TRIGLAVSIKS =BLED- glasilo delovnega kolektiva lip bled LETO III. ČETRTEK, 6. DECEMBRA 1962 ŠT. 1 Izvoz je nujnost razvoja našega gospodarstva Ob zgodovinskem dnevu V zvezi z napori za povečanje izvoza in stabilizacijo našega gospodarstva je uredništvo »Triglavskega lesa« zaprosilo predsednika Okrajne gospodarske zbornice, tov. Jožeta Nastrana, da odgovori za naš časopis na nekoliko vprašanj. Tovariš predsednik se je prijazno odzval našemu vabilu, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Sedemnajst let je minilo od te-f Vzorno urejena skladiščna lopa s kotalnim tirom na EE Lancovo ) na mednarodnem tržišču. Izvoz kumentacijo, da bo stvar do roka j daje možnost za uvoz reprodukcij- rešena. LIP ima kot samostojen (skega materiala, kakor tudi osta- izvoznik danes že tradicijo. I lih dobrim, ki jih neka država o SS1903 Na prvo vprašanje, kakšne iz- Ker je naše podjetje registrira-' vozne naloge čakajo naše podjetje no kot samostojen izvoznik, smo Jv prihodnjem letu in kakšna bo tovariša predsednika vprašali, kak-[ predvidoma udeležba lesne indù- mo je mnenje Okrajne zbornice tstrije v izvozu sploh, je tovariš glede nadaljnje registracije. Na* [predsednik odgovoril, da je izvoz naše vprašanje je tov. predsednik je namlo od te- f danes brez dvoma za Jugosla- odgovoril, da bo Zbornica vsekana;, ko smo svobodno zadihali ur vi jo, Slovenijo ali'Gorenjsko naj- kor podprla težnje, da podjetje svoji domovini, od tedaj, ko smo za'važnejša naloga. Vsako gospodar- izvozno registracijo obdrži. Pod-vselej zaprli vrata svoje domovine' sivo si mora poiskati svoje mesto jetje mora pravočasno poslati do vsem okupatorjem in izdajalcem slovenskega in jugoslovanskih narodov. Da, zaprli smo jim vrata za vedno, ker ljubimo, cenimo in znamo braniti svobodo, svojo domovino. Pred devetnajstimi leti smo v knjigo naie zgodovine zapisali novi pomemben zgodovinski datum: roj- f stvo naie republike — federativne J ljudske republike Jugoslavije. Bilo je to■ 29. novembra 1943. v Jajcu na 11. zasedanju AVNOJ... Ko danes po devetnajstih letih listamo po tej naši zgodovinski knjigi, se pred našimi očmi zgrinjajo tisoči in tisoči dogodkov in podob iz preteklosti... v tistih dneh je bila že samo bolj glasno izražena misel o svobodi, o boljšem življenju kaznovana z ječo, trpljenjem ali strelom. V tistih dneh so hoteli okupatorji z bajoneti, požiganjem, s preseljevanjem, z ropanjem in pobijanjem iztrebiti jugoslovanske narode. Tedaj so se jugoslovanski rodoljubi zbirali okrog revolucionarjev, prekaljenih pod vodstvom Komunistične partije, da se, čeprav sprva goloroki, za ceno svojih življenj upro nasilju, krivici in brezpravnosti. Spominjamo se tistih časov, ko je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije pod vodstvom to-, variša Tita tolkla sovražnike v naši okupirani domovini in s tem pri-pravljala tla za naslednje velike' dni. In prišel je naš veliki dan: 29.' november! Naš zgodovinski dan,' naš praznik! To je dan, ko se jel dokončno izrazila pravdna pot jlelos plan izvoza 1,500.000 dolarjev. volucionarnega dela In misli vseh ^ Pogoji so, da ga doseže oziroma jugoslovanskih narodov. Da, to je i še preseže. Podatki za LIP se naris fi dan naše zgodovine, ki je jam- )našaj° na podjetje pred združitvi- vodnje cd, da bo po krvavi borbi za ob-f cde„ najpomembnejših izvoz- ^ stoj tudi naša bodoča pot temeljila ' mikov v našem okraju, saj bo iz- ? . ’ a‘ksno J0.*1®1?..1" v na revolucionarnih izkusn,ah. Res-Uožil cca polovico celotne proiz- f e je fornica vživela v novo situ-nično: 29. november je tisti dan „J vodnje. Obveze za prihodnje leto acij10 po v. predsednik je omenil, zgodovinski knjigi naše revolucio- fSO ze U ' PreceJ ° oncne. da novega zakona o zbornicah name poti kateremu podlaga je bi-{ Vrednost vsega izvoza se bo gi- trenutno še mi, pač pa že obstoji , 7- ’ 7 • 7 fbaia okoli 19,500.000 dolarjev, ob- osnutek zakona. Zbornica je danes la prelita kn revolucionarjev «,veze lesne imdustrije pa. okoli nekakšno združenje proizvajalcev partizanov ter borcev v narodno- ) 4,150.000 dolarjev ali cca 21 %. Ob- okraja. Ima akcijsko vlogo pri re-osvobodilni borbi. In kri, ta drago-)M&ze LIP Bled pa bodo 2,166.000 do- sevanju gospodarskih problemov. cena ljudska kri, ki je bila preli- * larjev ali 52 % od izvoza vse lesne Zbornice naj bi prevzele tudi , . . ^industrije v okraju, oziroma cca nekatere funkcije javno-pravne- ta, je končno rodila ta zgodovins i ; jj iy0 vsega izvoza v okraju. Po ga značaja. Naloga zbornice je, dan — rojstvo nove Jugoslavije . . . ) vrednosti izvoza v letu 1963 bosta da sodeluje pri izdelavi planov, ln federativna ljudska republika ! pred LIP le Železarna Jesenice s analiz in’da nudi pomoč gospo-Jugoslavija, zasnovana na zgor/o-{ 3’m000 dolarii ™ Iskra Kra«i s barskim organizacijam. Tako se , j . . f 3,150.000 dolarji. Pričakuje se, da letos zbornica zel» ukvarja s pro- vinskem zasedanju v Jajcu 29. no-, ^ f j|> izpolnil svoje naloge v blemom izvoza. Na predlog gospo-vembra 1943, je po tedaj sprejetih celoti oziroma jih bo celo prese- darske zbornice LRS so bili glede sklepih napravila do danes dolgo gel. Pri LIP so velike možnosti izvoza sklicani sestanki gospodar-Naša Dot Da vodi dalie v rnen-iati strukturo izvoza. Izvozna skih organizacij v času od 27.8. prizadevanja morajo iti za tem, do 10. 9. 1962. Sestankov so se ude-7 da se izvozi čimveč finalnih izdel- leži!e skoraj vse gospodarske or-- kov, ker se s tem doseže znatno ganizaeije in pokazale živo zani-I večji devizni efekt. manje za problem izvoza. 6817'010 2961 sai imm ipseo ü)l$PN3ä09 d f UBJ>| Ti posveti so bili važni še tembolj, ker so jim prisostvovali vidni predstavniki političnih in upravnih forumov, zbornic in bank. Razprave so potekale ločeno po gospodarskih panogah. Te konference so dale mnogo praktičnih napotkov pri reševanju problemov. Sprožile so niz važnih problemov, ki ovirajo razvoj izvoza kot n. pr. medfazni prometni davek, obdavčitev finalnih proizvodov, poslovanje z bankami, s cabrino, vprašanje reprodukcijskega materiala itd. Na koncu smo tov. predsednika še vprašali, kaj misli o razvoju lesne industrije na Gorenjskem. Predsednik je poudaril, da so prav v letošnjem letu doseženi veliki uspehi za nadaljnji razvoj lesne industrije. Celotni okraj je razdeljen v dva lesnoindustrijska bazena, ki se ujemata tudi z gozdno gospodarskim območjem. V triglavskem območju so se z združevanjem dosegli lepi uspehi, v kranjskem pa se šele dela na tem. Te združitve bodo omogočile pravilno politiko investicij, saj vemo, da se lesna industrija, če bi ostala tako razdrobljena, ne bi mogla razvijati, niti se ne bi mogla rentabilno investirati. Lesna industrija ima velike naloge, ena največjih pa je, da čim hitreje menja svojo strukturo v smislu finalne predelave lesa, da tako našo osnovno surovino, les, čimbolj oplemeniti. Ing. Alojz Vovnik Končno smo združeni Odprte so vse možnosti načrtnega gospodarjenja v lesni industriji Po daljših razpravah na raznih mestih se je lesna industrija končno združila. Iz podjetij LIP Bled, JELKA Radovljica, Tovarne embalaže Vintgar, lesne industrije pri KZ Mojstrana in žage Begunje je nastalo novo podjetje, ki nosi ime LIP Bled. nima v zadostni količini. Potreba nas sili, da zaradi slabše letine uvažamo pšenico, z izvozom pa je treba ustvariti devize, da se uvoz lahko izvrši. Les in lesni izdelki so ena najvažnejših postavk v izvozu Gorenjske. Celoten izvoz se ceni na cca 13,660.000 dolarjev, izvoz lesne industrije pa na 3,548.000 dolarjev ali na cca 26 %. LIP Bled ima Na vprašanje, kakšne ukrepe bodo morala zavzeti podjetja lesne industrije, da bodo uspešneje prodirala na tuja tržišča, je tov. predsednik poudaril, da je za lesno industrijo najvažnejša kvaliteta izdelkov. Mi ne (moremo nastopati na tujih tržiščih s tako velikimi masami lesa kot Rusija ali Romunija, pač pa s kvaiEteto, ker samo tako bomo obdržali tuja tržišča in si osvojili še nova. Naši izdelki morajo biti tudi po ceni konkurenčni, za kar je predpogoj specializacija in masovnost proiz- Delavski sveti podjetij, ki so večkrat obravnavali problem združitve so sklenili, da so vsi kolektivi v združevanju enakopravni, torej da gre v bistvu za združitev, čeprav se je formalno le pripojila ostala lesna industrija k podjetju LIP Bled. Ta formalnost se je izvedla zaradi tega, da se je proces fuzije v administrativnem pogledu poenostavil in pospešil. Združena lesna industrija (v nadaljevanju LIP Bled) s sedežem na Bledu obsega sedaj sledeče poslovne enote: 1. LIO »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici z žago s štirimi pol-nojarmeniki in tračno žago, lesno volno in predelavo žaganega lesa v montažne gradbene plošče, sredice in zaboje. 2. LIO Rečica z žago s tremi poinojarmeniki in predelavo žaganega. lesa v kompletna vrata, sredice, panelke, razne opaže ter delno zaboje. 3. LIO Podnart s polnojarmeni-ško žago v Podnartu in Lancovem ter s predelavo žaganega lesa v razne opaže in zaboje. 4. LIO Mojstrana s polnojarme-niško žago na Jesenicah in Kranjski gori, dvoipolnojairmeniško žago v Belci ter predelavo žaganega lesa v Mojstrani v razne mizarske izdelke. 