Naročnina meiečno 12 Lir, ca Inozera-»tvo 20 Lir — ne-deljska kda|a celoletno 34 Lir, ca tnozemitvo SO Lir. Ček. ra& Liubljana 10.650 n naročnino in 10.349 ca inaeraU. Podrniniaai Noto me* t o.
Izkljočna poohlaSčenka ca oglaSevanJ« Italijanskega li tujega izvora: Unione PnbbliciU Italiana S. A, Milano,
SLOVENEC
lzha|a vsak daa ijatra| run poncdelfka ta daeva po praznik«.
| Uradnlltv* la aprava« Kopitarjeva 6, Lt*b1|aaa. a | Redazlon«, AmmlaUtraclonai Kopitarjeva 6, Lubiana. § 3	Teleion 4001—4005.	I
Abbonamenti: Meio 12 Lire; Katero, meti 20 Lire. Edizione domentem. anno 34 Lir«, Estero 50 Lire. C C. P.» Lubiana 10.650 per tfli abbonamenti; 10.349 per U InierzionL
Filiala! k Noto mesto. ' ^
Concessionaria eaclnstva per la pubbllcItS dl proTenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Naprej proti vzhodu
Komentarji o bliskovitem zavzetju Capuzza, Soluma in Halfaye — Velik odmev po svetu in vznemirjenje
v Londonu, kjer kličejo krivce na odgovor
Vojno poročilo št. 759
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Osne čete, ki pritiskajo na sovražniaka, napredujejo nadalje proti vzhodu.
Berlin, 26. junija. AS. »Volkischer Broba-chter« in drugi nemški listi z velikim veseljem poročajo o novih zmagovitih ofenzivah italijanskih in nemških čet v Severni Afriki, ki so že prodrle globoko v sovražnikovo ozemlje in zasedle Sidi el Barrani. Vsi, tudi sovražnici, so mislili, da bodo osne divizije po zasedbi Tobruka nekaj dni prekinile boj iu počivale, toda italijanski in nemški vojaki so sovražnika neprestano zasledovali. Osna letališča so le še 500 km oddaljena od Aleksandrije. Italijansko in nemško letalstvo bo vedelo dobro izkoristiti to prednost, zaključuje »Volk. Beobnclitcr«.
Bflrlin, 26. junija. AS. Razlagajoč zmagovito napredovanje v severni Afriki daje berlinski tisk kar najtoplejšo zahvalo neustavljivemu zagonu italijansko - nemških čet. »DAZ« piše: »Ko so se zdaj potisnili na egiptovska tla, on-
stran tako osporavanih trdnjav na meji, morajo naši bojevniki v Afriki čutiti kaj globoko zadoščenje. Sollum in Capuzzo sta namreč zares imeni legendarnega herojizma. Bolj kokor kdaj koli se ta trenutek povrača spomin na boj, ki so ga svoje čase prestali branilci sedla pri Halfaji, ki so se med angleško ofenzivo v pretekli zimi, to je cela dva meseca, upirali no postojankah, ki jih je sovražnik že obkolil in s tem zadali angleški preskrbi odločilni udarec, ki. je omogočil srečen razvoj itali jansko-nemške protiofenzive. 19. januarja letos je nemško uradno vojno poročilo naznanjalo: »V severni Afriki se je udala šibka italijansko-nemška posadka na predelu pri Sollumu, ki je bila odrezana od vseli zvez in je izčrpala vse zaloge streliva ter živeža v junaškem odporu dolgih tednov.«
To so bili možje s ptelaza pri Ilalfaji. In danes je malo dni zadostovalo, da ponesejo zmagovite zastave Osi po padcu Tobruka na egiptovska tla.
Ncutrudljive čete Osi so znova tolkle sovražnika, ne da bi mu dovolile, da bi se utrdil na meji. ln tako docela pada v zaton angleška
nadj, ki jo je izrazil včeraj >t)aily Tclegraph«, da 1k) umik potekal počasi in omogočil prihod ojačenj v četah in blagu. List »l)aily Express« pa je bil izrazito črnogled ter je priznal, da le vojaški položaj Osi neskončno boljši kakor lani, zakaj Italijani in Nemci razpolagajo z vsaj dvojnim številom čet, z najnovejšim orožjem ter z lažjo preskrbo.«
Na nemškem pristojnem mestu so snoči glede vojnih nastopov v Egiptu poudarjali, da «o čete Osi v komaj 72 urah prešle nad 200 km.
Ženeva, 26. junija. AS: »Courier de Geneve« piše, da je padec Tobruka globoko zadel angleško
javnost, ki zahteva odločne mere, da se kaj podobnega ne pripeti več Celo pristojni angleški krogi so morali priznati, da so osne čete zmagale z veliko premočjo v ljudeh in gradivu. Na drugi strani pa ta švicarski list pripominja, da je za Singapurjem padec Tobruka najtrši udarec za Angleže, ki jo zopet dokazal njihovo vojaško nesposobnost.
Bern, 20. junija. AS: Londonski dopisnik švicarskega lista »Tribune de Lausannet piše, da so bile angleške Čete že dvakrat pregnane iz Cirenajke in je mnenja, da so bili vzroki pri razvoju teh dogodkov naslednji:
1.	angleškim oddelkom ni uspelo obkoliti nasprotnih motoriziranih sil, ki so predrle angleško fronto;
2.	os je dobila pomoč v ljudeh in gradivu iz Sicilije, in sicer v mnogo večji meri kakor so domnevali Angleži;
3.	med veliko tankovsko bitko od 10. do 14. junija je osno poveljstvo znalo izvabiti angleške oklepne sile z navideznimi umiki pred najmočnejše protitankovsko topništvo, ki jih je domala uničilo.
Zagreb, 26. junija. AS. Ves tukajšnji tisk z mastnimi črkami objavlja poročilu agencije Štefani o prodornem nastopu proti ostankom osme angleške armade na lihijsko-egiptovski meji. »Hrvatski narod« piše: Osvojitev Solln-mn, llalfave, trdnjave Capuzzo ter Sidi el Ba» ranija dokazuje [Kižrtvovalnega duha italijanskih in nemških vojakov, ki navzlic naporom, mukam in težavnemu ozemlju niso zgubili napadalnega duha in zanosa, marveč so povsod l>ognali sovražnika iz važnih postojank.
General Klopper ujet
Lisbona, 26. junija. AS. Kakor pravi uradno angleško poročilo iz Kairu, so pri zasedbi Tobruka ojne čete zajele generala Klofinerin, poveljnika južnoafriške divizije in poveljnika tobruške trdnjave.
Nad 200 km v 72 urah
Neprestani napadi pri Sebastopolu
Južno od Harkova je bila uničena velika sovjetska skupina - Zajetih je bilo 21.827 vojakov - V zadnjih 10 dneh je bilo sestreljenih 468 letal Pri napadu na Bremen so Angleži izgubili 58 bombnikov
Ilitlerjev glavni stan, 26. junija: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem delu utrjenega bojišča pri Sebastopolu so nemške in romunske čete po trdem boju na najtežavnejšem ozemlju zavzele več močno zgrajenih višinskih postojank.
Jugovzhodno od Harkova je obsežni napad nemških in romunskih čet. ki jih je podpiralo letalstvo, dovedel do ohkolitve in uničenja sovražnih sil. V času za sovražnika posebno pogubonosnih bojev jc bilo zajetih 21.827 vojakov, zaplenjenih ali uničenih pa 100 tankov, 250 topov ter velike količine orožja za pehoto, vozil in vojnih potrebščin vseh vrst.
V	zaledju sn na srednjem odseku čete nekega pehotnega bataljona vrgle sovražnika v krajevnih bojih iz postojank ter so zavzele pri tem 118 bunkerjev in zajele velik plen. Sovražni protinapadi so se izjalovili.
Na bojišču pri Volhovu so bile obkoljene sovražne skupine v uspešnem napadu razdrobljene v posamrzne skupine. Uničevanje teh skupin je v teku.
Pri oboroženem oglednem poletu je letalstvo v Finskem zalivu potopilo eno sovražno podmornico ter z bombami poškodovalo dve manjši tvorni ladji.
Nemško letalstvo je izvedlo nočne pol"fe nad orožarne ob zgornji in srednjf Volgi, kakor tudi na železniške proge v moskovskem predelu.
Od 12. do 22. junija je izgubilo sovjetsko letalstvo 468 letal in sicer v zračnih bojih 375, 63 jih je uničila protiletalska obramba, 9 kopenska vojska, ostala pa so bila pokončana na tleih. V istem času je bilo na vzhodnem bojišču izgubljenih 42 lastnih letal.
V	Severni Afriki nemške in italijanske čete nadalje napadajo proti vzhodu.
Preteklo noč je angleško letalstvo izvedlo napade na več krajev na zahodni nemški oba-I i ter na javne zgradbe, zlasti na mesto Bremen. Prebivalstvo je imelo izgube. Zažigalne bombe so poškodovale zlasti stanovanjske četrti. Nočni lovci, protiletalska obramba in mornariški topovi so sestrelili 58 napadajočih bombnikov. Nadporočnik Becker je dosegel svojo 25. nočno zmago.
Neka hrvaška lovska skupina pod vodstvom polkovnika Džala je dosegla na vzhodnem bojišču 50 letalsko zmago.
Neki topniški polk je pri ofenzivi v Severni Afriki od 26. maja do 18. junija dosegel naslednje uspehe: uničil je 205 sovražnih tankov, 16 oklepnih vozil sestrelil je 26 letal, uničil 38 topov, 33 strojnic, 21 protitankovskih topov, 6 topov pa je prisilil k molku, poškodoval je mnogo tovornih avtomobilov in mnoge tudi uničil, nadalje je uničil več bunkerjev' ter onesposobil več nasprotnih opornih gnezd.
Berlin, 26. junija AS: Nemške čete eo v bojih jugovzhodno od Harkova dosegle mesto Kupjansk. 21.827 vojakov je bilo zajetih, uničenih pa 100 tankov in 150 topov. Sporoča 6e tudi. da »so nemške in romunske čete zasedle več utrjenih višin vzhodno od Sebas topola.
Berlin, 26. junija. AS. Iz vojaških virov se je izvedelo, da so angleški bombniki zadnjo noč napadli stanovanjske četrti po mestih v severni Nemčiji, zlasti v Bremenu. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube; razdiralne in zažigalne bombe so uničile in poškodovale precejšnje število hiš. Po dosedan jih poročilih je bilo sestrelili 58 napadajočih bombnikov.
Berlin, 26. junija. AS. Nemško letalstvo je tudi včeraj napadalo Murmansk. Bojna in strmoglavna letala so osredotočila svoje napade na vojaške naprave v zalivu Kola. Hudo so bili zadeti različni trgovski parniki. Jasno se je videlo, da se je neki 4000 tonski parnik potopil, dva druga, še večja parnika, pa sta bila poškodovana. Druga nemška letala so bombardirala mesto in pristanišče Murmansk. Nemški lovci so sestrelili sedein ruskih letal.
Omejitev potniškega prometa v Angliji
Sisbona, 26. junija. AS. Iz Londona je prišlo poročilo, da je bilo angleško prebivalstvo snoči preko radia pozvano, naj se v poletju odpove dolgim potovanjem po železnicah. Londonski radio je zahteval, naj prebivalstvo po možnosti sploh ne potuje z vlaki.
Nesreča švedske ladje
Stockholm, 26. junija. AS. švedski konzulat v Hamburgu poroča, da je švedska 9000 tonska ladja »Ceylon« zadela na mino v Severnem morju. Posadka je nepoškodovana, težko poškodovana ladja pa je prispela v neko nemško pristanišče.
Berlin, 26. junija AS: Komentirajoč zmagoslavno napredovanje italijansko nemških 6il v Severni Afriki izraža berlinski tisk najtoplejšo pohvalo osnim četam. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Ob prodoru na egipt6ko ozemlje in onstran močnih obmejnih utrdb občutijo naše čete gotovo globoko zadoščenje. Solum in Capuzzo sta imeni, ki spominjata na legendarno junaštvo. Bolj ko kdaj prej 6e spominjamo ob tem trenutku 6voječasnih borb branilcev Ilalfaj6kega prelaza, ki 60 se v teku angleške ofenzive v pretekli zimi dva meseca upirali na položajih, ki jih je sovražnik že obkolil ter zadajali angleškemu oskrbovanju odločilni udarec, s čimer 60 se 6rečno razvile proitofenzivne italijansko nemške operacije. Dne 19. januarja ie nemiko vojno poročilo javilo, da je v Severni Afriki kapitulirala majhna italijan6ko-neniška posadka na
področju Solluma, ki je bila odrezana od vseh zvez, potem ko je izčrpala vso municijo in živila in se dolge tedne junaško upirala. To so bili možje, ki so branili Hallajski prelaz, zdaj pa 60 ponesli v nekaj dneh zmagovite zastave osi po padcu Tobruka na egiptska tla. Neutrudljive čete osi so ponovno potolkle sovražnika, kateremu so preprečile, da se ni utrdil ob meji. Zašlo je upanje, ki ga je izrazil »Daily Telegraf«, da se angleške čete polagoma umikajo in da bodo zaradi tega ojačenja še pravočasno prišla. »Daily Express« je pisal bolj pesimistično in je priznal, da je strateški položaj osi mnogo boljši kot lani, kajti italijansko-nemške edi-nice razjiolagajo s silami, ki so dvakrat večje ter z najnovejšim orožjem in se tudi lažje oskrbujejo. S pristojnega vojaškega vira so opozorili na to, da 60 čete osi v komaj 72 urah prevalile nad 200 km.
Odgovor jugovhodne Evrope na rusko-angleske načrte
Monakovo, 26. junija AS: »Miinchner Neuste Nad)richten« piše v svojem včerajšnjem uvodniku, kako so države jugovzhodne Evrope odgovorile na rusko-angleške načrte. Pisec najprej popi6uje ]x>-ložaj na ruski meji v začetku nemško-sovjetske vojne. Romunija je izgubila 6voje vzhodne pokrajine in njene meje 60 bile v veliki nevarnosti, kajti sovjetski okopi eo segali že notri v 6everno donavsko kotlino. Sovjetska Rusija je imela že nekaj postojank na Karpatih. Kakšna nevarnost je torej grozila Evropi, je kazalo veliko število 60vjet6kih divizij, osredotočenih pri Leopoliju in pripravljenih za vdor v madžarsko kotlino. Ta vdor bi predstavljal južni prijem, od 6evera, pa bi sovjetski prijem 6tisnil 6rednjo Evropo preko Finske ter Skandinavskega polotoka.
Kakor zgodovinska 6atira zveni dej6tvo, da je Anglija pristala na sovjetske načrte v Sredozemlju in je tatco zavrgla politiko, ki jo je vodila celo prejšnje stoletje. Kakor 60 pokazale nedvomna odkritja, je bila v 60vjet6kift načrtih predvidena povečana sovjetizirana Bolgarija, preko katere bi sovjetska Rusija prišla na Egej6ko morje ter obkolila evroj56ko Turčijo in jo zasedla obenem z Bo-6porjem in Dardanelami. Odgovor na te sovjetske načrte je dala Bolgarija, ki je še bolj zvesta Osi, potem pa Romunija in Madžarska, ki sta stopili v vojno proti boljševizmu. Ta vojna bo izbrisala 6tara na6prot6tva med malimi državami, ker jih bo družila ideja, ki presega njihove meje in zahteva od njih skupen na6top. Da mora preteči nekaj ča6a, preden 6e zacelijo 6fare rane, je dokaz razmerje med Madžarsko in Romunijo. Stoletni
\V.
Nesoglasja med Churchillom in Rooseveltom
Anglosaška voditelja sta se morala sestati, ker se njuni vojaški načrti
ne strinjajo
Berlin, 26. junija. AS. Berlinski pristojni krogi sodijo o strategiji, ki sta jo po objavi ameriškega tiska sklenila Churchill in Roosevelt, da je zamotana, neizvedljiva in da je namenjena bolj javnemu mnenju kakor stvarnosti. Roosevelt in Churchill sta baje sklenila poslati ob ugodnem trenutku angleško-ameriško vojsko, na eno ali dve bojišči, cla bi zmanjšala pritisk na Sovjetsko Rusijo, nadalje sta sklenila poslati pomoč Kitajski, povečati jx>moč Rusiji, zavreti nove velike japonske uspehe in tako naprej. Če je stvar taka, potem sc ni treba čuditi, pravijo v Berlinu, ako zaključno poročilo 0 tem sestanku sporoča svetu, da sta soglasno sklenila čimprej premagati Nemce, Italijane in Japonce ter zmagati.
Resnico o tem sestanku na je povedal neki ameriški list, ki je zelo odkritosrčno priznal:
Navzlic vsem špekulacijam na drugo fronto združeni narodi morajo predvsem misliti na »prvo fronto«, to je na resnično fronto, ki že obstaja. Bistveno vprašanje pa jc naslednje: Med Churchillom in Rooseveltom vlada needi-nost, kateri vojaški akciji naj se da prednost. Očividno je, da je bilo to različno gledišče najgloblji vzrok za nenadni Churchillov prihod v Washington.
Carigrad, 26. junija. AS. »Cumhiriet« se sprašuje, o čem sta govorila v Washingtonu Churchill in Roosevelt in se mu zdi zelo verjetno, da sta |>redvsem razpravljala o dogodkih na srednjem vzhodu. List omenja, da se je Churchill nahajal zadnjič v \Vashingtonu, ko je padel Singapur in sedaj, ko je padci Tobrttk. libijska fronta in Sredozemlje sta postala najnevarnejša od vsake druge angleške fronte.
predsodki 6c ne morejo zbrisati v par mesecih in zato 60 omembe vredni dogodki, ki zbližujejo Bolgarijo, Romunijo, Turčijo in Madžarsko in ki že navezujejo Hrvaško na države jugovzhodne Evrope.
