Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ fietrt , , 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , Četrt , , 5 , - , mesec „ 1 , 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOV Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah St. 2,1., 17. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 108. V Ljubljani, v petek 11. maja 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 10. maja. Levičarji so jako oprezni, da ne padejo iz sedla. S svojo obstrukcijo so zmagali in vrgli dve vladi, ob enem pa izposlovali preklic jezikovnih naredeb. Oni so: beati possidentes tudi v zbornici navzlic svoji manjšini. Do tega vspeha jim je pripomogla neodločnost prejšnjih vlad in nejedinost večine, ki se krha ob vsakem važnejšem vprašanju. Češki poslanci, to je gotovo, so se dolgo zatajevali, in sicer največ z ozirom na večino in na vladne obljube. Ker pa vidijo, da je večina nezanesljiva in ima vlada zvezane roke, pričeli so svojo taktiko na svojo roko, dobro vedoč, da jih ostali klubi desnice iz raznih razlogov vsaj pozitivno ne morejo podpirati pri obstrukciji. Levičarji pa s tem moralnim vspehom še niso zadovoljni, temveč računajo in delajo na to, da bi popolnoma osamili Čehe ali vsaj desnico razbili. To se jim doslej ni še posrečilo, dasi življenje sedanje večine visi na niti. Vajeni ukazovati, neomejeno vladati, ne morejo prenašati odločnega odpora čeških poslancev. S silo bi radi udušili češko obstrukcijo, ki ni niti senca njihovih nekdanjih izgredov. Sli so nekateri »glavarji« k predsedniku zbornice, da bi razne peticije in interpelacije čitali šele koncem seje. A čez noč so se premislili voditelji levičarskih klubov in včeraj odklonili to sredstvo proti obstrukciji. In to so storili iz previdnosti Prvič je veliko vprašanje, ali bi češki posl. mirno si dali izviti orožje iz rok. A drugič bi si levičarji sami s tem zaprli glavno pot do obstrukcije, ki je ravno po levičarjih postala orožje za vsako manjšino. Mej tem pa je tudi desnica razmišljala, kako bi bilo mogoče priti iz zagate. Po ini-cijativi »Slov. kršč.-narodne zveze« so se včeraj po seji sošli načelniki klubov: Ja-vorski, Dzieduszycki, Dipauli, Kathrein, Kar-lon, Povše, Bulat, PallTy, Schwarzenberg, Parisch in Mettal. Posvetovali so se brez zastopnikov češkega kluba okoli tri ure o položaju. Pri tem razgovoru se je pokazalo, da se more desnica najmanj zanašati na poljski klub. Poljaki naglašajo, da je vlada predložila načrte zakona za Češko in Moravsko in da je na podlagi teh načrtov mogoče doseči spravo z Nemci ali vsaj premirje. Konservativni Nemci so izjavljali, da hočejo v soglasju z večino zastopati v odseku popolno ravnopravnost in glasovati za vsako opravičeno češko zahtevo. Izjave konservativnih Nemcev svedočijo več odkritosrčnosti, nego poljskih zastopnikov, ki se vedno ustavljajo ravnopravnosti z Rusini. To je stara ovira ravno na desnici, da se ne more zje-diniti v tem velevažnem vprašanju, ki je ravno povod vseh homatij. Konečno so se vendar sporazumeli, da se danes snide ekse-kutivni odbor in povabijo tudi češki zastopniki, ki naj bi naznanili svoje pogoje. Danes pa se je stvar zopet zasukala. V zasebnih razgovorih češki po&lanci naglašajo, da morajo varovati svoje stališče nasproti javnosti in svojim volivcem. Zadoščenje morajo dobiti in nekaj zadoščenja bi bilo, ko bi vlada preklicala znani Kindingerjev ukaz. Dalje naglašajo, da se nikakor ne morejo sprijazniti z vladnimi načrti, ker bi bilo osobito na Moravskem še slabše, nego sedaj. In kdo more zagotoviti, da bi se ti načrti v odseku zboljšali, ker levičarska glasila odločno pobijajo že te načrte ? Čehi torej zahtevajo, da dobe takoj primerno nadomestilo za jezikovni naredbi in da vlada predloži okviren načrt jezikovnega zakona za vso Avstrijo. Tej zadnji zahtevi pa so se zopet Poljaki uprli in tako so se danes pogajanja zopet razbila. Češki veleposestniki pa bodo nadaljevali posredovanje in ni še izključena zadnja nada, da se v teku enega tedna doseže premirje. Današnja seja je trajala samo do 2. ure. Začetkom seje je antisemit Wohlmayer predlagal, naj se vse češke peticije brez glasovanja natisnejo v zapisniku. Temu predlogu so se uprli dr. Kramaf, dr. Herold in dr. Plaček. Dr. Herold je naglašal, da se češki poslanci ne upirajo promembi §§ 59 in 60 obrtnega reda, ki je na dnevnem redu, a prisiliti se ne puste, kakor to namerava Wohlmayer. Nato so se zopet vršila glasovanja po imenih. Okoli 2. ure je bila zbornica nesklepčna in predsednik zaključi sejo, ne da bi naznanil prihodnjo. Kakor pa je dogovorjeno, bode prihodnja seja šele danes teden, ker se v soboto snideta delegaciji v Pešti in se bodo mej tem časom nadaljevala pogajanja s Čehi. Odseki. Včeraj sta zborovala soc. politični in obrtni odsek. V soc. političnem odseku je dr. Fort predložil svoje poročilo glede devet-urnega dela v rudokopih. Po tem načrtu naj bi se spremenil § 3. zakona z dne 21. junija 1884, da bi v rudokopih trajalo delo največ 9 ur, vštevši vožnjo v jame in iz jam. Ta prememba naj stopi v veljavo z novim letom, poljedelsko ministerstvo pa more iz tehničnih vzrokov v posameznih krajih to premembo uveljaviti šele 1. jan. 1902 ali pa 1903. Izjemoma more dotično oblaBtvo dovoliti tudi nadure, toda ne nad 54 ur na teden. Obrtni odsek pa je sklepal o resoluciji, naj bi se češki klub naprosil, da opusti obstrukcijo proti predlogi glede pramembe obrtnega reda, kakor žele obrtniki. Češki člani so ugovarjali, da odsek v tem oziru nima pravice sklepati, ker je to stvar klubov. Z drugimi besedami: češki klub bode pustil, da pride ta predloga na vrsto, a ukazovati si ne da. Upanje je torej, da se že v prihodnji seji ta prememba izvrši. Brez hrupa pa ne pojde, ker nemški liberalci bodo vse sile napeli, da preprečijo to premembo obrtnega reda v korist obrtnikom. Boj se bo vršil v prvi vrsti med antisemiti in nemškimi liberalci. Danes in jutri poslanci večinoma zapuste Dunaj. Ali se mej tem politično vreme spremeni, kdo ve? Vpisovanje v trg. register. V deželnem zboru kranjskem je deželni poslanec V. Pfeifer spregovoril naslednje: C. kr. okrajna glavarstva kot davčna oblast razposlala so tekon« teh dni in še razpošiljajo strankam plačilne naloge o odmerjenem obrtnem davku, ob enem pa c. kr. trgovskim sodiščem izkaze tistih obrtnikov, katerim je odmerjenega obrtnega davka najmanj 50 kron. Posledica tega je, da bode trgovsko sodišče izdalo nalog do dotičnih strank, da v določenem času (v smislu trgov, zakona in cesarske naredbe z dne 11. julija 1898 d. z. št. 124) upisejo svojo firmo v trgovinski register ali pa dokažejo ozir. navedejo razloge, po katerih nimajo to dolžnosti. Seveda bodo dotični obrtniki, na primer krčmarji, peki, usnjarji itd., ki ne morejo razumeti, kako so kar čez noč postali vele-tržci — ulagali svoje prošnje in