France Bernik 
P R O B L E M C A N K A R J E V E L I R I K E 
(Referat za VI. mednarodni slavistični kongres v Pragi 1968) 
Če bi Ivan Cankar ne napisal nobene pesmi, bi se lahko upravi-
čeno vprašali, kako da se naš najpomembnejši in najgloblj i pri-
povednik, na jv idne jš i dramatik, pisec kr i t ik , podlistkov in političnih 
člankov ni poskusil izražati tudi v l iriki, v vezani besedi. K e r pa j e 
C a n k a r pravzaprav začel svoje l iterarno us tvar jan je kot lirski pesnik 
in k e r j e leta 1899 izdal Erotiko, zbirko lirskih pesmi in romanc, ki je 
tri leta zatem d o k a j predrugačena doživela svojo drugo izdajo, se 
nam vprašanje o C a n k a r j e v i l ir iki zdi toliko bo l j razmiš l jan ja vredno 
dn upravičeno. 
Téma razprave, ki j o označuje naslov Problem Cankarjeve lirike, 
se ka jpak nanaša zgolj na liriko kot na literarno zvrst, katere zunanje 
značilnosti so kitična oblika, metrična shema, ritem in rime, da nave-
demo samo nekatere izmed njih, in ne na element lirskega, ki j e lahko 
in ki v resnici j e bol j ali manj prisoten tudi v proznih delih in dra-
mah. Osredotočila pa se bo razprava na vprašanje, zaka j C a n k a r ver-
zov že po nekaj letih ni več uporabljal za svoj literarnoizrazni medij, 
zaka j se j c predal us tvar jan ju v drugih literarnih zvrsteh. 
Slovenska l i terarna zgodovina sicer ni prezrla tega vprašanja Can-
k a r j e v e umetnosti. Čeprav zaposlena z drugimi nalogami, j e neka j -
krat (udi do n jega skušala zavzeti svoje stališče ter pojasniti razmer je 
med C a n k a r j e v o lirsko poezijo in pripovedništvom. Ogle jmo si zato 
n a j p r e j n e k a j n jen ih na jznači lne jš ih odgovorov na to vprašanje. 
Anton Slodnjak je prvič opozoril na usodo Cankarjeve lirske poezi-
je v Pregledu slovenskega slovstva 1934 (str. 365). Bistveno dopolnjena 
in razširjena je njegova druga razlaga Cankarjeve preusmeritve k epiki 
in dramatiki, zapisana v Geschichte der slowenischen Literatur 1958. 
Glasi se: »Po smrti l jub l j ene matere, ki se j e po očetovem polomu 
žrtvovala za otroke, j e bedno živel v L j u b l j a n i in Pul ju . L jubezen 
do Ane Lušinove, mlade hčerke l jub l j anskega uradnika, mu j e nare-
kovala nove l jubezenske pesmi, toda kmalu j e spoznal, da l ir ika ni 
n jegovo področje.« 1 S lodnjak j e to C a n k a r j e v o spoznanje izvajal iz 
njegovega pisma Otonu Župančiču 21. avgusta 1898. Iz tega pisma j e 
tudi razložil C a n k a r j e v o dokončno odpoved lirski poezi j i in delitev 
literarnih zvrsti med predstavniki naše moderne: 
»Cankar j e uvidel, da j e p r i j a t e l j ubral svojo lastno pot, na kateri 
mu ni mogel slediti. Občudoval j e n jegove opojne verze, vendar se 
j e čutil srečnejšega pri Heine ju in Prešernu. Y znamenitem pismu j e 
Zupančiču razložil, da se za čisto senzualistieno poezijo ne more na-
vdušiti, ker j e p r i j a t e l j ,trdnih korakov in jasnih oči.' Y l ir iki j e 
n a j v e č j e upe stavil na Ket te ja , on sam se j i hoče odpovedati', sa j se 
v pesmih ne more razodeti. Njegovo področ je so novelete in drama. 
S tem pismom se j e izvršila v slovenski moderni ločitev, ki se j e 
spričo takta obeh protagonistov izrazila samo v n junem literarnem 
delu in ni dobila javnih oblik.«2 
Na omen jeno C a n k a r j e v o pismo Otonu Zupančiču se skl icu jeta 
tudi Boris Merliar in France Dobroooljc. Omahovanje pesnika med 
prizadevanji za modernizacijo verznega ritma in rim leta 1898 na eni 
strani ter med skoraj klasicistično zgradbo nekaterih sočasnih pesmi na 
drugi strani sta označila kot »izraz pesniške krize, ki jo je tedaj pre-
življal Cankar in ki ga je kmalu nato sploh preokrenila k prozi.«3 
Ko je razmišljal o vzrokih, zakaj se j e bil Cankar odpovedal ver-
zom, Lojx Kraigher ni bil povsem dosleden. Na jpre j j e opozoril na 
Cankarjevo strast po tekmovanju z Župančičem v poeziji, nato je Can-
karjevo preusmeritev k prozi in dramatiki pojasnil s staromodno obliko 
njegovih pesmi, ob koncu pa je naglasi I, da je bil Cankar po vsej ver-
jetnosti opustil lirsko poezijo iz plemenitih čustev do pr i ja te l ja Zu-
pančiča: 
»In kakor ga že dolgo dolgo gledani in vidim pred seboj po študiju 
njegovih del, njegovih pisem in ob pravilnejšem tolmačenju svojih 
spominov nanj . se mi zdi verjetneje, da se je odpovedal verzom morda 
pre j iz pri jatel jstva do tekmeca ali vsaj v prid tega pri jatel jstva in 
1 Geschichte der slowenischen Literatur 1958, 255 (avtorizîran prevod). 
2 Prav tam, 256 (avtoriziran prevod). 
3 Ivan Cankar, Izbrana dela I, 1951, 497—498. 
prijatel jevega miru, kakor pa zalo, da bi utešil svojo slo po prvačenju, 
neko slo bolestneža, ki se rajši umakne, če ne more biti prvi. Nekaj 
takšne sle j e bilo v n jem: a .bolestne' mere ni dosezala.«4 
Prvi, ki je drugače odgovoril na vprašanje, zakaj Cankar ni mogel 
vztrajati v lirski poeziji, j e bil Wolfrum Walder. Globlj i vzrok pesni-
kove preusmeritve v prozo in dramo je odkril v sami poeziji, v njenih 
oblikovnih zakonitostih, ki na j bi utesnjevale Cankar jeva umetniško 
ustvarjalna prizadevanja. 
»Er begann im gewöhnlichen Rahmen — er schrieb Yerse und suchte 
nach Vorbildern. Doch hier waren ihm Grenzen gesetzt, er fühlte, daß 
er den Wunschtraum seiner Jugend und das Ziel seines Ehrgeizes — 
ein großer und von allen geachteter Dichter zu werden — nicht er-
reichen konnte. Verse entsprachen nicht seinem Wesen, die strenge Ge-
setzmäßigkeit und Gebundenheit an bestimmte sprachliche Formen 
standen einem freien Ausleben seiner Stimmungen und Gefühle entge-
gen, und so wandte er sich der Prosa zu.«5 
Podobno kot Walder, čeprav s stališča tematike si j e Cankar j evo 
preorientaci jo v l i terarnih zvrsteh skušal razložiti Joža Mahnič. Pri 
preusmeritvi pa n a j b i po njegovem soodločala tudi C a n k a r j e v a neza-
dostna nadarjenost za liriko. 
»Objekt ivna družbena tematika, prikazana seveda skozi prizmo 
umetnikove osebnosti, pa j e C a n k a r j u nakazala tudi slovstvene zvrsti, 
ki j i h j e v tem času go j i l : poleg novele povest, redke je roman, d a l j e 
dramo in komedijo, kuliurnopolitični esej in članek, na splošno torej 
obsežnejše epske in dramatske forme. Pisatel j j e poleg tega tudi čutil, 
da za poezijo ni dovolj nadar jen in j o j e zato po Erot iki prepustil 
Zupančiču.«® 
J a k o dosedanja m n e n j a o C a n k a r j e v i l iriki . K j e se ta mnen ja 
u j e m a j o in k j e r a z h a j a j o z našim reševanjem zastavl jenega vpraša-
nja, bo razvidno iz naslednjih poglavi j . Uvodoma kaže podčrtati samo 
to, da lirskih verzov najpomembnejšega slovenskega pripovednika ne 
smemo registrirati zgolj kot preprost, sam po sebi razumlj iv pojav, 
1 Ivan Cankar, Študije o njegovem delu in življenju, spomini nanj 1954, 
I, 174—177. 
5 Ivan Cankar als Künstlerpersönlichkeit 1954, 85. Prim, tisti del Pirjev-
čeve ocene te knjige, ki se nanaša na problem lirike pri Cankarju (Slavistična 
revija 1955, VIII, 1—2, 125—126). 
0 Zgodovina slovenskega slovstva V, 1964, 73. 
ki ле zasluži posebne analize. Nobene podobnosti namreč ni med 
Jurčičem, T a v č a r j e m ali Kersnikom, ki so začeli z verzi in nadal je -
vali s pripovedništvom, ter med C a n k a r j e v o prvo literarno knj igo, 
njegovo pesniško zbirko Erotika. Iz več razlogov je zategadelj treba 
Cankarjevo lirsko poezijo obravnavati kot problem. N a j tu na kratko 
omenimo samo dva izmed nj ih : 
Že Cankar sam se je zamislil nad svojo lirsko poezijo in nad tem, 
da se je tako kmalu umaknil iz nje v črtico in novelo, v roman in dra-
mo. Preusmeritve k prozi in dramatiki pa Cankar ni sprejel kot neko 
neizogibno dejstvo svojega literarnega razvoja, temveč je do nje nekaj-
krat skušal najti pravo razmerje, kar pomeni, da ga je preorientacija 
v literarnih zvrsteh vznemirjala in spodbujala k razmišljanju. Pesnik 
oziroma pisatel j sam nas potemtakem opozarja na težo problema, ki 
čaka rešitve. 
Predvsem pa j e C a n k a r j e v a l ir ika tista, ki zastavl ja osrednje vpra-
šanje , na katerega bo skušala odgovoriti pričujoča razprava. K j e so 
resnični vzroki, da j e C a n k a r sorazmerno zgodaj opustil pesn jen je 
in da j e svoje n a j v e č j e umetniške stvaritve oblikoval v prozi in dra-
matiki? Odgovor na to vprašanje se ne vs i l ju je kar sam po sebi, ka-
kor bi se morda zdelo površnemu poznavalcu stvari, temveč mora 
izhajati, če hoče biti res utemeljen, iz značaja Cankarjeve lirike. Brez 
vpogleda v notranjo strukturo Cankarjevih verzov ni mogoča globlja 
razlaga pesnikove preusmeritve v druge literarne zvrsti. 
1 
Zastavl ja se vprašanje, kda j j e nastopil v C a n k a r j u prelom, kako 
se j e v n jem odvijal proces preusmeritve od l ir ike k prozi in dra-
matiki? Pri tem si preusmeritve seveda ne predstavl jamo tako, kot da 
bi C a n k a r spočetka pisal samo verze, nato pa bi se opri je l proze in 
dramatike. Res j e C a n k a r začel s pesmimi, vendar j c »nekaj let hkrati 
z verzi pisal tudi črtice in novele ter snoval drame. Ce tedaj govorimo 
o prehodu ali preusmeritvi pri njem, mislimo na opustitev oziroma 
opuščanje l irske poezi je v korist prozne l i terarne zvrsti in dramatike. 
Pri rekonstrukci j i preusmeritve sicer predpostavljamo, da so bili 
n jeni glavni vzroki v C a n k a r j u samem, v njegovem odnosu do lastne 
lirske poezije. To pa ne pomeni, da ne bi pri razčlenitvi Cankar jevega 
prehoda k prozi in dramatiki upoštevali tudi zunanjih dejavnikov, ki 
so vplivali na pesnika in njegovo preorientacijo. 
Že v začetku leta 1897 zasledimo Cankar jevo izjavo, ki govori 
sicer le o Zupančiču, ki pa definitiviio odreka vsem drugim mladim 
literarnim prizadevnikom na Dunaju pesniško nadarjenost: »Na Du-
naju je zdaj samo jeden talent, in to je Zupančič.«7 Podaljšana, če-
prav neizrečena vsebina navedene izjave se očitno nanaša tudi na 
Cankar ja . Tudi Cankar potemtakem ne bi bil pesniški talent. 