Bolgarski notranji minister o Judih
Sofija, 26. junija. AS: Notranji minister Ga-brovski je včeraj govoril pred sobranjem o zakonu, s katerim namerava urediti židovsko vprašanje in je dejal: »V Bolgariji že imamo nekaj protižidov-skih zakonov, toda v prakei se je pokazalo, da imajo vsi ti zakoni vrzeli, skozi katere se Zidje lahko vsem zakonskim trdotam izmuznejo. Nato je Ga-lirovski predvsem poudaril protinarodno delovanje Zidov. Nujno je potrebno, da jim naložimo omejitve ter jih prc6elimo v posebne dele in krajo in jim ne dovolimo živeti v nekaterih me6tih.
\ Boji na Kitajskem
Tokio, 26. junija. AS. Govornik japonske vlade je povedal zastopnikom tujega tiska, da ie Japonska ustanovila svoj konzulat v Casa-blanci in da sta dva uradnika že bila odposlana v Tanger.
Tokio, 26. junija. AS. Poročila iz provinc Sansi, Honan in Ilopci vedo povedati, da so Japonci uničili neko komunistično oboroženo skupino, kakor tudi 24. Čangkajškovo armadno skupino, nato pa so prešli v napad proti 27. Čangkajškovi armadi, ki se je utaborila v okolici I.inšuana v provinci Sansi. Boji potekajo ugodno za Japonce.
Tokio, 26. junija. AS. Kitajski vojni ujetniki so povedali, da je bilo pri bojih v provincah Čckiang in Čiangsi uničenih pet kitajskih divizij. Dve drugi kitajski diviziji sta izgubili polovico svojega vojaštva. II nadaljnjih sovražnih divizij, ki se jim je posrečilo uteči japonskemu napadu, je zgubilo dve tretjini svojega moštva.
Bolgarski poslanik potuje v Tokio
Ankara, 26. junija. AS. Novi bolgarski poslanik na japonskem dvoru je odpotoval iz Ankare preko Sovjetske Rusije proti Tokiu.
Buenos Aires, 26. junija AS: Kapitan argentinskega parnika »Rio Gallebos«, ki je pripotoval iz Newyorka v Buenos Aires je pripovedoval, da je 8. junija njegovo ladjo ustavila nemška jx>dmor-nica 250 km V6tran od Bermudov. Ko je poveljnik f)odmornice pregledal seznam jx>tnikov, se mu je opravičil ter mu jc |>onudi! buteljko vina in mu dovolil nadaljevati vožnjo.
Gospodarstvo
Vprašanje kruha v Evropi
Po nemških listih prinašamo naslednje podatke: Evropa je pred sedanjo vojno (brez sovjetske Kusije) proizvajala okoli 40 milij. ton pšenice, dočim jc njena letna poraba znašala okoli 45 milij. ton. Evropska proizvodnja rži je približno pokrivala potrošnjo. Evropska proizvodnja koruze je znašala 14 milij. ton, potrošnja pa okoli 20 milij. ton. Poleg tega je Evropa proizvajala letno okoli 56 milij. krmil, dočim je znašala potreba 63 milijonov ton.
Toda vpoštevati jc treba, da je med tem proizvodnja v Evropi znatno narasla Najvažnejše pa jc, da so sedaj pogledi Evrope naperjeni proti vzhodu, odkoder naj bi se dobivale velike količine živil Zato pravi nemški tisk, da je sedaj vse odvisno od nemške organizatorne moči in sposobnosti. Nemške izkušnie in nemško delo bodo koristni za vso Evropo. V tem oziru se navaja: že lani so nemško vojsko v Rusiji spremljali vedno tudi gospodarski strokovnjaki, ki so ie prevzeli upravo kolhozov in sovhozov. Prevzeli so tudi kmetijske stroje in traktorje, ki 2e tudi delajo. Uspelo je, da je bilo ie lanske jeseni obdelano 30% zemlje in da se je pripravilo vse za spomladne posevke ne samo r Ukrajini, temveč tudi v baltskih državah ter v Beli Rusiji.
Da bi se razni posli razvijali hitreje, je bilo ustanovljeno posebno ministrstvo za vzhodne krajo, kateremu nafeluje Alfred Rosenberg. Njegovo prvo dejanje je bila ukinitev onih ustanov, ki so ukinjale zasebno lastnino Namesto izenačevanja se uvaja individualistični družabni red. Polagoma se upostvlja zasebna iniciativa, kar bo nagrada onim, ki so pridni in sposobni. Namen je povečati proizvodnjo. Vzhodni kraji so zelo različni. V baltskih državah je zelo razvita živinoreja, Ukrajina pa je predvsem žitnica. Nad 70% vsega ukrajinskega prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu.
Z vsega sveta
Francija
Francoski predsednik vlade Laval je prišel v Pariz in je takoj po svojem prihodu imel dolg razgovor z nemškim veleposlanikom Abetzem. Nato je sprejel francoskega predstavnika v zasedeni Franciji de Rrinona.
Finska
Finski parlament je sprejel zakonski načrt, ki določa, da se starostna meja za volivno pravico
skrajšuje od 24. na 21. leto.
Finska vlada je v parlamentu vložila predlog, ki uvaja 17 novih davščin.
Prvii v finski zgodovini je bil imenovan finski poslanik pri Sv. stolici. Na to mesto je bil imenovan eden najsposobnejših finskih diplomatov Grllppen-berg.
Turčija
Turško zunanje ministrstvo je objavilo odločno izjavo, v kateri pravi, da ni prejelo nobenega uradnega poročila o tem, da sta bila v Satnari aretirana dva uradnika turškega veleposlaništva. Poudarjajo, ■la je ta odločna izjava turške vlade zelo značilna.
Brazilija
Oh vsej brazilski obali vlada silen mraz. Na morju divjajo že nekaj dni hudi viharji. Mraz je že napravil mnogo škode na zimskih posetvah. V južni Braziliji že nekaj dni sneži.
Argentina
Arsentinska vlada je objavila posebne ukrepe
o tem, pod kakšnimi pogoji se smejo v argentinskih ladjedelnicah popravljati tuje ladje. Vlada določa, da sme argentinska ladjedelnica sprejeti v popravilo tujo ladjo samo tedaj, Če se poproj obveže, da ho državi v šestih mesecih nudila isto količino gradiva, kakor ga je imela tedaj, ko je naročilo sprejela.
Švedska
Na švedskem so še bolj omejili prodajo mesa. Vsaka oseba ima tedensko pravico na 157 gramov mrsa. Mesne jedi se ne bodo smele prodajati ali ob ponedeljkih in četrtkih, ali ob torkih in petkih.
Bolgarija
Za prvega podpredsednika bolgarskega sobranja je bil izvoljen poslanec Peter Kjoseivanov. brat bivšega predsednika bolgarske vlade Jurija Kjose-ivanova.
Danska
Danski kralj je bolan in ho moral bili operiran ' v neki kliniki v Kopenhagenu. Kralj boleha na žolč-nih kamnih. Pričakujejo, da bo vladar mogel prenesti to operacijo zaradi trdue telesue konstitucije.
Njive tvorijo v Ukrajini 83% vse obdelovanja vredne zemlje, od tega je 70% posejano z raznimi žitaricami. Delež obdelovanja vredne kmetijske zemlje znaša v Ukrajini 82%, dočim je v Nemčiji samo 61%. Toda hektarski donosi v Ukrajini znatno zaostajalo za nemškimi hektaiskimi donosi, čeprav je ukrajinska zemlja bol) plodna, katere skoro ni treba gnojiti Ozimna pšenica daje v Nemčiji na ha 23.5 stota, v Ukra'ini 14.3, rž v Nemčiji 17.4, v Ukrajini 12 in ječmen v Nemčiji 22.1, v Ukrajini 12.6 stota na ha. V teku let je možno računati na podvojitev donosa v Ukrajini.
Leta 1938 je bilo v Ukrajini posejanih z žitom 17 milij. ha, od tega 7.4 milij. ha pšenice, 3.1 milij. ha rži in 2.8 milij. ha ječmena. Krmilne rastline itd. zavzemajo 11% obdelovalne zemlje, krompir nad 7% (ali 20% vse površine posajene s krompirjem v Rusiji). Važne so tudi oljarice, v Ukrajini je raslo 31% ruske soje in drugih oljnatih rastlin. Dve tretjine ruske sladkorne pese je dala Ukrajina. Bombaž je bil proizvajan na 229.000 ha, Ukrajina more z jugovzhodno Evropo in Italijo pokriti vso evropsko potrebo. Ukrajina je nadalje imela 15% vseh goved Rusije t. j. 7.7 milij. komadov in 30% vseh svinj v Rusiji t. j. 7.7 milij. kom. V Ukrajini je odpadlo na 1 prcbivalca 113 ha zemlje, ki se da obdelati, v Nemčiji 31 ha, v Franciji 60 ha. Francija bi lahko proizvajala 4 milij. ton pšenice več kot je proizvaja sedaj.
Kmetijstvo baltskih držav je srečno dopolnilo ukrajinskega kmetijstva. Zlasti je važen v teh državah lan. Baltske države so danes s 6 milij. ljudi slabo naseljene. Vsekakor se bi dali v teh državah pridelki ogromno povečati.
Sporazum med Srbsko in Hrvatsko narodno banko
Srbska narodna banka sporoča, da je prišlo do sporazuma med njo in Hrvatsko državno banko glede plačila obveznosti, ki 60 nastale pred 11. aprilom lanskega leta. Srbski dolžniki morajo stare blagovne dolgove plačati 6 pologom dinarjev na dinarski likvidacijski račun A in poravnati stare obveznosti, ki niso nastale iz blagovnih poslov s pologom dinarjev na dinarski likvidacijski račun
B, oba računa se glasita na ime Hrvatske državne banke. Istotako bodo postopali hrvatski dolžniki na Hrvatskem, ki bodo ravnotako plačevali svoje obveznosti na račun A in B v Zagrebu v korist Srbske narodne banke. Izplačila se bodo potem v Belgradu in Zagrebu vršila po kronološkem redu.
Preračunski tečaj je 100 kun 100 din. Obveznosti na nedinansko veljavo se bodo preračunala po srednjem berlinskem tečaju. Za obveznosti iz blagovnega prometa veljajo: obveznosti za blagovne dobave pred 10. aprilom ter za upravičene in normalne postranske stroške v zvezi s tem, za predplačila blaga, ki so bila izvršena pred 110. aprilom, ( za oplemenjevalne in izboljševalne stroške ter za plačila v sporazumu z obema banmna. Vse ostale obveznosti je smatrati za neblagovne. Za ursditev vseh tth obveznosti i j c oločen rok do 31. decembra 1042. Osebe in družbe, ki stanujejo v Srbiji, pa hočejo upnikom plačati obveznosti, nastale do 10. junija se morajo obrniti s posebno prošnjo na S r tisk narodno banko. Srbski upniki bodo pozvali svoje dolžnike na Hrvatskem, naj plačajo 6Voje dolgove na določen način.
Dodatno živilske karte za vajence v grabdeni stroki. Pokrajinski prehranjevalni zavod je dovolil
za vajence stavbene stroke (zidarje, tesarje itd.) tisto količino racioniranih živil, kakor jih dobivajo odrasli težaki te stroke v pruneru, da vrše vajenci isto delo kot ostali težaki. Tozadevno naj se interesenti obračajo na občinske prehranjevalne urade. Vajenci, ki že imajo dodatne živilske karte, seveda ne pridejo v poštev.
Cene enotnih dvokoles. Ministrstvo za korporacije ponovno opozarja, da smejo znašati cene enotnih dvokoles nove proizvodnje samo: 750 lir za moške in ženske, 900 lir športni, tip za moške in ženske ter G20 lir za bicikle za dečke in deklice. Za tricikle za prevoz blaga so tudi določene najvišje ceno, ki gredo od 1200 do 2800 lir glede na nosilnost prevoznega sredstva.
Novo ministrstvo v Srbiji. Objavljena je uredba o ustanovitvi in delokrogu ministrstva za promet. Med drugim l>o to ministrstvo vodilo Železniško upravo in rečno plovbo Imelo bo tudi poseben inozemski odsek.
Vojne riziko premijo za pomorske prevoze so morali Američani in Angleži zaradi naraščajoče nevarnosti ponovno dvigniti.
Zagreb v očeh madžarskega časnikarja
Madžarski časnikar AludaT v. Simonffv so ie prod kratkim mudil v hrvatski prestolnici, ovoje vtise z Zagreba popisuje zdaj v članku, ki ga je objavil te <1 n i »Pester Lloyd«.
Madžarski časnikar predvsem poudarja, da pomeni za vsakega inozemca, ki pride prvič v /agreb, to mesto veliko presenečenje. Prvi vtis, ki ga dobi človek je tu, da je mesto bogato, ilejH), solidno in v katerem so imeli mestni očetje stulno pred očmi previden razvoj mesta, široke ceste in drevesni nasadi dajejo mestu posebno prijeten čar. Od značilnih vtisov, ki si jih je omenjeni madžarski časnikar nabral s sprehoda po zagrebških ulicah, je bil prvi tn, da jc povsod videl mnogo lepih ljudi. Predvsem ženski sjmiI prav nič ne zaostaja za sliko, ki jo dobiš na ulici v madžarski prestolnici. Takoj /a lepoto zagrobškegu nežnegu sjhiIu, so vzbudile pozornost v madžarskem časnikarju cene raznega blaga v izložbah. Po pisanju Simouffv-ja so to ceno res visoke. Tako »Nine ni pr. moški klobuk 598 do 626 kun. kruvute so |x> 180, 200 in 230 kun, rokavico 285 do 369 kun, blago za moške obleke (čista volna) po 500. 600, 1500 in 1600 kun, moški čevlji pa od 695 do 1030,
nizki čevlji od 135 do 885 kun, ženski čevlji od 160 do 780 kun, moška obleka po meri pa od 2000 do 3000 kun.
■Na vsestransko borbo proti komunizmu so madžarskega časnikarju opozorili povsod tudi veliki lepaki z napisom: »Smrt komunizmu«. Po posameznih izložbah so hrvatske zastave in gesla, ki poveličujejo hrvatsko neodvisnost. Povsod čutiš močno voljo po lastnem življenju. Neder optimizem je razlit nad tem mestom, kakor malokje drugje. V Zagrebu je omenjeni madžarski časnikar naletel samo nn dva črnogleda. Enega na Medveščaku, drugega pa v ulici Petra Preradoviča. Črnogleda imenuje mud-žarski časnikar najemnika dveh lokalov v omenjenih ulicah, ki imata še vedno od lanskega leta izložbena okna prelepljena s papirnatimi trakovi za primer letalskega napada.
Hrvatsko-madžnrski plačilni sporazum. Med
hrvatsko državno banko ter Madžarsko narodno banko je bil sklenjen te dni dogovor, po katerem bo hrvatski izvoz na Madžarsko plačevan 6 kreditnimi pi6tni.



Eskadra italijanskih lovskih le tal na nekem letališču v Marmariki.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega zbora
objavljata v zvezi z razglasom z dne 24. aprila t. 1.:
Dne 7. t. m. je nekai ujiornikov ubilo posta-jenačelnika v Drenovem griču in njegovo soprogo.
V	noči na 13. t. m. so uporniški elementi v Brezovici ubili Slovenca in njegova dva 6inova, ker so se zoperstavili, da bi odvedli tretjega 6ina.
V	noči na 14. t. m. 6o komunisti ubili župana v Horjulu in njegovo ženo.
Izvajajoč razglas z dne 24 aprila t. 1. in ker je jx>tekel določeni čas za izsleditev zločincev, je bila odrejena ustrelitev osem oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja.
Usmrtitev je bila izvršena dne 23. t. m. ob 11.15.
Ljubljana, 26. junija. 1942-XX.
Iz Hrvatske
General čatloš zapustil Zagreb. Poveljnik
slovaške vojske je [»o razgovorih, ki jih je imel s Poglavnikom, hrvatskim vojnim ministrom maršalom Kvaternikom in ostalimi hrvatskimi državnimi funkcionarji, zapustil Zagreb ter od-|M)toval v Bratislavo. Pred svojim odhodom je sprejel hrvatske časnikuirje ter jim dal izjavo, v kateri poudarja, da nosi « seboj v domovino najlepše vtise, ki jih jc dobil v najbolj prija-jetljski in bratski državi.
Prejšnjo nedeljo so bile na Hrvatskem v Zaimku in pri Sv. Ivnnu velike ustaške manifestacije, na katerih so govorili vodilni funkcionarji ustuškeitu jKikreta.
V	Travniku so pričeli pod vodstvom ravnatelja hrvatskega nržavnegu muzeja dr. Jože Petroviča zgodovinska raziskovanja, pri katerih je zaposlenih več strokovnjakov hrvatskih državnih muzejev.
Uazširifev duševne bolnišnice v Vrahču pri Zagrebu. Ker je jiostnlu duševna bolnišnica v Vrabču pri Zagrebu pretesna, so te dni odprli njeno izjx>stavo nu |M)«estvu Stončič-Štakorovac. V izpostavi bodo predvsem zdravili, lažje slučaje duševne oliolelosti ter lx>do takšne bolnike uporabljali tudi za poljedelska dela.
Velika zaohljuhna procesija Zagrebčanov k Mariji Bistrici bo šla tudi letos. Romarji bodo odšli v Marijo Bistrico deloma s posebnimi vla-k, deloma pa peš v procesiji, ki jk) l>o preko Sljemcna vodil sam zagrebški nadškof dr. Ste-pinac.
Posvetovalni odbor Hrvnfske delavske zbornice. V smislu določil zagonske odredbe o Hrvatski delavski zbornici bo hrvatski korpora-cijski minister imenoval v kratkem posvetovalni odbor pri tej delavski ustanovi. Predsednik odbora bo državni poverjenik pri_ Hrvatski de-
Premoženje bivšega »Osrednjega tajništva Delavske zbornice v Belgradu«, ki je po razpadu bivše Jugoslavije ostalo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, je prevzela Hrvatska delavske zl>ornicn.
