljivih. Gospa, ki sem jo ponovno klical in jo prosil, naj mi ne navajajo številk uradnih listov in raznih zvez s sklepom tem in tem, mi je zagotovila, da bom dobil še en odgovor. Čez 14 dni sem ga dobil od vodje sektorja, in sicer da se postopek davčne izvršbe ustavi. Stroški s postopkom niso nastali. Po
dveh dneh sem prejel od vodje referata z Dursa (priimkov in imen zaenkrat ne bi) še en odgovor, v katerem uradnik zatrjuje, da so stroški v višini 20,86 evra nastali in da jim jih dolgujem.
Na dan uradnih ur sem se odpravil na davčno upravo. Iskal sem gospo referentko za izterjavo, ampak je ni bilo, ker je bila menda odsotna. Napotili so me v drugo pisarno, ki je bila na moje začudenje prazna. Želel sem priti do osebe, ki je bila podpisana na zadnjem odgovoru, a glej ga, zlomka, tudi te gospe ni bilo. A bile so uradne ure. Ostal sem na hodniku razjarjen in razočaran. Gospa me je vprašala, če mi lahko pomaga. Sva šla v njeno pisarno, s pritiskom na dva ali tri gumbe mi je povedala, da dolgujem davčni upravi malo več kot 22 evrov. Po kratki debati sem jo vprašal, zakaj državi dolgujem za izvršbo, ki je niso opravili. Dejala je, da to ni prav, ampak je po zakonu. Pripomnil sem, da je to zakonita kraja, pomenljivo me je pogledala in mi dejala, da mi ne more pomagati.
Država malim ljudem ne samo jemlje, kar bi še razumel, ampak tudi krade. To je skoraj povsem razumljivo, ker če hoče del družbe brezbrižno živeti, mora plačevati njen drugi del. Omenjeni znesek res ni visok, ampak človeku, ki nima toliko, da bi se lahko udeležil kakšne prireditve, se zdi to veliko.
Ko sem kot 15-letni »pobič« iz haloških hribov odhajal s trebuhom za kruhom, me je oče, časten in marljiv človek, podučil: »Fant, bodi priden, delaj in bodi pošten.« Dragi oče, fatalna napaka. To je veljalo samo takrat. »Turbo« politiki imajo zdaj drugačna načela, ker lahko danes lepo živijo samo tisti, ki si upajo in znajo krasti, ropati in dobesedno uničevati male ljudi.
VILJEM ERJAVEC, Polzela
Ali smo storili vse, kar veleva nam stan ...
V vseh zgodovinskih obdobjih je kultura plemenitila in bogatila tako posameznika kot skupnost. V okviru stanovske organizacije DZDC (Društva zobozdravstvenih delavcev Celje), ki deluje kot redka nepretrgano od leta 1947 - v začetku kot podružnica DZDS - se srečujemo zobozdravstveni delavci na dan sv. Apolonije, Polone, zavetnice in priprošnjice zobozdravnikov in zobobolnih, 9. februarja. Letos smo se zbrali že štiriinšestdesetič.
Sv. Apolonija je zgodovinska oseba. Živela je v tretjem stoletju v Aleksandriji kot diakonesa. V času vladanja cesarja Decija (248-250) so jo ujeli in mučili in ji pri tem izdrli, izbili zobe. Obsojena na smrt na grmadi se je menda iztrgala iz rok rabljev in skočila na grmado. Od 11. st. velja 9. februar za mučeniški paznik svetnice sv. Apoloni-je. Ikonografi jo upodabljajo kot deklico, ki v eni roki drži klešče z zobom, v drugi pa palmovo vejico kot simbol mučeništva. Ohranile so se
njene upodobitve skupaj s sv. Lucijo in sv. Agato. Cerkve s titularjem sv. Apolonije na Slovenskem ne poznamo. Poznamo pa kipe, freske, panjske končnice, zelišča in zagovore, v katerih je predstavljena. Eno najlepših slik z njeno podobo hrani samostan Wilchering, tj. severno od Linza, slikarja Martinusa Altamontea. Imamo jo tudi v cerkvi v Dobravljah pri Sežani, v samostanu v Stični in tudi Celje ne zaostaja, ravno nasprotno. Upodobljena je v cerkvi sv. Urške nad Dramlja-mi, Loki pri Zidanem Mostu, Šmartnem v Rožni dolini, cerkvi na Sladki Gori, cerkvi sv. Florijana na Gornjem trgu v Ljubljani, cerkvi sv. Jožefa na Frankolovem, Radmirju, na Pilštanju na Kozjanskem in v Kamniku. V Muzeju novejše zgodovine Celje hranijo staro baročno sliko sv. Apolonije, ki krasi slovensko zobozdravstveno zbirko.
V	ljudskem zdravilstvu poznamo rastlino Polonino seme (Hyoscyamus niger). Po legendi naj bi čarovnica Kirka z njo omamila Odiseje-ve prijatelje in jih spremenila v prašiče (pri Nemcih Apollonia Würz). So pa še po-slikave zibelk, starih ur, ex voto, keramik, pladnjev ...
Še pred leti smo na Polono vezali občni zbor društva in razna strokovna predavanja. Poleg ene najstarejših stanovskih organizacij v Sloveniji se naše mesto upravičeno lahko pohvali z vsakoletnim simpozijem z naslovom Ce-dens (Celjski dnevi zobozdravstva) ter z izdajanjem lista Radiks - zobozdravstvenega občasnika, že enaindvajsetega po vrsti!
Stomatološka fakulteta v Zagrebu si je vzela za zave-tnico sv. Apolonijo. V katedrali na Rabu hranijo relikva-rij z zobom svetnice. Enako v Escorialu v Španiji.
V	zgodovini zdravstvene kulture na Slovenskem velja »Polona« za pravi etnološki dragulj in dragoceno dediščino. Pomembno je, da tradicijo ohranjajo naše mlajše kolegice in kolegi.
FRANC ŠTOLFA, Celje
ZAHVALA
Požrtvovalna medicinska sestra
Zahvaljujem se Ireni Za-lokar, višji medicinski sestri Zdravstvenega doma Laško. Ko sem prišel k njej po kartoteko, je bilo videti, kot da mi ni hudo, a to ni bilo res. Še zdaj mi je prijetno, ko se spomnim, kako je skrbela zame. Vso svojo dobroto in toplino nam je dajala, da je bilo veselje prihajati k njej. Do mene je bila zelo dobra, zato je beseda hvala premalo za to, kar je storila zame. Puščica rani telo, jezik pa dušo. To velja za osebo, ki je kriva, da sem prišel po kartoteko. Najboljše maščevanje za slovo je nasmeh.
Draga Irena, naj vam Bog podari še veliko srečnih in zdravih let, saj takšne medicinske sestre, kot ste vi, ni daleč naokoli. Hvala.
MILAN JAZBINŠEK, Laško
Poškodovano ogledalo
Bralec iz Vinske Gore trdi, da mu je v garaži velenjskega trgovskega središča Ve-lejapark nekdo poškodoval ogledalo osebnega avtomobila, kar je prijavil policiji. Do dogodka je po bralčevi trditvi prišlo tam, kjer kamere ne snemajo, od Vele-japarka pa zahteva podatke o zavarovanju odgovornosti ter ime zavarovalnice. Tega mu ni uspelo dobiti, zato je ogorčen.
Janez Korpič, menedžer centra Velejapark odgovarja: »Obžalujemo dogodek, kot ste navedli, pa ste ga prijavili policiji, in upamo, da bo storilec odkrit. Naš parkirni prostor je zavarovan samo v primeru poškodovanja vozil s strani stavbe. 5. februarja, na dan poškodovanja vozila, o dogodku niste obvestili varnostne službe v NC Vele-japark ali podali zahtevka na informacijski točki nakupovalnega centra. Navedli ste, da avtomobil ni bil na dosegu video nadzornega sistema
-	od kod vam ta informacija?
-	ko pa niste obvestili o nezgodi nikogar od pristojnih v NC Velejapark (varnostniki, tehniki, info ...).«
Stanovanjske tožbe
Bralko zanima, ali je res, da se morajo na sodiščih stanovanjske tožbe obravnavati prednostno. Prav tako jo zanima, katere stanovanjske tožbe imajo prednost.
Iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za pravosodje odgovarjajo, da Zakon o sodiščih, ki sodi v resorno pristojnost ministrstva za pravosodje, stanovanjskih zadev ne opredeljuje kot prednostnih, temveč prepušča določanje zadev kot prednostnih posameznim področnim zakonom. Stanovanjski zakon, ki sicer sodi v resorno pristojnost ministrstva za okolje in prostor, pa določa, da oseba, ki uporablja stanovanje, vendar z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe za določen čas (oziroma je ni podaljšala), uporablja stanovanje nezakonito. Lastnik lahko zato kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, spori pa se rešujejo prednostno. Tako velja za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, podobno je pri odpovedi najemne pogodbe, ki jo lahko lastnik odpove v roku, ki ne sme biti krajši od 90 dni, sodišče pa določi izselitveni rok, ki ne sme biti krajši od 60 ter ne daljši od 90 dni. Tudi ti spori se rešujejo prednostno.
Kdo plača »zračni most«?
Bralka iz Laškega živi v večstanovanjski hiši, ki
je brez upravnika. Streha hiše je dotrajana, z njeno obnovo se vseh osem lastnikov načeloma strinja, vendar se zatika pri vprašanju, kdo naj plača »zračni most«. Eden od lastnikov namreč »zračnega mostu« noče sofinancirati, saj trdi, da koristi zgolj lastnikom mansardnih stanovanj ter ga naj zato ti plačajo sami. Bralko zato zanima, kdo ima prav.