T a k o j naslednje leto pa j e bilo za Cankar ja in njegovo dilemo 
besedno umetniškega ustvar janja odločilno. Zdaj se j e pesnik nepo-
sredno soočil z Župančičem in odkrito izrazil občudovanje lirskih 
pesmi svojega pri jatel ja . Župančičevim pesmim j e priznal najviš jo 
ceno in kvaliteto, če odmislimo zadržek, da mu j e bila klasična ro-
mantična in poromantična poezija bližja od novoromantičnih in deka-
denčnih stihov. »O Tvoj ih pesmih hočeš da govorim? Jaz nimam zanje 
iiikakih besed, ker od resničnega občudovanja ne pridem do malen-
kostne kritike. Najlepše pa so vsekakor: ,Ti gizdava devojka Jul i ja-
n a . . . ' , ,Za temi okni zamazanimi' in pa ,Brezplodne ure s p e t . . . ' To 
so pesmi, o kakršnih doslej nismo imeli p o j m a . . . Jaz sodim tukaj 
.objektivno'.«8 V istem pismu Zupančiču se j e Cankar silno neposred-
no in tako enoumno kot nikoli prej niti kasneje opredelil do literar-
nih zvrsti, ko je tehtal svoje delo v območju poezije, proze in dra-
matike. Zapisal j e : 
»Da ne boš jezen, pošljem I i (u dvoje pesinij iz .Sentimentalnega 
albuma', ki ga dani o svojem času Aškercu. A povem Ti še enkrat, — 
v pesmih 111 mene; moja stvar j e noveleta, morda d r a m a . . . pesem 11e! 
Го prepustim Tebi in Ketteju. Jaz sem častiželjen človek. Vse ali 
nič. — Ce se I i 11e bodo zdele preslabe, pošljem Ti j ih še par, — ki 
niso 11e boljše ne slabše od teh dveh. Jaz, — povem Ti odkrito in brez 
hinavstva, — ne dam veliko nanje. V prozi imam svoj značaj in svoje 
barve, v verzih ne; in to, pri jatel j , j e veliko!«9 
Navedena izjava, iz katere so vsi, ki so se doslej ustavljali ob 
problemu literarnih zvrsti pri Cankar ju, povzemali dokaze za različne 
7 C a n k a r j e v o p i smo G o v e k a r j u v začetku f e b r u a r j a 1897 (P i sma I, 1948, 
181). 
8 C a n k a r j e v o p i smo Zupanč iču 21. a v g u s t a 1898 (Pisma 1, 1948, 366). 
» P r a v t a m . 369—370. 
sklepe in domneve, j e povsem nedvoumna. Iz te enoumnosti moramo 
do neke mere izvzeti le stavek » Jaz sem častiželjen človek. Vse ali 
nič.« Kdor pozna C a n k a r j a in njegovo l i terarno delo, ve, da navedene 
lormulaci je ne gre razumeti povsem dobesedno in da j e v n j e j skrita 
tudi pisateljeva ironija, ki jo j e Zupančič gotovo opazil. 
V skladu z navedenim stališčem do l iterarnih vrst j e tudi Cankar-
j e v komentar h Govekar jev i pobudi leta 1898, na j b i izdal Vinjete v 
knj iži l i obliki . Ko j e o Govekar jev i ideji obvestil Zupančiča, j e Can-
kar svojo kratko prozo ocenil veliko bol j pozitivno kot pesmi: »Jaz 
polagam nanje /na Vinjete/ veliko večjo vrednost, nego na svoje 
pesmi.«10 
Na tem mestu kaže omeniti še neko dejstvo, ki pa ne ilustrira zgolj 
C a n k a r j e v e g a odnosa do lastne poezije, marveč nam razkriva pesni-
kovo razmer je do takratne l ir ike sploh. Znano j e , da j e Cankar že 
tedaj n e k a j k r a t izrazil pomisleke zoper dekadenco v poeziji . Zapisal 
j e misel, da pel je dekadenca s seboj »kup lahkomiselne lenobe in 
bedastih sanj«, da j e n jeno bistvo skrito prav v »teli priveskih«.1 1 
Dekadenčna poez i ja mu j e bila poezija »forsirane in časih celo afek-
tirane občutnosti. Oči , ki vidijo .dušo' in tragedijo v vsakem, na videz 
najneznatnejšem prizoru, utrudi jo se naposled ali pa pr ide jo do tega, 
da od trepetajočih lii jaus ne v idijo surove celote.«12 K l j u b tako kri-
tični predstavi o dekadenčni umetnosti pa j e C a n k a r zagotavl jal Re-
gal i ju , da ni »njen nasprotnik«. Zapisal j e celo. da mu »ne pride na 
pamet«1 3 biti nasprotnik t e moderne smeri v literaturi. Očitno j e videl 
C a n k a r leta 1898 v dekadenci še toliko eksistenčne upravičenosti — 
čeprav j c seveda ni mogel spre je t i za edino smer svojega besednega 
u s t v a r j a n j a — da bi se počutil kot v nasprotju z realnimi, za vse 
Obveznimi dejstvi ž iv l j en ja , če bi j o kratko malo odklonil. 
Iz povedanega sledi, da se je C a n k a r že v avgustu iu septembru 
leta 1898 načelno opredelil do literarnih zvrsti. Še preden se j e v 
javnosti predstavil kot pesnik s prvo Erotiko, se je verzom odrekel. 
Spoznal je, da lirsku poezija ni njegova literarna zvrst, temveč proza 
oziroma dramatika. Ta Cankar jeva intimnu opredelitev, čeprav odlo-
10 Cankarjevo pismo Zupančiču 17. septembra 1498 (Pisma 1. 1948, 375). 
11 Cankarjevo pismo Regaliju "S. septembra 1898 (Pisma I, 1948, 362). 
12 C a n k a r j e v o p i smo Zupančiču 21. a v g u s t a 1898 (P i sma I. 1948, 366). 
13 Glej opombo 11. 
čilna za njegov nadal jn j i literarni razvoj, pa ni bila končnoveljavna 
v tem smislu, da bi pomenila ostro zarezo v njegovem besedno umetni-
škem ustvarjanju. Zato j e ne moremo razložiti z Zupančičem, niti s 
Ket te jem, niti e kater im drugim našim ali tu j im pesnikom, ki j i h j e 
Cankar cenil b o l j kot sebe in svo je verze. Prav tako ne moremo 
Cankarjevega spoznanja o prikladnosti literarnih zvrsti svojemu be-
sedno oblikovalnemu talentu vezati na njegovo sočasno, dovolj kritič-
no predstavo o dekadenčni poeziji , saj j e pesnikova misel o deka-
denci tedaj še nihala in j e postala šele čez čas odklonilna. 
Še n e k a j znamenj priča, da se j e v kasnem polet ju 1898 bistveno 
spremenil C a n k a r j e v odnos do l iterarnih zvrsti. Kot znano, j e pesnik 
začel poleti 1898 pisati Jakoba Rudo in ko je 4. avgusta ti. obvestil 
o delu za to dramo Ano Lušinovo, j i j e potožil: »Žal mi j e , da sem 
j o /dramo/ pričel pisati v prozi in ne v verzih; poslednje bi bilo 
lepše, četudi morda malo težje.«1 4 Nič iz jemnega ni bi la v tistem času 
drama v verzih, pre j bi rekli obratno, pa tudi omenjenega odlomka 
iz C a n k a r j e v e korespondence n e bi navedli, če ne bi kmalu nato 
zasledili v njegovih pismih sporočilo, ki d a j e navedenemu citatu glob-
l j i pomen. V začetku naslednjega leta, 9. j a n u a r j a 1899, j e namreč 
pisal Cankar bratu Karlu tole: »O romanu, ki ga delam za ,Matico', 
sem T i menda že opomnil. T a stvar me j a k o veseli in pišem j o s po-
polno lahkoto, ker sem j u n a k j a z sam.«15 Napisati roman, katerega 
j u n a k bi bil pisatel j sam, ustvariti pripovedno delo, v katerem bi bil 
pesnikov j a z glavna oseba — to bi se zdelo našim pripovednikom od 
Jurčiča do Kersnika še prece j nemogoče. Pri C a n k a r j u nas seveda 
tak uačrt preseneča veliko manj . Pozornost pa k l j u b vsemu vzbuja 
dejstvo, da j e pisatelj nameraval izraziti svoj »individualni subjekt«, 
če povemo po Heglu, v tako ob jekt ivni literarni obliki, za kakršno 
j e tedaj ve l ja l roman. 
V približno istem času, ko se j e spremenilo C a n k a r j e v o razmer je 
do literarnih zvrsti kot zunanjih oblik besedne umetnosti, opazimo 
torej pri n jem tudi premike v pojmovanju tematike, ki bi bila pri-
kladna posameznim zvrstem. Lastno duševnost oziroma lastno »dušo 
občutkov«, ki na j bi bila predmet lirske poezije, j e Cankar nameraval 
oblikovati v prozi, celo v romanu, nasprotno pa naj bi postali verzi, 
14 Pisma I, 1948, 425. 
15 Prav tam, 63. 
tako značilni za lirsko poezijo, zunanja oblika dramskega dela. Skrat -
ka : preorientacija v odnosu do literarnih zvrsti, ki se je leta 1898 
dovršila v svetu C a n k a r j e v i h načel, v n jegovi leposlovni praksi pa 
šele čez neka j let, j e v nekem smislu presegla celo klasično normo 
o snoveh, primernih za prozno literaturo. Namesto objekt ivnega sveta 
pojavov j e Cankar nameraval kot gradivo romana oblikovati kon-
kretni jaz. Čeprav romana Pod Saturnom in s podnaslovom Življenje 
in delovanje Julijana Stepnika16 ni napisal, pa nam načrt zanj osvet-
l ju je tisto značilnost Cankarjeve proze, ki jo navadno označujemo kot 
lirično ali subjektivno čustveno sestavino njegove umetnosti. 
Nadvse zanimivo je, da se j e načelna odločitev za prozo in drama-
tiko pri Cankar ju časovno skoraj docela pokrila z nastankom njegovih 
najmodernejših pesmi. Ta sočasnost pa ni naključna, niti nam ne od-
pira novega protislovja v že tako zamotanem, nasprotij polnem umet-
niškem svetu Ivana Cankar ja , temveč nam obratno pomaga razjasniti 
osrednje vprašanje Cankarjeve lirske poezije. Nadal jn je razpravl janje 
bo odkrilo logično povezavo obeh navidezno nasprotnih in izključu-
jočih si dejstev oziroma pojavov. 
Ugotovili smo že, da se j e C a n k a r intimno razšel z l irsko poezijo 
v začetku druge polovice leta 1898. S to svojo notranjo kre tn jo , s 
spoznanjem, da njegova stvar mi pesem, temveč noveleta, morda dra-
ma. pa za javnost seveda še ni prenehal biti pesnik. Narobe. Ce si pod 
uve l j av i tv i jo predstavl jamo zgolj ob javo verzov nekega pesnika ali 
proznih del pisatel ja , njegovo prisotnost v l i terarnem prostoru, potem 
moramo zapisati misel, ki jc na videz protislovna, v resnici pa docela 
ustreza s tanju stvari : Ivan C a n k a r se j e kot lirski pesnik uveljavil 
šele potem, ko j c spoznal, da ni pesnik. Šele po letu 1898 se j c pred-
stavil javnosti s samostojno knjigo pesmi, s prvo Erotiko leta 1899, 
z novo izdajo te pesniške zbirke dobra tri leta kasneje . Medtem in 
zatem pa j e C a n k a r priobčil še neka j pesmi drugod, npr. v Ljubljan-
skem zoonu — da omenimo samo našo osrednjo leposlovno revijo 
leta 1899 šest, leta 1908 dve pesmi. « 
Seveda moramo k pravkar zapisanemu dodati dvoje pojasnil: 
Najpre j kaže naglasiti, da je postala Cankar jeva notranja dilema 
lirika ali proza sorazmerno kmalu tudi predmet javnega obravnavanja. 
Okoliščina, da je konec marca 1899 izšla Erotika, v drugi polovici avgu-
10 Glej Cankar j evo pismo bratu Kar lu 27. decembra 1НУ8 (Pisma I. 1'MM, 01). 
sta tega leta pa zbirka novel in črtic Vinjete, je omogočila ocenjeval-
cem pregled nad prizadevnostjo mladega literarnega ustvarjalca v obeh 
smereh. In v resnici se j e zgodilo, da so nekateri tedanji kritiki primer-
jal i Cankarjeve lirske pesmi z njegovimi dosežki v epiki oziroma prozi. 
Aškerc je npr. v oceni prve Cankarjeve in prve Župančičeve pesniške 
zbirke zapisal, da »epik Cankar vobče ne doseza lirika Cankarja.« 1 7 
Nekoliko drugače je bistvo Cankarjeve besedne umetnosti označil hrva-
ški pesnik Mihovil Nikolič, ko je Erotiko primerjal z Vinjetami. Po 
njegovem je Cankar »vedno pesnik, in sicer globok pesnik v prozi in 
pesmi«.18 Dilemo Cankarjevega zgodnjega literarnega dela, izraženo v 
obliki lirika ali proza, pa je začutila kritika v naslednjem letu. Ivan 
Škerjanec j e prvi zapisal, ko j e ocen jeval Jakoba Rudo, misel, da Can-
k a r j e v o področje ni l ir ika, temveč proza: »Cankar j e v taboru mo-
dernih. Začel j e s pesmijo, ki pa se mu po našem mnenju ni posre-
čila. ,Erotika' n jegova j e — brez ozira na nemoralnost — brez prave 
poezi je, izrodek nepoetične vsakdanje fraze. T a se mu j e ponesrečila, 
kar mi bo pritrdil tudi vsak modern pesnik, ki ima iste nazore kakor 
011. Cankar ni za pesmi. — Pač pa so velike vrednosti njegove .Vinje-
te'.«1" V skladu s takimi trditvami je kriiik precej višjo ceno kot 
Erotiki pripisal Vinjetam, ki j ih je uvrstil med najboljša slovenska 
pripovedna dela. Podobno kot Škerjanec, čeprav mnogo bolj posredno, 
j e tudi Fran Vidic opozoril na razloček med vrednostjo proze in pesmi. 
Misel, da j e C a n k a r kvalitetnejši v novelistiki kot v vezani besedi, 
j e implicirana v stavku, v katerem primer ja avtor poezijo obeh glav-
nih predstavnikov naše moderne: »Tež Cankar j e moderni lyr ik , ne-
dosahuje však Zupančiče.«20 
Priznati j e sicer treba, da j e soočenje C a n k a r j a pesnika s proza-
istom sprožila kri t ika bol j mimogrede in da to p r i m e r j a n j e ni vedno 
temel j i lo na estetsko umetniških izhodiščih. Ivan Š k e r j a n e c j e npr. 
predvsem iz dogmatičmo moralističnih razlogov — čeprav j e k a j p a k 
sani to zanikal — visoko dvignil Cankar j evo prozo, da j e lahko vzel 
ceno njegovim »umazani 111« pesmim. Seveda nas taki ali drugačni 
neumetniški nagibi v soočenju obeh literarnih zvrsti ne smejo mo-
lit:!. Za naše razpravl jan je j e pomembno dejstvo, da se j e problem 
17 Ljubljanski zvon 1899, 352. 
IH Slovenski narod 27. oktobra 1899. 
10 Slovenec 25. m a r c a 1900. 
-'« Slovansky prell led 1900, 297—298. 
12 — Slavis t ična revi ja 
l irske poezi je in proze, ki ga j e pisatel j v načelu že rešil, tako kmalu 
sploh postavil v naši publicistiki. 
Drugo, kar moramo naglasiti glede na navzočnost pesnika C a n k a r j a 
v l i terarni javnosti' po letu 1898, j e n jegova nenavadna, naravnost 
pret irana samokritičnost do lastnih verzov. 
Usoda prve Erotike j e znana in dejstev o n j e j ne kaže ponavljati.2 1 
Čeprav ni izključeno, celo zelo verjetno je, da je uničenje več kot dveh 
tretjin celotne naklade zbirke demoraliziralo mladega pesnika, se ne 
moremo spri jazniti ali vsaj ne povsem sprijazniti z odgovorom Can-
kar ja samega na vprašanje, zakaj j e nehal pesniti. V epilogu k drugi 
izdaji Erotike leta 1902 pravi namreč pesnik dobesedno takole: 
»O veliki noči leta tisoč devetindevetdesetega so napravili velik 
ogenj in v njem so zgorele vse moje pesmi, vse napisane in še ne napi-
sane. Resnično, vse moje še ne porojene pesmi so zgorele takrat ; prišel 
j e velik ogenj in je opalil tiste ponižne cvetove, še predno so dobro 
prodrli iz prsti in ki bi se morda pozneje, pod bolj toplini solncem 
nego j im je sijalo v tistih zelo žalostnih časih in v milejšem vetru nego 
je pihal takrat preko mojega neveselega živl jenja, razcveteli v prijetne, 
četudi ponižne rožice, ki bi najbrž ne širile blagodišečega blagoslova 
posebno daleč naokoli, ali ki bi vendar prijazno in skromno pozdravile 
popotnika, če bi prišel slučajno mimo in bi se ozrl nanje.«22 
V navedenem odlomku n e smemo spregledati očitne hiperbolike 
C a n k a r j e v e g a načina izražanja, zlasti pa ne njegove dovolj nedvo-
umne sumokritičnosti do lastnih pesmi, kar j e bilo za našega pesnika 
in p isate l ja v tistem času nadvse značilno. O svojih pesmih upa Can-
kar, kakor beremo v navedenem odlomku, da bi se »morda pozneje« 
razcvetele v »pri jetne, četudi ponižne rožice, ki b i n a j b r ž ne širile 
blagodišečega blagoslova posebno daleč naokoli«, ki pa bi »skromno 
pozdravile popotnika, če bi »slučajno« prišel mimo. Sodba tore j , v 
kateri so same omejitve. Upanje o morebitni eksistenci svoj ih pesmi 
v slovenskem kulturnem prostoru j e Cankar prençsel v prihodnost, 
komunikaci jo z bralci pa j e celo pripisal n a k l j u č j u . Očitno ima jo 
vse Cankar jeve izjave o lastnih pesmih od prve Erotike, zaključene 
leta 1898, do nove izdaje zbirke leta 1902, iz katere je tudi navedeni 
21 Prim. C a n k a r j e v o Zbrano delo I, 1967, 246—298. 
22 Erotika 1902, 87. 
odlomek, svoj vzrok v pesnikovem načelnem prepričanju o tem, da ima 
v prozi »svoj značaj« in »svoje barve«, v verzih ne. 
Po izidu in uničenju prve Erotike j e Cankar še pesnil, toda o teh 
stihih, ki j i h j e napisal »samo zase in v zabavo«, j e menil, da »večjidel 
niso za javnost«.2 3 Isto stališče, čeprav tokrat brez pridržkov, j e 
mesec dni kasne je ponovil bratu Kar lu : »Pesmi pa ne bom pošil jal 
nikamor več, četudi j i h imam nekaj .« 2 4 Kako trden in nepremakl j iv 
j e ostal n j e g o v krit ičen odnos do lastne poezije, dokazuje tudi pismo 
Zofki K vedro vi 18. marca 1900. Na vprašanje, katere n jegove stvari 
bi lahko prevedla, j i j e Cankar odgovoril takole: »Vašo l jubeznivo 
karto sem pre je l in Vam seveda z vesel jem dovol jujem, da prevedete 
iz moj ih stvari, kar Vam j e drago. Toda, oprostite, — kateri j ez ik pa 
prav za prav mislite in katere moje stvari? Lepo Vas prosim, pustite 
pesmi pri miru. Ne sramujem se j i h ravno, toda če mislite k a j pre-
vajat i , vzemite mojo prozo.«25 
Še pomembnejše je C a n k a r j e v o pismo Zofki K vedro vi 8. m a j a 
istega leta. Iz n jega j e razvidno, kako bistveno se j e v tem času 
spremenil C a n k a r j e v temel jni odnos do ž iv l j en ja in v zvezi s tem 
tudi koncept njegove l i terarne umetnosti. V naslednjem nekoliko 
obširnejšem in za naš problem pomembnem odlomku iz pisma se Can-
kar ni obrnil samo proti dekadenci, temveč se j e v nekem smislu 
izrekel tudi proti sodobni lirski poeziji. Očitno j e povezoval eno z 
drugim in ker j e svojo poezi jo do neke mere istovetil z dekadenco, 
j e zavračal obo je : 
»Kar se t iče dekadence, bi Vam moral razložiti svo je nazore tudi 
bolj obširno, da bi me ne razumeli napačno. Jaz sem jo dihal toliko 
časa, da sem se naposled utrudil. To j e mestni prah, mestna nervoz-
no®!; vsi na jmanjš i , komaj čutni čuti se pret iravajo v neizmernost: 
pesnik nima druzega dela. kot da brska po samem sebi; on j e egoist 
tiste vrste, ki je najneumevnejša in na prvi pogled čisto brezsmiselna. 
K a j hoče doseči — zase namreč? Na koga in zakaj hoče vplivati z raz-
krivanjem in razlaganjem tistih čutov, ki j ih čuti in razume komaj on 
sam, a ki nimajo za druge ljudi nobenega pomena? 
23 Cankurjevo pismo Aškercu 27. novembra 1899 (Pisma 1, 1948. 249). 
24 Cankarjevo pismo bratu Karlu v začetku decembra 1899 (Pisma I, 
1948, 90). 
2 5 Pisma II, 1948, 558. 
Da Yam povém na kratko: mogoča in smiselna se mi zdi samo ali 
tista tendenciozna umetnost Gogola, Tolstega i. t. d., ki hoče uvelja-
viti socijalne, politične ali filozofske ideje s silnimi sredstvi lepote, — 
ali pa umetnost starih Grkov, Shakespeare j a, Goetheja i. t. d., ki ima 
samo estetične in etične smotre . . . Umetnost nekaterih dekadentov pa 
je mučenje samega sebe in pri nekaterih sploh nič druzega kol igranje 
z i z r a z i . . . « 
»Se nekaj , — in to je glavni vzrok, da so mi izrastki takozvane de-
kadence postali zoperni. Pri nas tam doli j e potreba reformacije in 
revolucije v političnem, socijalnem, v osem jaonem življenju, in tej re-
formaciji mora delati literatura pot. Vse je v blatu pri nas doma.«2® 
Navedeno pismo nas ne sme zavesti v zmoto, da bi C a n k a r j e v o 
preorientaoi j o v l iterarnih zvrsteh postavili šele v leto 1900 in da bi 
lo preusmeritev razlagali samo s pisatel jevo vedno močnejšo afiniteto 
do objekt ivne družbene tematike, ki j i l irska pesem po svojem zna-
čaju in omejenih vsebinsko izraznih razsežnostih seveda teže zadosti. 
V prid taki domnevi ne govori niti objektivna pesem V bogatih koči-
jah se vozijo, ki jo j e Cankar postavil na čelo Dunajskih večerov v novi 
Erotiki in ki z omenjenim ciklom lirskih izpovedi nima druge skupnosti 
kot to, da se nanaša na dunajsko velemestno okolje. Glavnega razloga 
za Cankarjevo preusmeritev od lirske poezije tudi zato ne moremo ve-
zati na njegovo težnjo po literarnem oblikovanju objektivne snovi, ker 
smo videli, da je kot pesnik skušal celo bolj ali manj neosebni motiv 
izraziti v verzih in rimah. Mimo tega je neizpodbitno res, da je Cankar 
že v začetku druge polovice leta 1898 načelno rešil dilemo lirska po-
ezija ali proza in da se je prav iz te odločitve ves čas hranila lista nje-
gova samokritičnost do lastnega pesniškega dela, ki ji sledimo. 
Ko zaključujemo navajanje dokazov za tak njegov odnos do lirike, 
na j omenimo samo še dvoje dejstev. Ko j c npr. Župančič v začetku 
leta 1902 pripravl jal svojo drugo pesniško zbirko za tisk — zbirka je 
izšla šele ob koncu naslednjega leta z letnico 1904 — in mu je Cankar 
v pismu sporočil, da bo nova Erotika verjetno izšla itldi hkrati z zbirko 
Čez plan, j e komentiral predvideno sočasnost v izidu obeh zbirk, misleč 
nase, z besedami: »tako da bo sramota še večja«.27 Povsem v skladu 
s citiranim je tudi njegova izjava v pismu založniku Schwenlncrju 
20 Prav tam, 362. 
27 Cankar j evo pismo Zupančiču 9. j a n u a r j a 1902 (Pisma I. 194». >78). 
30. aprila istega leta. v kateri j e odkrilo priznal, da so njegove pesmi 
slabše od Župančičevih in Kettejevih.2 8 
Ugotovili smo tedaj, da je za prvo obdobje C a n k a r j e v e besedne 
umetnosti značilno nihanje med literarnimi zvrstmi. Го nihanje med 
lirsko poezi jo na eni ter med različnimi oblikami proze in dramatike 
na drugi strani pa j e mladi C a n k a r razrešil leta 1898, ko j e spoznal, 
k j e lahko na jg lob l j e izrazi vsebino in značaj svoje l i terarne nadar-
jenosti . Spoznanje, ki ga j e formuliral v pismu Otonu Župančiču 
21. avgusta 1898. pomeni tedaj prelomnico v Cankar jevem svetu načel 
in v njegovih literarnih načrtih za prihodnost. Vse kasne jše izjave, 
enake ali podobne tisti, k i j o j e sporočil Župančiču, so zgolj repro-
dukc i ja temel jnega spoznanja iz leta 1898. 
In tako stojimo zdaj pred vprašanjem, kako da j e Cankar , potem 
ko se j e notranje odločil za pripovedništvo in dramatiko, izdal na j -
prej Erotiko, zatem pa še novo izdajo te pesniške zbirke leta 1902? 
Tako j kaže podčrtati, da je protislovje med navedenimi dejstvi zgolj 
navidezno. Kar zadeva prvo Erotiko, j e treba reči, da je založnik Bam-
berg po posredovanju Frana Levca in Antona Aškerca načelno sprejel 
Cankarjevo pesniško zbirko v svoj založniški program že maja 1897, 
pogodbo z avtorjem je napravil 14. juni ja tega leta in pesnik je do-
končno urejeno zbirko pesmi poslal založniku oziroma tiskarni v prvi 
polovici jul i ja prihodnjega leta.29 Celoten postopek — od pogodbe z 
založnikom do izročitve rokopisa prve Erotike tiskarni — se je tedaj 
zaključil pred datumom, ki označuje Cankarjevo načelno razrešitev 
dileme o literarnih zvrsteh. 
Nekoliko, vendar ne bistveno drugače je bilo tudi z novo izdajo 
Erotike. Drži, da Cankar ju ni šlo zgolj za ponatis zbirke, saj j e v izdajo 
leta 1902 vključil vrsto novih pesmi, ki jih prva Erotika nima. Drži 
tudi, da je mladi pesnik zamenjal prvotni podnaslov zbirke druga iz-
daja s podnaslovom nooa izdaja, s čimer je nedvomno hotel javnost 
opozoriti na nove pesmi v knjigi. Drži pa tudi, da je Cankar nena-
vadno dolgo odlašal s preureditvijo Erotike in da je v letih 1901 do 
1902 dajal prednost svoj im načrtom v prozi in dramatiki ter nj ihovim 
uresničitvam. Do pesmi ni več čutil tistega notranjega ognja kot svoj 
čas in iz pisem tega časa j e opaziti, da se j e priprav za novo izdajo 
2S 30. aprila 1902 (Pisma II, 1948, 109). 
2» Cankarjevo Zbrano delo I, 1967, 246—252. 
pesniške zbirke lotil bo l j iz občutka obveznosti kot iz prepričanja, da 
ga bo delo nagradilo z resničnim notranj im zadovoljstvom. 
Spregledati k a j p a k ne smerno še neke druge pomembne silnice v 
genezi nove Erotike. Cankar namreč v svojih pismih pogosto govori 
o »sežganih« pesmih in ko se je spomladi 1902 prepričal, da zbirka ne 
bo izšla za veliko noč, kakor je upal, je zakasnitev v tiskarni ob-
žaloval zato, ker »je bil tudi škofov ogenj pred tremi leti o Veliki 
noči zapaljen«.3 0 Ali ko je brata Karla prvič obvestil o tem, da bo 
Erotika ponovno izšla, je zapisal: »Škof bo gledal!! —«31 Itd. V tej 
zvezi je treba še podčrtati dejstvo, da se je Cankar odločil za novo 
Erotiko takoj potem, ko je na Dunaju zvedel, da je škof Jeglič po-
kupil okrog 700 izvodov knjige in j ih sežgal.32 Prvi in najodločilnejši 
nagib za novo izdajo Erotike torej ni bila Cankar jeva čisto pesniška 
ambici ja, temveč odločitev, da protestira zoper nekulturno dejanje l jub-
ljanskega škofa. V tem smislu je bila Erotika leta 1902 politično de-
janje . 
Nova Erotika pa je bila tudi Cankarjeva zadnja pesniška beseda v 
javnosti, če imamo pred očmi njegove literarne manifestacije v knjižni 
obliki.33 In ker smo prepričani, da je najgloblji vzrok Cankarjeve od-
ločitve, da opusti liriko. v njegovi liriki sami. seveda ne moremo mimo 
nje. 
2 
Kakor prva Erotika vsebuje tudi nova izdaja zbirke tri cikle lirskih 
pesmi in romance. Povsem nova je le zaključna beseda ali epilog na 
koncu knjige. Glede na zastavljeni problem pa se bomo v nadal jnjem 
raizpravljanju osredotočili zgolj na prvi in obsežnejši del zbirke, na 
C a n k a r j e v o I irsko poezijo, ki ima v te j kn j ig i zaokroženo retrospek-
tivno podobo. 
Tako po izpovedni vsebini kot po besednem izkazu nova Erotika 
oziroma njen lirski del ni harmonična celota, temveč učinkuje še ve-
30 Cankarjevo pismo Schvventnerju 5. m a r c a 1902 (Pisma II, 1948, 103—104). 
31 Cankarjevo pismo bratu Karlu 13. maja 1899 (Pisma I, 1948, 76). 
32 Cankarjevo Zbrano delo I, 1967, 257. 
33 Nekaj pesmi je Cankar objavil še po letu 1902 v različnih revijah in 
časopisih ali pa jih je vkomponiral v svoja kasnejša prozna in dramatska dela. 
liko bol j kot prva izdaja te pesniške zbirke na bralca s svojo razno-
rodnostjo, mestoma celo z izrazitimi nasprotj i . 
Tematično na jskladne jš i j e prvi cikel pesmi Helena, v katerem 
pesnik še hudo konvencionalno izpoveduje svojo erotično nesrečo. Ne-
ljubi jen v sedanjosti, se pesnik utapl ja v poetični žalosti ali pa se vrača 
v preteklost, razen v zadnji, novi pesmi tega cikla, v kateri se že oglasi 
čustvo hrepenenja. 
Veliko bolj raznoroden je drugi cikel pesmi Iz lepih časov. Prva po-
lovica cikla nam kaže, kako boleče obuja pesnik minulo ljubezen, se 
srečuje z njo in upa vanjo. Teh deset pesmi, ki jih je kot v Heleni na-
vdihnilo nestanovitno dekle, ima tradicionalne kitične in metrične ob-
like, pa tudi sicer se še neprikrito veže na zglede iz naše poromantične 
poezije. Modernejši j e drugi del cikla, ki je nastal iz ljubezni do Ane 
Lušinove. Na začetku teh pesmi, oblikovanih bolj sodobno in brez tako 
očitnega vpliva tradicije, stoji izpoved o čutnočustveni ljubezenski 
omami. Sledi j i priznanje o nezvestobi in o krivdi, ki jo pesnik občuti 
spričo svoje nestalnosti do ljubečega dekleta. Ljubezensko dramo v ver-
zih zakl jučuje pesnikovo skesano vračanje k zvestemu dekletu. 
Tematično raznorodni so tudi Dunajski večeri. Prva. objektivna 
pesem tega cikla obravnava z veliko osebno prizadetostjo motiv socialne 
neenakosti v tujem velemestu, vse druge pesmi so ljubezenske vsebine. 
Deloma sta j ih navdihnila etična tankočutnost ali strah pred dejanskim 
zanikanjem moralne norme, ki se kot svarilo oglašata v razpuščenem 
ljubezenskem življenju lindesièclovskega Dunaja , deloma so to umet-
niško sugestivne, za slovensko ozkosrčnost in moralizem nenavadno 
drzne, kar izzivalne ubeseditve čutne erotike. Nezadovoljen in utrujen 
od dekadenčnih čutnih senzacij pa se pesnik skuša rešiti v mir »po-
slednje noči«, v smrt. 
Taka bi bila izpovedno vsebinska podoba lirskih pesmi v novi Ero-
tiki. In preden se lotimo analize nekaterih njenih pesmi, ki bo odgo-
vorila na osrednje vprašanje naše razprave, bi bilo zanimivo primerjati 
lirske pesmi v obeh izdajah zbirke in ugotoviti, katerih izpovedi Cankar 
v drugi Erotiki ni upošteval in zakaj se jim je odpovedal. 
Iz prvega cikla Helena j e Cankar npr. izločil štiri pesmi: Na licu 
nobenem gorjâ ni, Kot začarane stoje, Večerni mrak sooj črni plašč in 
Na zemljo dahnil je večer. Vsem navedenim pesmim je skupna poronian-
tična sentimentalna erotika, ki pa se sooči z realno resničnostjo in pro-
pade. To »konfliktno situacijo« je pesnik oblikoval v stilu tako ime-
novane romantične ironije, podobno kot Heinrich Heine v nemški poe-
ziji ali Simon Jenko pi-i nas. In ne samo po vsebini, tudi po obliki 
ostajajo te štiri pesmi, ki jili je Cankar opustil pri drugi izdaji Erotike, 
še povsem v mejah tradicionalne verzi fikacije. Y njih prevladuje štiri-
vrstična kitica z bolj ali m a n j enoličnim in nesproščenim ritmom, tesno 
vezanim na metrično shemo verzov. Nekoliko svobodnejšo kitično obliko 
kaže samo deveta pesem iz tega cikla, ki pa nas po načinu izraza, 
zlasti po sladkobni blagoglasnosti spominja na Simona Gregorčiča: 
Na zemljo dahnil je večer, 
Helene ni nikjer, n ik jer . . . 
Kako drhti srcé bolnô, 
kako skeli solzno oko . . . 
Bogvé, bogvé, morda je zdaj 
bolesten, tožen njen smehljaj, 
obrazek sladki njen bledi, — 
na postelji bolna lež i . . . 
Tam zunaj noč hladnà, temnà, 
pri nji pa luč gori svetla; itd., itd. 
Še veliko globlje j e posegel Cankar v kompozicijo drugega cikla 
prve Erotike. T a njegova intervencija se nam zdi danes povsem naravna 
in logična, če pomislimo, da je iz cikla črtal deset pesmi,34 ki so po 
času nastanka starejše od Heleninih lirskili izpovedi. Iskanje lastnega 
besednega izraza je bilo v njih pač še malo uspešno. In na katere verze 
na j bi se bolj upravičeno nanašala Cankar jeva samokritika, ki jo je 
sporočil Aškercu, če ne prav na cikel Iz lepili časov. Y navedenem 
pismu 17. juni ja 1898 je Cankar naglasi!, da »nekatere stvari« prvo 
Erotiko »jako kazijo« in da j c »najmanj deset pesinij popolnoma nepo-
trebnih«.85 K l jub tolikšni redukciji pa je Cankar prenesel v novo izdajo 
svoje pesniške zbirke vseh drugih deset pesmi Iz lepili časov, med 
njimi ka jpak še vedno nekaj takih, katerih prvi navdih je po vsej 
verjetnosti prišel iz naše pesniške tradicije. Y dokaz zapisane trditve 
na j navedem nekaj primerov. 
34 Pesmi Kako je to, kukô je to, Ali je zaspalo soetlo solnce? V tesni kletki 
tam nt i oknu, Kamor jim veli vihar, Ti govoriš tako hladnöKam se ti tako 
mudi? Ljubica je na balkonu, Molil sem sinoči v cerkvi, Vso svojo ljubezen 
iskreno, Ti. tega pisma nisi ti pisala. 
35 Pisma I, 1948, 248. 
K) 
Podoba visoke in trdne »stene«, ki loči pesnika od ljubljenega, če-
prav nestanovitnega in nezvestega dekleta, ima nedvomno svoj izvor 
pri Prešernu. Kakor Prešeren upa tudi Cankar v emocionalno vračanje 
nekdanje l jubl jenke: 
Peta pesem Iz lepili časov 
(zadnja kiiica) 
Visoka stena j e med nama vstala, 
na eni strani noč, na drugi dan; 
in tebi s i je zda j svetle jša stran. 
Visoka stena je med nama vstala ; 
a takrat, ko bo tvoj obraz solzân 
in bled in suh — prepozno bode pala . . . 
Visoka stena j e med nama vstala, 
na eni strani noč, na drugi dan. 
Prešeren, Sila spomina 
(zadnji kitici) 
Trdna med nama vzdiguje se stena 
'z brezna globôe'ga do strmih nebes; 
vènder ne vzdrža želj skrivnih plamena, 
de bi ne mogel on švigniti čez. 
Ne pozabiti jih, so te prosili 
drugi, ne moje prevzetno sreč; 
v mislih ti niso. al mene posili 
pomnila boš ti do zadnjega dne. 
Neutaj l j iva je tudi naslednja zveza Cankarjeve pesmi z Jenkovo 
uvodno obujenko. Podobo o minuli, že pozabljeni ljubezni, ki pa se 
ponoči vrača v pesnikov svet čustev in spominov, je pri nas prvi obli-
koval Jenko: 
Trinajsta pesem Iz lepili časov 
(brez zadnje kitice) 
Pokopal sem svojo l jubezen, 
ah. vse svoje krasne želje, 
da več bi ne našle poti 
v to trudno moje srce. 
Jenkova uvodna obujenka 
(druga, tret ja in peta kitica) 
Vso l jubezen sem nekdanjo 
v j amo d'jal s spominom ran, 
kamen sem zavalil nanjo, 
da je ne pusti na dan. 
A kadar otožna, samotna 
razgrne se noč nad zemljo, — 
pa vstane ljubezen iz groba 
z nekdanjo čarobno močjo. 
Al' o polnoči gomile 
mrtvim truplom se odprö, 
močne ure čudne sile 
iz grobov jih priženo. 
Vse davne, pozabljene pesmi 
iz groba prihajajo, 
kot plašne, polnočne sence 
nad mano plavajo. 
In tako se meni včasi 
kamen s srca odvali 
ter iz groba se oglaisi 
sreča mi nekdanjih dni. 
Ali naslednja podobnost: 
Osemnajsta pesem Iz lepih časov 
(prva kitica) 
Jenkova Hitra sprememba 
(prva kitica) 
Srečala sva se na cesti: 
zarudèl je njen obràz, 
v tlà je zrla moja draga, 
Čez kratkih mescev pet 
sva videla se spet; 
pobesil jaz oči, 
v stran gledala si ti. v stran sem se obrnil jaz. 
Nedotaknjena je ostala le zadnja skupina lirskih pesmi. Dunajske 
večere j e namreč Cankar razen šeste pesmi v prozi iz Erotike 1899 
kratko malo prenesel v novo izdajo zbirke. Odnosa do najbol j napa-
denih lirskih pesmi torej ni v ničemer spremenil. In to nas znova potr-
ju je v prepričanju, da je bila druga Erotika zamišljena predvsem kot 
odgovor na uničenje prve knjige pesmi iz leta 1899. 
Za razloček od Dunajskih večerov pa so spremembe prvih dveh 
ciklov v novi pesniški zbirki precejšnje. Te spremembe dopuščajo sklep, 
da si je bil Cankar kot pesnik na jasnem o svoji odvisnosti od sloven-
ske in tuje poezije36 in da ga je ta odvisnost motila. Čeprav se pri ure-
janju nove Erotike ni mogel odpovedali vsem umetniško nesamostoj-
nim pesmim, pa je izključil iz svojega pesniškega sveta celo vrsto manj 
izvirnih verzov. S tem samokritičnim dejanjem je priznal svoje mla-
dostne pesniške zglede. In kolikor že je Cankar ja bremenila odvisnost 
od tradicije, ki se je dolgo ni mogel osvoboditi, ne inofemo v n je j videti 
vzroka za pesnikovo dokončno preusmeritev v črtico in novelo, v roman 
in dramo. Ob sorazmerno manj uspešnem premagovanju pesniške tra-
dicije j e namreč Cankar napisul tudi verze, ki sodijo k modernejšim 
30 Med pesmimi, ki spominjajo na Heineja, navadno imenujemo predvsem 
epsko lirske romance: Dne noči, Romantična nooeleta, Španska romanca in 
Sultanove sandale. V njih je seveda viden tudi Aškerčev vpliv. 
pesniškim prizadevanjem tedanjega časa. Z njimi se j e postavil ob 
Zupančiča in dosegel skrajno točko v razvoju takratne slovenske poe-
zije. 
Oglejmo si torej obe skrajnosti v Erotiki 1902, da bi nam postal 
Cankar jev pesniški razvoj bližji in razumljivejši. 
Za izhodišče na j nam služi pesem Plavala je luna med oblaki, druga 
pesem cikla Iz lepili časov, ki jo je Cankar napisal 1. marca 1895. 
torej več kot sedem let pred izidom nove Erotike. Po stilni fiziognomiji, 
po metrični in kitični obliki pesem namreč ni osamljena v zbirki, 
temveč predstavlja vrsto bolj ali manj podobnih izpovedi iz prvih dveh 
ciklov Erotike. Nekaterim teh izpovedi je blizu celo po svoji lirski 
vsebini, npr. pesmi Nebo gori od zvezd neštetih. 
Plavala je luna med oblaki, 
mirno spalo mesto je pod njo; 
iin midva po cesti sva hodila 
m sva o ljubezni govorila 
in objemala se pretesno. 
Kje je pomlad, k je je dèkle moje! 
Plašč meglen je nad zemljo razstrt; 
v snegu škriplje pod nogami cesta, 
lepa ljubica mi je nezvesta, 
v srcu mojem pa je hladna smrt. 
Kakor zunanja oblika ima tudi izpovedna vsebina pesmi dva kvan-
titativno enaka dela. Prva kitica razkriva bralcu pesnikovo ljubezensko 
srečo v preteklosti, druga kitica njegovo čustveno nesrečo v sedanjosti. 
Splošna, močno stereotipna podoba iz narave v prvih dveh verzih 
napoveduje to, kar pesnik naravnost izrazi v naslednjih stihih prve 
kitice. Nočni mir nad mestom, z luno in oblaki, ponazarja doživetje 
srečne in harmonične ljubezni. Tâko vzporejanje zunanje narave in 
pesnikove notranjosti j e ohranjeno tudi v drugi kitici. Ze vzklik v 
prvem verzu postavlja situacijo v naravi ob pesnikovo erotiko in po-
vsem logično je, če sledi podobi iz narave v drugem in tretjem stihu 
pesnikova neposredna izpoved v zadnjih dveh verzih te kitice. Pe-
snikovi mrtvi notranjosti, njegovi ljubezenski nesreči in zapuščenosti 
j e enaka ali vsaj podobna zimska pokrajina. 
Kot vidimo, sestavljata pesem posredna in neposredna lirska iz-
poved in v njeni zasnovi je strogo racionalni paralelizem med zunanjo 
objektivno resničnostjo in pesnikovim subjektivnim čustvom. Pri ures-
ničitvi te zasnove pa Cankar ni bil dosleden. Ker mu je šlo ob antitezi 
ljubezenske sreče in nesreče za vzporejanje z naravo oziroma situacijo 
v nje j . bi morala biti prva podoba iz pokrajine bolj specificirana, kakor 
je. Predstavljati bi morala, čeprav samo v splošnih obrisih in stilizi-
rano, pomlad v naravi, na katero se pesnik v drugi kitici tudi sklicuje. 
Tako pa je ostalo dialektično nasprotje v živl jenju pokrajine, ki na j bi 
ponazorilo pesnikovo erotiko, samo nedodelano in neizrazito. Druga, 
čeprav manj vidna pomanjkljivost pesmi je v interpunkciji . Če je pod-
pičje kot krepkcjše ločilo upravičeno na koncu drugega stiha v prvi 
kitici, sa j loči prirodno resničnost od pesnikove notranjosti, pa bi 
moralo v drugi ki lici stati podpičje ob koncu tretjega verza. Tu, k jer 
poteka ločnica med podobo iz narave in pesnikovim čustvenim svetom, 
bi imelo podpičje svojo funkcionalno utemeljenost. Ne more pa imeti te 
utemeljenosti ob koncu drugega stiha. 
Vsekakor sodi pesem po svoji skromni metaforiki, klasični kitični 
obliki, metrični shemi polnoštevilnega in nepopolnega peterostopnega 
troheja in po rimah abccb bolj v slovensko pesniško preteklost kot v 
Cankar jev literarni opus. Če ne bi poznali avtorja te dvokitičnice, bi 
pesem sploh uvrstili v čas po Prešernu, nekako med leta 1848 in 1881. 
Edino, kar pri n j e j do neke mere preseneča, je verzni ritem ali besedna 
izpolnitev metrične sheme. O tem nas prepričuje grafična ponazoritev 
metrične strukture in besednega ritma v prvi kitici pesmi: 
U V_l - — V_l — 
Iи — 
^ w — VJ — — w 
W ' 
\J -- \J и — 
Odstopanja živega besednega toka od trohejskega metra so tako 
pogosta, pokrivanja resničnih in metričnih naglasov kakor tudi na-
sprotja med njimi tako raznolična, da lahko govorimo o dokaj spro-
ščenem ritmu te sicer manj pomembne, v tradicionalno kitičnost in 
metrum še docela ujete Cankar jeve pesmi. 
Končni vtis, ki ga ustvari pesem, se povsem ujema z doslej pove-
danim. Očitno je, da gre za tak tip poezije, pri katerem stoji pesnikov 
jaz še nasproti objektivnemu svetu pojavov. Ne moremo sicer trditi, 
da pesem Plavala je luna med oblaki zaradi tega ne bi sodila v lirsko 
poezijo, toda struktura njenega izpovednega sveta je v tem pogledu 
še vedno epska. Pesnikov jaz stoji na eni, objektivno »ono«; na drugi 
strani resničnosti. In čeprav pesnik čutno zaznava predmetnost in jo 
tudi izraža, je med njim in zunanjim svetom ostra ločnica. Pesniško 
doživetje še ni posledica medsebojnega učinkovanja osebno čustvenega 
in predmetno zunanjega, še veliko manj pa je seveda pesem posledica 
zlit ja enega z drugim. Zanimivo je, da najdemo v Erotiki 1902 razen 
obravnavane izpovedi nekaj pesmi, katerih epska zasnova je še izrazi-
tejša. Mednje sodijo pesmi O j ta noč milobe polna (Helena), Po centi 
tem z gospo prelepo (Iz lepih časov), V bogatili kočijah se vozijo, V sa-
njali težkih spaoa mesto, O ne, ne hodi več od lukaj in Zunaj pod 
oblačnim nebom (Dunajski večeri). 
Nasprotno skrajnost Cankarjevega pesniškega ustvarjanja pa pred-
stavljajo nekatere pesmi iz Dunajskih večerov in neka j tistih lirskih 
izpovedi, ki j ih j e pesnik napisal Ani Lušinovi. Še najbol j avtentično 
razodeva tak način verznega oblikovanja Večerni koncert, ki ustreza 
primerjavi s pravkar opisano dvokitičnico tudi zato, ker obravnavata 
obe pesmi — pesem Plavala je luna med oblaki ka jpak samo v prvi 
kitici — isti lirski motiv, motiv srečne ljubezni. Večerni koncert, ki ga 
je pesnik v drugi Erotiki brez naslova in neznatno spremenjenega 
uvrstil med cikel Iz lepih časov,37 navajamo po najstarejši danes znani 
obliki: 
Jaz sein Te čakal 
ob poznem m r a k u . . . 
In z mano so čakali 
beli cvetovi, 
in tam nad vrhovi 
so tiho plâkali 
mehki glasovi 
oddaljenih s t r u n . . . 
Sence globoke 
so se razdelile, 
Tvoje plašne rôke 
so razgrnile 
zaveso tem no . . . 
Pisma 1, 1948, 454—455 (v pismu Ani Lušinovi 27. avgusta 1898). Priin. 
še Erotiko 1902, 33—34. 
Kako sva se l jubi la 
v poljubih vročih, 
v besedah polglasnih, šepetajočih . . . 
Visoko na plavem polji 
ко vztrepetavale 
srébrne zvezde, 
in naokoli 
so pesmi za l jub l jene p l a v a l e . . . 
Odprla se j e čudovita noč . . . 
Tisto noč so zapeli 
zmagoslavni zvonovi; 
kako so vs ta ja l i 
čudoviti glasovi 
pod zvezdami drhtečimi, 
kako so prihajal i 
bliže in bliže 
s koraki š u m č č i m i . . . 
Ana — Anica — l jubica mo ja — 
To j e naj ina duša, Anica! 
D u š a najina plava na perötih neizmernih 
v teh pesmih večernih, 
po neskončnem nebu, 
in vsa ta čudovita noč na okrog — 
to j e poezi ja , to j e bog, 
to je na j ina duša, A n i c a . . . 
In luna je v s t a j a l a . . . 
Strune so san ja le 
a r i j o mehko 
iz » M a r g a r e t e * . . . 
Že površna pr imer java te pesmi s pesmi jo Plavala je luna med 
oblaki nam odkriva presenet l j ive razločke, z a k a j v vseh plasteh Večer-
nega koncerta čut imo novega pesnika. In če še upoštevamo dejstvo, da 
j e navedena pesem Ani Lušinovi nastala 16. j u l i j a 1898. k o m a j dobra 
tri leta za p r e j obravnavano dvokit ičnico, vidimo, v katero smer in 
kako radikalno se j e odvijul razvojni proces znotra j C a n k a r j e v e lirske 
poezi je . 
T a k o j prvi vtis, s kater im se srečamo, ko iščemo pristop k Večer-
nemu koncertu, j e popolnoma drugačen od dojma, ki smo ga dobili pri 
oo 
prvem branju omenjene dvokitičnice. Če se nam je ta pesem v hipu 
zazdela pregledna in njena izpovedna vsebina enoumna, pa je prvi 
učinek Večernega koncerta man j jasen, manj prozoren. 
T a k vtis nekoliko ublaži konkreten naslov pesmi, ki bralcu pomaga 
od zunaj graditi most do umetniške resničnosti te ljubezenske izpovedi. 
In čeprav v pesmi ni sledov epskih prvin, je konkretna situacija ljube-
zenskega dogodka le diskretno nakazana v prvi in zadnji kitici. Y prvi 
kitici se srečamo s pesnikom, ki čaka l jubljeno dekle in rahla aluzija 
na večerni koncert, izražena neposredno zatem, se ponovi (udi ob koncu 
pesmi. Cankar je verjetno čutil, da utegne biti liričnost sorazmerno 
obsežne pesmi ogrožena, če ne bi ob zaključku podobno kot na začetku 
pesmi še enkrat tankočutno pripel čustveno močno privzdignjenega 
doživetja na realna tla. 
Tako j na začetku pritegne pozornost bralca tudi pogosta nedokon-
čanost, nedorečenost izpovedi. Kar na devetih mestih si j e Cankar 
pomagal s tremi pikami, z možnostjo, po kateri so segali mnogi lirski 
pesniki. O b tem ločilu se niti ne bi posebej ustavljali, če ne bi Cankar 
sam prav v tem času nekajkrat zapisal misli, da se kot lirik ne more 
do kra ja izraziti. Na dveh mestih v korespondenci se ta njegova misel 
o nezadostnosti jezika nanaša celo neposredno na Večerni koncert. 
Prvič j e o tem pisal Ani Lušinovi že 4. jul i ja 1898 naslednje: »Spomi-
njam se jasno tistega prekrasnega večera, ko je bil koncert na vrtu 
,Narodnega doma'. Jaz sem bil ves izgubljen in očaran od sreče: z 
vrta so pr iha ja l i glasovi godbe, noč je bila j asna in luna j e s i ja la , — 
ah kako bi ее j i m moglo ubraniti, da bi trenotki obstali, da bi ne 
zbežali tako hitro! — G l e j , iin j az sem hotel vliti v verze vso opojno 
krasoto tistega večera, — a ko sem prečita I pesem drugo jutro , zdelo 
se mi j e , da j e en sam T v o j pogled lepši in oboževanja vrednejši , 
kakor vse moje poezije. I istega, kar bi povedal n a j r a j š i in česar j e 
polna moja duša, ne moreni izreči; kadar se čut spremeni v besedo, 
obledi in postane hladen in nejasen.«3 8 Iz navedenega odlomka j e raz-
vidno, da je Cankar prav v pesem Večerni koncert vložil veliko ustvar-
jalnega truda in da je že pred 4. jul i jem napisal prvo varianto te pe-
smi. Čez poldrugi mesec, ko je Ani Lušinovi poslal pesem v naši obliki, 
je ponovil spoznanje o razločku med hotenim in doseženim. »Tako 
je bilo tudi s pesmijo, katero si želela in ki Ti jo pošiljam danes; hotel 
30 Pisma I, 1948, 586. 
sem opisati tisti krasni večer, ko j e bil koncert na vrtu ,Narodnega 
doma' in si prišla v park, da sem govoril s Tabo. A kako daleč j e od 
teh verzov do resnice . . .«3e 
Ce se povrnemo k pesmi, moramo reči, da j e Cankar postavil ločilo 
treh pik povsod tam, k j e r bi moral neka j povedati, pa tega ni mogel 
storiti, ker vsebina tistega, kar na j bi izpovedal, ni bila izrazi j iva. 
To j e bila odpoved morda nečemu na jglobl jemu, na jbo l j intimnemu, 
morda celo k r e t n j a nemoči, ki pa temel j i in ima svojo upravičenost 
v bistvu liričnega. 
»Opojna krasota« večernega konccrta in l jubezenskega srečan ja j e 
do dna prevzela mladega C a n k a r j a , k i ni našel pravih besed za ta 
enkraten lirski navdih. Pesnik sam se j e ver jetno zavedal, da bi raz-
kro j i l , morda kar uničil erotično čutno čustvenost, ki ga j c omam-
l jala , če bi j o izrazil z besedami, katerih predstavna in čustvena vse-
bina ne bi za je la vse intenzivnosti doživet ja . Zato j e ostal, čeprav 
nerad, na neka j mestih v pesmi pri kar n a j b o l j preprosti, neposredni 
izpovedi. Stihi kot »Kako sva se l jubila / v poljubih vročih,« ali »kako 
so vstajali / čudoviti glasovi« ali »kako so prihajal i / bliže in bliže / s 
koraki š u m e č i m i . . . « so pravzaprav bolj krik čustev kot jezikovno 
ustvarjalno dejanje. 
V naravi stvari je, da se srečen človek ne more čutiti osamljenega. 
Tako je tudi v pesmi Večerni koncert, k jer se pesnikovo doživetje har-
moničnega erotičnega čustva povezuje s snovanjem pokrajine v ubrano 
razpoloženje: » Jaz sem Te č a k a l . . . /' in z mano so čakali / beli cvetovi.« 
Med pesnikom, njegovim dekletom in prostranim stvarstvom, ki ju 
obdaja, ni nobenih meja, nobene razdalje: »Kako sva se l j u b i l a . . . / in 
naokoli / so pesmi zal jubljene p l a v a l e . . . « Vse, kur je bilo daleč, se j e 
približalo, in vse majhno je dobilo neizmerne razsežnosti. Subjektivni 
svet duševnosti se j e zlil /. vesoljno brezkončnostjo: »Duša najina plava 
na perotili ne izmernih . . . / in vsa ta čudovita noč nu okrog — / to j e 
poezija, to j e bog, / to j e naj ina duša, Anica.« 
V takem zlitju pesnika s predmelnosljo narave in vesolja, v stanju, 
ki ga je že klasična teorija o literaturi označila kot »hipen vžig sveta 
v liričnem subjektu«,4 0 pa se zabrišejo črte ločnice med predmeti in 
pojavi, obrisi človeka in realnega sveta sc izgubijo v nejasnosti. Ze pe-
au Prav tam, 453. 
4U Fr. Tli. Visclier. Ästhetik oder Wissenschaft des Schönen 1 «>22-23, IV, 208. 
snik sam — subjekt, ki se izpoveduje — je precej diskretno navzoč 
v svetu naše pesmi. Srečamo ga na začetku pesmi, potem za verzi »Kako 
sva se l jubila . . .« in seveda v predzadnji kitici, k jer se v »visokolete-
čem« čustvenem zanosu obrača na l jubljeno dekle. Še veliko manj jasno, 
komaj predstavljivo pa stopa pred nas dekle. Njeno prisotnost v parku 
pod »zvezdami drhtečimi« in način njene prisotnosti je pesnik izrazil 
z verzi: »Tvoje plašne rôke / so razgrnile / zavéso temno . . . « T a k a pri-
sotnost dekleta, čeprav iz verzov lahko sklepamo predvsem na njen 
nemir in boječnost, pa je v pesniku sprožila na jg lob l j e sile duha in 
domišl j i je . Erotično s r e č a n j e mu j e dvignila v doživetje popolne 
skladnosti, če ne kar istovetnosti z obda ja jočo neskončnostjo. 
K a r zadeva oblikovno stran pesmi, j e očitno, da si j e Cankar v 
tem času prizadeval modernizirati metaforiko izraza, kitično obliko, 
metrum in ritem verza. 
Razločki v epitetonezi in metaforiki med Večernim koncertom in 
pesmimi pred letom 1898 so dobro opazni. Karakterizirajoči pridevnik 
»temno noč« je npr. v Večernem koncertu nadomestila »čudovita noč«, 
namesto zastarelih epitetov »svetle zvezde« ali »bleščeče zvezde« ima-
mo zdaj »srebrne zvezde« in »zvezde drhteče«, metaforo o duši, ki je 
»splavala d a l e č . . . v ljubo, tiho vas«, je pesnikova ustvarjalna domišlji-
ja izpopolnila: »duša naj ina plava na perotih neizmernih«. Itd., itd. 
Omenjeno bodi še to, da je struktura verzov v pesmi parataktična. 
Zveza prirednih konstrukcij, označena v novejših literarnih teorijah kot 
lirska zgradba stavka, j e značilna tudi za Večerni koncert. 
Glede na to, da v obravnavani pesmi ni več klasične metrične struk-
ture, da ni trdno določenih kitic niti verzov, da pa imamo v n j e j še 
vedno rime, bi Večerni koncert lahko označili kot pesnikovo pribli-
ževanje prostemu ritmu. To ne preseneča, če vemo, da j e Cankar sredi 
leta 1898 pisal celo pesmi brez ritma in rim.41 
Bistvena zvočna prvina Večernega koncerta j e besedni ritem, ki 
soizraža vsebino pesmi. Čeprav j e glede na prece j šn jo raznoličnost 
in spremenlj ivost iz kitice v kitico in celo iz verza v verz ritmičnost 
težko u je t i v neko logično spoznanje, pa se nam pri tankočutne j šem 
poslušanju pesmi le odkri je ta dva tipa verznega ritma. 
Prvi ritmični tok prevladuje na začetku pesmi, v peti in sedmi, t j . 
zadnji kitici. Zanj so značilni sorazmerno šibki naglasi, pretežno ali 
41 Cankarjevo pismo Ani Lušinovi 20. avgusta 1898 (Pisma I, 1948, 442). 
13 — Slavist ična revij n 25 
skoraj izključno enakomerni premori ter stalno, naprej usmerjeno 
gibanje besednega toka. Grafična ponazoritev tako imenovanega »te-
kočega« ritma v prvi kitici bi bila naslednja: 
Izražen s številom nepoudarjenili zlogov bi bil ritem takle: 2 2 1, 
2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2. Kot vidimo, j e samo dvakrat porušena enako-
mernost v časovni razdalji nenaglašenih zlogov, čeprav j e res, da tudi 
pogosti enjambement rahl ja strogo enoličnost v muziki verzov. Z zad-
nj im naglašenim zlogom j e pesnik želel zajeziti tekoči ritem prve 
kitice. Verzni ritem v drugi kitici j e namreč manj mehak, manj ena-
komerno valovit. 
Izrazitejši in bol j razčlenjeni ritem začutimo razen v drugi še v 
tret j i , četrti in zlasti v šesti kitici pesmi. Vendar j e očitno, da se tudi 
ta ritem ob koncu druge in tret je kitice umiri in prel i je v tekoči 
besedni tok. Najizrazitejši drugi tip ritma, imenujmo ga »zagnano 
nemirni« ritem, pride do vel jave v četrti, predvsem pa v šesti kitici. 
Grafična podoba verznega ritma v te j kitici bi bila naslednja: 
— - / - / 
- - - / 
1 1 _ _L '-j 
— - / - - - - / 
. 1 _ _ _ - 1 _ / - L _ _ 
Izražen s številom nepoudarjenih zlogov in v tistem zaporedju 
v katerem si nepoudarjeni zlogi sledijo, pa j e besedni ritem šeste 
kit ice takle : 1 2 1 2 1 2 3 3 2 2 3 1 2 3 1 2 0 3 1 1 0 1 2 1 2. Pr i obeb 
0 j e premor. T a ritem označuje jo krepke j š i naglasi, dal jše , bo l j raz-
č len jene verzne enote, pestre jša in hkrat i močnejša ločila, med n j imi 
klicaj , ki tukaj pomeni stopnjevano čustvenost. 
Ritmično svojevrstna j e zadnja kitica, katere tekoči besedni tok 
se v zadnjem, četrtem zlogu poruši. Razpuščenega ritma zadnjega verza 
pa Cankar ni zajezi l s poudarkom kot na koncu prve kitice, temveč 
j e verz zakl juči l z nepoudarjenim zlogom in tremi pikami. To pomeni, 
da j e pesnik mogel izraziti samo n e k a j »opojne krasote« majskega 
večera v parku in da j e pesem le del enkratnega doživet ja, k i ga 
sploh ni mogoče do k r a j a izraziti. 
Oba ritmična tokova v pesmi, tekoča in zagnano nemirna ritmika, 
se dopolnjujeta, vendar vzbuja tekoči besedni tok, čeprav je diskret-
nejši , v bralcu močnejš i dojem. 
Besedni ritem je seveda le eden, čeprav zelo pomemben element 
melodioznosti pesmi, drugi vir muzikalnosti j e skrit v samem jeziku, 
v besedah in besednih zvezah, zlasti v zvočnosti vokalov. 
Y pr imer javi z dvokitičnico Plavala je luna med oblaki seveda ta-
koj začutimo, da imajo v pesmi, napisani Ani Lušinovi, muzikalne 
kvalitete veliko pomembnejšo funkcijo. Tvegano bi bilo sicer trditi, 
da je muzilca verzov tukaj v popolnem soglasju s povedno vsebino sti-
hov, kakor tudi to, da melodioznost besed prevladuje nad njihovim 
vsebinskim izrazom, ali narobe. Drži pa, da je melodična spremljava 
verzov neutajl j ivo prisotna sestavina Večernega koncerta in kot nosilec 
izpovedne vsebine pesmi tudi polna izrazne teže in moči. 
C a n k a r se j e dobro zavedal, da predstavl ja jo pesmi, ki j i h j e na-
pisal iz erotičnega čustva do Ane Lušinove, novo stopnjo v razvoju 
n jegove poezije. To svo je prepričanje j e sporočil Ani Lušinovi 20. av-
gusta 1898 z naslednjimi besedami: »Moram Ti povedati, da so to 
povsem drugačne pesmi, kakor si j i h čitala navadno. Jaz se bo j im, 
da T i ne bodo uga ja le ; na jprvo sem pisal časih brez ritma in brez 
rim — to bi bilo čutu samo na š k o d o . . .«42 
Za naš problem j e v t e j C a n k a r j e v i izpovedi, h kateri se bomo še 
vrnili, pomembno zlasti dvoje. N a j p r e j pesnikovo priznanje, da gre 
42 Prav tam. 
v resnici za »povsem drugačne pesmi«, kakor j i h j e bila Ana Lušinova 
doslej va jena brati . Drugo, kar vzbuja pozornost, pa j e formulaci ja , 
ki p o j a s n j u j e to drugačnost. In p o j a s n j u j e j o tako, da nam do neke 
mere odkriva vpogled v proces C a n k a r j e v e g a pesniškega us tvar jan ja . 
Trditev, da j e pisal včasih pesmi »brez ritma in brez rim«, se ne-
dvomno nanaša na pesmi Ani Lušinovi in prav tako nedvomno ozna-
č u j e tiste C a n k a r j e v e pesmi, ki so brez togega metra in brez rim. 
Lirskih pesmi brez ritma iz tistega časa si namreč ne moremo misliti, 
pesmi brez inetričnih shem in rim pa najdemo že pri C a n k a r j u neka j , 
in to ravno med tistimi, ki j i h j e napisal Ani Lušinovi. 
Pesmi, napisane Ani Lušinovi, j e Cankar prvotno nameraval zdru-
žiti v posebni cikel in j i h objavit i v Ljubljanskem zvonu. Tega pa ni 
storil zato, ker j e v njih odkril nekatere pomanjkljivosti. In preden 
preidemo h kritičnemu razmerju, ki ga je Cankar čutil do teh pesmi 
v kasnem poletju 1898, si še enkrat prikličimo v zavest ugotovitve ob 
stilno najizrazitejši lirski izpovedi tega cikla, ob pesmi Večerni koncert. 
Za to pesem smo rekli , da j e značilno popolno zl i t je pesnikovega 
notranjega doživl jan ja in čustvovanja z zunanjo predmetnostjo in ve-
soljem. Ker ta možnost človekove eksistence ukin ja mejo med pesni-
kom in resničnostjo zunaj n jega , so tudi konture človeškega in pred-
metnega sveta pojavov v pesmi močno zabrisane. T a k j e eksisten-
cialno filozofski položaj pesnika v Večernem koncertu. Kar zadeva 
jezik in obliko pesmi, pa smo podčrtali zlasti parataktično zgradbo 
stavkov, tekoči verzni ritem, k i prevladuje, povezavo muzikalnih kva-
litet s pomensko vsebino verzov ter interpunkci jo , v kateri zavzema 
posebno mesto ločilo treh pik. 
Vse tukaj navedene in še nekatere druge lastnosti povezuje no-
vejša l i terarna teor i ja v poseben tip l irske poezi je . Emilu Staiger ju 
npr. predstavl ja jo le in take lastnosti vezane besede bistvo lirskega, 
pesmi, v katerih prevladuje tako pojmovani element poezi je, pa so 
zanj čisla lirika.4 3 Tudi Wolfgang Kayser j e označil ( takšen stil lirskih 
pesmi kot »Liedhaftes Sprechen«.4 4 Skratka , gre za liriko, katere vidne 
predstavnike najdemo že v obdobju evropske romantike, za poezi jo 
čustev in navdiha, ki teži za tem, da doseže nekdanjo enotnost emo-
cionalne vsebine in melodičnosti besede. Očitno j e , da sta oba lite-
43 Emil Staiger, Grundbegriffe der Poetik 1951 (poglavje o lirskein). 
44 Wolfgang Kayser, Das sprachliche Kunstwerk 1962, 339. 
rarna znanstvenika, Staiger in Kayser , opredelila kot čisto l iriko tisto 
verzno umetnost, ki z a k l j u č u j e klasično poezijo in ki predstavl ja eno 
od izhodišč za nastanek moderne l ir ike v današnjem pomenu besede. 
V tem pogledu in s to omej i tv i jo j e termin »čista l irika« sprejem-
l j iv. Vsekakor pa j e čista l ir ika, kakor smo j o opisali in kakršno v 
veliki meri predstavl ja Večerni koncert, tista smer vezane besede, ki 
pomeni skrajno točko v razvoju C a n k a r j e v e l irske poezije. In pesni-
kova opredelitev do n j e j e hkrat i n jegova opredelitev do l irske poe-
zi je sploh. V Cankar jev ih čisto lirskih pesmih leži namreč k l juč , ki 
nam d a j e odgovor na vprašanje : K j e so vzroki za njegovo preusmeri-
tev od lirske poezi je k prozi in dramatiki? 
C a n k a r j e v odnos do pesmi, napisanih Ani Lušinovi, kaže širok 
razpon ustvar ja lca v odnosu do lastnega dela, razpon, ki se navadno 
začenja s pretiranim, skora j nekrit ičnim navdušenjem nad pravkar 
doseženim in konča z zanikanjem ustvarjenega, z novimi načrti in 
iskanj i . Natanko tak j e bil tudi C a n k a r j e v odnos do pesmi Ani Luši-
novi. 
V času, ko j e Cankar pisal te pesmi, j e še videl v n j ih svoj n a j -
več j i l i terarni uspeh. Ni bil samo prepričan, da pesmi »presegajo da-
leč vse«, kar j e doslej napisal,45 čutil se j e celo prvega med tedanj imi 
pesniki. Zapisal j e , da j e šele Ana Lušinova napravila iz n jega pesni-
ka, in zdaj si upa »pisati verze, kakoršnih ni pisal še nikdar nihče 
drugi«.40 Iz navedenega in iz druge njegove korespondence vidimo, 
kako zelo j e Cankar v tem času še vezal predstavo o svojih pesmih 
na erotično čustvo do Ane Lušinove. Lahko bi celo rekli , da j e velika 
l jubezen do Ane da ja la njegovim pesmim umetniško kvaliteto in po-
men. Toda že v avgustu ti. so se pojavil i prvi dvomi. Iz pisma Ani 
Lušinovi 4. avgusta j e razvidno, da so se mu zdele tri izmed pesmi, 
ki j i h j e pod naslovom Sentimentalen album nameraval objaviti v 
Ljubljanskem zoonu, »preslabe«, zato j ih je zamenjal.4 7 Še 20. avgusta 
je upal, da bo omenjeni cikel pesmi zares izšel v reviji, čeprav je zdaj 
dvomil tudi v komunikativnost l irskih izpovedi. Bal se j e namreč, 
da Ani Lušinovi pesmi ne bodo všeč, zlasti ker j e poskušal moderni-
zirati n j ihovo metrično strukturo in rime.48 V začetku naslednjega 
45 Cankar jevo pismo Ani Lušinovi 9. ju l i j a 1898 (Pisma I, 1948, 390). 
40 Cankar j evo pismo Ani Lušinovi okrog 16. ju l i ja 1898 (Pisma I, 1948, 400). 
47 Pisma 1, 1948, 425. 
48 Prav tam, 442. 
meseca pa j e Anine verze že v nekem smislu razvrednotil, ko j i h j e 
označil kot »zaljubljene«, »sentimentalne« pesmi z negativnim pred-
znakom, medtem ko j e sebe imenoval človeka, k i s pesn jen jem »pada 
in se izgublja«.4 9 Konec septembra j e C a n k a r pojasnil v pismu Ani 
Lušinovi, z a k a j n j e j napisanih pesmi ni dovolil ob javi t i v Ljubljan-
skem. zvonu. Zaradi »dveh ali treh verzov«, ki mu niso bili všeč, o ka-
terih pa »bi živa duša ne slutila, da so slabši od d r u z i h . . .«50 Tako se 
je Cankar v neka j tednih ohladil do pesmi iz Sentimentalnega albuma, 
čeprav je treba reči, da je te verze še vedno cenil višje od Erotike, ki j e 
tedaj čakala na objavo. 
K a j j e Cankar ja motilo pri pesmih, ki jih j e na jpre j koval v oblake, 
neposredno zatem pa je moral ob njih spoznati, da njegova literarna 
nadarjenost ni lirska poezija, temveč druge vrste besedna umetnost? 
Predvsem kaže podčrtati dejstvo, da je Cankar že v tem času pri-
pisoval literarni umetnosti pomembno socialno funkcijo. Komunikativ-
na odprtost j e bila zanj ena najvidnejših lastnosti besedne umetnosti, 
čeprav se je zavedal, da moč sporočanja ne more biti pri vseh umet-
ninah in pri vseh literarnih zvrsteh enaka. Pri lirski poeziji j e npr. 
predpostavljal, da je njena govorica manj jasna, manj neposredna. To 
misel čutimo tudi za formulacijo v pismu Ani Lušinovi 25. jul i ja t. 1. 
Glasi se: »Zakaj moje sanje so tako čudovite in nejasne, da se j ih časih 
celo v verzih bojim izreči, ker se mi zdi, da j ih razumem samo jaz.«5 1 
Kvečjemu verzi torej lahko izrazijo »čudovite in nejasne« sanje, dasi se 
j e Cankar tudi pri »nejasnih« lirskih pesmih spraševal, koliko so še 
komunikativne, koliko še govori jo iz srca v srce. 
In ko že govorimo o inkomcnzurabilnosti l irskih snovi in motivov, 
moramo upoštevati še neko C a n k a r j e v o trditev. Ko j e pesnik 9. avgu-
sta 1898 pisal iz Pul ja Ani Lušinovi v Ljubl jano, j i j e med drugim 
zaupal naslednjo misel: »Meni j e simpatično vse, kar j e neizmerno 
in skrivnostno, — mor je , — večerno nebo s svoj imi trepetajočimi 
zvezdami, — temni šumeči gozdovi, — vse to so samo slike večnosti 
in l jubezni.«5 2 Zadnji stavek v citatu sicer nava ja l i terarnega zgodo-
49 Cankar jevo pismo Jos ipu Regal i ju 3. septembra 1898 (Pisma I, 1948, 
361). 
50 Cankar j evo pismo Ani Lušinovi 26. septembra 1898 (Pisma I, 1948, 492). 
51 Cankar j evo pismo Ani Lušinovi 25. ju l i j a 1898 (Pisma I, 1948, 408). 
52 P i sma I, 1948, 429. 
vinar ja k temu, n a j bi iz povedanega izluščil predvsem tista spozna-
n j a o C a n k a r j u , ki zadevajo njegovo filozofsko razmer je do sveta in 
življenja. Pesnik namreč v tem času pogosto govori o tem, da je 
zunanj i svet samo »simbol večnih idej«,5 3 itd. T a k odnos do citata j e 
vsekakor globoko upravičen, ni pa edino obvezen, sa j je Cankar po-
sebe j naglasil, da so poetična razpoloženja v naravi in vesol ju »samo 
slike večnosti in ljubezni«. Nedvomno je mislil, ko je v navedenem 
pismu Ani Lušinovi zapisal izraz ljubezen, na erotično čustvo. In če 
so upesnitve vredne, »neizmerne in skrivnostne« situacije v pokraj ini 
tudi prispodoba erotike, potem ne skriva pesnikov stik z naravo in 
vesoljem v sebi le filozofsko miselne vsebine, temveč je to, kar j e zapi-
sano v navedenem pismu, tudi rezultat Cankarjevega lirskega navdiha. 
In če smo Cankarjevo lirsko poezijo že nekajkrat označili kot poe-
zijo navdiha, želimo s tem podčrtati, da njegova poezija, tudi tista, ki 
smo jo imenovali čista lirika, še ni bila moderna v današnjem pomenu 
besede. V Cankarjevih verzih se muzikaličnost še ni ločila od pomenske 
vsebine besed, jezikovna magija še ni prevladala nad smiselno volumi-
noznostjo izrazov, svobodna asociativna govorica ne nad klasično ure-
jenim, dasi čustveno strukturiranim stavkom. 
Zdaj ko smo opredelili bistvene značilnosti Cankarjeve lirske poe-
zije in rekonstruirali pesnikovo odmikanje od lastnih verzov, smo pred 
tem, da odgovorimo na poglavitno, v začetku razprave zastavljeno 
vprašanje. Dilemo, kakšna n a j bo zunanja oblika Cankarjeve litera-
ture, so namreč ustvarila in obenem razrešila naslednja protislovja: 
Hkrati ko je Cankar pisal Ani Lušinovi čisto lirske pesmi, kate-
rih erotična vsebina so bile njegove »čudovite in nejasne« sanje, hkrati 
ko je iz javl jal , da mu je simpatično vse »skrivnostno« in »neizmerno«, 
je bila aktivna tudi nasprotna stran njegove zapletene, notranje več-
smerne osebnosti. Cankar se je v tem času označeval za človeka, ki 
mu je lastno »nagnjenje do trdnih korakov in jasnih očij«,54 prebiral 
j e različne filozofe, med drugim Spinozo, ki se mu je zdel »tako jasen, 
tako konsekventen in kl jub svojemu realizmu mirno idealen človek,«55 
53 Cankarjevo pismo Ani Lušinovi 25. julija 1898 (Pisma I, 1948, 408). 
54 Cankar j evo pismo Zupančiču 21. avgusta 1898 (Pisma I, 1948, 267). 
55 Prav tam. Tu nehote pomislimo na novejše interpretacije Spinoze, ki 
naglaSajo popolno racionalnost njegove religioznosti in skrajno intelektualnost 
njegove mistike (Radmila Šajkovič v knjigi Baruch de Spinoza, Etika 1963, 82). 
predvsem pa je kot samostojen mislec tehtal »najtežja vprašanja«, 
težil za tem, da bi razvozlal »vse skrivnosti« b i v a n j a in se dokopal 
do »zadnjih vzrokov živl jenja«. 5 0 Razumlj ivo j e po vsem tem, če 
pesnika, ki se j e tako na široko odpiral individualnemu iskanju resni-
ce o življenju, ni mogla zadovoljiti čista lirika. Ni ga mogla zado-
vol j i t i poezi ja čustev in navdiha, ki j e že po naravi izkl jučevala 
iz območja svojega izraznega radi ja spoznavnost človeka in n jegovo 
racionalno zavest. To j e bil prvi konflikt v C a n k a r j u , k i ga j e pesnik 
razrešil tako, da se j e odpovedal l irski poeziji . 
Drugi razlog, ki j e nasprotoval čisti l iriki, pa j e pr iha ja l še iz 
dosti širšega območja kr i t ike in ugovorov. 
V istem času, ko j e C a n k a r občudoval Zupančičeve »opojne« verze, 
se j e sam že vračal k Prešernu in Heine ju. Y imenu »jednostavne« 
poezije5 7 j e nastopil proti tistim besednim ustvar jalcem, ki »vidijo 
,dušo' in tragedi jo v vsakem, na videz na jneznatne jšem prizoru« in 
ki spričo »trepetajočih ni jans« ne opazijo »surove celote«. Tako se 
j e Cankar zavzel za klasično estetsko umetniško načelo, ki naj bi ga 
besedni umetnik upošteval, za »celoto« pojavov, in s tega stališča j e 
kritiziral enosmerno poezijo »forsirane in časih celo afektirane ob-
čutnosti«.58 Razumlj ivo j e , da lepotni normi »celote« lahko zadosti 
le tisti, ki se ves odpre ž iv l jen jsk i resničnosti. Lirska poezi ja , kakršno 
smo kot skra jno točko razvoja odkrili pri C a n k a r j u leta 1898, pa se-
veda ni mogla biti primeren instrument za odprto in nercducirano 
ustvar jalno osebnost. T o r e j ni bila ob jekt ivna tematika tista, ki na j 
bi narekovala izbor l iterarnih zvrsti pri C a n k a r j u , kot so nekteri 
mislili, marveč pesnikov odnos do tematike, njegovo kompleksno, če-
prav protislovno in ambiva.lcntno razmer je do literarne snovi. 
Seveda j e vse tisto, kar j e Cankar želel, a ni mogel izraziti v lirski 
poezij i , oblikoval v drugih literarnih zvrsteh. Preusmeritev, ki se j e 
50 C a n k a r j e v o p i smo Ani Luš inov i 25. j u l i j a 1898 (PisnW I, 1948, 408). 
67 Cankarjevo pismo Josipu Regaliju 3. septembra 1898 (Pisma 1, 1948, 562). 
Y novi Erotiki najdemo več takih »jcdnostavnih« pesmi, ki ne predstavljajo 
niti nadaljevanja niti obnavljanju »čisto lirske« faze Cankarjevega pesniškega 
razvoja. Mednje sodijo Šla si mimo mojega življenja, Na mojo pot ne trosi 
rož dišečih, Oblatil sem ljubezen tvojo čisto in druge pesmi, ki so nastale 
potem, ko se je umirila Cankurjeva erotična zanesenost do Ane Lušinove. 
58 C a n k a r j e v o p i smo Zupanč iču 21. a v g u s t a 1898 (Pisma I, 1948, 567). 
v t e m o b m o č j u d o v r š i l a p r i n j e m n a č e l n o že s r e d i l e t a 1898, v u s t v a r -
j a l n i p r a k s i pa n e k o l i k o p o z n e j e , z a d e v a t o r e j le z u n a n j o o b l i k o l i t e -
r a r n e u m e t n o s t i , n j e n o p o s o d o . C a n k a r j e r a z e n v n e k a j i z j e m a h s i c e r 
o p u s t i l l i r s k o p o e z i j o , n i p a u k i n i l l i r i e n o s t i s v o j e g a u m e t n i š k e g a 
t a l e n t a . K o t e n a n a j v i d n e j š i h k o n s t i t u t i v n i h p r v i n j e l i r i č n o s t p o s t a l a 
in o s t a l a m o č n o p r i s o t n a v n j e g o v i p r o z i in d r a m a t i k i . 
T H E P R O B L E M O F C A N K A R ' S L Y R I C A L P O E T R Y 
Ivan C a n k a r (1876—1918) began Iiis l i terary career as a poet, s tory writer 
and dramat i s t . But lie s topped wri t ing poems compara t ive ly ea r ly and he 
created his greatest works of art in prose and d r a m a . The author of the present 
s t u d y put himself a question where there were the reasons for this reorienta-
tion in d i f ferent l i terary genres and he tried to grive a d i f ferent exp lanat ion 
to the ones that have been given until now. 
On the bas i s of C a n k a r ' s correspondence the author ascerta ined that Can-
kar had m a d e his pr incipal decision with regard to the l i terary genres a l r e a d y 
in A u g u s t 1898. Be fore he m a d e his publ ic a p p e a r a n c e as a poet with his f irst 
collection of poems called Erotika in 1899, he realized that lyrical poetry was 
not his proper medium of express ion but that they were prose and d r a m a . 
C a n k a r ' s pr inc ipa l decision for prose and d r a m a corresponded in time with 
his most modern poems, which could be def ined as pure lyrical poetry accord-
ing to Emil Sta iger ' s views on poetics. In C a n k a r ' s complete ly lyr ica l poems 
da t ing f rom 1898 there is then the key to the solution of the central question 
that has been s tated at the beginning of our s tudy . 
C a n k a r could not be sa t i s f i ed with main ly pure lyr ical poetry , the lyr ic i sm 
of feel ing and inspirat ion, because this k ind of poetry exc luded from its 
sphere of express ion the rat ional consciousness of man and his poss ibi l i ty of 
recognition, while C a n k a r was beginning to be widely open to the indiv idual 
search for truth about l i fe and its meaning. 
At the s a m e time C a n k a r as an art is t m a d e every endeavour to expre s s 
the wholeness of phenomena. I le could, of course, s a t i s f y the demands of this 
aesthetic norm, only if he complete ly opened himself to the real ity of l i fe. 
It is under s tandab le that pure lyr ical poetry could not be an a p p r o p r i a t e 
instrument for a creat ive personal i ty opened so m u c h as C a n k a r had been. 
Then it was not the object ive themes that had dictated to C a n k a r the choice 
of l i terary genres, as it has been supposed b y some critics, but the poet's 
a t t i tude to these themes, his complex a l though ambiva lent relation to l i terary 
subject-matter . 
Everything what Cankar wished to but could not express in lyrical poetry, 
he expressed in other literary genres. The reorientation which in principle 
took place in this sphere already during the middle of the year 1898, but in 
Cankar's creative practice a few years later, is therefore concerned only with 
the external form of literary art, with its mould. Cankar abandoned the field 
of lyrical poetry but with a few exceptions, although he did not supress the 
lyricism of his artistic gift. Lyricism became and remained impressively 
present in his prose works and plays, as one of their most obvious constituent 
elements.