5. Vzdrževalni obrat s sedežem v Bohinjski Bistrici, ki je sestavljen iz (mehanične, elektro in mizarske delavnice ter remontne gradbene grupe. 6. Manjši obrati za uslužnostno žaganje. Obrat v Bohinjski Bistrici je lociran na eni lokaciji, dočim so ostali raztreseni. Več malih raztresenih obratov se je povezalo v poslovno enoto, ker je samo na tak način možno izpeljati kolikor toliko sodobno organizacijo, po drugi strani pa se tako predvideva, po perspektivnem planu, ki bo realiziran v prvi fazi rekonstrukcije opuščanje starih lokacij in koncentracijo surovine in proizvodnih kapacitet tam, kjer je sedaj sedež poslovne enote. Nadaljevanje na strani 2 Dot. tfX8Z0TI6l Predsednik okrajne gospodarske zbornice tov. Jože Nastran ob razgovoru s sodelavcem »Triglavskega lesa« TRIGLAVSKI LES • GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED • TRIGLAVSKI LES» GLASILO DELOVNEGA • Leto III. St. 1 6. dec. Investicijska izgradnja teče po načrtu Naša investicijska izgradnja iz-gleda nekomu, ki ni dobro seznanjen s planom razvoja podjetja in proizvodnje razdrobljena, kakor gradnja, ki se nikakor ne more vključiti v obstoječe. Za izgradnjo podjetja je izdelan plan razvoja, v katerem so posamezne faze izgradnje predvidene, tako glede na razpoložljiva finančna sredstva, kakor tudi na to, da se takoj vključijo v obstoječe stanje. Ko pa se bodo rekonstruirale še ostale faze, bo vse skupaj predstavljalo složno celoto. Dela, predvidena po tem načrtu za letošnje leto v redu potekajo. sanje napajanja parnih kotlov, ogrevanje predelovalnega oddelka, razvod pare ter zajetje kondemza-ta. Na tem obratu je bila tudi kompenzacija jalove energije. To je kratek prikaz tega, kar je bilo in kar bo še letos zgrajeno oz. dobavljeno. Sedaj pa še nekaj načelnih besed o investicijah za prihodnje leto. Glede na to, da so sredstva omejena in, da so posamezne faze rekonstrukcije, ki so po našem planu predvidene za prihodnje leto precej obsežne, bo potrebno vsa razpoložljiva sredstva močno koncentrirati. Marsikatera drobna potreba bo morala biti prestavljena. Ne bi bEo gospodarsko, da sredstva razdrobimo in s tem rešimo niz dirpbndh vprašanj, ki se včasih dajo rešiti tudi brez investicij z dobro organizacijo, ostala bi pa nerešena pomembna vprašanja naše rekonstrukcije oziroma bi se še bolj zavlekla. O tem bo moral delavski svet podjetja temeljito razpravljati, da bomo prihodnje leto res ubrali pravo smer, potrebno v investicijski izgradnji. Novo zgrajena jeklena nakladalna lopa na LIO Rečica Končno smo združeni Nadaljevanje s strani 1 Ker je podjetje precej veliko, poleg tega pa še raztreseno, bomo v naslednjih številkah našega časopisa obravnavali posamezne enote, njihove proizvodne specifičnosti, kapacitete, kakor tudi trenutno organizacijo ter tako seznanjali čitalce s podjetjem, kakor tudi s problemi, ki v posameznih enotah nastajajo. Obenem pa bomo tudi govorili o projektih, Jd jih bomo gradili za posamezne enote. Seveda pa so se tudi pri tej združitvi, kakor pri vsaki, pojavili problemi. Izven te združene lesne industrije je še vedno žaga in predelava KZ Bohinjska Bistrica v Češnjici. Vendar se tudi to vprašanje približuje svoji rešitvi, posebno še, če vzamemo v obzir najnovejše ukrepe v zvezi s podru-žabljanjem gozdne proizvodnje in dokončne določitve triglavskega gozdno-gospodarskega območja v smislu zakona o gozdovih. Prva faza integracije lesne industrije je praktično končana. Z njo je doseženo to, da se investicije ne bodo drobile in neplansko vlagale, kar bi imelo za posledico nerentabilno proizvodnjo, Omogočena je koncentracija sredstev za izgradnjo ipd. Jasno nam je, da s tem delo na gospodarskem povezovanju še ni končano. Rešeni so samo nekateri problemi lesne industrije. Vedeti moramo, da se proces združevanja ne odvija po neki lastni zakonitosti, to je kampanjsko, v kar tako radi zapadamo, temveč pod vplivom splošnega gospodarskega razvoja, z vključevanjem v mednarodno delitev dela, osvajanjem nove tehnologije ipd. Treba je vztrajno delati na tem, da se v perspektivi združita lesna, industrija na surovinski bazi območja in gozdarstvo, odnosno v prvi fazi preiti na skupno reševanje mnogih problemov. Gozdarstvo, predvsem pa lesna industrija, ki nista na sodobni tehnični in tehnološki ravni, nista povezana v enotno tehnološko in ekonomsko celoto in ravno zaradi tega nastajajo mnogi problemi. Gozdarstvo in lesna industrija si morata skupno priza- devati za čimvečjo zmogljivost gozdov, za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo lesa ter za čimbolj ekonomično predelavo in uporabo lesa. Čeprav so to najmočnejša in tudi dobro poznana načela, jih oba partnerja še nista v celoti osvojila oziroma razumela. Uveljavljanje novega gospodarskega sistcima, ki je prinesel tudi v področje gozdarstva in lesne industrije vrsto pomembnih in specifičnih sprememb zahteva, da se obe dejavnosti postavita na enotno stališče pri reševanju osnovnih problemov, tako v smislu surovine kakor koncentracije sredstev za doseganje večjih uspehov na področju investicij. V tem času pa bodo dozoreli tudi ostali pogoji za popolno ekonomsko integracijo. Z izvršeno fuzijo je lesni industriji dama možnost nadaljnjega razvoja. Razvoj žagarske predelave je za sedaj tehnično im tehnološko že kar precej rešen Ostane pa odprto vprašanje nadaljne predelave, ki pa ni tako enostavno ne v tehničnih ne v tehnoloških in ekonomskih pogledih. Razmerja v lesni industriji so se revolucionarno spremenila, tako v pogledu tehnologije, kjer so se razni izdelki iz masivnega lesa morali umakniti lažjim konstrukcijam, prav tako v pogledu strojne opreme, kjer so bolj moderne konstrukcije obdelovalnih strojev znatno zmanjšale čas, potreben za izdelavo. Prejšnja ozka grla so s tehničnimi izpopolnitvami (kot n. pr. pnevmatične in hidravlične stiskalnice z več etažami, uporaba pare. vroče vode, upornega gretja, visokofrekvenčnega gretja ipd.) postala diktatorji delovnega tempa. Razvoj in uporaba modemih sintetičnih snovi, ki se uporabljajo v kombinaciji z lesom, sta v zadnjih desetletjih odprla nove možnosti uporabe lesa Možnosti je mnogo. Moramo pa vedeti, da. danes ni več velikih nerešenih problemov v lesni tehnologiji, ki bi ovirali razvoj industrije, temveč je tu glavna ovira tržišče in sredstva za investicije. Ing. Alojz Vovnik Največji objekt, ki se gradi letos, je krllšče na obratu »Tomaž G-odtec« v Bohinjski Bistrici. Razni vzroki so samo gradnjo zavlekli tako, da bo treba res pohiteti, da bodo pred zimo gradbena dela končana in montiran glavn; del Strojine opreme. Za sedaj kaže, da bo tud» strojna oprema pravočasno dobavljena. Drugi objekt, ki bo znatno spremenil sedanji izgled obrata Rečica je skladišče izdelkov, ki bo končano 'do predvidenega roika. Sanacija terena, ki bo potrebna za izgradnjo LIO Rečica poteka v rediu in bo predvidoma v glavnem letos končana. Prav tako bo dovršeno letos več manjših gradenj, prezidav in popravil, kakor n. pr. : sanitarije pri predelovalnem oddelku v Bohinjski Bistrici, pisarne v Mojstrani, dokončno bo urejeno skladišče po-tročnega materiala, na LIO Rečica' in še več manjših del. Tudi istrojna oprema za finalno predelavo bo, odnosmo je že dobavljena, in sicer do predvidenega roka. Res je, da so roki za dobavo uvozne opreme zelo podaljšani. Stroj, za spajanje elementov za gradbene plošče, o katerem se je govorilo že od začetka letošnjega leta, že poskusno obratuje. Prav take obratuje v proizvodnji vrat trocilindrična bruisilka in visoko-tuimi. rezikar na LIO Rečica. Že spomlad» je bil naročen bO'čni viličar, ki je bil dobavljen. Razen tega je bilo nabavljeno ali izdelano več raznih drobnih naprav, ki izboljšujejo, in skrajšujejo posamezne faze dela. Tudi v energetiki so bili doseženi določeni uspehi. Obratovati je začela trafo postaja na LIO Rečica za enoto Gorje. Na obratu v Bohinjski Bistrici je urejeno vpra- SP Lesene strešne konstrukcije se umikajo betonskim — cenejše, sigur-nejše in trajne Nalijmo si čistega vina Gradnja vodnega bazena za hlodovino na LIO hinjska Bistrica ►Tomaž Godec« Bo- Novosti v ekonomski enoti Rečica Naloge, o katerih smo govorili v prejšnji številki, t. j. problemi v proizvoejnj.i in rekonstrukcija posameznih objektov smo med tem časom v glavnem že rešili. Dograjena je lopa za vskladi-ščetnje žaganega lesa, ki predstavlja že del bodočega rekonstruiranega obrata, grajena iz železne konstrukcije im pokrita s streho iz valovite pločevine. Njena prednost je v tem, da v slučaju slabega vremena nakladamo vagone pod streho. V končni fazi so tudi dela za preureditev stare lope v zaprto skladišče finalnih izdelkov. Opravljena so že tudi večja dela pri sanaciji zemljišča, kjer bo stal rekonstruiran žagarski obrat. Dela pri preureditvi bivše kotlarne za sanitarije so gotova. Pripravljamo se tudi na preureditev skladišča za delo z viličarjem, ki je pravkar prispel. Uvozili smo ga ' iz Zahodne Nemčije, je znamke IRION, modeme izvedbe, breme nalaga s strani. Usposobiti bo pa treba tudii delovno silo za pravilno pripravo materiala, ki ga bo viličar prevažal. and