LetO LXXV., it. 249 SpedMonetn
Poštnina plačana ▼ gotovini«
Ljubljana, petek 30. oktobra 1942-XXI
UREDNIŠTVO 114 UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDOJEVA ULJCA » -i EKUUCNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije in Ino—Mtw UNIONE PUBBLICITA IT Al J AN A S. MILANO
TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 ta 31-2
Računi pri podtno Čekovnem zaroda: Ljubljana Stev. 10-351
CON
opoldne — M—Bn a naročnina IX— Mr. ma Inozemstvo 15.20 ONARIA ESCLUSIVA per la pubbiicita di provenienza 1 eetera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A., MILANO
Accaniti attacchi nemici validamente contenuti
Al tre diecine di carri armati distrutte —■ Parecchie ceo ti -naia di prigionieri — ESficaci azioni delTaviaziane del-VAsse — Nuovo bombardaoiento delTisola di Malta
II Quartier Generale delle Forze Armate comuniea in rtata di 29 ottobre il seguente bollettino n. 886:
La violenta batta^lia obe da cinque giomi »i combatte sui fronte di El Ala-mein. ha visto anehe ieri rinnovati pode-rosi attacchi nemici ai quali le forze del-1'Aasc  hano  opposlo  aeeanita resistenza.
Abbiamo distrutto alcune altre diecine di carri armati e falto parecchie centinaia di pris,ioniori.
In efficaci azioni a volo radente, repa rt i delTarma italiana e e;ernianiea hanno mi-tragliato  e  spezzonato  concentramenti di
trnppe e di mezzj silile linee aversarie.
Due velivoli hritannici venivano abbat-tuti <la aviatori tedesclii, due al tri dalle hatterie controaeree.
Ci 11 aerodromi d| Luka e Ta Venezia sono stati bombardati daIl'a\Iazione del-TAssc; uno «Sp:tfiere« si incendiava sotto il Ura della caccia jrermaniea.
Una formazione di quadrimotori «Libe-rator», che tentavs di attaccare il porto di Navarrino e stata intercettata dai nostrj cac<iatori' e costretta a sjjanciare le bombe in mare: un aereo nemico, ripetutamente colpito precipitava in fiamme.
Srditi sovražnikovi napadi učinkovito odbiti
Nadaljnje desetine tankov uničene — Več sto ujetnikov — Uspešne akcije osnega letalstva — Nova bombardiranje
otoka Malte
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. oktobra naslednje 886. vojno poročilo:
V siloviti bitki, ki se bije že 5 dni na fronti pri Alameinu, je prišlo tudi včeraj do ponovnih močnih neprijateljskih napadov, katerim so osne sile oudile močan odpor.
Uničili smo še nekoliko dnijrih desetkov oklopnih voz in zajeli nekoliko sto ujetnikov.
V uspešnih strmoglavskih poletih so oddelki italijanskega in nemškega letalstva obstreljevali s strojnicami in obmetavali z
bombami zbirališča čet in sredstev na sovražnih postojankah.
Nemšk} letalci so sestrelili dve britanski letali, dve drugi pa so zbile protiletalske baterije.
Letališči v Lucci in Ta Veneziji sta bili bombardirani od osnega letalstva. Eno letalo »Spitfire« se j*^ vnelo zadeto od strela nemškega lovca.
Oddelek štirimotornikov vrste »Libera-tor«f ki' je skušal napasti luko v Navari-nu, so naši lovci prestregli in ga prisilili, da je odvrgel bombe v morje. Eno sovražno letalo, ponovno zadeto, se je v plamenih zrušilo.
Osvojitev močno utrjenega Nalčika na Kavkazu
Novi uspehi v kavkaškem in stalingrajskem odseku vzhodne fronte — Nad 7C30 ujetnikov
Ie Hitlerjevega glavnega stana, 29. okt. s.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu so nemške čete, uspešno podpirane od letalstva, odbile trdovratne napade sovražnika na gorske postojanke, ki so bile zavzete v prešnjih dneh. Hrvatski letalci so sestrelili 6 sovražnih letal, d očim so sami izgubili eno letalo.
Zapadno od Tereka so rumunske planinske čete skupaj z nemškimi planinskimi lovskimi oddelki v naskoku zavzele po sovjetskih četah močno branjeno in močno utrjeno mesto Nalčik. Severovzhodno od Nalčika obkoljene sovjetske čete so bile nničene ali zajete. S tem je bilo v štirih dneh boja uničenih več sovjetskih divizij, zajetih doslej nad T.000 ujetnikov in zaplenjenih ali uničenih 66 topov. 38 tankov, kakor tudi mnogo drugega dragocenega yojnega materiala.
V Stalingradu so nemške čete odbile več sovražnikovih protinapadov in so nato zavzele nadaljnje Industrijske naprave m hišne bloke. Sovražni protinapadi južno od
mesta, ki so bili podvzeti z močnimi silami in močno podporo tankov, so se zopet kakor vedno z velikimi izgubami za sovražnika izjalovili. Nemško letalstvo Se podnevi, kakor tudi ponoči napadalo sovražne postojanke, topniške baterije in transporte v Stalingradu.
V severo7apadnem delu Kaspiškega jezera sta bili potopljeni dve trgovski ladji s skupno 3.000 tonami, dve petroleiski m 5 drugih ladij pa je bilo zažganih ali močno poškodovanih.
Včeraj je sovjetsko letalstvo izgubilo 44 letal. Pogrešamo 2 lastni letali.
Po ogorčenih borbah so se boji v Egiptu včeraj še stopnjevali. Kljub silovitim napadom in izredno močnim silam ni sovražnik zaradi hrabrosti nemško-italijanske vojske dosegel nobenega uspeha. Več sto sovražnih vojakov je bilo ujetih.
Letalstvo je nadaljevalo napade na letališča na Malti.
V južnovzhodni Angliji So nemška letala včeraj napadla industrijske in pristaniške naprave.
50      100 200 km 1 -
cevovod za nafto l= železnice |=: kkk ležišča nafte Jurro-,Itefarn
Zmagovite operacije na Kavkazu
Berlin, 29. okt. s. Mednarodna informacijska agencija doznava od tukajšnjih vojakih kregov. da so operacije na vzhodnem bojišču v zadnjih dneh zabeležile pomembne uspehe za nemške in zavezniške čete na vseh odsekih. Neka divizija ru-munskih planinskih lovcev je zavzela Nalčik na odseku pri Tereku. kjer je bil do pred nekaj dnevi sedež nekega visokega sovjetskega poveljništva. Boljševiki so Nalčik spremenili v skoro nezavzetno trdnjavo, vendar pa je bil po dveh dneh hudih bojev zavzet, kar ie omogočilo ob-kolitev skupine sovjetskih divizij vzhodno od tega mesta.
Na bojišču pri Tuapseju je sovražnik z znatnimi silami poskušal vrsto različnih napadov proti nemškim postojankam na nekem vrhu zapadnega Kavkaza. Nemško letalstvo, ki je tako poseglo v operacije, je zdecimiralo nove sovjetske kolone na pohodu. Pri tem so se posebno izkazali hrvatski lovci, ki so povsem uničili skupino 6 sovjetskih bombnikov.
Obrsg zmage pri Tereku
Berlin, 29. okt s. V svojih komentarjih k današnjemu nemškemu vojnemu poročilu poudarjajo nemški listi predvsem uspeh nemških in rumunskih čet južno od Tereka. Dejstvo, da je bilo tam pregaženih več divizij in da je bilo doslej zajetih 7000 ujetnikov ter zaplenjenih 56 topov in 38 tankov, nam nudi predstavo o obsegu operacij, ki so se razvile na tem odseku, zasedba Nalčika, prestolnice avtonomnega ozemlja Kabardija Balkarija, pomeni nov hud udarec za sovjetsko gospodarstvo. Mesto, ki šteje 30.000 prebivalcev, razpolaga z številnimi tvornicami za meso in zelenjavo v škatljah, z mlini in važnimi poslopji.
Nadškof v Perugii umrl
Perugia, 29. okt. s. Davi je mirno v Bogu zaspal masgr. Giavani Battista Rosa, nadškof v Perugii. Sv. oče mu je poslal poseben blagoslov. Pokojni nadškof je bil rojen v Sernidu v mantovski Škofiji 7. marca 1863. in je bil imenovan za nadškofa 11. decembra 1922.
NezSomliloa slrnjenost italijanskega
in zaoezniških narodoo
Manifestacija nerazdružnega zavezništva ob 20
Ducejev odgovor na Hitlerjev pozdrav
Revolucije
Rim, 29. okt. s. Na Hitlerjevo poslanico je Duce takole odgovoril:
»Zelo prisrčno se Vam zahvaljujem, Fiihrer, za Vašo poslanico, za posJljatev odposlanstva pod vodstvom dr. Leva in za žrvo sodelovanje narodnosocialistične Nemčije pri proslavah prve dvajsetletnice Fašističnega K^žinia.
V tej precej dolgi in važni zgodovinski dobi je Fašistični Uežim skušal rešiti temeljno probleme italijanskega naroda, namreč njegovo pravico do življenja na mirni in graditeljski osnovi', toda vedno in povsod je naletel na popolno sovraštvo starih plutokratskih držav, sovraštvo, ki se je  porodilo v   oblegan ju  Društva narodov.
Odtlej je bilo jrisno vsakomur, da se morata naši dve Revoluciji združiti v bratskem paktu vzajemnosti v miru in vojni in odgovoriti na izzivanje starega sveta.
Tako sedaj že trj leta korakata skupaj naša naroda in naše oborožene sile, združene z onimi Trojnega pakta.
Nobenega dvoma ni, da je svet, ki predstavlja preteklost, namenjen zatonu in da bodo naše žrtve kronane z zmago.
V tej dogmatični gotovosti vam, Fiihrer, pošiljam svoje najbolj tovariške pozdrave.
Mussolini.
Japonske čestitke
Tokio, 29. okt. s. Ob 201etnici pohoda na Rim sta ministrski predsadnik general Tojo in zunanji minister Tani poslala poslanici DucejU in italijanskemu zunanjemu ministru grofu Galeazu Cianu. Poslanica generala Toja pravi: »Ob SOMniei Pohoda na Rim ne morem prikriti svojega občudovanja številnih velikih ustvaritev lašistične Italije v preteklih 20 letih, želeč istočasno nadaljnji razvoj lašistične Italije. Ob tej priliki poveličujem trdno voljo Italije, Japonske in Nemčije, streti skupnega sovražnika in vzpostaviti nov svet ovni red z utrditvijo solidarnosti mod tremi državami, čestitam Vam, Ekseelenca, in vsemu italijanskemu narodu.«
Poslanica zrnanjega ministra pravi: »Ob 20Ietniei Pohoda na Rim čestitam Vam, Ekscelerca, in smatram za potrebno poudariti, da je bila diploma->ka politika fašistične Italije \vdno usmerjena v cilj za zagotovitev svetovnega miru na osnovi pravice. Poudarjam ob tej priliki znova neporušljivo voljo Italije, Japonske :n Nemčije za utrditev trdnega sodelovanja, ki obstoja za dosego skupnega cilja.
Poglavnikova
poslanica
Rim, 28 okt. s. Ob 201etnici je Poglavnik poslal Duceju nnslednjo poslanico:
V trenutku, ko Italija slavi 201etnico zgodovinskega Pohoda na Rim. stoji ustaška Hrvatska ob strani Crnih srajc, zavedajoč se, da se je s pohodom na Rim pričel pohod Evrope v novo zgodovinsko dobo in napredek človeštva.
Sprejmite. Duce. moje najbolj iskrene čestitke tudi v imenu hrvatskega naroda, in želje, da bi bil Vaš genij dolsro ohranjen Italiji in da bi jo vodil do novih zmag in nove slave.
Odkritje spomenika Brunu Mussoliniju
Rim, 29. okt. s. Na začetku druge 20-lctriico režima, in obletnice GILa je bil včeraj popoldne odkrit na sedež-u zveznega poveljstva GILa, ki se imenuje -Bruno Mussolini«, marmornati doprsni kip junaškega atlantskega kapitana Bruna Musso-linija. Kip, ki je izdelan iz kararskegu mramor ja, predstavlja Bruna v letalski uniformi. Kip je postavljen na mramorna" podstavek, ki nosi napis; Bruno Mussolini. Smehljajoči obraz svetlega pogleda bo ove-kovečil v generacijah liktorske mladine trajni spomin na junaka in jim bo v vzpodbudo, da hoiijo po slavni poti fašistične Revolucije.
Poseben tekač je nosrl znamenje zveznega poveljstva Rima, med tem ko so avan-gvardisti nosili črne prapore >M«. V ozadju pa je bila trobojnica. Častno stražo sta opravljala dva avangvardista iz predletal-skih tečajev skupno z dvema mladima Italijankama. Ob stran *h kratkega stopnjisča pa so bile razvršene mlade Italijanke. Nasproti poslopju so se razvrstili oboroženi oddelki Balili, avangvardisti in mla i fašisti iz predletalckih tečajev s fanfarami. Svečanosti se jc udeležil tudi zvezni poveljnik Rima, ki ga je sprejel zvezni podpo-veljnik GILa s šefom zveznega glavnega stana. Navzoči so bili tudi inšpektorji oddelkov, zvezna nadzornica z nadzornicami oddelkov, poveljniki in poipoveljniki GILa ter skupine ter osobj3 zveznega poveljstva.
Zvezni tajnik in duhovnik Giordani osrednji nadzornik za verske skrbstva GILa, sta so približa al sp meniku, ki je bil odkrit, med tem ko so na znak: Mirno!, ki mu je sledil?, himna sGiovanezza« oboroženi oddelki izkazal: čast z orožjem in z rimskim pozdravom. Msgr. Giordani j« blagoslovil kip junaka in takoj nato je zvezni tajnik z visokim glasom napravil fašistični poziv. Na \zklik: >Atlantski ka pitan Bruno Mussolini!« je množica ginje-no in navdušeno odgovorila >Navzoč!<, med tem ko so fanfare zaigrale himno Pia-
ve. Mlada Italijanka je položila pod d■>■ prsni kip, ki je dragocene uelo kiparja Petrona Celcstina šopek rož kot pck.onitev vse liktorske mladine. Vsi navzoči so nato v mimohodu in z rimskim pozdravom šli mimo kipa.
Princ Piemontski — maršal Italije
Napredovanje šefov glavnih stanov
K 1 m, 29. okt. s. Ob 20-letnici je Nj. Vel. Kralj in Cesar podpisal Kraljevi nekn t. s katerim se na predlog Dnceja imenuje princ Piemontski, poveljnik južnih armad in inspektor pehote za maršala Italije. Borci, ki jim je bil prestolonaslednik šef skupine zapadniIi armad oh pričetku sedanje vojne, in tisti, ki ga Edaj ljubijo kot pt>-veljnika bodo doznali z upravičenim ;/on sisom veliko priznanje, ki je bilo podeljeno Princu.