pritožbe, da bi bili oproščeni te dolžnosti. Take prošnje, ozir. pritožbe pa navadno nimajo povoljnega uspeha in so stranke večinoma prisiljene upisavati svoje firme v trgovski register. To jim nalaga mnogo stroškov za pi-sarije, ogromne koleke, drage trg. knjige itd., tako da imajo do 30 gld. stroškov, vrh tega pa dolžnost voditi trgovske knjige, sestaviti vsako leto bilanco, inventar i. t. d. kar seveda taki obrtniki ne morejo pravilno napraviti, ker se niso učili knjigovodstva, iz obrta pa ne dobe toliko dohodkov, da bi plačevali dragega izurjenega knjigovodjo. Da se navedeni obrtniki obvarujejo teh sitnosti in stroškov, ki jim pretijo tekom tega poletja — ko se jih bode sililo, upi-sati svojo firmo v trgovski register, — je nujno potrebno, da se to prepreči s tem, da vlada takoj izda tako naredbo, po kateri se protokolirajo le tisti trgovci-obrtniki, ki so trgovci v smislu trgovinskega zakona, in ki plačujejo obrtnega davka najmanj 100 kron. Z ozirom na te razloge prosim, da LISTEK. Na Vestfalskem. Piše J. Knific. XVII. Herten, 14. aprila. Nekam čudna je henrichenburška cerkev. Prvotna stavba je iz šestnajstega stoletja. Takrat se po teh krajih še niso valili proti nebu črni oblaki rudniškega dima; saj ne obstajajo rudniki niti štirideset let. Trdni kmetje so obdelovali rodovitno polje. Sezidali so gotično cerkvico, ki je morala biti v onih časih lepa in je popolnoma zadostovala 300 do 400 faranom. Toda časi so se spremenili. Nebroj delavskih rodbin živi v župniji. Treba jim preskrbeti v cerkvi dovolj prostora. Prejšnji župnik je podrl jedno stransko steno in pravokotno na prvotno stavbo prizidal zasilno cerkev, ki pa vendar še ne zadostuje časovnim potrebam. Treba zidati novo veliko cerkev. Odkodi dobiti denarja ? uerkveni patron je neki dobrodelen zavod, ki ima v okolici obširna posestva in katerega oskrbuje pruska vlada sama. Po tukajšnjih postavah mora patron za zidavo nove cerkvo prispevati dve tretjini proračunjenih stroškov, llenrichenburški patron se je uprl. Pastor Fridolin je prebrskal stare arhive in izvlekel na dan ustanovne listine. In sedaj toži zavod pri vladi, ali bolje rečeno, prusko vlado pri pruski vladi. To so se vam zvijali pruski uradniki pred neovrg-ljivimi dokazi; saj se gre za 120.000 mark. Sedaj so priznali že toliko, da »je verojetno, da je zavod pravi patron henrichenburške cerkve«. Iščejo le še poti, da bi se tem lepše izmotali iz neljube jim zadeve. ->To smo jih dali, he, he, he,« se je smejal gospod pastor. Pastiroval sem v Henrichenburgu zadnje tri dni velikega tedna ; z vspehom sem prav zadovoljen. Imel sem dve pridigi, in zlasti veliki petek popoldan se je zbralo prav mnogo Slovencev vkljub skrajno neugodnemu vremenu. To vreme ! »April, der thut vvas er will,« pravi Nemec. Lepega pomladanskega dneva se nisem imel, kar sem na Nemškem. Deži, sneži, čez par minut pa ti sije solnčice: burja malone kraška. »Jutri bomo imeli lepo vreme,« sem dejal gospodu pastorju, ko sva so vračala iz cerkve; »nebo je jasno, ko ribje oko.« »Ne, dragi moj,« mi odgovori, »jutri dopoldan bo dežilo pošteno. Vidite ondi le nad horizontom sive oblake; to je Blabo znamenje.« In res, lilo jc kakor iz škafa. Jeden dan smo imeli pred božjim grobom pete litanije, drugi dan pa smo molili, oziroma peli križev pot. Tukajšnji Slovenci •<* 111 so primeroma še najboljši izmed vseh, katerim sem dosedaj pastiroval. Imajo gorečega župnika, ki jih na vse mogoče načine vabi v cerkev. Veliki četrtek popoldan, ko odraščeni ljudje navadno ne hodijo k spovedi, so imeli prvoobhajanci vesoljno spoved. Po teh krajih je namreč navada ali prav za prav škofijska zapoved, da morajo otroci pred prvim svetim obhajilom dvakrat opraviti spoved: na veliki četrtek vesoljno, v soboto pred belo nedeljo pa navadno. Premišljeval sem, je li ta navada tudi priporočila vredna, in prišel do zaključka, da je to izvrsten pripomoček k poznejšemu krščanskemu življenju, baj le to, kar se človek nauči v mladosti, to mu ostane tudi za pozneje; kdor je v mladih letih pogostokrat prejemal svete zakramente, on jih gotovo tudi v poznejših letih; ne pa nasprotno. Pri mladini verskih vaj ni nikoli preveč, naj mi torej nihče ne ugovarja: Ne cjuid nimis! Skušnja je najboljša učiteljica. Mnogo mi je pripovedoval pastor Fridolin o velikonočnih ceremonijah v Miinstru. Mesto je skoraj izključno katoliško. Na veliki petek hodijo vsi ljudje, ki imajo še količkaj katoliškega duha v sebi, z rožnim vencem v roki od jedne cerkve do druge. Tu vidiš otroka, ki se drži materinega krila, ondi »ofrakanega« uradnika, da celo pruski jfla lPi nniRki nfn^.nilf na l/r častniki in prostaki, kolikor jih je katolikov: vse ti hodi od cerkve do cerkve in moli rožni venec. Od pradavnih časov do današnjega dne se je ta navada ohranila v Miin-stru. »Veliki četrtek,« mi je dejal priletni gospod pastor, »smo dijaki končali duhovne vaje; v petek zjutraj smo vstali za rana, in še le potem, ko smo obhodili vse cerkve, smo šli domov na počitnice.« Tudi letos, tako poročajo časopisi, bo se meščani prav pridno udeleževali teh vaj. O Henrichenburgu naj še omenim, da je v vasi Rajfajznovka, kakor jih imajo baje vse tukajšnje občine. Lansko leto je imela 80.000 mark prometa. Vodi jo jeden izmed vaških učiteljev. Vzamem v roko popotno palico, oziroma popotni kovčeg, poslovim se od ljubega mi pastorja Fridolina, pa hajdi dalje v Herten. To jo torej tisto zloglasno gnezdo, kjer so lani o božiču o. Ananiji ustavili dušno pastirovanje; kjer se je o veliki noči moral zagovarjati tudi dr. Krek. Policijski komisar sam je prišel v cerkev k slovenski pridigi, Prus nespametni, ki ni umel besedice slovenske. Tudi letos je žo povpraševal, kedaj da pridem v I lerten. So menda izgubili mojo sled ti pruski policaji. Nič bati; letos mi ne prepreči pastirovanja niti vladni komisar, niti hertenski »Amlmann«. i U:____ r». • i i . . . .. " visoka zbornica pritrdi nujnosti mojega predloga. Nato je g. poslanec stvarno tako-le utemeljeval svoj predlog: Vkljub temu, da je kontingentna komisija za 1. 