Zadnja seja Delavskega sveta podjetja je bila že skupaj is predstavniki pripojenega Lasno industrijskega podjetja »Jelka« Radovljica. S tem. se je končno rešilo enotno in načrtno gospodarjenje lesno industrijske dejavnosti v komuni Radovljica im Jesenice. Na seji Delavskega sveta se je obravnavalo poročilo o pripojitvi Lesno, industrijskega podjetja» Jelka«, nato pa problematika proizvodnje podjetja, izvoza in delno kadrovska problematika. Pri razpravi so sodelovali tudi predstavniki prejšnjega podjetja »Jelka«. Tov. direktor Kržišnik Anton in tov. Abruč Milan sta seznanila novi Centralni delavski svet o perspektivnem razvoju podjetja kot celote. Sproženo je bilo tudi vprašanje o razvoju posameznih osnovnih enot podjetja. Ker ta stvar za to zasedanje ni bila tako strokovno pripravi j ena, je bil Delavski svet mnenja, naj o razvoju poslovne enote razpravlja Delavski svet ponovno na svoji prvi naslednji seji. Sklenjeno je bilo, da ee vse naše poslovne enote razvijajo enotno in se pri tem ne rušijo interesi celotnega Predsednik CDS tovariš CIRIL KOCJANČIČ LIPa. Iz razprave novih članov Delavskega sveta iz poslovne enote »Jelka« o razvoju njihove poslovne enote je čutiti, da so bili ti člani dokaj dobro seznanjeni s perspektivnim razvojem bivšega podjetja in da žele ta razvoj tudi v naprej zagotoviti. Prijetno bi bilo vzdušje, ko so člani delavskega sveta Lesno industrijskega podjetja Bled in novi člani prišli do zaključka naj razprtije, ki so nastajale pred združitvijo, skušata obe strani pozabiti in naliti »čaše čistega vina«. Posamezne poslovne enote se sicer boje, da se bo z združitvijo posamezna področja zanemarilo, toda zavestno delo Centralnega delavskega sveta, katerega dolžnost je, da skrbi za enakomeren razvoj podjetja na podlagi ekonomskih in tehničnih analiz je garant za to, da bo tudi ta bojazen pri posameznih nevernih Tomažih« odpadla. Želja nas članov kolektiva je, naj bi strokovne službe v podjetju izdelale prepričljiv plan razvoja podjetja, s katerim bomo vsi zaposleni v podjetju zadovolj- Nove ceste v naših gozdovih Nova gozdna oesta v poznano hudourniško področje Belce je omogočila na cca 1250 hektarov gozdnih površin normalno gospodarjenje. Na področju Belce so reka.li zadnjikrat leta 1928. Z novo cesto, ki je dolga 5,3 km v kombinaciji z žičnicami bo možen letni posek cca 3000 m3 lesa. Gradnja ceste je bila na izredno težkem terenu. Projektanti in izvajalci so pokazali, da so -kos tudi takim nalogam. r v. Kako izpolnjujemo planske naloge Družbeni plan za letošnje leto je bil postavljen na podlagi predvidene izvršitve preteklega leta pri čemer so bile upoštevane že znane okoliščine in možnosti obsega proizvodnje za letošnje leto. Kpt osnovo za obseg proizvodnje je bilo treba upoštevati razpoložljivo surovino, tehnične izboljšave in tržne pogoje za posamezne Sortimente. V posameznih mesecih smo pri izvrševanju proizvodnega plana podjetja dosegli naslednje rezultate: V preteklem letu je bila oskrba s hlodovino (proti pričakovanju) zaradi snegolomov zelo dobra, tako da je bila planirana količina dobave hlodovine in proizvodnje žaganega lesa presežena za 10 %. Presežen je bil tudi plan predelave. Tako je bil skupni proizvodni plan podjetja presežen za 17,8 %. Ta nepričakovani lanski porast proizvodnje se je upošteval p-ri določevanju proizvodnega plana za letošnje leto. Zaradi tehničnih izboljšav ise je povečal še za 2,2 %. Obseg proizvodnje za letošnje leto je torej v primeru s planom za leto 1961 povečan za 20 %. Povprečno je bilo v letu 1961 zaposlenih 541 delavcev, za plan 1962 pa je bilo predvideno povečanje na 547 ljudi ob upoštevanju, da se bo proizvodnost povečala za 4,6 %. Zaradi. organizacijskih sprememb, ki so nastale med letom ob pripojitvi podjetja Vintgar in lesno predelovalnega odseka KZ Mojstrana se je predvideno stanje bistveno spremenilo. Podjetje Vintgar se je administrativno pripojilo s 1. jauarjem, dejansko pa s 1. marcem letošnjega leta, poslovna enota Mojstrana pa s 1. julijem. Plan prvega smo prenesli v celoti na naše podjetje, od plana KZ Mojstrana pa le obveze za drugo polletje. S to pripojitvijo se je prvotni proizvodni plan našega podjetja povečal za 7,5 %, število zaposlenih v absolutnem številu za 15,5 %, v odnosu na polletni plan KZ Mojstrana za 8,5%. Ker velja v letošnjem letu posebni poudarek izvozu, je potrebno, da se seznanimo tudi s tovrstnimi spremembami:, ki so se pojavile med letom. Prvotni plan podjetja se je z dodelitvijo večjih količin hlodovine dvignil pri žaganem lesu za 25 %, s priključeno enoto Moj- strana pa v II. polletju za nadaljnjih 7,5 %. Pri ostalih sortimentih se planske količine niso spremenile; povečala se je le skrb in odgovornost, da se proizvodne kapacitete maksimalno izkoristijo. Zaradi povečanja proizvodnje za izvoz je bilo treba povečati število zaposlenih in izvršiti tudi notranje premike delovne sile na delovna mesta, kjer je v enoti časa možno ustvariti večjo vrednost. Posebni ukrepi so pripomogli, da poteka proizvodnja pravilno' v primeri s postavljenimi nalogami. januar 113,3% februar 115,7 % marec 115,2 % april 106,1 % maj 101,9% junij 127,2% povpr. v I. polletju 115,4 % julij 188,6 % avgust 137,5 % povpr. 8 mesecev 124,0 % Podatki meseca junija, julija in avgusta mesečno izstopajo od povprečja ostalih mesecev zato, ker je bilo po planu predvideno, da bo žaga v Bohinjski Bistrici zaradi Nadaljevanje na strani 4 Nekateri problemi v luci razvoja našega podjetja V zadnjem desetletju so nastale velike spremembe v našem gospodarskem, tehničnem in družbenem razvoju. Nov gospodarski sistem daje realne pogoje za vsklajeva-nje proizvodnih činiteljev in za korenito odstranjevanje vseh nasprotij in ovir na poti k napredku, ki. pa je vedno bolj odvisen od uvajanja nove tehnike v industrijo in v ostala, področja družbene aktivnosti. To vnaša spremembe v ekonomske procese in v družbene odnose proizvajalcev in upravi j al-cev, tehniškim strokovnjakom pa nalaga integracija znanosti in tehnologije veliko odgovornost in nove naloige. Četudi je produktivnost dela kompleksen družben problem, je v največji meri inženirsko tehničnega značaja, ker je odvisna od tega v ‘kolikšni meri bodo tehniški strokovnjaki znali uporabiti izsledke znanosti, in tehnike, obvlar-dati. tehnološke postopke in uva- jati primerno organizacijo dela. Naše podjetje je že v prvi fazi rekonstrukcije. Vsaka tovrstna rekonstrukcija pomeni hkrati tudi rekonstrukcijo kadra. Vzporedno z obsegom prve faze narašča tudi obseg druge. Torej, kolikor večje spremembe nastajajo z rekonstrukcijo v proizvodnem procesu, toliko večje so potrebe po spremembah v kadru, toliko več strokovne usposobljenosti terjajo delovna mesta od proizvajalcev. V gospodarskem življenju velikokrat odkrivamo primere, ko so podjetja Delo na skladišču žaganega lesa smo mehanizirali. Na sliki: viličar »IRION« rekonstrukcijo s tehničnega vidika sicer dobro izvedla, so- pa povsem spregledala potrebo po rekonstrukciji -kadra ali pa so ji pripisovala sekundaren pomen, tako da dejanski uspehi niso bili nikoli tolikšni kot SO' jih nakazovale analize in zračun pred rekonstrukcijo. Naša proizvodnja je v glavnem že tako daleč, da se produktivnost ne da. dosegati samo z intenzivnostjo dela, t. j. z žulji, ampak samo s strokovnimi ljudmi, ki bodo znali organizirati tehnološke procese, z ljudmi, ki jim je obrtniška mi-Nadalj evamje na strani 4 Projekt krlišča hlodovine na LIO Bohinjska Bistrica 1. dovoz hlodovine s kamioni — 2. krlišče resortirane hlodovine — 3. niški Iransporter — 4. predsortirana hlodovina — 5. pogonska postaja s pisarno in delavsko sobo — 6. visoki transporter z m baniziranim vozičkom — 7. krlišče sortirane hlodovine — 8. dovoz dolžinske hlodovine — 9. krlišče dolžinske hlodovine — 10. nizki transporter — 11. vodni bazen 12. transporter v žagalnico Poslovna enota Podnart uspešno posluje Nadaljevanje is stràni 3 selnost tuga. Še vedno' smo navajeni misliti, da je delo inženirja in tehnika samo v pisarni, ne pa v proizvodnji, kjer bi lahko na kra- Kako izpolnjujemo planske naloge Nadaljevanje s strani 3 rekonstrukcije kriišča počivala od 15. junija do 15. avgusta, obrat Jesenice pa v juliju zaradi kolektivnega dopusta; dejansko pa sta obe žagi ves čas obratovali. Napačno bi bilo, če bi prikazali samo rezultate proizvodnje, moramo si ogledati tudi rezultate prodaje, realizacije in posebej realizacijo izvoza. To zato, ker je šele s prodajo in plačilom za nas zaključen proizvodni proces. Naš proizvodni plan je obenem tudi plan prodaje, če izdelke izločimo, ki so namenjeni lastni nadaljnji predelavi. Po stanju ob koncu meseca avgusta ugotavljamo, da je skupni plan prodaje, računano po planskih cenah, dosežen s 108,4 % ali ločeno: ju samem uvajal novo tehnologijo,vim z rednih sol. Potrebno pa bo, organiziral tehnološki proces, da >se ta še nadalje izobražuje. Po-skratka svoje, v šoli pridobljeno treta o specialno tehnično znanje znanje preizkusil v praksi in ga , . , , . . .. . , . , , , . ,. 