S Kraljevimi dekreti. Id imajo tudi datum 28. oktobra, so napredovali šef glavnega stana vojske general Vittorio Ambro-sio, bivši borec v vojni, v armijskoga generala, admiral Arturo Riccardi. šef glavnega stana mornarice, v armijskoga admirala, general letalske eskadre Rino Corso Fougier, šef glavnega stana letalstva, pa v armijskega generala letalstva.
Razen tega so napredovali s kraljevim dekretom general Italo (Jariboldi, Marto Vereellino in Carlo Geloso, ki so poveljevali v vojni, v armijske generale.
Pozdrav senata in Akademije
Rim, 29. okt. s. Duce je prejel naslednje brzojavke:
»Senat Kraljevine, zavestna priča ogromnega dela. ki ste ga izvršili, da bi pripravili italijanski narod na največje preizkušnje in ga usposobili, da zmaga ' mj-bolj pravični vojni. Vam pošilja Duce, ob 20-letnici Pohoda na Rim goreč pozdrav vere v usodo fašistične Italije in v triumf idealov revolucije Crnih srajc. Suardo. predsednik senata.«
»Ob pričetku drugega dvajsetletja fašistične dobe. ki zagotavlja narodu nova slavna uveljavljanja in zmage, pošilja akademija Italije svojemu ustanovitelju naj-gorečnejše želje z nespremenjenim globokim čustvom udanosti in zvestobe. Feder-zonL«
Fašistična Sala je izvršila poslanstvo
Rim, 28. okt. s. Duce je sprejel naslednjo poslanico ministra za narodno vzgojo-
V prvem dvajsetletni se je šola izkaza!a vredno poslanstva, ki ste ji jo Vi, Duc*». poverili. Po reformi v letu I. se je rod>Ia ljudska šola, ki j> s svojo didaktično obnovo dosegla tudi moralno obnovo. V leta XVIII. je Vaša Šolska karta začrtala duhovno mejo naroda, s katere se ilanes milijoni učencev in učiteljev dvigajo in me prosijo, naj Vam sporočim njihovo zvestobo in sicer najbolj vneto z zemlje, katero je namočila kri borcev iz najeisteiših
src mladeničev in iz mest, ki bodo n» slepo jezo sovražnika odgovorila s še vee» jim pogumom. Izpolnjuje se prvi ciklus srednje šole. ki je nastala z vojno »n Je ponosna na krst. Vse šolstvo. Duce. zasluži, da se strne okrog Vas. kajti bilo Vam zvesto v Revoluciji in bo jttnasko v vojni do zmage.
Zakltuček svečanosti v Rimu
Rim, 29. okt. s. Zvečer ob 18. uri so bili
prapori in z.^aki Stranke, ki so bili razviti na zgodovinskem balkonu Beneške palače včeraj zjutraj za 20-lctnico Pohoda na R m, zopet odneseni v sedež Littoria. Slavni znaki so bili ob pozdravu predpisanih zvokov tromb sneti z balkona. Ob fanfarah so oddelki Milice skvadristov pred Pohodom in velike kolone GILa ko so oddelki prezentirali orožje, odšli od Ber.jške palače skozi gost špalir ljudstva, ki je po rimsko pozdravljalo. Znake so nesli v Littorio. med potjo pa jim je prebivalstvo izkazovalo spoštljivo čast. Na Beneškem trgu je množica goreče manifestirala za Duccja.
Sprminski film in jubilejne edicije
Rim, 2S. okt s. Tajnik Stranke Vidusso-nl je danes poklonil Duceju dokumentarni film o padlih v Revoluciji in tri zvezke dela »20 let«, ki ga je založil tiskovni urad Stranke ob 201etniei Pohoda na Rim. Delo. ki je izšlo tudi v nemškem jeziku, vsebuje pregled ustvaritev revolucije na področju dela in v vojnem področju ter v državnem območju. Duceju je bila izročena tudi pu. blikacija * Po 20 letih — Fašizem in Evropa«, ki jo je natisnil propagandni ural stranke.
Nemška delegacija v univerzitetnem mesta
Rim, 29. okt. s. Davi je delegacija na-i-odnosocialistične stranke, ki jo vodita dr. Ley, vodja nemških organizacij in dr. Ax-marm. vodja nemške mladine, obiskala univerzitetno mesto. Goste sta spremljala podtajnik GUFa nacionalni svetnik DEste in generalni podpoveljnik GILa, nacionalni svetnik Bonamici. Sprejel je goste rektor Kraljeve aniverz? v Rimu.
Stockhoim, 29. okt. s. List >Sveneka Dagbladet* posveča na prvi strani veliko pozornost 201etnici Fašizma. List poudarja kako se je Fašizem iz manjšinske stranke razvil v stranko, ki je obvladala državo. Danes je italijanski narod zedinjen in strogo vrši vse svoje državljanske dolžnosti. To najbolj zgovorno dokazuje vojna, ki je najboljši kamen preizkušnje za uspe. he fašistične Revolucije.
Ankara, 29. okt. s. 20-lctnica pohoda rra Rim je dala tukajšnjim listom priliko za nekaj orisov, ki prikazujejo med drugim živahno sodelovanje Nemčije pri proslavah tega zgodovinskega dne. V svojih člank>h opozarjajo listi še prav posebro na veblie uspehe, ki iih je doseglo doslej italijansko brodovje, ki povsem obvladuje Šredozemrje.
Prestava 20 letnice v Libiji
Kolonisti so postali lastniki obdelovane zemlje — Navdušene manifestacije za Italijo in Duceja
Operacijsko področje. 29. okt. s (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Proslave 20k-tnicc Pohoda na Kim v Libiji so krasen dokaz vneme, vedrotvti in go*o»-vesti v zmage, s katero prebivalstvo v Afriki sledi poteku sedanje bitke. Po**eben pomen je dobil svečani obred izročitve zemlje 52 družinam kolonoa-. ki so to zemljo oplodili v letih marljivega truda. V vasi Brevi^lieri se je zbrala za svečanoM velika množica kmetov, ki so slavnostno in z mogočnimi manifestacijami za Duce'si sprejeli maršala Rastica. inšpektorja Stranke in druge hierarhe. Po govoru podpredsednika zavoda za kolonlzaeijo in direktorja zavoda je govoril inspektor Stranke, ki je prinesel kolonom otvoritveni pozdrav Stranke- V spomin velikih stvaritev koloni-zacijskega dela, ki se je spopolr.Mo s pretvorbo ko'cmov v majhne posestnike, je hierarh pohvalit kolone v Circnaiki zaradi njih privrženosti zemlji, katero jim je poveril Duce in katero oni posvečujejo s po-
tem in krvjo«. Inspektor je zaključhl z *x-razom prepričanja, ela se bo delo kolofiiza-ranja nadaljevalo.
Po dolgi manifestaciji za E>uceja m Oborožene sile je spTegf^voriil mtrršail Rastico, ki je v pričetku reketi, da smatra delavec te zemlje za zveste vojake fav.stične Do-rn« vine. Kot vojak je prrel mednje na ra svečani dan za Dcrru7N"ino, svx?čan aa v^e, zlavti pa za vojake, ki se bore za veličino Domovine. Mar-al je pohvalil kolone v Circnaiki. omenjajoč srečne dneve njih osvoboditve. Poveličeval je nato p^istfanartvo lih'js'k-h p »I jedel cev, ki morejo nuditi voij-ski, ki se bori, kar največje količine zemeljskih pridelke/v, Mar-'al je ob k<,ncu takoho zaključi!: »Tovarni delavci! Z vojaiSkicn srcem vam čestitam in vzikiiknite z menoj: Živela Italija!«
Nato je generalni guverner izroefl zemljiške listine kolonom. Kolori' so jih sprejeli z navdušenimi manifestacijami hva4ož-nosti Duceju ustvarjalcu.
Sedanja vojna je socialna vojna
Dokumentaričen članek ministra dr. Gobbelsa
Berlin, 29. okt. s. Pod naslovom »Vojna kot socialna revolucija« bo prihodnja Številka tednika »Das Reich« objavila zelo zanimiv članek propagandnega ministra. Dr. Gdbbels, ki v tem članku razvrja nekatere že ob drugih prilikah razložene pojme, pojasnjuje in dokazuje nadalje, da kaže sedanji svetovni konflikt za razliko od onega v letih 1914/18 bistveno socia-lni značaj. Pkitokratske sile prav dobro vedo, da imata narodno-socialistična m fašistična revolucija ideološko, torej programa t s-k o vsebino socialnega značaja Prav zaradi tega se te siđe potem, ko so se brez pomisleka vrgle v to smrtonosno dogodi>*ščino, trudijo sedaj, da bi razglasite oprazce in programe, ki  naj   bi vplivali na razburkane
množice. Ta igra pa je tako prozorn«., dm ga ni, ki bi je ne razumel, ki bi ne razumel namreč, da je ta vojna soc^na revolucija, kakršno so sri narodi, ki so bi'li odvi&rvi od anglosaškega kapitalizma, že davno žele»K. Prav zato je socialna revolucija že v teku. Ona se sedaj ne zavzema več za interese* revnih, obubožanih in sproletanziranih aio-jev, temveč za interese narodov, ki pričakujejo zmagoslavje višje socialne pravičnosti. Ob koncu prve svetovne vojne so se zrušile dinastije, ob koncu te vojne pa se bodo zrušile demokracije. Morali smo izgubiti prvo svetovno vojno da sano mogli začeti revolucijo, se^aj pa rnoracno zrnati v drugi svetovni vojni, da bo ta revolucija dosegla svoj uspeh.
»
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«,   petek, 30. oktobra 1942-XXI
Ster. 249
Poslanice Oboroženih sil Visokemu
komisarju ob 20 letnici Revolucije
O priliki 201etnice Pohoda na Rim je Visoki komisar prejel naslednje poslanice:
Od generala poveljnika divizije »Ison-zo«: »Divizija »Isonzo« katere pešadijski polki zaradi slavnih vojnih podvigov praznujejo svoj praznik armad nega zbora 28. oktobru na obletnico Pohoda na Rim, ki proslavlja lepo duhovno ozračje Fašizma, dokazano v 20 letih borb in zmag. ki se dajo primerjati samo slavnim časom rimskega cesarstva, pozdravlja ponosno slavne prapore legij, s katerimi so zvezani vsi dogodki Revolucije in Domovine v orožju«.
Od poveljnika 23. pešadijskega polka: »Spominja joč se junaških dejanj S. Lueta
di piave izražajo Sinji Pešci 23. polka »Ccmo«, strnjeni okoli svoje slavne sastave, železno voljo za borbo do končne zmage, ki naj vrne mir in plodovito delo
vaši pokrajini.«
Od generala poveljnika divizije Planinskih Lovcev: »Planinski lovci, ki jih je 201etniea našla še vedno močno zaposlene v neposredni borbi proti boljseviški hidri. Vam preko mene izražajo svojo vero v gotovost usode Fašistične Domovine«.
Eksc. Grazioli je odgovoril vsem trem poveljnikom in poslal njim častnikom in vojakom svoj tovariški pozdrav in topla voščila v gotovosti zmage.
Poslanica Zveznega tajnika Vrhovnemu poveljniku Oboroženih sil Slovenije
in Dalmazije
O priliki 20 letnice Pohoda na Rim je Zvezni tajnik poslal Eksc. Roatti, Vrhov-n:mu poveljniku Oboroženih Sil Slovenije in Dalmazije, naslednji tovariški pozdrav Crnih Srajc Ljubi jar ske pokrajine vrlim vojakom, ki delujejo v novih italijanskih deželah:
»Ob  zori  tretjega  desetletja fašistične
dobe pošiljajo Crne Srajce moje zveie preko mene svoj toplo občuteni tovariški in prisrčni pozdrav s častitkami Vam, Eksoe-k-nca, in vsem tovarišem po orožju, ki se pod Vašim poveljstvom in pod lektorskim znamppjem bojujejo za večjo Italijo,
Orlando Orlandini.
Pozdrav poveljnika Armadnega zbora
črnim Srajcam
Poslastici p3 vel ju jačega generala Montagne in poveljnikov čet v Sloveniji Zveznemu tajniku
Ekscelenca general Robotti, poveljnik 11. Arrnijskega zbora, je poslal Zveznemu tajniku naslednjo pozdravno poslanico C m: m srajcam Ljubljanske pokrajine o priliki 201etnice Fašistične Revolucije:
Na dan, ko Stranka in ves narod praznujeta in dvigata prapore in duše, združuje Dvajsetletnica Fašistične Revolucije naše vojske onstran meje, na straži in kujoč prihodnost Italije, dviga 11. Ar-madni zbor simbolično svoje zmagovito orožje s klicem revolucionarne vneme ter se pridružuje z vsem srcem čustvovanju vseh Italijanov. Živijo Kralj! Živijo Du-ce! General Mario Robotti.
Razen tega so naslovili poslanice poveljujoči general Montagna, poveljnik skupine Črnih Srajc:
Crne Srajce v orožju ob zori dvajsete obletnice pozdravljajo s ponosom tovariše zveze v »prvi črti« in njihovega znamenitega Zveznega tajnika in zglednega navduševalca. V Ducejevem imenu. Zmagali bomo. — Poveljujoči general Montagna.
Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Gi-njen se zahvaljujem za Tvoje tovariške izraze. Tebi in Tvojim vrlim legionarjem velja najprisrčnejši in tovariški pozdrav Crnih Srajc Zveze v prvi črti! Zvezni tajnik Orlandini.
Komandant bataljonov skvadristov Niz-za: Častniki in legionarji skvadristi bataljona »Nizza«, ponosni, da se bojujejo v imenu Duceja za veličino cesarske in fašistične Italije, pozdravljajo na zgodovinski dan, ki je naznanil svetu začetek fašistične omike, v vas vse junaške Črne Srajce Ljubljanske pokrajine. — Prvi se-njor Giovanni Tebaldi.«
Poveljnik 17. skupine Topništva Obmejne Straže: ^Ob 201etnici pohoda na Rim so topničarji te skupine, trdo in zmagovito preizkušeni v bojih proti sovražnikom domovine, razširjevalcem komunizma, ponosni ko zagotavljajo Vam predstavnikom Stranke svojo popolno vdanost Domovini in njeni nezlomljivi veri v zmago. Živijo Kralj! Živijo Duce! Polkovnik Simonetti.