V občini Laško je največji upravljalec s stanovanji Komunala Laško. Matej Cepuš, ki dela v komunali na področju stanovanjskih zadev, odgovarja: »Streha z vsemi svojimi elementi je skupni del stavbe, tako določa stanovanjski zakon. Sestavni deli strehe so: ostrešje (nosilna konstrukcija strehe), deske (v kolikor je ostrešje pode-skano), sekundarna kritina (razne paroprepustne folije), letve za izdelavo prezračevalnega kanala (vi ga imenujete zračni most), letve za kritino, kritina in vsi kleparski izdelki. Vsi ti elementi strehe so skupna last vseh etažnih lastnikov in nobeden od njih ne služi samo nekaterim lastnikom (na primer tistim, ki imajo nepremičnine v man-sardah). Iz tega sledi, da so vse te elemente strehe dolžni plačati prav vsi etažni lastniki, seveda v višini svojega solastniškega deleža v stavbi. Prezračevalni kanal služi za zračenje spodnje strani kritine in letev, na katerih je položena kritina. Znano je namreč, da kritine (odvisno od materiala, iz katerega so narejene) pozimi bolj ali manj kondenzirajo, zato se na spodnji strani kritine pojavljajo vodne kapljice. V bližini slemena se običajni strešniki nadomestijo z zračniki, ki omogočajo gibanje zraka od kapnega dela strehe navzgor, zrak pa skozi zračnike na kritini izstopi na prosto. To gibanje zraka suši omenjeno kondenzirano vlago, kar podaljšuje življenjsko dobo tako kritine kot tudi lesenih letev. Če streha ne bi imela prezračevalnega kanala, bi torej hitreje dotrajala. Prezračevalni kanal torej koristi vsem etažnim lastnikom. V svojih navodilih za izvedbo ga zahtevajo tudi proizvajalci večine kritin, saj brez izvedbe prezračevalnega kanala garancije ne priznavajo. Prav tako vam garancije, na takšno izvedbo strehe, verjetno ne bo dal niti izvajalec del.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
V pričakovanju
Kuponi, s katerimi ste se prijavljali na letošnjo že osmo akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, so že pri prim. Jani Govc Eržen. Preračunala bo vaše podatke v indeks telesne mase, pregledala, kakšne so zdravstvene težave in omejitve in nato izbrance povabila na srečanje.
Odziv je bil velik, saj smo prejeli okoli 100 prijav tistih, ki želijo narediti nekaj zase. Verjamemo, da so tu poleg strokovne ekipe, ki bo kot vsako leto pripravila program, ogromna motivacija tudi »hujšarji« preteklih sezon. Ti s svojim zgledom zagotovo pritegnejo marsikoga, da naredi prvi korak.
Akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje.
Prijave za letošnjo akcijo so prihajale iz celotne celjske regije in tudi starostna struktura je pestra. Največ prijavljenih je v srednjih letih, ko se že začnejo kazati tudi zdravstvene težave. Najpogostejše, ki so jih prijavljeni zapisali, so povišan pritisk, holesterol in boleče noge. Ženske prevladujejo ali pa so le bolj občutljive, ko gre za njihovo podobo. Za udeležbo v akciji se je odločilo tudi nekaj zakonskih parov.
15. marca se bo začela akcija in z njo odštevanje kilogramov. Ker je prijavljenih več kot 20, kolikor jih šteje ekipa »hujšarjev«, se bomo srečali že malo prej. Tiste, ki po strokovni oceni izpolnjujete pogoje za udeležbo, bomo 24. februarja povabili na razgovore. S prim. Jano Govc Eržen in Natašo Šuster se boste pogovorili o svojih možnostih in realnih ciljih. To bo vaša priložnost, da ekipo prepričate, da ste trdno odločeni, da boste hujšali z Novim tednikom in Radiem Celje. Štirje meseci so lahko hitro mimo, lahko pa se vlečejo, če vam to ne predstavlja izziva. Štejejo vaša volja, energija, čas in namen, da vztrajate do konca, saj gre
za akcijo, kjer lahko izgubite le eno. Kilograme, to pa je tudi namen, kajne!
NENA LUŽAR, foto: GrupA (arhiv NT)
Delavnice se vedno začnejo s tehtanjem, da lahko nato »hujšarji« ocenijo svoj napredek
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 19. februar
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 20. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marinka Vovk, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 21. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Marinka Vovk, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 22. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 23. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
ČETRTEK, 24. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 25. februar
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Sora)
Marinka Vovk
»Odpadki niso smeti!«
Gostja oddaje Znanci pred mikrofonom bo to nedeljo mednarodno priznana inova-torka, socialna podjetnica, varuhinja okolja in nominiranka za Slovenko leta 2010. Dr. Marinko Vovk smo v naši regiji spoznali, ko so uvajali rumene vreče za odlaganje embalaže, kar je bila njena ideja.
Vovkova pravi, da so odpadki viri, surovine za izdelavo novih izdelkov. To svoje razmi-
šljanje je udejanjila v Tehnološkem centru za aplikativno ekologijo, v okviru katerega deluje center ponovne uporabe v Tuncovcu. Sicer živi preprosto življenje v Slovenskih Konjicah, pravi pa, da srečo najdemo v delu, znanju, spreminjanju stvari na bolje in da verjamemo v to, kar delamo. Z dr. Marinko Vovk se bo pogovarjala Špela Kuralt.
Foto: GrupA
www.radiocel|e.com
www.noyitednik.com
To sezono bo vozila Saša
Prihodnji teden, natančneje v sredo, 23. februarja, bo Radio Celje spet začel akcijo Do polnega vozička brez mošnjička. V tej sezoni bo akcijo na terenu vodila Saša Pukl, ki ob podpori in navodilih Zlatka Bobinca in Simone Brglez že nekaj časa trenira, da bi bile njene »vožnje« z nakupovalnim vozičkom čim hitrejše.	Foto: SHERPA
Že sto večerov z DJ Teom
Ta petek bomo na Radiu Celje zavrteli že stoto oddajo Clubbing. Ker obožujemo okrogle številke, bomo skupaj z avtorjem Teom Šlehto, ki za dobro glasbeno razpoloženje ob petkih zvečer skrbi že od marca 2009, jubilej primerno proslavili.
Foto: DARKO NARAGLAV

[ïïadiocelje
j?
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	BE MY MAN ASA	të)
2.	F**KIN' PERFECT PINK	(3)
3.	WEIGHT OF MY MISTAKES	
	SEAL	(3)
4.	ROLLING IN THE DEEP ADELE	(2)
5.	SHE'S GOT NOTHING ON (BUT	
	THE RADIO) ROXETTE	(4)
ß.	GIVE A LITTLE MORE -	
	MAROON 5	(5)
7. LOVE LOVE LOVE - HOPE FEAT.		
	JASON MRAZ	të)
8.	HOLD IT AGAINST ME -	
	BRITNEY SPEARS (2)	
9.	LIGHTS - ELLIE GOULDING	(1)
10. TOO LATE FOR LOVERS -		
	GIN WIGMORE	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	NIGHT PHONE LEELOOJAMAIS (2)	
2.	PUNCA JAN PLESTENJAK	(5)
3.	POJ MI PESEM VLADO	
	KRESLIN	të)
4.	NAGAJIV NASMEH -	
	JAZZ STATION	(4)
5. PRIDEJO CASI NEISHA		(3)
B.	FRAJER - FELIX LANGUS	(1)
7. DEJ NA GLAS JACOB		(2)
8.	ŽAREK ZA NJO STEREOTIPI	(5)
9.	ZLATO TI DAJE SIJAJ, NE PA	
	SREČE ZLATKO	(1)
1O.	HORIZONT FLIRRT	(3)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	HIGHER - CRUZ TAIO FEAT. KYLIE	
	& TRAVIE MCCOY	
	L. I. F. E. G. O. E. S. O. N. - NOAH	
	AND THE WALE	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	MALISHKA - SIDDHARTA	
	VIJA VAJA VEN - HAMO & TRIB-	
	UTE 2 LOVE	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte	
	na spletni strani www.radiocelje.	
	com.	
VRTILJAK POLK IN		
	VALČKOV 2010	
CELJSKIH 5 PLUS		
1.	V JESNI ŽIVLJENJA ROBERT	
	GOTER	(3)
2.	LISTJE PADA - SLOVENSKI	
	ZVOKI	(2)
3.	MINI VELIKANI VIKEND	(1)
4.	MAMA MOJA MAMA -	
	DOMEN Z VIŽARJI	(4)
5.	LJUBEZEN IN PESEM SPEV	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO		
SPOMIN - MITJA KVINTET		
SLOVENSKIH 5 PLUS		
1. TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (4)		
2.	ČEZ LETO ALI DVE DOMEN	
	KUMER IN ŠPELA GROŠELJ	(3)
3.	IGRA DENARJA GADI	(5)
4.	ŽENINI TRIJE VOGALI - NOVI	
	SPOMINI	(1)
5. TOČAJKA ANS. BITENC		(2)
PREDLOG ZA LESTVICO		
	PRIDI KDAJ NA KAVO	
	- ŠTAJERSKI BARONI	
	Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate	
	vsak ponedeljek ob 22.15 uri,	
	lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15	
	uri. Za vam najljuše skladbe lahko	
	glasujte na spletni strani www.	
	radiocelje.com.	
DJ Teo se dobro znajde tudi na snegu. Št. 14 - 18. februar 2011 -
KUPON ŠT. 59
odkrivamo turistične bisere naših občin
Jr__
V	Lembergu je čudovit rotovž, ki opozarja na pomen in častitljivo zgodovino naselja. Ob stavbi najprej opazimo sramotilni steber - kamniti »pranger«, ki je primer lokalnega sodstva. Še dva kraja na območju Obsotelja in Kozjanskega imata »pranger«, in sicer Pilštanj in Podsreda. Takratni župan ali »rihter« je lahko sodil za manjše prestopke ali prekrške, povzročitelji pa so bili nato privezani dan ali dva, da so se ljudje iz njih norčevali in jih sramotili.
Ekipa Novega tednika in Radia Celje bo enkrat mesečno v okviru akcije Pojdi z menoj odkrivala turistične bisere. Tokrat smo bili na najstarejšem trgu v občini Šmarje pri Jelšah, v Lembergu. Veliko časa smo preživeli v pisarni nekdanjega lemberškega župana, ki so mu rekli »rither« in je imel tudi sodno pravico.
V	»rihterjevi« pisarni v roto-vžu v Lembergu smo klepetali z županom Občine Šmarje pri Jelšah Jožetom Cakšom, ki nam je med drugim predstavil zgodovino kraja.