1699 znižala kontingent obrtnega davka v naši deželi za okroglih 6000 gld, vendar narašča obrtni davek, kakor se razvidi iz priloge 52 in izkaza letnega poročila. Uzroke tega naraščanja opisal sem v lanskem zasedanju in tudi ie v prejšnih letih, tedaj jih danes ne ponavljam, ampak le naglašam, da je znašal splošni obrtni davek 1898. leta 400.000 kron, leta 1899 pa že 438.000 kron. Ker obrtni davek vedno bolj narašča, množi se tudi število onih obrtnikov, in malih trgovcev, katerim je odmerjenega obrtnega davka 50 kron, vsled tega jih je ie veliko protokoliranih, drugi pa, ki vnovič spadajo v davčno stopnjo 50 kron, pozvani so, upisati svojo firmo v trgovinski register, ali pa dokazati, da niso dolžni tega storiti. Po novem davčnem zakonu namreč prenehal je prejšni obrtni in prejšni dohodninski davek z doklado vred ter se spojil v eden davek, v splošni obrtni davek, tako da prejšni dohodninski davek s tako imenovanimi patenti in nakladami vred nadomestuje ali obsega sedaj le eden davek, to je splošni obrtni davek, ki pri veliki večini trgovcev in obrtnikov znaša 50 kron in tudi več. Z ozirom na to je sicer ces. naredba z dne 11. julija 1898 1. d. z. št. 124 na pr. v krajih s pod 10.000 prebivalci zvikšala prejšnjo tarito, ki je bila določena za vpis firme, sedaj na 25 gld. obrtnega davka, kar je pa še prenizko, ker je v davčni stopinji 25 gld. obdačenih mnogo obrtnikov, katere se sedaj sili, da vpišejo svojo firmo v trg. register. Dotični obrtniki pa niso trgovci v smislu trg. zakona, najmanj pa izučeni, izurjeni trgovci, ampak so navadni obrtniki, rokodelci, usnjarji, mesarji, peki, kramarji itd. Ker je odmerjeni obrtni davek letos zopet nekoliko večji posebno v 3. razredu, pride zopet več obrtnikov v davčno stopnjo 50 kron, toraj bodo pozvani oziroma pri-morani protokolirati svojo firmo. — Temu bi se odpomoglo s tem, da se zviša tarifa za protokoliranje na najmanj 100 K. Vsi taki mali trgovci in obrtniki niso zmožni pravilno izvrševati trgovskega knjigovodstva, vendar se jim nalaga ta dolžnost, ki ima važne posledice in jim utegne biti na veliko škodo na pr. v slučaju konkurza i. t. d. Pri večjih trgovcih so potrebne trgovinske knjige, pri malih trgovcih, navadnih obrtnikih pa so brez pomena, ker se vsakdo vsaki dan lahko prepriča o stanju njih premoženja in obrta itd. Zato je nujno potrebno, da se tem obrtnikom ne nalagajo nepotrebne sitnosti in stroški, ter da se ces. naredba z dne 11. julija 1898 1. d. z. št 124 premeni v smislu mojega predloga, ki se glasi : Dež. zbor skleni: Deželni odbor naj posreduje pri c. kr. vladi, da merilo obrtnega davka za vpis firme v trgovinski register določi potom zakona eventuvalno ministerske naredbe v krajih z nad 100 000 prebivalci na najmanj 300 kron, v krajih z nad 10.000-100.000 prebivalcev na najmanj 200 kron in v krajih pod 10.000 prebivalcev na najmanj 100 K. Stavil sem ta predlog na željo mnogih obrtnikov in drugih davkoplačevalcev, ki so mi e podatki pojasnili te najnovejše sitnosti, katere se jim nalaga brez vsake potrebe. Dotične stranke ne hrepene po časti, da bi uvrščene bile med veletržce, ampak rajši ostanejo pohlevni mali obrtniki, kakor do sedaj, ter le žele, da se jih ne nadleguje z nepotrebnimi novotarijami in stroški. Prosim, da visoka zbornica sprejme moj predlog. Predlog je bil sprejet. Vas šteje nad 12.000 prebivalcev; dobri dve tretjini je katolikov. Prebivalstvo raste neverjetno; lansko leto je naraslo za 2500, torej mesečno za 200. uerkev, ki je bila pred par leti sezidana in preveč prostorna, je postala premajhna. Treba bo sezidati še jedno. Tukaj deluje župnik in trije kaplani, vsi prijazni gospodje, zlasti najmlajši, Dop-per po imenu. Študiral je v Švici, na vseučilišču v Freiburgu. Zanima ga posebno vrtnarija;- tako lepo urejenega vrta skoro ne najdeš, kakor je njegov. Velika sobota je danes, dan, ko se v domovini navadno obhaja vstajenje, lepa velikonočna procesija. »Zveličar naš je vstal iz groba, — Vesel prepevaj o kristjan,« raz lega se po krasno ozaljšani cerkvi; orgije buče, zvonovi zvone; dolga procesija se vije z banderi med hišami venkaj na poje. Tega Vestfalci ne poznajo. Zvonovi so se sicer oglasili pri jutranji »gloriji«, pa so zopet utihnili do polnoči. V jutro je pred prvo sveto mašo kratek obhod krog cerkve. »Pri nas doma je vse bolj prijetno,« mi pravijo Slovenci. »Ti Nemci še »žegna" ne poznajo« Samo Poljakom sva šla z Dopper-jem blagoslovit kolače, klobase in pirhe. Tem slovesnejsi pa je obhod o prazniku svetega Rešnjega Telesa. Dve uri daleč idejo v Politični pregled. V Ljubljani, 11. maja. Demisija ministra dr. ltešelea še vedno noče zginiti z dnevnega reda. Praška »Politik« pravi, da je bila zadnja zasebna avdijenca ministerskega predsednika pri cesarju v ozki zvezi z izjavo dr. Kežeka, da stopi iz vladnega kabineta. Ta list je tudi izvedel, da je Režek vložil demisijo samo radi Spens-Boodenovega jezikovnega načrta za Moravsko, s katerim se baje nikakor ne strinja. Cesar se še ni definitivno odločil, vendar pričakujejo odločitve še tekom tega teclna. Pravijo tudi, da se Režek napoti te dni v Budimpešto, kjer bo cesarju osebno pojasnil svoje težave. Z demisijo ministra za Češko bo ustreženo seveda le židom, ki so s pomočjo dr. Stranskega tirali to zahtevo tako daleč, da so Iiežeka prisilili do tega koraka. Obstrukcija v obrtnem odseku. Minulo sredo je poslanec Zallinger kot načelnik obrtnega odseka sklical njega člane k razgovoru o spremembi § 59 in 60 obrtnega zakona. Ze dopoludne istega dne sta poslanca dr. Lueger in Zallinger obrnila se do mladočeškega kluba, naj vsaj to nujno obrtno zadevo izključi od obstrukcije. Do-tična pogajanja pa niso dovedla do nikakega uspeha, ker Mladočehi niso hoteli oddati določne izjave. Odsek se je seveda vsejedno sošel, a tudi tu je bil za sedaj zaman vsak poskus. Poslanec VVeisskirchner je stavil predlog, naj odsek izreče željo, da bi zbornica v plenumu čim preje rešila to važno predlogo. V tem predlogu so pa češki zastopniki uvideli nekak pritisk in so užaljeni ostavili sejo, ki je bila vsled njih eksodusa seveda nesklepčna. Skušal je posredovati posl. Schneider, u brez uspeha, načelnik pa ni mogel druzega, nego obžalovati odhod čeških zastopnikov. Seja tega odseka je pokazala, da Mladočehi še niso izločili § 59 in 60 iz svojega obstrukcijskega programa. Delegaciji se snideta jutri v Budimpešti. Ogerska delegacija ima prvo sejo opo-ludne, avstrijska se pa snide popoludne ob štirih. Slovesen vsprejem pri cesarju bo v nedeljo in v ponedeljek se prične meritorno delo. Budgetni odsek avstr. deleg. bo pričel razpravo o proračunu zunanjega ministerstva ter vsprejel ekspozej ministra grofa Goluhov skega. Da je pričakovati pri razpravi o tem proračunu daljših in tudi burnih debat, je umevno samo ob sebi. Izid zadnjih francoskih občinskih volitev, kolikor je namreč dosedaj znan, je francoski vladi po izjavi ministerskega predsednika Waldeck-Roussenua prav po godu. O njih je namreč v pariških dnevnikih izšlo nastopno oficijelno poročilo, ki je je podal ministerski predsednik v seji ministerskega sveta: Brzojavna poročila pre-fektov soglasno dokazujejo, da so volitve znak novega napredka politike republikanskega združenja in obrambe. V glavnih mestih posamnih okrajev in v večjih občinah, v katerih je vspeh volitev že znan, so takoj pri prvi volitvi republikanci na novo si osvojili nad štirideset občinskih zastopstev, in splošno so se znatno okrepile republikanske večine v že doslej osvojenih zastopstvih. Le v Parizu se je pripetilo nasprotno, vendar je upanje, da se pri ožjih volitvah prihodnjo