Tajnik je odgovoril takole: Hvala za Vaše ponosne izraze Vam in Vašim vrlim topničarjem tovariški in prisrčni pozdravi Črnih Srajc moje zveze ter voščilo za vedno nove zmage v imenu Kralja in Duceja. Zmagali bomo. — Zvezni tajnik Orlandini.«
poveljnik II. bataljona Črnih Srajc: »Častniki :n les:onarji II. bataljona udarnikov Črnih Srajc globoko občutijo dokaz prisrčnega tovarištva prek vas s Stranko in ko se zahvaljujejo. ponavljajo svoj trdno odločitev, da bodo s popolno udanostjo služili stvari Faš:?t'čne Revolucije v vrstah milice, pripravljeni na vse napore in vse žrtve v dosego ciljev, ki jih je določil Duce s pohodom na Rim, cilje .ki bodo za stoletja zagotovili rimski mir v znaku Likto-rija. — Prvi senjor Ceresetto«.
Poveljnik IV. bataljona planincev Črnih Srajc: »Častnik: In legionarji IV. bat. Črnih Srajc, praznujoč v orožju 20-letnico Pohoda na Rim so Ti hvaležni  za tova-
riško pozornost, ki jim jo posvečaš. Fašizem »prve črte« bo vedno čednem dobrohotnosti Ducejeve. Vsakršno žrtev zanj bodo z veseljem izpolnili.
Ne bomo poznali počitka. Zora 21. leta nas nahaja še bolj bojevite in bolj odločne, da popolnoma stremo komunizem ramo ob ram} z našo slavno vojsko. Živio Italija? Živio Kralj! Živio Duce! — Skvadristi. Senjor Gardini in Madori.
Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Vračam vaše tovariške besede in pošiljam tvojemu bataljonu najtoplejše voščilo za vedno nove zmage v imenu Duceja. — Zvezni tajnik Orlandini.«
Zvezni tajnik pri predstavi za Oborožene tile
Snoči je pokrajinski Dopolavoro priredil za tovariše v sivozelenem predstavo razne umetnosti v gledališču Dopolavora Oboroženih Sil. Pri predstavi, ki so jo umetniško vprizorili tovariši Dopolavora denarnih zavodov je prisostvoval zvezni tajnik, ki je razdelil med mnogoštevilne udeležence darove Stranke. Predstava je bila prenašana po radiju ljubljanske postaje.
Dar Ljubljanskemu EaSiju
Ravnatelj nekega važnega ljubljanskega industrijskega podjetja je poslal Zveznemu tajniku o priliki 20 letnice Revolucije znesek 1000 lir.
Zvezni tajnik se je zahvalil za ta tovariški dar in je dal navodila, naj se znesek nakaže Dopolavoru tukajšnjega Fa-šija.
Preimenovanje
ljubljanskih ulic
Ob priliki 201etnice Pohoda na Rim je bila Gosposvetska cesta v Ljubljani preimenovana v Cesto Ariele Rea v spomin na prečisto mučenico, ki je bila barbarsko ubita od izdajalske bombe, vržene v italijansko restavracijo.
V počastitev spomina bivšega bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, žrtve uničujoče aktivnosti partizanov, je bila preimenovana Ulica sv. Cirila in Metoda v Natlačenovo ulico.
Iz pokrajine Trieste
— Nagrada za dvojčke. Prefekt v Trie-stu Eksc. Tamburini je izročil iz Duceje-vega sklada nagrado 700 lir Petru Traniju v Triestu ob rojstvu dvojčkov Guerrina ter Gianfra^ca.
— Novi rektor triestinske univerze. Minister ljudske vzgoje je imenoval za rektorja triestinske univerze prof. Marija Vio-ro, ki pride na mesto Kr. komisarja prof. G. Ferrarija. Novo imenovani rektor univerze v Triestu je bil rojen 1. 1903. L. 1925 in promoviran na pravni fakulteti v Rimu. Predaval je na univerzi v Sassariju in od 1. 1926 do 1930 na messirrski univerzi. Od 1. 1932 do 1938 je predaval na univerzi v
Sinko
Luka Prebeg je stal pred ogledalom in se skrbno oblačil. V enem očesu se mu je zrcalilo veselje, v drugem pa žalost. Luka Prebeg se je namreč pripravljal čez dve uri ločiti se od svojega samskega stanu ter pripeljati domov dražestno ženo in milijonček dote.
— Neki deček bi rad govoril z vami, — mu je prišel povedat sluga.
— Kaj mi mar dečki. Zdaj pred poroko menda res nimam drugega dela kakor ukvarjati se s paglavci. Pokaži mu vrata! — je odgovoril Luka Prebeg nervozno.
— To sem tudi storil, toda deček se je vrnil. Pravi, da je senca preteklosti.
Luka Prebeg je namršil obrvi, kajti v preteklosti slehernega moškega so sence. In dejal je slugi, naj dovoli dečku vstopiti.
— Kako lepo je tu! — se je začudila senca preteklosti, desetletni deček, ko je stopil v sobo. — Dober dan, papa. Mama te pozdravlja in pravi, da ostanem danes pri tebi. Mama nima več denarja in smatra, da je deset let dovolj skrbela zame in da je zdaj čas, da prevzameš ti skrb zame. Zvedela je, da se danes ženiš in pošilja me kot poročno darilo.
Luka Prebeg je buljil v dečka liki mlada  mačka,  ko  prvič  zagleda rogača.
— Drago dete, — je dejal preveč ljubeznivo, — kako se pa piše tvoja mama?
— Marija Košenina.
— Marija Košenina?! — je ponovil Luka Prebeg za dečkom in se globoko zamislil. Deček je star že deset let, je razmišljal, kdo bi se mogel med tolikimi Marijami spomniti baš Marije Košenino-ve...
— Drago dete, — je dejal potem senci svoje preteklosti, — zdaj se pa vrni lepo domov  in  reci svoji mami,  naj  mi p še,
ker bi rad govoril z njo o tej zadevi. Ta trenutek pa res nimam časa.
— Ne.' papa. jaz ostanem tu, — je dejal deček odločno. — Če ti pa to ni prav, odidem k svoji novi mami, ki bo gotovo vesela, da ji prinašaš v zakon tako lepega otroka.
Luka Prebeg se je jel potiti, bilo mu je precej vroče.
— Dragi dečko,, evo ti petsto lir, kupi si kaj lepega, samo vrni se takoj k svoji mami.
— Pesto lir? Ne sprejmem jih, to je premalo, na to se požvižgam!
Luka Prebeg se je začel potiti še bolj.
— Dobro, če se ti zdi premalo, evo ti pet tisoč, samo da se mi takoj pobereš izpred oči.
— Zbogom, papa! — je dejal deček, ne da bi se dotaknil denarja. — Grem k svoji novi mamici, če me ti nimaš nič rad.
— Počakaj! — je zaklical Luka Prebeg za dečkom, ki je ta čas Že odpiral vrata.
Deček je končno odšel s petnajstimi tisočaki v žepu in povrhu je pri odhodu
še stopil slugi na kurje oko.
— Bravo, sinko! — je dejala eno uro pozneje dečku njegova mati. — Jutri popoldne pojdeŠ lahko v kino, ker si tako dobro opravil, kar sem ti naročila.
— Pojutrišnjem pa na nogometno tek-| mo, kaj ne?
— Ne! Pojutrišnjem se ženi neki gospod Fekič tudi z bogato nevesto.  Zato boš
I moral pojutrišnjem popoldne k njemu, na 1 nogometno tekmo pa pojdeš prihodnjič-
Parmi in pozneje v Triestu. Prof. Viora je ugleden strokovnjak v italijanski pravni zgodovini. Je direktor >Revija italijanske pravne zgodovine« ter »Revije zgodovine, umetnosti ter arheologije za pokrajini Alessandria ter Asti«. Je tudi pisec števil" ih publikacij, v katerih obravnava najrazličnejša poglavja iz italijanske pravne zgodovine. S svojimi razpravami nT zaslovel *e v i-.7.a sMh, ampak .ali \ inj-zlmusK; i pravnih ktegih. Novi .riesti*».ki rektor se j ves č3/ z vnemo udeležev.r: Življenja ter o.eio anja v fašij ".a vi?:*ii. V s. cinnji vojni -;e bi kot topni* zi Jast-„*ic ra raznih boj ščih. Dosedanji rektor prof.
Giannino Ferrari dalle Spade se rcslavlja od Tiresta in odhaja na svoje novo sIjz-beno mesto.
— Smrt starih  Triestinov. Te dni ao
umrli v Triestu 771etni Henrik Mandolfo, 751etna Katarina Favetti, 621etna Terezija Peterlin in 771etna Lucija Sortolini.
— Poročili so se te dni v Triestu mizar Mario Vatovec in gospodinja Hermina Per. co. šofer Albin Drvnielli in gospodinja Emilija Ciuk, kmetovalec Gerard Gril in mesarica Romana Biassl.
— Nakup  razstavljenih  umetnin. Na
XVI. giulijski umetnostni razstavi je bilo
doslej prodanih 17 razstavljenih del, kar predstavlja tudi v komercialnem pogledu lep uspeh razstave. Ker bo razstava se trajala, je verjetno, da bodo sledili novi nakupi   razstavljenih slik  ter plastik.
Izpred okrožnega sodišča
Sodba na podlagi iudicev je mnogokrat riskirana, največkrat pa se sodniki ne zmotijo — Za tatvina rjuhe tri mesece strogega zapora
Ljubljana, 30. oktobra
»Ali sprejmete sodbo, ali se boste pritožili?«
»Sprejmem!«
Obtoženec, ki se je na policiji, v preiskavi na sodišču in na glavni razpravi krčevito branil priznanja krivde in je s svojim doslednim zagovorom dopušćal vsaj rahel dvom, ali je obtožba proti njemu v celoti utemeljena, je s kratko odsekano besedo zavrgel vse svoje prejšnje trditve in s sprejemom kazni priznal, da se sodišče ni zmotilo, ko ga je kljub temu, da ni imelo proti njemu sklenjenega dokaza, obsodilo na podlagi močnih indicev. Ko bi bil nedolžen, bi se branil še naprej, saj še ni bila izrečena zadnja beseda. Poštenjak bo šel do konca v obrambi svoje časti, sam ne bo nikoli klonil — vdal se bo le, ko bodo že vsi izhodi zaprti. Kdor pa se zadovolji s prvo rešitvijo, pač dokaže, da ta rešitev odgovarja tudi njegovi zavesti o pravičnem plačilu za storjeno dejanje.
37-letni Leo L., brezposelni samski rokodelec, je že star znanec sodišča. V mlajših letih je bil pogosto kaznovan zaradi pijanosti, uporabe noža, nevarnih groženj, lahke telesne poškodbe, prevare, dvakrat pa celo tudi zaradi vlomne tatvine. Možu delo ne diši menda posebno. Na podlagi njegovih predkazni in njegovega življenja ga je državni tožilec označil v obtožnici za nevarnega, nepoboljšljivega izgubljenca. Tokrat se je moral zagovarjati, ker je pred enim mesecem ukradel Francu Boštjančiču v Gerbičevi ulici veliko rjuho vredno 120 lir. I
Obtoženec je vztrajal pri trditvi, da ni j kriv. Zagovarjal se je, da je ukradeno rjuho kupil, in sicer že dve ali tri minute nato, ko je bila ukradena. Med tatvino in naku-
pom je bil tako kratek časovni razmak, da je lastnik, ki je takoj opazil, da mu je rjuha zginila z vrvi, pritekel za njim in ga, zlasti ker je bežal, smatral za tatu. Zahteval je, naj mu rjuho vrne, obtoženec pa ni hotel, češ, da jo je kupil od neke ženske, kasneje pa je spremenil zagovor in dejal, da jo je kupil od nekega neznanca. Zahtel val naj bi 25 lir, ker pa ni imel več kot IS lir, se je zadovoljil s 18 lirami. Lastnik in obtoženec, ki je imel rjuho skrito pod jopičem, pa mu je med tekom zlezla ven in ga izdajala, sta se nekaj časa celo ru-vala in je obtoženec lastnika lahko poškodoval. Zaključil je prizor stražnik, ki je obtoženca aretiral.
Mali senat, ki mu je predsedoval sos Raj-ko Ledethas in sta v njem sodila tudi sos Ivan Brelih hi šporn, proti obtoženčevemu zagovoru ni imel nobenega dokaza, ki bi ovrgel njegovo zanikanje in sklenjeno po-očitil, da je rjuho res on ukradel. Videl ni obtoženca pri tatvini nihče, niti ne lastnik. Da je obtožencev zagovor izmišljen, pa je kazalo več dejstev, predvsem njegova preteklost in pa neverjetnost, da bi bil pravi tat rjuho prodal že dve do tri minute kasneje takorekoč na samem kraju tatvine, kjer bi se izpostavil nevarnosti, da ga zalotijo. Ker je bil obtoženec celo vinjen, kakor je sam izpovedal, ni tudi verjetno, da bi se tako naglo sporazumela za ceno. Vse to je odločno govorilo, da je obtožencev zagovor neresničen in da ni tat nihče drugi kakor on sam.
Po kratkem posvetovanju so sodniki sklenili, da je obtoženec kriv po obtožnici, in sicer tatvine v povratku po § 315 in so ga obsodili na 3 mesece strogega zapora in eno leto izgube častnih pravic. Obtoženec je kazen brez pomišljanja sprejel.
Pol stoletja ljubljanskega vodovoda
Ljubljana je pred dobrimi 50 leti Žrtvovala za svoj vodovod skupaj goldinarjev
Ljubljana, 30. oktobra Nedavno smo opozorili, da je Ljubljana že v davnih časih prejemala vodo po vodovodih. Najstarejši se sicer ne morejo primerjati s sedanjim modernim vodovodom, bili so pa vendar pomembna prdo-bitev stare, majhne Ljubljane. Poved-ali smo. da je voda v mestne vodnjake pritekala po vodovodu. Tako jo je dovajal vodovod tudi v Robbov vodnjak pred mestno hišo, dokler nismo dobili sedanjega vodovoda. Stare vodovodne naprave, ki so sčasom propadle in tudi n so mogle več ustrezati večjemu mestu, seveda niso bile vzorne, tako da bi v Ljubljani ne pogrešali primernega vodovoda. V prejšnjem stoletju jim je vprašanje, kako bi Ljubljano preskrbeli z dobro vodo. delalo velike skrbi. Iz zgodovine nastanka našega vodovoda pa sprevidimo, da so se zadeve lotili resno ter da so bili pripravljeni tudi mnogo žrtvovati.