Ureditev ciganskega vprašanja na Hrvatskem. Hrvatska vlada pripravlja rešitev ciganskega vprašanja. Oblasti bodo prijele vse potujoče ciganske družine ter jih nnselile v taboriščih v golovem kraju. V taborišču jih bodo učili raznih obrti.
S 1. julijem bodo med Hrvatsko in Madžarsko uvedli direktni železniški osebni in blagovni promet.
Hrvatski notranji minister Je pozval na konferenco zastopnike vseh gospodarskih ministrstev in važnejših trgovskih in obrtnih organizacij in ustanov. Na sestanku so razpravljali o "enah poljedelskim pridelkom, katero je treba spraviti v sklad s cenami ostalih industrijskih proizvodov.
Hrvatski minister za zdravstvo dr. Pctrif, ki se je tri tedne mudil na študijskem potovanju po Nemčiji, se je vrnil v Zagreb.
V	Sofijo je odpotovala skupina hrvatskih pesnikov in pisateljev. Istočasno pa gostuje v Zagrebu balet sofijske državne opere.
V	prihodnji gledališki sezoni bo državno gledališče v Bratislavi dalo tudi več hrvatskih komadov. Predvsem IkhIo uprizorili: Gotovčevo oiiero »Ero z onega sveta«, Baranovičev balet »Lectarsko srce«, Albinijovo opereto »Baron Trenk« in dramatizacijo Budakovega »Ognjišča«.
Slavnostnega tekmovanjn in prireditev evropske mladine v VVeimarju se udeležuje tudi
ustaška mladina iz Zagreba.
»Naraščaj svobode« je ime glasilu, ki ga je pričela izdajati sarajevska moška ustaška mladina.
Zaradi varčevanja s papirjem smejo imeti hrvatski dnevniki po najnovejši odredbi samo eno izdanje.
V	Vnlpovu so oni dan odprli veterinarsko ambulanto.
Kronika diplomatskih zgodb in spletk":	Ji
DUNAJSKI KONGRES jg|]
Ko se je Napoleon zapletel v vojno v Španiji in nato v Rusiji, so je v zatišju veselil propadanja svojega nasprotnika. Višek njegovo politično kariere je slavni razgovor, ki ga je leta 1818 imel z Napoleonom v Dresdenu v palači Marolini. Bil je hladen in neusmiljen in je izjavil cesarju, da je izgubljen, če ne sprejme zavezniških [x>gojev. Med razgovorom mu je skušal vreči rešilno biljko in pozneje je princesi Bagration izjavil, da je to storil zaradi toga, ker je vedel, kako hudi bodo spori za Napoleonovo zapuščino in zato ga je hotel »rešiti«. Toda Napoleon je odbil Metlernichove blagohotnosti ter so silovito ujezil. Med pogovorom je treščil ob tla svoj klobuk, Metternich pa ga ni maral niti pobrati. Ko je odhajal, je avstrijski minister rekel francoskemu cesarju: »Veličanstvo, vi ste izgubljeni. Ko sem prihajal semkaj, sem to slutil. Sedaj, ko odhajam, pa sem o tem prepričan.«
To so bile proroške besede. Melternich ni bil samo svetovnjak in ženskar, ampak tudi državnik, ki zna govorili odsekano. Najmočnejši je govoril najslabšemu. Mirno je preračunal razdaljo poti, ki vodi Napoleona v projiad. V tem trenutku se je spustil v odkrito vojno z Napoleonom. V bitki pri Lipskem je bil Napoleon resnično izgubljen. Cesar Franc je Metternicha f>oviSal za kneza. Toda kmalu si je moral očitati, da ni storil prav, da je pustil, da so Napoleona preveč premagali. Ko je izginjala Napoleoonva oblast, se je na obzorju pojavljal drugi oblastnež — ruski car. Tega carja pa je Metternich mrzli. Še enkrat je hotel rešiti Na|>oleona. Rešiti Napoleona pa je pomenilo zanj: premaganega nasprotnika še bolj [>o-nižati in ga posaditi na prestol francoske ustavne monarhije. V tej ustavni monarhiji bi bila Napoleonu odvzela sleherna jiravira lastne pobude. Naj)oleon pa se s tem no bi mogel pomiriti in če bi na to tudi pristni, besede ne bi mogel držati. Kar sc je zgodilo po lotu 1815, to ugotovitev samo jjotrjuje.
Pri teh reševalnih poskusih pa je Metternich mogočo tudi mislil
na bitje, ki ga je tako kruto žrtvoval državnim koristim — na Marijo Luizo. Ta hladni politični računar je bil tudi zelo čuvstven Človek*, vendar pa tudi v teh redkih trenutkih slaliosti in oklevanja ni spreminjal svoje splošne politike. Vendar pa je bilo vse že prepozno: zavezniki so vdrli v Pariz in Napoleon se je moral odjio-vedati prestolu. Metternich je mogel doseči samo to, da so bili mirovni pogoji čim l>olj mili. Ko je izbral Napoleonu Elbo za hiva-lišče, se ni bal poskusu, da bi se Napoleon zopet vrnil v Francijo, ali pa bil preblizu svoje žene. Šele pozneje, ko je ugotovil, da z Naj>oleonom ni več mogoče imeti nobenih računov, se je predal hladnemu machiavelizmu in mu odvzel zadnjo oporo, zadnje upanje: ljuhezen Marije Luize.
Vendar pa je moral najprej misliti na to, kaj naj napravi s kongresom, ki se je zbral na Dunaju. Menil je, da mora kongres odobriti in sprejeti vse tislo, kar je sklenilo četvero držav: Avstrija, Rusija, Anglija in Prusija. Izključiti pa bi bilo treba sleherno nevarnost gospodarske premoči, Avstrija mora dobiti vso nadoblast nad tistim, kar ni bilo last nikogar — nad Italijo.
V italijanskem vprašanju pa se je zmotil, ker ni vedel, kaj pomeni duh uj>ornosti, ki vodi ljudstvo v borbi za pravico. Ni računal na to, da bodo zatirani narodi zahtevali pravico zase.
Zmotil se je tudi, ko je mislil, da lahko mirno izključi Francijo iz okvira vodilnih evropskih držav in je menil, da bo Talley-rand na kongresu zastopal samo osebne koristi kralja Ludvika XVIII. Toda kmalu je lahko uvidel, da francoski pooblaščenec ni bil tega mnenja. Ko je Talleyrand v imenu držav podpisnic pariške |>ogodbe proti temu protestiral, se mu je to v celoti posrečilo. Talleyrand se je k mizi kongresa vsedel kot jTopolnoma enakopraven član. Premagana Francija ne M Imela pravice na to mesto, toda lo mesto si je vzel Tallcyrand sam.
Talleyrandl Nikdo ni bil bolj ohrekovan In bolj osovražen. Nikdo pa mu ni mogel odrekati genijalnosti, razumskega bogastva, okusa in nastO|>anja, ki je bilo sicer odvratno, vendar sprejemljivo zaradi splošnih koristi in okoliščin.
Klicali so ga »največjo pro|ialico stoletja«; hil je največji spletkar v vseh političnih obračunavanjih. Na Dunaju so je podal v središče vseh izdajstev — v salon princese Bagration. Sam je Izjavil, da so nn dunajskem kongresu »vso doseže v zaplotništvu in z zahrbtnosljcK.
Njegova življenjska pot je bolj nemirna in pustolovska, kakor pa Metternichova, ki je skoraj vse jiodedoval od svojih prodnikov. Talleyrand si je moral vse pridobiti s silnim pogumom in trpljenjem, kajti znan je bil sicer kot silna lenoba in nemarnež. Naprej je hotel priti samo zaradi tega, ker je bil silno poklepen po denarju in slavi. Med tem pa se je vse sproti zaklinjalo proti njemu, kakor da bi ves svet hotel, da ne bi smel doseči svojih ciljev.
Bil je prvorojenec 6lavne francoske družine Talleyrand-Peri-gord. Zaradi nerodnosti iz mladih let — pri padcu si je zvil nogo in ostal šepast — se je moral odpovedati prednostim prvorojenstva. Proti svoji volji je bil določen za duhovniški poklic in se je v njem skušal izogibati svojim dolžnostim tako, kakor jo to tedaj omogočalo tisto jx)kvarjeno stoletje. Sv. stolica ga je kmalu izobčila, nakar se je popolnoma predal svetovnjaškemu življenju. Vendar pa je iskreno ljubil Francijo in ta sloves ga je dostojno rešil v zgodovini. Ob izbruhu revolucije se ji jo takoj predal, vendar pa je moral pred njo kmalu zbežati v tujino in tako ni končal pod giljotino. Najprej je zbežal v London, nato pa v Ameriko, kjer ga jo podpirala pisateljica gospa de Stael. Ko se je ta najslovitejša žena 18. stoletja vrnila iz Amerike v Francijo, je članu direktorija Bar-rasu priporočila, da naj Talleyranda imenuje za zunanjega ministra.
Seveda so ga pri tem podpirale njegova izobrazba, številna znanstva, njegova razumnost in strah, ki ga vedno na vse strani širijo osebe, ki so na tako slabem glasu. Boljše je take mogočneže imeti v vladi, kakor pa zunaj vlado.
Komaj se mu je izpolnila ta želja, je Talleyrand hotel uresničiti tislo, po Čemer je najbolj hrepenel: kako jiostati čimbolj bogat. Reveži se mu niso smilili, ampak jih je zaničeval. Prav rad je govoril: »Človek nikdar ne sme biti revež!« Dejansko poslej nikdar več ni bil revež in denar mu je kar polzel skozi prste. Na vodstvu zunanjega minitsrstva je zaslužil milijone, te milijone pa je prejemal predvsem od tujih vlad, ki so hotele imeti v njem svojega prijatelja.
Pri vsem tem nabiranju denarja pa si je ohranil neko posebne vrste dostojnost in »moralo«. Ko je bil Napoleonov,zunanji minister, je prejemal od poljskih plemlčev velike vsote denarja, ker so Poljaki tipali, da jim ho pri Najmleonu zelo koristil Ko pn jp uvidel, da ni za Poljsko mogel storiti ničesar, je podkupnino vrnil.
(Dalje.)
Kdaj je nastala ljubljanska reševalna postaja?
Ljubljana, junija.
Med mnogimi ustanovami, ki se nam zde dandanes v Ljubljani same ob sebi umevne in brez katerih si sodobne Ljubljane niti misliti ne moremo, spada tudi reševalna postaja s postajo poklicnih gasilcev. Kakor je del ljubljanskega prebivalstva mnenja, da je bila reševalna postaja od nekdaj v Ljubljani, menijo drugi, da jo je ustvaril šele Jas po prvi svetovni vojni. Niti prvi niti drugi nimajo prav. Res je sicer, da je imela stara Ljubljana 17., 18. in 13. stoletja nekakšne ustanove, ki bi od daleč spominjale na sedanjo reševalno postajo, toda te so bile le provizorič-nega značaja, v primerih velike katastrofo ali kakšne epidemije, recimo kuge. Ko jo bil leta 1895. v Ljubljani potres, za tak primer Ljubljana ni bila pripravljena niti od daleč in tedaj je morala priti pomoč od zunaj. Tako je prihitel med drugimi dunajski »Rdeči križe, ki je postavil šest barak za okulistični, dermatološki in ginekološki oddelek, vse druge bolnike in ranjence pa so prepeljavali v zasilno bolnišnico na Ljubljanskem polju. Pod nadzorstvom inž. Stradala so postavili tedaj še enajst barak v raznih delih mesta. Dunajska reševalna družba je postavila tri kuhinjske voze, dunajska Ljudska kuhinja pa je delila prav tako brezplačno hrano revežem na Viču in na Glincah. Pomoč v denarju pa je prihajala seveda tudi od vseh strani, celo s Češkega in iz Amerike,
Ta pomoč od zunaj je dala po potresu tudi pobudo tedanjemu občinskemu svelu, da je sklenil ustanoviti reševalno postajo v Ljubljani, ki naj bo na pomoč bolnikom in ranjencem in ki naj bo v pripravljenosti, ako hi se take nesreče še pripetile v našem mestu in v okolici. Potresno leto 1895 moremo torej smatrati tudi za ustanovno leto reševalne postaje.
Dolga je bila razvojna pot te ustanove v Ljubljani. Prvotno je imela reševalna postaja le reševalni voz na konjsko vprego, kar je bilo zelo zamudno. Tudi so bile vprege oddane zasebnikom v oskrbovanje. Dolga je bila borba za vsako najmanjšo izpopolnitev. Ko je pred 20. leti prevzel županstvo pokojni dr. Ljudevit Perič, je tedanji občinski svet sklenil, da osnuje v Ljubljani kader pravih poklicnih reševalcev in gasilcev, ki naj stalno in za plačilo bde nad življenjem in domovi Ljubljančanov. Za tedanje čase je bil v Ljubljani ta sklep skoraj revolucionaren, toda prodrl je.
Dolgo po tem pa so reševalci vozili samo na konjsko vprego in podobo starega reševalnega voza imajo še mnogi Ljubljančani dobro v spominu. Bilo je potrebnih celo več pozivov v javnosti, da je dobil ta reševalni voz gumijasta kolesa. Ko je mestna občina na dolgo »sitnarenje« v javnosti le nabavila pred 18 leti prvi reševalni avto. jo bilo celo rečeno, naj bo ta avto za »boljše ljudi«, reševalni voz pa za reveže. Pa lo se je kmalu omililo, zakaj nerodni reševalni voz je bil hitro odpravljen in namesto njega so nastopili izključno le reševalni avtomobili,
Ako primerjamo razvoj reševalne in gasilske postaje v zadnjih 45 letih, moramo biti Ljuhljan-ačni kar ponosni. Danes ima poklicna reševalna in gasilska postaja kar 14 motornih vozil, od teh je šest avtomobilov za prevažanje ponesrečencev in bolnikov v bolnišnico in na dom. Ostala vozila so gasilskega značaja; najbolj moderna in največja med njimi pa je nedvomno velika »Magi-rus« lestev, ki jo skoraj ob vsakem večjem po-
žaru občudujemo na cesti. Druga vozila so urejena na motorne brizgalne, bodisi na vodo, bodisi na kake druge kemične snovi, recimo, če se vnu-mejo vnetljive snovi, ki jih ne smemo gasiti z vodo, daljo za prevoz gasilcev in podobno.
Samo lani so ljubljanski reševnlni avtomohili imeli skupno kar 4450 voženj s 35.000 km skupne poti, in to kljub temu, da so že lani morali zelo varčevati z bencinom. Reševalna postaja ima žo več let pri telefonu stalno dva telefonista, ki se izmenjavata v službi ter stalno bdita, od kod prido klic na pomoč. Reševalna postaja ima se-; veda tudi lasten alarmni in telefonski aparat, s ' katerim more takoj poklicati vso razpoložljivo moštvo k delu in na pomoč.
Sedaj šteje četa poklicnih reševalcev in ga-silrev skupno 43 mož, ki se seveda v svoji službi izmenjavajo, v primerih večje potrebe pa morajo
biti stalno na razpolago. Sef poklicnih gasilcev je sedaj inž. Janez Uričar, poveljnik gradbeni tehnik Franc Rozman, vodji oddelkov pa J. Ogrin in Al. Buh. Za gasilsko orodje sla odgovorna mojster V. Fatur in njegov namestnik P. Kropar.
Poleg reševalne službe in gasilske dolžnosti pa ta postaja opravlja še druge važne naloge, na primer stalno nadzorstvo nad ljubljanskimi diip-niki, kar vodi .1. Bodnur, dalje nadzorstvo nad hidranti, nad |>odstrešji in podobno.
V preteklosti je reševalna postaja opravila že mnogo nepozabnih uslug Ljubljančanom in je že neštetim zaradi svoje hitre pomoči, bodisi pri I reševanju, bodisi pri gašenju. Nešteto življenj in zdravja je bilo rešenega, pa tudi nešteto premoženja ljubljanskih prebivalcev, ne računajoč pri tem pomoči okoličanom in podeželanom. Na dolgi razvoj v 45 letih iz skromnih začetkov do danes | pa morejo člani naše reševalne in poklicne gasilsko čete res zreti s samozavestjo, prav tako pa tudi vsa Ljubljana.
Trnovsko žegnanje v Ljubljani nekdaj
Za mesto Ljubljano je zelo značilna v več pogledih številka pet. Stolpič na mestni hiši je pe-terostran. Na Grad je držalo še nedavno le pet poti. In samo toliko je bilo nekoč dohodov v Tivoli do Podturna. V prejšnjih časih je premogla Ljubljana po pet vojašnic in župnij. Vsako poslednjih je označevalo ljudstvo po svoje. Tako mu je bila šenklavška župnija »gosposkat, šentjakobska »be-raška«, frančiškanska »bogata«, šempetrska »kmečka«, trnovska pa »bahata«. Povedano bodi takoj, da so bili župljani 6vojih cerkvenih zavetnikov zmerom veseli in da so jim izkazovali vedno radi tudi zunaj celkvenega zidovja primerno čast. To se jo lahko videlo sleherno leto najbolj ob žegna-nju ali proščenju, ko so se potrudili, da so dali ne le notranjosti hiše božje, marveč tudi njenemu vna-njemu prostoru kar najsijajnejše veličastje.
Ljubljančani so sc včasih posebno zanimali za cerkveno žegnanje v Trnovem in pri Sv. Petru. Oglejmo si najpoprej nekoliko prvo, ker mu gre prednost že po koledarju.
Knezoškof Anton Alojzij \Volf je blagoslovil na sv. Janeza Krstnika dan leta 1854. temeljnik sedanji cerkvi v Trnovem, katero je posvetil nato dne 7. junija 1857. Na večer pred cerkvenim godovni-kom, t. j. na kresni večer, so jeli postavljati trnovski in krakovski fantje ob cerkvi 6inreke, ki so jih poprej okrasili z zastavicami in šumečim nakitom. Debla smrek so bila zelenobela odnosno v barvah mestne občine, in sicer zato, ker je mestni magistrat izza dne 7. decembra 1821 patron trnovske župnije. Kot tak ima edini pravico, prezentirati duhovnika, ki prosi za službo trnovskega župnika, kadar je izpraznjena. Spričo tega dejstva koraka mestni župan ali pa po njem pooblaščeni zastopnik tako pri velikonočni procesiji kakor pri oni o Telo-vem tik za nebom. Med zvonikoma je visel že nekdaj za časa žegnanja velik venec z jagnjetom v sredini, ki ga je upodobil na pločevini neki slikar Tavčar ter so ga podarili cerkvi domači fantje. V sobolo pred kresno nedeljo oznanja popoldne in zvečer slovesno potrkavanje, da bo naslednjega dne češčenje cerkvenega zavetnika. Zvonenje je spremljalo še pred nekaj leti streljanje z možnarji. Cerkev je kupila leta 1889. osem ntožnarjev za 43 gold. 88 kr. Možnarje so postavljali strelci domačini svoje dni v Krakovem, in sicer na Mirju po-{ leg Jakopičeve domačije. Prav tako sta naznanjala v nedeljo zarana ubrano zvonokljanje in močno streljanje, da je napočil 6lovesni veliki župnijski
praznik. Cerkvena notrina je bila, kakor je navadno še zdaj, ta dan izredno lepo ozaljšana. Predvsem veliki oltar, ki se ponaša s podobo sv. Janeza Krstnika, spadajočo med najkrasnejša dela slikarja umetnika Valentina Metzingerja iz leta 1755.
V cerkvi vzbuja posebno pozornost, odkar pomnijo ljudje bandero nekdanjih velikih čolnarjev iz rdečega damasta. Bandero ima na licu zgoraj besede: »Sancte Nicolae, ora pro nobis« in v sredi sliko sv. Miklavža z angeli nad morjem, na katerem plovejo ladje. Na obratni strani bandera sta napis: »Sancta Maria, ora pro nobis« in letnica 1771, a slika v sredini prikazuje Marijo z Jezuščkom, obdano od angelov, kakor tudi Ljubljanico, po kateri vozi velik čoln. nagovorjen z blagom, ter so v njem štirje čolnarji v narodni noši, a nad njim avstrijski orel z letnico 1820.
Na žognanjski dan so bili bleščeči križi vseh cerkvenih hander prepleteni s suhimi venci, se6to-ječirni iz vinske trte in poljskih cvetlic.
Slovesna cerkvena opravila so bila ob šestih zjutraj, devetih dopoldne in petih popoldne. Pri vseh se je pobiralo v večjem obsegu za cerkvene potrebščine. Dopoldanski velike svete maše se je udeleževal redno župan z občinskimi svetniki, bi-vajočimi v župniji. Po darovanju so mestnega dostojanstvenika pokadili, a ko je bii »pase«, mu je dal duhovnik poljubiti križ, kar se dogaja po stari navadi še slej ko prej. Pri zaključni slovesnosti, prav za prav popoldanskih litanijah, je bilo vselej navzočno mnogo ženstva v pestrih narodnih nošah.
L. Perko: Tesarji ob Cerkniškem jezeru. (V izložbenem oknu Kosovega salona)
Hrvatske družbe. Lesna industrija Babič v Ba-njaluki preklicuje likvidacijo. — Tvornice za bombažno industrijo v Zagrebu izkazujejo za lansko leto pri glavnici 5 milij. kun in rezervah 69.34 kun čistega dobička 10.87 milij. kun. Predlagajo zvišanje glavnice. — Vuna, Karlovec — glavnice 4.5, rezerve 4.7, dobiček 477.158 kun, Tekstilne tvornice Karlovec, glavnica 5, rezerve 5.6, čisti dobiček za 1911 236.653 kun.
Nova hrvatska sladkorna tvornica bo zgrajena v bližini Djakova, druge pa še nameravajo zgraditi v drugih krajih.
Mlekarske zadruge le treba oživiti! .
Pred ustanovitvijo Ljubljansko pokrajine ln pred določitvijo sedanje meje, ki obkroža Ljubljano in Ljubljansko pokrajino, so so dolenjski in notranjski kmetovalci močno pritoževali, češ, da no morejo prodati mleka na tako velik Irg, kakor je Ljubljana ker so tu prvi .gorenjski pridelovalci in pa seveda oni iz ljubljanske okolice. Nekoliko so imeli Notranjci in Dolenjci prav, saj so bile tudi prometne razmere bolj naklonjeno Gorenjcem, Vendar je eno dajalo glavno prednost Gorenjcem, namreč, da so imeli mlekarsko zadružništvo mnogo bolj razvito in l>olj napredno, kakor pa Notranjci in Dolenjci, medlem ko v no-)>osredni ljubljanski okolici sploh ni bilo pravo potrebo po mlekarskih zadrugah, saj so kmetico in njihove hčere mogle kar na biciklju ali s »po-točnico« vozili direktno mloko odjemlacem.
Cim pa so nekateri notranjski in dolenjski kraji sledili zgledu Gorenjcev ter si osnovali lepo in še dane« dobro delujoče mlekarske zadruge, kakor one v Velikih Laščah, v Dolenjem Logatcu, na Vrhniki, so so mogle pojaviti tudi na ljubljanskem trgu ler takoj pričeti t. uspešno konkurenco gorenjskim mlekarnam Poglejmo samo Vrhniko: pričela je pred leti proizvajati tako izvrsten ententalski sir, o katerem je šel po Ljubljani takoj glas, da jo enakovreden najboljšemu bohinjskemu. Prav tako se jo na primer Vrhnika (»stavila tudi s svojim izvrstnim stisnjenim sirom »Ja-zonom«, ki jo temeljito izpodrinil uvoženi švicarski »Chalet«. To so namreč mali sirčki, zaviti v kositrasti, slaniolni papir. Do nedavnega so bili še na trgu. Slične sirčke uvaža sedaj v našo |)okra-jino Kalija.
Sedanje razmere in neugodno prometne zveze ne IkmIo večno trajale in naši živinorejci naj mislijo na nekaj let naprej ko bodo morali zopet iskati pripraven trg za mleko. Ako si bodo mogli žo sedaj zagotoviti Ljubljano, jim poznejša konkurenca od kod drugod no bo mogla več nagnjati. Zato pa morajo že sedaj izpopolniti svoje mlekarsko zadružništvo. Ljubljanska pokrajina ima trenutno registriranih 17 mlekarskih zadrug, toda samo registriranih. Za silo jih pa dela samo šest. Ostalih enajst je že pred leti nekako kar sistirnlo svoje delovanje. Torej so možje žo tedaj vrgli delovno orodje v koruzo. Žalostno pa je tudi to, da celo napredni kraji, ki se ponašajo z Izvrstno živino, saj pošiljajo celo slike lepe živine v časopise, nimajo mlekarskih zadrug, dasi so jih včasih imeli. Tipičen lak kraj brez mlekarske zadruge je Stari trg pri Ložu. Ložka dolina ima dosti umnih živinorejcev, pridela dosti sočnega in zdravega sena in druge krme, ki prav nič ne zaostaja za visokoalpsko, vse pogoje ima, toda za idejo zadružnega mlekarstva pa nima smisla. Ni pa primer Starega trga osamljen. Takih krajev je šo več v Ljubljanski pokrajini.
Torej živinorejci: sedaj je čas mislili malo dalje ,sedaj je čas, da si preskrhite ln zagotovite trg, zakaj prav gotovo bodo prišla tudi za krnela nekoč leta, ko bo moral svoje pridelke zopet — ponujati in ne bo smel več samo gledati, kako drugi prihajajo na njegov dom in plačujejo cen", ki jih on določi. Blago, ki ga kmet prodaja, pa je v prvi vrsti vedno mleko in mlečni izdelki. Prav pri mleku pa se najholj obnese zadružna misel in le v zadružništvu utrjen kmet bo mog-'l prihodnja leta s pridom vnovčevati doma pridobljeno mleko in pa mlečne izdelke, napravljene v zadružni mlekarni I
Marmontov brest na ljubljanskem botaničnem vrtu
Ljubljana je v resnici mesto vrtov in nasadov, saj vsi, ki prihajajo v mesto, občudujejo naše javne nasade, parke in vrtove. Tudi ljubljanski botanični vrt, spada med nje, čeprav je meščanom najmanj znan in jim morajo o njem pripovedovati tujci.
Ljubljanski botanični vrt je odprt vsakomur. Tega menda ni potrebno poudarjati, čeprav jih je še mnogo, ki še niso nikdar obiskali tega paradiža naše flore. Že ko odpreš vrata v ta raj cvetic, grmov, se ti nudi idilična slika: dolga, ravna, z belim peskom posula pot te popelje do nizke prikupne hišice, porasle z različnimi plezalkami. Na levo in dreves, po katerih se spreletava nebroj ptičev, desno se prepletajo ozke stezice, ki te povedejo do skritih samotnih kotičkov s klopicami, kjer lahko v senci premišljuješ o lepi narava in pozabiš na dnevne skrbi in težave.
Pa zavijva, dragi bralec po sivi stezi na levo. V senci jagnedov, javorjev in bukev naju popelje pot v vrt samih cvetic-košaric. Med košaricami cvete prav sedaj krasen iman (Achillea millefolium var. rosea), ki ima namesto belih, krasne rožnato lila cvetove. Med cveticami s slamnatimi cvetovi, ki ohranijo 6vojo barvo in obliko tudi posušene, dospeva v 6enco mogočnega bresta, ki raste že od ustanovitve botaničnega vrla tu. Baje ga je zasadil maršal Marmont sam. Pod tem brestom stoji drevo z ogromnimi, do tričetrt kv. metra velikimi listi, tako, da si človek misli, da stoji nekje v tropičnent pragozdu. To drevo se latinsko imenuje Pavlovnia imperialis.
Na nasprotni gredici je preskrbljeno za naše kadilce, piparje in čikarje. Vsak bi našel tu svoj tobak, ki mu je najljubši, 6aj so zastopane V6e mo-
goče vrste in podvrste. Nekoliko naprej dvigajo proti nebu svoje vrhove vitko smreke, katerim delajo druščino črni bori. Med smrekami raste znamenita balkanska smreka »Picea omorica«. Poleg nje pa razteza veje sveto japonsko drevo ginkovec, ki je po mnenju nekaterih botanikov najstarejše še živeče drevo. To drevo ima igle zrasčene v list in odbrodi, tudi pri nas, hruškam podobne rumeno plodove, ki so silno sladki in užitni.
V senci teh dreves je postavljen grič, na katerem rastejo senčne gorske rastline. Med nj<mi je tudi zlati klobuk (liiium martagon), ki prav sedaj krasno cvete.
Na nasprotni strani hišice je postavljenih več skalnakov, na katerih cvete planinska flora. Cvetico naših planin so zbrane na posebnem griču, ki je največji in opremljen tudi z umetnim slapom. Kaj vse raste in cvete na teh gričih, ne bom opisoval, ker je najlepše, da si te krasote ogleda vsak sam. Omenim naj le, da ne manjka prelestnih planinskih klinčkov, makov, zvončnic, planink itd. Tudi zdravilni rumeni 6višč je na dolgem steblu razprl svoje kot sončni žarek rumene cvetove. Korenina tega svišča pa jo znamenito zdravilo tudi za — pone« deljkove mačke.
Vso to našo planinsko lepoto pa straži ogromna lipa, ki prav sedaj dehti v omamno sladkem vonju... Za l.ipo. ki je bila tudi posajena ob istem času kot prej omenjeni brest, pa se razprostirajo dolge gredice s praprotjo in drugimi gozdnimi rast linami.
Seveda je še mnogo drugih prezanimivih rastlin na našem botaničnem vrtu. Ob prvi priliki 60 jih bomo še spomnili.	Marijan Juvan.
KULTURNI OBZORNIK
Nova detektivka v knjižnici«
»Slovenčevi
Med detektivkami »Slovenčeve knjižnice« — Mož, ki je oropal mesto in Žametne copate — je sedanja (zv. 18) Rohmerjeva »Skrivnost dr. Fu-Mančuja« najstrahotnejša pa tudi najbolj napeta ter vsebuje glavne elemente obeh prejšnjih. Elveslad je v prvi pokazal na učenjaka nenavade inteligence, ki kot znanstvenik postane največji svetovni tat, s čemer je združeno detektivsko preganjanje in seveda — povest; Riggers pa je zametek svoje detektivke odel s kitajsko orientalno skrivnostjo: Rohmer pa je z nadnaravno inteligenco znanstvenika, kakor ga še ni bilo v Evropi, povezal s kitajsko skrivnostjo ter tako ustvaril svoj strahotni iik dr. Fu-Mančuja. Ta lik se mu je v teku razvoja povesti razrasel v nadnaravno čudežno osebo, v katero ni več mogoče verjeti, kar je čutil tudi pisatelj sam. Zalo je napisal, da je dr. Fu-Manču poslednja sinteza kitajske zvitosti, čudež, ki se primeri le enkrat v mnogih rodovih, nadčlovek z neverjetnim veleumom, ki bi bil mogel, ako bi hotel, prevreči vso vedo. Toda njegovi možgani so bili možgani zločinca, zato je vso svojo velevedo uporabljal za izmišljanje najdrznejših umorov v službi — velekitajske ideje, ki naj pomaga rumenemu človeku osvojiti beli svet. Tako je Rohmer poudaril dve stvari, da je lahko ustvaril svoj lik: znastven napredek za nekaj stoletij naprej ter kitajsko nernziskano skrivnost, kar je poslavil še »Ples palčkov« odigrala z igrivo lahkotnostjo kot
v velemestno londonsko zmedo, da je dobil ozadje verjetnosti za svoje napete in strahotne podobe največjega svetovnega razbojnika v imenu ideje. Dr. Fu-Manču je namreč londonski zastopnik velekitajske ideje ter je imel nalogo spraviti s pota vse, ki tej osvajalni ideji stoje na poti. Tako s pomočjo orientalskih eksotičnih živali (škorpijoni, opice) mori ljudi na najbolj nedostopnih krajih, ko bi človek mislil, da tu ne more hiti človeška roka. Pojavlja se s svojimi pomagači na krajih, ki so hermetično zastraženi, pa vedno odnese svoje življenje. Detektiv Smith in zdravnik dr. Petrie sta mu vedno za petami, kamor jima sled odkriva dr. Fu-Mančujeva sužnja, eksotično lepa in skrivnostna Karamaneha. Nekajkrat sta mu detektiva že zrla v obraz, pa vedno se je vele-umni Kitajec znal otresti njunega obiska ter ju vrgel v nove goreče nevarnosti; tako v beznici ob Temzi, kakor tudi v ladijskem trupu ob obrežju in celo ob koncu ob rešitvi Karamanehinega brata iz njegovih eksperimentalnih rok. Strahote pogrezajočih se tal in rastočih strupenih gliv največjega gobarja na svetu, ki jih goji v zastruplje-valne svrhe ter za pridobivanje lekov, kakor jih še ne pozna — in jih morda nikoli ne bo poznala medicina, kar vse mu služi za dosego velikih političnih namenov. Kakor je bilo strahotno življenje in delovanje tega zločinca-znanstvenika, tako je tudi skrivnostna smrt v ognju, ki si ga je sam pripravil — če je sploh umrl, če se ni izgubil v plamenu kakor simbol vzhodne izmišljotine, kakor nova večno skrivnostno neraziskane Kitajske. Seveda je tudi v tej strahotni detek-tivki nekaj malega ljubezni: čudovita sužnja Karamaneha je obenem hipnotično vdana sodelavka velikega zločinca, njegova žrtev, ki pa goji veliko simpatijo do zdravnika Petrieja, pišočega to povest kot knjigo svojih doživljajev, in jo videti,
da konec koncev prideta tudi skupaj na izletih v Egiptu. Tako tudi v tem pogledu »zadosti« pojmu detektivke in tudi bralčevi potrebi po srcu in sentimentalnem čustvu.
Ta detektivka, ki druži obe prejšnji, je zelo napeto branje in je tudi pisana z močnejšim opi-sovalnim peresom kakor prejšnji dve. Gotovo pa je tako napeto branje, da človeka ne izpusti ist rok. dasi zgradba 6ama nima realne baze in se v koncu vse razpuhti v ničeven plamen. Ostane le velika mistično potencirana podoba zločina in zločinca, ki še vedno živi v svetu v stoterih drugih podobah.
Prevod Avgusta Petrišiča je dober in polnobarven,	td.
Druga produkcija Glasbene Matice
Zanimiv in spretno ssestavljen spored je pokazala druga produkcija Glasbene akademije. Tudi na tem sporedu je bil zastopan en slovenski skladatelj, namreč Lajovic, s samospevom »Iskal sem svojih mladih dni«. Kot prva je nastopila Stare Jelka. Svoji dve klavirski skladbi je lepo zaigrala; čeprav je bilo opaziti nekatere netočnosti v zadevanju, vendar lahko rečemo, da je njena pianistična vzgoja v dobrih rokah. — Baritonist Langus Franc ima dober material, dosti velik obseg, tudi višine mu ne delajo posebnih preglavic; opaziti je pa, da se je privadil v izvajanju tremoliranja, ki postane po daljšem času neestetično. — Pianistka Burger Ada je Lisztovo, v smislu programske glasbe komponi-rano in na zunanji učinek preračunano skladbo, jo pač skladba zahteva. Pokazala je, da je v dobri šoli in da iina smisel za svoj instrument. [ — Rog je instrument, ki ga na podobnih nastopih i
redko slišimo; spada med najbolj delikatne instrumente; v prejšnjih glasbenih razdobjih, zlasti v dobi romantike, je hil kot solistični instrument veliko bolj upoštevan kot danes. Za dovršeno izvajanje zahteva precejšnjo mero tehnike in smisla za fin ton, ki ga zmorejo le najboljši virtuozi. Znidar Janez, ki je na tem nastopu izvajal I. stavek iz Goblerjevega koncerta za rog, je pokazal precej teh lastnosti, dasi mu je bila melodična linija ponekod še občutno zlomljena. Železna vztrajnost, ki jo ta instrument še prav posebej zahteva, ga bo pripeljala k zaželjenemu uspehu. — Baritonist Štrukelj Slavko ima, kot je bilo opaziti, pri občinstvu že dobro ime, ki ga tudi zasluži. Človek ga z veseljem in užitkom posluša; ima polnozveneč glas prilično velikega obsega; posebno višine dobro obvlada. Ce bo vložil vse svoje moči v študij, ho imel še lepo pevsko bodočnost. — Stanič Jelka je rojena violinistka. Za svojo mladost ima že visoko stopnjo tehnike. Violina ji poje čisto, ton ima vsebino in življenje. Posebno kadenco v L stavku je izvrstno izvedla. — Tiran Marija ima svetel, k dramatičnemu izrazu nagibajoč sopran. Posebno paž-njo bo treba posvetiti višinam, ki so za zdaj še ostre in krhke. — Pianist Marolt Sveto je Novakovo balado po Byronovetn »Manfredu« dobro odigral. Skladba ie tehnično težka, v večini masivno akordično pisana, skoraj bolj kot klavir prenese. Vendar ji je Marolt znal dati primerno jasnost v izrazu in v oblikovni zgraditvi.
Nastopajoči na tej produkciji so izšli iz šole profesorjev: Zarnikove, Ang. Trostove, Capponi-Ušaka, ravn, Betetta in rektorja A. Trosta.
M.. T.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
«
Ute aoMLCe
Letošnja sezona potujočih gledališč
Tudi v Ljubljani bomo slišali najlepša dela italijanske glasbene kulture
Prve dni meseca julija se prične v organizaciji Opera Nazionale Dopolavoro tradicionalna sezona potujočih gledaliSč na odprtem (Carri di Tespi), katera bodo ponesla Sirom velikih in malih krajev Italije melodijo največ|ih in najboljših del italijanske melodrame. V to svrho jo zagotovljeno sodelovanje prvih in najodličnejših glasbenih in opernih moči, kar jih imamo Posebno zanimive operne sezone, v času med krajem meseca junija tja do konca septembra, bodo v sledečih krajih: Genova. Venezia, Bologna, Treviso, Kovino, Ljubljana. Trieste itd.
Potujoča gledališča, na čijih predstavah sodelujejo vedno najslavnejša imena dirigentov, umetnikov in režiserjev, imajo v Italiji veliko tradicijo, kar ni čuda, saj je omogočeno najširšim slojem prisostvovati za mal denar grandioz-nim izvedbam opernih del. Kar smo pred leti lahko čitnli v dnevnikih, postane naenkrat realnost, tako nam bo letos dana prvič prilika, da se tudi naše slovenske množice udeleže nevsakdanjo muzikalne manifestacije ter ee tako pobliže
spoznajo z najvzvišenejšimi deli italijanske glasbene kulture, kateri brez dvoma pripada v svetu prvo mesto.
V nepozabnem spominu nam je ostalo lanskoletno gostovanje Kr. Opere iz Riina, katerim prireditvam pa žal zaradi omejenega prostora mnogi naši ljubitelji operne glasbe niso mogli prisostvovati, temveč so se morali zadovoljiti s prenosom polom zvočnikov zunaj vrat naše Opere. To pol se takih nevšečnosti ne bo treba bati, kajti prav vsi bomo lahko prišli na odprto uživat glasbo in petje nesmrtnih del Verdija, Puccinija, Rossija itd.
Slovenci, ki imamo znatno lastno glasbeno tradicijo in katera Je znana tudi izven mej naše rodne grude, se veselimo iz srca iniciativi in delu O.N.D., katera nam omogoča vsestransko spoznavanje del italijanske kulture To po* dolgujemo posebno hvaležnost predsedniku te ustanove Eksc. Kinu Perentiju, po čigir osebnem posredovanju nain je v najbližji bodočnosti zagotovljen glasbeni užitek prve vrste.
morajo obvezno vpisati tudi za prihodnje šol- |	'.f iMfva* &K?''^ra"-" if.Si
sko leto.	- •■ ■ - • 1 - -■----■*■—
1 Pavšalna nakazila ia racionlrana živila. Po
okrožnici Prevoda so uvedeni novi obrazci, na
HtM«tMM»tmiH»l»t»
Koledar
Sobota, 27. junija; Marija vedne pomoči; Ema Krška, vdova; Ladislav, kralj; Krescent, škof in mučenec.
Nedelja. 28. junija: Irenij, škof in mučenec; Pavel L, papež: Potamiena, devica in mučenica; Plutarh, mučenec.
Lunina sprememba: ščip: 28. junija ob 13.09. Ilerschel napoveduje nestanovitno deževno vreme.
Novi grobovi
■J- V Ljubljani Je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Žitnik roj. Kocjan. Pogreb bo v soboto, 27. junija, ob pol petih pop>oldne z Žal, knpela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno Božal je I
■f" V št. Vidu nad Ljubljano je v 83. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Tome Marija. Pokopali jo bodo v soboto ob 10 dopoldne. ajN v miru počival
Osebne novice
— G. Jožef Šketa — srebrnomašnik. Prihodnji torek, 50. junija t. 1. bo v Zavetišču sv. Jožefa pri oltarju svojega patrona obhajal svojo srebrno mašo gosp. župnik Jožef šketa. Vojna je divjala po svetu, ko je g. Jože leta 1917 pel svojo novo mašo. Gotovo si takrat ni mislil, da bo njegov srebrni jubilej v podobnem ozračju. Slavijenec ima sladko zavest, da jo v teh 25 letih dobro obdelovul vinograd Gospodov povsod, kamor ga je božja Previdnost poslala. Služboval je kot knplon v Sevnici, v rudarskih Trbovljah, v prijaznem Vojniku, v obmejnih Apučuh in pri idilični Veliki Nedelji, od koder ga je pot zanesla za župnika v Artiče. Tudi tu se je z gorečo vneino za čast božjo in zveličanje duš lotil težkega dela. Lepo je popravil hišo božjo in jo olepšal, skrbno uredil skromno gospodarstvo. Prav iz srca mu želimo, da hi dočakal še zlati jubilej in ga obhajal v božjem miru med svojimi ovcami.
= Poročita se v cerkvi sv. Terezike na Ko-deljeve g. E 1 s n e r Evgen, uradnik Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, iz znane ugledne krščanske družine v Mostah, in gdč Istenič Dragica. — Mladi zakonski dvojici obilo sreče in božjega blagoslova!
korjem. Prejšnja lela so naši čebelarji krmili čebele » sludkorjern, meti katerim ie bil pomešan ogljem prah, letos pa so iz Italije dobili
sladkor, destiliran « češnjevim sokom. S pomočjo tega sladkorja so čebele prezimile Ako bo še mesec avgust, zlasti pa september, ko bo hoja medila in pa ko Ih> cvetela ajda. ugoden, upajo čebelarji, da jim bodo čebele mogle po več letih pasivnosti in pomanjkanja vendar le odstopiti nekaj medu.
— Proti predenici je zelena galica. Med Barjani, ki jim nadležni plevel predenica tako zelo nagaja, je precej razširjeno napačno mne-! nje, da je proti predenici uspešnn le modra ! galica, torej bakreni sulfat, enako, kakor za škropljenje proti boleznini trte Bakreno palico je dandanes težko dobiti. Navedli smo že več sredstev, ki preprečujejo rast travniške za-jrdavke predenicc, ki jo posestniki celo morajo uničevati, od teh je najbolj uspešno in hkrati koristno sajenje sončnic in nuč na ogroženih travnikih. Ako pa hoče posestnik iztrebiti predenico tudi brez tega s svojih travnikov, potem naj uporablja zeleno galico. torej železni sulfat. Tega pa je še kje v kakšni trgovini dobiti dovolj v zalogi, ker po zeleni galica ni takega povpraševanja, kakor po modri. Kjer raste predenica, je treba travnik najprej pokositi, deteljo, kateri se predenica zajeda, odnesti * polja in sežgati, deteljno strnišče pa je treba |v>škroj>iti z raztopino zelene gnlice in sicer s 15 do 18% tno. Če je zajedalka že zelo razvita, je treba pač še močnejše raztopine. To je edino sredstvo proti predenici, oko poljedelec noče opustiti travniške kulture ter jo spremeniti v kulturo sončnic.
Pesem planin. — Zgodba vesele in plemenite fantovske duše. — Čar večne mladosti je prelepa lantov ska povest E. WEISEKJA
Ljubljana
Razstava Gorše-Maleš
II. izdaja. Prevedel Jože Jagodic. Broš. L 14.—, trdo vezana L 17.—, v platno vezana L 21.—. Knjiga je pravkar fzila.
STARŠI! Lepše in plemenitejše po-vestne knjisze vašemu sinu nli hčerki kot je ta, ne morete dati v roke. D J \KI! Segajte po knjigi iz vašega življenja, po čudoviti zgodoi vašega vrstnika. — Založba
Ljudske fcnilgarne, Ljubiltni, Pred Sfiof Ijo S
— Sindikaf mesarjev in klobasičarjev Ljubljanske pokrajine, združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, vabi vse mesarske in kloba-
sičar&ke mojstre iz Ljubljane in vseh krajev
Ljubljanske pokrajine na prvo redno letno
skupščino, ki bo v nedeljo, dne 28. junija t. 1. ob 10. dopoldne v salonu restavracije štrukelj
v Ljubljani, v Dalmatinovi ulici, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine; 2. či-tunje določil sjndiikata; 3. volitev predsednika sindikata; 4. volitev zastopstva sindikata; 5. slučajnosti. — Prosimo za točno in zanesljivo udeležbo!	, ,
_ L"tos kaže dobra letina medn. Po več letih neuspeha se je letos vendar sreča našim čebelarjem nekoliko nasmehnila Ugodno vreme pred tremi tedni, sijajen razcvet vseh rastlin, zlasti sadnega drevja, vse to je pospešilo ugodno čebelno pašo, ki je ni zmotilo niti deževje nekaj dni, ker je bilo vme« vedno dovolj sonca in so čebele imele vedno priliko za polete k cvetlicam To je koristilo tudi rastlinstvu, zlasti sadnemu drevju, ki je bilo bogato oplojeno. Vedeti je namreč treba, če čebele ne letajo preveč na pašo, tudi ne prenašajo pestičnega pralni in ostanejo cveti neplodni. Letos vidimo, da so bile čebele marljivo na delu. skrbele so tako zase. kakor tudi za sadjarja, vrtnarja in kme-lovaiea. Tudi pripovedujejo, da že več let ni bilo toliko čebelnih rojev knkor letos. Pridelek m "d 11 je bil zadnja štiri leta skoraj malenkosten, komaj za čebele in še te je moral skrbni čebela« krmiti pozimi s destiliranim slad-
podlugi katerih zavodi in javne ustanove dobe pavšalna nakazila na racionirana živila. Ti obrazci stopijo v veljavo že 1. julija ter zato opozarjamo vse prizadete zavode, naj takoj pridejo po nove obrazce v mestni preskrbovalni urad, kjer so doslej dobivali nakazila. Brez izpoljenih obrazcev nihče ne more dobiti nakazila, na kar izrecno opozarjamo.
FRANČIŠKANSKA PROSVETA
priredi na praznik sv. Petra In Pavla ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani
PAPEŠK0 PROSLAVO
Spored: govor, petje, deklnmacije, simbolične vaje in prizori iz sv. pisma.
Vstopnice se dobe v trgovini Sfiligoj in v nedeljo in praznik od 10—12 dop. pri blagajni Frančiškanske dvorane.
čisti dobiček je namenjen našim n bog i m.
Zadnji dnevi umetniške razstave kiparja Franceta Goršeta in slikarja Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu potekajo. Zaradi splošnega zanimanja za to pomembno razstavo sta se umetnika odločila, da podaljšata razstavo nepreklično do konca t. m., tnko da si jo lahko ogledajo tudi tisti, ki do sedaj še niso imeli prilike.
Razstavo, ki je žela že toliko uspeha, toplo priporočamo! Odprta je ves dan. Izmed vsakih 50 obiskovalcev po eden prejme (žreb) po eno umetnino brezplačno, ki je na ogled v razstavnih prostorhi.
1 Odrezke živilskih nakaznic za junij ho mestni preskrbovalni urad v odseku za razdeljevanje moke, riža in testenin sprejemal po naslednjem raz|>oredu: v sredo 1. junija z začetnimi črkami A—J, v četrtek 2 julija od K—O in v petek 3. julija od P—Z. Opozarjamo, naj vsi oddajo junijske odrezke v tem roku, ker jih pozneje ne bo mogoče več upoštevati Nakazila na odrezke za mesec julij ho pa ta odsek začel oddajati 4. julija po že znanem vrstnem redu. Obenem opozarjamo vse trgovce, da nihče ne more dobiti nakazila za blago niti oddati odrezkov, če ne% predloži zelene kontne knjige,
l Maslo, olje in sladkor za mesec julij. Za mesec julij bodo ljubljanski upravičenci dobili na vsako živilsko nakaznico po 300 gramov masla in en deciliter olja. Maslo jo sveže in v odličnem stanju, zato pa opozarjamo prebivalstvo, naj ne odlaša z nakupom ter naj odjemalci gredo k svojim trgovcem že prve dni meseca ponj, da 6e maslo zaradi vročine no bi pokvarilo ter bi zato ne imeli škodo. Trgovci, ki dobivajo maščobe iz skladišča mestnega preskrhovalnega urada, dobe za mesec julij samo maščobe izjemoma f>o naslednjem razporedu: današnjo soboto 27. junija trgovci z začetnimi črkami A—K, v torek 30. junija L—O, v sredo 1. julija P—S, v četrtek 2. julija T—Ž. Trgovci bodo tudi lahko isti dan, ko bodo pri blagajni plačali maščobe, že dobili to blngo v skladišču. — Sladkor za mesec julij bodo dobili trgovci-razdeljevalci po svojih dosedanjih grosistih (skupna nabavijalna in prod. zadruga, Gospodarska zadruga. Šarabon, Jelačin ter Kri-sper-Coloniale). — Milo bo razdeljeno pozneje.
I Brivski in Irizerski obrati bodo v ponedeljek. 29. junija, odprti od 8 do 12.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debeljak Gvido, Blcivveisova cesta 62, telefon 27-29, v ponedeljek. od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra štev. 7, telefon 41-52.
1 Dnevno za 10.000 voznih listkov. Znano je, da se tramvajski promet letos nenadavno živo razvija in da so skoraj vsi vozovi vedno polni. Medtem ko Ljubljančani poprej nikakor niso preveč cenili vožnje s cestno železnico, se jim je zdaj prav priljubila. Že lani je tramvajski promet iaredno nnrastel. Obračun kaže, da je bilo lani prodanih za približno 4.SOO.OOO ilir. Povprečno je bilo lani prodanih dnevno za približno 10.000 lir voznih listkov. Ljubljanski tramvaj, ki je bil še pred leti globoko v finančni krizi in ga je moral občinski svet 7. največjimi žrtvami reševati .pred kon-kurzom, je bil že lani aktiven, pričel plačevati stare dolgove in celo neko priznavalnino mestni občini. Samo lani je šlo v ta namen okoli 760.000 lir. Letos je stanje tramvaja še ugodnejše, keir se je promet znatno povečal in bo sigurno tudi bilanca ob koncu leta mnogo ugodnejša.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII-2 št. 2089-12 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 29. junija I942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik.
Ooapodinjaku predavanje v »lovenSčlnl — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Pisana elatba — »0 Napoved časa Poročila v Italijanščini — 20.JU Komentar dnevnih doitodkov v Bloven&čilli — 20.30 VojaSke penml — 20.45 Lirična prireditev družbe KI AR: I.juhavni napoj. — Clluaba Doniiettii V odmoru: Predavanje v slovenščini — Po operi: Poročila v Italijanščini.
1.EKAKNK. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Ba-karčlč. 8v Jakoba tre 9. mr. Ramor. Miklošičeva cesta 20 io mr. Murraayer It.. Sv. Petra oeita 78.
Iz Gorizije
V nedeljo, 14. junija so se zaključile letoi-nje novomašne slovesnosti v goriški nadškofiji. Praznovanje letošnjih osmerih novih maš so novomašniki razdelili na tri zaporedne nedelje, v nedeljo, 31. maja so bile tri, v nedeljo, 7. junija spet tri in v nedeljo H. junija ostali dve. Med zadnjimi dvemi je bila tudi nova maša v Skrilli, ki jo je daroval tamošnji domačin gosp. Vinko Črnigoj. Njegov dom ni bogat in ne košat, amjiak je skromna domačija, ki je bila j>a v stanu, da je z božjo pomočjo vzgojila zelo krepko in številno družino, ki šteje še zdaj deset živih otrok, sedem sinov in tri hčere. Težko si je predstavljati neizmerno srečo, ki je polnila srce skrbnih staršev, ko so videli v nedeljo okrog svojega sina — božjega maziljen-ca zbran svoj zdrav in trden rod. Radost in hvaležnost staršev se je precepila na v<o sosesko in v nedeljo je vsa mala vas uživala v tihi. enotni duhovni sreči. Vse naselje je tonilo v zelenju in okrasju. Mlajev in slavolokov nič koliko. Novomašniku je pri slovesni sv. maši pridigal g. župnik Mirko Mazora. Ob številni asistenci duhovnikov je c novomašnik, kateremu je asistiral črniški dekan msgr. Lojze Novak, je s krepkim glasom pel svoje na.islove«-nejše sv. opravilo, številni cerkveni pevski zbor je prekosil samega sebe in podal s svojim ubranim petjem nekaj -lepega, dovršenega.
Z Gorenjskega
V Poljanah nad Škofjo Loko so te dni končali kamenite škarpe za videmskim hlevom in desnim bregom potoka Ločivnice do pošte. Ko bo urejena še leva stran, bo vas pridobila na prostoru, lepiti in tudi v higieničnem oziru.
Tri kuharske t~čaje so imeli v Poljanah nad Škofjo Loko. Vodila jih je gospa Abtova, ki je poučevala, kako se zaradi do vojni povzročenega racioniranja pripravljajo jedi na nov način. Tečaje je obiskovalo 42 žen in deklet.
Gad ga je pičil. V moravških hribih je le-
tos mnogo strupene golazni. Stari izkušeni ljudje vidijo v tem znake za dobro letino, kar pa menda še ni dognano. Desetletni Anton Peterka
je nedaleč od doma na skali, razgreti od 6onca, našel nekaj zvitega v svitek in opozoril 6vojo mater, ki je v bližini pMa, na »lepo živalico«, s katero se je hotel igrati. Nenadoma pa je deček zakričal. Mati je prihitela prav. ko se je gad ovijal okrog dečkove roke, kamor ga je večkrat ugriznil. Dečka so hitro peljali k zdravniku, nato pa v bolnišnico, kjer so mu v zadnjem hipu rešili mlado življenje.
S Spodnjega Štajerskega
Umrl je v Mariboru upokojeni nadučitelj ■ t. Dolg	- - -
npra\
Ptuju je umrla Ljudmila Bratkovič.
f(. Martin Vrečko, star 67 let, >il učitelj in šolski upravitelj v Šoštanj1
go vrsto let je
" " " u. V
Okrožne prosvetna voditeljice, ki so zbrane v tečaju v Gradcu, so te dni obiskale Spodnje štajersko. V Mariboru so jih na kolodvoru slovesno sprejeli. Obiskale so vodstvo Domovinske zveze, kjer so jim razlagali nemške prosvetne naloge na Spodnjem štajerskem. Ogledale so si mariborski muzej in pa okolico. Zvečer so imele predavanje o političnem stanju na Spodnjem Štajerskem, nato so se pa z vlakom odpeljale nazaj v Gradec.
Iz Srbije
Ustanovitev državne iivinorejske postaje ▼ Veliki Moštaniei. Radi uspešnejše izvedbe obveznega poljedelskega načrtnega gosf>odarstva v Srbiji, posebna zakonska odredba tudi določa, da mora imeti vsaka kmetija napram veličini zemljišča tudi obvezno Število goveje živine. V ta namen so sedaj pričeli v Srbiji zelo pospeševati tudi živinorejo ter so v ta namen ustanovili posebno državno živinorejsko postajo v Veliki Moštaniei. Po zadnjih podatkih živinoreja v Srbiji ni bila močno razvita ter so na njenem področju našteli samo 4,820.000 glav živine letno. Novoustanovljena živinorejska postaja v Veliki Moštaniei bo predvsem, proučevala produktivne sposobnosti in ekonomske pogoje reje vseh vrst domače živine ter bo na podlagi proučevanja določala za posamezne kraje in pokrajine najprimernejše vrste domače živine. Postaja bo sama gojila na.iple-menitejše pasme ter bo plemensko živino oddajala kmetom na deželi. Postaja bo sama gojila naj-^Iemenitejše pasme ter bo plemensko živino oddajala kmetom na deželi. Postaja bo tudi prouče-
ljani prodajati čevati so naslednje:
Kislo zelje na drobno 3 1; kmečko kislo zelje 2.50; kisla repa 2; nova repa 2; ohrovt 4, karfijola 5; buče 1.50; bučke 4.50; kumare 10; grah 4C,0; kolerabi ce 3; rdeča pesa 3.50; rdeči korenček brez zelenja 3.50; črna redkev 11.50: redkvica 3; oena-ženi hren 4; šopek zelenjave za juho 0.25; ptršilj 4; por 3; zelena 4; čebula 2.50; šalota 5; češenj 7; glavnata solata 3; radič 3; špinača 4; beluši 8; rabarbara 4; novi krompir 3; češnje hrustavke 6; navadne češnje 5; vrtne in gozdne jagode liter 8; borovnice liter 4; liter suhih bezgovih jagod 8; kilogram suhega špika 8; klogram svežega lipovega cvetja 110; kilogram 6uhega lipovega cvetja 20; jajca 1175 komad.
Kjer nI posebej naveden liter, vejlajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo 6amo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj v6e blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mor abiti snažna !n oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa 6veža.
Naznanila
GLEDALIŠČE Prnma: Sohota. 27 •t"n.iIJauob 17: »Romeo in Julija«. Izven Znižano cene od i2 lir navzdol. - Nedelja. 28. junija ob 17.30 »Šola za žene.. Izven Znižane eene od 12 lir navzdol - Ponedeljek, 20 luniih ob 17.30 »Konto X«. Izven. Znižano cenc od 12'lir navzdol — Torek. 30. junija: Zaprto.
Opera: Sobota, 27 junija ob 10.30 .Kvcrenij On e-gin«. Izven Znižane cene od 118 lir navzdol. — Nedelja. 28. juniin oh 15: »Boccnccio«. Opereta Izven Znižane eene od 18 lir nnvzdol. - Ponedeljek. ». Junij« oh 15: >M nlnme Buttorflj«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Torek. 50. junija: Zaprto.
RADIO. Snhot*. 27. junija. 7.30 Poročil« r «lo-venSčinl - 7.45 Lnhkn clasba. V odmoru: (8.00) Napoved čHsa - 8.15 Poročila v Italijanščini - 12.15 Koncert klasičnega trin. 12.35 Koncert koinnrneea zbo-rn. vodi dlriorent. D. M ftljnnee - ™ ,f""\°.vr<1 Poročil« V italijanščini - ia.15 Foročllo \ rhovneita Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini - 13.20 Leno
.......,	, -	pesmi od včeraj do danes. Orkester vodi dirigent Pe-
gih staršev, ki obiskujejo soio Glasbene Mati- i IrHi« — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert ce. Sprejemajo ge tudi novi gojenci, ki se pa » radijskega orkestra, .vodi dirigent O. il. Suaneo. -
Najviš e cene, ki je po njih dovoljeno v Ljub- aaJala Kmetom "a oezeu. rostaja 00 tudi prouce-i^ajviaje lciic, ri jv k" j	1	j	primerno hrano za živino ter bo da|a a to-
jani prodajah v ceniku navedeno blago m ga pla-	h	i,mrfi,nm„	si„.iLi„
I Mnša zadušnica za pokojnim g. Francem Pihlarjem, viš. kontr. dir. drž. žel., bo v soboto, 27. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
1 L dekliška meščanska šola v Ljubljani.
Dne 30. junija ob osmih bo zaključna služba božja pri Sv. Jakobu, nato razdelitev spričeval v šoli na Grabnu. — Uipraviteljstvo.
1 Razstava slikarja Slapernika. V nedeljo ob enajstih dopoldne l>o v Obersnelovi galeriji začetek umetnostne razstave ljubljanskega slikarja Rajka Slapernika. Razstavo bo otvoril predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov g. profesor šaša šnntelj. Razstavljenih bo okoli 40 najnovejših del.
ii Na šoli Glasbene Matice ljubljanske bodo v juliju in avgustu t. 1. počitniški tečaji v vseh predmetih, razen v splošni glasbeni teoriji in mladinskem petju. Starši, ki žele, da nadaljujejo njihovi otroci tudi s poukom v počitniški dobi pri njihovih dosedanjih glasbenih učiteljih. naj prijavijo gojence v pisarni Glasbene Klatice. Pouk se bo začel takoj 1. julija in isti dan naj se zglasijo vsi gojenci, ki se prijavijo za nadaljevanje pouka, ob 11 v llubndovi dvorani poslopja Glasbene Matice, da se ugotovi podrobni urnik. Pouk bo jiovečini v dopoldanskih urah. Pogoji iKti. kakor v minnlem šolskem letu. Nadaljevanje pouka v počitniških mesecih je dovolil odbor na izrecno željo mno-
zadevne nasvete kmečkemu ljudstvu. Skrbela bo tudi za zidanje modernih hlevov, svinjakov in kurnikov in za j>ohijanje živinskih nalezljivih bolezni. Pri svojem delovanju se bo omenjena živinorejska postaja opirala predvsem na delovanje jjosameznih živinorejskih za drug.
Nemški finančni minister v Srbiji. Prejšnji teden se jo mudil v Banatu in Srbiji nemški fin. minister grf Schvverin-Krosigk ter je obiskal in pregledal stanje posameznih jx>stojank nemške varnostne službe v Belgradu, Senti, Velikem Beč-kereku, Vršcu, Modošu, Veliki Kikindi, Paleju, Novi Kaniži, Čoki, Užicah, Ivanjici, Ribnici, Ba-jini Bašti, Bačevcih, Šabcu, Zvorniku in Banji Koviljači.
Zbiranje bakra v Banatu. Radi preskrbe vinogradnikov v okolici Velike Kikinde z modro galico. so tamošnji vinogradniki sami pričeli zbirati baker. Nabrane količine bakra so poslali v tovarno v Kruševac, ki ga je predelala v modro galico.
Občinski odbor v Trsteniku ▼ Srbiji je sprejel nov občinski proračun, v katerem so tudi postavke, iz katerih bo občinsko uradništvo dobivalo stalno mesečno doklado na dosedanje plače od 200 do 600 dinarjev.
V Srbiji so imeli prejšnji teden dež, ki je dobro namočil vsa polja, posebno v žitorodnem Pomoravju.
Huda kazen za brezvestnega peka. Belgraj-
ske policijske oblasti so prejšnji teden ostro kaznovale tamošnjega peka Anastasa Trpkovi-ča, ki je moko, katero je dobil od prehranjevalnega urada prodajal po višjih cenah dalje, namesto, da bi jo oddajal svojim strankam. Ku-
Fec te moke je pa z njimi hranil svoje svinje, ek je bil kaznovan s kaznijo, ki jo določa uredba o izvajanju telesne kazni. Razen tega je dobil tudi še zaporno kazen, Sodišče mu je ob izreku te kazni obljubilo, da ga bo v ponovljenem primeru kaznovalo « smrtno kaznijo. Kupec moke je dobil zaporno kazen ter mora razen tega še plačati 300.000 dinarjev globe. Po prestani kazni bo odšel tudi na delo x koncentracijsko taborišče,
Zet velikega Mogula
Romantično življenje angleškega pirata na Madagaskarju
Otok Madagaskar v Indijskem oceanu je bjl ▼ zadnjem desetletju leta 1600 pravo zavetišče morskih razbojnikov, ki so se semkaj zatekali z vseh dedov morja na svetu. Mnogo so doživeli ti pirati, nekateri so bili po krivem obdolženi s tem naslovom, marsikateri so bili hrabri bo-ievniki. Pa o vseh teh številnih morskih pustolovcih ne vemo dandanes skoraj nič, in nikjer ni ne znamenj« ne imena o njih.
Najbolj čudovito življenje od te množice piratov je brez dvorna imel Henrv A v e r y, angleški domačin iz Devonshirea. V oktobru •leta. 1695 je prispel na otoček Santa Nfaria poleg Madagaskarja. Pirati vseh plemen in narodnosti sveta so se razgledovali na obali in videli prihajati jadrnico »Fancy«, ladjo Averyjevo. Obral je bil vse kraje, kjer je mogel nagrabiti kaj plena, tnko Arabijo, pa Surat, Geddo, Rdeče morje, Ilindostan, in povsod so se mu njegovi pohodi posrečili,_ da je imel na ladji že velikansko zbirko najrazličnejših dragotin, pa zlata, poleg na jizbranejšega brašna. Averv se
J'e vračal v spremstvu zasebne ladje Velikega logu!a, z lodjo »Gang-i-Satiai«, ki je bila pač največja ladja vse Indije. Nn njej je bil sam radža in kraljevi princi in princese in cvet harema iz Surato. Ta Averyjev prihod je bil zares kraljevski, njegovo bogastvo neprecenljivo in njegova sreča na višku. Zatorej ni bila le zgolj radovednost, da so se Averyjevi tovariši zbrali na obali in so tako nestrpno pričakovali svojega slavnega tovariša-pirata.
Kakor iz »Tisoč in ene noči«
Čim je >Fancyc pristala in so se oglasili pozdravi s krova, je postalo vrvenje še hujše in vzklikanje še bolj divje. Jadrnica »Fancy« je bila spremenjena v pravljico iz »Tisoč in ene noči«, vse povsod se je vse lesketalo in blestelo od zlata in barv in pisonih, dragocenih preprog in svilenih tkanin. »Česa vsega si je nabasal ta preklicani Averv!« je šlo od ust do ust. Nato se je začela prava pravcata maškerada, pohod, ki ga je viprizoril mogočni * A very sobi v čast.
Najprej so spredaj vodili radžo, prince in vse sorodstvo, ki so jim bili pirati odvzeli vsa dragocena, svilna, z zlatom pretknna in z rle-fflanti okrašena oblačila. Posebni sluge so nosili zaplenjeno bogatijo: dragulje, demante, zlato orožje, zlate zapestnice, prstane, vezene odeje, tančice, pregrinjala in 60 metali kvišku prgišča zlatnikov.
In Avery?
Avery pa je bil kakor malik. Mogočno je sedel na pozilačenem prestolu. Sužnji so mu pahljali s pahljačami iz nojevih peres in iz peres rajčic okrog glave. Oblečen je bil v oblačila iz zlatih tkanin, svetil in lesketal se je ko kako božanstvo. Na njegovi levi strani pa je sedela najlep-a dragocenost od vsega, kar je privedel s seboj, in sicer ena od hčera Velikega Mogula, prava pravcata indijska princesa, ki si jo je Averv e silo vzel za ženo.
Ko se je slavnostno navdušenje poleglo, je Averv spregovoril:
»Tovariši,« je začel, »zvezda sreče mi je naklonjena Podarila mi je vsega, česar si včasih niti v sflnjah nisem mogel poželeti. Imam največje zaklade sveta, imam največji zaklad lepote, tole princeso, in sem zdaj pravi zet Velikega Mogula. Zdaj sem končal z vsemi svojimi dogodivščinami in vam podarim tole svojo ladjo ,Fancy'. Vsi ujetniki ipa so svobodni in se naj vrnejo v svoje domove.«
Sreča je opoteča
Avery se je v prelepo indijsko princeso iz dna duše zagledal in mu je b la ona vse. S tem se je zameril svojim tovarišem, ki 6o se začeli oddaljevati od njega, dasi jim je prepustil več ko polovico dragocenega plena. Kar je imel on denarja in zlatnine, je zamenjal za dragulje, ki jih je 'laže spravil in shranil. Sklenil je, da bo živel samo za kraljico svojega srca.
Med tovariši pa je vrelo. Začeli so moriti njegovo spremstvo in okolico in nekoč ponoči je pobrala smrt tudi prelepo princeso: puščica, ki jo je izstrelila nevidna roka, ji je prebodla srce.
Averyjeva žalost je bila tako neizmerna, tla je sklenil, da zapusti to svoje življenje in se vrne v domovino. In zares se je skrivši vkrcal in odjadral, noseč s seboj edino, kar mu je ostalo: vrečo draguljev.
Čez nekaj let nato se je pojavil na Irskem plešast možakar z imenom Bridgeman. Prišedši v Anglijo, je potoval od mesta do mesta in se slednjič nastanil v Londonu. To velemesto je bilo tedaj polno najbolj pestrih zgodb o mogočnem in slavnem morskem razbojniku, o nekem Averyju... Nekega večera je bilo celo v gledališču vse navdušeno in je občinstvo gromko plo-
skalo igralcu, ki je v neki novi drami predstavljal Averyja.
Bridgeman je po tej gledališki predstavi odpotoval iz Londona in taval dalje po deželi. Ves čas pa je imel okrog vratu obešeno vrečico demantov... Sčasoma ni imel ničesar drugega več, ko to vrečico. V hudi stiski je bil, lakota se je oglašala Tetlajci se je nekoč sešel z znancem iz mladih let, ki se je neznansko začudil:
»Kaj? Ti si, Avery?«
'»Tako je.«
Bridgeman, to je bil Averv, mu je vse povedal. Znanec je koj zavohal dobro kupčijo. Dejal mu je: »Jaz z dragulji nimam kaj početi, a poznam neka j l>ogatih trgovcev v Bristolu, ki ti jih bodo odkupili.«
Čez nekaj dni so prišli trgovci k Bridge-
mann-Averyju. Skrbno so pregledovali demante j in druge dragulje. I 'ugodili so se za ceno in mu dali nekaj tisočakov kot aro, češ da prejme drugo, velikansko vsoto, čez nekaj dni — in 60 odšli z njegovo vrečico.
Averv je čaka1! Minili so dnevi, tedni. Denar je splaknil, že mu je trda predla. Avery se jo zatekel na sodišče in se skliceval na paragrafe. Trgovci so se oglasili in se mu v obraz • zurežali.
»Paragrafi?« so se znkrohotali. »Dobro vemo, kdo ste, in se lahko m i sklicujemo na paragrafe! Takle star morski ru/.bojnik pač ne bo klical paragrafov na pomoč!«
To je bil njegov konec. Avery — razbojnik vseh razbojnikov, je naletel na še huje razbojnike. Kakor je minila njegova slav«, njegova ljubezen, tako je izgubil tudi vse bogastvo.
Ilenrv Averv, morski ra/bojnik, ki je hi'l lastnik najbolj razkošne ladje svojega časa in zet Velikega Mogula iz Indije, je v nekem zapuščenem kotičku Anglije umrl od lakote in obupa...	(Corriere della Sera.)
»Slovenčeva« športna posvetovalnica
Olimpijske igre 1944 ali šele 1948? — Kratek opis kalifornijsksga sloga skakanja — Plavalni predpisi za maturo
P. P., Lj. — Vprašujete, če še obstoja mednarodni olimpijski odbor in kakšne so njegove naloge v vojnem času. Odbor obstoja že vedno, njegovo delovanje pa je v vojnem času onemogočeno. V tem odboru so namreč zastopniki vseh narodov in razumljivo je, da so seje in kongresi sedaj, ko so meje zaprte, izključeni. Prihodnje olimpijske igre bi ee morale vršiti 1. 1944., država pa, ki bi naj igre organizirala, še ni odrejena. Težko verjetno 6e mi zdi, da Di mogli praznovati prijatelji olimpijske misli svoj mednarodni praznik žo čez dve leti. Najbrž bodo olimpijske igre tudi 1. 1944. odpadle, prihodnji termin pa bo 1. 1948. V ostalem, v vojnem času ima mednarodni olimpijski odbor samo nalogo — čakanja.