Povedal je, naj bi bili okrog Lemberga trije gradovi, čeprav nekateri pravijo, da naj bi jih bilo celo sedem. Od enega so še vsaj delni ostanki temeljev, vsi drugi so nekako zakriti, seveda pa so ti gradovi pomenili imeni-tnost teh krajev. Pod gradovi so ponavadi nastali trgi in tako je
V okolici Lemberga se lahko podamo po poti Od gorce do gorce. V zadnjem času dajejo veliko pozornost razvoju turizma v zidanicah. V občini pozivajo tiste, ki že imajo kakšno zidanico in bi jo bilo treba urediti, da se prijavijo. Verjamejo, da gre za velik potencial, ki bi ga lahko tržili. Smoletova gorca (na sliki) je ena od točk, kjer upajo, da se bodo tudi odločili za to dopolnilno dejavnost na kmetiji.
Kot dokaz, da je bilo v rotovžu v Lembergu uveljavljeno sodstvo, je na zunanji strani stavbe roka pravica. Verjetno je to edina stavba v Sloveniji, ki ima takšno roko pravice, simbol pravičnega sojenja.
nastal tudi trg Lemberg, kije dobil svoje trške pravice leta 1368. Od takrat seje razvijal predvsem v trgovski in obrtni smeri. »Celo
šmarski župnik Matej Vrečar, ki je dal graditi kalvarijo v Šmarju pri Jelšah, je imel tukaj svojo usnjarno,« je povedal Čakš.
O Lemberžanih krožijo številne šaljive zgodbe, ki so bile izdane tudi v knjigi. Med njimi je tudi zgodba, kako so volili svojega župana. Skuhali so žgance in kandidate postavili v vrsto. Ti so morali odpreti usta in eden je metal žgance vanje. Tisti, ki je ujel vse po vrsti, je bil najpripravnejši in najpametnejši in si je pridobil župansko čast, je pripovedoval župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš v pogovoru s Simono Brglez. Na sliki magistra Zinka Berk, vodja oddelka za gospodarstvo v občini Šmarje pri Jelšah (levo) in predsednica Turistično-kulturnega društva Lemberg Anka Novak.
Trg Lemberg se je razvijal tudi zato, ker je imel sejemske pravice, in znameniti sejmi so samemu trgu prinesli tudi bogastvo. Imenitna zgodovina je počasi začela usihati že sredi 18. stoletja, ko so iz Lemberga prestavili sedež župnije na sosednjo Sladko Goro, kjer je bila zgrajena
lepa baročna cerkev, in pa proti koncu 19. stoletja, ko so cesto, ki je peljala skozi Lemberg, preusmerili preko Mestinja, Podplata in na Pečico in takrat je začelo usihati živahno trško in sejemsko življenje v Lembergu.
SB
Foto: GrupA
Več fotografij na www.radiocelje.com in na Novi tednik in Radio Celje.
»Danes želimo trgu vrniti vsaj delček sijaja, ki ga je imel pred stoletji, in skušamo obnavljati nekatere objekte in trgu povrniti prvotno funkcijo. Tu je še vedno urejeno sejmišče s starimi lipami,« pravi župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš in dodaja, da bodo v rotovžu aprila pripravili delavnico o tem, kako obnoviti Lemberg in mu vrniti nekdanji sijaj.
INFORMACIJE
Vprašanja / odgovori
Bralka Lidija iz Rogatca sprašuje:
Kako naj na naraven način očistim stanovanje, brez uporabe škodljivih kemikalij?
Odgovor. Poskusite površine pred prahom zaščititi s kisom. Z vodo ga zmešajte v razmerju I: I ter z mešanico očistite okna in tla. l/onj s poi/ršin hitro izhlapi, zato po kratkem času sploh ne boste vedeli, da ste ga uporabili.
Bralec Polde iz Nazarij pa sprašuje:
Kdaj je najprimernejši čas za premazovanje lesa?
Odgovor. Najprimernejša za premazovanje sta pomlad in jesen, ko temperature še niso previsoke, prav tako pa je primerna vlažnost v zraku. Paziti moramo, da ne bomo premazouali na neposrednem soncu in pri nizkih temperaturah, saj se pri teh premazi sušijo dalj časa.
Florata d.o.o.

GSM: 041 757 879
* poskrbimo za UREDITEV vaie okolice in poslovnih prostorov; zasaditev in vzdrževanje; eleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja;
l^MOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 117, 3Z03 NOVA CERKEV/Celje
P Tel.: 03/780 40 ao; Fra: 03/780 40II GSM: 041/786 503,041/642 948 e-mail: mo«kluosIafc9sioLnet
www.moskk.sl STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643
GAL
JCŽT
OKVIR
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28
Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
tftr
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
M
'("HERMANA
IjlŠktl
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog
FITEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net
FRdNEAA
prodaja, montaža, prevozi,
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041 787 935 e-mail: frenk.nuncic@gmall.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja
-	montaža
-	sanacije obstoječih sistemov
-peci
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kopalniška oprema -dimniki
TURBO-TRANSdoo 041 635 861
I EUEr *3 39A1 Datrnura
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA IN TEKOČA GORIVA CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLASCNE) BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE Vo HIDROFORJI
OLJNI JAŠKI	H
AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE J REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO ALI !)[ Z EVNK.0 RAZTEZNE POSODE
KOB TERMOINSTALACIJEI tel.: 03/749 25 90, gin: 041/630 764, (ax: 03 749 25 91 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur I mail: ilrfoekob-koztlj.li «WWW.kob-ko»»l|.»i |
ZiLIHAlhlKA
SERVIS - PRODAJA
Kovinarska 8 3000 Celje
Tel.: 03/ 491-66-00
ŠIVILJSTVO
KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek sobota
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
06:00-19:00
07:00-13:00 ZAPRTO

/. SPLOŠNO STEKLARSTVO
FRANC MAKIANC, s*. . pvc ¡n AL(J ^^ po|]Ktvo
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal - vhodna in garažna vrata
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	_ zjms^ vrtQvj stopniščnih ograj, stenskih oblog _ ro|ete_ ža|uzije ,„ komarniki
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur	. tennoizolacijsko steklo
Tel.: 03/74612 90 Faks: 03/74612 95	... ' „ ..
franc.majoranc@slol.net	"obdel™ "vnega stekla
www.maJoranc.sl	-vitražna stekla
INSTALACIJE VERHOV!
ipQp nD|
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTALACIJE VERHOVŠEI d.o.o. Pioiinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
Hišni^servis
ZA NAMI OSTANE ČISTO!
-	vsa notranja in zunanja pleskarska dela
-	poslikave, dekoracije sten
-	lastne unikatne tehnike barvanja
Vilko Beukovič s.p.
Kosovelova 16, Celje GSM: 041 734448
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
AI 1]
NILAN
ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA I
INFORMACIJE
(V
POKLIČITE NAS!
Izraba sončne energije
Sonce je neizčipen vir eneigije. Eden od načinov izkoriščanja sončne eneigije je postavitev sončnih zbiralnikov oziroma sončnih holehtoijev. Najprej so jih uporabljali na vesoljskih postajah, zaradi številnih pozitivnih lastnosti jih zdaj uporabija vedno širši krog uporabnikov.
Zaradi visokih cen fosilnih goriv, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople i/ode, je vgradnja sončnih kolektorjev zelo ekonomična in investicija se kmalu poi/rne. Življenjska doba sistema je 20 do 25 let, stroški postavitve pa se poi/rnejo i/12 do 11 letih. Glede na to, da se predvideva, da bodo cene energentov vedno višje, bo tudi uporaba kolektorjev postala vse pogostejša. Poleg ekonomskega so zelo primerni tudi z ekološkega vidika, saj z njihovo uporabo zmanjšamo izpust toplogrednih plinov v atmosfero. Poudariti je treba, da sončni kolektorji niso sončne celice. Slednje spreminjajo svetlobo od sonca v električno energijo, medtem ko kolektorji izrabljajo infrardeče valovanje za segrevanje tekočine.
Sončni kolektorji so okolju prijazen način pridobivanja energije, uporabljamo jih za segrevanje prostorov in sanitarne vode. Postaviti jih moramo na mesta, Iyer je na razpolago veliko sončnih ur, ter jih obrni ti proti jugu. Enako delujejo ne glede na letni čas (pozimi lahko od njih dobimo enako količino energije kot poletij.il/lanj učinkoviti so, kadar je megla. Ena bistvenih slabosti je krhkost, zlahka se uničijo ob udarcu s tršim predmetom.
Z izračuni do pravih holehtoijev
S sončnimi zbiralniki preko medija ali neposredno ogrevamo sanitarno vodo, lahko pa ogrevamo tudi objekt. Za ogrevanje le-tega jih najpogosteje uporabljamo v prehodnih obdobjih (pomlad, jesen), ko energetske potrebe objekta niso tako velike.
Da bi določili ustrezno poi/ršino zbiralnikov, moramo izdelati natančen izračun, ki zajema porabo energije stavbe ter razpoložljivost sončne ene/gije lokacije.Z upoštevanjem meteoroloških podatkov za lokacijo, orientacije slemena, izgub zaradi snega in umazanije izračunamo energijo, ki bo na voljo v posameznih mesecih. Na osnovi razpoložljivih podatkov dobimo dokaj natančno oceno možnega deleža sončne energije v energiji, potrebni za delovanje stavbe. Za čim večjo učinkovitost naj bodo zbiralniki postavljeni tako, da bodo sončni žarki padali čim bolj pravokotno na njihovo površino, usmerjeni pa naj bodo proti jugu. Zbiralnike lahko postavimo tudi drugače, vendar morajo imeti večjo površino, da bi dosegli enako učinkovitost.
Sončna energije se absorbira v posebne cevi, ki so sestavni del zbiralnika. Te cevi so napolnjene s tekočino (medijem), na primer z vodo, ki ji je dodano sredstvo proti zmrzovanju. Sončna energija segreje medij v ceveh, ki se nato s pomočjo regulacijsko vodene črpalke transportira v rezervoar (sprejemnik oziroma hranilnik toplote) za toplo vodo. V rezervoarju se toplota preko izmenjevalca topolote prenese na sanitarno vodo, ki je takoj na voljo. Izmenjevalec je spiralna cev, nameščena v vodnem grelcu. Topla voda, ki je v tej cevi,
segreva sanitarno vodo. Ko tekočina izgubi toploto (le-ta se prenese na sanitarno vodo), se ohlajena vrne v zbiralnike.
Sončna energija se v zbiralniku absorbira preko posebne črne absorbcijske folije, ki je pritrjena na steklo. To steklo je običajno kaljeno, da je odporno na vremenske pojave, kot je toča. Pod steklom je kovinski sistem cevi, v katerem je tekočina-medij. Cevi so s spodnje strani še dodatno izolirane, da ne prihaja do toplotnih izgub.
Vakuumski sončni holehtorji
Vakuumski sončni zbiralniki so primernejši, kadar z njimi želimo ogrevati poleg sanitarne vode tudi objekt,saj lahko delujejo vse leto, tudi ko so vremenske razmere neugodne, vodo pa segrejejo do višje temperature. Njihova prednost je v tem, da lahko zajamejo sončne žarke tudi pod manj ugodnim kotom (zjutraj, zvečer), posledično pa je izkoristek večji.
Osnovni sestavni del vakuumskega zbiralnika je steklena i/akuum-ska cev, ki je sestavljena iz posameznih elementov, katerih naloga je absorbiranje sončnega sevanja in njegovo pretvarjanje v toploto. Sama cev je vakuumsko zaprta, zato so toplotne izgube minimalne. V tej stekleni cevi je še aluminijasti absorber, iz katerega se toplota prenaša na kovinsko cev. Zbrana toplota se s pomočjo posebnega medija prenese na hranilnik, ki je nameščen na vrhu zbiralnika.
V Sloveniji je povprečno leto o sevanje sonca med 1.100 in 1.300 kU/h/m2. S premišljeno izbiro zbiralnikov in ob povprečnem 35-odstotnem delovanju sistema lahko računamo na pridobitev 420 kM/h/mZ eneigije na leto. Tako prihranimo realno 50 do i iz drugih virov.
IMENŠEK
SLIKOPLESKARSTVO/
Anton lmenšeks.p.
Kristan Vrh 37C, 3241 Podplat
tel.: 03/81040 66 GSM: 041/653 292 | fax: 03/ 810 40 67 e-pošta: imensek@siol.net
Streha za več generacij!
va/u/u/ droha-motallen ci ncm-AAI
Knjigovodski servis
A. MDC MANUEL JEKLK.D.
fijP' Zadobrova 34a 3211 Škofja vas te Tel.: 03/490 44 00; I GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
d o
o f i n a I
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p.
Ul. Bratov Jančarjev 11 a
3212Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si
Za Vas in Vaš dom vršimo:
-tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TON DACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,..
Brigita Bučars.p. Pmžinskavas57 \ „a «¡»S»,.*. 3220 Štore
ŠTORE
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
servis in
trgovina
GOJZDNIK
traktorji, škropilnice hidr. cevi, kardanske gredi cisterne za gnojevko izdelovanje strojnih delov
Danilo Gojzdnik s.p.
Gotovlje 137, 3310 Žalec
M: 03 710 3100; fax: 03 710 3102
mob: 041 684 388
email: sit.gojzdnik@gmail.com
<pTIKK

I MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 035726390
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
lili
I I
I I >
I
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Peugeot 508 kot zamenjava za 607 in 407
Precej časa je trajalo, da je francoski Peugeot nadomestil že pred leti upokojenega 607. Aprila se bo na ceste pripeljal peugeot 508, s katerim tovarna nadomešča 607, hkrati pa precej manjši 407, ki bo še nekaj časa ostal v ponudbi.
Novi 508 bo na voljo kot klasična limuzina in kot karavan, ki mu pri Peugeotu pravijo station wagon (SW). V dolžino se limuzina potegne tja do 479 centimetrov, SW je za slaba dva centimetra daljši, v prtljažnik gre pri limuzini najmanj 515, pri SW pa 550 litrov prtljage. Novinec bo naprodaj s štirimi opremskimi paketi in dvema vrstama podvozja, pri čemer je eno posebej rezervirano za izvedenko GT. Ta bo naprodaj samo z najmočnejšim 2,2-litrskim dizelskim agregatom s 150 kW. Sicer pa bo mogoče izbirati med šestimi motorji štirimi dizelskimi in tremi bencinskimi. Najmočnejši dizelski je že omenjeni 2,2-litrski agregat, druga
Peugeot 508 bo aprila na voljo tudi pri nas.
dva imata oba po 2,0 litra gibne prostornine, šibkejši 103, močnejši pa 120 kW. Najšibkejši v tej druščini je 1,6-litrski motor, ki razvije 82 kW. Oba bencinska motorja imata po 1,6 litra, se pa
razlikujeta po moči (88 oziroma 115 kW). Omembe vredna je izvedenka z oznako e-1,6 HDI 112, kar pomeni, da avto poganja 1,6-litrski dizel, ki pa se dokazuje z nizko povprečno porabo (4,4 litra
Novi kia rio bo v začetku marca na ogled v Ženevi.
Tudi wind z imenom Gordini
Ime Gordini je bilo pri Renaultu nekdaj izjemno popularno, saj so tako v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja označevali dirkalne oziroma relijske izvedenke svojih vozil. Po twingu in cliu gordini sedaj francoska tovarna napoveduje še gordinija wind.
Wind nastaja v novomeškem Revozu, izvedenka gordini pa se bo od drugih razlikovala po 17-palčnih platiščih. Na motornem pokrovu bosta dve vzdolžni beli črti, streha bo črna. Notranjost bo preoblečena v usnje v črni in modri barvi. Avto bo najprej na ogled na ženevskem avtomobilskem salonu, spomladi pa se pripelje v trgovine.
Renault wind gordini nastaja v Revozu.
Letošnji januar boljši kot lanski
V letošnjem januarju je bilo v Sloveniji na novo registriranih 542 osebnih avtomobilov. To je za skoraj sedem odstotkov več kot januarja lani. Pri lahkih gospodarskih vozilih, ki so pomemben kazalec gospodarskega stanja, je bila rast še izrazitejša, saj je bilo povečanje kar 14-odstotno. Pri osebnih avtomobilih je največ prodal Renault (951 vozil), sledil je Volkswagen s 810 prodanimi avtomobili, na tretje mesto se je uvrstil Opel, ki je za svoje avtomobile našel 388 kupcev. Najbolje so januarja šli v promet renault clio (377), pa renault megane (357) in volkswagen golf (221 vozil).
po tovarniških zagotovilih) in izpustom C02 v vrednosti 109 g/km.
Prvi peugeoti 508 bodo pri nas na voljo aprila, v najcenejši izvedbi pa bo avto stal 20.500 evrov.
Prve uradne fotografije novega ria
Ženevski avtomobilski salon je tik pred vrati, zato se pojavljajo fotografije tistega, kar bo tam uradno na ogled.
Južnokorejska Kia, ki je sestavni del koncerna Hyundai, bo tako postavila na ogled novi rio. Na voljo bo v tri-, štiri-in petvratni karoserijski izvedbi, medosne razdalje je za 257 centimetrov. V primerjavi z riom prejšnje generacije se je nov podaljšal za 5,5 centimetra in pridobil 2,5 centimetra v širino, je pa s tem za 1,5 centimetra nižji. Kot napovedujejo, bo na voljo s šestimi motorji z gibnimi prostorninami od 1,1 do 1,6 litra, vendar vsi ne bodo na voljo na vseh trgih.
Janko Pevec, s.p„ Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup in prodaja rabljenih vozil - "PRI AVTOPOUGONU"
Honda Civic 2.2i-CTDi
letnik 2006,95000 km 2. lastnik, diesel motor
11.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
VVVGolf Plus TDI
Letnik 2006,119000 km 2. lastnik, diesel motor
10.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
Renault Twingo 1.2 16V
klima, 2. lastnik, letnik 2001,160000 km, bencinski motor
1.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
Peugeot 207 Sport 1.416VV71
letnik 2009,22600 km 1. lastnik, bencinski motor
8.990,- EUR
WWW.BPAVTO.SI
novitednik
iiiniiniif.novitediiik.com
Finančni lizing
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Bližnjica/do dobrega, curkomobilcu
MALI OGLASI - INFORMACIJE
*
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
VOZILA
PRODAm
KUPim
PRODAm
KUPim
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
CELJE - Zgornja Hudinja, prodamo enodružinsko pritlično hišo
v velikosti 110 m2 na parceli vel. 701 m2, l. izgradnje 2009. Hišo sestavljajo dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo, 3 spalnice, kopalnica in shramba. Ogrevanje je urejeno s talnim gretjem na plin, pred hišo je nadstrešek za avto, vsi priključki, hiša se prodaja z opremo. Cena: 210.000 EUR Info: 031 360 072, karmen.dokler@sz-atnj.si
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor - priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
162
POSEST
R 4 gtl in fiat punto, oba sta vozna, neregistrirana, prodam. Telefon 041 571-473.	536
OSEBNI avto Opel meriva 1,7 diesel, letnik 2005, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 794-301. 589 PASSAT karavan, letnik 2000 avtomatic diesel, prodam. Telefon 031 506-383. š 65 FORD galaxy diesel, letnik 2007, prodam. Telefon 031 506-383. š 65
PRODAm
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 5
STROJI
TRAKTOR Stayer, 13 ks, letnik 1955, reg., prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5814-151.	548
FERGUSON 533 delux prodam. Telefon 5461-419.	594
CEPILEC drv, hidravlični, 10 t, prodam ali menjam za živino. Telefon (03) 5738082, 031 249-934.	Š 59 PNEVMATSKO sejalnico za koruzo prodam za 2.500 EUR. Telefon 041 878-010, Stanko Veber, Galicija 66, Žalec. 612 NAKLADALKO Sip 19, 4 noži, prodam. Telefon (03) 5739-289. 620
TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 206-013.	p
V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, l. 1985, zemljišče 839 m2. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. Pred kratkim menjavo strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerna tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 302 HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče+4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
PRIZIDEK k hiši, Petrovče, bruto 68 m2, grajeno leta 1994, zelo mirna lokacija, vseljivo takoj, prodam. Telefon 031 625014.	532 LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Šmartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2 dvorišče 973 m2, za 255.000 EUR. Telefon 041 708198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje. gajba.net. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodamo stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 113 m2, pokrita terasa 16 m2 obnovljeno 1980, dvorišče 314 m2 stavbišče 70 m2 kmetijsko zemljišče 1.659 m2, za 90.000 EUR (do prodaje možen tudi najem). Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2 3416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, voda, elektrika, za 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n CELJE, Celestinova. Prodajamo hišo z dvoriščem v Celestinovi ulici v Celju, leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2 pritličje + I. nadstropje + nedokončana mansarda, dvorišče 146 m2, za 169.000 EUR. Telefon 041 708198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje. gajba.net. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta, za stanovanja ali za drugo dejavnost, razen gostinstva, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR (možno plačilo v dveh delih). Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Kr-bavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
CELJE, Lisce. Prodamo vinograd 1.565 m2, gozd 5.032 m2 ter pašnik 2.694 m2, k. o. Lisce (na enem delu zemljišča je porušen gospodarski objekt), za 9.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net.
n
DRAMLJE (v občini Šentjur pri Celju) prodam stanovanjsko hišo, vseljivo, na sončni legi, oddaljeno 2 km od izvoza z AC Dramlje. Telefon 041 224-031.