's tenko obstoječi strokovni, kader prenašal direktno na ljudi v pro- , , . ! z vodnji. Rabimo takšen tip stro- dobl v razmh 'Strokovnih šolah in kovnjaka, ki bo imel pristop do na specialnih tečajih, potrebno delavca, bo znal pojasniti strokov- splcšno-družbeno znanje pa preko na vprašanja, novega delavca do- raznih seminarjev in seamoizobra-bro vpeljati v delo in znal organi- ževanjem. zirati in pritegniti vso enoto, da složno doseže skupen cilj Vse pre- Uspesna dejavnost na nižjem več je strokovnih ljudi, ki ureju- P^ožaju je najboljša priprava za jejo administrativne probleme, v večino tehničnih položajev v pod-proizvodinjo se pa ne vmešavajo, jetju. Z vprašanji tehnoloških proce- To pa ne velja samo za lesni sov se ne ukvarjajo, če pa se, jih strokovni kader. Prav tako velja rešujejo počasi in brez prave za- za ves ostali kader: v komerciali, interesiranosti. Probleme, kot so knjigovodstvu, administraciji in susenje lesa, lepljenje, strojna ob- -;ruiffocj delava ipd. rešujejo običajno delo- " “ vodje, ki so včasih le preveč obre- Veliko število ljudi v admini-menjeni z mojstrsko miselnostjo, ‘raciji ni samo odraz mnogih Za reševanje takih problemov bi naših zbirokratiziranih predpisov, jih morali zaradi pomanjkanja temveč tudi slabo spričevalo nji-strokovnega znanja najprej stro- hove strokovne sposobnosti, kovno usposobiti. Torej’ kljub temu, da ni pomanjkanje po višjem naš kader razume in ob- in srednjem strokovnem kadru, “ Probleme Podjetja ne samo . . ’ n vire* icrr/MlrrvtTrnži omrvoiL- +nHi eircA morajo strokovna vprašanja rose-vati ljudje s pomanjkljivo estro-kovno izobrazbo. Ne rabimo strokovnjakov, ki imajo diplomo samo na papirju. Diploma ni' in ne sme biti samo zato, da njen last- ožke strokovne, ampak tudi širše, je dokaz tudi naš časopis, ki take probleme zelo malo ali sploh ne obravnava, ker ljudje, ki bi morali take probleme reševali, smatrajo, da o njih ni potrebno pisati in tako seznanjati širši kolektiv ali pa sploh ti ljudje niso sposobni pisati o problemih, kar daje še notranji trg izvoz 119,4 % 106,2 % nik zavzame določen položaj in s tem osebni A>hodek, temveč mo- w ra biti pomagalo, da se njen last- bolj žalostno sliko, nik uspešnejše vključuje v proizvodnjo ter dosega večje uspehe in predino 130 na,ša rekonstrukcija s tem opravičuje svoji osebni do- končana, nas čakajo še mnoge Delavci EE Gorje po uspešnem remontu parnega kotla Svet ekonomske enote Gorje je dobro zastavil delo V ekonomski enoti Gorje, ki je ena od 3 EE LIO Rečice smo na osnovi predpisov pravil podjetja o delavsikem upravljanju izvolili v začetku tega leta tudi svet ekonomske enote. Osnova za delo sveta je pravilnik # delu svetov ekonomskih enot in vsakodnevna proizvodna in organizacijska problematika ekonomske enote. Primerjava po dejansko doseženih prodajnih cenah pokaže v primeri s planom sledeče rezultate izvršitve: hodek. Idealno bi bilo, da bi vsak diplomant strokovne šole krajši čas Na prvi seji se je svet seznanil bila potrebna, ker nam te delov-I- proizvodnim planom in z osta- ne sile primanjkuje. ! : mi problemi, ki se v zvezi s tem Vsako leto so bile težave zara-pojavljajo. Za osnovno nalogo si di izkoriščanja rednih letnih do-je zadal, izpolnitev planskih ob- pustov, zato- je svet enote sklenil, težnosti, tako glede kvalitete in da dajejo mojstri dopuste zapo-Naš razvoj nam prinaša nove kvantitete. Da bi ta obveznost po- slenirn na osnovi njihovih potreb probleme, ki jiih moramo sproti tekala čim manj moteno, je svet in želja, toda ne na škodo proiz- spremembe kvalitetnega značaja. delal na vseh važnejših delovnih re®eva,ti’ Jasno P& je, da se bo ekonomske enote pregledal delo VOl[inie- skupna prodaja, notranje tržišče izvoz 113,7 % 121,6 % 106,4 % pri vsaki akciji naletelo na odpor ljudi s konservativnimi nazori si, poleg tega pa trise'"inäueü tudi čeprav. vsi vemo’ da konservativ mestih v proizvodnji, kjer bi se seznanil z vsemi delovnimi proce- Če primerjamo podatke realizacije s podatki proizvodnje vidimo, da prodaja zaostaja za proizvodnjo za 15,6%, ker v prikazanih podatkih ni upoštevana zaloga žaganega lesa, namenjenega za izvoz, ki je v luki Reka in Koper. V primeru, da te količine, ki so v luki računamo za prodane, se ■realizacija popolnoma izravna s proizvodnjo. Podatki, ki smo jih navedli, so za nas razveseljivi, saj kažejo ugoden uspeh za. dobo osmih mesecev, vendar ni tako! Po količini in vrednosti sta v planu izvoza glavna sortimenta žagan les smreke, jelke in gradbene plošče. Izvoz gradbenih plošč je do, konca avgusta dosežen s 172,0%, ali letni plan s 113,6%, pri žaganem lesu je stanje drugačno. Do konca avgusta smo izpolnili izvozne obveze s 93,5 % ali 57,7 % glede na letni plan. Ti podatki nas opominjajo na pospešeno odpremo na izvoz, kajti obremenitve za izvoz žaganega lesa znašajo v I. polletju 44,6 %, v II. polletju pa 55,4 % od letnega plana. bolj ceniti delavčevo delo. Naš delovodja bi moral imeti znanje r ‘.Jelkov in sprejel določene skle- Svet je obravnaval tudi vpraša-pe in to: nje nezgod pri delu in bolezen- skih dopustov, ker se je število nost ni nič drugega kot nesposob- Na skladišču je treba zaposliti je_teh v zadnjem času zelo dvi.g-nost vživljati se v nove razmere, v dopoldanskem delovnem času njj0_ y ieju smo zabe- tehnika, vodja ekonomske enote Napredek je samo tam, 'kjer je -vse moške delavce, ker dobavlja- ležili 9.246 ur izostankov zaradi pa znanje inženirja. Vendar ne samo suho strokovno znanje, temveč mnogo več. Moral bi fotti nosilec, tolmač ter učitelj samoupravljanja. Mislimo, da je dovolj jasno’ povedano kakšnega strokovnjaka rabimo že danes in da bo takšnega bodočnost brezpogojno zahtevala. Kdor se ne bo pravočasno strokovno in družbeno prilagodil, ga bo razvoj potisnil na stran. Ce bi že danes vs; vodilni ljudje v naši proizvodnji odgovarjali takim zahtevam, bi obseg proizvodnje lahko še porastel brez vlaganja novih sredstev, proizvodnja sama pa bi bila bolj ekonomična. Vodilni ljudje s takim znanjem bi sigurno lahko pojasnili ostalim mnoge probleme, ki bremenijo našo proizvodnjo. Pri tem se pojavi vprašanje, odkod dobitii kader, ki bo imel zahtevane sposobnosti in znanje. Jasno je, da je treba kader, ki ga že imamo delno izpopolniti z no- neprestana borba in kjer napred- mo surovine in nakladamo vago- delovnih nezgod in bolezni, -letos ne sile v tej borbi vodijo. ne le v tem času. Ta odločitev je pa že 9.740 ur v osmih mesecih. Ce bi to izkazali v dinarjih bi bila to velika, vsota, saj pride na enega delavca 80 ur izostanka od dela. Zaradi tega smo sklicali sestanek vsega delovnega kolektiva, na katerem smo odkrito razpravljali o tem problemu. Svet je mišljenja, da bi bilo za zmanjšanje delovnih nezgod treba organizirati seminarje, na katerih bi se zaposleni praktično usposabljali za določena delovna mesta. Današnje stanje mam s -tem v zvezi narekuje intenzivnejše delo varnostne službe. Za uspešnejše delo ekonomskih enot in organov upravljanja je nujno, da se pravila o tem deloma izpopolnijo in postavijo na materialno osnovo. S tem bi tila zainteresiranost proizvajalcev mnogo večja in odgovornejša, to p.a je vsebina delavskega upravljanja, na katerem bo temeljila tudi nova ustava. Kzd Regulacija zemljišča na Rečici, kjer bodo stali novi obrati Žagalnica v Podnartu Nekateri probi Poslovna enota Podnart ee je formirala iz podjetja »Jelka« Radovljica. Trenutno je zaradi pomanjkanja prostorov sedež te enote v Radovljici. Vključuje ekonomske enote polnojarmeniških obratov Begunje, Lipnica, Lancovo in Podnart. Prva dva obrata žagata samo uslužnostno za individualne potrebe gozdnih posestnikov. Obrat Podnart predela letno oca 11.000 m3 iglavcev in listavcev, Lancovo pa oca 13.000 m3 iglavcev, seveda oba ob troizmenskem obratovanju. Kapaciteta obrata Podnart je manjša zato, ker izdela letno cca 2.000 m3 komisijskih naročil. Surovinsko zaledje enote so gozdovi vzhodnih področij Jesenic do> Naklega in severno pobočje Jelovice. Surovina kvalitetno precej zaostaja za povprečno surovino Pokljuke in Jelovice. Vzrok slabši ’kvaliteti je tud; privatni sektor, ki običajno pri prodaji hlodovine izloči boljšo kvaliteto za lastno uporabo, slabšo pa proda. Ekonomska enota Lancovo proizvaja še ladijski pod in eca 1.000 m3 zabojev za tovarno »Plamen« Kropa. Realizacija poslovne enote 'bo v letošnjem letu predvi- doma znašala preko 600 milijonov dinarjev. Naj večjo proizvodnjo dosega obrat Lancovo, v perspektivi pa je poudarek na obratu Podnart, ki naj bi se rekonstruiral. Znižanje proizvodnih stroškov v primarni predelavi naj bo finančna osnova za nadaljnjo »finaliza-c::jo« baše kvalitetne smreke. Pcslovma enota Podnart se želi vključiti v proces napredka im rekonstruirana prispevati svoj delež k boljšemu ovrednotenju izdelkov. Združena lesna industrija na triglavskem gozdno-gospodarskem območju pa je porok, da bo razvoj naše panoge dinamičen in v skladu s kapacitetami gozdov. razvoja našega podjetja r v Zelo važno je, kako je obdelana hlodovina Lahko trdimo, da lesna industrija veliko svojih izdelkov izvaža Rezultat popuščanja pa je količin-V tujino in s tem ustvarja devizna sredstva. Vendar je izvoz teh sko manjša prodaja nižje cene. izdelkov ogrožen zlasti zaradi nestrokovno obdelane hlodovine. Nihče ne more trditi, da ee ko- tekajo letnice v obliki presekane lektivi lesno industrijskih podjetij elipse v dolžini cca 1 metra. Naj-ne trudijo izvršiti svojih obvezno- prej potekajo letnice pravilno v stil. Te obveznosti pa bodo izpol- vodoravni liniji. Čeprav je deska njene le, če bo dobavljena Modo- v dolžini cca 3 metrov dejansko Na črni listi neizvršenih obveznosti pa bodo vodilni delavci podjetja, delovni kolektiv, skratka delavci lesno industrijskega podjetja. Razmislimo — menda bi se dalo ____strokovno obdelana, manipu- Prvega ali,, drugega kvalitetnega kaj narediti! Les je naše narodno lacija in dobava pa sporazumno razreda, gre zaradi dela, izžaga- bogastvo, zato ga moramo ceniti gospodarsko izvršena. nega iz korenikovca (dela s per- in oblikovati tako, da bo dal naj-ci) v četrto ali celo v peto kvali- več kar lahko da. Treba je poudariti, da dobava fe^0 hlodovine s strani Gozdnega gospodarstva poteka v redu, vendar Hlod na sliki 2 ima na enem delu valovito površino m vse pol- and Ali je potrebno . . . pa brez predhodnega obvestila in neenakomerno. Hlodovina, dobavljena, preko gozdnih gospodarstev, je sicer obdelana glede dolžine s pravilno nadme-ro in skoraj ni primerov, da bi bila, prekratka, cesto se pa dogaja, posebno pri debelejši hlodovini, da, je hlod poševno odžagan. Na eni strani je dovolj nadmere, na drugi, pa premalo. no izpadajočih, običajno gnilih grč ali grčic, okrog katerih je navadno tudi vraščena skorja. Te grče so navadno v dolžini enega metra. Deske, žagane iz takega A/ Nimam inspiracij../' Ko isern citai zapisnik delavske- žgalo, da mu posredujem o čem ko je z načinom nagrajevanja, ki ga sveta, ki mimogrede rečeno bi pisal in sem vesel, da sem morda tudi ni vzorno urejen, tudi ni vselej takoj dostavljen po- toldto sposoben, da mu te inspi- Na -Jjrlišlču sem opazil razbur- . , racije lahko posredujem. Ce že lenost prevzemaloev hlodovine sameznim proizvajalnim enotam, g0V0rimo o delu ekonomskih enot zanimajo pa me tudi odnosi z sem zasledil, da je bilo sklenje- o tem, da na tem področju ni in- Gozdnim gospodarstvom, ker sem no, naj bi naš težko pričakovani tenzivnega dela, bi 'bil morda pri- se spomnil članka »Kdo je kriv«, časopis »Triglavski les« pričel članek o tem. Naš delav- Tudi prevzemale: hlodovine se je- redno izhajati Časopis nai bi Ml zaniI?aJ° nasanja to proto- zijo nad kvaliteto, saj jih ne r0^° majati Časopis naj bi Ml vodnje, ki naj nam jih nasi moj- smemo imenovati prevzemalce hloda imajo v dolžini cca 1 metra informator o dogajanjih v našem stri, vodje ekonomskih enot ali hlodovine, ker opravljajo svoje vse polno takih grčic, ki so pre- podjetju. S tem bi bili delavci se- obratovodje nakažejo. delo morda le polovičarsko; ugo- V? >a®ane f® ^zrazite- Herice znanjeni z vsemi dogodki posa- Prisluhnil sem na skladišču raz- tavljajo bolj količino kot kvali- ke Li dajo deski fegted deprime- večkrM te meznih ppdrotìÌ dela' Sktep de" praVi .,naŽih ^amorcialistov ki so teto. Ne vemo niti kako je s po- Ke ki dajo -desia ìzgiea, nepnme vecKrai se p-okaze umi sr ržen. J govorili o težavah prodaje. Na slovanjem počitniškega doma, kaj ren zahtevam zunanjega trga,. Hl.o- Hoška je v dolžini oca 3 metrov lavskega sveta je bil, da se po- sejah delavskega sveta je bila že je s stanovanjsko gradnjo! Tudi. ob- dovina, ki ise deltno pokvari že v dejansko prve ali druge «valite- ß a možne vodilne delavce, ki ne večkrat obravnavana kadrovska račun proizvodnje me zanima, ker -te zaradi napak v dolžini cca 1 belijo informirati kolektiva o svo- politika, dočim o tem po obratih, ga včasih ne dobimo pravočasno, kvahtete3 * ^ Jem področju dela obravnava kot že manj pa ;po Romskih «jotah «tom. kotJ^odovtoa Zani- Več primerov je tudi takih, da je pripeljana hlodovina predolgo ležala v gozdu. Iz take hlodovine napadejo pri razžaganju deske, ki so rjave, razpokane in mušičave. nesposobne. Zanima me le, kdo ne razpravljamo, čeravno mi je ma me, kako živijo ostale poslov- Hl-o-d na sliki 3 ima močno ode- sekretar podjetja omenil, da se ne enote: Rečica, Gorje, o novi beljen korenikovec, ki je na dol- 'k® kontroliral sklepe delavskega analiza kadrovske politike naha- poslovni enoti Mojstrana ne vem žini oca 1 metra tudi zakrivljen, sveta; mnenja sem naj bi. bila ja Po obratih. V zvezi s kadrov- skoraj nič. Malo bolj mi je znana Tak hlod ima navadno v koreni- kontrola intenzivnejša, kajti za- 'Putiko imamo referenta za priključitev podjetja »Jelke«, ker kovem delu močno ekscentrično ,. . . . , . , . , HTZ, dejavnost s 'katero ibi bilo sem iz zapisnikov sej Delavskega -srce in močno roženino. Deske, n * a^a ? ‘‘ ep v e afvs e potrebno tudi bolj seznanjati ko- sveta videl, da se je o tem več gozdu, spada tudi v nižji kvalitet- žagane iz takega hloda so na tem ga svet;a postajam včasih kar ma- lektiv. Naj niti ne omenjam, ka- razpravljalo, ni razred, kar bi morali odgovor- delu r0žemnaste ^ perci«. Let- lodušen _ m0rda tudi moji sode-ni činitelj-i upoštevati in hlode- potekajo pravilno, več- lovci. Moj predlog je, naj bi bile vino kvalitetno oceniti tudi gl-ede krat se kaže etržen ali pa je v de- za izvajanje posameznih sklepov na napake, ki se pojavijo pri raz- ski srce. Deske so- na dolžini cca 3 odgovorne posamezne službe pod-žaganju in na zunaj niso tako metrov prve ali druge kvalitete, jetja, ki bi o tem stalno poročale vidne. zaradi omenjenih napak pa četrte j,a zasedanju delavskega sveta. Hlodovina zasebnikov, ki j-o do- ““ ^ ^ kvalitete- Ne gre samo za kontrolo, gre bolj bavljajo preko kmetijskih zadrug, Pr| ^ treh -primerih izgubijo za izvajanje sklepov, ker sma- pa j-e neprimerno slabša. Z redki- Z ga tram..Cen“ d€“. Bvet ? mi izjemami je preležana, starej- v pod- loga, poseka in nestrokovno obde- cenjen. Zelo negativen pojav, ki lana. Največja napaka te hlodovi- je pogost pri vseh treh primerih ne pa je, da je prekratka, in to je odprt strže-n ali srce. 1 do 2 cm, 5 cm in še celo več. Zeto veliko je take hlodovine Pri vsakem vozu je vsaj en tak na naših krliščih. Ne trdim, da primer, zgodi se pa tudi-, da je se opisan primer nanaša na ce- „ , -n-osame/nilkom ki celotna količina prekratka. Deske lotne zaloge. Trdim pa, da z de- aP°min posameznikom, ki iz take hlodovine zaidejo med skami iz take Modovine ne mo- ne zellJ° problematike podjetja blago namenj-eno v inozemstvo in remo na tržišče; morda na domač posredovati niti ustmeno, reklamacija že tako težko plaši— trg, toda v najslabš-ih kvalitetah. Slučajno sem prisostvoval raz— ranih sor timen tov je neizbežna. Ce upoštevamo- še dejstvo, da je Združitev obratov Rečica in Gorje je bila zelo umestna Po sklepu Centralnega delavskega sveta sta se združila obrat Gorjana in Rečica, njima pa se je priključila tud-1 tovarna Vintgar. Sedaj tvorijo skupni obrät Rečica. Namen imamo, da z našim de- Kljub temu, da. plan pri neka-lom seznanimo celotni kolektiv tenih artiklih ni bil dosežen, pa Lesno industrijskega podjetja, ka- je bil pri drugih in to prav pri oc -uc Blvu uvnih mestih. Po na konferencah, razgovorih itd. predvidenem planu v podjetju ^e tako znanje, ki obsega pozna-bomo imeli tečaje, ki bodo orga- vanJe delovnih operacij in druž-nizirani v samem podjetju ali iz- beno-ekonomskih-političnih proven njega. Vse 4 kategorije izo- Memo-v lahko torej smatramo za braževanja tvorijo med se-boj po- »široko«. vezano celoto in so temelj za To je osnova, zaradi katere vzgojo socialistične osebnosti, ki la-hko- rečemo, da je delavec na Skupni povprečni osebni doho- ne bo samo ozko izobraževanje, tern področju doma, da lahko dek znaša 26.600 din (upoštevajoč Takemu izobraževanju je izpo- -brezhibno in o tem odloča, nadure in nočno delo). Velikih od- stavljen v-sakdo, ki opravlja spe- Kakšno znanje mora še imeti stopanj med obrati ni, razen med cializirano delo. — Pri programu delavec poleg strokovnega, do obrati,’ki so bili v tem letu pri- izobraževanja naletimo na posa- kakšne globine in širine mora ključem. Odnosi pa se bodo z mezne predloge. Nekateri so za-novim letom uredili, ker se pri- to, naj bo učni program »širok« pravlja enoten oravilnik o delitvi drugi smatrajo, naj bodo pro-gra- januar 61,5 % februar 55,3 % marec 59,5 % april • 55,5 % maj 56,4 % junij 52,0 «/o julij 51,5 % avgust 44,7 % Za orientacijo navajamo vprečni osebn; dohodek po kvali- valo, naj znanje ustreza zahtevam delovnega mesta v vseh ozirih. Naši delovni lju-dje ne bodo poznali samo tehnološkega procesa, pač pa bodo morali delati tudi drugače in si pridobivati znanje v drugih oblikah. Kar se tiče izobraževanja, ni nujno, da se- posreduje sam-o na delovnem o poroča se tudi pregled obratov s električni napeljavi, o ureditvi strani inšpekcije dela in sanitarne naših brusirne, o delovnih pro- inšpekcije. S tem bi se odstranili storti, kjer morajo biti na vid- Vsi faktorji, ki povzročajo nesreče, nem mestu podatki o talni povr- Sprejet je bil sklep, naj mojstri šini in prostornini prostora ter o posredujejo vsako odsotnost refe-dovoilj-e-nem številu delovnih mest. re-nlu HTV, ki naj sproti obvešča Inšpekcija je nadalje zahtevala, upravo zdravstvenega doma o pena j se delavce, ki ne izpolnjujejo pravilnostih, ki jih zapaža s stra-pogojev glede strokovnosti, razpo- ni zdravstvene službe. Le s pored-; na taka delovna mesta, kjer močjo medsebojnega sodelo-vanja se zahteva manjša strokovnost, bomo lah-ko zboljšali zdravstveno Za rešitev teh problemov je uprav- stanj,e delavcev i-n pogoj-e dela in ni od-bor zadolžil referenta za služ- pri tem nudili pravim bolnikom bo HTV ter komisijo po obratih ter vše, da se člmp-rej usposobijo za tehnično službo. Zadolženi naj delo. ZD Bled j-e takoj prisluhnil postavij-o rok za odpravo teh po- našim težnjam, ZD Bohinj pa manjkljiiv-osti, ki s-o- razvidne iz verjetno problematike še ni kon-zaipisnika. Referent HTZ naj pre- kretino obravnaval, cizineje pregleduje prijave nesreč Obravnavala se je tudi proble-pri delu, napravi naj se nov nor- ma-tika komercialne službe oz. ex-mativ zaščitnih sredstev, ki naj po-zituire prodaje. Zanimivo je, da ga potrdi okrajna oz. republiška j-e veliko reklamacij, ni pa za od-inšpekcija -dela. Ta pravilnik naj pravo teh pomanjkljivosti nihče bo enoten za vise podjetje, izdelan ničesar pokren-il. Vsa-ka popusti j i-pa -do kon-ca o-ktobra 1962. Raz- vest -do- komercialnega sektorja in pravlj-alo se je tu,di o toplem ob- do odgovornih vodilnih delavcev roku: upravni odbor je mnenja, na skladišču hrom-; finančno po-naj bi bil toipeil obro-k le dodatna slovanje in ugled po-djetja. Sprejet brana, ne pa glavni obrok hrane j-e bil sklep-, naj na vsaki seji naših članov kolektiva. Posebna upravnega odbora šef komercial-točka obravnave je bil problem nega sektorja poroča o reklama-bolovanj v podjetju. Na podlagi cijah in o tem, kaj- j-e bilo proti analize, ki je bila narejena za njim pod-vzeto. VK K PK NK 35.568 26.416 22.256 19.552 VS SS NS PU 48.048 29.328 23.296 20.384 prodreti? To zavisi od dolžnosti Nadaljevanje na strani 7 osebnih dohodkov. mi »ožji«, toda podjetje si pod Brusilnica v novih prostorih na obratu v Bohinjski Bistrici Ce se v delovnem prostoru dobro počutiš Znano je staro pravilo, da je Ventilacijske naprave so napo-brusilnica »srce« lesne, predvsem sled urejene, sanitarne naprave pa pa žagarske industrije. Na našem lahko služijo svojemu namenu, obra-tu je brusilnica ena najbolj Kljub temu, -da je občutek člove-urejemih. Da to drži, nam pričajo ka, ki ni zaposlen na tem mestu tudi razni tečaji, ki so se vršili zelo prijeten, pa vedo povedati na našem obratu. Vsi stroji so brusači tudi o pomanjkljivostih v novejše izdelave z izjemo treh, novem prostoru. Res, da je po-tako da je delo kvalitetno. Vendar letje, toda misliit-i bo treba čimprej pa še obstaja- niz problemov, ki na ogrevanje prostora, kajti pri pa se ne dajo odpraviti, za kar je nizki temperaturi je delo otežko-več vzrokov. čeno, saj gre skozi roke brusačev Ker so pred meseci pričeli z precejšnje število različnih rezil -deli pri razširitvi kotlovnice, je iz železa, motnje pa nastajajo bilo nujno preurediti tudi prosto- tudi- v samem obratovanju strojev, re dotedanje brusilnice. Tako smo ki delajo na hidravličen način, že v začetku letošnjega leta imeli zato je potrebna stalna, tempera-priliko videti novo, povsem diru- tura. Drug problem pa nastaja pri gačno ureditev le-tega objekta, samem brušenju, kajti hrup slabo Lepo razsvetljena, večja in so- vpliva na zdravje. Pogost pojav dobno opremljena brusilnica je pri tem je glavobol. Slej ko prej lahko kolektivu v ponos. Razvrsti- bo treba nabaviti aparate, ki ta tev strojnega parka je bila možna hrup zmanjšajo- in se -dobe tudi v predvsem zaradi večjega prostora, naših prodajalnah Obiskala nas je delegacija gozdarskih in lesnih delavcev iz Poljske ZDRUŽITEV OBRATOV Nadaljevanje s strani 5 ter nekaterih finalnih izdelkov so bile premestitve delavcev med posameznimi enotami, kot tudi znotraj enot na dnevnem redu. Poleg tega še ogromen porast bolovanj, neugodna struktura zaposlenih (ka-r 56 % žensk in le 44 % moških), še vedno nerešena organizacijska shema obrata ter nerešeno kadrovsko vprašanje; vse to je onemogočilo dosego- večjih uspehov. Kljub vsem navedenim težavam smo z rezultati lahko- kar zadovoljni, saj bomo leto zaključili precej bolj uspešno kot vsa pretekla 1-eta. K temu so prispevali vsi tisti, ki jih spremlja odgovornost in zavest, da s povečanjem proizvodnje koristijo sebi, podjetju in naši celotni skupnosti. Vsem tistim pa, ki so in še trdijo, da združitev ne bo rodi-la uspehov, pa lahko odkrito povemo, da so v zmoti, kajti rezultati skupnega dela so njihove -trditve že ovrgli. Razočarani smo Vprašujemo se, kaj delajo družbeno-poli tiene organizacije podjetja! Ob začetku leta smo z radostjo sprejeli vest, da bo naš novoizvoljeni sindikalni odbor celotnega podjetja zaživel, tako da bo to koristilo podjetju kot celoti, kot lektiva. Ni namen, da kritiziramo, pač pa. da vzbudimo večjo agilnost in večje sodelovanje sindikalnih podružnic. Zaželeno je, da sindikalne podružnice diktirajo organom upravljanja v podjetju kaj naj razpravljajo. Ali v podjetju ni dovolj problemov s,področja proizvodnje, prodaje, financ ter s kadrovskega področja? Ce analiziramo zaključni občni zbor, oziroma . samo 1. točko dnevnega reda tega zbora ugotovimo, da je vloga sindikalne organizacije, da je aktivni činitelj in m obiti za tor pri vsakodnevnem dogajanju v družbeno proizvajalnih odnosih kolektiva, da krepi demokratičnost ukrepanja s tem, da bi bil. vsak član delovnega kolektiva neposredno ali posredno povezan v sistem upravljanja podjetja. Nastane vprašanje, kaj se je na tem področju naredilo. Vemo, da so bila pravila podjetja sprejeta, dia se že uvaja sistem upravljanja po ekonomskih enotah in da ta proces še ni zaključen. Čeprav vemo, da prave materialne osnove organi upravljanja po ekonomskih enotah niso sindikalni organi nič storili za to, imajo sindikalne organizacije pravico predlagati člane za delavski svet, pravico' zasledovati njihovo delo in terjati od delavskega sveta občasna poročila; ne organizirajo pa v našem podjetju sestankov kolektiva po ekonomskih enotah, oziroma le v primerih, če pride do kakega nesoglasja in je včasih že prepozno »gasiti«. Sindikalna podružnica ni pojasnila kolektivu proizvodnih nalog, izvrševanje proizvodnega plana podjetja s poudarkom na izvrševanje izvoza lesnih izdelkov. Rekonstrukcija lesne industrije na področju surovinskega zaledja ni bila dovolj pojasnjena posameznim elanom našega ko- članom podjetja. Sindikalna organizacija bi lahko obravnavala tudi odnose z Gozdnim gospodarstvom, zlasti ker je lesna predelava vezana na gozdno proizvodnjo in obratno. Sigurno je, da bi se sindikati za posamezne probleme laže sporazumeli med seboj kot posamezniki. Predlog sindikalnega občnega zbora gozdarjev je na primer, da se pomaga lesni industriji. Ta predlog je v našem kolektivu naletel na prijetno razumevanje. Vprašanje vodstvenega kadra in po drugi strani vprašanje dela posameznih članov kolektiva je problem zase, ki bi ga lahko sindikalne podružnice načele in nato skrbele za pravilno izvajanje teh odnosov. Čeprav je bil formiran odbor za udejstvovanje na kulturnem in športnem področju, ni . to izvršeno. Tudi družlbeno-ekonomsko izobraževanje članov kolektiva, ozir. agitacija za tO' ni zadovoljiva. — Vse te pomanjkljivosti dela sindikalne organizacije dokazujejo, da se bo moral odbor sindikata poleg vsebinskega dela ukvarjati tudi z metodiko uveljavljanja vseh sklepov. Vprašanje je tudi delo naših osnovnih organizacij in aktiva. — Mladina, ki tvori skoraj eno* tretjino naših zaposlenih, ne najde vsebine dela v svoji organizaciji. Vodilni kader, ki aktivno dela v teh organih, se bo moral s prepričevalno metodo lotiti tudi tega. Podjetje namreč uspešno deluje skoraj na vseh področjih in ni izgovora, da ni časa za delo družbeno-političnih organizacij v podjetju. Viso to problematiko naj si bo glede upravnih organov, organov družbenega upravljanja in dela družbeno političnih organizacij, naj obravnava aktiv komunistov. bolezenskih odsotnostih so razpravljali organi DU .Zveza sindikatov Slovenije je organizirala posvetovanje s področja HTZ pri delu. Tu je bila posredovana primerjava republiškega povprečja bolezenskih odsotnosti za lesnoindustrijsko panogo, za bolovanje do 7 dni i;n rad 7 dni. Republiško povprečje znaša v letu 1961: z?, bolezenske odsotnosti do 7 dmd 1.9% ' za bolezenske odsotnosti nad 7 dni 3,5 %. V našem, podjetju se odlstotku do 7 dni približamo, nad 7 dni pa znaša 5,3 %, kar pomeni, da smo prekoračili mejo za 1,8%, obenem pa je ta odstotek najvdšji v lesni industriji Slovenije. Organi socialnega zavarovanja nam predpisujejo maksimalni odstotek bolovamja 4,5 % na skupino število zaposlenih, za razliko* pa moramo plačevati zavodu še dodatni prispevek, ki znaša: za leto 1960 4,188.508 dinarj*ev za leto 1961 3,221.830 dinarjev za 1. 1*962 (8 mes.) 3,489.289 dinarjev Oglejmo si še število izgubljenih ur v posameznih obratih: Obrati 1960 1961 1962 (8 mes.) Boh. Bistrica 57.210 55.534 49.129 Vzdrž. obrat - — 4.829 Rečica 10.222 19.885 34.625 Gorjana 15.782 14.402 — Jesenice 1.113 715 1.753 Soteska 5.820 3.012 — Uprava 3.568 2.552 3.408 Mojstrana - - 848 (2 mes.) V interesu vsakega posameznika je, da se to* število zmanjša na minimum, ker je vsem jasno, kolikšno j*e te breme za gospodarsko' organizacijo. Že v prvi polovici letošnjega leta imamo ljudi, ki so bolovali nad* 500 ur in to na LIO Boh. Bistrica 17, na LIO Rečica 3 in na Vzdrževalnem obratu 2. Pni tem ne želimo razpravljati ali bolorjejo upravičeno ali ne, ker to ni naša stvar. Nujno pa je, da se prične ali z intenzivnejšim zdravljenjem ali pa da se te ljudi invalidsko upokoji, če n.i iz-gledov, da hi bili kaj kmalu sposobni za delo*. NESREČE PRI DELU Obrat I960 1961 1962 Boh. Bistrica 35 43 24 Vzdrž. obrat — - 6 Gorjana 18 5 17 Rečica 12 10 13 Jesenice 3 3 10 Soteska — 3 — Narašča tudi število nesreč, kar tli vedno kriviti delavce, ampak predpostavljene (preddelavce in mojstre), katerih dolžnost je, da uvedejo vsakega posameznika na delovno mesto. O vzrokih porasta bolovanj in ukrepih za zmanjšanje so razpravljali. organi upravljanja v podjetju in opozarjali na to zdravstvena domova Bled' in Bohinj. O tem naj razpravljajo tudi delavci sami med' seboj' na obratih, ker oni najbolj občutijo posledice. Se slabše pa bo po novem letu, ko se bodlo stroški bolezenskih izostankov obračunavali po novem zakonu. Ob praznovanju 20. obletnice pionirske organizacije so nas obiskali naši najmlajši Vsebino izobraževanja je treba jasno opredeliti Nadaljevanje s strani 6 in odgovornosti, ki mu jih družba poveri in zaupa! Zunanji krog predstavlja probleme o katerih mora biti delavec, ki določeno delo opravlja, informiran do vseh podrobnosti. S tem mislimo znanje, ki ga vsakdo kot kulturno razgledana oseba potrebuje. To nam zagotavlja, da ne želimo »osiromašiti« našega delavca; ne bo naj le suhi strokovnjak, pač pa človek, ki se vključuje v družbeno in kulturno izživljanje tu*di po. opravlje-nem delu. Če proučujemo ljudi, ki se prijavljajo v razne tečaje, nam daje to zadovoljivo sliko. Žal se tečaji niso mogli izvesti, ker so nastopile objektivne težave kot letni dopusiti, povečanje proizvodnje in tako dalje. Prijavljencev je dovolj in pričakujemo, da bomo po tečajih pridobili dobre sodelavce. Prva grupa, ki je obiskovala te tečaje je dokazala, da z večjim razumevanjem sodelujejo pri organih upravljanja in z večjo strokovnostjo opravljajo svoj poklic. Tehnični in ekonomski kader v podjetju čaka odgovorna naloga, kako posredovati potrebno* znanje, kajti od posredovanja zavisi tudi uspeh dela posameznikov, Za uspešno delo sta odgovorna torej dva faktorja: predavatelji in slušatelji. Kje so vzroki za mrtvilo družbenih organizacij na obratu »Tomaž Godec« Ugotovljeno je, da so vse dru žbene organizacije na obratu v Bohinjski Bistrici nedelavne. Kdo se me bi vprašal kaj dela LMS, sindikalne podružnice, strelska in šahovska ter kegljaška sekcija? Vse te organizirane enote so prod leti, ko so* s*e ustanovile, napravile lepe načrte za prihodnost in so v začetku kar lepo zaživele. Toda kaj je z njimi sedaj? Nobenega znaka življenja ni pokazala nobena organizacija, razen enega nastopa, kegljačev, ko so* se pomerili. z železničarji. Kot glavni vzrok temu je, da ni* pravih organizatorjev in voditeljev, *ki bi oživili delo* organizacij. Kje se udejstvuje mladima? Tud*; starejših članov, ki bi morali dajati vzpodbudo im vpeljati mlade moči v svoje vršite ni. opaziti. Mnogo se je govorilo o letnih in zimskih športnih igrah. Toda zaživele so le zimske, ker je mnogo smučarjev in sankačev med kolektivom. Posebno velja pohvaliti sankače, ki* imajo lepo zgodovino in tudi lepe perspektive v prihodnosti, saj je v njihovih vrstah precej dobrih tekmovalcev, ki bodo lahko pokazali, svoje znanje na novo urejeni sankaški progi, ki jo gradijo člani, sami s prostovoljnim 'delom. Vse drugače je z letnim športom. Dogovorjeno je bilo, da ga bo organizirala sindikalna podružnica s pomočjo mladinske organizacije. Kljub temu, da bi bile igre kvalitetne im številna udeležba, saj je mnogo mladincev, kii bi radi igrali odbojko, rokomet, nogomet, šah ipd. niso zaživele. Podobno spanje uživa tudi mladinska organizacija na obratu, ki se je že pomladi formalno združila z mladinsko organizacijo Osnovne šole, da bi s svojimi izkušnjami pomagali neizkušenim mladincem, ki imajo veselje do dela ne le v okviru mladine, ampak tudi v praktičnem delu, saj imajo organizirano zadrugo, ki nosi ime »Tomaž Godec«. Mladinci aktiva na obratu so* na svoji zadnji konferenci sprejeli sklep, da bodo pomagali osnovnošolcem in s pridobljenim denar- jem organizirali skupne izlete po raznih slovenskih turističnih kra-iih. Toda zaradi nedelavnosti mladincev j*e vse skupaj padlo v vodo. • Resnično težko je začeti delo v organizaciji, ki ima slabe osnovne temelje, od katerih je odvisno nadaljnjo delo organizacije. To zlasti velja za mladinsko organizacijo, ki ni med svoje člane razdelila niti izkaznic, kaj šele, da bi pobrala članarino. Že iz tega sie vidi nesposobnost in nedelavnost mladinskega aktiva. Vse drugače pa izgloda delo osnovne organizacij e ZK na obratu. Člani se redno sestajajo in rešujejo vsakdanje probleme, ki višji zakon graditve socializma. Pričakujemo, da bo proučevanje in obdelava nove ustave obogatila tudi našo teoretično misel in prakso socialistične demokracije. Seznaniti se z duhom, Z vsebino itn z važnimi določbami nove ustave, kakor tudi z dosedanjimi dosežki in perspektivami, nadaljnjega razvoja socialistične skupnosti j*e poglavitni namen javne razprave. Ko razpravljamo o lastnem delu ugotavljamo, da smo dosegli večje uspehe, da ipa lahko še hitreje napredujemo in še bolj razvijamo demokratizem in socialistična druž- se nenehno pojavljajo na obratu. Organizacija zajema vedno večji krog mladih ljudi, ki se zavedajo vloge dobrega gospodarjenja. V zadnjem času se je članstvo povzpelo na 36 članov, med katerimi pa so samo 3 žene, kar je vsekakor premalo, saj je zaposlenih na obratu skoraj polovico žena. Organizacija skrbi za strokovno in splošno izobrazbo delavcev, zato organizira izobraževanje preko Delavske univerze. Letos pa bo organizirala večerno politično' šolo. Nujno je, da morajo delavci razširiti svoje miselno obzorje in stopiti v korak z razvojem tehnike v svetu. ce jo bo spoznal. V novi uistavi, se obravnavajo vse važne teme socialističnega razvoja: planiranje v komuni, pravice državljanov, vloga družbeno političnih organizacij ali državnega aparata, rotacija, naloge skupščine in vseh tistih organov, ki jim volivci zaupajo dolžnosti in pravice. Ustava bo povečala vlogo pravic družbeno političnih organizacij in bo izpopolnila socialistični demokratizem, Zato razpravljamo o vsebini ustave, kajti nova ustava bo vplivala na sedanjost in prihodnost naše 'družbe. Vse družbeno politične organizacije v podjetju so dolžne, da organizirajo bena razmerja. Ustava mora postati dejansko orožje naših delov- študij vsebine in pomena ustave, nih ljudi, morajo se do podrobno- da jo bodo spoznali in razumeli sti seznaniti s svojimi pravicami vsi naši delovni ljudje. Pogovor ust Začela se je razprava o novi ustavi, ki obogatuje temeljne postavke našega poslovnega zakona. Tov. Tito* je v uvodni besedi opozoril na velik pomen javne razprave o novi ustavi, ter,, posebno poudaril željo, da državljani sodelujejo pri formiranju posameznih določb. Le tako bo mogoče naj popolneje im dokončno ugotoviti vse tiiste stvari, ki j ih čutijo milijonske množice. Ustava je naj- i o novi avi in dolžnostmi, kajti, le tako se bomo* lahko borili pri vsakdanjem delu za socialistično družbene odnose. Ustava proklamdra najširše pravice, ki jih uživa naš delovni človek, garantira njegove telesne svoboščine, odpira nove perspektive. Zato moramo razumeti njeno bistvo in značaj. Naš delovni človek bo lahko ta dokument uporabil v vsakdanjem življenju samo tedaj, Št. 1 TRIGLAVSKI LES • GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED • TRIGLAVSKI LES« GLASILO DELOVNEGA • Leto III. - — 6. dec. Kaj je z našim športom ? Za nami so letne športne panoge, ker smo pred novo zimsko sezono. Zato poglejmo kaj nas čaka v prihodnjih mesecih oziroma še par besed o pretekli »-mrtvi« Takoj po zaključku zimske sezone se je mnogo govorilo, kako bi začeli z delom v poletnih mesecih. (Kljub temu, da je bilo posvetovanje o pripravi letnih športnih iger našega podjetja, je ostalo vse le pri »pogovorih«. — Dovolj je med delavci podjetja ljudi, ki bi se radi ukvarjali s poletnim športom. Toda vzroka, zakaj- se ni prvotna zamisel o pospešenju oziroma o uvedbi športnega življenja uresničila, ne ve nihče. Edina izjema je kegljaška sekcija na obratu v Bistrici, ki je imela dva nastopa in kljub pomanjkanju treninga dosegla dve zmagi. Kaj pa je z lahko atletiko, odbojko, nogometom in sličnimi panogami ? Pred nami je sezona streljanja, šaha in smučanja! Vse kaže, da bo s temi panogami enako kot s poletnimi športi. Ce se spomnimo* preteklih let vidimo, da smo bili v zimskošportnem udejstvovanju med prvimi. Žal je bil zastopan pri tem le‘obrat »Tomaž Godec«. Vršila so se razna tekmovanja, osvajala so se prvenstva podjetja v vseh disciplinah, v dokaz, da je bilo delo rèe plodno, so tudi mnoge osvojene trofeje. Letos bo tretje slovensko prvenstvo lesnoindustrijcev. Na dosedanjih dveh smo igrali vidno sz oni. vlogo. In kaj lahko pričakujemo letos? Vse kaže, da bomo nekje »na dnu« vseh nastopajočih. Prepričan sem, da. se bomo na koncu sezone spraševali, kje so vzroki neuspeha. Nikjer drugje kot v nesmotrnem delu in v nerazumevanju odgovornih za rekreacijo delavcev. Skrajni čas je, da se zbero odgovorni na posvetu, ki naj bi bil plodnejši kot pred meseci. Čimpreje je treba pripraviti okviren načrt Za priprave naših smučarjev. Zagotoviti je treba množično udejstvovanje v tem tako lepem športu. Predvsem pa ine smemo pozabiti na udejstvovanje žensk, saj vemo, da se na startu pojavljajo samo tri ali štiri kljub temu, da je od vseh zaposlenih skoraj polovica žensk. . Kaj nam preostane pred začetkom sezone? Nič drugega kot da se lotimo dela, saj je to garancija, da bomo ugled, ki ga imajo naši smučarji - tekmovalci, obdržali; lanski delni neuspeh na slovenskem prvenstvu naj nas ne odvrača od dela, biti mora le vzrok za čim plodnejišo delo. Če bodo nastopajoči naleteli na razumevanje pri odgovornih, smo lahko prepričani, da uspehi, me bodo* izostali. ZAHVALE Občinski odbor RKS Bohinj se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu Lesno industrijskega obrata »Tomai Godec« iz Bohinjske Bistrice za razumevanje, s katerim je bil \pripravljen prispevati prizadetemu prebivalstvu iz Dalmacije in zbral med zaposlenimi 22.000 din. Občinski odbor RKS Bohinj Najlepša zahvala vsem delavcem, delavkam ter uslužbencem Lesno industrijskega obrata •Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica za denarne prispevke v času moje bolezni. Prav lepa hvala tudi sindikalni organizaciji obrata za trud in pobudo. Še enkrat iskrena hvala vsem. Ivan Tavčar GIBANJE ZAPOSLENIH v desetih mesecih 1962 Mesec Prišlo Odšlo Skupaj Januar 5 6 551 Februar 12 5 558 Marec 13 10 605 April 13 8 610 Maj 21 8 623 Junij 13 7 629 Julij 57 10 676 Avgust 15 14 677 September 126 14 789 Oktober 21 10 800 ' V mesecu juliju je upoštevanih 46 zaposlenih, ki smo jih prevzeli s pripojitvijo lesnega obrata Dovje Mojstrana. Meseca septembra smo upoštevali zaposlene pri podjetju »Jelka«, ki se je priključilo k našemu podjetju, in sicer 102 zaposlenih. »TRIGLAVSKI LES«, glasilo delovnega kolektiva LIP Bled — Izdaja: LIP Bled — Odgovorni: glavni urednik Franc Mencinger — Uredniški odbor: Vera Svetina, Andrej Trojar, ing. Alojz Vovnik, Stefan Pangeršič, Stanko Ažman, Ferdo Tolar, Helena Rot-man, Janez Žitnik, Bernarda Kastelic in Slavko Pirc — Tehnični urednik: Franc Bajt — Telefon 954-15 Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju »Stara sem 19 let manj k Mnogim našim sodelavcem ni znano, da je dalo naše podjetje v letošnjem letu možnost letovanja v našem počitniškem domu tudi drugim podjetjem. Prijavljencev iz drugih podjetij je bilo nad polovico od skupne vsote, torej 356 odraslih in cca 135 otrok. Precej gostov je bilo iz Združene lesne industrije Tržič in obratov tovarne »Iskra« iz Kranja. Dom je bil odprt od sredine maja do 18. septembra. S tem smo tudi presegli želj eni čas, po katerem naj bi bili domovi odprti in zasedem letno vsaj* 90 dni. Posebnega finančnega uspeha ne moremo pričakovati, ker ima dom še vedno nepotrebne postranske izdatke, ki delno le vplivajo na uspeh poslovanja. Sam dom popolnoma odgovarja svojemu namenu, potrebno bo le še nekaj izboljšav za še boljše počutje gostov. Ti predlogi bodo posredovani upra vnemu odboru po- Na pomoč! Toda Marsikaj smo že brali v našem listu o delu gasilcev, o številu članstva, o osebni opremi, orodju, domovih, ukrepih in podobno, nikjer pa nismo zasledili to, kakšno odgovornost in dolžnost ima do gasilcev podjetje. Res je, da stane mnogo denarja, če hoče imeti podjetje dobro opremljeno društvo in res dobro izvežbano moštvo, ki zna pristopiti h kakršni koli akciji. To pa. naj nas ne moti. Vedno je bolje, da si prej pripravljen, kot pa potem, ko te kakršno koli opustošenje prisili, da gledaš in ugotavljaš zakaj vse to. Zato je ot 100, pa vendar je lepo« čitniškega doma, rešeni pa bodo le z razumevanjem delavskega sveta podjetja. O samem zadovoljstvu gostov nimam namena mnogo pisati in to prepuščam kar njim. Za konec le nekaj izjav letošnjih gostov, kii naj bodo vzpodbuda za to, da se bodo člani našega kolektiva v prihodnjem letu v večjem številu prijavili za dopust v počitniškem domu. Tovarišica L. F. je zapisala v knjigo: Žal mi je, da tega ni bilo prej — stara sem 19 let manj kot, 100, pa vendar je tako lepo. Tovarišica srednjih let je izjavila: To je prvih 14 dni v mojem življenju, ki so* 'bili ras lepi. In izjava: Vsakemu, kdor bo želel na dopust, bomo priporočili vaš dom. In še bi lahko pisal in navajal. Z moje stranii samo še to, da je veljalo načelo »za vse enako« in zaradi tega je bilo nekaj nezadovoljnih. I. S. ob pravem času ! vedno bolje, da si prej preskrbimo vse potrebno, da se lahko postavimo v bran v slučaju nesreče. Ker imamo pri nas dovolj strokovnega kadra , kakor tudi do neke mere potrebno orodje in opremo, bo 'treba članstvo V 'bodoče res dobro stroikovno izvežbati, da bo kos vsakemu napadu. Pri tem gre za načelo: Najprej ugotovi, potem ukrepaj. Zato bi 'bilo najbolje, da bi naredili tečaj za izprašane gasilce. Potrebno bi (bilo tudi to, da si komandni', posebno pa še poklicni kader izbere najbolj ogrožen ob- jekt na obratu ter se tam vadi v napadalno-ohramhnih akcijah. Seveda bi tudi podjetje moralo . gledati na to, da ugodi našim prošnjam pri. delitvah sredstev za naše potrebe. Le s tem si bomo zagotovili zanesljivo in močno obrambo proti ognju in drugim nezgodam. Članstvo pa se bo s svojim strokovnim znanjem lahko brez skrbi, odzvalo klicu: Na pomoč! Nismo še rešili Nismo še rešili, problema standardizacije izdelkov in potrošnega materiala. Ni še urejena izdelava predikalkulacij za. pravilno planiranje proizvodnje. Prodajna služba premalo analizira tržišče in se še vse preveč naslanja na konjunkturo (izvoz). Premajhno poznavanje proizvodnje in tržišča. Razpravljamo o prodaji 18 in 24 mm desk — podlmere. Kako Je-te plasirati na tržišču ali najti možnost za izdelavo finalnih izdelkov (zabojev) iz slabše kvalitete teh desk? Razpravljamo o prodaji žama-nja, ki ga trenutno trg ne išče. Kam, kako in v kakšnii. obliki ga bomo v bodoče prodajali? . Ekonomske enote še niso dokončno organizirane. Kako jih bomo v bodoče oblikovali v organizacijskem in finančnem smislu? Razpravljamo o problemih izvoza. Ali bomo lahko izvršili obveznosti? Ni še organizirana tehnična zaščita- dela. Stroji niso še opremljeni, s sodobnimi zaščitnimi sredstvi? N.j še? . . . ZA RAZVEDRILO BRALCEM ZABAVNE STRANI Zadnja stran v našem časopisu je namenjena tudi križankam, rebusom, šalam in spisom v humorističnem stilu. V našem podjetju je zaposlenih dovolj ljudi, ki imajo smisel za humor. Objavljajte v naš časopis tudi vi! Napišite šalo, ki bo izvirna, napišite spis, kjer boste opisali kak dogodek za smeh! Prispevajte rebus ali križanko! Skratka, sodelujte in napišite kaj tudi za zadnjo stran. REBUS • n * A REBUS -V ° "H , /H) J\jA "b /T*\ W " v REŠITEV UGANK IZ 4. ŠTEVILKE Rešitev rebusov: Jereka je (sm)reka. Kostanj host(m)anj. REŠITEV MAGIČNEGA LIKA: 1. Matevž Hace, 2. adoratorji; 3. tožiteljica; 4. eritrociti; 5. vatrogasac. REŠITEV POSETNICE: Vasi, kjer je ta mož doma, pravimo Zgornje Gorje. Mama in sinček Janezek se vozita v vlaku. Janezek kar naprej nagaja mami. Nasproti njih sedi moški z veliko golšo. Ko Janezku ni pomagala nobena prošnja več, naj vendar miruje, mu mama zagrozi: »Če ne boš dal miru, te bo tale mož kar požrl!« Janezek: »Saj me ne more, ker še onega ni požrl.« REBÜS ŠTEVILČNICA & /s 15 /5 15 Tehniko na dom 15 /5 /S Številčnica: vpiši v kvadrat številke 1 do 9 tako, da dobiš diagonalno, navpično in vodoravno seštevek 15. Posetnica: MIHA HENČAR Kaj je ta mož po poklicu! Križanka Vodoravno: 1. naš jutranjik, 4. mesto ob francoski rivieri, 7. stara slovanska pijača, 8. organ vida, 10. veznik, 11. industrijsko mesto v Srbiji, 13. okrajšano žensko ime, 15. grška črka, 17. makedonsko kolo, 19. začetnici slovenskega naturalista, 21. pregovor, 22. kemični znak za erbij, 23. daljše pripovedno delo, 26. letovišče pri Opatiji, 26. žensko* ime, 28. pre- oivališče čebel, 29. kratica za mednarodno organizacijo držav skupnega trga, 32. števnifc, 33. otroško vozilo, 35. avtomobilski znak Banja Luke, 36. nič več mlad, 37. prostor nad nami. Navpično: 1. holandski šahovski velemojster, 2. ljubkovalno žensko ime, 3. dva enaka samoglasnika, 4. reka v Afriki, 5. začetnici slovenskega predstavnika modeme, 6. vrsta volne, 9. povrtnina, 12. avtomobilska oznaka za Šibenik, 14. različna samoglasnika, 16. industrijsko mesto na Gorenjskem, 18. športni rekvizit, 20. poljsko orodje, 24. žensko ime, 27. moško ime, 28. Ludolfovo število, 30. glej 14 navpično, 31. glavno mesto skandinavske države, 32. kratica za srednji, 33. oznaka za starejši, 34. kemični znak, 35. začetnici francoske filmske zvezde.