Pomanjkanje dobre vede
Ljubljana je imela, preden je dobila vodovod, precej vodnjakov, vendar je bilo   pomanjkanje   dobre   vode   vedno bolj
občutno. Upoštevati sicer moramo, da je bila Ljubljana v drugi polovici prejšnjega stoletja še mestece v primeri s svojo sedanjo površino in številom hiš, tako da so javni vodnjaki še precej dobro ustrezali. Preden je pritekla voda iz Kleč, je bilo v Ljubljani 12 javnih vodnjakov, kar pa seveda še ni bilo dovolj. Zato so meščani hodili po vodo tudi k številnim zasebnim vodnjakom. F.azumljivo je, da voda ni bila povsod enako dobra in zdrava Včasih so vodnjaki tudi odpovedali. Med sušo je bilo včasih v zasebnih vodnjakih malo vode in zasebniki niso aovoljeval: uporabe mnogim sicer stalnim odjemalcem. Zato so bili ljudje navezani predvsem na javne vodnjake, a tudi tam je vode med sušo začelo primanjkovati. Meščani so bili pogosto v strahu, da bo voda povsem pošla. Strah je bil do neke mere tudi upravičen. Zasebnih vodnjakov ni .bilo posebno mnogo kakor bi pričakovali. Marsikje pač ni bilo primernega prostora za vodnjak in s kopanjem so bili precejšnji stroški, zato je prišlo na 100 hiš le okrog 14 zasebnih vodnjakov, kar je bilo nedvomno premalo.
Razprave o vodi na magistratu
Seveda so skrbi meščanov zaradi vode našle odmev tudi na magistratu. Mnogo so razpravljali, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi bilo mesto primerno preskrbljeno z vodo, toda navadno je tako, da je od razpravljanja do dejanja še dolga pot. 2e 1. 1870 je biia na magistratu ustanovljena posebna komisija, ki je imela nalogo, da pregleda ljubljanske vodovode ter ugotovi, ali je voda povsod zdrava. Iz ugotovitev te komisije sprevidamo, da tedaj razmere res niso bile vzorne. Komisija je preiskala vodo javnih in zasebnih vodnjakov in dognala je. da je voda marsikje nezdrava. Komisija je delevala poslej menda stalno. L. 1876. je predlagala, naj b! postavili na Marijinem trgu velik javni vodnjak, ki bi dobival vodo izpod tivolskega hriba. Razen tegaj bi naj izkopali vodnjak *e pred križevniSko cerkvijo. To je predlagala, ker je ugotovila, da mesto ne sme računati z vodovodom. Mestno za-
stopstvo je predloge sprejelo, uresničili jih pa niso.
Ustanovitev vodovodnega odseka
Da je Ljubljana kljub vsemu dobila sorazmerno kmalu vodovod, je tudi zasluga Ivana Hribarja, ki je storil za napredek Ljubljane izredno mnogo. Pred 60. leti, 21. decembra 1382, je tedanji mestni odbornik Ivan Hribar predlagal ustanovitev vodovodnega odseka, ki bi ga naj tvorilo 6 članov, predlog je bil sprejet in Hribar je bil izvoljen za predsednika. Odsek se je sestal na prvi seji 25. maja 1883 in sklenil zgraditi mestni vodovod. Takoj se niso sicer odločili za vodovod; v razpravi je bilo več zamisli. Sprožen je bil predlog, da bi razširili stari tivolski vodovod, zopet drugi so pa predlagali, naj b: mesto dobilo dovolj vodnjakov. Končno so zmagalj zagovorniki modernega vodovoda. Uresničitev te zamisli seveda ni bila tako lahka. Četudi bi denarno vprašanje ne prišlo v poštev. bi se ne mogli kratkomalo lotiti deia. Predvsem je bilo treba najti primerne vire vode za velik vodovod. Morda vas bo zanimalo, kakšna raziskovalna dela strokovnjakov so bila potrebna, predno so se lahko odločili za zidanje vodovodne naprave v Klečah in o tem se bomo pomenili posebej ob drugi priliki.
Vode za 30.000 prebivalcev
Naloga strokovnjakov je bila najti dovolj močne izvire vode, da bo vodovod ustrezal mestu z okrog 30.000 prebivalcev. Računali so, da bo poraba znašala 18.000 hI. Seveda so pa upoštevali tudi razvoj mesta, zato so sklenili, naj vodovod daje povprečno po 100 litrov vode na dan in prebivalca, torej 30.000 hI. Strokovnjaki so preiskali tla, potoke in reke v ljubljanski okolici, da bi našli dovolj močne izvire. Seveda je Pa bil tudi pogoj, da je voda zdrava in dobra. V ta namen so bile potrebne stabilne kemične in geološke preiskave. Strokovnjaki so morali natančno proučiti vodne razmere številnih krajev, dognati višino talne vode in njeno nihanje, kako vplivajo na kakovost vode nadzemeljski tokovi itd. Šele na podlagi vseh teh preiskav so se končno odločili za vodo iz Kleč.
Načrt ljubljanskega vodovoda
Ko so bile preiskave končane, je bilo treba seveda narediti še načrt za vodovod. Občinski svet je sklenil L 1888. da sezidajo vodovodno napravo v Klečah. Načrt je izdelal ing. O. Smrekar iz Mannheima. Skrb za vsa dela in preiskave je bila pri-puščena vodovodnemu odseku, kar je bila težavna in odgovorna naloga. Preden je bilo vse d elo končano, se je vodovdnl odsek sestal na 64 sejah. Po ing. Smrekar jevem načrtu so bili stroški proraču-nani na 485.486 gld. Delati so začeli že 1. 1888, kmalu potem, ko se je za delo odločil vodovodni odsek. Zdi se, da jim denarno vprašanje ni delalo posebnih skrbi
Razna vodovodna dela
Nadzorstvo nad vsemi deli je bilo poverjeno ing. O. Smrekarju. Delo se je začelo 25. septembra 1888. Dela so razpisali in oddali po razpisu vec podjetjem. Cevi
Institut za italijansko kulturo
sporoča, da se bodo zaceli že naznanjeni
tečaji v četrtek 5. novembra. TJBfrhn, ki lahko obiskujejo samo določene uro. so priporoča, da. se vpišejo in prenotirajo k tečajem čimprej. Tako ne bodo fzo^viii možnosti, da najdejo v zaželenem tečaju že vsa mesta zasedena. Za vsak tečaj jo namreč predpisano določeno števi-lo metrt, ki se ne sme prekoračiti.
je  dobavila Alpinska montanska družba
na Dunaju, položila pa jih je dunajska tvrdka John Th. Gramlick. Hidrante in zasunke je poskrbela tvrdka Bopp & Reu-ther v Mannheimu. Parni stroj, kotle !n sesalke je poslala tovarna strojev v Pragi. Vodnjake in galerije je kopala tvrdka ing. Smrekar. Rezervoar in podzemeljske stavbe v Klečah je sezidalo ljubljansko podjetje G. Tbnnies. To so bila glavna dela, napeljavo vode v hiše je pa občinski svet poveril raznim ljubljanskim tvrd-kam. Med glavnimi deli je treba omeniti še vrtanje, ki je bilo prepuščeno mestnim delavcem; mestna občina je kupila v ta namen potrebne naprave. — Cevi so polagali oa 1. aprila 1889 do 6. oktobra 1889. parni stroj, kotle in črpalke so postavljali od jeseni 1. 1889 do pomlad: 1890. Hkrati so tudi zgradili kondenzacijski vodovod. Vodnjake so kopali že pozimi 1. 1888 in 7. maja 1889 so morali delo ustaviti zaradi previsoke talne vode. Delo so lahko nadaljevali šele 1. nvgusta. Do 30. aprila 1. 1890 je bilo delo v glavnem končano in 5. marca istega leta je parni strol že začel delovati. Toda montirane še niso bile črpalke; to delo je bilo končano sredi maja in voda je prvič pritekla Po ljubljanskem vodovodu v mestu 17. maja 1890. Maja istega leta so Kleče tudi dobile telefonsko zvezo z vodovodno postajo, naslednji mesec pa električno razsvetljavo. Slovesna otvoritev vodovoda je bila 29. junija 1890. Slovesnost dogodka je bila povdarjena z velik:m vodometom na sedanjem Krekovem trgu, ko je voda začela brizgati  pred  navdušenimi meŠčanL
Stroški vseh del
Skupni stroški so do 1- 1890 znašal! 520.083.83 gld.. kar je bila za tiste čase sorazmerno velika vsota. Največ stro^ škov, razen stroškov za vodovodno omrežje, je b:l0 z vodnjaki v Klečah! znašali so 129.166.03 gld. Vodovodna mreža je pa zahtevala 194.595.04 gld stroškov. K raznim stroškom je treba prišteti še izdatke za pisarniško opravo, 2233.54 gld., tako da so vsi stroški do konca 1. 1891 znašali 522.417.37 gld. Pozneje so postavili Še rezervni parni stroj ln črpalki in precej stroškov je bilo še za hidrante in cevi, tako da so stroški do 1. 1893 narasli na 573.ono gld. — Vodovodna mreža je bila v začetku dolga 29 km.
Izpopolnitve vodovoda
V zadnjem polstoletju je bil ljubljanski vodovod seveda večkrat izpopolnjen ter se je razvijal vzporedno z razvojem mesta. Poraba vode je vedno bolj naraščala in vodovodne naprave je bilo treba izpo-plniti z novejšimi tehničnimi pridobitvami. Samo po sebi se razume, da je stalno naraščalo vodovodno omrežje. V 1. 1908 do 1910 so položili novo glavno vodovodno cev premera 400 mm iz Kleč do rezer-vorja nad Tivoli jem (5200 m dolžine). Tedaj so tudi razširili vodarno v Klečah in izkopali še en vodnjak. Postavili so novo črpalko, ki načrpa na dan 9000 kub. m vode. L. 1928 so postavili v Klečah še četrti agregat, ki načrpa po 9000 kub. m vode na dan. Vse štiri črpalke so poslej dajale po 24.000 kub. m vode na dan. — V načrtu so še nadaljnje izpopolnitve ljubljanskega vodovoda in pričakovati smemo, da bo naš vodovod tudi poslej tako zadovoljivo ustrezal zahtevam mesta kakor je v prvem polstoletju.
(Be/eznico
KOLEDAR
Danes: Petek, 30. oktobra: Alfonz Ro-
drigez
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Da. milosti ji va . . . • » Kino Sloga: Bastard
Kino 1'nion: Izgubljena ljubavna pisma
DEŽURNE LEKARNE
Dane«: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta.
Narodno gledališče
DRAMA
Petek, 30. okt: ob 16.: Hamlet Prvi« v.
sezoni. Red Premierski. Sobota,  31.  okt:  ob  16.30:   Deseti brat.
Izven.
OPERA
Petek, 30. okt: ob 16.: Traviata. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Sobota, 31. okt: ob 16.: Don Pasquale. Prvič v sezoni. Red PremierskL
Športni pregled
— Rezultati hrvatskega teniškega prvenstva. Uradna izid letošnjega hrvatskega teniškega prvenstva je izmed no presenetljiv. V tekmovanju poedincev jc zmagal Sarić. drugi je Friedrich, tretji Strok, četrti Va-lušnik. peti Mitić (!) in Sesti Pallada (!). K temu rezultatu se še povrnemo, da pojasnimo, kako je prisilo do njega.
— Medžarski teniski igralci v Rimu. V ponedeljek je prispelo v Rim teniško moštvo budimpeštanskega kluba B. B. T. E., ▼ katerem sta tudi znana madžarska teniška igralca Asboth in Maver in igralka Flori ja-nova. Madžari bodo nastopala proti igralcem rimskega kluha S. S. Mus>sHini, katerega člana sta tudi Cucelli in Marcello Del Bello. Klubski dvoboj, ki se bo začel jutri, bo obsegail 17 partij. Končal se bo v nedeljo.
— Poraz Železničarjev v Mariboru. V Mariboru je v nedeljo gostoval RSG Gmiind in nastopil proti Železničarjem. Gostje »o se izkazali kot solidna enajvto-rica z zeAo dobrim vratarjem in so zrna gadi 2:0 (1:0).
Ste*. 249
»SLOVENSKI NAROD«,   petek. 30. oktobra 1912-XXI
Stran 3
L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI
Ljudstvo v boja
s svojimi uničevalci
Ljubljana, 29. oktobra V Ljubljano prihajajo poročila, da se ljudstvo po Dolenjskem vedno bolj združuje in organizira v boju proti terorističnemu delovanju. Boj se sedaj bije že po vseh večjih krajih in v njih nastopajo z največjim pogumom in uspehi organizirane vaške straže in Legija smrti. Njihova prva dolžnost je varovati ljudi in njihovo premženje pred napadi mnogih roparskih elementov, po razpršenju glavnih komunističnih oddelkov. Sporedno pa vaške straže n Legije smrti tudi napadajo in čistijo svoje okoliše pred terorističnimi skupinami, ki še begajo po gozdovih in so se večinoma zatekle v manjše odročne vasice. Borbi so se pridružili vsi zavedni moški in ni jih malo med njimi, ki so kljub 60 in 70 letom pogumno segli po puški.
Zlasti uspešen je boj vaških straž v veli-kolaškem okraju in poročila pravijo, da so ujele že mnogo komunistov in jim prizadejale v pravih bitkah hude krvave izgube. V boju pri Sekrišču so imeli komunisti 22 mrtvih in mnogo ranjenih. Zanimivo je tudi poročilo iz Karlovice. Tamkaj se je vaški
straži vdala večja skupina komunistov. Mnogi med njimi so izjavili, da bi se Še marsikdo zaslepljenih, ki se danes brez prave hrane in krova potika po gozdovih, rad vrnil pa se ne upa. ker ga komunisti strogo nadzorujejo.
Posamezne manjše skupine so se vdale tudi v okraju Kostanjevice in Sent Janža.
Boj med vaškimi stražami in Legijo smrti ter med komunisti pa se bije tudi že na Gorjancih, koder so se komunisti deloma ze umaknili. Našli so tri prazna taborišča. Pri enem izmed teh so odkrili grobove 9 žrtev, katerih imena pa še niso ugotovili. V bližini je stala tudi lepa kapelica. Tudi njej niso prizanesli. Zbrisali so s kapelice napis >Pax vobis«, razbili oltar in razmetali vse relikvije.
Boj je torej povsod neizprosen in se že močno občutijo blagodejne posledice čiščenje komunistov. Dolenjske in notranjske vasi se počasi osvobojajo teroristov in komunistov vseh vrst in zopet laže dihajo. Kmalu bo prišel zopet čas. ko se bodo mogli kmetje v miru posvetiti svojemu vsakdanjemu delu
Predstave ob delavnikih v kino Matici in l nionu: ob >/216. in «,18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., 'i 14., '216. In K18. uri!
KINO MATICA TF.LEF. 22-41
Drama sodobne socialne vsebine
Da, mil js ti j iva.. •
Maria Denis — Leonardo Gortese Enima (i rani at i ca,
KINO UNION TELEF. tt-tl
Sijajna komedija o očarljivi ženi. ču-laškem možu ter čustvenem mladeniču
Izgubljena ljubavna
Alfred Rasser, Anne Maric Blanc
tilNO SLOGA TELEF. 27-30
Zelo napeta drama v velefilmu
DNEVNE VESTI
— Predsta\*nikj evropske mladine v Rimu. V smislu dogovora, ki je bil sprejet ob priliki prvega sestanka delovne, tiskovne in propagandne sekcije Zveze evropske mladine na Dunaju so se zbrali predstavniki navedenih sekcij nemške, španske, madžarske, rumunske. belgijske, nizozemske, hrvatske, slovaške, bolgarske, norveške, danske in finske mladine v Rimu da razpravljajo o važnih zadevah tiska, filma ter radiofonije. Zlasti bodo obravnavali vprašanje izmenjave misli, izkušenj ter pridobitev, ki so si jih prisvojile posamezne mladinske organizacije. Razprave bodo trajale več dni.
— Na polju slave je padel na egiptskem bojišču poročnik Sergij Gamba. ki je pripadal diviziji Ariete. Pokojni Segij Gamba je bil rojen 1. 1921. v Milanu ter je izšel iz fašij?kih mladinsk;h organizacij.
— Novi milijonarji. Pri glavnem ravnateljstvu javnega dolga so bile izžrebane sledeče srečonosne števike. ki prinašajo milijonske ter polmiljonske nagrade imetnikom zakladn;h bonov, ki bodo zapadli 15. februarja 1949 Serija I: nagrada milijon lir za št 1.885.863. pol milijona Ur za št- 1.575.353. Serija L: milijon lir za št. 1.758.396, pol milijona lir za št. 1.568.196 Serija M: milijon lir za št. 1,817.817. pol milijona lir za št. 1.170.336. Serija N: milijon lir za št. 338.936, pol milijona lir za št 202 336. Serija O: milijon lir za št. 1.043.120, pol milijona lir za št. 1,291.339. Serija p: milijon lir za št 89.254. pol milijona lir za št 1.227.161. Serija Q milijon lir za št 1.717.111, pol milijona za št 955.374. Serija R: milijon lir za št. 1,629.257. pol mrlijona lir za št. 1.277.958. Serija S: milijon lir za št. 1.391.590. pol milijona lir za št. 1,638.929. Serija T: milijon lir za Št 629.629, pol milijona lir za št. 392.980.
— Lekarniška pomoč raztegnjena na svojce industrijskih delavcev. Iz R ma poročajo: Med predstavniki konfederacje industrijcev ter konfederacije industrijskih delavcev je bji sklenjen dogovor, po katerem se raztegne lekarn Ška pomoč tud' na člane rodbin onih industrijskih delavcev, ki so vpisani pri bolniških blagajnah. Po tem dogovoru bodo svojci deležni tudi zdravil za domačo porabo. Z novim dogovorom bo deležnih teh ugodnosti okoli pet milijonov družinskih članov industrijsku nameščencev in delavcev.
— Zaplenjtev posestev norveških Zidov. V Oslu je bil objavljen nov zakon, ki predvideva zaplenitev on h posestev, ki so doslej bila last norveških pripadnikov ž»-dovske rase. Zaplenitev se utemeljuje s sovražnostjo, ki jo kažejo norveški Z;dje do nove norveške narodno socialistične države. Ta odlok je v skladu z ustavo iz leta 1914. ki je prepovedala Z dom vstop v norveško vlado.
— Iz »Službenega lista«. -Službeni list ra Ljubljansko pokrajino* kos 86. z dne 2č. oktobra 1942-XX. E. F. objavlja naredbe Visokega Komisarja: predpisi za ogrevanje in prepoved izdelovanja in prodaje igrač.
— Umre na ladji, na kateri je točno pred mescem dni umrl sin. V pristanšču Gra-z:e v Genovi je bil zaposlen na ladji 67-letni delavec Josip Vaccatelo. Velik kos pločevine .ie padel nanj in mu prizadejal
usodne poškodbe, za katerimi je nesrečni
Malo jezikovne paše
Zopet začen:a! se boste obregni. S čim bo neki začel danes? Ko se začne, n kdar ne vtš, s čim se bo konča I r>. — Paše je res toliko, da Slovele ne ve kje naj bi začel; dovolj je vmatna da s*? lahko pase vsak sam in vsi akupaj; nekateri se pase'o na prevod;h. če že niso zadovoljni s sum;mi čacpisninvi zelmi. Mi smo pa zadovoljni s pa^-> na »gmajn'"« pcs-trx? slovenščine Pas-ti se moramo že rt spoštovanja do jezika, a nikar ne glejte v tem puhlice! Spoštovanje do jezika? Kaj je prav za prav to? — Rc*. priv je da se vprašamo, kai je spoštovanje do jezika. Kdo ga pa pozna? Spoštovanje do jezika bi lahko imenovali v današnjem prmeru tudi — spoštovanje do zaimkov. Če smo pa že kdai govorih o zaimkih, se ne bojte, da bomo danes mlatili prazno slamo. Za:mkov je mnogo. jezikov-n:h n^r;:k pa seveda še mn°3o već. tako da ima skoraj vsak zaimek tako rekoč Svojo bolezen. Nekateri uportfb.1 ja io zaimke, ko bi jih ne šumeli, a drugi zaimke prezirajo, kakor da jih jim ni še nilče oredstavii Ko s? pa že seznanjamo z zaimki, bi nam seveda ne škodo*va!o. če bi kaj vedeli še o drugm vrstah besed. Ali na primer poznamo dobro glagole in kakšno nalogo ima pri njih povratno osebni zaimek se?
Tu se tone j danes začenja, a ne pozabite vzdih nit i: Tu torej začenja naš k riže v pot! da bo napaka več-
Prav pri glagolih (to sta namreč dva različna glagc'a) začeti m začeti se najlaže spoznamo naše vrle razumnike, ki znajo bolje misliti po francosko in nemško kakor
Vaccatelo podlegel. Točno pred enim mescem je umrl na isti ladji pokojnikov 21-letni sin Alojzij, ki je dob'1 pri padcu v podpalubje smrtne poškodbe. Revež je kmalu zatem izdihnil.
. — Neočiščeno grozd Je je todi lahko vzrok smrti. Štiriletna Vali A'zza ;z Loncona pri Portogruaru se je navžila sladkega grozdja. Toda grozdje je bilo neočiščeno. Re-vica je začutila v želodcu silne bolečine. Starši so poklicali zdravnika, ki je pa ubogo deklico našel že mrtvo. Zdravnik je dognal, da je zavžitje neočiščenega grozdja povzročilo smrt nesrečnega otroka. Ta primer kaže, da je treba tudi pri zauž'va-nju grozdja previdnosti ter nalaga staršem dolžnost, da pazijo na to. da ne bodo njihovi otroci jedli neočiščenega in neiz-m i tega grozdja
— Strela zanetila požar, ki je povzročil Škodo četrt milijona lir. V percottu pri Udinu je sredi nevihte, grmenja in bliskanja treščilo v gospodarske objekte posestnika A. Kechlerja. Strela je zanetila požar, ki se je razširil po vsej domačiji. Deset glav goveda je zgorelo v plamenih, v svinjaku pa lepo pitana svinja. Pogorelo je 360 m. stotv krme, 170 m. stotov slame, več voz in drugo poljsko orodje. Skupno škodo ceniio na 250000 lir.
— Novo odkritje na biološkem torišču. Prof. Szent Gvorgvi. profesor debreenske univerze, je nosilec Nobelove nagrade za kemijo. Je tudi odkritelj vitamina C, sedaj pa je naznanil odkritje novega elementa v mišičnem tkivu, ki ga naziva »Actin«. Po raziskovanjih prof. Gvorgvja je ugotovljeno, da reagirajo ti elementi »Actin« v zakoniti zaporednosti na delovanje drugih elementov. Ta njihova reakcija se odraža potem v krčenju mišic. S tem odkritje meje storila znanost pomemben korak naprej na torišču pojasnjevanja biološkega bistva.
— Kanonizacija blaženega Cafassa in blažene Mazzarello. Dne 10. novembra se bo sestala v Vatikanu obredna kongregacija, ki bo proučevala razne čudežne primere, ki so bili predloženi omenjeni kongregaciji za kanonzacijo blaženega Cafassa. Dne 4. novembra pa se bo pr čel pri škofijski kuriji v Bielli kanončni proces in bodo tedaj razpravljali o prvem čudežu, ki je bil predložen v svrho kanonizacije blažene Mazzarello.
— Pobesnel bik na šolskem dvoršču. Tz Ferrare poročajo: Bika je mesarski pomočnik, ki ga je vodil, tako razdražil. da se je b:k zagnal v reko Po pri Cordoru. Zaplaval je na drugo stran reke in ves pobesnel zdirial po nnbrežiu 28 oktobri. Zašel je na šolsko dvoršče, kier ie b*la pravkar zbrana med odmorom šolska mladina. Šolska deca se je razbežala na vse strani, kmalu pa So prihiteli odrasli ljudje, ki se j;m je posrečilo, da so b ka zajeli in ga pomirili. K sreči ni bilo pri tem nobene človeške žrtve.
— Potresne sunke so be^žile potreso-merne naprave v geod:namičnem opazova-'.išču v Budimpešti. Sunki so trajali del* časa. Po izkazu naprav je središče teh potresih sunkov v daljavi 8600 km.
— Spomenik kardinalu Gaspariiju. Te
dni je bil dovršen kip, ki predstavlja dolgoletnega vatikanskega državnega tajnika kardinala Gasparrija. Kip je izdelal znan; kipar prof. Tadolini. Spomenik bo stal v
giP<WHeiWllWW^"^pwp»   LI!      L. iPL
pisati po slovenska V njihovih spreih čitamo in pri predavanjih slišimo: novi vek pričenja s . . tam pričenja problem; dan pričenja z meglo: življenje pričenja s. 40. letom: kar tukaj začenja, nas sponvnja . . .: koncert je začel z ...; začenja zima; s tem je začelo . ..
Dovolj, da ne bo začelo še nas! Ko smo pri tem začenjanju, naj vcndaT povemo, kaj se začenja in kaj začenjamo. Aid čutite razliko: Kaj naj začnem? m: Začel sem se praskati? — Začela se je predstava; začelo se je daniti; koncert se je začel; začel sem razmi*đjati (a ne: začel sem se razmišljati): začel sem peti (v razliko: začel sem se opevati); začel sem bolehati — začel sem se popravljati; začenjam delati napake — začenjajo se zopet napake: začenjam se učiti — začenjam učiti druge: začelo se je lepo vreme — začeli smo novo dobo: s tem se začenja — začeti je težko: začenja se ma jasnrti in začenjam razumeti: slabo sem začel — s^abo se je začelo: vsak mora začeti — vse se začne: lepe sanje so se začele — začel sem sanjati: delo se je začelo — začel sem delati; dejanje se je začelo — dejanje se vselej začne — začenjamo dejanje; kdor p« po vsem tem ne začenja misliti, komur se še ni začelo- svitati — zanj se ne bo nokdarr več začelo. — Poglejte še v slovnico in aponmrte »e. da imamo vsaj skromen Pravopis; morda boste potem laže razumeli, kar smo tu le načela ali začeli m kair počenjamo. Zvedeli boste, da povratno osebni zaimek se rabimo pravilno, »če se deienje povraća na osebek istega stavka« (Pravopis). To vam ne sme biti pretežko, ko se pa tako dobro naučite slehernega  tujega  jezika! Ph\:e
I
z Gabrielom Aho, Hildo Borjrstroem, Georg-om Loeckberjr, Sijrne Hasso v glavnih vlogah
lateranski baziliki v Rimu. Kakor znano, je kard'nal Gasparri sodeloval pri sklepanju lateranskih paktov. Odkritje spomenika kardinalu Gasparriju bo dne 11. februarja 1943, to je na 14. obletnico sprave, ki je bila posvedočena s sklenitvijo navedenih paktov.
— Razstava italijanskega tiska v Madridu. V prostorih Italjanskega kulturnega zavoda v Madridu je bila otvorjena razstava italijanskega tiska. Razstavljeno gradivo, ki je bilo zbrano na pobudo Italijanskega kulturnega zavoda v Madridu, je razmeščeno v več oddelkih in sicer v oddelku časopisja in političnih revij, tehnične, modne turistične in športne revije. Razstava bo odprta do prvih dni v novembru.
— Izgubil je srečko, ki bi mu prinesla dva milijona lir. Poljedelec Valentin Vol-poni iz San Cesarija panaro pri Modeni je kupil nedavno loterijsko srečko serije TN 81.398. Števila in označbo serije si je zabelež 1 v svoj dnevnik, srečko pa je shranil. Ko je bilo objavljeno žrebanje me-ranske loterije, je šel pogledat v svoj dnevnik in je ostrmel: Zadel je dva milijona lir. Ko pa je začel iskat isrečko. ;e ni mogel najt:. Poklical je ženo :n sinn. vsi trije so z združen i m; močmi pretaknil: vse kote po hiši. srečke ni b lo na spregled. Volponi se je podal v Bologno, da pošče prodajalca srečke. Morebiti se mu bo posrečilo na kakšon način izpričati svojo upravičenost do dveh mlijonov Ur.
— Slikar LTbald Oppi je umrl. V Vicen-zi je umrl slikar Ubald Oppi, star 53 let Neštete umetnine znamenitega italijanskega slikarja krasijo umetnostne zbirke po raznih umetnostnih galerijah in pinai^ote-kah v Italiji ter inozemstvu. Pokojni Opp. je bil rojen 25. julija 1889 v Bclogni. nakar je prišel s svojimi starši v Vicenzo Svoje znanje je izpopolnjeval na Dunaju, pozneje v Parizu. Med prvo svetovno vojno je bil uvrščen v formacijo alpneev. Bil je dvakrat ranjen in nazadnje zajet. Po končani vojni je šel spet v Pariz. Leta 1921 se je vrnil v Italijo. Njegova prva močna afirmacija v italijanskem lunetoost-nem svetu je bila dosežena v Milanu, veliko pozornost pa so vzbudile lvegcve umetn ne. ki jih je razstavil na venozii.ski Blennaii 1924. Oppi je zas.ovel po "stm evropskem kulturnem svetu Mod njegovimi deli je omeniti zjasti £r«sk£ v kai eli sv. Franc ška v padovanski biziTki. V zadnjem času je zapustil svojo umetnostno delavnico in je zaprosil za uvrstitev med alpince. Kot podpolkovnik se je vrnil med sveje alpince v Lusslnu pa je začutil slabost, ki ji je podlegel. Številne Oppijeve umetnine so ohranjene v javn'h ter zasebnih slikarskih zbirkah Italije, Francije, Nemčije, Madžarske, Švice. Poljske in Rusije.
— Ako hočete zaposliti svojega otroka
mu kupite v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica £ slikanico »Prmcesna Zvezdana< in barvnike. Pripravili boste otroku pesebno veselje in zadovoljstvo.
— Glasilo naših zadružnikov. Iz*e! j? »Zadrugar«, glasilo Nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine. Sedanja, 10. številka objavlja zopet precej ^plošno zanimivega gradiva. Na prvem mestu je objavljeno nadaljevanje razpravo o pred-zgodovini zadružništva. V goGpodinjski rubriki je poučen članek o zdaj aktualnem
ssamokuhalnilcu in ing". Repič nadaljuje razpravo o koristnih grlivicah v gospodinjstvu.
V rubriki o naših slavnih možeh je objavljen življenjepis slikarja Jurija šubica. Nadaljuje se bogato ilustriran opis Ljubljane
uCcne rčsumčje v francoščini, razprave pa navadno nap;šete v tak "ni .w'!o\cn"v'p:, kakor da s>te be*«cdo za besedo prevedli iz nemščine  ali francoščine.
Zamera je tem večja, kor se rabite tako p-jg-G^o. a ne veste, kam bi ga pritakn*1'-. da bi b&o prav. Govorite: t:ko se je dc'a'o: na to sc ni ozira'o; tn'-co se je razumelo; če bi se tako naredile: dolgo s? je razm'r'ja!o: tako se je tolmači"!o; tefcflk) se je sredstev; povsod s»e je zabavljajo: nikomur se ni izkazovalo taksno £flfc> "tavan je: z vs-om mogočim se ga je pretranja'o; nedo-tatek se je odpravljalo .. . — Kdo se je pa pri nas sp'oh naučil, da ne sme.no rabiri trpnika. kakor je v rabi v neslo-.an-kih ;ezik:h? Glago'e r-ibimo v tvorni obliki (ne: f1 gole št rabi v tvorni obliki). Tako morate imeti, ker že nepreslano rabite trpn:k. s'alno pri rokah zaimek se (rekli b^ste: mora se ga i-meti) in najbrž ga prav zaradi tega m,3frsr»kdo nima v g'avi. Najbrž mis-'ite (ne: s-t mir.'i). da bo zvenelo preveč po kmečko, če bome dejali (ne: če se bo reklo): Tako ste dcelej delali in tako so de!a<!i (namesto: tako se je delailo): napravili so mno^o napak (namesto: storijo se je . . .); napačno 90 sodi-li (a'i presoj, 'ji), a ne- napačno se je predpostavljalo: o tem so mnogo govorili (namesto: o tem se je veliko debatiralo); vsi smo pričakovali fnamct.ro: v splošnem ae je pričakovalo: piftoK so v lepem jeziku (name*tc: pisalo se je): pri-smo!i1 mu je polteno (namesto: udarilo se ga je z veliko silo).
Zdaj »se pa naj konča, da se ne bo kaj cči>t»lo«, vendar borno "e rekli: Dk>voIj smo vam pretipali obi&ti, kenčajmo torej!
I
— Nesreče. Včeraj so bili sprejeti v ljubljansko bolnico trije ponesrečenci iz Ljubljane in trije z dežele. Albina Hribarja. 29-letnega kurjača iz Ljubljane je opekia para po obrazu. — Fr^nja Seiko, 8*-letna pesestnica iz Ljubljane, si je pri padcu v sobi zlomila levo nogo. — Triletna hči natakarja iz Ljubljane, Miljana Subic. se je pri padcu potolkla po obrazu. — Marija Gunstek, 20-letna hči uradnika iz ~ji«t.-ljane. se je usekala v desnico. — Leopold Jakulin. 20-letni delavec iz Dobrunj se je pri padcu potolkel na glavi. — Fr. Istenič 57-letni delavec z Vrhnike, je padel ter si zlomil ključnico. Anton Mišic. 37-letni posestnik iz Loškega potoka, je padel pod voz in je hudo notranje poškodovan.
!Z LJUBLJANE
—lj Ribji trg. Kakor navadno so bile tudi danes naprodaj prekajene morske rib?, in sicer skuše in slaniki po 44 L kg. Rečnih rib ni bilo. ker jih je zadnje ča^e v Ljubljanici, kjer se je obetal dober ribolov, mnogo poginilo
—lj Nenavadno topli dnevi. Kakor za nameček nam ie navrženo Se zdaj med jugom lepo vreme, čeprav piha Se več dni r..o/-?n jug. tako da bi morali pričakovati poobla-čitev ter deževje, je ostalo nebo vendar doslej pretežno jasno. Prejšnje noči je :nalo deževalo, v pretekli noči pa ni bilo dežja. Noč je bila nenavadno topla in davi je bilo še topleje kakor včeraj zjutraj: današnja minimalna temperatura je znašala 11.8°. Včeraj popoldne se je zelo ogrelo in najvišja temperatura je desegla 18°. Davi je bil zračni tlak malo višji kakor včeraj, a tendenca je k popuščanju. V zadnjih dneh zračni tlak navadno popusti podnevi, ponoči pa zopet narase.
—lj V zadnjih letih je naše koncertno življenje močno razgibano, imamo toliko koncertov, kakor jih preje nikdar nismo Imeli. Zasluga koncertantov je. da gojijo z vgo vnemo poleg del svetovnih literatur, v prvi vrsti tudi domr.ča dela. Tako je močno pora^tla naša glasbena literatura v vseh koncertnih obl.kah. Tudi v toiek, dne 3. novembra bomo slišali v veliki fil-harmonični evorani novo slovensko komorno delo, in sicer Lipcvškovo Sonato za vic-lino in klavir, ki jo bostr* izvajala violinist Albert Dermelj in avtor sem O delu bomo spi*cgovorili na drugem mestu, danes cpoz?.rje.mo na koncert Ljubljanskega komornega tria. ki bo izvajal poleg Lipovška 9C dela Pugncnija. Mozarta in Smetnne. Začetek ob 18. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Zlato zapestno ;irieo z rdeče črnim jermenčkom je zgubila revna dijakinja v sredo dopoldne v smeri od Zmajskega mostu čez živilnki trg, tromostje, Prešernovo ul.. Vlieo 3. maja. Tivoli. Svetčeva jI. do ceste X. v Rožni dolini. Ker je lastnica zelo siromašna ter ji je bila izgubljena urica dragocen rodbinski spomin in poleg tega njeno edino imetje, prav lepo prosi « ošte-njaka, ki je urico našel, da jo vrne v našem uredništvu ali pa na Ev. kvesturl.
EL HAKIM
(ZDRAVNIK)
Tal: je naslov romana, ki bo v prvi polovici novembra izšel kot druga knjiga v zbirki \i)-.l>ra knjiga«. Roman bo obsegal okrog 300 strani in spada med najnovejša In najboljša dela slovitega svicarsko-nem-škega pisatelja J. Knittla, katerega pozna po nekaterih prevodih že tudi naša čitajoča publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno zgodovino.
Narežite se na romane DK!
če si hočete zagotoviti to odlično Knit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, Če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le še, dokler je na razpolago še kaj izvodov prve knjige. Mire Pucove izvirnega romana »Tiha voda«.
PJgaji za naročbo
Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman.
Narcenina se lahko plačuje mesečno in znaša za one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slov. naroda«, 8 ali 18
lir, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja
za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo.
Naročila sprejemajo uprava In Inkasantl naših listov.
Iz Hrvatske
— fetedenje z električnim tokom. Zagrebška r-T^tnp elektrarna je ponovno opo_ zorila odjemalce električnega toka. da je treba z rjim do skrajnosti štediti, ker so t:žkcče z dnbavo premoga od dne do dne večje. Kjerkoli bo ugotovljeno prekoračenje lanske porabe električnega toka bo slednji takoj izključen. Od 24. t. m. so ust^vlien: val novi priključki strojev in aparatov na električni pogon.
— Nemški ljudski koncerti v Zagrebu. Nemška vojaka godba je priredila na; Zrinjevcu že več ljudskih korcertov, ki so privabili mnogo občinstva. Ljudski koncerti so navadno ob nedeljah opoldne.
— Predavanje o 700-letnicl Zagreba. Danes teden je predaval v Zagrebu pod okriljem Ljudske univerze prof. dr. Rudolf Horvat o 7001etnici Zagreba. Govoril je tudi o tem kako je dobil Zagreb škofijo in kaptol. Opisal je ves razvoj mesta od njegovih začetkov do dane^rrjih dni.
— Napredkov dom za visokošolce r Tu-škancu. V Zagrebu 2e 20 let deluje glavna podružnica Napredka. 2e več let zbira sredstva in končno se je posrečilo zbrati toliko, da je kupila 3.200 m2 zemljišča v Tuškan-cu, kjer bo zgrajen moderen dijask; dom. Stroški bodo znarli okrog 20,000.000 kun. Nekaj denarja društvo že ima, drugo bo pa treba še zbrati.
— Novo industrijsko podjetje v Zagrebu. V trgovinski register v Zagrebu je bila vplsena tvrdka Kemične tvoreice d. d. ~ delniftko glavnico 50 nuTjonov kun. Med člani ravnateljstva je tudi Vladimir Arko.
— 475-letnica Mozirja. Letos prazruje Mostar 475-letnico ustanovitve. Leta 1465 so Turkj zasedli večji del hercegovske Hrvatske in do tal porušili glavno nn^sto Blagaj. Potem so začeU graditi ob reki Neretvi novo mesto Mostar, ki se prvič omenja 1474. Leta 1522 je pa postal Mostar glavno mesto hercegovske Hrvatske.
— Hrvatski agronomi v Italiji Glavno ravnateljstvo za polj. delatvo je poslalo 10 agronomov v Italijo, k V* ostanejo 6oi zimo. da spopolnijo svoje znnnje v r.ipred-nh kmeti skih pt krnji-ah V ronn. Porug-gia, Bologna in Napoli.
— Razdeljevanje mlaka v Z'i'rrcbu. Raz_ deljevanje mleka in mlečttln proi svodov v Zagrebu je prevzela mestna obeina, ki je ustanovila v ta iwm:n pos bn> mestno podjetje pod imenom Mlekarna, svobodnega in kraljevsk-^n glnvega mesta Zagreba. Mleko in mlečne proizvoda ho razdeljevala novn mlekarna, glavni dobav t lj mleka bo pa Zveza mlekarskih zadrug Gospodarske Sloge.
— Prijava ter } itev -nozemskih Pokajn'.n-sk.h ravodov Pokojninski zavod v Zagrebu poziva vsa, ki imajo pravico do pokojninskega zavarovanja pr: PZ v Ljubljani in Beogradu, kakor tudi pri drug h inozemskih Pokojninskih zavod h. da prijavijo svoje terjatve najkasneje do 15. novembra.
— Zaslužek hrvatskih delavcev v Nem-^ij*. V prvih 9 mesecih tekočega leta so poslali odnosno prinesli domov hrvatski delavci iz Nemčije 372.927 251 rtO kun. Nekateri d lavci namreč prihajajo na dopust in  prineso svoje  prihranke seboj.
— Zagrebški mestni denar vret iz prometa Z odlokom zagrebškeir x župp.n.n se vzamejo iz prometa novčanice zagrebške mestne :zdav po 50 ba-ie ter 1 in 2 kuni. Glavna mestna blagajna bo zamenjaval* ta denar od 26. t m. do 15. novembra, potem pa preneha biti rlačilno sredstvo
— Gostovanje hrvatskega gledališča v Berlinu. Pred dobrim mesecem jo odpotovala iz Zagreba v B rlin pol vodstvom mladega skladatelja Ivana As'ča skupina gledaliških igralcev, ki nastopa v znanem Evropskem domu. kjer pr reja predstave za hrvatske delavce, zaposlene v Nemčiji,
— Slovaški ted<m v Zagrebu. V Z itn hu je bilo nedavno uslanovljeno Hrvat skr>-slovaško društvo, kj priredi od 20 novembra do 6. decembra slovaški teden. Namen društva je gojiti in poglobiti kulturne stike med obema narodoma.
— Ravnatelj Vfe v Zagrebu. V Zagreb je prispel prejšnji teden ravnatelj pn na-gandnega odseka tTfe iz Berlina Op 'z. Danes tede-1 ie predaval v kinu »Dubrovnik* zagrebškim novinarj m o razvoju filma.
— Popravilo najdaljšega mostu na Hrvatskem. Biv5a jugos!ovenski VOJAm ie na svojem umiku porušila tudi železn ški most čez Savo v Brčkem. Most je dolg B00 metrov in je najdaljši na Hrvatskem, Za silo so ga popravili Že v začetku lan.'kega leta. letos so pa delo nadaljevali, stroški za popravila so znašali doslej okrog 40 milijonov kun.
— Hrvatsko-bolgarsko društvo bo izdn-j*Io svoje glasilo. Hrvatsko-bolgarsko društvo je sklenilo izdajati svoje glasilo pod imerom »Zagreb-Sofija«. Prva ItevSka izide v kratkem. List bo izhajal vsnkr* tri mesece in imel bo ilustrirano prilo
Eno leto športnih uspehov
Včerajšnia »Gazzetta dello Sport objavlja obziren pregled uspehov, ki so jih vse panoge italijanskega sporta zabeležile v minulem letu. Iz pregleda povzemamo:
Rugbi: 4 mednarodne zmage in dva poraza, vse v tekmah z Rumuni. Državni prvak je postal »Amatori«.
Smučarstvo: glavni prireditvi sta bili splošno državno prvenstvo in XX. zbor smučarjev po dolinah v Cogne. ki sta obe uspeli izvrstno.
Hokei na ledu: tri meddržavne tekme: dve s Švico, ena z Nemčijo. Proti Švici je bila reprezentanca obakrat poražena (15:0 in 6:2), Nemčijo pa je premagala 1:2. Na turneii po Švici so bili milanski hokejisti AMDG trikrat poraženi (3 0. 7:2 in 10:3). Več" mednarodnih tekem ^o AMDG odigrali doma z različnimi uspehi.
Drsanje: glavna prireditev je bilo državno prvenstvo v Milanu. Konec sezone -o v Milanu nastopili Nemci z ek<hibi-cijskim drsanjem. Kolesarstvo: glavna prireditev je bila voina krožna dirka po Italiji. Izvedena je bila po etapah, k* so jo tvorile glavne klasične krožne dirke. Zmagovalec je bil Bartali. Na dirkališčih je bilo nad 40 domačih in mednarodnih dirk.
Boks: ustanovitev mednarodne boksarske zveze v Rimu; osvojitev pet evropskih prvenstvenih naslovov in razni mednarodni uspehi, h katerim je prispeval predvsem Musina.
Lahka atletika: poleg državnega prvenstva so bih doseženi izvrstni mednarodni uspehn zlasti v Berlinu. Monakovem in v Curihu. Napredek atletike svedoči devet novih državnih rekordov.
Nogomet: Največji uspeh — neokrnjena izvedba državnega prvenstva v vseh divizijah. Juniorska reprezentanca je premagala Madžare 3:0, seniorska pa Hrvate in Spance, oboje po 4:0.
Tenis: lanska sezona je bila za italijanski tenis pravo zmagoslavje. Italijanski teniški igralci so zmagali v tekmovanju za »Rimski pokal«, v ženskem tekmovanju za »Srednjeevropski pokal« in na mladinskem športnem tekmovanju v Milanu.
Plavanje: Sezona je kulminirala v meddržavnih tekmah z Nemčijo in Madžarsko: v prvi so italijanski plavalci zmagali, v drugi pa so bili tesno, vendar zelo častno poraženi. Postavljena sta bila dva nova državna rekorda.
Inserirajte v „Slov. Narađu"!
Mali oglasi
POZOR!
V zalogi imam vse vrste rabljenih čevljev, galoš in znežk; iste prodam ali zamenjam. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Galoše in čevlje popravim strokovnjaško. Klavzer Alojzij, Voš-njakova ulica štev. 4.
GOSPODJE POZOR!
Klobučarna >PAJKc vam strokovnjaško očisti, preoblikuje In prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pa j k, Sv. Petra
_: _
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, peMt, 90.oktobra im-XXI
JBSs
249 #
Zakaj je krompir najpomembnejša hrana
'ovprečna psraba krompirja znaša pri nas aa "otfipir nam da na dan okrog 15% hranilnih snovi
posamcinlka in leto 80 do loo fes
Ljubljana, 23. oktobra Med vsemi živili cenimo krompir upravičeno najbolj; ni sicer najboljši in najredil-nejši; ne moremo ga primerjati z mesom in z nekaterimi drugimi, na hranilnih snoveh bogatimi živili. Toda krompir je vsakdanja hrana in lahko nadomešča precej dobro razna sicer boljša živua. x>fiti z mesom ga ne moremo nadomestiti. Tudi same močnate jedi ne morejo dolgo nado-mestovati krompirja. Prav tako pogrešamo krompir prej ali slej, če se hranimo le s sočivjem in zeienjavo. Zato naj opozorimo ob tej priliki na ugotovitve živilskih strokovnjakov, kemikov, kmetijskih inženjerjev n gospodarstvenikov, izražene v številkah. O krompirju kot hrani piše » Kmetovalec«:
Krompir, naš kruh
Krompir zelo cenijo tudi v drugih diža-vah.   V   mirno dobi  naše prebivalstvo ni bilo med največjimi porabniki krompirja, vendar pa tudi ne med najmanjšimi. Leta 1939 je Dila največja poraba krompirja med evropskimi državami v Belgiji, in sicer nad 227 kg na prebivalca na leto. Tam je pa bila tudi zelo velika poraba kruha, in sicer 20ii.67 kg; večja je bila samo v Bolgariji (218.21 Kg). Pri nas so strokovnjaki računali na prebivalca in leto po 80 do 100 kg krompirja in 100 do 120 kg kruha. To velja seveda za mirno dobo.  Toda, četudi bi zdaj ne bila poraba krompirja večja kakor kruha, bi vendar smeli reči, da je krompir naš kruh v pravem pomenu besede. Jemo ga vsak dan in celo kruh bi laže pogrešali kakor  krompir. Zakaj je krompir  tako  priljubljen?   Če se  obrnemo na kemika, da Di nam povedal, kakšne hranilne snovi vsebuje krompir, bomo še bolj sprevideli, kako velikega pomena je to živilo. Krompir vsebuje 17.5r/c škroba. Kaj to   pomeni,  spoznamo,   ko  zvemo,  da je škrob osnova ljudske in živalske prehrane. Sicer krompir ne vsebuje mnogo nekaterih drugih hranilnih snovi, a zaradi tega ne izgubi na svojem pomenu. Krompir vsebuje okrog 2r/c   beljakovin. Sorazmerno precej Vsebuje rudninskih snovi, 1.09^, ki so tudi velikega pomena v prehrani. Krompir pa ima veliko vrednost kot živilo, ker vsebuje precej vitamina C. V nekaterih krajih se ljudje hranijo pretežno s krompirjem, vendar zaradi tega ne trpe telesno ter so precej dobro razviti. Tudi otroci revnih družin v hribovskih vaseh, kjer pogosto jedo sam, celo nezabeljen krompir, so zdravi in krepki. Novejša raziskovanja so pokazala, da je krompir izvrstno živilo, ker vsebuje razen pomembnih hranilnih snovi še razne druge, neobhodno potrebne sestavine hrane in da dobivamo iz njega pozimi, ko so vitamini najpotrebnejši,  neobhodno  potrebne vitamine.
Hranilnost krompirja
V Nemčiji so izračunali, da odpade izmed hranilnih snovi, ki jih potrebuje človek za redno prehrano, to se pravi beljakovin, ogljikovih vodanov in tolšč, 14.88^ na krompir. V sestavi hrane je krompir v Nemčiji na 4. mestu po količini hranilnih snovi. Na prvem mestu je žito, za njim pa slede meso, mleko in krompir. Krompir nam da 8.32^ beljakovin. 0.67<> tolšč in 20.45rr ogljikovih vedanov. Ogljikovi vodani so v naši j hrani najbolje zastopani, zato je pomen krompirja še tem večji. Kar smo pa pove- j dali o hranilnosti krompirja, velja za surov krompir. Zato moramo tudi skrbeti, da ne uničimo preveč hranilnih snovi pri pripravljanju jedi iz krompirja.
Priprava jedi
Pripravo jedi iz krompirja delimo na mehaničen in toplotni postopek. Pod mehaničnim postopkom razumemo lupljenje, str-ganje, rezanje in pranje krompirja, pod toplotnim pa kuhanje, dušenje, ali pečenje. Pri lupljenju surovega krompirja zavržemo precej hranilnih snovi, odnosno količine gomoljev. Računajo, da se pri lupljenju uniči do 25rr krompirja. Zato v novejšem času ne svetujejo več lupljenja surovega krompirja. Krompir bi naj kuhali vedno le v olupkih. Raziskovalci so dognali, da je največ beljakovin v krompirju tik pod lupino, če lupimo krompir, zavržemo mnogo beljakovine. Prav tako je pod lupino največ mineralnih soli. Škrob je malo globlje, pa tudi vitamini se skrivajo v globljih plasteh v večji količini, še manj priporočljivo je, če olupimo kromp.r vač ur pred kuhanjem, kakor delajo v velikih obratih; krompir olupijo že zvečer za kuhanje naslednji dan. Na zraku olupi jen krompir sčasom pocrni, ker se začne razkrajati zaradi delovanje encimov. Kuharice to sicer vedo, zato pa nali-jejo na olupljeni krompir vode in včasih dodajo še kisa. To je zopet škodljivo, ker se v vodi izloči iz krompirja mnogo hra-nihnil snovi. Dognali so, da se je iz krom-
pirja v vodi izlužilo v 15 urah do 3% hranilnih snovi. K tej izgubi bi bilo treba še prišteti seveda ono, ki je nastala že zaradi samega lupljenja surovega krompirja. Krompir izgubi tudi precej hranilnih snovi če ga predolgo kuhamo — bodisi olupije-nega ali tudi neolupljenega — ker se iz luži mnogo hranil, ko je razkuhan.
Zakaj krompir počrni?
Pogosto krompir pri kuhanju počrni. Crni deli niso dobri in navadno so povsem neužitni, tako da je treba zavreči mnogo krompirja. Ni še povsem zadovoljivo pojasnjeno, zakaj krompir počrni. čeprav poznamo nekatere vzroke. Krompir navadno počrni. če gomolji med rastjo niso dobili nekaterih snovi. Krompir je kalijeva rastlina, zato potrebuje za svojo rast neobhodno kalij. Pogosto kalija v zemlji primanjkuje, zlasti, če gnojimo s samim hlevskim gnojem, odnosno z gnojili, ki vsebujejo predvsem dušik. Gomolji navadno kaj kmalu počrne, če je krompir rastel v zemlji, ki ni vsebovala dovolj kalija. Računati je pa treba tudi z drugimi vzroki. Včasih je treba počrnitev pripisovati boleznim ali, ker je bil krompir obtolčen pri prevažanju in preko ga nju. Letos je mnogim meščanom že doslej počrnel krompir, ker so ga kopali prezgodaj, ko je bila zemlja še razgreta. • — Gospodinje se pogosto jeze, ker jim krompir pri kuhanju razpoka. Strokovnjaki pravijo, da posamezne vrste krompirja razpo-kajo pri kuhanju le, če gomolji niso še irgubili dovolj vlage. Ko bi bil krompir dovolj časa '/skladiščen, torej, ko bi se primerno osuš !, bJ več ne pokal pri kuhanju.
Kaj moramo vedeti o kuhanju krompirja?
Vsaka vrsta krompirja se ne skuha ena-i:o. Gospo i:n;e pogosto tožijo, da se krompir rad ra/xuna, odnosno, da se na zunaj
razkuha, v sredini je pa še trd. Ko so imele rekaj časa tikšen krompir, so se sčasom navadile same, kako ga je treba kuhati. Izkazalo se je, da je treba posamezne vrste krompirja, ki vsebujejo mnogo škroba, kuhati v pari. Nekatere gospodinje so dodajale vodi tudi soli, kar je baje pomagalo. Ko je krompir pozimi sčasom izgubil precej škroba (odnosno, škrob se je spremenil v sladkor), se ni več tako kmalu razkuhal in dobil je tudi prijetnejši okus. Tudi vsebina beljakovin odloča pri času kuhanja. Razmerje med beljakovinami in škrobom bi naj bilo 1:15, kajti takšen krompir se najbolje skuha. Pri krompirju, ki se rad razkuha, lahko precej popravimo še po kuhanju; ko je krompir skuhan, vodo odlijemo in ga pustimo v toplem loncu, da čim več vode izhlapi. Potem se razkuhan krompir zopet precej strdi in ga laže lupimo.
Zakaj ima krompir tako različen okus:
Med krompirjem in krompirjem je razlika; nekatere vrste krompirja so dobre kakor žlahtni kostanj; ta krompir je »moč-nat«, razpada in je suh, oni je moker kakor repa, zopet drug pa je dovolj vlažen ter sočen, a vendar ne preveč voden. Nekateri je prijetno sladek, zopet drug celo grenek ali ima celo okus po milu. Okus krompirja zavisi od razmerja med beljakovinami in škrobom, čim več beljakovin vsebuje krompir, tem slabši ima okus. Na okus krompirja vpliva zelo gnojenje; če ima zemlja mnogo dušika, pridobi krompir več beljakovin. Dokazano je, da je krompir tem boljši, čim bolj je bil pognojen s kalijem. S številnimi poskusi so dognali, da je krompir najboljši, ne le da rodi najbolje, če gnojimo v naslednjem razmerju: na del dušika naj odpade 2.5 do 2.7 delov kalija.
če se približa človeku smrt
Kaj čuti in stori človek v trenutkih smrtne nevarnosti?
V napetih pustolovskih romanih večkrat beremo, da človek v največji nevarnosti, ko takorekoč z eno nogo že stoji v grob'., hitro pogleda z duhovnim očesom svo;c življenje, in da najde v zadnjem trenutku izhod iz 'nevarnega položaja s svojim treznim prevdarkem. Toda o tem bi se Jal o dvomiti. Ali onemogoči človeku strah v nevarnih trenutkih vsako razmišljanje in ravnenje, rdi pa se človek lahko obvla.la? Na ta vprašanja ni lahko odgovoriti. Kaj dc-žlvlja umirajoči človek, ne bemo mogli nikoli dognati, kajti zadnji trenutki našega življenja so k sreči zastrsti in ostanejo nem večna za^rcnetka. Pač pa lahko ugotovimo, kaj doživlja človek v smrtni nevarnosti, ko gre za dozdevno umirajočega.
Značilno je v tem primeru dožieetje znanega nemškega lovca Hagenbecka. Bil je na ekspediciji v Zadnji Indiji, kjer ga je napadel divji slon. Dvignil ga je na okle in zalučal daleč v goščo. Tam je obležcJ Hagenbeck nezavesten, sam daleč od vsake Človeške pomoči. Ko se je zdramil iz omedlevice se ni mogel gibati, tako ga :"e bil zdelal slon. Ležal je ob poteku, ki je naglo narcšeal, ker se je bil maloprej odtrgal oblak, tako da se je potek hitro iz-premenil v derečo reko. Hitro se je bližala Hagenbecku smrt. Najhujše je pa opavil šele. ko je jel klicati na pomoč. Zaslišal je namreč sikanje kraljevske kobre, naj-strupenejše azijske kače. Ležala je dober meter daleč od njega in že se je začela plaziti proti njemu. Približala se mu je, se splazila čez njegovo roko na prsi in njeio sika joče žrelo je bilo komaj še dobro ~ed oddaljeno od njegovega obraza. Tako je kača obležala zvita v kolač.
Hagenbeckov položaj je bil naravnost grozen. Samo popoln mir ga je mogel rešiti. Kače napadajo samo premikajoče se živali, kar jc izkušeni lovec Hsgebeck dobro vedel. Toda prav tedaj je začutil po vsem telesu skeleče bolečine, kajti pikaii so gr moskitl po obrazu in po rokah, po teles-? so ga pa grizle mravlje. Vsak živec je vpil po kretnji, vse telo bi bilo ralo za-drgetaJo in se jelo premikati, da bi se ou-1 rižalo nailržnjega mrčesa, toda na Ha-jrenbecku je ležala strupena kača, a kiaj rjega je vedno bolj naraščala voda.
Pozneje je Hagmbeck pravil, da jc ■rr.el > tistih s'.rašnih trenutkih samo en ob^-itek — občut~.< strahu in groze. V takin trt -iiutkih pi da narava človeku izredno jasen razum. Hagenbeck se je jasno zavedal možnosti rešitve in ta zavest je pomagala n,e-g ovi volji, da je mirno prenašal najhujše bolečine, nt da bi se ganil, ali zaklic\l na pomoč. Nagon samoohrane je izključil \ ra-
ko misel hi premagal najhujše dra^nje živcev tako da. je lahko Hagenbeck mimo ležal, dokler se kača ni splazila naprej, ker ga je smatrala za mrtvega. Kmalu potem so prihiteli Hagenbeckovi tovariši in rešili so ga v zadnjem trenutku, da g i ni zalila voda.
Nobenegi. govora torej ne more biti o romantičnem sanjarjenju in pogledih nazaj v ži/ljtnje, kadar je človek v smrtni nevarnosti. Gre samo za osredotočenje \se sile volje na en cilj, kar narekuje človeku naravni instinkt. Vsako živo bitje se z vsemi silami bori proti smrti in tako je tudi s človekom.
Krokodili čuvarji zakladov
Mnogi indijski knezi imajo še zdaj čudno navado, da prepuščajo svoje zaklade v varstvo zv:.em ali krokoddom. Nekateri imajo za čuvarje zakladov tigre. Krokodile
imajo za čuvarje zakladov večinoma knezi najprimitivnejših plemen. Dragocenosti spravljajo v debele izdolbene veje, ki jih zamaše in polože v reko ali stoječo vodo. kjer živi mnogo krokodilov. Posebno zanesljivi pa najbrže ti čuvarji niso, saj jih tatovi lahko pobijejo.
Lev v cerkvi
Razburljiv dogodek se je pripetil nedavno v nizozemskem mestecu Sittard. Iz cirkusa je bil ušel lev. Mahnil jo je na trg. Ljudje so seveda prestrašeno bežali na vse strani, čim so ga zagledali. Pa tudi lev se Je razburil menda zaradi nenavadne okol:ce Dostojanstveno se je czrl naokrog. Ko je prišel mimo mesar.-;^3 stojnice si je privoščil nekaj grižljajev svežega mesa, potem jo je mahnil naprej. Končno je prispel do cerkve, kjer se je tedaj vršila služba
božja in vrata so bila •dprta.
Lahko si misiimo presenečenje in grozo v cerkvi zbranih vernikov, ko so naenkrat zagledali leva, kako jo maha dostojanstveno proti glavnemu oltarju. Šele tedaj je tudi duhovnik opaz'1 leva, ki se je bil ustavil na stopnicah pred oltarjem. Duhovnik je pa pokazal izredno hladnokrvnost. Nadaljeval je službo božjo, čeprav mu je stal za hrbtom lev. Vern.ki so instiktivno spoznali pravilnost njegovega dejanja m tudi oni so mirno ostali na svojih mestih. Duhovnik je s tem rešil položaj. Ta čas so namreč že pr;speli redarji s cirkuškim paznikom in 'ov :?e ;e cu»l brez hujšega odpor?* spraviti nazaj v cirkus.
Britski ujetniki z eglptske fronte
Podalo plemena Inkov
Nedavno se je končal v perujskem glavnem mestu Limi nevsakdanji morilski proces — Neki Jase Pinto je bil obtožen, da je ob izrednih okoliščinah umoril svojo ženo
Jose Pinto je bil čuvaj v muzeju, ki ie bil nameščen v bivši senatni palači, imenovani prej »inkvizicijska palača«. Nekega dne je opazi'1 obiskovalca, ki je stal več ur pred vitrino, v kateri je bilo vtč kosov orožja starih Inkov, med njimi posebno lepo bodalo, ki je vedno vzbujalo občudovanje o-biskovalcev muzeja Nas-lcdnje dni je tujec vedno zir.n-a prihajati in si je počasi  pridobil  njegovo zaupanje.
Nekega večera, ko so muzej pravkar zapirali in se je Pinto pripravljal, da zapu>n dvorano, ga je neznamev nagovoril s čudno ponudbo. Ponudili mu je visoko vsoto denarja, če mu prepusti omenjeno lepo bodalo Inkov z,a nekaj tednov. Deja! je, da si želi iz gotov iti posnetek tega orožja Inkov, nato pa da mu bo originalni izvod vrnil. Pinto se je nekaj časa obotavljal, naslednji dan pa ga je tujec le pregovoril, da je vzel podkupnino i<n mu izročil dragoceno bodalo. Neznanec mu je povedal svoje ime 'n nas.'.ov.
Točno po enem tednu se je mož znova pojavil in princisel s seboj bodalo. Prosil je Pinta, naj mu podaljša posojilni rok za nekaj dni. Pinto, ki je že med tem časom hudo trpel zaradi strahu, je odklond, kajti lahko bi se zgoddilo, da bi muzejsko nadzorstvo opazi'lo, da jc bodalo izginilo. Tujec je čuvaju znova pen ud i 1 visoko vsoto. Toda Pinto je ostal trden.
Tedaj se je lotila posredovanja njegova
žena, ki je biila slučajno navzoča, in ni ho* t tla vabljive vsote denarja kair tako od-kloniti. Nagovarjala je svojega moža, naj sprejme ponudbo. Ob vztrajnem odklanja*-nju Pinta sta se oba zakonca začela prebrati in med prepirom je hotela žena na-silno odvzeti možu bochrkr. Mož se je bra-n 1 in ji iztrgal orožje i/, ro»k. pri eerntT se» je žena skopaj nevidno vrezala na enem izmed prsten-. Za rano s»o ni nihče zmenii, trti Pinto niti njegova žena. OuuVila sta sef oba le, da se je tujec po rem dogodku razburjen naglo poslov i'I. Pinto je pol ■.»•žil lx>-dalo zopet v vitrino. Prepir med oociiks zakoncema je bil naglo pozabljen.
Nekaj ur kasneje je /ena rož M a o močnih bolečinah. Takoj so poklicali zdravnika, toda njene smrti n.i bWo več mogoče prepreučiti. Presenečen jc zd:uvnik ugotovil za-strupljenje s Cunire, torej s tistim s-tr.iMVMi Strupom, ki so z njim stari Inki namazali svoja orožja, da so biile vse rane zanesljivo smrtne.
Tako je prišla zadeva pred s'-di-'ec. Cu-vaj, ki se je spozabil v svoji dolžnosti jo izgubil svojo ženo in je b-il kaznovan it s tremi leri zapora. Doklej pa oMasrva umi mogla ugotoviti istovetnosti skrivnostnega tujca. Najti ga niso mogla nikjer. Zukaj jo hotel izdelati imitacijo bodala. Ali je morda hotel preiskati stoletja stari strup Cu-rare. ki je. kakor je prav dobro mora! \ deti, šc bil na boda'lu? Skrivno**!
Rumunska sadna in vinska letina
Rumunija je imela letos izredno dobro sadno letino. Svežega sadja bodo porabili le nekaj, večina ga bodo predelali v marmelado in sadne kanzerve in sadne soke, a precej ga bodo tudi posušili, da ga bo tako čim več za izvoz. V enem sadnem okraju so zgradili lztos prvič silos za spravljanje svežega sadja, će se bo obnesel, bodo zgrajena podobna skladišča za sveže sadje tudi v drugih sadnih okrajih. Cesplje in slive so obrodile letos v Rumuniji ti.ko dobro, da jih bodo morali nekaj prekuhati v žganje. Tudi vinska letina je bila dobra. Za vnovčenje grozdja in vina je bilo pravočasno poskrbljeno. Okrog 30.000 ton vina bo pa lahko Rumunija letos izvozila v Nemčijo.
Dohodki rumustske monopolske uprave
čeprav se je špirit v Rumuniji zelo podražil, je konzum alkoholnih pijač letos od meseca do meseca naraščal. V januarju je znašal 94.6 vagonov, v juniju 142, v juliju pa že 178.8. V primeri z julijem lanskega leta je pa konzum nazadoval za 26 vagonov. V prvih sedmih mesecih tekočega leta je znašal konzum alkoholnih pijač v Rumuniji 889.3, lani pa 1326.5 vagonov Na drugi stranj so pa zaradi podražitve skupni dohodki monopolske uprave narasli za 300%.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 31. OKTOBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa; — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošča. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v sloverv* ščini. 13.17: Lepe pesmi od včeraj ki da* danes — Orkester pesmi vodj dirigent An* gelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orke* ster. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.: Po-, krajinski vestnik. 17.15: Koncert basista Fausta Altea. 17.35: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 17.55: Gospodinjsko pre-. davanje. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.: Napoved časa — Poro* čila v italijanščini. 20.20: Komentar dnev-nih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaška pesmi. 20.45: Prenos iz Milanske Scalc; Casella: žena — kača. V odmorih: Pre* davanje v slovenščini. Zanimivosti v slo* venščini. — Po končani operi: Poročila H italijanščini.
USPEH
— Ali si že prečital mojo knjigo: »Kakor
se zanesljivo izleči nespečnost ?<
— Prečital je še nisem, toda t* nasvet na prvi strani mi je prinesel sijajen uspeh — zaspal sem.
D. Do Maorier:
131
Prva sena
Roman
Nekaj strašnega je bilo v načinu, kako je nastavil strašnega, čutnega je bilo v načinu, kako je nastavil usta na kozarec. Ustnice so se mu čudno prisesale k steklu... Na licu tam, kamor ga je bil Maksim udaril, je imel rdečo liso. Pogledala sem polkovnika Julvana in videla, da ne odvrne oči od Maksima. Njegov pogled je bil čudno napet. Maksim je bil obrnil Favellu hrbet in se vrnil k oknu. Srce mi je jelo silno razbijati. Zakaj je polkovnik tako uprto gledal Maksima?
Ali je mar začenjal dvomiti... rumiti? ...
Maksim ni ničesar opazil. Gledal je dež, ki je še zmerom neugnano lil z neba. Prasketajoči šum vode je polnil vso sobo. Ko je Favell popil svoj whisky s sodavico, je postaval kozarec na mizico pred diva-nom. Težko je dihal in zamišljeno gledal v tla pred seboj.
Klic telefona je z rezkim, neskladnim zvokom pretrgal molk. Frank je šel odgovarjat; kmalu se je vrnil in se obrnil k polkovniku Julvanu. »Vaša hčerka je. Doma bi radi vedeli, ali naj še čakajo z večerjo.«
. Polkovnik je nestrpno mahnil z roko, * Reci te, naj sedajo za mizo. Da še ne vem, kdaj bom spet doma.« Hitro je pogledal na uro. »Kaj jim hodi na
misel, da telefonirajo!« je zamrmral. »Baš pravi trenutek so si izbrali«
Frank se je vrnil v sobico, da odgovori. Nehote sem pomislila na polkovnikovo hčerko, ki je bila pri onem koncu žice. Kdo ve, ali igra golf? In zajnišljala sem si jo, kako pravi sestri: »Papa sporoča, naj kar večerjamo. A kaj neki dela za Boga? Bifsteki bodo kakor usnje.« Ves Julvanov domek je bil v neredu zaradi nas. Vse te nesmiselne in nedosledne niti so se zamotavale med seboj, ker je bil Maksim ubil Rebeko. Pogledala sem Franka. Njegov obraz je bil bled in prepaden.
»Slišal sem voz, ki se vrača___« je rekel. »Telefonska sobica ima okno na drevored, c
Stopil je v vežo. Favell je bil ob njegovih besedah vzdignil glavo. Z naporom se je spravil na noge in pogledal proti vratom; ustnice mu je krivil hudoben nasmeh.
Vrata so se odprla; Frank je stopil v sobo in se obrnil nazaj, govoreč z nekom, ki je bil še zunaj.
»Ne boj se, Ben,« je dobrodušno dejal. »Gospod de Winter ti hoče dati nekaj cigaret. Nimaš se ga za kaj bati.«
Ben je v zadregi stopil naprej, držeč v roki klobuk, brez katerega je bil videti čudno gol. Šele zdaj sem videla, da ima glavo ostriženo, gladko kakor biljardna krogla. Drugačen je bil, ne tak, kakor sem ga poznala; mnogo grji se mi je zdel.
Ker se mu je bleščalo na živi svetlobi, je mežika je begal z osuplimi očmi na okrog. Tedaj je opazil mene; bledo sem se mu nasmehnila. Ne vem, ali me
je spoznal. Favell mu je ta čas krenil naproti in zdajci obstal pred njim.
»Onej, prijatelj,« mu je rekel. »Kako se ti je godilo, odkar se nisva videla?«
Ben ga je strmo gledal. Nič ni kazalo, da bi ga bil spoznal; še ust ni odprl.
»Nu, slišiš? Saj veš, kdo sem, ali ne?« je Favell nadaljeval.
Ben je mečkal klobuk. »Aa?« je rekel.
»Vzemi cigareto,« je rekel Favell ter mu pomolil sfcatlo. Ben se je ozrl po Maksimu in Franku.
»Vzemi jih, kolikor hočeš,« mu je velel Maksim.
Ben je vzel štiri cigarete in si jih po dve in dve zataknil za uhlje. Nato je jel znova mečkati klobuk.
»Ali veš, kdo sem, kaj ?« je Favell ponovil.
Niti zdaj se Ben ni odzval. Polkovnik Julyan je stopil k njemu. »Takoj te pošljemo domov, Ben. Nihče ti ne bo storil nič zalega. Samo nekaj bi te radi vprašali. Gospoda Favella poznaš, kaj ne?«
To pot je Ben odkimal z glavo, »še nikoli ga nisem videl,« je dejal.
»Nikar se ne delaj neumnega,« je osorno rekel Favell; »dobro vešt da si me videl mnogokrat. Videl si, kako sem prihajal v hišico na bregu, v hišico gospe de Winter. Povej, da si me videl tam!«
»Ne,« je Ben odvrnil. »Nikoli nisem nikogar videl.«
»Bedak prekleti, lažnivi!« je vzkliknil Favell. »Se mar upaš reči, da me nisi nikoli videl, ko sva lani z gospo de Winter hodila po gozdih? Nikoli me nisi videl prihajati v hišico?«
»Aa?« je Ben ponovil.
»To je pač. res prepričevalna priča,« je podsmeh-
ljivo menil polkovnik Julvan. \ Favell se je obrnil, kakor bi ga bila osa pičila, »Vse to je naprej pripravljena komedija! Nekdo ga je obdelal, bebca, in mu stisnil dobro napitnino. Pravim vam, da me je videl, sam ne vem kolikokrat. Evo, tale ti bo poživil spomin . . .« Segel je v hlačni žep in izvlekel listnico; iz te je vzel bankovec ter zamaha j z njim Benu pred nosom, i Me zdaj spoznaš?«
Ben je zmajal z glavo. »Nikoli ga nisem videl,« je rekel; nato se je oklenil Frankovega komolca. >Men-da ni prišel zato, da me odpelje v norišnico?«
»Ne,« je rekel Frank. »Ne Ben, ne boj se.«
»Nočem iti v norišnico!« je vztrajal Ben. »V norišnici so hudobni ljudje. Doma hočem ostati. Saj nisem nič storil.«
»Ne boj se, Ben,« je rekel polkovnik. »Nihče te ne bo spravil v norišnico. Toda povej, ali zanesljivo veš, da nisi tega gospoda nikoli videl?«
»Ne, nikoli. Jaz že ne.«
»A gospe de Winter se spominjaš, kaj ne?« Ben se je kakor v dvomih ozrl po meni. »Ne,« je rekel polkovnik, »ne te gospe. One druge, tiste, ki je zahajala v hišico ...« ' »Aa?« je zategnil Ben,
»Se nič več ne spominjaš gospe, ki je imela jadrnico?«
Ben je prevejano pomežiknil. »Odšla je,« je dejal.
»Da, vemo,« je odvrnil polkovnik. »Časih je šla z jadrnico na morje, kaj ne? In ko je zadnjič odrinila, si bil na obali. Nekega večera pred kakim letom dni. Od tistih dob se ni več vrnila...«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno
Jemo — Zb tnsermtnJ del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani