GLASNIK SIJ ANA, 20. NOVEMBRA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 91 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Perspektivni program razvoja turizma v okraju Ljubljana (Gradivo za 15. sejo okrajnega ljudskega odbora) Ze perspektivni program gospo-"trškega razvoja okraja Ljubljana P Poznal in določil turizmu poseb-0 gospodarsko in družbeno vlogo In Postavil splošne smernice za njegov razvoj. Na osnovi splošnih smernic plana gospodarskega razvoja in spodbujeni .splošno razgibanostjo na področju gradnje novih materialnih osnov o turistično gospodarstvo so neka-, N ljudski odbori načeli razprave, t, ,ažei<> težnjo po izgradnji mnogih . rističnih objektov, ki jih po vrsti r Predvideni kapaciteti ni mogoče aino vskladiti z danimi prirodnl-l 'f1 ekonomskimi pogoji in potre-ata' niti v daljši perspektivi. Da ^'ec*e na družbeni in ekonomski men turizma na splošno in zaradi v ®0,3ne vloge ljubljanskega okraja turizmu Slovenije pa je za bodoče trebilo določiti razvojno smer in ukleti konkretnejši program iz-^ac*Pje materialnih osnov za 5>ezna faradi petnih pogojev posameznega podala, različnega pomena določenih ^redelov v slovenskem in jugoslo-vanskem turizmu, deloma pa tudi led različne gospodarske strukture ^dosedanje udeležbe posameznih fen v turističnem prometu ne mo-la 10 vsega okrajnega ozemlja obuvati kot enotno turistično pod-S.J0, niti izločeno obravnavati po-antezne občine. roj-e i° katerokoli gospodarsko pod-da Je’ je prav gotovo turizem tak, m,, j1 ni mogoče v celoti usmeriti in k0 počiti dokončno in stalno obll-verif, nda prej navedeni elementi vis,.^ar Postavljajo posameznemu tu-Pnemu področju Hnln^pnn rnz-tu :n,° smer. Ker pa r*zem ‘ turistična področja posa- okraja. določeno raz-obravnavamo t'Uin'’“‘ KOt gospodarsko vejo, ' je •tov da skladno s pogoji in nare-tlJ[i,ano razvojno smerjo ustvarjamo skn materialno osnovo za gospodar-jn izkoriščanje že danih prlrodnih astalih splošnih pogojev. pr. upoštevaje splošne in posebne del|0clne ter ostale pogoje lahko raz-ja m° področje ljubljanskega okra-.a naslednja turistična področja: Čml' Mesto Ljubljana — ki vklju-j,VaJ mestne občine. I;l ^.porenjsko turistično področje, hik , mčuje občine Domžale, Kam-,‘f1 Medvode. Je, v,' Dolenjsko turistično področ-kl vključuje občine Grosuplje, Ivančna gorica, Lašče, Ribnica, Kočevje, Sodražica in Dobrepolje. IV. Notranjsko turistično področje, ki vključuje občine Logatec, Cerknica, Loška dolina, Vrhnika (Borovnica) in Dobrova. V. Zasavsko turistično področje, ki vključuje občine Litija, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. (V ekonomskih podatkih so naštete še občine po teritoritalnl razdelitvi ob koncu leta 1958). Zemljepisno in po oblikovitosti terena se sicer navedena področja medsebojno prelivajo In jih ni mogoče povsem prilagoditi današnjim mejam posameznih občin v okraju. Zaradi obravnave obstoječih kapacitet, dosedanjega turističnega prometa in neposrednega dohodka iz turizma pa moramo navedena področja obravnavati kot teritorij, ki zajema določene občine v okraju, ker so statistični in drugi podatki na razpolago samo po tem teritorialnem principu. Čeprav pri obrobnih občinah mesta Ljubljane pretežen del teritorija spada s turističnega gledišča že v druga področja, pri ekonomskih pokazateljih to ne vpliva na ugotovljena razmerja. Čeprav gornja razdelitev okraja na turistična področja v glavnem ustreza specifičnim splošnim turističnim pogojem posameznega predela, posebno za recepti v ni turizem, vendar moramo programe razvoja posameznih sosednih področij vskladiti in prilagoditi skupnim razvojnim možnostim in pogojem okraja, kot sestavnega dela enotnega slovenskega turističnega območja. V okviru navedenih področij ima mesto Ljubljana prav gotovo največ pogojev za razvoj turističnega gospodarstva. Uporabljeni vrstni red ostalih področij pa nima namena določati prioritete enega področja pred drugim. Ker predstavlja izletniški turizem posebno področje družbenega gibanja v sestavu splošne skrbi za rekreacijo delovne sposobnosti in ker njegovega akcijskega področja ni mogoče vskladiti s področji recep-tivnega turizma, je v elaboratu Izletniški turizem ljubljanskega Izletniškega območja obdelan v posebnem poglavju. Enaka obdelava bi bila potrebna za zasavski industrijski bazen, vendar ga v tem referatu zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov ni bilo mogoče posebej obdelati. fi. RECEPTIVNI TURIZEM U Mi !• Splošni pogoji es‘o Ljubljana ^jepisnl položaj na križišču vcnht naiPomembnejšlh cest v Slokan’,.? Maribor—Trst in Rateče &Ogo;,, , ’ daje Ljubljani posebne 2a uveljavljanje turizma. Za- bolj razvitih in po svojstvu tako različnih turističnih področij Slovenije — alpskega na Gorenjskem in obmorskega v Slovenskem primorju, uvrščajo Ljubljano med najpomembnejša turistična mesta v Jugoslaviji. Stečišče dveh mednarodnih cest, od katerih se ena začenja v Rimu, druga v Parizu, od Ljubljane dalje pa združeni tečeta proti vzhodu, daje Ljubljani skupno z enako pomembnim križiščem mednarodnih železniških prog posebno pomembno mesto v mednarodnem prometu in s tem tudi posebno mesto v evropskem turizmu. Ljubljana je kot glavno mesto republike tudi njeno gospodarsko, kulturno in politično središče. Ta funkcija Ljubljane, vrsta njenih kulturnih ustanov in njeni številni kulturni spomeniki so za uveljavljanje in razvoj turizma Izrednega pomena. Vsi zgoraj navedeni pogoji združeni kot celota nudijo Ljubljani z gledišča splošnih pogojev najširše možnosti v receptivnem turizmu. Vendar bi bilo samo ocenjevanje naštetih splošnih pogojev Ljubljane v njeni receptlvni in tranzitni funkciji nepopolno, če ne upoštevamo vsaj do določene mere tudi vloge mesta s preko 170.000 prebivalci, ki s splošnim gospodarskim razvojem in razvojem socialističnih družbenih odnosov pogojeno družbeno skrbjo za aktivni odmor delovnega človeka, terja, da se Ljubljana uveljavi tudi kot osrednji rezervoar turistov za aktivni — izletniški turizem. Neposredno mestno okolje in njegova širša okolica s svojimi prirod-nimi pogoji nudita za to zvrst turizma idealne možnosti. Ugodne prometne zveze in bližina alpskega, kraškega in obmorskega turističnega področja pa dajeta Ljubljani tudi pogoje, da se uveljavi kot turistično izhodišče, ki bo s svojim družabnim in kulturnim življenjem domačemu in inozemskemu turistu dopolnilo tega, kar mu še tako razvit izključno turistični ali letovišča rs ki kraj ne more nuditi. radi neposredne bližine dveh državnih mej predstavlja Ljubljana vrata v Jugoslavijo za skoraj 90 % inozemskih turistov. Ta ugotovitev in dejstvo, da vodi pot iz vseh ostalih naših republik v Zahodno in Severno Evropo preko Ljubljane, razen tega pa še neposredna bližina dveh naj- VABIL0 na 15. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih tor 48. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 15. sejo obeh zborov, ki bo v torek, dne 24. novembra 1959 ob 9. uri v -veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Perspektivni program razvoja turizma v okraju Ljubljana. 2. Določitev novega števila članov Mestnega sveta. 3. Razprava in sklepanje o predlogu za združitev nekaterih občin v okraju. 4. Odlok o spremembi odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana. 5. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljana. 6. Odlok o določitvi količin vina. ki jih smejo porabiti proizvajalci vina brez plačila prometnega davka za proizvajalno dobo 1959/60. 7. Odlok o določitvi položajnih plač in posebnega dodatka na službo članom Poklicne gasilske brigade okraja Ljubljana. 8. Soglasje k odločbi o okvirih za določanje položajnih plač uslužbencev Tajništva zn notranje zadeve OLO. 9’ ?lP*’*usie k pravilniku o določitvi položajnih plač uslužbencev Mestne hranilnice ljubljanske in potrditev sistemizacije delovnih' mest uslužbencev hranilnice. 10. Soglasje k odločbi o določitvi položajnih plač uslužbencev Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. 11. Garancije. 12. Potrditev sprememb statuta Gostinske zbornice za okraj Ljubljana. 13. Odločba o preimenovanju vzgajališča Smlednik in učnih delavnic TSS Ljubljana. 14. Dodelitev gozdnih parcel Upravi cest OLO. 15. Sklepanje o predlogu Zdenke Jilck iz Ljubljane za priznanje odškodnine za porušeno zgradbo. 16. Sklenitev kupoprodajne pogodbe z Adolfom in Marijo Drnovšek iz Praproč o nakupu nepremičnine v k. o. Trbovlje. 17. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija, soba št. lt/I (telefon: 22-121, interna 207). Predsednik OLO dr. Marijan Dcrmastla 1. r. II. Gorenjsko turistično področje Neposredna bližina Ljubljane in ugodne prometne zveze dajejo področju svojevrstne pogoje za turistični razvoj. Promet na cesti Celje—Ljubljana zahteva ustrezne receptivne kapacitete v občini Domžale. Razvita industrija v tej občini terja ustvaritev materialnih osnov za razvoj izletniškega turizma, za katerega ima ustrezne pogoje neposredna okolica Domžal, posebno pa še področje bivše Mengeške občine z Gobovico, Moravška dolina s svojim obeležjem, razgibanim terenom, ter bogatim kmetijskim zaledjem pa zopet druge pogoje, predvsem za domači turizem. Področje kamniške občine z delom Kamniških Alp, Tuhinjsko dolino in dolino Črne je s specifičnimi prirodnimi pogoji naravnost Idealen, danes turistično premalo izkoriščen teritorij. Investicije, vložene v ceste na tem področju, je potrebno tudi turistično izkoriščati. Področje Kamniških Alp, posebno v tem svetu edinstvene Velike planine lahko s primernimi posegi postane torišče masovnega gorskega turizma. Cesta Ljubljana—Kranj daje posebne pogoje občini Šentvid in Medvode v domačem, posebno pa še v inozemskem turizmu. Prirodno kopališče ob Sori je še poseben element med turističnimi pogoji tega področja, poleg lepih izletišč na Rašici, Golem brdu in Katarini. III. Dolenjsko turistično področje To področje bi z gledišča splošnih pogojev mogli deliti na dva dela. Avtocesta Ljubljana—Zagreb je za področje občin Grosuplje In Ivančne gorice ustvarila posebne pogoje, ki jih bo turistično mogoče izkoristiti predvsem z ustreznimi gostinskimi kapacitetami. Mesto Višnja gora s kopališčem naravnost terja turističnih posegov. Taborska jama je samostojen, danes še premalo uveljavljen element v turizmu tega področja. Ista ugotovitev lahko velja za dolino Krke. Drugi del tega področja od Turjaka preko Ribnice in Kočevja do Kolpe je glede prometnih pogojev znatno slabši. Dolino Kolpe, ki bi lahko postala s svojimi prirodnimi lepotami in posebnostmi poseben pojem za slovenski turizem, bo mogoče turistično uveljaviti samo z dobro prometno povezavo, ker nima svojega lastnega turističnega zaledja. Prav preko tega področja bi morala teči vzporednica cesti Ljubljana— Postojna—Reka, ki bi pomenila najugodnejšo povezavo naše severne meje z Jadransko avtocesto (Bled— Kranj—Ljubljana—Kočevje—Reka). IV. Notranjsko turistično območje Polhograjski dolomiti predstavljajo v tem področju poseben del, ki ima skupno s predelom Rovt in Zaplane posebne pogoje za letni in zimski turizem. Drug specifičen predel predstavljajo obrobni predeli Barja od Bistre do Močilnika. Cesta Ljubljana—Postojna ustvarja posebne pogoje za samo Vrhniko in Logatec. Prehodno kraško področje preko Rakeka do Cerknice In Loža, z Rakovim Škocjanom, Cerkniškim Jezerom in Križno jamo, daje zopet posebne pogoje, ti lahko posebno v obdobju povečane motorizacije zavzamejo pomembno mesto v turističnem prometu našega okraja. Bližina Postojne daje možnost za uveljavljanje v sedanjem obdobju, v bodoče pa bodo morda doslej ie neodkrite in nepristopne podzemelj- ske prirodne tvorbe in lepote, dale temu področju celo prednost. V. Zasavsko turistično področje Celotno področje od Janč do doline Sopote je prometno razmeroma slabo povezano. Kum, Cemšenkka planina, Mrzlica, Partizanski vrh in Klek nudijo ugodne prirodne pogoje za razvoj domačega turizma. Kopalni bazeni v Izlakah in Radečah predstavljajo naprave, ki bi lahko služile širšemu številu turistov. Bo-genšperk z Valvazorjevim muzejem lahko postane tudi za inozemski turizem vabljiva postojanka. To področje z izredno razvito industrijo v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku že samo predstavlja teren zaposlenih, ki terja, da se ustvarijo ob danih prirodnih pogojih materialne osnove za širok razvoj izletniškega turizma Popularizacija posameznih torišč izletniškega turizma na tem področju bi pripomogla, da se bi to področje postopoma uveljavilo tudi v receptivnem domačem in inozemskem turizmu, kot se Izlake in dolina Sopote že danes pojavljajo. je mednarodni turistični promet znatno povečal. Tudi ostale vrste gostinskih obratov močno zaostajajo. Nizke prenočitvene kapacitete tudi po svoji strukturi oz. kategoriji ne ustrezajo položaju, ki bi ga h10-rala imeti Ljubljana v turizmu. Od obstoječih kapacitet so Pos>' mezni objekti razvrščeni v našle6' nje kategorije: Hoteli štev. sob štev. postelj % A kategorija 52 69 11,6 B kategorija 116 202 34,0 C kategorija 80 118 20,0 D kategorija 47 95 16,0 Prenočišče ' 52 109 18,4 Skupaj . . . 347 593 100,0 Obstoječa struktura zahtevam da-dašnjega turizma ne ustreza, posebno, če upoštevamo, da tudi hoteli A in B kategorije po svoji celotni ureditvi ne ustrezajo pogojem, ki so drugod v svetu za te kategorije postavljeni. 34,4 % postelj je v prenočiščih in D kategoriji in jih lahko uporabljamo v turizmu samo še za- radi Izrednega pomanjkanja turistih nih postelj. Po moči je Ljubljana najvišj6 * turističnem prometu v Sloveniji pogledu števila gostov in prenočitfj To nam dokazuje razmerje Ljub‘J ne do drugih največjih turistih centrov v Sloveniji v letu 1958. Kraj Število prenočitev Ljubljana 221.359 Rogaška Slatina 200.548 Bled 196.844 Portorož 143.391 od- tega tujih prenočitev 57.921 12.149 77.614 85.085 2. Receptivne zmogljivosti turistični promet in neposredni dohodek od turizma Zaradi posebne vloge in položaja Ljubljane ter posebnih pogojev glede zmogljivosti, turističnega prometa in neposrednega dohodka iz turizma je nujno obravnavati Ljubljano ločeno od ostalih okrajnih področij in v odnosu na turistični promet ostale Slovenije. Skupna obdelava in primerjava ostalih turističnih 'področij z Ljubljano ne bi mogla dati realnih rezultatov. Razen tega zaradi pogostih teritorialnih reorganizacij za ostala področja tudi niso na razpolago enaki podatki za pretekla obdobja. Samostojna, izločena obdelava gorenjskega, dolenjskega, notranjskega ali zasavskega turističnega področja pa sama po sebi tudi ne more dati osnove za realno presojo, zato so statistični in ekonomski pokazatelji, sicer ločeno pokazani za vsako področje, vendar v skupnih pregledih in tabelah, da medsebojna primerjava podatkov posameznih področij daje osnovo za oceno relativne in absolutne razvitosti kapacitet in turističnega prometa poedinega področja. I. Mesto Ljubljana Čeprav je Ljubljana osrednji in najpomembnejši turistični center V pogledu inozemskih prenočitev presegata Ljubljano Portorož in Bled, sicer pa je v pogledu skupnega števila gostov in prenočitev absolutno na prvem mestu. Tudi v primerjavi s turistih prometom glavnih mest naših publik ima Ljubljana pometnh mesto. V letu 1958 je dosegel f-L. stični promet v posameznih mes1 Mesto skupaj Gostje domači tuji Beograd 434.490 372.489 62.001 Zagreb 153.101 117.682 35.419 Ljubljana 122.057 86.013 36.044 Sarajevo 116.019 99.993 16.026 Skoplje 104.227 91.178 13.049 Titograd 29.718 27.294 2.424 Mesto Prenočitve skupaj domači tuji Beograd 786.539 615.362 171.177 Zagreb 344.102 255.640 88.462 Ljubljana 221.359 163.438 57.921 Sarajevo 207.438 178.990 28.448 Skoplje 190.832 170.971 19.861 Titograd 68.038 64.600 3.438 (Podatki Zveznega zavoda za statistiko — Bilten 148) 3. mestu. Po skupnem številu gostov in nočitev je Ljubljana na številu inozemskih gostov pa na 2. mestu za Beogradom. jt Za določitev vloge Lju,bljane v turističnem prometu Jugoslavije P^ti posebno značilna ocena števila doseženih nočitev v Ljubljani n»sP ^ drugim glavnim mestom, če upoštevamo, da imajo posamezna mest» istih podatkih po stanju 31. decembra 1958 samo v hotelih (brez Pre člšč) naslednje kapacitete: Slovenije, ne moremo trditi, da je Beograd 1811 Sarajevo 455 Ljubljana za vrste turističnega pro- Zagreb 1075 Skoplje 517 meta, ki se v njej uveljavljajo, tu- Ljubljana 520 Titograd 240 ristično urejena. Turistična izgraje- (pred rušenjem starega dela Slona) nost Ljubljane danes že močno zaostaja za močjo turističnega prometa. S svojimi receptivnimi kapacitetami ni sposobna gospodarsko izkoristiti obstoječega turističnega prometa, oziroma izkoristiti možnosti, ki jih za ta promet dajejo v prejšnjem poglavju našteti splošni pogoji. Za presojo turistične receptivne sposobnosti določenega kraja so odločilne turistične prenočitvene kapacitete. Glede teh je Ljubljana v izredno slabem položaju. V letu 1938 je bilo v Ljubljani 90.498 prenočitev ob 790 turističnih posteljah. 20 let kasneje, to je leta 1958, pa Je realizirala Ljubljana 221.359 prenočitev ob 593 turističnih posteljah. Potemtakem se je ob 25 % zmanjšanju števila turističnih postelj povečal promet za 246 %. Kljub vlogi, ki jo Ima danes Ljubljano v turističnem prometu Slovenije, Jugoslavije oz. Evrope ima torej manj turističnih postelj kakor jih je imela pred vojno, čeprav se "* . n| v Kljub navedenim receptivnim pomanjkljivostim pa se v LjubU6^ letih po osvoboditvi kaže močan vzpon v turističnem prometu, k' časno dokazuje tudi njeno vlogo v turističnem prometu Slovenije. Leto Gosti Prenočitve v#11 domači lriozem. skupaj domači Inozem. 1938 35.270 17.295 52.565 63.956 26.425 1946 51.262 1.388 52.660 142.514 4.960 M 1949 49.437 4.008 53.445 114.891 9.316 \ll.4 1952 55.955 15.466 71.421 91.074 29 434 s.«’ 1955 82.012 39.505 121.517 135.833 62.846 8 34 1956 77.039 29.610 106.649 133.265 49.977 $.1 1957 111.852 35.037 146 889 175.869 56.312 1958 86.013 36.044 122.057 163.438 57.921 2 Cc primerjamo število.prenočitev leta 1958 z letom 1938 jasno^viOj^K da se je to, kot že povedano, povečalo zn 2,46-krat. To je nedvomno porast. SteKdlo inozemskih prenočitev se je povečalo od P1 26.425 na 57.921. Jasno pa je, da je s pičlimi prenočitvenimi kapac* t0 r postavljena zgornja meja, katera je bila že zdavnaj dosežena, y razumljivo nujno potrebno zgraditi nove prenočninske kapncitete' a Za oceno vloge Ljubljane v turističnem prometu Slovenil6‘ I potrebno izvršiti primerjavo udeležbe Ljubljane po številu 66_erja* številu nočitev v skupnem turističnem prometu Slovenije. Ta Prl nam pokaže, da je udeležba Ljubljane zelo velika. Proccntualna udeležba turističnega prometa Ljubljane v celokupnem turističnem prometu Slovenije ) Gosti Prenočitve domači inozem. skupaj domači inozem. skupaj 1953 16,3 47,6 20,9 8,3 34,6 11,2 1954 19,5 42,4 23,2 11,6 28,2 14,0 1955 20,5 40,8 24,4 11,3 24,8 13,6 1956 20,2 40,6 23,5 12,0 27,2 14,2 1957 26,1 39,3 26,7 11.7 22,7 13,3 1958 18,0 32,4 20,4 9.5 17,3 10,7 . v razdobju od leta 1953 do 1958 i! torej prenočevalo v Ljubljani od '■17o do 47,8 % vseh inozemskih sosluv, ki so prišli v Slovenijo. To sn0 izraža tranzitno vlogo mesta lubljane, kar potrjuje tudi kratka "''Prečna doba bivanja Ta se je 1«a*a v *stem razdobju od 1,3 do ■“ dneva. K temu je pripomniti, da Povprečna doba bivanja za ino-Ptike turiste v ostalih mestih Publik enaka. rest Izjemo Beograda skoraj ^ — Pri obstoječi prenočninski rešljivosti pa je danes težko pre-Ver." In oceniti, koliko bi se ob Vn JAh razPoložljivih kapacitetah po-liiri na doba bivanja inozemskih ^ lstov v Ljubljani podaljšala, če Se Ljubljana mogla uveljaviti z večjimi kapacitetami tudi kot izhodiščna točka za inozemske turiste. Prav gotovo pa že zgoraj navedena udeležba Ljubljane dokazuje turistični pomen Ljubljane. Udeležba domačih in Inozemskih prenočitev v turističnem prometu celotne Slovenije sicer v zadnjih letih ne napreduje, kar je popolnoma razumljivo, saj je nadaljnje povečanje prenočitev v Ljubljani pogojeno s povečanjem števila turističnih postelj. Pomanjkanje teh kapacitet v zadnjih letih tudi kvarno vpliva na kvaliteto te vrste gostinskih uslug. Kako intenzivno in pretirano so izkoriščene turistične postelje v Ljubljani, nam nazorno pokaže naslednji pregled: k^rlščcnost prenočitvenih kapacitet v Ljubljani leta 1958 po mesecih (620 postelj — upoštevano tudi gostišče v Podutiku) Mesec ' Število vseh Število Inozem. Odstotek prenočitev prenočitev izkorišč. Januar 13.126 1.953 70 Februar 13.391 1.963 71 Marec 12.068 2.190 64 April 27.578 3.069 146 Maj 16.698 4.909 88 Junij 17.907 5.512 94 Julij 23.691 9.779 125 Avgust 26.006 11.062 138 September 21 033 6.864 112 Oktober 18.160 4.582 96 November 16.603 3.725 88 December 15.098 2.315 80 t-juhi zadnJlh dveh letih pijana prenočitvene v^oma izkoriščene. 108 %le so bile v prenočitvene kapacitete Letno pokaže n pr.: za leto 1957 Poln" letno zasedenost, kar je po-D0 0rha nenormalno, vendar resnič-ob’ *ai je znano, da se izkoriščajo PfJr_ ez°nskih mesecih vsa mogoča t°ne zna ležišča. V času glavne se-Bo I® tako močno povpraševanje cev '^h Posebno s strani inozem-Vpt’ ^a tl redno odhajajo prenoče-tpj! Klavnem v Trst, deloma pa H>odaV ^a8reb. Da je to velika go-ino . , a Skoda, je popolnoma ja-Uito r,a traJa poletna sezona In ve-4o Pomanjkanje za sobe od maja V?>mbra, torej 120 dni. l.. *^0 lr>tn v fnHnllli ru-» le ki?®*0 leto v zadnjih petih letih liani ° Sklonjeno v hotelih v Ljub-fit©M °Sromno tujih gostov. Uradno Ljubi. Sklonjenih Rostov je bilo v *S0d an* zo časa Klavne sezone od V| i®0 160 gostov vsak dan Na osno-tpa,eKa Izračuna Izgubljeni dohodek deVia letno najmanj 33 milijonov 'ur|z h dinarjev od inozemskega Hs n'a Ljubljana pa je zaradi svo-^eitni ®v*a v prenočitvenih ka-r| Dn«al1 čcsto razlog, da marši kate-‘tičba VaInl bl,o. ki prireja turl-niOrP°,t0vanja v Jugoslavijo, teh 14f|l nr ZVestL ker ne dobi v Ljub-^van|»rc,n P°datklh je bilo 31. 12. 1958 «^6.340 prebivalcev 76.800 zapo- Splošni gospodarski razvoj in razvoj socialističnih družbenih odnosov terjata med ostalimi nalogami tudi organizirano družbeno skrb za' aktivni odmor delovnega človeka. Organizacijska plat aktivnega odmora spada v delovno področje številnih družbenih organizacij. Vendar je delo vseh teh organizacij na sicer skupnem interesnem področju še vedno premalo vsklajeno. Ta razdrobljenost se pokaže posebno pri investiranju finančnih sredstev, ki je bilo zaradi pomanjkanja širšega enotnega programa velikokrat tudi nesmotrno. Razen tega je potrebno tudi ugotoviti, da se je često pozabilo, da je potrebno delovnemu človeku tudi izven časa letnega oddiha ustvariti pogoje za turistično Izživljanje in rekreacijo delovnih sposobnosti Drugi izmed osnovnih vzrokov, ki zahtevajo načrtni razvoj na področju aktivnega izletniškega turizma Izvira iz položaja Ljubljane v receptivnem turizmu. 2e v delu elaborata, ki obravnava splošne pogoje receptivnega turizma, je povdarjeno, da bi povečane prenočninske zmogljivosti, ki bi omogočale turistu nekajdnevno bivanje v Ljubljani, dole pogoje, da se Ljubljana uveljavi tudi kot izhodiščno mesto za druga bližnja turistična področja. Ljubljana je po svoji legi zelo ugodno prometno povezana s turističnim področjem Gornjesavske doline, Bleda in Bohinja, tudi kroškl predeli in Slo- b) Gostinstvo Mrežo gostinskih objektov, ki pridejo v poštev za izletniški turizem, moramo obravnavati iz dveh vidikov, to je po njeni lokaciji in po njeni tehnični ureditvi in obsegu. Neposredna okolica mesta in področje bližnjega zaledja, kakor je opisano v splošnem delu tega poglavja, ima razmeroma dobro razvito mrežo gostinskih obratov. Številčno ta mreža ni šibka, lega obratov v posameznih krajih in na poedinih področjih odgovarja izletniškemu karakterju. V večini primerov pa značaj teh obratov njihova ureditev in obseg gostinskih uslug, ne ustrezajo Izletniškemu turizmu. V obrobnih predelih mestnih občin je 61 gostinskih obratov, ki bi po svoji legi odgovarjali kot izletniška gostišča. Kapaciteta teh obratov znaša skupno 3660 sedežev v zaprtih prostorih In 49 ležišč v prenočiščih. Širša okolica (občine Vrhnika, Dobrova, Domžale, Ivančna gorica, Kamnik, Medvode in Lašče) pa ima v svoji mreži Sl takih gostišč, ki pridejo v poštev za ljubljanski izletniški turizem. Ta gostišča imajo skupno 1960 sedežev v zaprtih prostorih in 193 postelj v prenočiščih. Vso omenjena gostišča so pretežno klasične gostilne, ki se danes v izletniškem turizmu še niso dovolj uveljavile. Pretežen del njihovih uslug predstavlja prodaja alko- holnih pijač. Le manjše število teh gostišč se je preusmerilo v svojejf 1 poslovanju in v zadnjih 3 do 4 letih postopno prehajajo v izrazita izletniška gostišča. Glede na nizko zmogljivost v pogledu števila ležišč za prenočevanje, posebno v gostiščih v širši okolici, lahko ta gostišča služijo v glavnem le zadovoljitvi potreb izletniku v okrepčilo pri enodnevnih izletih, ne morejo pa služiti za tedenski odmor od sobote na nedeljo. Kljub razmeroma številčni mreži pa posamezna, za izletniški turizem Izredno zanimiva področja, danes nimajo nobenih objektov niti za okrepčilo izletnikov. Med ta področja štejemo zlasti Kurešček, Krim, Tabor nad Črnučami, Močilnik iri Taborsko jamo pri Grosupljem. Program izgradnje izletniških gostišč bo moral upoštevati predvsem ona področja, ki po svojih prirodnih pogojih ustrezajo izletniškemu turizmu. Taka gostišča v širši okolici bi morala imeti določeno število ležišč. Pri projektiranju teh gostišč pa bo tudi v bodoče glede kapacitete potrebno upoštevati promet ob konicah, ki se prav posebno pojavijo ob praznikih. Pri obstoječih gostinskih obratih je namreč osnovna po-manjlkjivost prav v tem, da nimajo dovolj zaprtih prostorov, kamor bi se gostje mogli zateči v primeru nenadnega nastopa slabega vremena, prav tako pa nimajo ustreznih zmogljivosti v svojih kuhinjah. Te pomanjkljivosti odvračajo mestno prebivalstvo od večjega obiska. Pri novih kapacitetah bo potrebno to vsekakor odpraviti vendar pa upoštevati tudi ekonomski moment. Sunkovit promet, ki zaradi znatne razlike med najnižjim in najvišjim dnevnim obiskom, zahteva večje kapacitete in zaposlitev večjega Števila delavcev, ne zagotavlja dohodka, ki bi omogočal rentabilno poslovanje takih gostišč. Zato bo potrebno dodatno delovno silo v teh gostiščih tudi v bodoče črpati iz neposredne okolice gostišča, čeprav taka delovna sila nima ustrezne strokovnosti. Druga pomanjkljivost obstoječih gostišč je v tem, da kljub razpoložljivemu prostoru nimajo urejenih otroških igrišč. Upoštevati je potrebno, da predstavljajo vsaj za bližnja izletniška gostišča družine z otroki pretežno število gostov. Tako za izletnike, kot za nemoteno poslovanje gostišča, bi bilo potrebno, da so otroška igrišča oddaljena od gostilniških vrtov. To okolnost bo pri mnogih podjetjih vsekakor potrebno upoštevati. Istočasno bo pri obstoječih gostiščih nujno urediti ustreznejše prostore za parkiranje avtomobilov. Potrebno bo doseči, da se bo asortiment uslug Izletniških gostišč razširil tudi na mlečne izdelke in da se bo povečala izbira brezalkoholnih pijač. Do se obstoječa ali nova gostišča še posebej uveljavijo pri domačih in inozemskih turistih, ki iščejo izven mesta razvedrila v naravi, pa bodo morala predvsem svoje kuhinje in kleti preusmeriti na določene krajevne posebnosti in določene vrste ter na ustrezno stalno visoko kvaliteto. ' Dokaz, da današnja gostinska mreža na tem področju ne izkorišča danih splošnih pogojev izletniškega turizma, je tudi izredno nizka udeležba občin, ki zajemajo v svoje območje ljubljansko izletniško področje, v skupnem okrajnem gostinskem prometu. Ta udeležba je po lanski teritorialni razdelitvi v odstotkih znašala) Leto Občina 1957 1957 Borovnica 0,57 0,71 Dobrova 0,32 0,24 Domžale 2,55 2,59 Grosuplje 1,20 0,98 Ivančna gorica 1,16 0,94 Kamnik 3,76 3,31 Lašče 0,39 0,39 Medvode 0,98 0,92 Mengeš 0,58 0,69 Vrhnika 1,56 1,50 Za čisti prikaz gostinskega prometa iz turizma v navedenih občinah bi bilo seveda potrebno korigirati navedene podatke z upoštevanjem števila prebivalstva posamezne občine in njeno lastno gospodarsko razvitost, ki posebno pri občinah Domžale, Grosuplje, Kamnik in Vrhnika Izstopijo. Vendar nam že pokazana splošna primerjava dokazuje, da v teh občinah pogoji izletniškega turizma ekonomsko še niso izkoriščeni. c) Turistične naprave Na obravnavanem ljubljanskem Izletniškem področju razen kopališč in urejene Taborske jame ni posebnih turističnih naprav. Prirodno kopališče na Sori v Medvodah je v izgradnji, na kopali- šču na Ježici pa manjkajo predvsem bazeni. Ostala kopališča so še v Domžalah (manjkajo filtrirne naprave in slačilnice), v Kamniku, Višnji gori In na Vrhniki (brez £11-trirnih naprav). Taborska Jama je sicer urejena za obisk, nima pa nobenega objekta za postrežbo obiskovalcev. Na posameznih področjih bodo turistične naprave neobhodno potrebne, da se bodo lahko turistično še bolj uveljavila, izkoristili dani prirodni pogoji in Izpopolnila morebitna že obstoječa materialna osnova. V področju Iške je nujno urediti kopališče. Vse področje Kamniških Alp nima nobene žičnice, ki je v tem predelu zaradi možne množičnosti ne moremo smatrati kot turistično atrakcijo, temveč kot nujno prometno sredstvo, ki bo gorske predele približalo dolinskemu svetu in omogočilo obisk planin tudi v krajšem času. S stališča inozemskega turizma pa moramo šteti žičnico na tem področju kot zadovoljitev vedno zahtevnejših turistov in kot približanje pogojem, ki jih nudijo ostale alpske turistične dežele. C. PROGRAM IZGRADNJE MATERIALNIH ODNOSOV V prejšnjem delu analizirano stanje in pogoji nujno narekujejo podroben študij in izdelavo kompleksnega vsestranskega programa za turistični razvoj okraja Ljubljana Ta program naj bi določil točno razvojno smer in tudi kapacitete in lokacije posameznih objektov Ker pa je izdelava takega programa odvisna od številnih drugih vprašanj, ki morajo biti predhodno ali vsaj vzporedno rešena kot n. pr cestno omrežje, urbanistični plani krajev, železniško vozlišče v Ljubljani ter katera kot izgloda še ne bodo rešena v kratkem, predmetni program ne zajema celotnega bodočega razvoja zadevne izgradnje, temveč za posamezna področja samo določeno razvojno smer In obsega one objekte, ki jih je v krajšem obdobju neobhodno potrebno zgraditi, da se odpravijo vsaj najosnovnejše pomanjkljivosti in prepreči nadaljna družbena škoda, ki ne zadeva samo ljubljanskega okraja temveč vpliva tudi na turistični razvoj ostalih področij v Sloveniji in FLRJ Iz istih razlogov program tudi globlje ne posega na področje komunalne in prometne ureditve. V analizi obstoječega stanja bi bilo potrebno obravnavati tudi do sedaj vložene Investicije, ki bi pokazale, da se ta gospodarska delavnost ni razvijala sorazmerno z ostalimi gospodarskimi panogami Vendar bi to zahtevalo obširne analize ln primerjave, ki dejanskega stanja ne morejo spremeniti V programu izgradnje msterat-nih osnov objekti za Izletniški turizem ljubljanskega Izletniškega področja niso posebej navedeni ker na svojem področju predstavljajo čiste receptivne kapacitete. Izletniške pa le z ljubljanskega gledišča Razen tega se kot že v uvodu omenjeno področja medsebojno prelivajo in posebno izletniškemu področju ni mogoče določiti definitivne meje Zato program Izgradnje ločeno obravnava vse objekte na vsakem posameznem področju. 1. Razvojna smer I. Mesto Ljubljana Po vojni razvoj turističnega prometa zaradi posebnih pogojev, posebno pa zaradi pičlih ljubljanskih prenočninskih kapacitet, ne daje osnove za ugotovitev, da je v Ljubljani pogojen izključni receptivnl turizem Takega, mesta Ljubljani tudi ni mogoče določiti z namernim neprlrodnim usmerjanjem razvoja ali z posebnim dajanjem določenih prednosti ln razvojnih pogojev drugim'turističnim krajem. Nesporno je, da bo v Ljubljani receptivnl turizem imel vselej večjo vlogo kot aktivni turizem, vendar je možno In nujno obe smeri vzporedno razvijati ali vsaj vzporedno obravnavati, ker se na nekaterih področjih samo dopolnjujeta in ie n pr izletniški turizem lahko tudi samo nadaljevanje receptivnega Razen tega je nujno potrebno upoštevati, da je težko obravnavati •razvoj turizma kot gospodarske panoge na nekem določenem področju tako, da bi se pri tem popolnoma zanemarile obveznosti nasproti družbenim proizvajalcem, ki ustvarjajo sredstva za razvoj materialnih osnov turizma In katerim je prav tako potrebno. kot že povedano, tudi izven časa letnega odmora, ustvariti pogoje za turistično Izživljanje in rekreacijo delovnih sposobnosti Dejstvo da v samem mestu Ljubljani aktivni turizem ne zahteva posebnih ločenih objektov, pa dopušča vzporedno obravnavo obeh zvrsti pri vsakem gledišču. II Gorenjsko turistično področje Na tem področju je v bodočem razvoju upoštevati: a) na področju Kamniških Alp naj se ustvarijo materialne osnove za razvoj množičnega gorskega turizma Zato naj se da prednost zgraditvi žičnice in gradnji prenočninskih ln prehranltvenlh objektov ob začetni ln končni postaji žičnice ter v samem Kamniku, kot posrednem ln neposrednem izhodišču, b) v okninem področju so predvsem pogoji za Izletniški turizem, za katerega je potrebno razviti materialno osnovo, ob cesti Ljubljana-Celje pa predvsem objekte za prehodne turiste lil Dolenjsko turistično področje To področje bo tudi v perspektivi imelo dva značaja. Del ob avto- cesti Ljubljana—Zagreb bo služil prehodnemu turizmu. Zato se morajo okrepiti ustrezne turlstično-go-stinske kapacitete, na področju Višnje gore ali Ivančne gorice pa ustvariti tudi manjše prenočninske kapacitete. Na področjih Taborske jame, Polževega, Kureščka, Krima in doline Krke so pogoji tudi za razvoj stacionarnega turizma, čeprav bodo nekateri predeli še dalj časa obdržali bolj Izletniški značaj. Podtoč-ju od Turjaka do Kolpe Je nujno najprej izboljšati prometne zveze. V delu od Turjaka preko Ribnice se bo še daljšo dobo razvijal le prehodni turizem, za katerega je ustvariti ustrezne prenočninske kapacitete. Področje Kolpe ima vse pogoje za postopno uveljavljanje stacionarnega turizma, kateremu pa danes manjkajo vse potrebne materialne osnove. IV. Notranjsko turistično področje Polhograjski predel z Rovtami In Zaplano bo tudi v bodoče območje letnega in zimskega izletniškega turizma, s postopnim povečanjem ustreznih gostinskih kapacitet pa se more do določene mere razviti tudi stacionarni domači turizem. Na področju ob cesti Ljubljana— Postojna, t. j. na Vrhniki in v Logatcu, bo tudi v bodoče osnovna vloga v tranzitnem turizmu, ki naj se pospešuje z usposobitvijo primernih prehrambenih kapacitet, prenočninske kapacitete pa naj se ustvarijo le v razmerju z močjo tega področja v tranzitnem turizmu. Območje od Bistre do Močilnika bo tudi v bodoče področje izletniškega turizma, ki mu je potrebno ustvariti ustrezne turistlčno-gostin- ske kapacitete. Predel od Rakeka, Rakovega Škocjana do Cerkniškega jezeru in Križne jame bo v prvi fazi obdržal še značaj področja prehodnega turizma, ki so mu potrebne primerne turistične materialne osnove. Bodoči razvoj tega področja (predvsem jezera) pa bo v stacionarnem turizmu. V. Zasavsko turistično področje Splošni pogoji narekujejo za to področje razvoj v smeri izletniškega turizma. To smer posebno poudarja veliko število zaposlenih v Industrijskih središčih tega področja. Receptivnl turizem bi se v krajšem času mogel uveljaviti le v Izlakah ln dolini Sopote, če bi se obstoječa kopališča dala na razpolago za splošni turizem. Za širši razmah Izletniškega turizma pa je potrebno urediti Izletniške postojanke, razen tega pa ustvariti primerne gosti nsko-turi-stične kapacitete v posameznih središčih, ker bodo ta središča služila kot Izhodišča zn domači turizem tudi drugim gostom, ne samo prebivalcem kraja. 8. Objekti Na osnovi prej navedene razvojne smeri za posamezna področja, ki jih je v glavnem dal tudi perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja Ljubljana za obdobja 1957 do 1901 je sestavljen tudi program Investicij oz. objektov Ker elaborat ne zajema kompleksne rešitve turističnega razvoja okraja so v programu navedeni le oni objekti, ki so v gradnji In objekti, ki Jih je potrebno zgraditi ali zanje vsaj pripraviti konkretne Investicijske programe v obdo.bju do konca leta 1901. Realizacija postavljenega programa jc pogojena z investicijskimi sredstvi, prioritetni red pa naj se določa z vsakoletnimi družbenimi plani organov, katerih področje zadeva konkretna investicija po gospodarskem pomenu. Program objektov bi bilo sicer potrebno ločiti po njihovem namenu (n. pr,; za prenočevanje, za prehrano, za razvedrilo) vendar taka ločitev dosledno ni mogoča, ker zajemajo nekateri objekti več oblik, ki prej navedene namene združujejo. Pri posameznih Investicijah, ki so v gradnji in pri objektih, za’ katere se že pripravljajo investicijski programi, so navedeni tudi roki do-vršitve investicije oz. programa. 1. Mesto Ljubljana 1. Novogradnje a) dograditev novega trakta hotela Slon Z dograditvijo se pridobi približno 100 ležišč, povečajo pa se restavracijski in družabni prostori. Dograditev je predvidena 1961. b) Gradnja motela Medno Z gradnjo, za katero je že odobren kredit, se pridobi 75 ležišč in za 150 sedežev zaprtega restavracijskega prostora. Odprti restavracijski prostori so praktično neomejeni. Rok dograditve do 1. 8. 1960. c) gradnja hotela »Lev« Objekt predviden na križišču Gosposvetske in Prešernove ceste bi imel 400 ležišč, ustrezne restavracijske kapacitete z veliko restavracijsko ploščadjo in potrebnimi prostorom za parkiranje. Razen tega so v objektu predvideni tudi kavarna ln slaščičarna bar in expresnl bife, prirejen za delno samopostrežbo. Objekt Ima tudi zaprte garaže. Program je odobren, vložena prošnja za Investicijski kredit I* zveznega natečaja. č) gradnja hotela v ulici Moše Pijada. Predvideni objekt bi Imel 400 ležišč, ustrezno restavracijo z restavracijskim vrtom. Razen tega je v objektu predviden expresni bife * delno samopostrežbo in dnevni hotel-Objekt ima tudi zaprte garaže. Program odobren, vložena prošnja za investicijski kredit iz zveznega natečaja. Izgradnja hotela »Lev« in hotela v ulici Moše Pijada je odvisna od odobritve kredita. Predvidena gradnja bi po programu trajala 2 In P°* leta od začetka. d) gradnja expresne restavracij8 večjega obsega v središču mesta * določeno širšo lokacijo na prostem med Titovo—Nazorjevo—Miklošičeva In Dalmatinovo ulico. Program, ki »e Izdeluje bo upošteval vse tehničn® pridobitve modernih ekspresnih re' stavracij (tudi samopostrežbo v enem delu objekta). Program bi moral biti izdelan d8 1. septembra 1960. e) gradnja gostišča a prostori ples. Igrišči, otroškimi Igrišči, sanka' lišči In podobno Pod Rožnikom Program naj bi bil Izdelan d° 1. septembra 1960. Upoštevati ramo potrebe turistov, ki se dalj sa zadržujejo v Ljubljani in tu“ potrebe Ijublfanskih prebivalcev. f) Kopališče Ježica. Gradnja sanitarij, restavraciji prostorov, gradnja bazena za otm* in postavitev 5 vveekend hišic. I*1 ^ časno s tem programom se bo ured tudi camping. Program bo izdelan do 3° V| nuarja 1960, v prihodnjem letu Pa 0-so pričelo z gradnjo bazena in ul dltvijo camplnga. 2. Adaptacije \i) dovršitev adaptacije hotela Turist. Z 'adaptacijo se pridobi 80 novih ležišč in bo dovršena do 30. aprila 1960. b) Preureditev hotela Union. Ureditev in zaključek objekta sta Potrebna, ker se z zidavo samopostrežne trgovine na prostoru med novim domom sindikata in hotelom Unionom odre prostor, ki ga je potrebno gradbeno zaključiti. Razen tega se obstoječi restavracijski prostori morajo prilagoditi kategoriji notela. Idejni program predvideva Pridobitev novih 100 do 200 sedežev zaprtega restavracijskega prostora, do 250 sedežev pokritega vrtnega Prostora in gradnjo novih upravnih Prostorov in garaž, ki se zaradi samopostrežne trgovine rušijo. Program bo izdelan do 1. septembra 1960. c) Adaptacija peronske točilnice ‘kolodvorske restavracije. Objekt je glede na močan promet Izrabljen. V programu je pred-v'deno, da se namesto dosedanjih [niz namestijo pulti za samopostrežno in uredi primernejši dohod do bifeja. Adaptacija bo končana do 1. ma-.3 1960. č) Ureditev primernih gostišč na Področju Stare Ljubljane. Z adaptacijo posameznih zgradb ne tem mestnem področju dobiva ta del Ljubljane za turista privlačno Podobo Ves del pa je brez primernega gostišča. Izdelani so programi za ureditev manjšega hotela (do 40 postelj) Pod Trančo, gostišča v Krojaški ulici, ki ni bilo urejeno v slogu stare slovenske gostilne in manjše kavarnice na Ribjem trgu. „ Vsi načrti bodo izdelani do “L marca 1960. V istem okviru je rešiti tudi Vprašanje restavracije v Magistratu, ki je neposredno povezan z dosto-fem na Ljubljanski grad. Grad pomeni karakteristiko mesta in ga je m*Jno potrebno .izkoristiti tudi za tu-istifne namene. Zavod za ureditev tare Ljubljane bo pripravil ustrez-e Programe in določil Gradu bodo- tudi namene. Istočasno se bo rešilo ,. ‘ vprašanje gradnje vzpenjače 11 drugačnega dostopa na Grad. ...d) Adaptacija restavracije »Slavja. ki .^daptacija predvideva povečanje nninjskih kapacitet in sodobno ,r^ditev sanitarij. Objekt Je važen I, j za turistični promet. Adaptacl-Ja bo dovršena do 1. maja 1960. e) Preureditev bifeja Rio. , Sedanje naprave v bifeju so dodane. S preureditvijo se namera-a doseči povečanje kapacitet z namestitvijo sodobnih naprav za sa-•m°p0strežbo. Objekt se obnavlja, ker bo ta del Titove ceste dobil še '7čil pomen, ko se bo porušila Konjeva hiša. i_ Preureditev bo končana do 1 apri--3 1960. Uam Preureditev gostišča »Daj- la j^ndl v tem objektu so vse inšta-dnt , , 'n naprave na strežnem pultu ta raiane. Glede na lokacijo objek-nhi5!n ne bi bilo primerno, da se pj kt obnavlja kot klasičen bife. stor Iarn Predvideva razširitev prodi r?V 7fl samopostrežbo, deloma tu-g0s. Q dosedanje prostore za sedeče ve* ^Zmogljivost se bo povečala za Urprtii 100 %- Istočasno se bodo *• tudi sanitarije. ja i96QPtac*ia bo Izvršena do 1. ma- 81av' Preureditev restavracije > Miklošičeva cesta. V obstoječi restavraciji se bodo enako kot v »Daj-damu- namestili pulti za samopostrežbo. Kapaciteta se bo s tem povečala, obrat pa preusmeril iz klasične menze v celodnevno restavracijo. Rok za preureditev je 1. september 1960. h) Preureditev gostišča »Glince«, Tržaška cesta. Tržaška cesta je važna vpadnica v mesto. Na vsem področju pa ni primernega gostišča z ustreznimi restavracijskimi kapacitetami. Obstoječe gostišče se da primerno urediti in je program že pripravljen. Pridobili se bodo tudi potrebni parkirni prostori, kar je važno, ker prostora za parkiranje v središču mesta zelo primanjkuje. Adaptacija je lahko izvršena v letu 1960. II. Gorenjsko turistično področje 1. Novogradnje a) Nadgradnja Doma v Kamniku. Z nadzidavo doma za eno nadstropje se pridobi najmanj 40 ležišč ustrezne kategorije. Vsi ostali obrati so v tem objektu na razpolago. Gradnja je nujna, ker Kamnik nima ustreznih kapacitet. Kot izhodišče za gorski turizem je Kamnik izredno pomemben. Program je pripraviti do 1. septembra 1960. b) Gradnja žičnice na Veliko planino. Utemeljenost investicije je poudarjena že v splošnem delu. Istočasno z žičnico pa je potrebno predvideti tudi gradnjo prenočninskih kapacitet. Po idejnem programu naj bi bil na Veliki planini zgrajen objekt z 80 posteljami in pripadajočimi restavracijskimi kapacitetami ter 30 planinskih hišic, vsaka z 8 ležišči. Skupno torej 320 turističnih postelj. Investicijski program za žičnico in te objekte bo pripravljen do L marca 1960. Gradnja žičnice bi pričela že v letu 1960 in bi bila žičnica dograjena do junija 1961. c) Turistični dom oz. izletniško gostišče na Taboru. Področje Črnuč oz. hribov proti Rašici predstavlja za Ljubljano izredno lepo izletniško območje Na tem področju pa ni nobenega gostišča. Program bi bil Izdelan do 1. decembra 1960. č) Restavracija s prenočišči na Sumberku pri Domžalah. Na relaciji Ljubljana—Celje ni na področju našega, okraja (razen Trojan) ustreznega gostišča. Razen tega predstavljajo Domžale s kopalnim bazenom zanimivo točko za Ljubljančane. Po idejnem programu bi objekt obsegal restavracijo s približno 20 ležišči in služil prehodnim turistom in izletnikom. Lokacija na Sumberku mu daje še posebno turistično karakteristiko. Program bo izdelan do 1. junija 1960. d) Kopališče Sora — Medvode. V preteklem letu začete investicije so bile v letu 1959 skoraj dovršene. Nujno potrebno pa je dokončati še nekatere komunalne objekte, v poznejšem obdobju pa eventualno restavracijo. Izgradnja komunalnih objektov bo končana do 1. maja 1960. 2. Adaptacije a) Adaptacija gostišča na Trojanah. Z dograditvijo nove ceste čez Trojane je to, že prej znano gostišče dobilo na turističnem pomenu. V zvezi z gradnjo ceste so bili prizadeti nekateri objekti, ki so služili gostišču* Te objekte je potrebno nadomestiti, istočasno pa razširiti tudi obstoječe kapacitete gostilne. Program bo izdelan do 1. februarja 1960, glavni del investicij pa bo lahko izvršen do pričetka sezone 1960. III. Dolenjsko turistično področje 1. Novogradnje a) Gradnja gostišča pri Taborski jami. Kot je v elaboratu že navedeno, je Taborska jama urejena za ogled. Manjka ustrezno gostišče, ki bi moralo obsegati manjše zaprte restavracijske prostore in nekaj prenočišč. Program bo sestavljen do 1. julija 1960. b) Turistični dom na Kureščku. Kurešček je predstavljal pred vojno izredno lepo smučarsko področje. Tudi v poletni sezoni nudi s svojo okolico ugodne pogoje za razvoj turizma. Program za gradnjo doma je pripravil Okrajni sindikalni svet in bi se gradnja lahko pričela že v letu 1960. Pridobijo se kapacitete približno 30 ležišč z ustreznimi restavracijskimi prostori. c) Dom v Iškem Vintgarju. Objekt nima ustreznih restavracijskih "kapacitet za sobotni in nedeljski turizem, pa tudi sicer kapacitete ne ustrezajo. Razen tega manjkajo igrišča in kopališče, ki bi se dalo urediti z manjšimi stroški. Program za ureditev pripravlja Okrajni sindikalni svet in bo izdelan do 30. marca 1960. Objekt se bo dograjeval etapno, do prihodnje sezone se bo povečala kuhinja in zaprti prostori za goste ter uredile kopališčne naprave. ~ č) Gradnja restavracije s prenočišči v Ribnici. Ribnica nima danes nobene tujske sobe niti ustreznih restavracijskih prostorov. Že za prehodni turizem je te kapacitete nujno ustvariti. Program pripravlja ObLO in bo pripravljen do konca letošnjega leta. Kapaciteta bi znašala približno 200 sedežev in 20 ležišč. Gradnja bi se lahko pričela v letu 1960. d) Turistični dom v Sodražici in na Travni gori. V prostorih, ki so bili adaptirani za ObLO Sodražica bo možno z manjšimi stroški urediti tujske sobe. Postojanka bi lahko služila prehodnim in poslovnim turistom in tudi kot izhodišče za Travno goro. V turističnem domu na Travni gori pa je potrebno dopolniti opremo in zagotoviti primerno vodo, da bo objekt v celoti lahko služil namenu. Oba objekta sta lahko dokončno urejena do glavne sezone 1960. 2. Adaptacije a) Zadružni dom Ivančna gorica. S preselitvijo Zdravstvenega doma v nove prostore nastopa možnost, da se v objektu Zadružnega doma, kjer so že urejeni gostinski prostori, pridobi ustrezno število tujskih sob. V razpravi gradnje motelov ob avtocesti Ljubljana—Zagreb je bilo predvideno, da naj se na pod-dročju Višnje gore ali Ivančne gorice pridobijo ustrezne prenočninske kapacitete. Ureditev tujskih sob v obstoječi zgradbi, ki je nova, bo neprimerno cenejša kot vsakršna novogradnja. Program bo pripravilo TD Ivančna gorica do 1. junija 1960. b) Povečanje kapacitet Doma na Polževem. Objekt se je že tako uveljavil v turističnem prometu, da mu obsto- ječe restavracijske kapacitete ne zadoščajo. Predstavlja pomembno postojanko v izletniškem in stacionarnem turizmu. Program bo pripravljen do konca letošnjega leta, gradnja pa bo dovršena do 1. septembra 1960. Meu-tem bo obrat nemoteno posloval. c) Zadružni dom na Turjaku. Glede na spremenjeno vlogo kmetijskih zadrug je ostalo poslopje Zadružnega doma v Turjaku neizkoriščeno. Turjak že sam po sebi pomeni znano zgodovinsko postojanko, kateri je NOB dala še poseben poudarek. Obisk turistov se je znatno povečal, posebno po odkritju spomenika. V poslopju posluje gostišče, ki po po svojem obsegu in kvaliteti ne ustreza. V nadstropju bi se dalo dobiti nadaljnje gostinske prostore, posebno tujske sobe. Program bo pripravilo TD Lašče do 1. maja 1960. Adaptacija bo izvršena v letu 1960. č) Grad v Ribnici. V prostorih nekdanjega gradu se urejuje muzej. V sestavu prostorov bi bilo potrebno urediti primeren bife. - Načrt bo pripravilo TD Ribnica, adaptacija pa je lahko izvršena že v letu 196Q. III. Notranjsko turistično področje. 1. Novogradnje a) Gradnja objekta na Močilniku. Področje samo je turistično interesantno, bližina ceste I. reda Ljubljana—Postojna pa daje možnosti, da bi bile prenočninske in restavracijske kapacitete izkoriščene tudi za tranzitni turizem. Objekt naj bi obsegal do 20 postelj in ustrezne restavracijske prostore. Program bi bilo potrebno izdelati do 1. decembra 1960. b) Prenočninski objekt v Logatcu. Logatec je pomemben kraj ob cesti Ljubljana—Postojna, razen tega pa bi lahko postal izhodiščna postojanka za izletniški turizem na Rovtah in za področje Rakovega Škocjana in Cerknice. Nima praktično nobenih prenočišč. Pripraviti bi bilo potrebno program za najmanj 20 ležišč. Program bi moral biti izdelan do 1. aprila 1960. c) Turistična koča v Rakovem Škocjanu. To turistično zanimivo področje se ne more uveljaviti, ker nima na vsem področju Rakovega Škocjana nobenega ustreznega gostišča. Program je pripravilo TD Cerknica skupaj z Zavodom za zaščito kulturnih spomenikov. Investicija se lahko prične že v letu 1960. 2. Adaptacije a) Adaptacija restavracije Mantova. Vrhnika pomeni glede na cesto Ljubljana Trst izredno važno prehodno mesto. Danes nima ustreznih gostinskih kapacitet. ObLO izdeluje program za adaptacijo ali gradnjo nove restavracije. Dokončne odločitve še ni, ker še nista Izdelani obe varianti. IV. Zasavsko turistično področje 1. Novogradnje a) Prenočninski objekt v Trbovljah. Trbovlje potrebujejo ustrezne prenočninske kapacitete že zaradi poslovnega turizma. V bodoče pa je pričakovati razvoj tudi v smeri izletniškega turizma v okolici Trbovelj, za katerega bi Trbovlje služile kot izhodišče. ObLO pripravlja program za gradnjo prenočninskega objekta v zvezi z urbanistično ureditvijo centra Trbovelj. Program bi moral biti izdelan do konca leta 1960. b) Izgradnja turistične postojanke na Kleku. Klek je za trboveljsko področje priljubljena in znana izletniška točka. Potrebno je zgraditi ustrezno gostišče. Program bo pripravilo TD Trbovlje do konca leta 1960. 3. Adaptacije a) Adaptacija Kolodvorske restavracije, Zidani most. Zidani most predstavlja v splošnem turizmu važno železniško križišče. Prostori današnje restavracije so zastareli in ne ustrezajo osnovnim zahtevam sodobnega turizma. Program je pripravilo podjetje in bi bilo potrebno adaptacijo izvršiti že v letu 1960. b) Adaptacija hotela »Kum« Zagorje. Današnji prenočninskl prostori ne ustrezajo. Z adaptacijo, za katero je program že odobren, bo povečano število ležišč. Adaptacija je lahko Izvršena do sezone 1960. c) Turistična postojanka na gradu Bogenšperk. V gradu se nahaja Valvazorjev muzej, ki predstavlja pomemben turističen element. Potrebno bi bilo urediti manjše gostišče, ki bi istočasno prevzelo tudi upravo muzeja. Program je pripravila občina Litija in bo adaptacija Izvršena do 1. julija 1960. Program zajema najvažnejše objekte, ki bi zagotovili za reccptivni in izletniški turizem tisto materialno osnovo, ki je za razvoj neobhod-no potrebna. Vzporedna s tem pa bodo morali ObLO po svojih programih ustrezno urediti obstoječa gostišča, zagotoviti tudi manjše prenočninske kapacitete, po potrebi tudi z novogradnjami. Pri adaptacijah in novogradnjah po tem programu, posebno pa še pri programih, ki jih bodo sestavile posamezne občine, je potrebno upoštevati, da je v gostiščih nujna tehnična izpopolnitev naprav v kuhinjah In točilnicah, da je potrebno izkoristiti napredek in načine, ki so bili usvojeni drugod, vendar pa, da moramo v določenih primerih glede notranjega In zunanjega izgleda poslovnih prostorov tn glede opreme obdržati svoj tip. Zaključni račun GASILSKEGA SERVISA, Ljubljana, Prešernov trg S AKTIVA BILANCA na dan II decembra 195* PASIVA ZgtP Naziv postavke Znesek v 000 din Zap gt Naziv Dostavke Znesek v MO din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev t Osnovna sredstva 781 L Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 2.986 L Denarna sredstva osnov- 8.211 nlh sredstev B Viri sredstev skupne porabe 1.384 porabe S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva ekupne porabe 1. Sklad skupne porabe 81» 1.053 L Drugi viri sredstev ekupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.757 C. Obratna sredstva L Drugi viri obratnih 4. Skupna obratna sredstvi • sredstev «» D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi • Denarna sredstva rezerv- l. Rezervni sklad ln drugi 3.580 nega sklada ln drugih skladov 8.421 skladi s Viri nerazporejenih l. Denarna sredstva oerai- sredstev 251 porejenih sredstev E Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva B. sredstva 9 obračano 0 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva ne 8. Kupci tn druge terjatve 12.171 16. Dobavitelji ln druge 8. Druga aktiva 31.841 obveznosti 3 481 H Druga ooslv* 3? 346 S k n p a J i 51 763 S k a p a) i 51.765 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Bunst Alojz Mušič Karol Kozina Vladimir Zaključni račun podjetja »SLOVENIJATRANSPORT«, Ljubljana, Tomšičeva 3/II AKTIVA BILANCA na dan 11 decembra 195* PASIVA Naziv postavke Znesek v ooo din Zap §t Na/, v postavke Znesek v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev i Osnovna sredstva L Sklad osnovnih sredstev s* i Denarna sredstva osnov- L Drugi viri osnovnih sredstev nlh sredstev B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 1. Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev m S Sredstva skupne porabe e* skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe ► C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1312 C. Obratna sredstva 4. Drugi viri obratnih i. Skupna obratna sredstvi 118 sredstev e D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 4 Denarna sredstva rezerv- f. Rezervni sklad tn drugi nega sklada ln-drugih skladi *• skladov ► l Viri nerazporejenih i Denarna sredstva neraz- sredstev ¥» porejenih sredstev ■» E Viri sredstev K sredstva v obračunu e obračunu ln druga pasiva 1 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva m i. Kupci tn druge terjatve 3 504 10. Dobavitelji ln druge 2.310 s Druga aktiva obveznosti 11 Druga on sl v* Skupaj. 3 622 Skupaj* 3 622 Zaključni račun gost. podjetja »NEBOTIČNIK«, Ljubljana, Kidričeva 1 Plan realizacije Je bU presežen za 8%. Povprečno Je bilo v letu 1938 zaposlenih 39 oseb. AKTIVA BILANCA na dan $1 decembra 195* PASIVA Naziv postavke Znesek v ooo d!n Zap §t Naz. v postavke Znesek v ooo din A Osnovna sredstva A, viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 4.386 L Sklad osnovnih sredstev 7188 t Denarna sredstva osnov- 1 Drugi viri osnovnih nlh sredstev 2.459 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 8. Sredstva skupne porabe S. Sklad skupne porabe 8* H 1. Drugi viri sredstev 4. Denarna sredstva skupne porabe - ' C, Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 789 C. Obratna sredstva 5. Drugi viri obratnih L Skupna obratna sredstvi 5.610 sredstev 873 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- i. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladov 129 skladi « Viri nerazporejenih 134 8. Denarna sredstva neraz- sredstev 4.248 porejenih sredstev 432 E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva EL sredstva v obračunu 0 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva «4 I. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva 34 843 to. Dobavitelji ln druge obveznosti 866 11 Druga ons1ve Skupaj i 13 599 Skupaj: 13.599 Računovodja Predsednik UO Direktor: Miro Gaspari Miha Erbežnik Matija SreS Zaključni račun »OPEKARNE ČRNUČE«, Črnuče pri Ljubljani Proizvodni plan Je bil dosežen s 107,7 H, prav tako je porasla tudi delovna st®-rllnost za 13.4 % nasproti letu 1957. Dohodek podjetja Je znašal 34,880 279 din AKTIVA BILANCA na dan II decembra 193» PASlV* Za t. gt Nam postavke Znesek v 000 din Z$tP Naz. v postavke Znesek v ooo difl A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovne sredstva 35.696 l. Sklad osnovnih sredstev 38.099 t Denarna sredstva osnovnih sredstev 2.892 l Drugi viri osnovnih sredstev -* B Viri sredstev »kupne B. sredstva skupne porabe 6.343 porabe 1. Sklad skupne porabe L Sredstva skupne porabe i. Denarne sredstva skupne 4.870 L Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 18 C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 4.410 C. Obratna sredstva 1. Drugi viri obratnih 1. Skupna obratna sredstvi 6.961 sredstev 463 D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi S. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad ln drugi 380 nega sklada ln drugih skladi skladov 344 « Viri nerazporejenih 2.943 1. Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev H E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva B. sredstva v obračunu 1 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8. Kupci tn druge terjatve 3.090 10. Dobavitelji ln druge 2.176 8 Druga aktiva 1.712 obveznosti U Druga naslva 763 Skupaj 54.584 Skopa): 54 584 Računovodja Predsednik UO oirektor Francka Rotar Ivan Vrhovnik Herman Certanc Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z. o. J., Radeče Pod neposrednim vodstvom zadruge so poslovale 3 trgovske poslovalnice, poljskih pridelkov, odkup lesa. transport, pospeševalni odsek ln hranilno«":, dltnl odsek. Povprečno J6 bilo zaposlenih 13 delavcev ln uslužbencev ln 1 v jenec. Promet je dosežen s 108,479 270 din. AKTIVA BILANCA na dan 31 deremhra 195* paST^J l t t 8. Zap Naziv postavke Znesek Zap 9 000 din St N «7. x oo*i» vke Z11 v mr d'**- A Osnovna sredstvi Osnovne sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev 8. sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 875 4.718 m 471 5.887 A. Viri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev' B Viri sredstev skupne porabe 8. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 8 Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev 7.558 108 861 7.688 5.31* D Rezervni »klan O Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- L Rezervni sklad to drugi nega iklada to drugih skladi skladov 2.165 1 Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev 1 E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B. sredstva v ohračuno » Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 4.197 te. Dobavitelji to druge 0 Dni sr« aktiva 9.427 obveznosti U D runa nnslva S k n p a J 27-919 s it n n a j i 1.963 203 Računovodja: Virant Iva Predsednik UO: Keber Teodor Direktor: Svetek Milan Računovodja Florjančič Angela Predsednik UO: Vodcnnv Ivan D rektor Kramžar Fran*