S. R. — Ali je res, da je Jonnp Weismilller obubožal in da je sedaj v nekem kopališču za ključarja. O slavnem prvaku plavalnega športa ie dalj časa nimamo poročil. Izključeno pa se zdi, da bi popolnoma obubožal. Jonny namreč ne spada med klavrne aristokrate bicepsa, ki bi znal samo plavati in nič drugega. Ko je končal s tekmovalno kariero, je napisal s svojim trenerjem Bacharachom izvrstno plavalno knjigo, za tem pa je odšel k filmu, kjer se je proslavil z vlogo Tarzana. Ce je še pri filmu in kaj dela sedaj, o tem nimam pojma.
C. K., R. — V Vašem pismu o keglanju ste mi stavili več vprašanj. Odgovoril bom samo na dvoje. Ali lahko prištevamo keglanje med šport? Vsekakor! Saj gre vendar za razvedrilo, pri katerem je izurjenost v metanju krogle odločilnega pomena. Tele6novzgojna vrednost keglanja sicer ni ravno obilna, je pa to udejstvovanie, ki nudi v prijetni družbi obilo razvedrila. Keglanje je tudi zdravo, če se vrši na higijeničnem kegiišču in na »dobrem zraku« v kemičnem in moralnem smislu. — In še glede krogle: v športnem keglanju poznamo dve vrsti krogel; manjšo imajo v premeru 16 cm in tehtajo od 2800 do 2850 gramov, večje pa merijo 16.5 cm in tehtajo 3050 do 3100 gramov.
V. N., Lj. — Zanimate se za kalifornijski-slog skakanja v višino. Iz Vašega obširnega pisma je razvidno, da imate pravilne poglede na to lepo panogo lahke atletike. Zlasti mi je všeč Vaše sporočilo, da se niste odločili za ta slog zaradi njegove impozantnosti, temveč zaradi tega, ker ste čutili, da Vam leži. Tehniko kalifornijskega načina skakanja v višino ste opisali pravilno: od tal se odrinete z nogo, ki je ob 6trani prečke, ee poženete kvišku, boke dvignete visoko, trup pa se nekako »nasloni na prečkot in se tako prevalite na drugo stran. Nikar pa se ne trudite, da bi nad prečko ležali povsem vodoravno. To bo prišlo 6amo po sebi, ko boste^do6egli še boljše uspehe. Cisto pravilno ste poučeni, da imenujejo kalifornijski način skakanja tudi »Osbornov slog«. To pa zaradi tega, ker je Amerikanec Osborne dosegel s to tehniko svoječasni svetovni rekord v višini 2.04 m.
J. M., Lj. — »Zadnjič sem čilal atletske rezultate, katere morajo doseči norveški abiturienti za odlično, prav dobro, dobro... Zanimalo bi me, kakine rezultate morajo doseti v plavanju za klasifikacije odlično in prav dobro?< Ne morem Vam postreči z norveškimi predpisi športnega učnega načrta, ker o plavanju ne navajajo podrobnosti, pač pa lahko z nemškimi. Po nemškem učnem načrtu morajo znati vsi učenci s štirinajstim letom plavati. V najvišjih razredih srednjih šol pa nimajo posebnih plavalnih tekem, pač pa morajo imeti za maturo v rokah osnovno spričevalo iz reševalnega plavanja. Za dosego tega morajo maturanti obvladati naslednje: plavanje na 600 m v tekoči vodi aLi 15 minut v stoječi; pri tem morajo plavati 200 m hrbtno samo z nogami; skok v vodo z višine 1 do 2 metrov in plavanje pod vodo 17 m daleč; plavanje na 100 m v hlačah in srajci; razen tega mo-
rajo obvladati tudi ostale discipline reševalnega plavanja.
M. K. Lj. — Koliko zniša ienski svetovni rekord v teku na 100 m. Med vsemi Amaronkami, ki so se poskušale v tej za ženske hudo naporni športni disciplini, je bila najhitrejša Američanka Helen Stephens. L. 1936. je postavila svetovni rekord s fasom 11.5 nek. Najhitrejša med Evropejkami pa je bila Poljakinja NValasievviez, ki je bila za dese-tinko sekunde počasnejša.
B. V., C. — Ploske noge ste dobili, ker imate poklic, pri katerem morate biti ve« dan na nogah. Vprašujete, če ol>*tojajo v resnici posebne vaje, s katerimi se da nadloga odpraviti ali vsaj popraviti. O otrocih mi je znano, da si krepijo oboke na stopalih z ortopedičnimi vajami z lepim uspehom. V Vašem, pa tudi v vsakem drugem podobnem primeru pa je potreben posvet z zdravnikom. Najbrž Vam bo oskrbel primerne vložke za obutev in Vam bo lahko tudi kaj točnejšega povedal glede telovadnih vaj, za katere se zanimate.
G. S., Lj. — Radi bi vedeli, kako je s Planieo ali je res, da so skakalniro povečali in v kakšnem stanju je sedaj. Lanske jeseni so porofali, da bodo doskočišče poglobili in da bodo izboljšnli prometne naprave ter postavili novo tribuno za časnikarje in sodnike. Doskočišče so dejansko poglobili tako, da je sedaj prostor za gledalre večj', verjetno pa je tudi, da bodo možni spet daljši skoki. Profila skakalnice pa niso spremenili in ho eventualna razlika v dolžini skokov le neznatna V zadnji sezoni ni bilo v Planici skakalnih prireditev.
Z. S., Lj. — 0 Vašem 9 letnem sinku piSete, da je zelo obremenjen s šolo in zasebnimi urami, da ima le malo časa za razvedrilo pod vedrim nebom in vprašujete, koliko časa je neobhodno potrebno posvetiti igram in telesni vzgoji. Ce hočete otroku dobro — in v to ne dvomim — mu dajte veliko prostosti. Tega ali onega se bo naučil lahko pozneje, kar pa je glede pravilne rasti in dobre telesne vzgoje-v teh letih zamujeno, se ne da nikoli več nadoknaditi. Dovolj je eedenja v šoli, iz-venšolsko učenje pa je treba omejiti na dve do tri ure tedensko. Ves ostali čae naj bo namenjen igram in otroškemu delu pod vedrim nebom. Svetujem Vam, da odpoveste polovico privatnih url
Presenetljive zahteve
v finskem mladinskem športu
Tek na kratke in na dolge proge dobiva v šolski telesni vzgoji vedno večjo veljavo. Pred leti je imel še marsikdo predsodke pred napornimi mladinskim: gozdnimi teki na dv« ali tri kilometre, nedavno pa smo čitali, da zahtevajo pri zrelostnih izpitih v inozemstvu tudi telesno zmogljivost v teku na 10 km Glede lahke atletike, pa tudi glede splošne telesne vzgoje bi 'lahko trdili, da so Finci med prvimi na svetu. Po »Suomen 11'rheiliilehti« posnemamo, da zahtevajo od šolske mladine na Finskem za naše razmere nenavadno visoke uspehe v lahki atletiki, plavanju in smučanju.
Finski športni učni načrt zahteva ml otrok pod 9. leti tek na 50 metrov v 11 sek., hitro hojo na °> km v eni uri, smučanje na 3 km in plavanje. Za 10 in II letne otroke veljajo naslednje zahteve: tek na 50 metrov v 11 sek., vztrajni tek na 1000 metrov, smučanje na 3 km v 45 min. in vztrajno plavanje 15 minut. Naslednja dva letnika tekmujeta v hitrem teku na 60 metrov (10 sek.,) v gozdnem teku na km (15 min.,) v smučanju na 6 km in plavanju na 50 metrov. Za 14 in 15 letne fantičke predvi-
s Zgodovinski razvol naše obrtnosti
Zgodovina obrtnosti v naših krajih sega daleč nazaj v dobo Rimljanov ter nam viri poročajo o neki zadrugi kovačev v stari Emoni. Davni naši slovenski predniki so že poznali in izvrševali obrt. Platno in sukno, ki so si iz njega izdelovali obleko, so tkali sami doma. Poznali so tudi ostale obrte, n. pr. lončarstvo, ki je bilo zelo razširjeno. Slovani v najstarejši dobi niso imeli svojega kovanega denarja, temveč so zamenjavali razno blago za platno. Odtod mišljenje, da je nastala beseda »p 1 a č a t i« in »p 1 a t i t i« od besede »platno«. 2e zgodaj so znali stari Slovani tesati ladje in čolne ter so bili izvrstni tesarji in brodarji.
Zgodovina |jam poroča, da so se naselili pri na« že v zgodnjem srednjem veku številni obrtniki, ki pa so bili Nemci. Cesar Karol Veliki je ukazal, da mora vsak velikaš, ki je dobil od njega v najem (ievd) kako večje zemljišče, naseliti na njem do 30 obrtnikov; to so bili pozneje tudi vsi nemški škofje, grofi in ostalo plemstvo, ki se je naselilo pri nas. Iz obrtniških priseljevanj je nastalo v Avstriji mnogo mest in deloma tudi pri nas. Brižinski škofje, ki so imeli svoja velika posestva na Gorenjskem, v Poljanski in Selški dolini, so privedli s seboj mnogo svojih rojakov. Škofja Loka, sedež brižinskih škofov, se je bavila zgolj z obrtom. Najstarejši obrtniki v naših krajih so bili baš na pristavah brižinskih škofov. Obrt se je razvijal po nemškem vzorcu ter se je zavaroval z bratovščinami, iz katerih so se razvile poznejše obrtne zadruge. Najstarejša poročila o naših obrtnih bratovščinah, odnosno zadrugah imamo iz Škofje Loke.
* Domači obrt je bil prvotno omejen na kmete, ki so ga izvrševali, kadar jih nista ovirala živinoreja in poljedelstvo. Kmetu je pomagala pri tem družina, ki se je od njega naučila obrta. Pozneje so dobila mesta in trgi izključno pravico za izvrševanje obrta ter je bila 6 tem uničena domača obrt-
nost na kmetih. Obrtniki so postali poseben stan z velikimi svoboščinami (privilegiji) in pravicami. Kmet ni smel več prosto kupčevati s svojimi izdelki. Le v ribniški dolini in kočevski okolici 6o smeli kmetje še izjemoma tržiti s svojimi lesnimi izdelti, zato pa je na6tal večji dotok obrtnikov v mesta, kjer je pač bilo več imovitih prebivalcev.
''Tako nahajamo že v 13. in 14. stoletju zelo razvito obrtno6t v Ljubljani, Celju, Mariboru in Goriziji. Kovaški obrt in izdelovanje žeblje v je bilo razširjeno zlasti na Gorenjskem: v Škofji Loki, Železnikih, Kamni gorici, Radovljici, Bohinju, na Jese-j nicah itd. Suknarstvo je bilo posebno razvito okoli Škofje Loke in v Savinjski dolini. Naš domači zgodovinar Val v a zor nam poroča, da je bila ribniška »suha roba« razširjena že v 15. stoletju in še poprej. Isti zgodovinar našteva iz one dobe te vrste domače izdelke: lesene škafe, sklede, krožnike, rešeta, vedra itd. — Mesto Lož je bilo prvotno majhen trg z mnogimi usnjarji in čevljarji.
_ Tudi Kamnik si je že v oni dobi služil mnogo
denarja z izdelovanjem smodnika. Tamkaj pa se je nahajalo tudi več fužin, plavžev in brusilnic. Mesto je imelo celo svojega zlatarja, kar dovolj dokazuje blagostanje meščanstva v oni dobi, saj sta se celo v Ljubljani naselila prva zlatarja šele leta 1527. — Železo so obdelovali tudi v Logatcu, kjer sta bili dve fužini.
Razvoi obrtništva so posebno pospeševale zadruge ali cehi, ki 60 nastali iz cerkvenih bratovščin. Take zadruge so imeli sprva v manjših mestih in trgih vsi obrtniki skupaj. Pozneje pa, ko 6e je število raznih obrtnikov vedno bolj množilo, so se tudi zadruge ločile po poedinih strokah in obrtih ter so dobile posebne obrtne pravice in svoboščine. Nihče ni smel izvrševati obrta, kdor ni bil član kak eobrtne zadruge. Zadruge so se posebno razvile v 15. stoletju. Iz one dobe so znane razen ljubljanskih obrtnih zadrug Je zadruge v Kamniku (čevljarska), v Novem mestu, Kranju, Ložu in Višnji gori (splošne obrtne zadruge). Zadruge so imele svojo lastno, premično in nepremično imovino: gozdove, zemljišča, hiše, mline itd. Vsaka za-
druga je* imela svoj zadružni dom, kjer je bila shranjena zadružna skrinja. V tej trdni, po navadi močno okovani skrinji, so se hranile zadružne listine, na katerih so bile zapisane pravice in svoboščine obrtne zadruge. V zadružnem domu >o se zbirali mojstri na posvetovanje. Tukaj je bilo navadno tudi prenočišče, »je per ga«, kjer so se oglaiali potujoči pomočniki in Čakali dela. Zadružna pravila so bila zelo stroga. Obrtna zadruga je sprejemala vajence, nadzorovala njihovo učenje in jih potrjevala za pomočnike. Ravnotako je zadruga nadzorovala tudi pomočnike in mojstre. Huda kazen je zadela mojstra, ki je izdeloval slabo blago in tako spravil svoj obrt v slab glas ali na kak drug način oškodoval svoje tovariše v zadrugi. Mestna gosposka, mestni 6odnik in župan 60 nadzorovali mojstre in zadruge, njihov obrtni red, pazili na jx>šteno mero in težo, dolčali ceno izdelkom ter 6krbeli za to, da zadruge niso preveč izrabljale svojih obrtnih pravic v škodo kupcev in odejmalcev. Obrtne zadruge ali cehi so bili velika pomoč in zaščita obrtnikov. Pospeševale so napredek obrta in dajale vsem obrtnikom pošten zaslužek.
Konec srednjega in začetek novega veka sta bila za naše obrtništvo zlata doba. Takrat je prišel do veljave pregovor: obrt ima zlato dno. Cesar Maksimilijan I. se je zamotal v drage in dolgotrajne vojne, ki so izsesavale njegove dežele. Po mestih in trgih plačevanje davkov ni bilo urejeno, zato pa se je navalila vsa davčna teža na kmetske posestnike. Polje ni moglo več rediti kmetov, zato so se zaradi grozeče lakote oprijeli obrta ter si z njim služili kruha po graičinah in samostanih. Tako ie je pri nas spet razvil domači obrt. Lončarstvo je cvetelo na Gorenjskem, v Ribniški dolini, krškem okraju in v Beli krajini. Kočevski in ribniški krošnjarji so še vedno kupče-vali s svojimi lesnimi izdelki. Med Kranjem in Škofjo Loko se je razvilo sitarstvo. Na Gorenjskem je bil kot domači obrt zelo razširjeno pridelovanje piatna in grobega sukna, mezla-na.	(Konec prihodnjič.)
devajo naslednje mere: tek na 100 metrov in U sek., gozdni tek na 5 km 25 30 min., smučanje na 10 km v 1 uri 20 min. in plavanje nn 100 metrov.
Kakor vidimo, »o zahteve v vztrajnem teku in smučanju zelo visoke. Presenetljivo za naše ra/mere je, da tečejo 15 letni fantički ludi na 5 km. Upoštevati pa moramo, da ima šport na Finskem že veliko tradicijo in da so zdravstvene razmere veliko ugodnejše kot pri drugih narodih, lire/ dvoma pa je, da je pravilno, da zahtevajo od mladine, da sc lwvi z vsemi najvažnejšimi športi- s tekom, smučanjem, hitro hojo in plavanjem. Pri takem pojmovanju telesne v/.goje in zmogljivosti v letih dozorevanja ni čudno, da imajo Finci toliko uspešnih tekmovalcev v tekih na dolge proge in smučanju! Vi* svet jih občuduje; kadar se pojavijo n;i mednarodnih tekmah.
šport v kratkem
V teniškem dvoboju v Rimu so odpravili Italijani madžarske goste z izidom 5:1. bdino točko za Madžare jo dosegel Asbolh z zmago nad (Ju-cellijem.
Rudolf Il.irbig je tekmoval na kratke proge. O naredniku - vodniku Harhigu čitamo, da se je udeležil atletske prireditve za prvenstvo Braun-sclnveiga in zmagal na 100 m z 112 sek., nn 200 metrov pa v 22.6 sek. Razen tega je sodeloval tudi v zmagovalni štafeti v toku na 4X100 m.
Tudi k/ginši prirejajo svoje mednarodne tekme. Iz Zagreba |x»ročajo. da je nedavno tekmovala hrvatska reprezentanca proti madžar-si. Zmagali *o Madžari v ra/merju 3123:2951. Največ uspeli« je imel na tem mednarodnem dvoboju hrvatski keglač Koinbol, ki je |>o<lrl 400 polen.
Gradjanski bo imel 28 in 29 t. m. v gosteh novega madžarskega nogoinelneg« prvaka
W MFC Csenela. ~......
vzbudila veliko
80.01)0 gledalcev je prisostvovalo predzadnji nogometni tekmi z« naslov nemškega državnega prvaka. V berlinskem stadionu so nastopili Dunajlani (Vienna) proti Bcrlinčanoni (Bluu-\Veiss). Vienna. v kateri «e je prnv posebno odlikoval nadebudni Decker, je podala boljšo igro in zmagala s 3:2. "lako «ta ostala saino še tiva kandidata za nemško prvenstvo: Vienn« in Srhalke 04. Finalna tekmn !*> v nedeljo 5. julija v berlinskem olimpijskem stadionu.
Ti Finske poročajo o prvih letošnjih uspehih v lahki atletiki. Nirklen je skočil v višino 1.90 m. Aarniala je zmagal v teku na 800 m v 1:68.8 min., na 3000 m pn je bil najhitrejši Sarkama v Času 8:40.4 min. V metanju kopja je dosegel Yrj6 Nikkanen 68.67 m.
\V.M1C Csepela. Prireditev, ki bo brez dvoma zanimanja, bo v Zagrebu.
f	i. u :	-' —	*	
,- 88				dJU&hUu
»Lej, Mišek!« je zavpil Kužek v najhujši grozi. »To so strahovi in eden sc plazi proti nama!«
Ves nor od strahu, je začel Kužek streljati v to oživljeno preprogo in preden je utegnil Mišek to preprečiti, je planil maček v kamin.
Ko se je dim razkadil, nista oba prijatelja videla drugega ko velikansko luknjo v preprogi.
»Tri sto zelenih!« je zavpil Kužek. »Izginil je!«
»To je bila sama halucinacija,« ga jc pomiril Mišek.
»Pa naprej! Treba je najti zločince!«
A preden sta se utegnila spraviti na nadalnje zasledovanje, ju je vnovič nekaj prestrašilo.
»Mijaaav!« se je oglasilo iz peči.
»Le kaj — kaj bi to bilo?« je vprašal Mišek z drhtečim glasom.
»Ne vem, ampak poglejva!« je bolj junaško odvrnil Kužek.
Brž brž se je splazi! k oeči in ie vtaknil glavo v odprtino.

238.
»Almire in Tresoglava pa ne bo,« zašepeta skrivnostno Štefan priajtelju na uho. Mirko pomaga z rameni in huda slutnja mu prešine srce. Šele ko sosed Strelec naznani, da je šla Alniira z očetom Serajnikom in nevesto Zaliko pod Rožčico, se pomirita Mirko in Štefan.
239.
>A Tresoglav?« vpraša Mirko. >Jaz ga nisem videl in me zanj tudi ne skrbi,« odvrne Strelec. »Tedaj, ko sem oddal ključ od skrivnih vrat, ki vodijo v Svetnah v skrivni hodnik na Gradišču, sta bila samo Zala in Almira pri njem. Nato sem šel domov in iskal oni ključ, ki odpira železna vrata na Gradišču. Pa ga nisem dobil.
240.
Tudi Serajnik ga nima. V soboto zvečer je bil še v ključavnici. Ali nisi bil ti, Mirko, tisto noč na gradu in si potegnil ključ iz vrat? Cul sem o polnoči govoriti v kleti in nekdo je imenoval celo tvoje ime?« »Tega ključa nimam«, odgovori Mirko začudeno. »Pa nič ne de; dam napraviti novega, saj je več kovačev tu.«
Sebastopolj nekdaj in danes
Krimski polotok ima za seboj že iz najstarejših dni zelo burno zgodovino. Kraji, ki so sami po sebi zelo lepi in bogati, so stalno privlačevali razne narode, ki so se borili za nad-oblast nad njimi. lako so bili v zgodovini gospodarji Krima: Grki, Rimljani, Bizantinci, Rusi, Genovežani, Tatari in I urki. Vsak od teh narodov je dajal Sebatstopolju tudi svoje ime. Pod rusko oblast je prišel Sebastopolj v 18. stoletju za vladanja cesarice Katarine. Njena vnu-
ka Aleksander I. in Nikolaj 1. sta mesto, ki ga je leta 1784 zgradil Potcmkin, močno utrdila. Uredila sta tudi pristanišče. Med krimsko voj-
no leta H54 in IN55. jp sebastopoljska trdnjava leto dni krepko odbijala združene napade francoske, angleške, turške in sardinske vojske, ki so v bojih pred raznimi trdnjavskimi pasovi pustile okoli 90 000 mrtvih in ranjenih vojakov. Ruska armada pa, ki je branila trdnjavo, je v istem času izgubila okoli 120.000 mož. Ruski vojski je tedaj poveljeval v sebastopoljski trdnjavi, za katero je izdelal načrte in tudi nadzoroval vsa utrjevalna dela ruski general Tod-leben, knez Muravjev.
Padec trdnjave leta 1855. je imel za Rusijo ležke politične posledice. Rusija se je med drugim morala tudi povsem umakniti s Črnega morja. Čeprav je to »vobodo na Črnem morju » Rusija lela 1871 spet vpostavila. je padec Seba-stopolja le pokazal, oa tudi velike ruske rezerve niso neizčrpljive. V tedanjih razmerah, ko prometne zveze še niso bile tako razvite kakor danes so se morale velike armade peš premikati z enega položaja na drugega ter so morale dostikrat prekoračiti na iisoče in tisoče kilometrov, preden so prišle do sebastopoljskih utrdb, k jer so se borili Rusi od Kavkaza do baltiških držav. Veliko vojakov je v tedanji vojni pokosila tudi kolera, ki je pričela razsajati v obleganem mestu.
Zanimivo je, da so tedanja vojna pomočila vedno poročala o velikih izgubah svojega na-
sprotnika. medtem, ko so Rusi javljali, da je
Cri obrambi trdnjave padlo »samo nekaj koza-ov«. Za prave izgube je javnost zvedela šele pozneje
Po končani krimski vojni so mesto nanovo zgradili. Za nadaljnji razvoj Sebastopolja so bili dani vsi bistveni pogoji, kjer je bilo mesto glavno rusko vojno pristanišče na Črnem morju. V zgodovini se je Sebastopolj nato spet pojavil leta 19fK> in je znan po vstaji ruskih mornarjev, v imenu katerih je njihov voditelj, poročnik Schtnidt, zahteval od carja Nikolaja II. uvedbo ustavnega stanja in sklicanje ustavo-tvorne skupščine. Po petdnevni ostri borbi so vladi zveste čete premagale upornike dne 15. februarja 1905. Uporniki so se * svojim poveljnikom vkrcali na oklepno križarko »Potem-kin«, ki se je pa pozneje ponesrečila.
(Europa — Ilrv. poroč. služba.)
Naročajte »Slovenca«!
Iznajdljiva gospodinja
»Zakaj pa obešaš perilo nad posteljo svojega moža?«
»Ker tako močno smrči, da mi perilo čez noč posuši.«
Izredno zasedanje bolgarskega Sobranja
Bolgarska vlača je sklicala poslance na izredno zasedanje Sobranja, kateremu je predložila v razpravo in odobrite? -elo vrsto važnih zakonskih osnutkov. V prvi vrsti je zakonski predlog, s katerim bo bolgarska vlada za dobo trajanja sedanje vojne določila kakim 150 živilskim proizvodom in ostalim izdelkom, ki so važni za ohranitev Človeškega življenja, najvišjo dovoljeno ceno, ki je ne
Maiioglasi
V malih oglasih velja pri Iskanfu službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilu.
bo smel nihče prekoračiti. Z drugo zakonsko osnovo bo pa bolgarska vlada plače svojega uradništva zravnala s sedanjimi cenami raznih življenjskih potrebščin ter jih bo zvišala od 15—20 odstotkov. Kazen tega bo bolgarsko uradništvo tudi še prejemalo mesečno razne draginjske doklade v znesku 150 — 500 levov Najvišje draginjske doklade bo dobilo nižje uradništvo. Za pokritje vseh izdatkov bo vlada najela dvemilijardno notranje posojilo. Razen omenjenih zakonskih osnutkov Čaka na razpravo pred sobranjem še kakih 40 drugih, prav tako važnih zakonskih predlogov.
LJUBLJANSKI A
•."-".•v/V:-; ■ . •
Prevode
v Italijanščino ln nemščino opravlja strokovnjak. Vprašati: telcf št. 23-67
Štedilnik
z bakrenim kotlom, dobro ohranjen, prodam. -Krakovska ulica 21. 1
1 Žiunli j
Žrebec
llptcanskl, lep, odraščen -naprodaj. Vprašati na naslov : Ana Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika.	j
Berite
-Slovenca
in oglašujte v njem!
Detajlno razprodam
po nizkih cenah kompletni zbirki znamk držav Belgije ln Nizozemske. - Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6, tel. 4 4-24
iHURSi^uflifcui
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-dellah In praznikih nh 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30
Globoka social. drama iz sodobnega življenja
Luči v megli
Fosco OiachetM. Lu sa Fcrida. Mnrlella Lottl kino matica - tel. 22-41
Sijajna druž. komedija iz pariškega življenja
Glas srca
V gl. vi.: Armando Faiconi. Paola Barbara kino union - tel. 22-21
Maurice Chevalier v izvrstni zabavni filmski veseloigri SMEJTE SE Z MENO)
A. Lefaur, M. Glory, M. Sin on
kino sloua - tel. 27-30
UMRLA NAM JE NAŠA DOBRA MAMA
ANA ŽITNIK roj. KOCJAN
POGREB NEPOZABNE DRAGE POKOJN1CE BO V SOBOTO, DNE 27 JUNIJA, OB POL 5. URI POPOLDNE Z ŽAL, KAPELE SV. JAKOBA, K SV. KRIŽU. PRIPOROČAMO JO V MOLITEV IN BLAG SPOMIN.
LJUBLJANA, DNE 26. JUNIJA 1942.
ŽALUJOČI OSTALI.
Giovanni Verga:	2
Tone Nevolja
Da bi potolažila botro Dolginko, ji je govorila botra Venera Zuppidda: »Pomirite se sedaj, kajti pet let boste morali živeti, kot da je vaš sin umrl in ne mislite več na to.«
Vendar pa so v hiši pri nešpljevem drevesu vedno mislili nenj, bodisi zaradi sklede, ki je vsak dan prihajala pod roke Dolginki, ko je pripravljala mizo, bodisi zaradi vozla, ki ga je znal Tone napraviti bolje kot kdor koli na jadrni vrvici, bo-disi, ko je bilo treba zviti jadrino vrvico, ki je bila napeta kot struna na goslih; ali pa ko je bilo treba močno nategniti dvojno vrv, da bi rabil pri tem par volov. Med sopenjem in vzkliki
—	ohil ooohil ie ded govoril vmes: »Zdaj bi potrebovali Toneta,« ali pa: »Ali se vam ne zdi, da imam zapestje kot moj dečko?« — Medtem ko je udarjala mikalnica na statve — enal dvel trii
—	je mati mislila na tisti bum bum stroja, ki ji je odnesel sina, ki ji je ostal v srcu v tisti omami in že ji je udarjal v prsih — enal dvel trii
Ded pa je imel neke posebne izgovore, da je z njimi tolažil sebe in ostale: »Prav za prav pa bo nekoliko vojaške službe dobro delo temu d^čku,
ker je ob nedeljah rajši nosil na sprehod obe svoji roki, namesto da bi si z njimi služil kruh.« Ali pa: »Ko bo okusil grenak kruh, ki ga drugjč jedo, se ne bo več pritoževal nad mineštro, ki jo ima doma.«
Končno je iz Napolija dospelo prvo Tonetovo pismo, ki je razburkalo vso soseščino. Pisal je, da vse ženske iz tistih krajev tam pometajo ceste s svilenimi krilci, da je na obrežju lutkovno gledališče, da prodajajo kolače po dva novčiča take, kot jih jč gospoda, da brez denarja ne moreš živeli ln da ni bilo kot v Trezzi, kjer nisi
mogel drugače zapraviti krajcarja, kot da si šel v krčno pri ,Santuzzi*.	•
»Pošljimo mu denarja, sladkosnedežu, da si bo kupil kolačevl« je godrnjal gospodar Tone; »saj on ni tega kriv, tako je ustvarjen, ustvarjen je kot polenovka, ki bi zagriznila tudi zarjaveli žrebelj. Ce ga ne bi držal pri krstu na teh rokah, bi dejal, da mu je don Giammaria stavil v usta sladkorja namesto soli.«
Ko je bila v pralnici tudi Sara botre Tudde, je .Rožičevka' ponavljala: »Gotovol v svilo oblečene ženske so nalašč pričakovale Toneta, da bi si ga ukradle; kot da bi tam doli še nikdar ne videli bučmanovl«
Ostale so se od smeha prijemale za boke; in od tedaj naprej so ga zagrenjena dekleta zvala ,bučman .
Tone ie bil poslal tudi svojo sliko, videla so jo vsa dekleta v pralnici, ker jo je Sara botre Tudde pod predpasnikom podajala iz roke v roko in Rožičevko je razganjalo od ljubosumnosti. Bil je videti kot živi Arhangel Mihael, s tistimi nogami, položenimi na preprogo, in s tisto zaveso nad glavo, ki je bila prav taka, kot jo je imela Mati božja v Ognini; tako lep, uglajen in zlikan je bil, da ga ne bi več spoznala niti mati, ki ga je rodila; in uboga Dolginka se ni nasitila gledati preprogo in zaveso in tisti steber, ob katerem je njen dečko stal strumno kot pribit, dotikajoč se z roko hrbta lepega naslanjača; zahvaljevala je Boga in svetnike, ki so postavili njenega sina na sredo vseh onih imenitnosti. Imela je sliko na
Predalni omari, pod steklenim zvoncem Dobrega astirja, h kateremu ie molila Avemarije Zuppida je mislila, da ima na predelani omari edinstven zaklad, medtem ko je imela sestra Mariangela Santuzza drugo, prav tako sliko, in vsakdo jo je lahko videl; podaril ji jo je boter Marijan .Počasne' in imela jo je pribito na gostilniški mizi, zadaj za kozarci.
Toda čez nekaj časa je Tone vlovil prijatelja, ki je bil pismen, in tedaj je na vso moč dal duška svojim pritožbam nad pasjim mornarskim življenjem, nad disciplino, nad predpostavljenimi, nad postanim rižem in nad tesnimi čevlji. »Pismo, ki ni bilo vredno niti dvajsetih stotink za poštno znamko!« — je mrmral gospodar Tone. Dolginka se je hudovala nad tistimi čačkami, ki so bile videti kot zveriženi trnki m ki niso mogle značiti ničesar dobrega.
Boštjanež je zmajeval z glavo in odmajeval za-nikalno, ne. to ni bilo prav; če bi bil on na njegovem mestu, bi napisal vedno le vesele stvari, da bi se srca drugih smejala, na tisti papir tam — in vperil je vanj pr6t, ki je bil debel kot vilice za vesla— če ne zaradi drugega, vsaj iz usmiljenja do Dolginke, ki ni imela miru in se je zdela kot mačka, ki je izgubila mačkice.
Gospodar Tone je hodil skrivaj k lekarnarju, da bi mu prečital pi6tno in potem k don Giamma-riji, ki je bil nasprotne stranke, da bi tako čul obe plati zvona; ko se je prepričal, da je natančno tako napisano, je ponavljal z Boštjanežem in njegovo ženo:	*
»Saj Vam pravim da bi ee ta dečko moral ro d iti bogat kakor sin gospodarja Čebule, da bi se čohal po trebuhu in nič ne delali«
Medtem pa je bila letina revna in ribe je bilo treba prodajati napol zastonj, sedaj ko so se kristjani navadili jesti meso tudi ob petkih, kot bi bili pogani. V nameček niso roke, ki so ostale pri hiši, zadoščale več za ravnanje ' čolnom in včasih je bilo treba najeti Menica della Locca, ali koga drugega. Kralj je tako uredil, da si je jemal mladeniče na naboru, ko eo ti postali sposobni, da si služijo kruh, toda, dokler eo bili v breme družini, jih je bilo treba rediti za vojsko; in bilo je treba misliti tudi na to. da je Mena vstopala v sedemnajsto leto in ko je hodila v cerkev, je že pritego vala nase poglede mladeničev.
»Mož je ogenj in žena je predivo: pride vrag in podpihuje.«
Zato je moral pomagati z vsemi štirimi, da je pehal naprej barko hiše pri nešpljevem drevesu.
Gospodar Tone pa je, da bi pehal barko naprej, sklenil s stricem Križem, nazvaniin ,Leseni zvon', kupčijo z volčjim bobom, ki naj bi ga kupil na up in potem prodal v Ripostu, kjer so to-vorili neko ladjo iz Trsta, kot je to povedal boter Počasni
Prav za prav je bil volčji bob nekoliko pokvarjen, toda v Trezzi ni bilo drugega in tisti pre-brisanec, ki je bil Leseni zvon, je pač vedel, da sta ,Previdnost' brezkoristno razjedala sonce in voda, ko je bila privezana tam pod pralnico in ni služila k ničemur; zato se je trmasto delal neumnega: »Ah? ne izplača se Vam? pa ga pustite! Toda niti stotinke manj ne morem, pri moji veri! Ker dušo sem zapisal Bogu!« in zmajeval je z glavo, ki se je zares zdela kot zvflH brez kemblja. Ta razgovor ee je vril pri vratih cerkve v Ogninu, prvo nedeljo v septembru na Marijin praznik ob veliki udeležbi ljudi iz vseh bližnjih vasi; bil je tam tudi boter Avguštin, nazvan ,Oo?ja noga' kateremu je s šalami uspelo, da stn se onadva pogodila na dve liri deset za mero. kar je bilo treba plačati v mesečnih obrokih. Stricu Križu 6e je vedno tako izteklo, da ie moral prikimati z glavo, kot Pepček, ker je imel vražjo napako, da ni znal reči ne.
»Seveda! Vi ne znate reči ne. ko Vam je to v prid,« se je režal Gosja no^a. »Vi ste kot...« — in povedal mu je kot kdo.
Kot je Dolginka izvedela po večerji med po-menkom drugih o kupčiji z volčjim bobom, je začudeno obstala, kot da bi tisto veliko vsoto štiridesetih lir čutila v želodcu: loda ženske so ozko-srčne in gospoda11 Tone jt je moral razložiti; če bo šla kupčija po sreči, tedaj bo kruh za zimo tu in uhani za Meno in tudi Boštjan
?a ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji
Izdajatelj: Ini Jože Sadja
Urednik: Viktor CenčiS
»