nedeljo popravi, kar se je zagrešilo v republikanskem smislu. — Kdo ima toraj prav ? Židovski, vladi gotovo ne neprijazni listi, ao zagnali takoj po končani nedeljski volitvi tolik krik o zmagi »mračnjaštva in nazad-njaštva«, sedaj je pa naenkrat vse v najlepšem redu. Morda je pa samo mala tolažba, da se vladni duhovi še bolj ne vznemirijo. Ameriško ■ turški razpor se je v zadnjem času znatno poo^nl. V Washing-tonu prete z ultimatumom, in v neki brzo javki iz Londona se žo trdi, da se v kratkem pretrgajo diplomatske zveze mej Ameriko in Turčijo. Za vso to stvarjo tiči, kakor pravijo, samo predsednik Mac Kinley, ki ima strah pred prihodnjimi volitvami. Mož je namreč v zadnjem času izgubil precej simpatij pri ameriškem prebivalstvu, ker se je v zadevi angleško • burske vojske postavil odločno na stališče Angležem prijaznega politika. S pritiskom na Turčijo pa hoče Mac Kinley pokazati, da je tudi izveden v zunanji politiki. Turčiji prijazni krogi, in mej temi niso zadnji židovski kapitalisti, pa grozno zamerijo Ameriki zbog te, kakor pravijo, pretirane in zastarele zahteve. Na sultanovi strani je neki tudi bivši ameriški poslanik pri sultanu general Levvis Wallace. On pravi, da se povodom armenskih nemirov Amerikanom niti ni skrivil las, in bi za eventuvalno škodo sultan ne bil prav nič odgovoren. Kajpada je sultan vesel takih zagovornikov, o katerih upa, da mu preprečijo nadlaljno nevarnost. O razmerah na Filipinih objavlja Anglež Canty, ki se je pred kratkim povrnil iz Amerike in katerega je država Minnesota poslala na Filipine kot svojega zastopnika, za ameriške razmere prav žalostno poročilo. Ta mož pravi mej drugim: Vojska na Filipinih traja že blizu dve leti. Na to ozemlje so poslali Amerikani že 650.000 mož, od katerih jih je umrlo nad 4000, ogromno število je pa ranjenih in bolnih. Vkljub temu so Amerikani dosedaj zasedli samo Manilo in del okolice, vse drugo je še v rokah vstašev, ki prete celo tnanilski okolici. Ameriške predstražo v tem in drugih obmorskih mestih so v vedni nevarnosti. Razun malega števila Macabebov in Sulu mohamedanov so vsi proti Amerikanom, katere mnogo bolj sovražijo nego Špance. Regularne armade vstaši seveda nimajo, a tem nevarneje so ne-številne tolpe, ki poleg druzega ugrabijo Amerikanom tudi ves živež. Aguinaldo je še vedno svoboden in neumorno delaven, da razširi vstajo, čim bolj mogoče. Bogati domačini ao v tajni zvezi z vstaši in jih vsestransko podpirajo. Po vsem tem sklepati je vsak poskus Amerikanov zaman. Armada 500.000 mož bi morala lepo vrsto let biti so z vstaj-niki, predno bi zadušili upor, a trajnosti bi ta uspeh ne imel nobene. — Umevno je, da je to poročilo zelo iznenadilo ameriške kroge. Slovstvo. Hrvatsko spisateljsko društvo. Davna želja hrvatskih književnikov se je izpolnila 22. aprila, ko se je spisateljsko društvo osnovalo in izvolil odbor, ki ima ravnati s tem društvom. Že takrat, ko je »Matica Hrvatska« zidala svoj dom, se je mislilo na tako društvo ter je dala »Matica« prirediti celo prostor zato, toda hrvatski književniki se takrat še niso mogli zediniti. Potreba za to pa je bila vedno veča in tudi zahtevi za takim društvom so se pogostoma ponavljali. Zato so se lanjskega leta združili neki mlajši pisatelji s hrvatskimi umetniki ter so osnovali klub, iz katerega se je osnovalo prvo književniško društvo; vendar pa vlada ni potrdila društvenih pravil. Zdaj so se pridružili ti književniki Ma tičinim sodelavcem ter so iznovič sestavili pravila za samostalno književno društvo. Vlada je ta pravila potrdila in začasni odbor je pozval vse hrvatske pisatelje, da pristopijo kot redni članovi tega društva. Prijave so se množile od dne do dne in do prve skupščine ee je upisalo v društvo v vsem 239 članov iz Zagreba in ostale Hrvatske. V tej prvej skupščini, katerej je predsedal član začasnega odbora Gjuro Deželic, je bilo zbranih do 100 hrvatskih pisateljev. Izmed teh so je imel izvoliti stalni odbor od dvanajst članov. Ni brez pomena, da je začasni odbor Bestavil tako listino odbornikov, katera ni bila večini po volji. Izpustil je iz nje imena najodličnejših hrvatskih pisateljev, brez katerih si društva celo misliti ne moremo. To čudno ravnanje začasnega odbora se je zvedelo malo časi pred volitvijo, in vendar se je večina v skupščini izjavila proti kandidatom začasnega odbora ter izbrala v odbor m že, katerih neka stranka ni hotela sprejeti na noben način med odbornike. In zakaj se je tako zgodilo ? To je razjasnil uradni list sam v svojem članku, ki je izšel drugi dan po tej skupščini. V tem članku se napada opozicija, češ, da je ona zanesla precej s početka prepir v društvo, ker je preprečila izvolitev odbora, kakor ga je predlagala začasna uprava. A Člani tega odbora so bili vsi razen treh privrženci vladini, pa se iz tega vidi, kam se je smeralo, ko se je hotelo izvoliti tak odbor. Tedaj to, kar oponaša uradni list opoziciji, je začasni odbor prav za prav insceniral. Kaj se začasni odbor ni mogel postaviti na nevtralno stališče, ko je imel pravico predlagati odbornike; a ko bi bil tako ravnal, gotovo ne bi bil izpustil iz svojo listine najodličnejih spisateljev hrvatskih, ki slučajno ne spadajo med privržence današnjega zistema. To bi bil pravi pot do cilja in gotovo pri volitvi v odbor ne bi bilo toliao zmešnjav in volitve nekih članov ne bi bile ostale neizvestne, tako da se bo moralo še enkrat voliti. Kaj ne bi bilo lepo, da se je skupščina odločila za vse odbornike enoglasno, kakor se jo to zgodilo glede predsednika Ivan Trnskega? In to bi se bilo tudi bržkone zgodilo, da tukaj niso imeli prstov neki ljudje, ki mislijo, da mora biti vse tako, kakor zgoraj hočejo, a čo se jim želja ne izpolni, napadajo potem opozicijo, češ, le ona je kriva nesloge, ker se noče pod-vrči onemu, kar mi zahtevamo. Ti ljudje pa pri vsem tem ne pomislijo, koliko tako ravnanje škodi našemu društvenemu razvitku. Če katero društvo, to je gotovo spisateljsko društvo pozvano, da bode njegovo delovanje domoljubno zraven svoje humanitarne svrhe; pri nobenem narodu niso spisateljska društva indifirentna glede narodnosti, a naj-manje sme to biti pri nas, ker se hoče ravno z indiferentnostjo hrvatstvo zadušiti, da ne bi smotalo izvestnim nakanam, katere so poznate le preveč na našo škodo. Hrvatsko spisateljsko društvo mora biti emi-nent.no narodno društvo, ker samo takšno se more razvijati in vzdržati. Da društvo s takimi nazori ne more biti po volji izvestnim krogom, to lahko razumevamo, ne moremo pa razumeti, da se v današnjih okol-nostih na Hrvatskem zahteva od spisatelj-skega društva, da bodi indifirentno v narodnem pogledu. Tako društvo na Hrvatskem ne more obstati, tudi ko bi ga hotela izvestna stranka s silo ustrojiti. Novemu društvu pa kličemo: vivat, floreat, crescat. Knjige iu časopisi. »Narodni Gospodar", glasilo »Gospodar, zveze« ima v 9. štev. z dne 10. maja to-le vsebino : A. Štrekelj „Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ?" — Žvepljajte in škropite trte pred cvetom. — oolnčni krog in čebela. Veliki traven. — Kmetova opravila meseca maja. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Kako je ravnati z mlekom. — Prevažanje živali z železnico. — O nedeljskem počitku v obrtu. — Dr. Iv. Šusteršič: Črtice iz zadružnega prava. III. Davki in pristojbine. Pridobnina. — Kako na Bavarskem država podpira zadružništvo. — Zadružno nabavanje gospodarskih potrebščin in njegov nadaljni razvoj na nemškem Tirolskem. Končno »Narodni Gospodar" naznanja, da se snujejo nove Raiffeisenove posojilnice v Tržiču na Gorenjskem, v Planini (Mont-preis) na Štajerskem in v Štanjelu na Krasu. »Narodni Gospodar« izhaja 10. in 25. vsa-cega meseca. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. maja. i* Ivan Feteroa. Sinoči je umrl v Ljubljani gospod Ivan Petere a, trgovec in posestnik, član dobro znane krščanske in narodne rodovine. Pokojnik je bil mej ustanovitelji »Vzajemno-podpornega društva« ter vsa leta društvenega obstanka odbornik in poslovodja ter si je v tem pogledu s svo- jim marljivim, razumnim in požrtvovalnim delom pridobil nepozabnih zaslug za razvoj društva. Pokojnik je bil tudi mnogo let odbornik katoliškega političnega društva, več let njegov vesten in delaven blagajnik, ter je sploh vsikdar stal v prvih vrstah v borbah za katoliško narodne idejale. V svojem občevanju je bil skromen in prijazen, zaradi tega v vseh krogih priljubljen; imel je dokaj prijateljev in spoštovalcev, ki iskreno žalujejo ob njegovi prezgodnji smrti. Zadnja leta se je popolno posvetil »Vzajemno pod pornemu društvu« ter Be veselil, ko letos društvu poteče sedemletna doba ter se izvrši izplačevanje deležev za I. odsek. Ni sicer doživel tega veselja, v najkrepkejši moški dobi 47 let je moral umreti, a trdno smo prepričani, da za svoje plemenito delovanje pri Bogu uživa še lepše, večno plačilo. In to naj ob bridki izgubi tolaži čislane pokojnikove stariše in ostalo rodbino, kateri izrekamo svoje iskreno sožalje. — Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. — Počivaj v miru, dragi Ivan, in dobri Bog dodeli tvoji duši večni mir! Javen ljudski shod priredi slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani v nedeljo popoludne ob 8. uri na prostoru pred cerkvijo v Sostrem. Odbor vabi k obilni udeležbi, posebno ker bo razgovor o prošnjah glede potresnega posojila. £ouk o dostojni Jionftši.- Unterrichts-kurs fiif""SnstandBlelire se otvori v Celju, kakor poroča celjski uradni list (Deutsche Wacht. Op. ured.) Govori se, da je za ta kurz, kjer se bodo učili ljudje dostojnega vedenja, v Celju med nemškim občinstvom mnogo zanimanja. Pravijo, da ga bode obiskovalo vse polno ljudij »von besseren Klassen«, posebno tacih, ki še ne vedo, da se ne spodobi na dame pljuvati. Seveda bo med prvimi gojenci tudi županove žlahte odlični član dr. Negri, ki je za svoje junaštvo po njegovem mnenju bil izvoljen v obč. zastop za čas seveda le kot namestnik. Pričakujemo od napovedanega kurza najboljših vspehov. Štajerske novice. Mej Mariborom in Pesnico bodo napravil promet z avtomobilom gostilničar Plucher v Pesnici. — Načelnikom okrajnega zastopa v Marenbergu je izvoljen bivši Čeh Langer. Nemci imajo 17 glasov, Slovenci 14. - Zgubil se je učenec 3. raz.' ljudske šole v Rušah Peter Bečela. Kdor ga dobi, naj naznani šol. vodstvu v Rušah. — Shod v Zavrčah, kjer je govoril poslanec Žičkar, se je sijajno obnesel. Prišel jo na shod tudi znani Visenjak, ki jo je pa pobra! iz sobe, ko so ga pričeli kmeti spraševati, kaj je dosegel z deputacijo v Gradcu. Posl. so je izrekla zaupnica. — Prihodnjo nedeljo praznuje jareninsko bralno društvo lOletnico svojega obstanka. Bog daj temu važnemu društvu ob slovenski meji tudi nadalje moč, da krepko deluje za probujenje naroda ! Slomšekova slavnost na Ponikvi. Štajerski Slovenci se pripravljajo na velikansko slavnost v Slomšekovem rojstnem kraju na Ponikvi. Slavnost bode dne 5. avgusta t. 1. Takrat se bode na Ponikvi zbralo na tisoče slovenskega ljudstva iz vseh stanov. Pozor tudi slovenska društva na Kranjskem na to veliko narodno slavnost. Dogovorite se že sedaj, da pohitite k proslavi in da tako Slovenci združimo moči, da dostojno počastimo stoletnico SlomSekovega rojstva! Zopet izjava. Tudi občinski predstojnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah izjavlja, da se ni pridružil deputaciji v Gradec kot zastopnik občine, da se popolnoma strinja z izstopom slovenskih poslancev iz štajerskega deželnega zbora in da je šel v Gradec samo kot posestnik travnikov ob Pesnici. — Naposled ostane Flucher v deputaciji sam. Iz celovške škofije. Razpisani sta do 14. junija župniji Pečnica in Nemški Grebinj (v drugič). — Za nadzornika vero-nauka na celovških deških šolah je imenovan i- g. kanonik M. Grd s ser. — V mesecu aprilu je bilo pri kn. šk. vizitacijah 444 bir-mancev, in sicer 241 fantov ter 203 dekleta. — Za dekana dekanije Kotarče je imenovan i g. M. Baumgartner, župnik v Ko-tarčah. — Č. g. o. Eberhard Katz, dekan v St. Pavlu, jc imenovan za kn. šk. konz. svetovalca, in 6. g. o. samostanski starosta Jan, N. Vertot za kn. čk. duh, svetovalca. — C. g. Jos. Ortner, provizor v Weissen-eteinu, je postal župnik v Kotu. Veliko posestvo na dražbi. »Mir«-u se poroča iz Zilske Bistrice: Dne 27. aprila so je na dražbi prodalo M o t o n i j e v o posestvo, namreč opekarna, zemljišča itd. Marsikateri bralec se bo še spominjal, s kolikim sijajem je nastopil Motoni, kako so ga nasprotni listi hvalili kot svojega pristaša! Tej mogočnosti in slavi se je sedaj naredilo konec na — dražbi! Pred dvema letoma je bilo posestvo cenjeno na 150.000 gld. Ker se ni moglo prodati, so letos posestvo zopet cenili in sicer samo na 39.000 gld., prodalo pa se je za 31.000 gld. Kupila je posestvo tvrdka Vidic in tov. v Ljubljani. V zgubo je torej šlo 120.000 gld. Izmed vseh up nikov je plačan samo pl. Ehrfeld, ki je bil vknjižen na prvem mestu. Drugi, največ vozniki, priprosti delavci itd. pa imajo velike zgube, nekateri nad 1000 gld. To je pač žalosten konec velikega podjetja! Koroške novice. Dne 27. t. m. bo »bauerntag« v Kotu v melski dolini. — Tombola v Celovcu je prinesla 1673 kron čistih dohodkov. — Pri Trbižu se je v Žilici vto-pila R. Smoliner iz tamošnje sirotišnice. Bila je udana žganju. — Cesar je imenoval fin. ravnatelja v Lincu, pl. G 1 o m m e rja fin. ravnateljem v Celovcu. — Cesar je podelil godbenemu ravnatelju celovškega godbenega društva J. Roiterju zlati križec za za sluge. — V Celovcu je dne 9. t. m. v svojem uradu nanagloma umrl dež. inženir Ze-manek. v Smarnice. Ker so letos izšle dvoje šmarnice, se prihodnje leto ne bo izdal pre vod Weningerjevih lurških šmarnic. Knezonadškofom solnograškim je bil izvoljen pomožni škof Janez Katschthaler. Novi knezonadškof je star 68 let. Slovenska šola v Gorici Goriški občinski svet dela vse, da bi zadevo slov šole v Gorici zavlekel. Sedaj je goriškim obč. svetnikom naznanil goriški župan, da se nikakor ne dobe nazaj zneski, ki so bili zaplenjeni za pokritje stroškov za bivše na meščenje slov. mestne ljudske šolo v »Šol. domu«. S to zadevo se bode zopet pečal »pravni odsek«. Dne 26. tm. se vrši obrav nava o pritožbi mestne obč. proti odredbi mi nisterstva, da mora namestu Cantinellijeve vojašnice dati za slov. šolo drugo poslopje. Goriške novice. Asistentom pri goriškem dež. odboru je imenovan dosedanji pomožni uradnik g. Emil Kavčič. — Mizarsko tovarno v Solkanu zgradijo z nova prav na tistem mestu. Družba se poveča. — Postajo bohinjske železnice v Gorici nameravajo zgraditi na živinskem trgu. Mesto jo hoče na oolkanski cesti, na Blanci ali proti Stračicam. Detomorka pred porotniki. Pred goriškimi porotniki je stala vdova Terezija Razpet iz Šrebelj, obtožena, da je zadušila svoje novorojeno dete in ga zakopala v brajdi. Obsojena je bila na 5 let v ječo. Zahvala. Podpisani izrekam srčno zahvalo v imenu svojem in društva vsem p. n. gostom in našim prijateljem, ki so se dne 6. maja t. 1. udeležili slavnosti 20Ietnice našega društva ter po svoje pripomogli k sijajnemu izidu; zlasti preč. gospodu dr. Ign. Žitniku za daritev svete maše, g. Levsteku in njegovemu zboru za krasno petje v cerkvi, slavni postojinski godbi, ki nas je spremljevala, ter vrlim pevcem za izborno kratkočasje pri koncertu. Iz dna srca trikratni: »Na pomoč! — Gasilno društvo v Postojini 7. maja 1900.— Matija Petrič, načelnik. Z Breznice. Od dne 28. aprila de dne 6. maja smo tudi pri nas obhajali sv. misijon. Vodili so ga častiti očetje frančiškani in sicer: gosp. p. Sigismund, gvardijan v Samoboru; gosp. p. Efrem s Trsata in gosp. p. Salezij iz Ljubljane. Upamo, da njih navdušeni govori in požrtvovalni trud no bo zastonj. Bog jim plačaj! — V saboto dne 5. maja so pa prihiteli k nam Presvitli in so potem v nedeljo ob 10. uri blagoslovili zastavo dekliški Marijini družbi. Z nepopis-ljivo gorečnostjo so potem družbenice in vse druge vernike navduševali in spodbujevali k dobremu, zlasti k češčenju presvetega Je zusovega srca. Popoidan so pa Presvitli sami vodili impozantno procesijo s sv. R. Telesom. Naj nam mili Bog ohranuje in vtr-lUie Dredohretra kneza in šUnfa »_ Iz AdleiiČ 8. maja. Minulo soboto 5. t. m. stekel je posestniku Mat. Jankoviču na Bodnju št. 3 pes, ki je ugrizel njegovo malo petletno hčerko Nežiko in pa ženo Nežo Hotujec iz Bednja št. 27. Psa so precej pobili. Ženski pa sta so odpeljali danes na Dunaj, da ju ozdravijo. Ljubljanske novice. Nesreče. Hlapcu Francetu Šušteršiču so se danes zjutraj splašili konji. Mož je padel in ga je jeden konj udaril s kopitom. Danes zjutraj je izvošček št. 19 povozil na sejmu neko kmetico. Neka biciklistinja črna štev. 264 so je včeraj na Marijinem trgu zaletela v nekega kolesarja. Padla sta oba. Kolesar se je precej potolkel. — Zdešarjeva psa z Gline se silno zanimata za ljubljansko bici-kliste. Včeraj sta se toliko časa zaletavala v kolo Rajko Andrettota, da je kolesar moral stopiti s kolesa. Ko bi bilo mnogo takih psov, bi bil šport precej omejen. — Ob Dunajsko mitnico sta so danes po noči zaletela dva biciklista in se pobila. Zakaj ne visi na zaprti mitnici luč? — Prepoved prezrl je včeraj popoludne iz mesta iz gnani Lorenc Malenšek, ki je nevaren tujemu imetju in »hud berač«. Beračil je po Bleiweisovi cesti, a pal je stražniku v roke. Zabavljal je tako strahovito nad javnim organom, da je privabil mej potjo na rotovž vse polno spremljevalcev. — Starekrogle razstrelili bodo jutri na ljubljan polju. — Oče in hči aretovana. Mestna po licija je aretovala mlado učenko za šiviljo goljufico A. Zupane iz Cerkvenih ulic štv. 21. Vzela je na ime Otilije Valenta na Pri-vozu štv. 3 pri Mayerju različnega blaga za nad 50 kron. Zupane se je že pri Valenti učila, a jo bila radi nezvestobe spodena. Va-lentova se ni malo čudila, ko je dobila od Mayerja račun. Komi ji je opisal goljufico in tako je mlada Zupane prišla v smolo. Da ji v zaporu ne bo dolgčas, spravila je notri tudi svojega očeta, ki je delal pri mestni elektrarni in ki je pokral več stvari, ki jih uporabljajo pri elektriki. Tudi ko je upelje-val v Irančiškanskem samostanu elektriko, je pokradel baje več cerkvenih stvarij. — O židu Jeklu smo čuli, da jo še vedno ni pobral iz Ljubljane in da ga dobi, kdor se ima kaj ž njim pomeniti, na Emonski cesti štv. 10. — Pojasnilo. G. Daks, voditeljev namestnik I. oddelka požarne brambe,ye bil obsojen samo na 10 kron globe v korist ubožnega zaklada. — Izgubilje Peter Brelih srebrno uro in verižico vredno 11 kron. Rumunske kraljeve dvojice včeraj ni bilo v Postojno. Kakor druge liste je tudi nas speljala na led reška »Bilaricia«. Težko telesno poškodbo je provzro čil vratarju medvodske papirnice Blažu Ju žini minulo nedeljo proti polnoči fant Franc Keber iz Svetja, ko sta odhajala iz gostilne. Sunil ga je z nožem v roko. Orožniki so ga izročili sodišču v Ljubljani. Poboj. V gostilni Jožefa Hočevarja v Meščevem so se minulo soboto po noči stepli fantje iz občin Muljava in Gornja vas. Fr. Erjavec je tako udrihal s kolom po Ant. Blatniku, da mu jo zlomil več kostij in bo težko okreval. — V nedeljo po noči sta pa rogovilila v neki gostilni v Kresnicah fanta Jož. Homan in Fr. Žarbi ter na potu pobila več okenj ter tudi sicer provzročila precej škode. Ve6 stotov klaje pokradel je v teku zadnjega časa Franc Lokar iz Preske pri Šmartnem svojemu sosedu Jan. Rifelu, ki ga je šele sedaj zasačil in naznanil orožnikom. * Za orožniki policija. Določeno je, da sedaj tudi praška policija dobi »pikel-havbe«. Do kakih zamenjav more privesti pruska »pikelhavba«, kaže naslednji zanimiv dogodek: V Šleziji je prišel v neki obmejni vasi orožnik po nekega občana, da ga odpelje v ječo. A mož ni hotel iti, tudi tedaj ne, ko mu je orožnik razlagal, da se ustavlja postavi in da bo vsled tega še huje kazno van. »Postavi se ne ustavljam, toda s pruskim orožnikom ne pojdem,« se je glasil odgovor. Možu postave ni ostajalo druzega, kot stopiti k županu, ki je možaku »pričal, da ima pred seboj avstrijskega orožnika. Da se jo občan ustavljal, si lahko razložimo. Zgodilo se je namreč v Šleziji že večkrat, ila ic nruski nrnfnilr na l/nnill 11 rtnln/vv orožju in nabasanim revolverjem jezdaril po ulicah obmejnih mest, ne da bi se temu pro-tivili avstrijski vladni organi. Strašna prevara. Dojilka Roza Ha-Ijan v Budimpešti je te dni kupila srečko, in po žrebanju kupila listo vlečenih številk. V listi sta bili številki njene srečke označeni kot glavni dobitek s 25.000 kronami. Ilaljan jo letela v loterijski urad, kjer so ji povedali, da se je v listo ukradla — tiskarska napaka pri številki glavnega dobitka. Haljan je na mestu zblaznela in je hotela poskočiti s svojim otrokom iz tretjega nadstropja na ulico. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 11. maja. Pogajanja z Mladoeehf* so se začela; najpreje so imeli posvetovanje češki konservativni veleposestniki z voditelji mladočeškega kluba in z dr. Engelnom. Na to se je grof Palffy dalje časa razgovarjal z ministrom Korberjem in z načelniki raznih desniških klubov. Nemška opozicija vse poskuša, da bi se desnici ne posrečilo pomiriti Čehov. Klub čeških veleposestnikov iu klub slovanske zveze se pa trudita, da bi se našla pot za redno parlamentarno delo. Položaj je zelo zamotan, ker se Čehi branijo opustiti obstrukcijo, ako jim vlada ne da popolnega zadoščenja. PnnaL 11. maja. Odkar so Čehi dovolili, da se izvrši volitev v kvotno deputacijo, se obstrukcija sploh več ne smatra za resno. Kdor dovoljuje vladi najnujnejše stvari, se ne sme upirati koristim narodov. %^tTr"S'aja. Minister Koerber ne misli razpustiti državnega zbora, ako bi tndi Mladočehi sedaj vstrajali pri obstrukciji. Pomagal si bo v sili tudi s § 14. Dunaj, U. maja. Jutri se zbero delegacije v Budapešti. Dunaj, 11. maja. Dunajski anti-semitje se popeljejo dne 20. junija s posebnim vlakom v Pariz, kjer delajo pariški antisemitje velike priprave za vsprejem. Dunaj, 11. maja. Zakonska Ott sta umorila svojega petletnega otroka. Mož je izjavil, da je truplo otrokovo raz-rezal in v peči sežgal. Neapel, 11. maja. Izbruh Vezuva se zmanjšuje. Prebivalstvo postaja mirnejše. Faderborn, U. maja. Stolni kapi telj je volil stolnega prošta dr. Schnei-derja škofom. Madrid, 11. maja. Agitacija proti ministerstvu Silvela je tolika, da najbrže Silvela odstopi. London, 11. maja. Reuterjev urad poroča iz Agre 9. t. m.: Tu kroži vest, da je padel vodja Ašantov Kumassi. Vojnemu uradu še ni došlo nikako obvestilo. Vojska v Južni Afriki. Maršal Roberts ima vedno več vspeha pri svojem prodiranju proti severu. V noči od 9. na 10. t. m. je s precejšnjim delom svoje armade prekoračil reko Zand, desni pritok reke Vet, ki se blizu Bloemhofa izliva v Vaal. Glavni njegov tabor je bil prejšnji dan pri \Velgelegenu, postaji železnice Bloemfontein Kroonstadt. Buri so se po krat-tem boju umaknili na celi črti proti severu. O izgubah v tem boju Roberts ne ve še nič določnega. Angleška armada je sedaj ob ravni črti železnice oddaljena lo šo 60 km. od Kroonstadta, sedanjega sedeža oranjske vlade. Pot do tja vodi večinoma po ravnem, e v neposredni bližini mesta je svet precej hribovit; Buri se bodo toraj še Ie tu mogli ustaviti Angležem, ako se bodo sploh šo kaj uprli na oranjskih tleh. Delo bo tem težav-neje, ker jim preti tudi oddelek pri Smal-deelu ob cesti zahodno od Kroonstadta v približno jodnaki razdalji. Druga nezgoda se je pripetila Burom )ri Štirinajstih rekah (Fourteenstreams). Kakor se namreč trdi v poročilu iz Pretorije, morali so se Buri umakniti z ondotnih pozicij, katere so imeli dolgo v oblasti, in so s tem odprli pot Angležem proti Mafekingu, London, U. maja. Lord Eoberts brzojavlja iz VVelgelegena 9. t. m.: Diviziji generalov Tuokera in Pole-Ca-rewa, oddelek Hamiltonov, mornariške baterije in štiri konjeniške brigade so danes na potu tu sem. Sovražnik je na nasprotnem bregu reke Zand. Njegovo moč bomo mogli šele jutri preceniti. London, 11. maja. Roberts brzojavlja iz Zand-Rivera 10. t. m. ob 1. uri zjutraj: Sovražnik se umika na celi črti. Imel je zasedeno 20 milj dolgo pozicijo, a naša je bila daljša. Upam, da naše izgube niso velike. Konjenica in topništvo sledita sovražniku na treh cestah. — V prvih jutranjih urah smo prekoračili reko Zand. London, 11. maja. Reuterjev urad poroča iz Welgelegena 9. t. m.: Angleške čete so došle sem. ne da bi bile zadele ob odpor. Sovražnik je na sev. strani reke nastavil topove in se potem umaknil. — Iz Thabenehu poročajo: Buri so premestili svoj tabor iz Lady-branda v Clocolan ter zasedli ugodne pozicije ob prelazu HJequatiing. Generala Rundle in Brabant čuvata ceste v Winburg in Ladybrand. London, 11. maja. Reuterjev urad poroča iz Pretoiije 9". t. m.: Angleži so danes dopoldne zasedli Fourteen Streams. Streljanje je bilo tako silno, da so se Buri morali umakniti. Umikanje se je izvršilo v lepem redu. — Predsednik Kruger je prejel brzojavko neke odlične burske žene, katera mu svetuje, naj skliče žensko armado. — Pri Mafekingu so zajeli Buri 32 konj. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje) Po kaj je prišel? Bila je duša iz vic, ki je prišla pomagat ženskama; bila je pogubljena duša malopridnega in sleparskega romarja, ki se po noči druži z onimi, ki delajo isto, kar je sam delal, ko je bil še živ. Bil je živ romar z dušo in s telesom, katerega so hoteli roparji ubiti; da ne bi s kričanjem prebudil vaščanov. Bil je (kaj vse pride ljudem na um!) preoblečen ropar; bil j« to, bil je ono, bil je vse, tako da bi celo prebrisani in izkušeni Griso ne bil mogel uganiti, kdo je bil, če bi moral iz pogovorov kmetov posneti ta del povesti. Toda, kakor čitatelj vč, bilo je njemu baš ono najbolj jasno, kar je drugim delalo toliko preglavice. Posluževal se je tega ključa, da si je ž njim tolmačil druge novice, katere je nabral sam ali pa so jih nabrali njegovi podložni ogleduhi, tako da je mogel končno don Rodrigu podati precej točno poročilo. Zaprl se je ž njim v sobo in mu razložil, kaj sta nameravala uboga zaročenca. Iz tega se je dalo razložiti, zakaj je bila hiša prazna, zakaj je zvonilo, in ni bilo treba misliti, da so v palači izdajalci, kakor sta iz-prva sklepala ta dva poštenjakoviča. Govoril je tudi o begu, in tudi ta se je dal lahko razložiti. Parček so zalotili pri kaznivem dejanji, ali sta pa izvedela o navalu roparjev, ko so jih ljudje opazili in v vasi je bilo vse narobe. Nazadnje povč, da so najbrže bežali v Pescarenico. Več ni vedel. Don Rodrigo je bil zadovoljen, da vsaj ni bil izdan in da bravi niso pustili za sabo sledu; toda le mimogredč in za trenotek je bil zadovoljen. ^Zbežali so skupaj!" kriči. „Skupaj ! ... Ta sleparski menih! Ta me- nih!..." Besede so mu hripavo uhajale iz grla in so se še spačile mej zobmi, s katerimi si je grizel prste. Bil je grd, kakor njegove strasti. „PopIačal bom tega meniha! Griso, jaz nisem, kar sem ... jaz hočem vedeti, hočem najti . . . danes zvečer hočem vedeti, kje so! Nimam miru. V Pescarenico takoj, da poizveš, poiščeš . .. Štiri tolarje precej in mojo naklonjenost za vedno. Še danes hočem izvedeti! In ta slepar...! Ta menih!" Griso je bil zopet na nogah. In še tisti večer je prinesel svojemu gospodu novico, katero je želel; evo na kak način! Jedna največjih tolažb tega življenja je prijateljstvo. Tolažba prijateljstva pa je, da imamo človeka, kojemu