639
GOSPODARSKO poslopje z graščinsko kletjo in zemljiščem, seno, plug, puhalnik, 9 km iz Celja, prodamo. Telefon 031 807-918, 031 735-733. 609
KUPIM
BIVALNI vikend, oddaljen do 20 km iz
Celja, kupim. Telefon 031 532-157.
595
ODDAM
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m2, oddamo. Telefon (03) 4915060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
MAJHNO kmečko hišo (okolica Laškega) z možnostjo pridelave na njivah, oddam. Telefon 031 450-874.	p
SKLADIŠČE ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295. 568
VIKEND z vrtom, v Celju, oddam v najem. Telefon 070 349-496. 640
AGM NEMEC, d,o«., Laško
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
STANOVANJE
PRODAm
ZAPOSLIMO:
(mehanika gradbene mehanizadj'e in tovornih vozil
>	šoferja kiper kamiona
>	strojnika gradbene mehanizacije.
Informacije na tel.: 041 625 913
AGM Nemec, d.0.0, Sedraž 3,3270 Laško
CELJE, Kovinarska. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v pritličju večstanovanjske hiše, s shrambo in kletjo, 66,00 m2 uporabne površine, prenova stanovanja 2005, za 1.000 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmar-tnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
ODDAM
STANOVANJE, v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno in stanovanje, v Novi vasi enoinpolsobno, 45 m2, oddam. Telefon 041 644-677.	p
SOBE za najem, nudimo. Kuhinja, kopalnica, TV, pralni stroj- ugodne cene najema. Lešer, Lopata 20 d Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763-800. p SOBO brez opreme, v Celju (poceni) najamem. Telefon 031 874-485. 468 DVOSOBNO stanovanje v hiši v Arclinu oddam. Telefon 031 321-586. 518 OPREMLJENO stanovanje, 45 m2, vseljivo
takoj, oddam. Telefon 041 650-737.
535
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, kompletno opremljeno, lokacija Nova vas, Celje, oddam v najem. Telefon 040 725-191.	608
V BLIŽNJI okolici Celja oddam dvosobno opremljeno stanovanje urejeni ženski ali paru. Telefon 031 264-604. 637
MENJAm
EK&SB
ODDAm
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na Celjski stari grad, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n OPREMLJENO dvosobno stanovanje na Otoku prodam. Telefon 041 260-551, 031 735196.	592 CELJE. V centru prodam opremljeno stanovanje, 56 ni, z lastnim parkirnim prostorom. Telefon 031 684-600. 596 CELJE, V. prekomorske brigade. Prodamo dvosobno stanovanje v Ulici V. prekomorske brigade, II. nadstropje, uporabna površina 51,30 m2 + klet 1,70 m, hodnik, manjša bivalna kuhinja z majhno shrambo, dnevna soba, spalnica, WC s kopalnico, zgrajeno 1965, daljinsko ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV; javna kanalizacija, za 64.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo, v pritličju petstanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 64.000. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmar-tnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
PRODAm
KUPim
ODDAm
JARKICE, pred nesnostjo, rjave ameriške hajlajn, enoletne rjave, črne in grahaste kokoši, po naročilu tudi težke, očiščene kokoši, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	276
PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možne polovice in dostava na dom, domača hrana, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174. 512 KRAVO, staro 3 leta, za zakol, prodam.
Telefon 5488-158.	544
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 562 JALOVO kravo prodam ali menjam za teličko simentalko. Telefon 040 161-347. 533
Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o.,
RAZPiSUJE
prosto delovno mesto
komunalnega delavca - grobarja
Za razpisano delovno mesto je potrebna najmanj končana poklicna šola in izpit B-kategorije. Prošnje sprejemamo do 28.2.2011 na naslovu JP Komunala Laško, d.o., o., Podšmihel 1/e, 3270 Laško, ali v tajništvu podjetja.
TRISOBNO stanovanje (last Nepremičnin) menjam za manjše. Telefon 041 600-016.539
GARAŽE
GARAŽO v Celju (Vrunčeva) oddam v najem. Telefon 051 348-302. p GARAŽO v garažni hiši na Ljubljanski cesti 20 v Celju ugodno oddam v najem s 1. marcem 2011. Kličite vsak dan od 18. do 20. ure, razen nedelje, telefon (03) 5481-178.	584
DVA divana, dobro ohranjena, prodam po simbolični ceni. Telefon 571-6331, zvečer.	569
KOTNO sedežno, trosed, mizo, stole, pralni stroj, štedilnik, hladilnik, zamrzovalno omaro prodam. Telefon 040 869-481. n HLADILNIK s skrinjo, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 730-279.	643
PRALNI stroj, štedilnik plinski, hladilnik, zamrzovalno omaro, kuhinjo, kupim. Telefon 070 870-084.	n
REGAL in kavč za dnevno sobo oddam. Telefon 031 525-909. 611
TRI ovce in jagnjeta prodam. Telefon 041 932-160.	550
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, od
30	do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031
839-090.	š 56 ČISTOKRVNEGA mirnega burskega kozla,
starega 2 leti, prodam. Telefon 031 753-595.	583
KRAVO, brejo 3 mesece in dva prašiča, težka 70 do 80 kg, prodam. Telefon
031	774-773.	599 TRI telice sivke, od 200 do 420 kg in eno
ciko, 220 kg, prodam. Telefon 041 547-769.	Š 57
BIKCE in telice simentalce in žrebico, A rodovnik, prodamo. Telefon 041 906-913. 607 BIKCA prodam. Telefon 541-3019, 041 357-024.	613
OSLA in dve oslici, ekološka reja, prodam.
Telefon 031 660-743. 616 OVCE - deset in jagnjeta, ekološka reja, prodam. Telefon 031 660-743 . 617 PRAŠIČE, krmljene s kuhano domačo krmo, težke od 35 do 40 kg in enega 130 kg, za	okolica Dobrne, pro-
dam. Telefon 041 998-012. 627 TELICO, staro leto in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 794-278. 629 DVE kozi z mladiči, več mladičev za zakol ali nadaljnjo rejo in več brejih burskih koz prodam. Telefon 031 455-506, (03) 5740-712.	621
PRAŠIČE, mesnate pasme, od 20 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.	Š 65
BIKCE, simentalce in črno bele, prodam.
Telefon 031 506-383. š 65 BREJE pašne telice, teličke, 250 kg in vola 300 kg, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318. 635 ČISTOKRVNE mladičke nemškega ovčarja, odličnih staršev, stare 9 tednov, so zdravi, razglisteni in cepljeni, prodamo. Informacije po telefonu 041 608310 ali (03) 579-2808. 636 TELIČKO simentalko, 250 in 230 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031
840-282.	634
Ifr 4ZASTAVLJALNICAMI
CELJE
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
prodam
TELIČKO simentalko, 200 kg, prodam. Telefon 5777-431.	588
wmn-mn.ni-
Tel.: 031 503-140,051 633-832 i I Fax: 059 233-752	|j
E-mail: tial.sp@gmail.com
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 532-444. 641 PRAŠIČE, težke od 90 do 130 kg, po 1,30 EUR/kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 68 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. Telefon 031 836-735. 642 TELIČKO, ls, staro 14 dni, prodamo. Telefon 040 361-446.	646
KUPim
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 832 DEBELE in suhe krave in telice, za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653286.	Š 47
BIKCA simentalca, težkega od 250 do 300 kg, kupim. Telefon 041 517-616. 600 BIKCE simentalce, težke od 100 do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 63 DVA bika, od 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 618
ODDAM
MUCO in mucka, dolgodlaka, stara 3 mesece, oddam. Kličite popoldan, 041 552-626.	554
ŠNAVCERJI, črno srebrni, leglo 7. 2. 2011, odličnih staršev, z vrhunskimi dosežki na lepotnih tekmovanjih, oddamo po 7. 4. 2011. Telefon 031 474-203.601
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382-735. p KROMPIR za sajenje, sorte marabel, bellini, laura, desire, kenebec, prodam. Telefon 041 742-334.	492
SILAŽNE bale, prve košnje, ugodno prodamo. Telefon 051 371-597. Š 52 SENO in otavo, ročno spravljeno, prodam.
Telefon 5461-567, 030 929-341. 565 SENO prodam. Telefon 041 977-611. 570 HLEVSKI gnoj za vinograd prodam. Telefon 5797-061.	Š 58
KOCKE, seno in otavo, prodam. Telefon 5771-899.	590
VEČ nakladalk sena in otave, rinfuza, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 748-020 .	619
GOBE, posušene jurčke, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5735-062. Š 69 BELO mešano vino iz kakovostnih sort, 1 EUR/ l, prodam. Telefon 041 910-577. 632 JEDILNI krompir desire, domač jabolčnik iz bobovcev in hlevski gnoj goveda prodamo. Telefon (03) 570-1351, 041 966-718. 633

IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
ŠTEDILNIK Kuppersbusch, trajno žarečo peč, pralni stroj, hladilno skrinjo in gume, 185-60-15, prodam. Telefon 051 474-006 .	2 8 5
RAZNE velikosti pletenih košev iz domačih trt, šibja, okolica Šmarja prodam. Telefon 031 876-179.	515
DOMAČ hlevski gnoj, rdeči bor, debelina 20, 25 in hrastove »plohe«, debelina 50, prodam. Leopoldina Gračnar, Zakl 14, Gomilsko. 542
17600163
imiiii.
JJiKIJ
i1
SU
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, _02/2341000_
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 Ljubljana
BUKOVA metrska drva, možna dostava in razrez, prodam. Telefon 041 809-871. 558 LETNE gume na alu platiščih Radial continental, štiri, velikost 185/60/R15/84H, za 100 EUR in zadnji odbijač za opel merivo enjoy prodam za 20 EUR. Informacije po telefonu 031 646-023.	567
GOBELIN, 80 * 60, z okvirjem, 25 novih robnikov in štiri sobna vrata, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 571-8674. 573
odkup
EMENKI
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
IŠČEMO delavca za delovno mesto krovec. Plohi, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela, telefon 040 682-838.	605
ZAPOSLIM natakarico ali študentko za delo v strežbi. Darko Turnšek, s..p., Dolharjeva 5, Celje, telefon 041 708-196. 602
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana - mešana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
DESKE in »plohe«, parjene in neparjene bukve, oreha, hruške, lipe, javorja, hrasta, češnje, kostanja ter deske za ostrešje, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p TELIČKO, staro 9 tednov in rdeče vino, po 0,50 EUR, prodam. Telefon (03) 5771-964, 041 412-924.	603
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVQJNIK
051 649 780
www.primozic.si
BUKOVA ali gabrova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 60
BREZOVA drva za kamin prodam, možna dostava. Telefon 041 218-352. 615 PRALNI stroj Gorenje 40 E, trosed, raztegljiv v posteljo, za 50 EUR, registrsko blagajno Sharper A 250, nerabljeno, za 500 EUR, prodam ali menjam za smrekovo hlodovino. Telefon 041 743-750, (03) 5772-124.614 BUKOVA drva prodam. Telefon 031 506383.	Š 65 PLASTIFICIRANO žico, odlično za vinograde ali pašnike, za mrežo, prodam ali menjam za drva. Telefon 051 624-250. 628 RABLJENE betonske stebre, sidra in modro frankinjo prodam po ugodni ceni. Telefon 041 256-625. 649
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
VINSKA klet Furlan v Šempetru (cesta za Aero): vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l (tudi stekleni-čena po 1 l). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. 464 NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in su-homontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Marot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško.	l 39
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976. 529 530 IŠČEMO varuško za varstvo na domu vsak dan med tednom od 15. do 17. ure na območju Braslovč. Telefon 041 636-709. 557 MASAŽO v Celju izvaja terapevtski in športni maser z 22-letnimi izkušnjami. Barbara Zupančič, s. p., Dunajska cesta 47, Ljubljana, naročila 040 774-411; www. masaza.net.	n
OBNAVLJATE hišo, stanovanje, sobo? Polagamo, brusimo parket, laminat, keramiko in opravljamo vsa soboslikarska dela. Parketarstvo in soboslikarstvo Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, telefon 041 522-035.	645
Oko zaprem, v spominu
vedno tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares ne boš od nas odšel,, v naših srcih vedno boš živel.
V SPOMIN
ALIJU
(16. 2. 2001 - 16. 2. 2011)
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji
Upanje umre zadnje . v naših srcih pa boš živel večno,
RUDIAHCAN
(21. 6. 1953 - 2. 2. 2011)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pogrebnima službama Raj in Primožič ter gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen obred.
Dragi ati, hvala za vse ...
Neizmerno te pogrešamo ...
Hčerka Karmen z družino
H!TRO NAROČITE
SIMPATIČNA 40-letna ženska iz Savinjske doline želi spoznati moškega do 55 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 579
ZAPOSLITEV
I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letmk 2011 ^^^^ ^^^^ s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
090 62 89 ali 090 62 41
www.vedezevanjemaruska.com
Cena 1,50 do 1,99 €/min. Plačilo tudi z moneto!
IŠČEM delo v okolici Celja, Šentjurja, Šmarja: čiščenje, pospravljanje in druga gospodinjska dela. Telefon 070 624-584. p
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Sveča je dogorela, ne moreš je več prižgati, srce je zaspalo, ne bo se več zbudilo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage sestre
AGICE KRUMPAK -POLAK
se iskreno zahvaljujem vsem, predvsem duhovniku gospodu Hermanu za opravljen cerkveni obred, pevcem Železarne Štore za žalostinke, društvu Sožitje Šentjur ter sorodnikom, sodelavcem, njenim prijateljem za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, da ste sestro Agico pospremili do zadnjega doma.
Žalujoča sestra Erna z družino
Celje, 1. februar 2011
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le nekam daleč, daleč gre.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija
MIRANA GROBELNIKA
hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vedno tvoja hči Eva in Lukas
Rada te imava
Celje
Umrli so: Slavko KUČAN iz Celja, 88 let, Matilda KOCIPER iz Celja, 82 let, Ana OCVIRK iz Laškega, 68 let, Tatjana JEVŠEVAR iz Žalca, 55 let, Indira DURIC RAKOVNIK iz Celja, 36 let, Marija DOBNIK iz Dobrovelj, 73 let.
Laško
Umrla sta: Franc KOLAR iz Celja, 89 let, Ana BEC iz Žebnika, 74 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jožefa ŠKORC iz Roginske Gorce, 81 let,
Mihael MAVSER iz Krškega, 87 let, Ana ZOBEC iz Čače vasi, 80 let.
Velenje
Umrli so: Edvard OCEPEK iz Velenja, 67 let, Ana PEČNIK iz Celja, 81 let, Marija SKALE iz Velenja, 89 let, Stanislav ZOR-KO iz Sevnice, 75 let, Franc VIDMAR iz Sevnice, 67 let, Pavlina PUŠNIK iz Lovrenca na Pohorju, 91 let, Marjan GOLOB iz Mežice, 61 let, Konrad KRIŽNIK iz Velenja, 83 let, Cecilija BOŽJAK iz Idrije, 84 let, Ljudmila PODPEČAN iz Dobrne, 82 let, Rudolf SELIČ iz Šentjurja, 89 let, Stanislav TANŠEK iz Rogaške Slatine, 76 let.
S 70
630
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
Neskončno trudna od iskanja,
od bojev, si miru želim, miru, ki pesem vonj pozvanja, da v njo zamaknjena zaspim. (O. Župančič)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ROZALIJE KRENKER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, da ste se poklonili spominu s toplo besedo in mislijo, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Hvala celotnemu osebju Doma ob Savinji, ki so nam pomagali skrbeti zanjo in ji krajšali čas. Hvala gospe Marini Srebočan za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Viktorju za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču za odigrano melodijo, pevcem s Frankolovega za odpete pesmi, pogrebni službi Morana in gospodu Petru Steblovniku
s Komunale Žalec. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste spoštovali njeno željo, da se poslovi v krogu najbližjih.
Žalujoči: sin Andrej z Jelko ter vnuka Vanesa in Vasja s Tino
Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok,
ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in tašče
JOŽEFE RADOŠIČ
iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mojo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter
izrazili pisna in ustna sožalja. Hvaležni smo tudi pogrebni službi Ropotar, pevcem, govorniku in gospodu župniku
Žalujoča hčerka Erna z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
FRANCU KAČIČNIKU
(20. 8. 1939 - 19. 2. 2010)
Minilo je eno leto, kar te je kruta bolezen premagala in te nam je vzela. Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, na tisti kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da od tam vrnitve ni.
Vsi tvoji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli,
ko se zavemo, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
LJUDMILE PODPEČAN
iz Paroža 12 (1. 6. 1929 - 4. 2. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za vsa izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala Marjanu, ki ji je lajšal zadnje dni življenja. Hvala gospodu župniku Hrenu za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Zaprli ste oči in tiho, za vedno odšli.
Ni vas več med nami, a v
spominu lepem za vedno boste nam ostali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, dedija in pradedija
RUDIJA SELIČA
iz Trške Gorce 12, Kalobje (9. 4. 1922 - 8. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala prijaznemu zdravniškemu osebju intenzivnega oddelka Topolšica, ki so mu lajšali bolečine, hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma gospodu Darku Bezenšku in Saški Ocvirk za sočutne besede slovesa, SKE-ju Železarne Štore, pevcem s Kalobja za lepo odpete pesmi slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njegovi
Če obstaja biser na zemlji, potem je bil v tvojih očeh. Če obstaja dobrota, je bilo to tvoje srce. Če obstaja sreča, potem so bili to trenutki s tabo, in če obstaja žalost, je to čas, ko te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tašče in tete
MILKE JESENEK
iz Nove Cerkve 44 (29. 9. 1939 - 6. 2. 2011)
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje še zadnjič poslovili s cvetjem, svečami in sv. mašami, jo pospremili k prezgodnjemu večnemu počitku, nam pa z izrazi sožalja in toplo besedo v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Iskrena hvala g. dekanu Alojzu Vicmanu za opravljen cerkveni obred, ge. Mileni Jurgec za lepo opisano življenjsko pot. Zahvala pogrebni službi Raj in pevcem pod vodstvom g.
Selčana za odpete pesmi. Hvala vsem, ki jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi.
Celo življenje si garala, mnogo pretrpela, veliko prejokala, le malo je sreče življenje ti dalo, srce utrujeno je tvoje zaspalo.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, tašče, prababice, sestre in tete
LJUDMILE VODEB
roj. Zelič iz Dol pri Šentjurju (23. 9. 1930 - 6. 2. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi ter ustno in pisno izraženo sožalje.
Vsi njeni
Oko zaprem, v spominu vedno znova te uzrem. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel,, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel,,
FRANC KOLAR
(17. 1. 1931 - 8. 2. 2011)
ZAHVALA
Vsako slovo je težko! Najhuje v življenju je to, če izgubiš ljubljeno osebo, ki ti je pomagala preživeti v težkih trenutkih, in nekoga, ki si ga imel neizmerno rad, pa čeprav se mogoče tega sploh ni zavedal ... Bolečina, ki vznikne, prežema telo in ga lomi ... zdi se neskončna neznanka in predvsem večna. Bolečina ob iskrenih prijateljih otopi. Tistega, ki doleti, mora biti resnično močan, da lahko vse to prenese. Ostane spomin,
najprej boleč, kasneje večni prijatelj v samotnih nočeh. Ob slovesu dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, strica ... se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja in ponujeno roko v trenutku naše največje žalosti. Ne moremo mimo dejstva, da se še posebej zahvalimo celotnemu osebju Doma starejših občanov Laško za dolgoletno nego, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem njegove rojstne vasi za odpete žalostinke, za zaigrano Tišino, kolektivu Baumaxa in Gradisa Celje ter vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter ustna
in pisna sožalja. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami in nas v najtežjih trenutkih niste pustili same ter za izkazano spoštovanje do pokojnega.
Vsi njegovi
656
S 62
n
556
638
KINO
PLANET TUS
Spored od 18. 2. do 21. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija 3D 11.05, 16.00
Zeleni sršen - akcijski triler 3D 21.30, 23.59 Dilema - komedija 21.05, 23.25
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D
10.40, 13.00, 15.00, 17.10, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija
12.10, 14.20, 16.30 Črni labod - drama/triler 14.25, 16.45, 21.10, 23.30 Guliverjeva potovanja - pustolovska komedija 3D
13.05, 18.00, 20.00, 22.00 Burleska - muzikal drama 18.40
Kraljev govor - zgodovinska drama 19.00, 21.25, 23.55
Moja neprava žena - romantična komedija
11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 Jutri, ko se je začela vojna - akcija 11.50, 19.05
Circus fantasticus - vojna drama 16.55
Debela mama 3 - komedija
11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10
Gulliverjeva potovanja - pustolovska
komedija
11.20, 14.40, 17.00
Pravi pogum - vestern/drama
13.10, 18.35, 21.00, 23.20
legenda: vsak dan
sobota, nedelja, ponedeljek
petek, sobota, nedelja, ponedeljek
petek, sobota
PETEK in NEDELJA
18.00 Ricky - komična drama
NEDELJA
20.00 Ricky - komična drama
PETEK
18.00 Zeleni sršen - akcijski triler 20.00 Ledena past - grozljivka, triler 20.30 Dilema - komična drama SOBOTA
18.00 Dilema - komična drama 19.00 Socialno omrežje - drama 20.15 Zeleni sršen - akcijski triler NEDELJA
16.00 Čarobno srebro - družinska pravljica/otroška matineja 18.00 Ledena past - grozljivka, triler 19.00 Dilema - komična drama 20.00 Zeleni sršen - akcijski triler
■ j^^HHffvnrrTra
PONEDELJEK
17.00 Čarobno srebro - družinska pravljica
19.00 Socialno omrežje - drama
I PRIREDITVE j
PETEK, 18. 2.
11.00 Šolski center Celje Prihodnost mladih
predava Alenka Kovšca, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport
18.00 Jakijeva galerija Nazarje Franc Golob
odprtje razstave akademskega slikarja
18.00 Knjižnica Velenje Jože Rode: Piflar
bralni krožek za najstnike, pogovor vodi Andreja Kac
19.00 Dom Svobode Griže
10.00 Velenjski grad_
Spoznavajmo muzejske predmete
nedeljska muzejska ustvarjalnica
15.00 Večnamenska dvorana pri
podružnični OŠ Nova Cerkev
Dobrodelni koncert
nastopajo ansambli: Zreška pomlad, Mladi upi, Navdih, Polka punce, Bratov Slatinek in Navihanke
17.00 SLG Celje_
PsychoPATTYa sexualis, vrnitev porno dive
Familija, izven abonmaja 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 900. vrtiljak polk in valčkov
Celjskih 5 in Slovenskih 5 na Radiu Celje 2010
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Brez photoshopa
odprtje razstave fotografij Jožeta Strniše
19.00 Dom kulture Velenje Nikodemovi večeri
PONEDELJEK, 21. 2.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Počitniške ustvarjalnice
recikliranje odpadnega materiala v čudovite izdelke
10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje
Zimske počitnice v Vili Mojca
16.00 do 20.00 Mladinski center Velenje želim spoznati svoj bodoči poklic
delavnico bosta vodili Jasmina in Nives
17.00 Hospic Celje, Kocenova 4-8
Transmisijska meditacija
predava Mira Iskrač
17.00 Vila Mojca Velenje
Ko mi uhaja z vajeti
šola za starše, predaval bo Marko Juhart, specialni pedagog
17.30 Osrednja knjižnica Celje Filipini in Borneo
potopisno-biološko predavanje Žive Justinek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Miroslav Cerar in njegov čas
predstavitev knjige; z njim se bo pogovarjal Anton Ižanc
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Lepote zimskega Triglava
predavanje Jožeta Planinška
19.30 SLG Celje_
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
Abonma po posebnem razporedu in izven
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita: Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo; do 28. 2.
Likovni salon Celje: razstava The Missing Link izraelskega umetnika Tala Adlerja, do 20. 2.
Galerija erotike Račka: razstava Mateja Čepina: Veličastni temačni vrtovi in Tomaža Milača: V očesu opazovalca, do 28. 2.
Osrednja knjižnica Celje: razstava SLG Celje skozi čas, do 6. 3.; razstava fotografij Srednjeveški dan v Celju, avtorja Francija Horvata, do 28. 2.
Fotosalon Celje: razstava fotografij Hermana Čatra, do 17. 3.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Čarlija Grmiča, do 19. 2.
Razstavni prostor Elektra Celje: razstava Amine Kolarič, do 28. 2.
železarski muzej Teharje: fotografska razstava Fotokluba Štore Steel: Grič-kanje november 2010, do 30. 3.
Savinov likovni salon žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Andreja Jemca, do 28. 2.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5.
Galerija Šoštanj: razstava slik prof. Zlatka Praha: Zlati prah, do preklica
Mestna knjižnica Velenje: razstava Otroške knjige in partnerskih mest, do 28. 2.
Galerija Velenje: razstava Prisotna odsotnost figure; razstavljali bodo: Črtomir Frelih, Zdenko Huzjan, Ivo Mršnik in Jožef Muhovič, do 12. 3.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
i ministrstvo za šolstvo
in Sport
i urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturnoinfotoiko-KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini.
Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promoajske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, čet pet: 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00 -18.00 h
-	sobota: 10.00-12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.sl www.portab.si
C
cc
celjski mladinski center
tnosiot svobodnih >dij in drutflnji
Petek, 18. februar, ob 18. uri v dvorani MCC: Magične kretnje; predstavitvena delavnica, magični učinki indijanskih energijskih tehnik
Četrtek, 24. februar, ob 19.30: Slike; otvoritev razstave Marka Petriča
	K	m
iTiU.itVTiKnKLOTWADTmseWB«		
Sobota, 19. februar, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis
Ponedeljek, 21. januar, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates
Torek, 22. februar, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): Konstrukcije in materiali; predavanje Društva jadralnih padalcev Lintvar
Klub Študentov občine Celje
Petek, 18. februar, ob 19. uri v Clubu Terazza: Poker turnir in druženje
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi
v soboto, 19. februarja na Veliki Češevik (1349 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se odpravimo z naročenim avtobusom ob 5. uri zjutraj. Prijavimo se v društveni pisarni. Prispevek za prevoz znaša 23 EUR.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
avtor marjan grabner
plenilska
riba z velikim račjim kljunom
musliman.
sveto pismo
Nagradna križanka
¥
nemška smučarka riesch
vdova ferdi-
marcosa
energija,
kise sprošča
pri gorenju
glavni veznik med členi v stavku
prvasl veleblagovnica
trava skratko-peclja-
t1mi klaski
podjetij Microsoft In Apple
skupina
tov skupna vsem množicam grm, z usti, ki jeseni porde-ČUO
iv režiser potočnik
kemijski
znak za lahko kovno titan
albanski državnik hoxha
mastna kristalna snov
za mazila
13
OTROŠKI PRST
26
rudniško
var-	rastna
nostno	obrazu
razstre-	začeue
uvo	vrste
PTIČJA LEGLA
musliman. verska stavba
PUSTNE MASKE
izurjenost
10
14
papeževo tkooelno pokrivalo vlasta felc
znak za znižanje tona
slpoltttk (andrej)
21
24
sredstvo za omamo
23
rdeča tekočina
NA KONCU MOLITVE
am. pisec levin
12
gbm« ™
von škof k«™*
17
očka
kraljica športov HrvaŠka
rok skupina
grenek zeliščni lker
ŠPORTNO MOŠTVO
valeč države na jv zda
v pregovoru je rana zlata
usposabljanje za poklic slikarka kobilca
letovišče pri crikvenici temno siva krava
avstrijska pisateljica aichinger kanadski
raženj
15

roker (bryan)
19
slov. igralec (pritoži nemški naftar
zevsov sin. eak državnik
izet-begovič
večanje knjižni telesa izraz snop za gozd omlatene __slame
20
pevec pestner
igor lukšič
18
22
alfi np1č ameriški igralec tamroff
RAZPOREDITEV Nm TEKSTILNEGA IZDELKA
punza avtogeno varjenje, et1n
prva si. igralka rina
zrak po grško
KORNEUA 11
tovarna stikalna izlakah
urban 16 laurenčič
slov. igralec (ivo)
25
O •	v 1 t AMONAL - varnostno razstrelivo v rudnikih; GLOTA - trava s kratkopecljatimi Maski; JAVA- indonezijski otok z gl. mestom Džakarta;
OlUUUneiV. KANT, Immanuel - nemški filozof, avtor Kritike čistega uma; MIZERERE - pogrebni latinski psalm; OKAPI - žirafi podoben afr. sesalec.
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri in dve brisači NT&RC
2.	nagrada: dva bona za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju
3.-5.	nagrada: dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 24. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 12
Rešitev: IDA, MIG, PAR, LLANO, SPA, JELEN, IRI, UTA, OZ, LENOBA, AMATERKA, OS, SEKEL, LINEAL, SPITZ, SKAJ, KALI, ANIENE, RUSALKA, ANT, NEN, OBI, OSEL, ACO, LJADOV, SKRAM, ARIJ, SARI, TONKA, TRENIRKA, AJA, OKA, NOM, ETE, AJD,
CRONIN, JZ, NOS, EDAM, AKE, AERO-TAKSI, AVTOR, CRISTIANO, LIANA, KONTO, ČAR, AGNAT
Geslo: Praznik svetega Valentina
Izid žrebanja
1. nagrado, dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri in toaletni darilni paket, prejme: Jelka Križnik, Loka 15, Loka pri Žusmu.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
			13	14	15	16	17	18			
		19	20	21	22	23	24	25	26		
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Prišli boste v nevarnost, da prevarate svojega partnerja. Ali bi ne bilo bolje, da bi o morebitnih posledicah premislili že pred tem korakom, ne pa da se spuščate v avanture, ki lahko uničijo vašo življenjsko srečo?
On: Ravnali se boste po nasvetu svojih prijateljev in na ta način uspeli uresničiti načrte, ki so se vam do sedaj izmikali iz vaših rok. S tem boste v veliki meri izboljšali svoje trenutno finančno situacijo.
2.	nagrado, dva bona za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Aljaž Lekič, Vodice 10, Kalo-bje.
3.-5.	nagrado, dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje, prejmejo: Rudolf Kirhmajer, Belovo 11, Laško, Gozdana Čede Vede, Zelena ul. 22, Šempeter in Dušan Beg, Trubarjeva ul. 58, Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Je že tako, da večino napak opazimo šele takrat, ko je že prepozno in nimamo nikakršne možnosti, da bi to popravili. Pazite, da se vam tudi tokrat ne bo primerilo nekaj podobnega, saj imate težav že tako ali tako več kot dovolj.
On: S partnerko se bosta odločila za pomembno potezo v vajinem odnosu, ki je očitno prav tisto, kar si želita oba. To bo vsekakor še dodatno učvrstilo vajino razmerje in načrte za skupno prihodnost.
DVOJČKA
Ona: Ponujena pomoč vam bo prišla še kako prav, saj vam bo izdatno pomagala pri vaših ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boste obdržali bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo.
On: Skrajni čas je, da položite karte na mizo, drugače se vam prav lahko zgodi, da boste na hitro prišli ob dobro ime. In nikar se ne delajte tako nevedne in neizkušene, saj to vsekakor niste. Treba se bo pač potruditi!
Ona: Postorili boste še zadnje obveznosti, nato pa se podali na zaslužen potep s svojim partnerjem in prijatelji in vsaj za nekaj dni poskusili pozabiti na vsakodnevne tegobe. Skrbi pustite raje kar doma.
On: Nasprotovali boste sode-lavčevi zamisli, toda premislite raje, ali se vam bo to tudi splačalo. Nič še ni odločenega. Včasih je treba pogledati obe plati medalje in dobro premisliti, da si kasneje ne bi očitali neumnosti.
Ona: Ne smete se vznemirjati: situacija je za vas izredno ugodna. Prijatelju, ki vam bo pomagal, se lepo zahvalite in mu poskusite uslugo tudi vrniti. In nikar se ne razvnemajte ob zapeljivih pogledih nekoga iz vaše bližine.
On: Morda je ravno sedaj pravi čas za avanturo, ki pa bi lahko kaj kmalu začela preraščati v veliko resnejšo zvezo, kot pa ste predvidevali. Pazite, da se ne boste zapletli tako globoko, da se ne boste uspeli izmazati!
DEVICA
Ona: Poslovno vam še ne bo vse steklo kot po maslu, ampak se boste ponovno zapletli v prerekanje, ki vam ne bo prineslo ničesar dobrega. Posvetite se raje svojemu partnerju in skupaj preživita trenutke, ki sta jih doslej zanemarjala.
On: Pokazala se bo možnost za realizacijo potovanja, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega nepogrešljiva. Pri tem pa ne boste imeli kdo ve kakšnih težav.
TEHTNICA fl
Ona: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste v tem trenutku izredno ranljivi. In nekateri samo čakajo na vašo napako. Nikar si ne dopustite, da bi vas prehiteli tisti, ki vam ne sežejo niti do kolen.
On: Računali boste na popolno podporo svojih prijateljev in to se bo tudi uresničilo. Nikar se ne obremenjujte z nepotrebnimi malenkostmi, ampak uživajte slast zmagoslavja, ki se vam približuje.
EESEI
Ona: Ponovno vas bo izzivala ista oseba kot že tolikokrat doslej. A zdaj je čas, da pokažete, da ste vi tisti, ki ima položaj v svojih rokah. Poskusite s kakšnim manjšim ultimatom in videli boste, kje so vaše resnične meje.
On: Vzemite si čas za svojo partnerko, kajti med vama se je nabralo že toliko majhnih zamer, da postaja počasi rahlo nevarno. Nič še ni prepozno, le nekaj potrpežljivosti in kaj kmalu se bodo stvari povsem uredile.
STRELEC ^
Ona: Posvetili se boste predvsem svojemu partnerju, ki že komaj čaka na konec tedna, ki ga bosta preživela daleč od vsakdanjih skrbi. Takšna odločitev bo na vsak način izredno pozitivno vplivala tako na vas kot tudi nanj.
On: Partnerka vas ima rada, čeprav vam tega ne pokaže. Ne vznemirjate se zaradi njenega navidez nezainteresiranega obnašanja, saj je vse v najlepšem redu. Poskusite z majhnim presenečenjem - vsekakor bo uspelo.
KOZOROG ^
Ona: Nekdo bo pošteno presenečen nad vašim ravnanjem, saj enostavno ne bo pričakoval, da ste sposobni takšnih reči. Izkoristite nastalo situacijo in si ustvarite prednost, ki vam je zlahka ne bodo mogli ukrasti.
On: Ne kažite tako očitnega zanimanja za svojo novo sodelavko, saj ji lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto vam bo uspelo tudi tisto, kar sploh niste nameravali.
Ona: Spoznali boste, da ste spregledali malenkost, zaradi katere boste morali krepko zavihati rokave, če boste želeli rešiti, kar se še da Prihodnjič pa raje dobro razmislite, preden boste ukrepali!
On: Pomagali boste reševati prijateljeve težave na poslovnem področju, pri tem pa spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. Nikar se preveč ne obirajte, saj so vam vrata na stežaj odprta.
Ona: Nikakor vam ne bo uspelo urediti svojih čustev do nekoga, ki vam že dalj časa roji po glavi. Zberite se in trezno premislite, kaj v resnici želite, šele nato pa naredite kakšen usoden korak.
On: Kaže, da ste se končno predali delu in prvi rezultati so že vidni. Ne bodite pohlepni in se zadovoljite s tem, kar ste dosegli do sedaj. Skromnost je lepa čednost, ki pa je v zadnjih časih vse premalo cenjena.

RUMENA STRAN

Neustrašna smučarka
Na prireditvi Smučarski izziv na Golteh je kot izzivalka nastopila Nuša Derenda, ki se je izkazala kot odlična smučarka, saj se je po veleslalomski progi spustila nadvse sproščeno in hitro. »Lahko se pohvalim, da sem že v osnovni šoli zmagovala na tekmovanjih, kar dobra sem bila tudi v srednji šoli, sedaj s karving tehniko pa je smučanje pravi užitek,« je povedala Nuša in stisnila roko zmagovalcu Boštjanu Gorišku, ki je za njo zaostal le za dve stotinki sekunde.
DN
Združeni gostinci z družinami
Grof s tremi »mušketirji«
Letos mineva 110 let, odkar je v Čepljah, ob cesti Vransko-Šempeter, Johan Goričan postavil lasten vinotoč in ga z nasledniki razvil v znano gostilno Grof. Prav cesta, ob kateri je stala, je usodno vplivala na njen razvoj, saj so jo vmes porušili in selili na novo lokacijo in jo nato zaradi gradnje avtoceste zaprli - do pred kratkim, ko je ponovno oživela s pomočjo dveh znanih gostincev in podjetnika s Celjskega. Svoje moči so združili Zoran Golc, Boštjan Verdnik in Milan Kos. Na otvoritvi se je gnetlo znanih in manj znanih, verjetno pa si trije »mušketirji« želijo, da bi bila tako obiskana gostilna vse dni v letu.
Foto: SHERPA
Množica na otvoritvi, v ospredju z leve celjska svetnica Urša Drugovič in vodja oddelka za okolja in prostor v MO Celje Roman Kramer s soprogo
Le kam ju je poslala?
Upravnica SLG Celje Tina Kosi je pred začetkom (ponesrečene) otvoritve letošnjih Dnevov komedije takole odločno nekam poslala županovega pooblaščenca Staneta Rozmana in njegovo soprogo Tatjano. Upamo, da jima je le pokazala, kje je dvorana in kako se pride na oder. Rozman je namreč moral v imenu župana Šrota pozdraviti občinstvo.
Foto: SHERPA
Magister Stanko Stepišnik, direktor Ema Orodjarne in član Lions kluba Celje, je na projekcijo povabil ženo Brigito. V ozadju Anita Laznik, ki se je poslušalci Radia Celje spominjajo kot napovedovalke, s partnerjem Tomažem.
Na valentinovo v kino
Z valentinovim darilom - ogledom filma - je uredništvo Novega tednika in Radia Celje ponovno razveselilo bralce in poslušalce. Pa še z darili in okusnimi dobrotami jih je presenetilo na koncu. Škoda, da ni valentinovo večkrat na leto!
Foto: SHERPA
Po projekciji so bralci Novega tednika prejeli darilo kozmetike Janssen in pekarne in slaščičarne Rolca iz Celja, ki je pripravila tudi pogostitev v Mestnem kinu Metropol.