moremo zaupati svoje skrivnosti. Prijatelji pa niso združeni samo po dva, kakor zakonci. Vsakdo njih ima v obče več... veriga, katere konec je nemogoče najti. Kadar si torej jeden privošči to tolažbo, da zaupa svojo skrivnost svojemu prijatelju, vzbudi tudi v tem hrepenje-nje po taki tolažbi. Oni ga seveda prosi, naj ne zine nikomur nič o tajnosti, in kdor bi hotel ta pogoj strogo v pravem pomenu izpolniti, ta bi naredil mahoma konec nadalj-nim tolažbam. Toda po splošnem običaju se kaka skrivnost pač sme razodeti še komu drugemu, seveda le baš tako zvestemu prijatelju in pod istim pogojem, naj tudi on nikomur nič ne zine o njej. Tako roma skrivnost od prijatelja do prijatelja po oni neskončni verigi, dokler ne pride do ušes tistega ali tistih, do katerega ali katerih bi po mnenji prvega prijatelja nikdar ne smela dospeti. Romala bi pa precej časa po onem potu, če bi imel vsakdo le dva prijatelja: jednega, ki razodene skrivnost njemu, in druzega, kateremu jo razodene on, seveda pod pogojem, da molči. Mnogo ljudij pa ima to predpra-vico, da imajo na stotine prijateljev. Kadar pride skrivnost do jednega izmej teh, razširi se tako brzo in mnogostransko, da je ne moremo več zasledovati. Naš pisec se ni mogel preveriti, skozi koliko ust je romala skrivnost, katero bi imel Griso poizvedeti. Sam6 to je znano, da se je mož, ki je ženski spremil v Monzo, proti mraku na svojem koleslju vrnil v Pescarenico, trčil še pred domom na prijatelja znanca, kateremu je zaupljivo pripovedoval, kako dobro delo je storil, in še druge stvari. Znano je tudi, da je Griso dve uri pozneje uže tekel v grad in sporočil don Rodrigu, da je Lucia z materjo sprejeta v neki samostan v Monzi, Renzo pa da je šel dalje proti Milanu. Don Rodrigo se je te ločitve hudobno veselil in povrnilo se mu je zopet nekoliko one peklenske nade, da doseže svoj namen. Premišljal je o položaju dolgo časa po noči in vstal je z dvema načrtoma. Jeden je bil gotov, drugi pa še le v obrisih. Prvi je bil tak-le: Griso naj pojde takoj v Monzo, da kaj več poizve o Luciji, posebno pa, ali bi se dalo kaj poskusiti. Zato pokliče takoj svojega zvestega slugo, potisne mu v roko štiri srebrnike, pohvali njegovo prebrisanost, s katero jih je zaslužil, in mu zapovč, kakor je bil premislil. „Gospod..." reče Griso in se obotavlja. „Kaj ? Ali nisem jasno govoril ?" „Ce bi mogli poslati koga druzega..." *Kaj ?« „Presvetli gospod; jaz rad nosim svojo kožo na prodaj za svojega gospoda; saj to je moja dolžnost. Vem pa tudi, da nečete preveč nevarnosti izpostavljati življenja svojih podložnikov." „ Torej ?" „Presvetli gospod, vi veste da so na mojo glavo razpisane nagrade in... Tu sem pod vašo obrambo; tu nas je več. Gospod sodnik je hišni prijatelj; biriči me spoštujejo in jaz jih tudi ... to mi ni sicer v posebno čast, a da morem mirno živeti . . . imam jih za svoje prijatelje. V Milanu je vaša livreja znana, a v Monzi... tam poznajo mene. Vaša svetlost ve, da se lahko pobaha, kdor mene izroči gosposki ali prinese mojo glavo. Sto srebrnikov na roko, vrhu tega pa še lahko osvobodi dva bandita. (Dalje prih.) Foulard-svileno blago gl.8'40 in višje — 14 metrov! — poštnine in carine prosto 1 Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in bar-vene „Hennebergove svile* od 45 kr. do gld. 14 65 meter. 2 12 12-6 G. Henneberg, tovarne za svilo, (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm Ca. opa-z.Tanja Stanje barometra T mm. Temperatura p0 V«tr.ti Celzijn ! Nek« IS 10| 9. z v ei. j J 27 • 2 , 7. zjutr. 300) 12. popol. 734-5 T2TT si. svzh. ipol oblač.r 10 2 sl.jvzh. 7-1 I sr.jvzh. oblačno I 0 4 Srednja včerajšnja temperatura 13-5' normale: 13 4" 441 1-1 Rodbini Fran Peterca in Karol Pollak naznanjata s potrtim srcem, da je iskreno ljubljeni sin, brat, svak in siric, gospod Ivan Peterca posestnik, tvorničar ln vodja vzajemnega podpornega društva sinoči ob pol 7. uri v starosti 47 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dnč 12. maja, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 41. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dn<5 11. maja 1900. t 439 1-1 Vzajemno podporno društvo v Ljubljani naznasja svojim članom in prijateljem žalostno vest, da je njega neumorno delavni poslovodja in odbornik, gospod Ivan Peterca j hišni posestnik ln trgoveo po dolgi bolezni sinoči ob '/,7. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v soboto, dnč 12. maja. 5-un P0P°ldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 41, h kateremu se vabijo vsi odborniki in društveniki. Blag mu spomin! V Ljubljani, dnč 11. maja 1900. Ravnateljstvo. Šablone ^|"®bne ,llkarJe- najnovejše in „ i • .jlepSf" vzorce- lma,a v veliki izberi L, ?f,fBATA EBEKL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11-1 Vnania naročila proti povzetju. mMiieij Manjne čednosti in dobrote. po o. Patisu S. J. spisal P. Ladislav V Novem mestu, so izšle, in stanejo v „Katol. Bukvami' v Ljubljani v polusnju 1 K 80 h, v usnju 2 K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več. 443 1-1 Odbor katoliškega političnega društva v Ljubljani naznanja preža-lostno vest o preraoi smrti društvenega marljivega bivšega odbornika in blagajnika, bla-gorodnega gospoda Ivana Peterca hišnega posestnika in trgovca ki je sinoči ob '/s7. uri po dolgi bolezni v 47. letu svoje dobe, previden s sv. zakra menti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo jutri, v soboto, ob 6. uri popoldne lz hiše žalosti Dunajska cesta št. 41. Odbor vabi vse svoje člane, da se udeleže pogreba v obilnem številu in ohranijo pokojnika v hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 11. maja 1900. Gostilna na Studencu, nasproti blaznici, toči vsaki dan sveže Kosler-jevo pivo, rudeče in rumeno vino T kavo itd. 438 3_i Služba organista v mestni župniji Kranj se razpisuje do konoa maja t. L Dohodki po dogovoru. — Oglasiti se je pri podpisanem. Kranj, dne 10. maja 1900. A. Mežnarec, mestni župnik. 440 3-1 Prodajalna, v živahni ulici sredi mesta Ljubljane, se takoj proda. Več pove upravništvo „Slovenca«. 435 JO unajska t> o AT Oclilkovan m južne železnice 3°/0 > > južne železnice 6°/„ > > dolenjskih železnic 4c/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » n » 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . . . . ', 108-50 95-— 416 — 327- — 119-25 99 50 400 — 335 — 42 25 20-75 13-63-50 Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld......i VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 175-26 183 — 178,— 49--290-50 6250 — 794--110-26 136 — 530— 422.— Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M K It C U II I., WollzBil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 66 iBdT Pojasnila TfcB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostslh papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic.