Slev. 238. v UDtM y sredo Oee 8. ollotra 1924. Posamezna Številka stane 2 Din. LEIOLII. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol lela..... .120 sa celo leto .... » 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v ]urroslavlji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Cene inseralom: Enostolpna petlina vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50. veliki po Din 3'— in 4'—. oglasi v urednISkem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSlaina plačana v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion 50, npravniStva 328. i« list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljnbljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Generali. Razmeroma kmalu po nastopu sedanje vlade se je v vladnih krogih rodila opravičena in v parlamentarnih principih popolnoma utemeljena želja, naj bi HRSS sedanje vlade ne samo v parlamentu podpirala s svojo številčno močjo, ampak naj bi prevzela nase tudi del vladne odgovornosti in s to odgovornostjo sedanjo vlado tudi moralno podprla. Vsi trezni in parlamentarno misleči krogi so to misel takoj odobravali, ker so uvideli njeno opravičenost. Če je bila HRSS priznana pravica sodelovati v parlamentu, ji mora biti dana možnost, da je zastopana tudi v vladi, ki v parlamentarnih državah ni drugega kakor izvrševalni organ vsakokratne parlamentarne večine. Kdor ima kot član parlamenta ali kot parlamentarna stranka pravico do kontrole, temu se gotovo ne more odrekati možnost, da sme sedeti tudi v kontroliranem izvrševalnem organu. Kdor ima količkaj parlamentarnega čuta, bo vse te stvari smatral za samo-posebi umevne. Tudi vodstvo HRSS svojega eventuelnega sodelovanja v vladi ni kratkomalo odbilo, ampak je reklo, da pristane tudi na to, če smatra vlada tak korak za potreben za učvrstitev svojega položaja. Pripravljeno je bilo torej vse, da podpro Hrvatje sedanjo vlado tudi moralno s svojim vstopom v vlado in politična javnost je že vsak dan pričakovala, da bo tozadevni kraljevski ukaz tudi objavljen. Kraljevskega ukaza pa ni hotelo biti. Javnost je čakala en dan, čakala je dva dni in čaka še danes. A kolikor dalje čaka, toliko bolj je rastla in še raste radovednost javnosti, kje tiči vzrok tega zagonetnega odlašanja. Parlamentarnih ovir ni, ker so Hrvatje jako važen del parlamentarne vladne večine; državnopravnih ovir ni, ker.so tudi v drugih monarhističnih državah republikanci že postali ministri in je iz več Radičevih izjav samih vrhtega znano, da republikanstvo HRSS ni absolutno. Kje tiči torej vzrok? Če ne moremo najti vzroka v onem delu političnega kolesja, ki ga vsi vidimo, ga je treba iskati tam, kamor oči nas navadnih zemljanov ne segajo. Delovanje parlamenta je nam vsem kolikor toliko vidno, jasno in razumljivo, ni pa tako vidno in jasno delovanje drugih političnih činiteljev. Jako važen politični činitelj pa je pri nas vojaška oblast. Tudi v drugih državah v tem oziru niso dosti ali pa nič na boljšem. Tako n. pr. je znano, kakšen velikanski vpliv na vodstvo državne politike ima v Angliji admiraliteta. Kadar začno ti gospodje stikati glave, tišče angleški davkoplačevalci sicer svoje žepe, toda ne dolgo. Tako je v Ameriki, tako je v Franciji, pri nas pa je še nekoliko več kakor tako in to, kar je pri nas več kakor v drugih državah, ni dobro. V vseh državah se brigajo vojni ministri, generali in admirali v prvi vrsti za to, da je armada številčno dovolj močna, da je dcbro oborožena in dobro izvežbana. Te stvari stanejo seveda ogromne vsote in baš zato se javnost, zlasti tista, ki plačuje davke, vselej nekoliko vstraši, če bere v dnevnih listih naslov: »Zahteve vojnega ministra.« Glavna briga gospodov generalov jc torej povsod osredotočena na vzdrževanje kolikor mogoče velikih in kolikor mogoče dobro opremljenih in izvežbanih armad. Nikjer pa se generali ne brigajo za državljansko vzgojo in nikjer ne nastopajo s svojim vplivom v korist teh ali onih političnih strank. Oni se pač brigajo za vzgojo »vojaškega duha« v vojašnicah, vse drugo pa puste v miru, ker vlada v vseh evropskih državah princip, da so vse stranke v enaki meri »državotvorne« in da bo tudi današnja opozicija ravno tako biagodarno dovoljevala vojaške kredite, kadar pride na vlado, kakor sedanje vladne stranke. Pri nas pa je v tem oziru precej drugače. Bivši režim žalostnega spomina je vedno brez vsake legitimacije m popolnoma samovoljno proglašal le sebe za državotvornega, vse ostale stranke in skupine pa v popolnem nasprotju z naziranjem o vrednosti opozicije v ostalih evropskih državah za protidržavne. Dogodki zadnjih' dni dokazujejo, da se je ta nesrečna teorija zajedla tudi v naše višje vojaške kroge, seveda na veliko škodo teh krogov samih in na še večjo škodo za državo. Zgodovina vseh držav, zlasti pa balkanskih, dokazuje na vsaki strani silno škodljivost vmešavanja vojaških krogov v dnevno politiko in v državno upravo. Tudi Belgrad ima v tem oziru že zelo žalostne izkušnje (1. 1903!), vse pa kaže, da jih ima še vedno premalo. Sicer ne bi mogel zahtevati resen list, kakor je »Politka«, da je najvažnejša in glavna naloga vojaških poveljnikov skrbeti za vzgojo vojakov v narodnem in v državnem duhu. Po naših mislih je ta vzgoja stvar šole in stvar javnih civilnih organov, tudi stvar raznih političnih strank, nikakor pa ni to stvar vojaških krogov. Udanost ali celo ljubezen do države se ne ustvarja v vojašnicah, pač pa se ustvarja ljubezen do dr- žave z dobro upravo. Kjer je ljudstvo zadovoljno, tam vlada tudi dober državljanski duh in tam vlada tudi ljubezen do države. Kjer pa prevladuje vojašnica namesto ljudske zadovoljnosti, tam ne moremo govoriti več o ljubezni do države, ampak samo še o — dresuri. Tako dresuro smo okušali Slovenci v Avstriji in so jo okušali tudi v caristični Rusiji. Potek svetovne vojne je jasno dovolj dokazal, koliko je vredna dresura v današnji demokratični dobi. Zato smo mnenja, naj se vojaški krogi političnih afer raje po možnosti izogibljejo. To je želeti tembolj, ker odgovornosti za državno politiko nimajo generali, marveč vlada in v nobeni državi ne more biti zasiguran potrebni red, ako poleg odgovorne vlade obstoja še neka neodgovorna vlada. Naravnost nevarno pa je, če nosi talen, neodgovorna vlada orožje. PAŠIČEVA BOLEZEN, — POIZKUS RADIKALOV VPLIVATI NA HRSS. JEMNOST V VLADI TESNEJŠA KO PREJ KDAJ. VZA- Bclgrad, 7. okt (Izv.) Vse nade opozicije, da bi pred sestankom narodne skupščine, t. j. pred 11. t. m., prišlo do krize, so ostale seveda samo nade. Radikali že verujejo, da se položaj vlade kljub vsem spletkam na dvoru in pri HRSS le vedno bolj utrjuje. Položaja niso mogli razmajati niti s tem, da je vstop HRSS naletel na težkoče. Kot poslednji poizkus radikalov v boju zoper vlado je bilo zbadanje raznih radikalnih emisarjev v zadnjem času, da bi pripravili HRSŠ do drugih namer in da bi se vladne stranke same razšle ter dale radikalom možnost, povrniti se na oblast. Ideja sporazuma, ki ga ima sedanja vlada v svojem programu na prvem mestu, ni niti pri radikalih več iluzija, kakor imajo radikali navado govorili. Ta ideja je nasprotno postala politična realnost in v nje ustvarjanje je začel verovati celo znaten del radikalov. Zvesti sporočilom svojo stranke, da se noben političen posel ne izvrši brez radikalov — radikali so bili doslej proti sporazumu — bi hoteli, da se ta posel ne izvrši brez njih. Uvidevajoč, da je Pašič najresnejša ovira za sodelovanje pri ustvarjanju sporazuma, bi radikali radi Pašiča omogočili umik iz politične arene. Pašič je zbolel. Govori se, da so mu zdravniki svetovali, naj sc čuva napornega političnega dela in naj išče okrepitve v inozemskih kopališčih. Pašič je bil prej že večkrat bolan iz političnih razlogov, vendar so bilo njegove bolezni prej vedno kratkotrajne. Danes se pa zdi, da bo moral ta čas podaljšati za daljšo dobo. Težkoče, ki sestavljajo vstopu HRSS v vlado, izvirajo oebnih zakonov, se morajo uposlsvili in r.počiovati; 5. krajevne oblasti naj s« vrnejo j^konito izvoljenim upravam; 6. gospodarska politika, ki brani individualno iniciativo, spoštuj načelo svobod,e tudi nasproti razrednim organizacijam. Liberalni kongres se je brezpogojno izTe-kel za popolno ustavnost in zakonitost, obsodil fašistovsko milico in se posebej Izjavil za svoboščine delavskih organizacij. S tem je izrekel obsodbo nad fašistovskim režimom in mu tako odtegnil zadnjo moralno oporo. Ali bo liberalna stranka sedaj svoje zveze s fašizmom tudi formalno pretrgala in takoj od-pokiicala svoja dva pristaša iz vlade jc malega pomena. Toliko je po Livornu očito, da ogromna večina liberalne stranke nasilni fašistovski režim odklanja. Fašisti so sedaj moralno popolnoma osamljeni. Mussolini se je na izid v Livornu takbj odzval. Imel je v GaUarate pri Milanu govor, v katerem je rekel, da so se mu liberalci na kongresu maščevali zato, ker kljub vsemu njihovemu moledovanju ni mogel vseli sprejeti v veliko narodno (fašistovsko) volivno listo. Potem pa se je zatekel k zadnjemu sredstvu, ki mu je še ostalo: h grožnji s surovim nasiljem. Rekel je, da zaenkrat fašisti še vedno kličejo na spravo in mir. Toda svetniki ali svetniški kandidati nismo. Črne srajce so še vedno istega bojevitega duha — njim gre Italija. Opozicija je s sklepom v Livornu več ali manj zadovoljna, dasi bi ji bilo seveda ljubše, ako bi se ji bili liberalci formalno pridružili. Zbornica sc snide, kakor je napovedal Mussolini v Milanu, 8. ali 9. novembra. Ako celokupna opozicija z liberalci vred izreče vladi nezaupnico v tej ali oni obliki, bo odlo- čitev o nadaljni usodi vlade po ustavnih določbah pripadala kralju. Kralj je, kakor splošno znano, odločen pristaš ustavnosti ln zakonitosti ter ga nasprotniki fašizma smatrajo za svojega najvišjega pokrovitelja in zaveznika. Skoraj petdeset držav iz vsega Bveta je zastopanih v Ženevi v Društvu narodov in pred nekaj dnevi so podpisale protokol o arbitraži. Vprašati so pa moramo, kako je to, da sveta stolica, ki se je pred vojno in med vojno toliko trudila, da ohrani oziroma upostavi svetovni mir, ni zastopana v Društvu narodov? Kako jo to, da največja mirovna sila celega sveta, najbolj mednarodna sila, ni zastopana v tem mednarodnem kongresu vesoljnega miru? Znameniti francoski katoliški politični pisatelj, g. Georges Goyan, ki je napisi tudi že več stvari o cerkvenem vpraisnju v naši kraljevini, je priobčil v pariškem dnevniku »Figaroc 24. septembra članek z naslovom: »Ženeva in Vatikan*-, k.i ni zbudil samo v krogih Društva narodov, temveč tudi v širših političnih krogih eplošno zanimanje. V tem točno z dokvr^mti podprtem članku navaja g. Goyau v?e, kar so papeži v teku zadnjih tridesetih let storili za svetovni mir in se čudi, da sveta stolica nima zastopnika v ženevski skupščini. Zahteva, da se ji da enako ?pstopslvo, kot ga imajo druge države. To zahtevo ztrmenitega francoskega zgodovinarja moramo s katoliškega, kakor tudi s rplošno človeškega stališča prisrčno pozdraviti Društvo narodov bo šele tedaj popolno, ako bo v njem zastopana ne samo Nemčija in Amerika, temveč tudi Sveta stolica. Vprašanje vstopa bi bilo danes samo formelno vprašanje. Pakt Društva narodov namreč pravi, da smejo pristopiti D m šivu »države«, ki izpolnijo potrebne pogoje. To besedilo jo lormelno. Sveta stolica pa ni »država« v smislu pakta in tako bi nastale težkoče pri sprejetju člana, ki pravzaprav ni država. Moralo bi se najpreje besedilo paleta spremeniti in mesto izraza »država* (Etat) postaviti izraz »sila* (Puissance). Proti vstopu Svete sto'ice bi bila morda spmo Italija, kateri vsled znanih nasprotij ne bi ugajalo, da bi poleg njenega zastopnika sedel v Društvu zastopnik >držav3« papeža. Italija, ki je odvzela papežu njegovo državo, bi z vstopom Svete stolice smatrala, da jo vse druge države pripoznajo s tem kot državo in tega bi tudi Mussolini-jeva vlada ne pripustila, čeprav g. Mussolini sam skuša o vsaki priliki pokazati svojo konciljantnost napram cerkvi. Fašistovski listi sami, ki ne zamudijo nobene prilike, napadati cerkev, so tudi o priliki članka g. Goyauja nastopili proti »Figaru«, medtem ko je na primer pariški »Journal des Debatsc idejo simpatično pozdravil, češ da bi bilo zelo želeti, da bi Sveta stolica, »največja moralna velesila modernih časov«, kot jo jo imenoval Anatole Lerov-Beaulieu, pod eno ali drugo obliko imela svojega zastopnika v Ženevi, saj sta Leon XIII. in Benedikt XV. energično delovala za obligatorično arbitražo. Zato je precej mučno gledati, kako se razpravlja v Ženevi v tej zadevi, medtem ko niso prisotni zastopniki Vatikana, mirovne velesile. Vprašanje bi se dalo morda rešiti na ta način, da bi eden ali več papeških zastopnikov sodelovalo pri delu komisij Društva narodov, kajti v komisiji za ureditev kole-darja je že en zastopnik Svete stolice — edini v Ženevi. Z isto pravico in z isto koristjo bi bili lahko v drugih komisijah. Ne-katoliške države se temn ne bi upirale, katoliške pa gotovo še manj. Občni zbor ljubljanske sekcije Profesorskega društva. V nedeljo 5. oktobra se je vršil r L jute ljani v realnični risal niči občni zbor ljubljanske sekcije Profesorskega društva. Udeležilo se ga je nad G0 članov iz vse Slovenije, ki so imeli s pooblastili vred 164 glasov. Predsednik dr. Komn je v uvodnem »rovom podal pregled uspehov, ki jih je dosegla pro* /e3orska stanovska organizacija v naži državi v minulem poslovnem letn. L Organizacija jo dosegla ugodno prevedbo profesorjev na novi uradniški zakon. Profesorjem sicer ni dostopna I. ln IT. Hkupina položajne plač« kakor juristom, vendar je njih položaj relativno ugodnejši nego je bil v AvstrljL Z ozirom na vesti, da bi se prevedba naknadno poslabšala za profesorje, je izjavil sedanji prosvetni minister predsedniku sekcije, da o tem n« more biti govora. 2. Sekcija je z uspehom posredovala pri ministra dr. Ko rošcu za podaljšanje počitnic, ki bi se bile imele letos končati za profosorje že 25. avgu sta. 3. Istotako jo minister dr. Korošec ugodil prošnji ljubljanske sekcije, da «e ra^ redi V.—Vili. na nekdanji realni gimnaziji s slov. in nemškim učnim jezikom v Ljubljani ne ukinejo, ampak da oatane gimnazija popolna in se uvede v vsoh razredih slovenski učni jezik. 4. Brez stanovsko organizacije bi se tudi skoro ne bil mogel Izvršiti sklep, storjen ob priliki lanskega občnega zbora ljubljanske sokcije v Colju, da se namreč i ustanovi društvo »Samopomoč slovenskih profesorjev«. Člani »Samopomoči« se obvežejo, da bo vsakdo plačal v slučaju smrti drugega člana 25 Din za podporo njegovi rodbinL Organizacija so je ustanovila s 1. januarjem 192-1 in šteje prav lepo število članov. (Načelnik prof. dr. Strmšek v Mariboru.) 5. Organizacija je izposlovala, da se nadure izplačujejo v prvi polovici nastopnega meseca iu da se. razroduištvo honorira za ves septembor. 6. Po posredovanju organizacije se je uvedel tudi na srednjih šolah novi disciplinarni red. Navidezno brezuspešno pa se 5e organizacija potegovala za pravico, da bi se imenovala dva člana njozie sekcije v ProsvetnV savet. V pondeljek po občnem zboru je prišel v Ljubljano član Glavne nprave Jeremija 2ivanovi6, ki jo bil v nedeljo na občnem zboru zagrebške sekcije, in je sporočil, da je minister določil, da se k vsaki seji Prosvetnega saveta vabijo tudi vsi predsedniki sekcij. Društvena članarina 'je znašala letno ?>G Din, naročnina na Glasnik 48 Din, skupaj 84 Din. To vsoto 84 Din jo plačalo 277 profesorjev v Sloveniji. Nekaj profesorjev (26 po številu) je plačalo samo članarino. Ti se ne morejo šteti med člane, ker društvena pravila določajo, da mora biti vsak član naročen na društveno glasilo. Naglašala se je moralna dolžnost vsakega profesorja, da je stanovsko organiziran; vsi uživajo pridobitve organizacije, ki stanejo dostikrat mnogo truda in denarja, zato naj pa tudi vsi prispevajo gmotno in pomagajo po potrebi s fflran VL Važen Mac Donal^v govor. London, 7. oktobra. (Izv.) Danes je zboroval v Londonu kongres zastopnikov delavske stranke. Zbralo se je 800 zastopnikov, ki so zastopali 3,155.911 organiziranih članov stranke. Kongresu je predsedoval ministrski predsednik Mac Donald. V Hvojem govoru je Mac Donald našteval, kaj vse je delavska vlada storila v korist delavstva. Že samo dejstvo, da obstoji na Angleškem delavska vlada, pa je imelo silen vpliv na političen razvoj Evrope. To se je videlo zlasti v Ženevi, kjer so zastopniki Anglije izvršili ogromno delo. To delo pa še ni lcon-čano, ker moramo mi natanko presoditi •vsak korak, da ne zabredemo zopet v stare grehe. Končno je Mac Donald govoril o notranjepolitičnem položaju v Angliji in je izrazil upanje, da bodo vsi možje in žene delavske stranke storili v polni meri svojo dolžnost, ko jih bo stranka klicala. PRED VOLITVAMI NA ANGLEŠKEM. London, 7. oktobra. (Izv.) V nekem razgovoru je izjavil Mac Donald, da nameravajo konservativci in liberalci vlado vreči zaradi nameravanega sklepa rusko-an-gleške pogodbo, ne da bi oni sami vedeli, kaj naj postavijo na mesto vladnega predloga. Če bi bili oni predložili kakšen svoj tozadeven načrt, bi ga bila vlada gotovo vpoštevala in presodila. London, 7. oktobra. (Izv.) Notranjepolitični položaj je toliko razčiščen, da so nove volitve danes gotova stvar. Glavni tajnik delavske stranko Spoor je izjavil, da gre delavska stranka v boj v upanju na gotov rezultat NOV KRALJ V HED2ASU. London, 7. oktobra. (Izv.) Reuter po-iroca: Emir Ali je bil proglašen za ustavnega kralja v Hedžasu. \FRANCIJA BO PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO. Pariz, 7. oktobra. (Izv.) »Matin« poro-l?fa, da bo francosko odposlanstvo, ki je pod vodstvom Monziea odpotovalo v Moskvo, vladi predlagalo, da prizna de jure sovjetsko Rusijo. Posebnih pogodb pa Francija z Rusijo še ne bo takoj sklepala. Livorno. Zc mesece se je zanimanje italijanske politične javnosti osredotočevalo na kongres liberalne stranke, ki je bil napovedan za prve dni tekočega meseca v Livornu. Kakor znano, imajo liberalci v sedanji vladi dva svoja člana in so še edina politična stranka, ki so-deluje r fašistovskem režimu. To sodelovanje pomenja za fašizem neizrečeno veliko: most, ki ga veže z normalnim političnim življenjem ter mu na zunaj in znotraj ohranja vsaj videz ustavnosti in demokracije. Najsi fašistovski tisk in Mussolini še toliko trdita nasprotno, dejstvo je vendar, da je fašiste strah pred popolnim osamljenjem. Zalo se je fašistovsko časopisje na vse načine prizadevalo vplivati na liberalne vrste, da bi se livornski kongres izrekel ugodno za sedanji režim in za na-daljno sodelovanje z njim. Na dan, ko se je otvoril kongres, je z vsemi aduti nastopil sam Mussolini. Na sprejemu konstiitucionalnega udruženja v Milanu dne 4. t. m. je imel obširen govor, v katerem je skušal opravičiti fašistovski režim z uspehi v notranji in zuna- Otok Rab. R.o smo se bližali Rabu, se je vlil silen dež in naa prepodil v notranje ladijske prostore. Prvi vtis o Rabu nam je bil zato kolikor toliko izkvarjen; vendar nas je belo mesto smelo in ponosno posajeno na ozkem polotoku med dvema zalivoma, s svojim krasnim zvonikom iz rezanega kamna in še tremi nižjimi na mah osvojilo. Kar je še manjkalo, je dodal skrben in ljubezniv sprejem takoj v luki in kasneje v »Jadranu«. čutili smo se od prvega trenutka kakor doma. Nebo samo nam je bilo naklonjeno: Imeli smo ves mesec najlepše vreme. Solnce je pripekalo kakor poleti in polt nam je v malo dneh zagorela tako, da bi delali čast vsakemu zamorskemu ali vsaj ciganskemu plemenu. Morje je imelo vedno znatno nad 20 stopinj Čelsija in kopati se je mogel vsak do mile volje. Grozdja in fig, sladkih ko med, je bilo v izobilju: grozdje po 4 Din kilogram, a fig 8—10 za dinar. Vino je povprečno po 6 Din liter (na drobno). Tudi cene po hotelih in penzionih niso pretirane: za 70 do 80 Din dnevno dobiš že čisto dobro oskrbo. Vreme ostane na Rabu toplo še preko Božiča, prave zime sploh ne poznajo. Zgago dela v zimskih mesecih le burja, ki ima tudi na Rabu svojo moč, dasi znatno manjšo nego v drugih jadranskih predelih. Tedaj se je treba pač toplejše obleči in poiskati za izprehode za-Vetna mesta, dokler burje ne mine zla volja in se ne poslovi. Potem je zopet lepo in toplo. Lani so se še o sv. Treh kraljih kopali. in zgodovinsko najzanimivejšega otoka ne samo v Jadranu, ampak v Sredozemskem morju sploh. Obsega nekaj nad 103 kmJ površine; dolg je 22 km, širok 4—9 km. Zelo je členovit. Najvišji vrh (Tagnorosa) mu je visok 408 m; z njega imaš prekrasen razgled na otoke in Velebit. Kako milo podnebje ima Rab, smo omenili že na drugem mestu. Povprečna letna temperatura znaša 16 C. Njegov kras je izredno bujno rastlinje. Državne, občinske in zasebne šume pokrivajo par tisoč hektarov. (Te gozdove so Italijani za časa okupacije neusmiljeno izsekavali in se tako med tamkajšnjim ljudstvom znova ove-kovečili kot uničevalci gozdov.) Glavno gozdno drevo je krasni, vedno zeleni hrast »crnika«, potem pa razne vrste bora. Brinje zraste tu v mogočno drevo. Med sado-nosnim drevjem zavzemata prvo mesto oljka in smokev; drugega sadnega drevja je le malo. V velikah množinah raste kaktusaloja, katerih je lani na otoku cvetelo 11; letos ne cvete nobeden. Dalje rastejo tu divje mirta, pelin, žajbelj in druga zelišča, katerih dišave se vežejo z boro-vino in morskim zrakom v čudovit opojen vonj. Znamenit je Rab po svojih studencih: do 300 živih virov je na njem, ki vsi prihajajo pod morskim dnom z Velebita. Dokler na Rabu ni bilo tovarne za led, so z velikim trudom sekali led v velebitskih jamah in ga potem z ladjami prevažali v mesto, kjer so ga zaradi ribje trgovine neobhodno potrebovali. Divjačine na Rabu ne manjka; roparic sicer ni — niti lisice — zato jo pa mnogo zajcev, divjih kokoši, rac, veveric; pozimi prihajajo ldjunaši in druge ptice selivke. Med plazivci so posebno številno zastopani kuščarji; strupenih kač pa na otoku ni. Legenda pravi, da jih jo bil »zagovoril« sv. Gavdencij, ki je živel kot puščavnilc v neki jami na gori Osoršici na Lošinju. Upravno tvori Rab še danes eno snmo enoto: mestno občino Rab. Njene selske podobčine, raztresene preko celega otoka so: Mondanije, Banjol, Barbat, Lopar, Su-peterska draga in Kampor. Vsaka teh vasi je samostojna župnija s pičlo tisoč prebivalci; mesto Rab samo šteje danes komaj nekaj nad 600 prebivalcev, tako da je na vsem otoku komaj 6000 duš. K rabski občini spadajo dalje otoki Dolin, Goli, Grgar in severni del otoka Paga (do Novalje). Prvi trije otoki so bogati na bavksitu, ki ga je Avstroogrska za-časa svetovne vojne kopala na čisto primitiven način t. j. zgolj pri vrhu in tik ob morju, ne da bi bila zgradila kakoršnekoli naprave. Rudo so neposredno iz zemlje vsipali na parnike. Še danes povsodi po otokih v sinem skalovju zijajo rujave jame kakor nezaceljene rane. Kopali so z ruskimi ujetniki; na delo v jame je pa hodilo rabljansko ženstvo in deca — ista žalostna slika vojnih razmer, kakor jo najdemo po ostali Evropi. Sedaj rudnikov nihčo ne izkorišča. Otoki so neobljudeni in paso na njih le ovce. Kar tiče Paga, v kolikor spada pod Rab, je to najlepši del paškega otoka. Na njem se razprostirajo krasne šume emike in drugega lesa, ki so last mestne občine rabske. DržavnoUpravno je Rab danes sedež oblastnega komisarijata. Dalje je tu okraj- no sodišče, orožniška stanica ter poštni in brzojavni urad. V zgodovini je delil Rab več ali manj usodo ostale Dalmacije, a vsled svoje lege in rodovitnosti je zavzemal vedno posebno, odlično stališče. Na njem so imeli svoje pomorske postojanke Grki in Rimljani. L. 9. po Kristusu je postal Rab svobodno rimsko mesto; Oktavijan ga je obdal z visokim zi-dovjem. Mesto je še danes okoli in okoli obzidano in ni dohoda vanj razen na zgornjem koncu pristanišča. Hrvatje so došli na otok koncem 6. in začetkom 7. stoletja. V 11. stoletju so se začeli beneški napadi in otok je poslej večkrat menjal gospodarja; plačeval je »danak« enkrat hrvatskim knezom ozir. kraljem, drugič pa Benečanom. Vendar je ves čas ohranil svojo samoupravo in si sam volil svoje kneze. Trajno so Benečani osvojili otok 1. 1409. in ga ohranili v svoji oblasti malone 400 let. Tudi tekom te dobe je Rab ohranil svoje kneze, le da jih ni več volil sam, ampak mu jih je imenovala beneška vlada kot svoje namestnike. L. 1813. je otok trajno prešel v avstrijsko last Koncem svetovno vojne (1918. 1.) so« Rab zasedli Italijani in ostali tu do spomladi 1921., ko je Rab končnoveljavno pripadel Jugoslaviji. Dne 23. aprila i medenega leta so dospele na Rab jugoslovanske čete, ki jih je ljudstvo radostno sprejelo. Dogodek so ovekovečili v spominski plošči na palači del Conte in v imenu trga pred njo, ki so ga krstili za »Trg 23. aprila«, dočim se zove celotna obala v pristanišču »Obala kralja Aleksandra«. svetom in delom. Stavile so se v tem ozira za zgled dosledno izvedeno strokovne organi-nizacije dragih akademično izobraženih stanov: odvetnikov, notarjev, zdravnikov, inženirjev, ki so doseglo za svoj stan lepe uspehe. Naročilo se je odbora, naj vodi natančen pregled, koliko jo organizacija izvedena v posameznih mestih. 2ivahna razprava se je razvila o vprašanju prispevkov za »Pomožni fond«, ki se je ustanovil po sklepu splitskega kongresa v juliju letošnjega leta. Prvotno se je nameravala ustanoviti »Privredna zadruga* s sedežem v Belgradu, v katero naj bi plačal vsak član delež 1500 Din, in sicer 5 let v mesečnih obrokih po 25 Din. Proti temu načrtu je pa nastopila večina sekcij, med njimi soglasno tudi ljubljanska sekcija. Nato so pa v Splitu prvotni predlog spremenili toliko, da se osnuje- le »Pomožni fond« z namenom, «Ia podpira profesorje in njihove rodbine s posojili in podporami; iz fonda naj bi dobivali nagrade profesorji, ki se žrtvujejo za stanovske koristi; nameravalo se je ustanavljati s tem denarjem tudi gospodarska podjetja (tiskarno, domove za otroke profesorjev, ki študirajo v vseučiliških mestih, itd.). Prispevki'za ta fond ostanejo isti, ki so bili določeni za zadrugo. Ustanovitev »Pomožnega fonda« jo bila v Splitu sklenjena, čeprav je predsednik ljubljanske sekcije odločno nastopil proti predlogu in tudi glasoval proti njemu, češ, da ta fond v bistvu ni dosti različen od Privredne zadruge, proti kateri so je bila izrazila razširjena odbo-rova seja sekcije. Pri debati o tem predmetu se jo izrekla predsedniku za ta njegov nastop, ki ob razmerah v Splitu ni bil popularen, posebua zahvala sekcije, čeprav se nikakor niso podcenjevale tudi dobro strani .takega fonda. Toda tako dalekosežni sklepi so ne smejo sklepati kar čez noč, ne da bi bile poprej sckcije natančno informirane o vsem, kar se namerava. O nameravanem fondu pa sekcije sploh niso bilo obveščene pred prihodom delegatov v Split. Na drugi strani se je pa skoro soglasno konstatiralo, da jo misel, dati organizaciji profesorjev tudi močno denarno podlago, sama na sebi prav zdrava. Organizacija samo pridobi s tem, če ima močno gmotno ozadje. Delež 1500 Din bi se obrestoval; ob smrti vsakega člana bi se pa izplačal pokojnikovi rodbini. Z obrestmi od deleža bi bila bržkone pokrita že vsa članarina, tako da bi članom po petih letih no bilo treba več plačevati skoro nikakc članarine, kar bi društveno upravo znatno olajšalo. Društveni Člani bi tudi lahko dobili v slučaju potrebe iz fonda posojilo, ki bi bilo do višine 1500 Din popolnoma varno tudi brez jamstva. Zato je občni zbor sekcije po vsestranskem obravnavanju predmeta sklenil, da naj se ti prispevki začno takoj z oktobrom 1924 pobirati, toda ves denar mora ostati v Ljubljani in upravljala ga bo ljubljanska sekcija sama. Odboru se naroči, da denar obdrži v Ljubljani in dobi za to postopanje tudi odobrenje Glavne uprave. Pričakuje so, da bo Glavna uprava na to pristala; na noben način se radi tega vprašanja ne sme prepotrebna stanovska organizacija, ki je dosegla že lepe uspehe, razbiti. — Delež se seveda vsakemu članu v slučaju izstopa iz društva vrne. Pri volitvi novega odbora jo bil Izvoljen skoro soglasno dosedanji predsednik dr. Koran (157 glasov od 164), za podpredsednika prof. Hočevar (ker je prvotno izvoljeni prof. Joran odklonil izvolitev), za odbornike profesorji dr. A. Dolar, Kranjc, Prezelj, Pavlič, Vacaz, Vrhovnik in Zaletel; za namestnike bo bili izvoljeni dr. Strmšek, Volavšek, Ma-selj in dr. Peterlin, v nadzorstvo dr. Beuk, Lavšc in Mazi. Šef kabineta prof. Ovsenelc se naprosi, na zastopa sekcijo pri Glavni upravi. Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih, stanovskih vprašanjih. Sklenila se je resolucija, da naj bodo učiteljski zbori defi-nitivno sestavljeni že 14 dni pred začetkom šolskega leta, da se izognemo neredu v prvih tednih pouka. — Honorar za nadure naj se zviša tako, kakor je to določil že projšnji prosvetni minister. Naglašala se je neumest-nost določbe, da se dela pri honoriranju razlika med posameznimi predmeti. Profesorji, ki poučujejo takozvane »veštine« (stenografijo, petje), dobivajo smošno nizke nagrade, dasi se vrši ta pouk popoldne in se profesorju ves prosti čas raztrga. Plačujejo naj se enako vsi predmeti, ki jih poučujejo izprašani profesorji. Naročilo so je odboru, naj prouči to vprašanjo v eni izmed svojih sej in skuša doseči spremembo sedanjih tozadevnih določb. Ravnateljstva imajo sedaj mnogo dela 6 tem, da morajo vsak mesec šteti naduro posameznih profesorjev, oz. štetje kontrolirati. Da se izognemu temu nepotrebnemu delu, naj so šteje vsaka tedenska nadura za 4 nadure v mesccu skozi 10 šolskih mesecev, torej za 40 nadur na leto. Soglasno so sprejme predlog verouči-telja prof. Šorlija, da naj se katehetom šteje nedeljska ekshorta za dve url, kakor jo bilo to do 1. 1922. To bi bilo nekaj važnejših sklepov, ki bodo zanimali profesorje, ki se niso motri i udeležiti občnega zbora. Zborovanje je trajalo šest. ur: dobre tri ure dopoldne in pičle tri uro popoldne. Skoro ysi sklepi so bili sprejeti soglasno ali skoro soglasno, dasi so bilo nekatore točko nekoliko kočljive. Debata je bila vseskozi stvarna in kolegijalna. Pokazalo se je, da profesorji znajo ccniti pomen strokovno organizacijo za svoje ido-alne in gmotno koristi. Slomška slavnost v GSad-feecku na W@stfa!skem. Gladbeck, dne 1. oktobra 1924. Proslava 15 letnice društva sv. Barbare se jo prav lepo vršila 28. septembra t. L 20 slovenskih društev se je udeležilo te svečanosti. Jugoslovanski konzulat v Diissel-dorfu je bil zastopan po gospodu konzulu dr. Barletu in gospodu Tučiču. Pozdrave so poslali jugoslovanska vlada, presvetli škof la-vantinski, Jugoslovanska orlovska zveza, ravnatelj in občinski svetnik Jože Stabej v Mariboru, Prvo kat. slov. društvo v Franciji in drugi. Pri sv. maši jo pridigal g. vikar Tensundern, pri zborovanju so govorili Koncilja — Gekenkirchen, Babic — Hoch-heide, Orel Vehovar — Gorthe, gospa Sever — Gladbeck i. dr. Dekleta, dečki, Orlico so nastopali z deklamacijami, s petjem in drugimi prireditvami. Posebno lep je bil sprevod, ki je napravil globok vtis na tukajšnje Nemce. »Gladbecker Zeitung« piše v prireditvi zelo simpatično in pravi med drugim: »Tukajšnji Slovenci so vseskozi pridni delavci, miroljubni, trezni in složni. Pri tem se splošno trdno drže svojo narodnosti in svoje katoliške vere, kar dokazuje veliko število cvetočih slovenskih rudarskih in drugih verskih društev v Poruhrju. — Kdor si jo ogledal nedeljsko svečanost slovenskih rudarskih in delavskih društev, je dobil najboljši vtis. Prisrčnost in slovesnost, s katero so sprejeli bratska društva, jc bila čisto posebna.« Jugoslovanska vlada je pisala tako: Dragi rojaki- Ob- priliki proslavo 15 letniee Vašega društva sv. Barbare Vam kot minister jugosl. kr. vlade v imenu svojem in svojih tovarišev kličem Bog Vas živi! Ne pozabite na svojo domovino, kjer Vam je tekla zibeljka, ki Vam ni mogla dati kruha in sto morali, dasi s težkim srcem, v tujino, da preživljate sebe in svojo družino. Naša naloga je, da ustvarimo v domovini take gospodarsko pogoje, da bodo Vaši sinovi živeli lahko na svoji zemlji. Vi ste, dasi v tujini, ohranili vzore in načela, ki ste jih prejeli v domači hiši. Jubilej, ki ga obhajate, naj Vas utrdi v tem__Želim Vam, da bi vzklilo v domovini naši tako gospodarske prilike, da bi se mogli v njej skoraj vsi veselo siliti. Vsem udeležencem na proslavi Vašega društvenega jubileja prijateljske pozdrave! — Minister poljedelstva in voda: Dr. Kulovec, 1. r. — Osebne vesli. V Sarajevu se mudi nemški poslanik na našem dvoru g. Fritz v. Ols-hausen s svojo rodbino. — Barski škof dr. Nikola Dobričič je dospel te dni v Djakovo, kjer ostane nekaj dni kot gost škofa Akšamo-viča. — Blagajna delegacije ministrstva iinanc v Ljubljani, Krekov trg 1, bo v dneh 9., 10. in 11. oktobra t. 1. radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta. — Indijski skavt v Jugoslaviji. V Belgrad je dospel filozof bombayske univerze g. De-war, skavt-kolesar, ki je na potu okoli sveta. Prišel je iz Afganistana preko Tiflisa, Kavkaza, Carigrada in Jadrana v Belgrad. Kralj Aleksander je sprejel zanimivega ^globetrot-terja« v posebni avdijenci. G. Dewar je gost glavnega stana belgrajskih skavtov. Iz Belgrada bo odpotoval na kolesu preko Zagreba in Ljubljane v Prago, nato pa v Francijo, Anglijo, Ameriko, Japonsko in v Bombay. Dewar je učenec pesnika Rabindranata Tagora, ne uživa alkohola in tudi ne puši. — Pojasnilo upokojenim uradnikom. Belgrajska »Pravda« poroča: Državni svet odgovarja na tozadovna povpraševanja sledeče: Vsi državni uradniki, ki so upokojeni po 1. januarju 1. 1924, a nimajo za seboj polne službe, kakor predvideva čl. 239. čin. zakona, dobijo pokojnino po oni plači, ki so jo imeli na dan upokojitve, n procent pen-zije se jim določi po starem uradniškem zakonu. Tako postopanje bo trajalo šo tri leta, ker je predpisuje uradniški zakon. — Obisk mažarskih industrijalcev. Meseca novembra bo obiskala našo državo skupina mažarskih Industrijalcev, da prouči naše industrijske razmere. Glede tega obiska se žc vršijo pogajanja med našo in mažarsko centralo Industrijskih korporacij. Za slučaj, da se bodo pogajanja uspešno zaključila, bodo vrnili naši industrijalci ta obisk v teku drugega leta. — Z zagrebško univerze. Vpisovanje traja do 14. t. m. Mesta v Djačkem domu je treba prevzeti do 16. olct. — Vozni red. Z ozirom na netočne vesti, razširjene po slovenskem časopisju, da izide s 1. novembrom t, 1. novi — zimski vozni red, se čuti direkcija dolžna opozoriti ccnj. občinstvo, da ostane v ccli Kraljevini Sibov. Hrvatov in Slovenccv dosedanji vozni red v veljavi do 3. junija 1925 in ne nastopijo v tem pogledu do takrat sploh nobene spremembe. — Na različnih voznorednih konferencah, ki sc sedaj vrše, se razpravlja žc o novem voznem redu, ki stopi v veljavo šele 1. junija 1925. — Loin. 5. okt. se je vršilo tu protialko-holno predavanje s skioptičnimi slikami. Predavatelj g. Leop. Puhar, drž. oficial, higijen-ski zavod Ljubljana, je v natlačeno polni društveni dvorani v krasnem, v srce segajočem govoru — mnogim so silile solze v oči — razložil pogubni vpliv alkohola in govor pojasnjeval s krasnimi skioptičnimi slikami. Uspeh ne bo izostal: že sedaj je v II. stop. družbe treznosti 56 članov in v I. 9, to število se bo pa pomnožilo sedaj, ko se bo ustanovila podružnica >Sv. Vojske« v Lomu. — Taka proti-alkoholna predavanja s skioptičnimi slikami zelo toplo priporočamo; naj bi se prirejala po vseh župnijah. Kjer jih žele imeti, naj se obrnejo na :Sv. Vojsko^ ali pa na >Higijenskt zavod« v Ljubljani. — Nov bančni škandal na Dunaju. Dunajska policija je aretirala generalnega ravnatelja Nordijsko-avstrijske banke Otona Waldegga in podpredsenika iste banke bivšega holandskega generalnega konzula van Royena. Gre za velike goljufije, vsled katerih bo oškodovanih mnogo vlagateljev za ogromne vsote. Med drugimi izgubi velika vojvodinja Margareta Toskanska dve miljardi kron. Banko so zaprli. Uvesti nameravajo poravnalno postopanje. — Razpis inženjerskih mest. Pri gradbeni direkciji v Ljubljani jc razpisanih več inženjerskih mest gradbene stroke. Pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa v Uradnem listu z dne 4. oktobra t. I. — Točšlci alkoholnih pijač sc opozarjajo, da vložijo prijavo za odmero točilne takse pri pristojnem oddelku finančne kontrole zanesljivo do 10. t. m. — Opustitev prijave se kaznuje do 2000 Din. — Ukinjenje direktnega vlaka. Te dni bo ukinjen direktni potniški vlak Belgrad—Rogaška Slatina, ker se je število potnikov zelo omejilo. — Dr. Sima Markovi<3 na prostem. Kakor doznava »Pravda-.-, bodo danes izpustili iz le-poglavske kaznilnice komunističnega prvaka dr. Simo Mnrkoviča. — Obisk ameriškega brodovja. V vodovju Sredozemskega morja se nahajajoča eskadra ameriške vojne mornarice, kateri poveljuje znani prijatelj našega naroda admiral An-drews, bo v kratkem obiskala Split. Admiral Andrews je bil pred kratkim izvoljen častnim občanom Splita; s tem so se mu Dalmatinci oddolžili za njegovo prijateljsko postopanje I. 1919. — Bclgrejski observatorij. Vlada jc na račun reparacij odobrila nabavo velike množine precizijskega materijala za belgrajslki observatorij. Zamišljeno je tudi popravilo in razširjenje zgradbe same. Po izvršitvi teh načrtov in preureditve bo belgrajska opazovalnica najmodernejši zavod te vrste. — Mednarodna avtomobilska razstava t Zagrebu. Za mednarodno avtomobilsko razstavo v Zagrebu, ki bo otvorjena 11. t. m. ob II. uri predpoldan, vlada splošno zanimanje. Razstavilo bo 40 razstavljalcev, med temi bo zastopanih 60 svetovnih tvrdk. Največ sta razstavili Amerika in Italija, med katerima je j nastala ljuta konkurenčna borba na našem j trgu. Obiskovalci imajo 50 odstot. znižano vož-i njo. Legitimacije se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih za 20 Din. — Nezaupnica brodskemu županu. Na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta v Slavonskem Brodu je bila izglasovana s 14 proti 9 glasovom nezaupnica županu Stjepanu Bub-liču. Župan ni izvajal kousekvenc in je predložil sprejeti sklep pokrajinskemu namestniku v Zagrebu v končno odločitev. — Kozolec pogorel. — Visoka zararoval-I nina. V Št. Jerneju na Dolenjskem je pogorel v nedeljo zvečer posestniku Ignaciju Bak-šetu velik kozolec ki je bil napolnjen z razno živinsko krmo. V nevarnosti so bila tudi ostala gosopdarska poslopja, ki bi se bila skoro gotovo vnela, da ni bilo vreme izredno mirno in k sreči ni pihala burja. Škoda je precej velika — zavarovan pa je bil kozolec samo za sto kron. — Nesreča v vrilnlškcm rudniku. Iz Vrdnika nam poročajo: Dne 2. t. m. je v tukajšnjem premogovniku zasulo 40 letnega rudarja Markovinoviča. Kamenjo je Marko-vinoviča do smrti strlo. Dva druga rudarja sta komaj ušla smrti. Nesreče je kriva rudniška uprava, ki rova ni po predpisih zavarovala, ter so se delavci branili iti vanj delat. Markovinovič je zapustil ženo z enoletnim detetom, a drugo dete je na potu. Pogreb jc bil zelo lep, ker so vsi sočustvovali z žrtvijo brezvestnega izkoriščcvalskega sistema. — V rovu dozdaj še ni bilo preiskovalne komisije. Dopisi. »Stari trg pri Ložu. Sadjarska Jn vrtnarska podružnica v Starem trgu priredi v nedeljo, dne 12. t. m. v tukajšnji šoli sadno razstavo. Ker jo ta razstava prva v naši dolini, se tem potom vabijo vsi sadjarji, iu prijatelji sadjarstva, da se udeležijo razstave. Kolikor do sedaj opazujemo, je precejšnje zanimanje za razstavo in je pričakovati prav dobrega uspeha. Razstavijalci naj prinesejo sadje 10. in 11'. t. m. v šolo, kjer ga bo sprejemal šolski vodja v Starem trgu. Razstave se udeleži kot zastopnik Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani g. višji kletarski nadzornik Franc Gombač. Ob tej priliki bo imel g. Gombač predavanje o sadjarstvu. To predavanje se vrši isti dan takoj po prvi maši v šoli y Starem trgu. H Kočevja. Pred par dnevi nas je zapustil po tolikoletnem vzornem delovanju dose-dariji okrajni šolski nadzornik, v mestni svetovalnici nad vse cenjeni svetovalec in predsednik najvažnejšega društva, čitalnice, ki veže vse Slovence ne glede na politično pripadnost, g. višji šolski nadzornik Josip Novak. Spontano je prihitela množica, da se poslovi od splošno spoštovanega šolnika. Nekaj redkega jo bilo to slavje. Pokazalo se je ta večer tako lepo, kako je vse ljudstvo udano pravičnemu človeku, kako velik vpliv ima tak mož celo na najbolj skrito duševno življenje. Posebej mu je hvaležno šo tukajšnje učiteljstvo, saj je vsak učitelj vedel, natančno, kje je njegov najboljši svetovalec in prijatelj. Vestni učitelj in vzgojitelj se ja lahko iz srca razveselil, kadar je vstopil v njegovo učilnico prijazni in pravicoljubni gospod nadzornik. Zato se ni čuditi, da so priznali v govorih na poslovilnem večeru tudi somišljeniki drugih strank, da odhaja od naš mož, ki vsled svoje korekl-j nosti zasluži višje mesto v našem šolstvu. p Miramar. Italijanska vlada jc bila svoj čas zahtevala, da vrne Avstrija vso opremo in predmete, ki so jih bili Avstrijci odnesli iz gradu Miramara, in grad sploh upostavi v prejšnji stan. Po dolgih pogajanjih je Italija pristala na to, da sine Avstrija obdržati nekaj i zgodovinsko važnih predmetov. Vse ostalo pa Avstrija vrne ter se grad Miramar opremi zopet kakor jc bil prvotno. Nemci so prišli z barvo na dan. Lista .">doniačec gospodarske stranke kaže, da so v njej združeni sami izraziti nemški nacionalisti, bivši Orniggovi pristaši in priganjači, zastopniki ptujske šnopsarije in izrazitega štajerci-janstva, ki je napravilo toliko zla med našim narodom. Med drugimi janičarji se posebno postavlja Saischegg (tudi Zajšek), ki jo romal s čevljarskimi mojstri dne 6. t. m. na Ptujsko goro in jim razkladal, kako bo v Ptuju, ko bo on občinski svetnik, če no še kaj več. Zaenkrat prinašamo imena te >domače< gospodarske stranke, ki bo skrbela v bodočem občinskem svetu za ptujsko nemško gospodo oziroma nemškutarijo. Domačinov Ptujfanov na listi ni. To pribi* jemo. Nedelja 19. oktobra pa bo pokazala, kdo je v Ptuju domačin. LISTA »DOMAČE GOSPODARSKE STRANKE«: 1. Steudte Ivan sen., posestnik; 2. Pirich Pavel, tovarnar; 3. dr. Fichtenau Sikst, odvetnik; 4. Spruschina Valerijan, mehanik; 5. Sei-scheg (tudi Zajšek) Vincenc, čevljar; 6. Hoinik Franc sen., trgovec; 7. Fiirthncr Josip, pek; 8. Ernst Ferdinand, gostilničar; 9. Ribič Rudolf, trgovec; 10. Damisch Erviti, knjigovodja; 11. Nekola Konrad, brivec; 12. Wessely Kari, gostilničar; 13. Milošič (tudi Miložič) Friderik, mizar; 14. Sclrvvab Egon, trgovec; 15. Schci-chcnbauer Otmar, ključavničar; 16. Slawitsch (tudi Slavič) Leopold, trgovec, Prešernova ulica 22; 17. Behrbalk Leo, lekarnar; 18. Reich Ignaz, gostilničar; 19. Tamm Vincenc, kovač; 20. Machalka Franc, trgovec; 21. dr. Sadnik Raimund, odvetnik; 22. Pum Jurij, trgovski pomočnik; 23. Omulez (tudi Omulec) Ivan, sli-: kar; 24. Saria Otmar, trgovec; 25. Steudte Hans ml., sodar. — Predstavnik liste Kersche Herman. Namestniki: 1. Blanke Viljem, trgovec; 2. Murko Kajetan, trgovec; 3. dr. Mezlcr Franc, zdravnik; 4. Strohmaycr (tudi Stro-mayer) Ivan, posestnik; 5. Tognio Julij mL, prej uradnik sedaj poslovodja; 6. Kasimir Jo-, sip, trgovec; 7. Murko Ljudevit, mizar, Cankarjeva ulica 4; 8, Pesserl Viktor, gostilničar, 9. Vrcčič Karol, trgovec; 10. Steinbriickncr Ivan, kontorist; U. Grobne- (tudi (Grebner), posestnik, Prešernova ul. 30; 12. Kcrschc Herman, pisarniški rav. v p.; 13. Kukowctz (tudi Kukovec) Alojz, posestnik, Muršičcva ul. 28; 14. Heller Hugo, trgovec; 15. Petrovič Otmar, slikar; 16. Zechner Ferdo, potnik; 17. Molitor Rudolf, mag. pharm.; 18. Dasch Ernst, puškar; 19. Wegschaider Fric, prej uradnik sedaj posestnik; 20. Zselezen (tudi Železen) Štefan, trgovec; 21, dr. Kalb Adolf, bančni uradnik; 22. Rojko Viktor, čevljar; 23. Murschetz Josip, kamnosek; 24. Knspcr Kari, posestnik. — Namestnik predstavnika liste: Scbcichcntiauer Otmar. * * * š Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru, V zmislu člena 16. zvezinih pravil sklicujcmo v Maribor za v č c t r t c k 30. oktobra 1921 I redni občni zbor Prosvetne z v e-j z c v Mariboru ob pol 10 dopoldne, v 1 društveno sobo, Koroška cesta 1 (poleg Čiri-, ' love tiskarne), z naslednjim dnevnim redom: 3. ugotovitev sklepčnosti po čl. 18. zvezinih pravil; Z čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. poročila odbornikov; 4. poročila zastopnikov avtonomnih zvez odsekov; 5. poročilo preglednikov; 6. volitve: a) predsednika, b) osmih odbornikov, c) treh preglednikov, č) petih članov v razsodišče; 7. določitev redne letne članarine včalnjenih društev za L 1925; 8. sklepanje o predlogih odbora in včlanjenih društev; 9. slučajnosti. — Ko dajemo to na znanje, vabimo in prosimo s tem vsako včlanjeno društvo, da se udeleži občnega zbora gotovo vsaj po enem delegatu, ki mora imeti po določbi čl. 16. zvezinih pravil pismeno pooblastilo. Čas in velika važnost občnega zbora zahtevata, da ne bo niti enega društva, ki ne bi bilo zastopano na občnem zboru, ki mora biti letos res Ijudskopro-svetni parlament. Gre za dalekosežne odločitve in preosnovo naše prve krščansko socialne prosvetne matice, zato morajo biti pri tem soudeliena prav vsa včlanjena društva. — Včlanjena društva morajo morebitne predloge poslati pismeno vsaj osem dni poprej Prosvetni zvezi, da bo mogoče sklepati o njih na občnem zboru. — Za potovanje delegatov po železnici je dovoljena polovična vožnja. — Na občni zbor so povabljeni tudi naši somišljeniki, ki se zanimajo r.a krščanskosocialno prosvetno delo. — Dr. Josip Hohnjec 1. r., predsednik. Ivan Prijatelj 1. r., tajnik. t Mariborske vesti Z redom Sv. Save 5. razreda sta bila odlikovana g. Alojzij Križ-nič, generalni ravnatelj »Drave« d. d. in g. Dragotin Humek, ravnatelj mečanske šole v Maribora — Dobrodelni koncert, ki so ga priredili preteklo nedeljo v korist »Doma ubogih«, je tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru dobro uspel. Pri tej priliki je predvajala mariborska vojaška godba (pod vodstvom g. kapelnika Herzoga) skladbo »Hiitten-zauber« domačega skladatelja g. Berga. — Pretekli petek si je v Gajevi ulici stanujoči carinski aspirant Opelka pognal v bližini »Treh ribnikov« krogljo v prsa. Okoli 15. ure so ga našli neki otroci v nezavesti. V bolnici so ugotovili, da mu je kroglja obtičala v pljučih. Opelka jc izpovedal, da je sft življenja. Iz tega razloga si je pred par dnevi prereza! žile na več mestih. — Mestni fizikat objavlja sledeči izkaz o zdravstvenem stanju od 28. septembra do 4. oktobra: trebušni legar: preostane 1, na novo zbolel: 0, skupaj 1; dizenterija: ostaneta 2, na novo zboleli 4, ozdravel 1, skupaj 5; škrlatica: ostaneta 2, novo zbolel 0, skupaj 2. S »Narodni Gospodar« preminul? Zadnja Številka glasila štajerske radikalije, prosluli »Narodni Gospodar«, ni več izšla in izdajatelji se izgovarjajo na »tehnične težkoče:. Kakor znano, so bedni pašičevci ukradli »Slovenskemu Gospodarju« glavo in obliko, da bi na ta način slepili kmetsko ljudstvo. V ostalem se je odlikoval pokojni »Narodni Gospodar« po svoji časnikarski kleptomaniji. Javnost si je od-dehnila, vendar se za pokojnim trobilom nihče ne zmeni. š Odmev občinskih volitev v Mariboru. V »Straži« je objavil tajnik SLS g. Marko Kranjc izjavo, ki je eklatanten dokaz pogojnega »nacionalizma« orjuncev. SLS je na seji agitacij-skega zborovanja tajnikov vseh strank predlagala, da se naj Orjuni sporoči, »da se kot orjuna pri volitvah naj n e udejstvuje.« Ta predlog je bil soglasno sprejet in tajnik NRS gosp, Trošt ga je imel sporočiti Orjuni. Par dni pozneje je prejelo tajništvo SLS dopis Orjune, v katerem se nahaja sledeči stavek: »Če bi ne bili res brezpogojni nacionalisti, bi 21. t. m. pozvali svoje člane volivce, katerih je preko 600, na izlet v okolico, mesto na volišče in zmaga Narodnega bloka bi bila nemogoča ...« Evo fotogralije pogojnega nacionalizma, tiste ■»nesebičnosti« in »samozatajevanja« ..» 5 Sromlje. Vinska trgatev je večinoma končana. Splošno se je pridelalo nekoliko manj, kakor polovico lanskega pridelka. Povprečno ima mošt 18 stopinj sladkorja, seveda tudi več 20 in 22 7. ozirom na vrsto grozdja in z ozirom na trgatev v teh toplih dneh od 3. do 5. oktobra. Za novi mošt se že danes, to je 5. oktobra, ponuja 30 kron. . Zahvala. Podpisani šolski vodstvi se tem (sotom najprisrčneje zahvaljujete Ciril-Metodovi družbi za velikodušen dar. Ker tukajšnji starši nočejo kupovati učencem slovenskih knjig, je C. M. D. pripomogla s svojim darilom, da se bodo otroci potom darovanih knjig mogli učiti slovenščine. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi faktorji podpirali v tem smislu obmejne šole na severni meji. — Šolsko vodstvo Apače. — Janko Zel, šolski vodja. — Šolsko vodstvo Mietsdorf. — Rado Rcsman, šolski vodja. 8 Zahvala. Krajni šolski svet in šolski vodstvo v Apačah se najsrčnejše zahvaljujeta gospodu komercijalnemu svetniku Juliju Meinlu za velikodušno nabavo učil za tukajšnjo šolo v znesku 4000 Din. Tudi za prepustitev krasnega vrta v šolske namene ter za podporo pri raznih popravilih na šolskem poslopju bodi izrečeno edinemu dobrotniku šole iskrena hvala! ■st:. Ivan Sedonja, načelnik. Janko Zel, šol. vodja. b n s: ia h n n si r a m n h c te r CjisfiljansRe novice. lj Za pokojnega dr. Janeia Kreka bodo v soboto 11. t m. ob 6. uri po vseh župnih cerkvah v Ljubljani sv. maže. Člani se vabijo, da se udeleže teh sv. maš. L delavsko kon-zumno društvo v I.jubljanL lj Srebrna poroka. G. Rudolf Strnad, davčni nad upravitelj, predsednik organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS ter predsednik ozir. odbornik drugih naših društev, praznuje jutri 9. t. m. s svojo soprogo Josipino, rojeno Zvan, 25 letnico svoje pred četrtstoletjem v frančiškanski cerkvi sklenjene zakonske zveze. lj Smrtna kosa. Včeraj popoldne jo nmrl ugledni ljubljanski tovarnar in meščan Adolf B. e i c h , lastnik znane tovarne za barvanje in čiščenje oblek. Pokojnik jo bil blagega srca in ga bodo zlasti občutno pogrešali siromaki, ki so pri njem našli vedno odprto roke. S svojo energijo je ustanovil moderno podjetje s tovarniškim obratom. Zapušča devet otrok. Čas pogreba priobčimo jutri. N. p. v m.! Ij Poročil se je danes pri oo. frančiškanih gosp. Franc Dragar z gospodično Metko Vid-marjevo iz Nevelj. Časnikarjem! Ljubljanska sekcija UJN ima članski sestanek v sredo, dne 8. t. m. ob 16. uri v gostilni pri Košaku. Na dnevnem redu je poročilo o kongresu na Sušaku ln druga važna stanovska vprašanja. lj Nalezljivo bolezni v Ljubljani. Od 28. septembra do 4. oktobra t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni 3 slučaji škrlatinke in 1 duš-ljivega kaši j a. lj Ogenj v TTeleziit. Včeraj zjutraj okrog 6. ure je izbruhnil ogenj v šupi vrtnarja Bi-zovičarja v Koleziji. Ogenj so je silno hitro širil in je bila naenkrat cela šupa v plamenih. Na pogorišče io prišla požarna hramba z obema avtomobiloma in se je gasilcem posrečilo, da so pogasili ogenj v dobri pol uri. Zgorelo pa je kljub hitri in izdatni pornčoi en del streho, nekaj sena in pa nekaj pohištva, ki je bilo shranjeno v šupi; do sedaj še niso ugotovili, pač pa je skoro gotovo, da je prenočil na podstrešju kak nepovabljen nočevalec, kakršnih se vedno več klati po okolici, in je zažgal vsled neprevidnosti. lj Ukradeni predmeti, Na Sv. Jakoba nabrežju so aretirali brezposelnega strojnika Maksa P. Mož je prodajal razno sumljivo blago, o katerem ni mogel navesti izvora. Pri njem so našli se: posteljno odejo, rjuhe, 10 parov usnjatih vložkov, več svinčnikov in ravnil, šestilo, škarje, >Penkala« svinčnike, dva tintnika. Lastniki predmetov naj se javijo na policiji. lj Policijske ovadbo. Včeraj je bilo vloženih 22 ovadb in sicer: radi tatvine 3, radi lcalitve nočnega miru 2, radi prestopka cestno policijskega reda 8, radi prekoračenja policijske ure 3 in po ena radi pijanosti, nedostojnega vedenja izgreda, godbe brez dovoljenja, lahke telesne poškodbe in pa radi požara. lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 28. septembra do 4. oktobra 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 17, mrtvorojena 2; umrlo je v tem času 12 oseb, od tega 4 tujci. Vzrok smrti v 4 slučajih jetika, v .1 pljučnica, v 1 srčna hiba, v 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. Najrenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Seienb. ul. S. Gričar & Me-jaS. Poravnajte naročnino! Vprašanje, kako urediti položaj učite-Ijev-vojakov, je delalo preglavice vsem sestankom učiteljskih društev, vodstvom teh društev in tudi samemu ministrstvu pio-svete. Mnogo se je o tem vprašanju debatiralo, a — menda ravno zato — je bilo to vprašanje rešeno zelo neugodno za nas učitelje-vojake. Vojaški zakon,, ki je bil sprejet pod prejšnjim režimom, določa, da učitelji, ki so sposobni za vojno službo, morajo odslužiti v roku 9 mesecev, za kojo dobo ne dobivajo plače, katera doba se jim ne šteje v službeno dobo in, ako so že bili v službi, morajo podati ostavko na državno službo in za to ponovno prositi po odsluženem ro lcu. S tem zakonom smo imenovani zelo prizadeti. Da navedem le en primer. Kolega, ki ni sposoben za vojaka, ali kolegi-nja, ima 1 leto več službenih let, dasi je izšel (šla) iz šole istodobno, ima eno leto prej usposobljenostni izpit, eno leto prej povišano plačo, ni mu treba pokušati veh jaškega kruha itd., da. ne omenjam, koliko zgubimo mi na izobrazbi v svoji stroki, torej intelektualno. Gotovo je, da se prizadeti s tem zakonom nikakor ne moremo sprijazniti in ne razumemo, zakaj ni ostal v veljavi zakon od prej, ki je zahteval od učitelja, da odsluži svoj rok v dvojnih počitnicah po 2—B mesece, v kojem času učitelj ni imel nikakršne izgube. Zato prizadeti vljudno prosimo niero-dajne oblasti in faktorje, da nam po možnosti brišejo te krivice in nam olajšajo naše prilike. Najlažje seveda na ta način, da stopi zopet v veljavo prejšnji zakon, po katerem bi zopet služili v rokih med počitnicami, s tem bomo na boljšem v prvi vrsti mi, v drugi vrsti pa šola in cela država. Dr. Joža Glonarf Naša srednja šefa. M en, not mcasuros! V zbirki predavanj, ki jih prireja in v posebnih knjižicah izdaja »Ljudska visoka šola«, je kot VII. zvezek izšlo predavanje nadzornika naših srednjih šol Jos. W e -str a »O naši srednji šoli«. Predavatelj je takoj v uvedu poudaril, da ne nastopa kot uradna oseba, ki ima v teh rečeh »nur ein Amt, und keine Meinung«, ampak da hoče razvijati misli, ki ga kot slovenskega kulturnega človeka navdajajo ob motrenju naših srednješolskih razmer. Predavanje samo po sebi kaž<>, da Wester ni zgolj eksekutiven organ učne uprave, ampak misleč šolnik, ki ga odlikujeta ljubezen do stvari in nje dobro poznanje. Od odklanja nameravano (in deloma že izvedeno) reformo srednjih šol in izraža tu m tam pomisleke nad raznimi ukrepi naše učne uprave. Statističnim podatkom o naših srednjih šolah sledijo razmotriv?.nja o njih namenu, poglavje o vlogi, ki jo med njih šolskimi predmeti igrajo moderni je-ziki, o razmerju med učitelji in učenci, o značilnih lastnostih, ki jih ta dva faktorja danes kažeta, o razmerah in duševnem razpoloženju med dijaštvom in nazadnje o važnem problemu, kako se naj danes nezdrave razmere v novem šolskem rrvetu zboljšajo. Svoje predavanje je sklenil s sledečimi besedami: »Že stari grški rifdri, Platon je smatral za najvažnejši pc;el v državi vzgojo z božanskim smotrom; iz človeka narediti človeka, sposobnega za vredno sožitje s svojimi sodržavljanirčesa neki bi se mogla vsaka, zlasti naša mlada država bolj želeti, kakor da se vrednost mož in žena kar najbolj dvigne! Saj je človek najdragocenejša dobrina države. Tudi naša srednje šole morajo po svojem učnem načrtu in vzgojnem smotru prispevati, da se država po dobro vzgojenih državljanih učvrsti in dvigne. Zato pa mora obveljati kot aksiom naše srednješolske vzgoje: pripraviti mladino ne samo v naučnem pogledu za vseučiliške ali strokovne študije, temveč ji je treba privzgojiti tudi smisel za vrednost dela in s tem veselje do dela, smisel za red in točnost in izvrševanjem dolžnosti. Najvišji smoter pa bodi vzgoja na poštenosti temelječih značajev.« Uradni položaj predavatelja je zakrivil, da je govoril z neko rezervo, ki je popolnoma uinljiva in opravičljiva. Vkljub tej rezervi pa dobimo iz predavanja vtis, da med posamezniki še plaho in skrito tli zavest, da naše šolstvo ni v redu in da po dosedanji poti reforem ne bomo prišli do nikakega reda v njem. Toda baš Westrovo predavanje je dokaz, da naša šola z našo upravo vred ne ve več, kaj je njega prava naloga. Stavki, s katerimi je Wester končal, bi morali biti fundamentalna teza njegovega predavanja in ne samo njega precej efektni konec. V predavanju samem je namreč kot nalogo srednje šole parkrat navedel »splošno izobrazbo«, kar zavaja v zameno z ono megleno predstavo, ki jo ima naše praktično in materijalno usmerjeno »inteligentno« občinstvo, z ono »spjošno izobrazbo«, ki je samo lažnjiv eu-fenizem za — »spričevalo«. Wester je brez dvoma prepričan, da to ni in ne more biti naloga nobene šole, pa je, kakor vsa naša učna uprava, prešinjen z neko plahostjo pred našim nepoučenim občinstvom. Ne! Naloga šole, od najnižje do najvišje — od teh se v stran cepi na raznih etapah stro-kokno šolstvo — je edino v tem, da v človeku v čim večji meri razvije in potencira njegov intelekt in njegov značaj, da v njej ta »animal bipes« postane res »homo« s čim bolj razvitimi onimi lepimi lastnostmi, ki ga razlikujejo od ostalega stvarstva. To je nje glavna naloga, ki se je mora stalno zavedati in ki jo mora brez ozirov na desno in levo stalno in z neizprosno doslednostjo zasledovati. Učna uprava mora vedeti, kaj hoče s šolo, šola pa mora učiti in ne iskati pouka v krogih, katere bi naj sama poučevala. Vse zlo v našem šolstvu izhaja iz fundamentalne zmote, ki se kaže v praksi naše učne uprave in ki bi bila komična, da ni tako fatalno tragična: ulo-ge so zamenjane, oni, ki so pouka potrebni, poučujejo in komandirajo one, ki bi morali učiti in voditi. Namesto da bi šola vzgajala ljudi, osebnosti, značaje, daje neprestano koncesije široki masi, ki je pouka sama šele potrebna, in tako izgublja pozicijo za pozicijo. Namestu da bi z vsem svojim aparatom in z gojenci, ki jo zapuščajo, skušala ozdraviti naše sedanje razmere — saj je vendar nje naloga, da nas vodi naprej in kvišku! — se na te razmere izgovarja in ž njimi opravičuje! Prezna-čilno je, da našteva \Vester faktorje, od katerih pričakuje ozdravljenja sedanjih razmer, v sledečem redu: »država, družba, rodbina, šola«! Oni faktor, ki bi zanj kot šolnika in kulturnega človeka moral ostati na prvem mestu, stoji na zadnjem! In ali ni šola ravno eno najuspešnejših srcds'ev, kar jih ima država, če hoče ozdraveli? Ne pričakovati vse od »drŽave«, ampalc y lastnem delokrogu smotreno delati! Mi ne potrebujemo mrtvih paragrafov, ampak živih ljudi, močnih osebnosti, teh pa nam današnja šola — ne bo dala! Pogled na naše šolstvo je v resnici prežalosten: povsod same razvaline. Zavožena je že splošna šolska politika: namestu da bi vzhodne province delale na to, da bi dosegle razmeroma neprimerno višji standart zapadnih, jih šiloma tlačijo niže. Zapadne province pa so v šolstvu samem že tudi razjedene vsled neprimernih koncesij, ki so se že pod Avstrijo dajale občinstvu. Znano je, da se je »refor* ma« avstrijskih gimnazij v glavnem izvršila pod Maichetom, ni pa znano, da so se njegovi sinovi le s težavo rinili skozi gimnazijo in da jim je največ preglavice delala — grščina. Tako prihaja, da lahko porabi Wester Platona sicer za učinkovit konec svojemu predavanju, avtor sam in njegov jezik pa sta tudi po njegovem mnenju iz naših srednjih šol izključena. In na gimnaziji v Skoplju n. pr. se poučuje fran-, coščina, jezik, ki gimnazijcem dan za dnem bije na uho, pa ne! Samo še par konstatacij! Publikacije, ki jih dajejo srednješolski profesorji med svet, so večkrat dokaz, da bi se znanstvena kvalifikacija njih piscev ne glede na sedanje razbere dala Se precej zvišati! ■—. Kaj pomaga svariti srednješolsko mladino pred »šundom«, če ga pa njeni učitelji sami producirajo! — Če oboli kak otrok za škrlatinko, se izolira in razred zapre, če pa bi se n. pr. pojavil med učiteljstvom kakega zavoda kak patološki tip, bi lahko nemoteno in pod efektivno zaščito učne uprave zastrupljal cele generacije naše mladine! — Beseda »profesor« izhaja iz glagola »profiteri«, ki ni v nikaki zvezi s »profitom«, Nob ena teh konstatacij pa ne meri na Westrovo brošuro, ki daje mislečemu člo-i veku mnogo dragocenih pobud in ki bi jo naj pridno v roke jemali vsi oni, ki jim jTiskovne zadruge« v Ljubljani jo izšel V. zvezek zbranih spisov dr. Ivana Tavčarja »Izza kongresa«. Pomen tega Tavčarjevega dela je urednik dr. Ivan Prijatelj v uvodu vsestransko ocenil ter s to študijo podal dragocen prispevek umevanja pisatelja dr. Tavčarja. DRAMA: Začetek točno ob 8 zvečer. Sreda, 8. oktobra: Cyrano do Bergerac. — Red E. Četrtek, 9. oktobra: Firma P. B. — Red E. Petek, 10. oktobra: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 11. oktobra: Šest oseb išče avtorja, premijera. — Izven. Nedelja, 12. oktobra: Moč teme. — Izven. Ponedeljek, 13. oktobra: Šest oseb išče avtorja. — Red D. OPERA: Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 8. oktobra: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. — Red F. Četrtek, 9. oktobra: Zaprto. Petek, 10. oktobra: Carjeva nevesta. — Red B. Sobota, li. oktobra: Majska noč. — Red C. Nedelja, 12. oktobra: Netopir. — Izven. Ponedeljek, £3. oktobra: Zaprto. Narodno gledališče v Mariboru. Narodno gledališče v Mariboru. Sreda, 8, oktobra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. — Ab. C. — Četrtek, 9. oktobra: Mamselle Ni-touche. — Ab. A. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja, dne 12. oktobra ob pol 4. uri popoldne »Razbojniki«, drama v 5. dejanjih. Dramatične odseke v ljubljanski okolici posebno opozarjamo na to uprizoritev. Predpro-daja vstopnic vsak dan od 5. do 7. ure popoldne v pisarni Ljudskega odra. (Ljudski dom II. nadstr.) Socialni vestnik. SKLEPI MEDNARODNEGA KONGRESA ZA SOCIALNO POLITIKO. Dne 4. t. m. je mednarodni kongres za Socialno politiko v Pragi dovršil svoje de,-lo. Uspeh tega dela se zrcali v sprejetih resolucijah, ki kažejo zmagovito pot socialne misli. Kongres, na katerem je bilo zastopanih 28 držav in vlad, je soglasno sprejel resolucijo v prid osemurnem delavniku. Resolucija naglasa veliki pomen osemurnega delavnika za zdravje in družinsko življenje delavstva ter ugotavlja, da osemurno delo produkcije ne zmanjšuje, ampak jo zvišuje. Spričo velike socialne vrednosti, ki jo ima osemurni delavnik, zahteva kongres, da se ta pridobitev med-narodno zajamči in poziva vse države, ki so včlanjene v mednarodni delovni organizaciji, da nemudoma ratificirajo vvashington-ski sporazum. — Druga resolucija se tiče obratnih svetov ter je bila sprejeta 7, 271 proti 21 glasovom. Organizacija izjavlja, da se mora delavnim ljudem zagotoviti vpliv na vse panoge gospodarskega življenja. V to svrho so se v raznih državah obnesli obratni sveti, ki jih kongres z zadovoljstvom pozdravlja. Kongres zahteva, da se zakonskim potom ustanove po vseh podjetjih za s top i delavcev in nameščencev, ki jim bodi naloga, da v sporazumu s strokovnimi organizacijami pazijo na to, da sc povsodi vse delovno določbo in socialni zakoni najnatančnejše izpolnjujejo. — Tretja resolucija govori o skrbstvu za brezposelne in je bila soglasno sprejeta. Kongres naglasa potrebo, da vlade nudijo pomoč proti brezposelnosti s posredovanjem dela, zavarovanjem, smotrno razdelitvijo javnih del in primerno gospodarsko politiko za ustaljenje oen. — Nadalje .je kongres sprejel resolucijo v prid Zveze narodov in delavskega varstva na Kitajskem. Misijonski vestnik. APOSTOL SEVERNE KANADE. Francoski minister zunanjih zadov jo pred kratkim odlikoval prečastHega gospoda insgr. Grouarda. Ta francoski škof, ki ima danes 85 let, je že 60 let raziskovalec in apostol severne Kanado. Ta dežela, kraljestvo gozdov in ledu, velika kot tretjina Evrope, je le rodko obljudena. V njej prebiva nekaj indijanskih plemen in Eskimi. Le malo civilizi-rancev zahaja v njo, lovci kožuhovine, vladne misije, ki jih s težavo od časa do časa odpošilja federalna vlada v Ottavvi, kakšen sodnik ali vojak in misijonarji. Msgr. Grouard (izgovori: Gruar) je Francoz rodom iz Mansa in ustanovitelj teh misijo-nov, ki so še danes popolnoma v rokah Francozov in ki tu vrše svoje težko, a vzvišeno kulturno delo. Da jo danes svet poučen o tem velikanskem ozemlju, ki se razteza proti Winnipegu in Edmontonu in se konča na svernem tečaju, se ima zahvalili francoskim misijonarjem. Tu obstojajo trije apostolski vikarijati, v Athaba-ski, v Keovaiiu.i in v Mockenzieju, katere vodijo msgr. Grouard, njegov koadjutor in dva druga škofa. Nek Francoz, ld je obiskal misijonarje v teh krajih, pripoveduje sledeče: Kako čudna dežela! Ko pridemo preko Edmontona, velikega kanadskega mesta, ki leži najbolj severno v vsej deželi, se železnica kmalu ustavi. Nadaljne potovanje je mogoče le po rekah. Pokrajma, koje vodovje se odteka proti Atlantiku in mehikanskemu zalivu, je nagnjena proti Severnemu ledenemu morju in Hudsonovemu zalivu. Dvesto kilometrov naprej je to še dežela civilizacije, toda naprej postajajo obdelana polja že zelo redka in prebivalcev je čezdalje manj. Tu raste predvsem iglasto drevje in zima traja do meseca maja. Tu se sneg naenkrat stopi v par dneh. dežela se sprameni začasno v brezmejno blatno laguno. Ribe za- čnejo potovati po rekah navzgor, divje race in gosi se prikažejo na močvirjih, jerebice na travnikih. V nekaj tednih dajo tla, kt so pozimi izginila pod snegom, izborno travo; a začetkom oktobra se spet prikaže stroga zima s svojo belo odejo. Se naprej proti severu se razteza pas pragozdov in jezer, kamor si upajo samo Indijanci, misijonarji in lovci. Naprej pa jo drevje vedno bolj redko in slednjič ga zamenja nizko grmičevje. Preko severnega tečajnika je to dežela golih ravnin in gričevja, ki so skoraj neprestano pokriti s snegom in ledom. Angleži jo imenujejo >The barren land«, nerodovitno deželo, prepuščeno severnim vetrovom. Te brezmejne dežele so zadnje pribežališče starih, izumirajočih indijanskih plemen. Msgr. Grouard in njegovi misijonarji jih skušajo pridobiti za katoliško vero, medtem ko bivajo dalje proti severa Eskimi, ki so skoraj brez stika s civilizacijo. Tu delujejo trije francoski škofje, najstarejši ima 85 let, najmlajši 60. Vsi so krepki, zdravi in dobre volje. Msgr. Grouard ima dolgo snežno belo brado in Indijanci ga zelo spoštujejo. Ko je bil še mlajši, je prihajal vsako leto v Francijo in jemal seboj duhovnik«, ki so se hoteli posvetiti težkemu apostolskemu delu v teh divjih krajih in ta!;o so do danes samo francoski duhovniki vršili občudovanja vredno delo civilizacije in evangelizacije v severni Kanadi. Msgr. Grouard ln njegovi misijonarji obožujejo svojo novo domovino. Dobro čutijo, da bi Indijanci kmalu spet čisto podivjali, če oni ne bi bili tu, in zato se borijo, da nosijo luč sv. vere in evropske civilizacije v njih temačno, divjo deželo. S. K. »Mladika« sprejema nove člane in sicer tiste, ki so rojeni 1907 ... in več. Pismene naslove naj pošiljajo na naslov g. Braz, Sclo Moste št. 31 pri Ljubljani. Ustmeno pa r.aj se zglase novi člani v Mladinskem domu in sicer ob nedeljah od 10. do 12. ure. Odbor I. SK ^Ilirija« (Ljubljana) : »I. SSI< Maribor*. Preteklo nedeljo se je pokazal mariborski športni prvak v dobri formi. Igra je nudila mnogo zanimivih momentov in gostje so imeli priliko, spoznati krepko se boreče moštvo. Izid jc bil 3:0 (polčas 2 : 0). VAHABITI. Toliko beremo o njih, Mekki so bližajo in vendar ne vkorakajo, pred sto leti so razbili sveti kamen v Kaabi in tako dalje. Zadnjič je »Slovenec« pisal, kje stanujejo in kaj hočejo, danes pa hočemo povedati, kdo so prav za prav Vahabiti. Niti z veliko začetnico bi jih ne smoli pisati, ker so sekta in ne narod, a smo se že tako navadili. Prvo zanesljivo poročilo o njih je prinesel v Evropo Danes N i e b u h r, prihajajoč g svojega arabskega potovanja. Leta 773 piše: »V provinciji el Ared se pojavlja Ž8 več let nova sekta ali nova vera, ki bo morebiti s časom verstvo in obliko vlado v Arabiji bistveno spremenila. Ustanovitelj nove sekte so je imenoval Abd ul V a h a b«. In res, vpliv nove sekte na Arabce in druge moha-medane je bil prav velik. V prvi vrsti gre za to, da se enotnost zopet vzpostavi in vso-mogočnost Alahova prizna. Vahabiti ne marajo mističnih dostavkov al Ghazala, vpliva perzijske in grške filozofije, kalifovega iz-lama, izlama dervišev in Turkov. Vzhaja zopet stara, divja, močna vera puščave, na pozna posredovalcev. Z mečem v roki jo hočejo razširiti in nesti med sosede, kakor je to napravil Mohamed. A Vahab ni verstva ustvaril, bil je samo njegov apostol. Njegovo verstvo je bilo stoletja staro, poročilo Ibn Tarmira. Njegovi nauki so se pozabili in šele Vahab jih je zopet oživil. »Samo Alaha molimo, vsi drugi so le preroki in grešniki. Boga kolne-mo, če jih v molitvi kličemo, češčenje njih grobov je malikovanje. Vino in tobak in sploh vse, kar vpliva na čute, se mora uničiti. Greh se mora zatreti, kraji greha razdreti.« — Zato tako sovraštvo Vahabitov na mesta, posebno na pregrešno Mekko »polno vseh grehov« —. Vahabita so zapodili, pribežal je k Mohamedu Ibn S a u d u, pradedu sedanjega vladarja v Nedždu. Leta 1767 ja VahAb umrl. Kmalu nato so njegovi pristaši razrušili Korhelo, največjo svetišče širtov in so lota 1804 osvojili Mekko, največje svetišče sunitov. Sultan, gospodar Mekke, je poslal Albanca Mohameda Ali pašo nad Vahabi-te; po osemletnem boju jih je Ali premagal. A že leta 1830\pe Vahabiti spet pojavijo, od uspeha do uspeha korakajo, slednjič ustanovijo sultanat Nedžd. Sedanji vladar Ibn Saud jo organizacijo države dokončal ln je nato ustanovil ikvAn. Ta »bratovščina« ni razdeljena po rodovih, jih ne pozna, in to v prilog veri. Ikvan je verska zaveza na vo-jaško-kolonizatorični podlagi, nekaj podobnega, kakor imajo sedaj židje v Palestini. Ob izbruhu svetovne vojne ni sledil zeleni prorokovi zastavi ne šerif v Mekki in ne Vahabit Ibn Saud, prav tako tudi noben in- dijski mohameclan. Med vojsko je samo smrt angleškega poslanika De Lacy O' Leary preprečila imenovanje in povišanje Ibn Sa-uda za kralja Mezopotamije. Kralj Mezopotamije je postal Fajzdl, sin angleškega kalifa Huseina. Odtod to veliko sovraštvo na Huseina. In ker je' drugi Huscinov sin Abdalali kralj dežele onstran Jordana, ima Ibn Saud isto osovraženo dinastijo na vseh straneh; kakor pajek čepi v srednjearabskem Nedždu in ugrizne sedaj toga, sedaj drugega. O Tarmira in o Vahab! Učila sta, da se no smemo meniti za dobrine tega sveta, vajin učeuec Ibn Saud se pa tako peha za njimi! Seveda pod vajino krinko! — Odločil bo Foreign Office v Londonu —. FOTOGRAFIRANI SVEDROVCI. Obogim vlomilcem postaja njihovo >deIo< dan za dnem težje. Kovinaste blagajne za denar in dragocenosti so v svoji konstrukciji tako izpopolnjene, da morajo svedrovci poseči po najnovejših znanstvenih in tehničnih pripomočkih, da lahko vlomijo v tako omaro, ki pa je vrhu tega še — dostikrat prazna In kolikim pestem in zankam je izpostavljen >ubogi« svedrovec! Bati se mu je priprave, ki oblije vlomilca s kropom, ako stopi na določeno desko, ali električnega udarca, ki mu onemogoči, da bi se pobral s tal. Najnovejša iznajdba na tem polju je takozvani kleptograf. Izumel ga je neki Italijan, ki je naslonil svoj izum na fotografsko podlago. Kleptograf je namreč v steni pritrjen fotografski aparat, Iti je urejen tako, da vsakdo, ki vstopi v prostor, zadene ob električno žičevje, ki sproži fotografski mehanizem. Bliskoma za-sine električna luč in slika vlomilca se že upodobi na fotografski plošči. Ko odkrijejo vlom, vzemo ploščo in jo razvijejo. Slika, ki jo dobe, jo dokument za tiralico in druge policijske ukrepe. Princip, na katerem temelji kleptograf, namreč kombinacija fotografske kamere z bli-skovno lučjo, nI nov. Ze davno so ga uspešno uporabljali pri fotografiranju divjih živalL V praksi kleptograf prav dobro služi. Zlasti mnogo ga urejajo ameriške banke. IDEALNO ZIMOVALIŠČE. Zadnje čase je med imovitim svetom posebno zaslovelo egiptsko zimovališče Anan, oddaljeno 1000 km od obal Sredozemskega morja' ležeče ob robu Sahare. Dočim služi sev. obal omenjenega morja bolj uživanju, se bolniki zatekajo raje v Egipt. Asnan je postal slovit radi svoje zdravilne klime in krasne lege. Tu se zdravijo predvsem revmatični ljudje in pa oboleli na ledvicah. Za te je najprimernejši čas november-marec. Za živčno bolne godi najbolj čas december-februar. Poglavitni sredstvi le-čenja sta toplota in suhota klime. Ker leži Asnan v puščavi, ki ima le Drav siromašno rast- linstvo, jo podnebje čisto in suha Temu se je zahvaliti, da zelo visoko temperaturo lahko vzdržimo brez neprijetnih občutkov. Toploto 40 stopinj tam lažjo prenašamo kot 25 stopinj v našem vlažnem podnebju. Povprečna temperatura zimskih mesecev je 22—23 stopinj. Dočim je v naših krajih pri lečenju lodvičnili bolezni glavno, da potom zvišane delavnosti odtegnemo telesu vlago in s tem razbremenimo! bolne ledvico in često z njim bolujoče srce, ta metoda v Asnaniu popolnoma odpade. Tam more topli, suhi zrak sam izčrpati iz kože vlago, ne da bi prišlo do mučnega znojenja. Ta klima vpliva izborno tudi na kronično katarje, bolezni mehurja in zastanke pljučnih! ter r''! črnih bolezni. sv Jpcminsko 3lavjc koroškega plebiscita. Minolo nedeljo so koroške organizacije v Gradcu priredile veliko slavnost v spomin ob-; letnice koroškega plcbiscita. Navzoč je bil koroški deželni glavar Vincenc Schumy in zastopniki graških oblasti. Slavnostni govor jc imel načelnik Sudmarke prof. dr. A. Patterer, Naglašal je, da je Koroško rešila močno raz-, vita domovinska ljubezen, ki jc Korošcem v veliki meri lastna. Z ozirom na zadnje vesti, da se Koroško politično-upravno razdeli, je-govornik izjavil, da Korošci ne bodo na to rilcdar pristali, ker zahtevajo slej ko prej: Ko-, roško svobodno in ncdcljcno! — Ostali program so tvorile pevske točke — koroške na-; rodne pesmi. Kakor sc vidi, so nemški Korošci še vedno tako drzni, da brez vsakega pooblastila podajejo izjave v imenu Korošcev, torej tudi slovenskih Korošcev. sv Nesreče na berlinski cestni železnici. Na berlinski cestni železnici jc bilo v času od 16. septembra do 4. oktobra t. 1. 21 slučajev, da jc trčil voz ob voz; pri tem je bilo ranje-, nih vsega vkup 77 oseb. Znamenje, kako zelo so se v Nemčiji izprcinenili ljudje in razmere. sv Kongres za blaginjo otrok. Mednarodna zveza za pomoč otrokom v 2cnevi in avstrijski odbor za otroško pomoč sta skupno organizirala četrti mednarodni kongres za blaginjo otrok, ki so ga 6. t. m. otvorili na Dunaju. svLikvidacija komunistične stranke v Avstriji. Zaradi nesposobnosti voditeljev in popolnega neuspeha komunističnega gibanja v Avstriji jc moskovska centrala sklenila, da sc dunajska komunistična agitacijska centrala razpusti. Likvidacijo jc poverila češkoslovaškemu agitatorju Neumannu. Komunistična agitacijska centrala za nasledstvenc države sc prenese v Trst. Dunajska komunistična »Rotc Fahne« neha izhajati, — Priseljevanje v Palestino stalno narašča. V letih 1922-1923 se je naselilo v Palestini povprečno 650 oseb na mesec. V mesecih juniju in juliju letošnjega leta se je to število dvignilo na 1795 in 1772. V avgustu L 1. je prišlo v Palestino 2677 oseb, da si tamkaj poiščejo stalna bivališča. — Morska pošast. V bližini argentinskega! glavnega mesta Buenos Aires so vjeli čudno žival, ki je zbudila splošno zanimanje. Je pa to takozvana solnčna ali lunina ribi. Ime ima po zavaljenem, na straneh močno stisnjenem telesu; trebušnih plavut nima, z lasmi je poraščena, čeljusti so zraščene s črepinjo itd. Od strani jo taka kakor elipsa. Dolga je dva metra 30 cm, visoka 1 nt 50 cm, težka je 800 kg. Take teže pri tej vrsti rib doslej še niso opazili. ' M — Dainc v haremu se učijo kolo. Prejšnji sultan v Maroku je imenoval angleškega častnika za poveljnika marokansko armade. A' Angleža Harry Mac I^eana ljudstvo ni maralo in je njegovo mesto dobil domačin mohame-dan. Ker je imel sultan generala zelo rad, ga je hotel na vsak način zaposliti. Izmislil si je tole: Bil je velik prijatelj strojev in se je zanimal zlasti za kolesarjenje. Rekel je generalu, naj uči njegove žene kolo, on bo pa gledal pri oknu in se bo smejal, ko bodo strahu kričale in padale s kolesa. In tako je postal Harry Mac Lean, prej poveljnik maroško armade, učitelj haremskih dam v vožnji s kolesom. V svojih spominih pripoveduje, da mu je bil najhujši boj pravo razvedrilo v primeri s tem glasnim in vpijočim poukom. Gospodarstvo. Vprašanje plemenske živine in organizacija pospeševanja živinoreje, V debati, ki se je razvila na kmetijskem posvetovanju Kmetijske družbe dne 4. t. m. ^o referatih gg. Zidanška in Krištofa, ki smo jih v izvlečku prinesli že včeraj, so sodelovali gg. Zidanšek, Zupančič, Pipan, Hočevar, Lovrač, Steblovnik, Pevec, Cvenkel, Marinšelt, Stoklas, Illjidnik in Magdič. Več govornikov je poudarjalo pomen živinoreje za slovensko kmetijstvo in potrebo, da se ista razvije ne toliko kvantitativno temveč v prvi vrsti kvalitativno, ker je samo prvovrstna plemenska živina v zvezi z mlekarstvom v stanu doprinesti k izboljšanju našega gospodarskega položaja. Doseči je treba dovoljenje za izvoz pršutarjev in prašičkov. Priporočalo se je nabavo dobrih krmil. Lani je bila cena otrobov 6 K, letos 11 K, medtem ko so cene prašičem padle od 100 na 70 K. Prepove naj se gonjenje hrvatskih buš po cestah od me-Setariev in prepove naj se jih podpuščati bikom. Uvede naj se javen rodovnik. Bikov primanjkuje, ker ni bikorejcev; zato je podpirati zadruge in organizacije, ki se pečajo z bikorejo. Izredno važna je zamenjava živine med okraji. Treba je znižati tarife za prevoz močnih krmil kakor tudi otežkočiti izvoz oljnatih tropin. Voditi moramo natančno statistiko o vseh pojavih živinoreje. G. živinorejski inštruktor Anton P e v c 'je v svojem referatu o mlekarstvu poudaril predvsem narodnogospodarsko važnost mlekarstva za Slovenijo. Iz gospodarsko-geograf-skih razlogov imamo na Gorenjskem in v planinskih krajih Štajerske gojiti v prvi vrsti si-rarstvo, na Dolenjskem in v hribovitem delu na jugu Štajerske maslarstvo, medtem ko bi prihajal na dravskem in murskem polju predvsem izvoz mleka v poštev. Za pospeševanje mlekarstva je lahko organizacijski tip: drž. mlekarski odbor za Slovenijo ali mlekarski odbori pri osrednjih organizacijah, ali mlekarske zadruge ali pa prvotne mlekarne. Pri mlekarski tehniki ie potrebno: mlekarska šola, podpora mlekarskim zadrugam, inšpekcije in promovanje mlekaren, organizacija mojstrov, pomočnikov in učencev, drž. zakon za pospeševanje kmetijstva. Organizacija mlekarske trgovine bi se dala izvesti potom mlekarske centrale, ki bi. zbirala mleko v svrho izvoza, smetano v svrho predelave, presno maslo v svrho vskladiščenja in provaje, sir v svrho vskladiščenja in razprodaje. Umestne bi bile tudi sirarne v najemu, potem mlekarne in maslarne v zadružni režiji ter tvornica mlekarskih strojev. Napraviti bi se moral drž. zakon o živilih za ureditev mlekarske trgovine po vzorcu vinskega zakona. V debati, ki se je razvila po tem referatu, v kateri so sodelovali gosp. Zupančič, ravnatelj Žaren in Bore, je bila poudarjena važnost privatne inicijative pri razvoju mlekarske trgovine in industrije zlasti na Štajerskem. Nasprotno se je zopet naglaševalo, da je zadružništvo edino prava gospodarska obli-Va mlekarske trgovine in industrije. Kljub dosedanjim neuspehom je treba v tej smeri delati naprej. Na podlagi referata in diskusije je bila sprejeta resolucija o čimprejšnjem osnovanju mlekarske šole v Škofji Loki. Zniža naj se vozarina za prevoz mleka in mlečnih vr-čev, ker znaša sedaj pri izvozu mleka v Avstrijo celih 50 odstotkov nakupne vrednosti mleka. Prevoz mleka in praznih mlečnih vr-čev naj se deklasificira, tako da bo veljal v bodoče tako za tuzemski prevoz kakor za izvoz razred C. Odpravi naj se carinska manipulacija pri izvozu mleka. Izjavo g. ministra Kulovea, da je v proračunu postavka 2 milijonov dinarjev za mlekarsko šolo v Škofji Loki, so udeležniki živahno odobravali. ♦ * * • g Dohodki bosanskih železnic. V avgustu t. 1. se je prevozilo na progah sarajevskega ravnateljstva državnih železnic 443.000 oseb (v istem mesecu lani 568.000) in 160.000 ton blaga (v istem mesecu lani 153.000 ton). Dohodki od prometa so znašali 22.7 milijonov dinarjev (lani avgusta meseca 16.7 milijonov dinarjev). g Pripravo za sklepanje trgovinske pogodbo z Madžarsko. Koncem pr. meseca se je vršila v Belgradu konferenca za pripravljanje trgovinske pogodbe z Madžarsko. Zaradi ogromnega materijala je konferenca trajala več dni. g Nov čekovni zakon. V trgovinskem ministrstvu se bo sestala dne 1. decembra t. 1. posebna komisija, ki bo pretresala predlog novega čekovnega zakona. g Ilmclj v Bučki. Letošnja produkcija hmelja v Bački se ceni na 11.000 stotov. Od te količine je približno že polovica prodana. Tudi 75 odstotkov zalog je že prodanih. g Investicijsko posojilo belgrajske mestne občine. Dosedaj je belgrajska mestna občina najela investicijskih posojil že 169 milijonov dinarjev. Sedaj namerava najeti novo ogrom- no investicijsko posojilo v znesku 300 milijonov dinarjev. g Tujski promet na Jadranu. Lansko leto je posetilo hrvatsko Primorje 11.942 tujcev, letos pa 11.451. Od teh je bilo letos Jugoslovanov 2657 (lani 5293), Nemcev 1343 (lani 495), Madžarov 327 (89), ost. Slovanov 133 (lani 207), vseh ostalih 161 (210). g Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo. Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo potekajo po poročilih dunajskih listov ugodno. Naša delegacija je baje že predložila ministrskemu svetu splošni del trgovske pogodbe v odobritev. V teku tega teclna bo prišel na Dunaj g. Savič, da začne pogajanja glede carinske tarife. Splošno pričakujejo, da bodo naša trgovinska pogajanja z Avstrijo zaključena že 20. t. m. g Nov polom na Dunaju. Komaj dve leti obstoječa dunajska »Nordisch-Osterreichische Bank« je ustavila te dni svoja izplačila in je policija uvedla preiskavo proti njenim vodilnim funkcijonarjem. g Oživljcnje vinsko trgovine v Avstriji. Iz avstrijskih listov posnemamo, da se je začelo v Avstriji živahnejše trgovanje z vinom. Vzrok temu oživljenju je začetek nakupovanja mošta. Mošt v Avstriji je srednje dobre kvalitete. g Nova valuta v Avstriji. Kakor smo že poročali, se nahaja med predlogi, ki bodo predloženi avstrijskemu parlamentu, tudi zakonski predlog o uvedbi nove valute v šilingih. Kronska valuta bi se že 1. januarja 1925 ' izmenjala s šilingi. Edinica nove valute bo šiling 10.000 sedanjih kron. Srebrni komadi tega denarja so že v prometu. Razen teh srebrnih šilingov bodo kovali tudi zlate komade po 10 in 20 šilingov. Po zakonu bi znašala čista teža teh komadov 2.1172 g oziroma 4.2344 g. V zvezi s tem se bo moralo voditi od 1. januarja 1925 vse račune in vse knjige v novi valuti. g Poilaljšanjo moratorija v Romuniji. Romunska vlada je sklenila podaljšati moratorij za inozemske dolgove v močnih valutah za daljnje tri mesece. Vzrok temu sklepu je izredna denarna kriza. Opažati je veliko naraščanje protestiranih menic in prijavljenih konkurzov. g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu >Banque de France« je znašal obtok bankov- J cev dne 2. t. m. 40.534 milijonov frankov, kar ; predstavlja napram prejšnjemu izkazu povečanje za 195 milijonov frankov. g Izvoz premoga iz Anglije. V pni polovici t. 1. je Anglija izvozila 31.1 milijona ton premoga. V istem razdobju lanskega leta je znašal izvoz 39.8 milijonov ton. Odkar porur-ski premogovniki zopet obratujejo, se stalno manjša izvoz premoga iz Anglije. Leykam (112.000, Jugoslovanska banka 97.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 52.500, Avstrijske tvornice za dušik 132.000, Murdus 650.000, Slavex 675.000, Slavonija 60.000. BLAGO. Ljubljana. Les. Drogovi 4—8 m dolžine, od 5 cm deb. na drobnem koncu, fco nakladalna postaja 75. Hlodi smrekovi (do .10 odst. je-lovi), 4 m od 30 cm napr., fco nakladalna postaja 330. Deske I., II., III., fco meja 700. Remeljni 8-8, 4 m dolžine, I., II., fco meja 745. Remeljni polov., 60-70, 35-70, fco meja 745. Drva bukova, suhe, zdrave, 1 m dolž., fco 26.50. Oglje Ia, vilano, fco meja 115. Drva hrastove, suhe, 1 m dolžine, fco nakladalna postaja 5 v. 22—23 (zaklj. 22). — Zitoinpoljskipri-d e 1 k i : Pšenica domača, fco Ljubljana 385. Pšenica bačka, par. Ljubljana 425. Koruza bačka, par. Ljubljana 349. Koruza, umetno sušena, fco Indjija 235. Oves bački, par. Ljubljana 330. Oves srbski, fco Leskovac 220. Laneno seme, par. Ljubljana 685. Pšenična moka št. 0, bačka, fco Ljubljana 615. Pšenična moka št. 2, bačka, fco Ljubljana 565. Pšenična moka št. 5, bačka, fco Ljubljana 515. Pšenična moka št. 6, bačka, fco Ljubljana 465. Zelje, par. Mi-trovica 95. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 500, Fižol prepe-ličar, orig., fco Ljubljana 450. Fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350. Fižol rujavi, fco Ljubljana 350. Novi Sad. Pšenica 370, koruza 275, moka nulerca 550, fižol beli 450. Tendenca neizpre-menjena. Borze. DENAR. oktobra 1924. Zagreb. Italija 3.0520-3.0820 (3.0862 do 3.1162), London 312-314 (313.50-316.50), Newyork 69.30-70.30 (6D.95-70.95), Pariz 3.65-3.70 (3.6415-3.6915), Praga 2.0670 do 2.0970 (2.0870—2.1170), Dunaj 0.0979-0.999 (0.CP0—0.1010), Curih ,13.3850-13.4850 (13.46 do 13.58), efekt. dol. 68.87-69.87 (69.25 do 70.25). Tendenca zelo slaba, blaga veliko na razpolago. Curih. Belgrad 7.40 (7.35), Budimpešta 0.006810 (0.0068), Berlin 1.2450 (1.25), Italija 22.85 (22.85), London 23.33 (23.27), Newyork 523 (521.875), Pariz 27.45, Praga 15.G8 (15.59), Dunaj 0.0073'/,, Sofija 3.80. Dunaj. Devize: Belgrad 1016, Kodanj 12.330, London 316.700, Milan 3094, Ne\vyork 70.935, Pariz 37.22, Varšava 13.570. Valuto: dolarji 70.460, angleški funt 314.900, francoski frank 37.05, lira 30.80. dinar 1007. Praga. Devize: Lira 148.25, Zagreb 48.26, Pariz 187.50, London 151.30, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (povpr.), Ljubljanska kreditna banka 225 do 233, Merkantilna banka, Kočevje 123—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916—922, Slavenska banka, Zagreb 100 (ponud.), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—152, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 385 (ponudba), Združene papirnice Vevče 130 (ponudba), i'A% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 89 (ponudba). Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 107—108, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 109, Hrv. slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 55.57, Jugoslovenska banka, Zagreb 103—105, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 90—92.50, Slavenska banka 97, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220—225, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 90 do 92.50, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera, Os-jek 765—775, Narodna šumska industrija, Zagreb 80, Gutmann 730—775, Slavonija 60—62, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 375, Združene papirnice Vevče 120—122, 7-od-stotno drž. invest. posojilo 62—63, Vojna odškodnina 114—116. Dunaj. Živnostenska banka 805.000, Alpine 302.000, Grcinitz 135.000, Trboveljska družba 375.000, Hrvatska eskomptna banka 108.000j Dvojna obsodba. »SLOVENSKI NAROD« OBSOJEN RADI DENUNCIRANJA. Včeraj so obravnavali pred tukajšnjim dež. kot tiskovnim sodiščem čisto navadno zadevo, kakor se pri nas in tudi drugod dogajajo skoro dnevno. V časopisu izide notica, s katero se čuti ta ali ona oseba razžaljeno, ta oseba toži odgovornega urednika, ta pa navadno izjavi, da inkriminirane notice ni bral in plača nato ob-ligatno denarno kazen »zaradi zanemarjenja svoje uredniške dolžnosti.« Tudi včerajšnji proces je bil tak in vendar ni bil tak. Včeraj so nastopili kot tožitelji državni uradniki. Te gospode je neznani člankar obdolžil v »Slovenskem narodu«, da so »protidržavni elementi«, ker slučajno niso pripadali tisti politični struji, ki jo je zastopal in jo še zastopa »Slovenski narod«. Ta struja si jc Beg ve na podlagi kakšne legitimacije sa-inola?tno prisvojila edino pravico, da sme samo ona in nihče drugi presojati, kdo je za državo in kdo je proti državi. Na podlagi te samovoljno si prilaščene pravice je »Slov. narod« popolnoma v soglasju z znano politično kliko proglasil tudi tri državne uradnike za protidržavne elemente« samo zato, ker niso trobili v njegov rog. Jasno je, da je taka samovoljna politična diktatura kakor jo je hotel vpeljati med nami »Slov. narod«, političen nesmisel. Ta nesmisel je na včerajšnji razpravi proti »Slov. narodu« ugotovilo tudi sodišče in ne pomeni včerajšnji pravorek zategadelj samo obsodbe »Slov. naroda«, ampak tudi najostrejšo obsodbo onega političnega sistema, ki so ga hoteli po sili vpeljati med nami ljudje, ki se — čudom čudo — imenujejo »demokrate«! Pravorek, ki ga je včeraj izreklo dež. sodišče, ne pomenja samo obsodbe v sami stvari ; popolnoma neprizadetega, čeprav obsojenega j odgovornega urednika »Slov. naroda«, ampak pomenja ostro obsodbo celega bivšega poli-; tičnega sistema, in zato bo vsa javnost ta pra-j vorek pozdravila kot pravično zadoščenje, i Obtožba. I Tožbo proti »Slov. narodu« so vložili j g. Franc Selan, rač, svet. v Ljubljani, dalje rač. svet. g. Albin Zaje in rač. svet. g. Jože Pire, in sicer zaradi članka v »Slov. narodu« z dne 19, jun. 1924, v katerem očita pisec omenjenim gospodom, da so protidržavni agitatorji, ki tudi v uradnih urah agitirajo za svojo stranko in ščujejo in rujejo proti državni oblasti. Članek jim dalje očita, da ne priznavajo državnega in narodnega ujedinje-nja in pravi, da država ne sme še dalje rediti na svojih prsih gadov. Obtožitelji se smatrajo zaradi navedenih očitkov razžaljene in zahtevajo za te obdolžitve primernega zadoščenja. Obdolžitve smatrajo za toliko težje, ker so vsi tožitelji državni uradniki, katerih čast mora biti še posebno občutljiva. Razprava. Obtoženi odgovorni urednik »Slov. naroda« g. Valentin Kopitar ni prišel k razpravi, zato je predsednik sodnega dvora samo pre-čital razue uradne izjave, ki govore vseskozi v korist tožiteljem. Tako je n. pr. izjavil uradni predstojnik tožitelja g. Selana g. rač. nad-svetnik Tomo Kalin, da mu ni prav nič znanega o kakih »političnih kurzih«, ki bi se bili vršili v uradnih prostorih in tudi mu ni nič znanega o kaki politični agitaciji g. Selana, pač pa je res, da je g, Selan svojega preds tojnka vedno zaprosil za dovoljenje, da sme urad zapustiti, kadar so mu to nalagali njegovi uradni posli, ker je bil nad dve leti občinski gerent v Dobrunjah. Naravnost sijajno pohvalo je izrekel rač. ravn. g. Franjo Tauzes rač. svetniku g. Albinu Zajcu, s katerim delala že dolgo let v skupni sobi. V svoji uradni izjavi označuje g. Albina Zajca kot marljivega in izurjenega uradnika, ki vodi z veliko spretnostjo pokojninski referat, ki ima v evidenci okrog 8000 upokojencev. Vse delo je g. rač. svet. Zaje opravil točno in na popolno zadovoljnost. Res je sicer, da je med uradnimi urami večkrat zapustil urad, res je pa tudi, da je to storil vselej z dovoljenjem svojega predstojnika. Kot občinski odbornik je moral pač opraviti tudi to delo, ni pa ga opravljal na škodo svojega uradnega dela. Tudi tretji tožitelj rač. svet. g. Jože Pire je dobil od svojega predstojnika prav lepo pohvalo za svojo vestnost v uradu. Tudi on glasom uradne izjave ni nikdar zapustil svojega mesta med uradnimi urami brez dovoljenja svojega predstojnika in tudi on ni prirejal v uradu nikakih političnih ali celo protidržav-nih kurzov. Jako lepo se je zavzel za tožitelje tudi finančni delegat dr. Š a v n i k , ki je uradno ugotovil, da so razni njemu podrejeni uradniki zaradi dislokacije uradnih prostorov naravnost prisiljeni med uradnimi urami hoditi od oddelka do oddelka, da se uradovanje osebnim kontaktom pospeši. Gosp. delegat odločno zanika v svoji izjavi tudi trditev, da bi bili obtožitelji zanemarjali svojo službo in se med uradnimi urami politično eksponiral! za stranko, kateri pripadajo. Za poravnavo. Ko je predsednik sod nega dvora prečital vse za obtoženca naravnost uničujoče uradne izjave, je predlagal obtoženčev zagovornik g. dr. Iv. Tavčar poravnavo. Zastopnik obtožiteljev je poravnavo odklonil z utemeljitvijo, da je bilo tožiteljem uradno naročeno, da morajo vložiti tožbo in zato predlaga, da sc proces izpelje do konca. Čuden predlog. Zagovornik g. dr. Tavčar je nato poskusil svojo srečo še z enim predlogom, ki ni zanimiv samo s pravnega, ampak tudi s političnega stališča. Dočim je namreč obtoženec pri prvem zaslišanju odločno izjavil, da je inkriminirani članek bral in da je pripravljen nastopiti za vsebino tudi dokaz resnice in je to svojo izjavo tudi podpisal — bržkone v zaupanju na moč tedanje vlade — je pri včerajšnji razpravi predlagal g. zagovornik, da nastopi dokaz resnice, da obtoženec inkriminiranega članka ni niti pisal niti bral in je pred-| lagal za to kot priče dva urednika »Slov. naroda«. Na ta način se je hotel izogniti prej tako pompozno napovedanemu dokazu resnice in spraviti zadevo v običajni tir »zanemarjanja uredniške dolžnosti.« Zastopnik tožiteljev g. dr. Natlačen J tega predloga seveda ni mogel sprejeti, ampak je obstal na svoji zahtevi, da se obtoženec primerno kaznuje. Tožitelji so državni uradniki, katerim bi bila inkriminirana notica lahko povzročila silno materijelno škodo in jim morebiti tudi uničila njihovo eksistenco. Saj se je takrat že splošno govorilo, da bodo vsi trije tožitelji prestavljeni daleč proč iz Ljubljane, in če pomislimo, kakšne so bile razmere takrat, ne bi bilo nič čudnega, če bi tožitelji prišli tudi ob kruh zaradi te notice. Samo energičnemu koraku finančnega delegata g. dr. Šavnika se imajo tožitelji zahvaliti, da so stali na svojih mestih, ker jih je vpošte-val kot prvovrstne uradne moči. Na svoji zahtevi po obsodbi pa mora vztrajati tudi zato, da se vendar enkrat ugotovi, da ima tudi uradnik svojo čast in svoje državljanske pravice, in da bi bilo pretirano zahtevati od uradnika kot prostega in svobodnega državljana, da mora pripadati baš eni gotovi politični struji, če noče, da se označi za proti-državnega hujskača. Take metode so nedopustne in sodni dvor ne bo z obsodbo takega postopanja dal zadoščenja samo tožiteljem, ampak bo varoval tudi ugled celokupnega uradništva. Razsodba. Po kratkem posvetovanju je predsednik sodnega dvora razglasil pravorek, s katerim spoznava sodišče obtoženca krivim in ga obsoja na 1000 Din globe. Predlog zagovornika g. dr. Tavčarja je sodišče odklonilo, ravnotako tudi od njega predlagane nove priče, ki naj bi dokazale, da obtoženec inkriminirane notice kljub svoji prejšnji izjavi ni bral. Ravno tako je sodišče odklonilo zaslišanje prič gg. Gnidovca, Urbanca, Spindlerja in Puklerja. Sodnemu dvoru je predsedoval vlš, sod, svet, A n 11 o g a , votanta pa sta bila sod svet, Vehovar in K e r š i č. Radi prekoračenja mejo silobrana je bil obsojen pred senatom deželnega sodišča Alojzij Gevheli iz Notranjih Goric. Obtoženec je prišel že precej vinjen v domačo gostilno, kjer se je vnel med pivci kmalo oster prepir in končno pretep. Posebno huda sta bila brata France iu Jože Zibelnik. Toda kot vsak pre. pirljivec, izzivač in pretepač vedno najde svoje plačilo, se je pripetilo podobno isti večer Francetu Zibelniku. Obtoženi Gevheli je šel namreč iz gostilne na bližnjo železniško čuvajnico z namenom, da pozove orožnike, ker se je bal, dn pride lnhkn do večjega izgreda. Bil je namreč že trikrat napaden. Na tej poti pa je naletel zopet na oba brata in je j opazil eri Jožetu, da ima v roki nož. Da Dre- V svojem in imenu svojih otrok javljam vsem sorodnikom, znancem in prijateliem pretužno vest, da je moja dobra soproga, mama, stara mama in babica, gospa HELEOA M Al AR ON roj, KRZ1C danes v torek ob 20- uri po dolgi mučni bolezni v starosti 72. let previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 9, t. m. ob 10.30 na farso pokopališče v Borovnici, Blagopokojno priporočam v blag spomin in prosim tihega sožalja. Borovnica, 7. oktobra 1924. Ivan Majaron, soprog. Otroci: Ivan, Joško, Milka por. Kane, Hela vd, Švigelj, Anči por. Košuta, SferC. 280. SLOVENEC, cTtfe 8. oktobra T924. Strm 7. hiti napadalca, je potegnil iz strahu nož in je zabodel Franceta Zibelnika v hrbet. Sunek je bil tako silen, da je prodrl desno lopatico in odprl prsno votlino. Sunek v hrbet sicer izključuje po mnenju drž. pravdnika silobran, vendar se je ugotovilo, da je bil obtoženec res napaden in to tisti večer že četrtič in da je pri tem le iz strahu mejo silobraua prekoračil in je dobil zato samo .14 dni in bo plačal tudi stroške in takso v znesku 50 Din. Učiteljski vestnik. Razpis učiteljskih služb. [L Šolski okraj Kamnik: na trirazredni osnovni šoli v Stranjah pri Kamniku eno učno mesto za učiteljico. 2. šolski okraj Kočevje: na šestrazredni dekliški osnovni šoli s tremi vsporednicami eno učno mesto za učiteljico. 3. Šolski okraj Ljubljana: a) na štirirazredni osnovni šoli z eno vsporednico na Jezici učno mesto šolskega upravitelja; b) na štirirazredni šoli z dvema vsporednicama v Šmartnem pod Šmarno goro učno mesto šolskega upravitelja. 4. Novo mesto: na osemrazredni dekliški osnovni Boli ▼ Novem mestu učno mesto šolske upra-viteljice in eno učno mesto za učiteljico. 5. Bolski okraj Kozje: na dvorazredni osnovni ioli v Olimlju učno mesto šolskega upravitelja tn eno učno mesto za učiteljico. 6. Šolski DkraJ Maribor: na petrazredni osnovni šoli v Framu eno učno mesto za učiteljico. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti in sicer za vsako učno mesto posebej, najkasneje do dne 15. oktobra 1924. — Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dne 62. sept. 1924. Šef oddelka: Vadnjal s. r. V vednost in ravnanje! Tom potom ob-reSčam vso člane in članice »Slomškove zve-te«, da sem odložil vsled imenovanja za akraj. Sol. nadzornika predsedniStvo »Slomškove zveze«. Zahvaljujem se vsem članom ■a doslej izkazano mi zaupanje. Po začrtani poti naprej! Predsedniške posle bode do na-daljnega vodila ga Kleinmayr-Sadarjeva, nadučiteljlca v Spodnji Šiški. Tajniške pošlo pa je radi bolezenskega dopusta gosp. Anico Lebarjeve prevzel tovariš Rudolf WTagner, učitelj v Ljnbljani, Jenkova ulica št. 6. — Iv. Štrukelj. Cerkveni vestaiik. c Kongrcgacija gospodov ima danes ob ^ol 8 zvečer shod v kapeli pri sv. Jožefu. =iH=HISHl=m=lll£HI=lllSHI NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani: Komatar-Dr. Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih Sol (izide začetek oktobra). Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih Sol, vez. Din 60.—. Kržišnik, Zemljepis za srednje šole III. del, vezano Din 28.—. Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih Sol. (Izide začetek oktobra.) Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—. Sodnik, Logaritmi Petdecimalne lo-garitmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—. Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—. Ing. Kregar, Praktična perspektiva (izšla kot rokopis). V zalogi so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole. IHElUEHSEiUElUEiSiEillEME! Naznanila. Občni zbor Gospodinske zadruge bo dne 14. t. m. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Zadruga krojafev, krojačic ln sorodnih obrto? v Ljubljani objavlja, da se vrši prihodnja pomagalska preizkušnja tekom meseca novembra t. 1. Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji je vložili pri zadrugi do 20. t. m. Prošnjam \f treba priložiti učno pogodbo, odhodno iz.pričevalo obrtno nadaljevalne šole in potrdilo mojstra o redni dovišitvi učne dobe. Vsrm skupinam, plačilnicam ter članom »Prometne zveze: na znanje: Glasom sklepa načelstva »Prometne zveze« in načelstva »Jugoslovanske strokovue zveze« od 3. oktobra se ne vrši izredni občni zbor »Prometne zveze« v nedelja 12. oktobra 1924, kakor je bil naznanjen v »Pravici« it. 39 od 15. septembra. Občni zbor se odloži za nedoločen čas. — Na-čelstvo »Prometne zveze«. Krekova mladina. Danes ob 8 skuSnja za Igro. — Režiser. Železničarjem! V četrtek, dne 9. t m. se vrSi ob 19. uri 30 min. v Rokodelskem domu seja skupnega odbora vseh železn. organizacij (odbora za nastavljeno osobje in odbora za delavce). Spored: Določitev delegatov za anketo glede delavskega pravilnika, ki jo je sklical g. minister Sušnik za 16. t. m. Vsi člani obeh navedenih odborov naj se seje sigurno udeleže, če !e mogoče pa naj pridejo na sejo tudi predsedniki posameznih organizacij. Porski zbor Glasbene Matice. Ponovno opozarjamo ,da so vaje za soprane v sredah in petkih, za alte v torkih ln četrtkih, vedno ob 18.15; za tenorje v torkih in četrtkih ter za base v sredah in petkih, vedno ob 20. uri. Ker se vadijo sedaj tudi moški zbori, jo oso-bito za tenorje in base redna in točna udeležba nujna! V pondeljek dne 13. t. m. od 19.30 do 21 zborov« šola, ki bo potem vsak pondo ljek ob teh urah! Poizvedovanja. Izletel je rumen čopast k a n a r č e k. Najditelj naj ga blagovoli vrniti proti nagradi Rimska cesta 3, pritličje. Izgubil sem včeraj dopoldne od Kreditna banke do Križanske ulice razne dokumente in slike, skupno 8 kosov. Prosim najditelja, da m( jih izroči. — Peter Košak, tap. pomočnik, Duh najska cesta 56. Našla se jc otroška čepica. Dobi se pri g. Ivanu Kunovar, Ljubljana, Stari trg 10. Lovski pes brak, črno-temnonideče barvrt, sliši na imo >2ane<, na sprednji levi nogi šanta, so je zatekel v nedoljo na lovišču Češ~< njice, občina Dobranje. Proti vsakemu, kateri! bi se psa polastil, postopam sodnijsko. Proti nagradi odda se ga naj Praunseis, Ljubljana,' Linhartova ulica št. 4, zraven artilerijske vo, jašnice. }>Mt- m ifsfcš. M PINJO in POSNEMALNIK ter POSODO za MLEKO Vsaka drobna vrstica D5n 1'50 ali vsaka Stseseda 5« par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! CUNJE barvaste in bele, k a p a j e »Jugoslovanska tiskarna«. Špecerijska TRGOVINICA se ta-upravi pod štev. 6217. kupim. — Ponudbe ped šifro »Mlekarna 6238« upravi za PREšANJE, neobležana, ske v posredni bližini Ljubljane, 4 stanovanja, vrt in klet. Cena nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod Štev. 6129 in v podružnici uprave v Celju. POZOR! KRASNO POSESTVO obstoječe iz stanovanja in celega gosp. poslopja, takoj naprodaj. Posestvo obstoji iz 13 oralov razne zemlje: sa-donosnik, vin. gorica, gozd, njive in travniki. Pri tem se lahko redi 6—7 glav živine in se nahaja vse na enem kompleksu skupaj z dobro pitno vodo ob glavni cesti na prometnem kraju. Za malenkostno ceno: 160.000 Din. Po- --7T~:-I po najvišji ceni in vsako ntno- i L^flK Na stanovanje in hrano i žino. - Ponudbe z navedbo ! !rS°vec, Medvece, pošta Pra- kupi vagonske količine F. KUPNIK, Podplat (Slovenija) ter piosi ponudbe z navedbo cen. 6228 ZA KLAVIR se išče za dom. Upošteva se i le prvovrstna moč. Sodna uli- \ .. , , . I ca 5/IH, vrata 8. 6240 ; Slffi8 O^S ; se sprejmeta dve gospodični, cene in Poizve se: Žabjak štev. 6/L 1 SEVER vzorcem na IVAN - VELENJE. 5648 i gersko. 6224 Hrušev les kupim. Ponudbe na FRANC GOLJAR, mizar, Dravlje, p. Št Vid nad Ljubljano. PRODA se po zmerni ceni par močnih črnih konj. Župnišče IG pri Ljubljani. na 4 pare kamnov in stope, vse v dobrem stanju, PRODAM. — Več pove lastnik FRANC MAKSE, ZALOG štev. 16, pošta Novo mesto. 6237 Močan mizarski POMOČNIK z dobrimi spričevali išče mis sta. Naslov v upravi št. 6139< Velika, zračna, neopremlicna soba se odda takoj. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 6216. Vsakovrstne VOŽNJE preslitve, kurivo in drugo prevzame in oskrbi najhitreje in po solidnih cenah KOMAR AL., Krakovska ul. 13. aEasBBREHgaasHBHBiasr naročnino! !A. P. Cehov: Nlužiki. (Dalje.) 7 Svetila je samo ena lampica, brljava 1q zakajena. Ce je kdo zaslonil luč in je velika senca padala na okno, se je videl jarki lunin svit Starec Osip je počasi pripovedoval, kako so živeli do osvobojanja," kako so nekdaj po teh krajih, kjer je ae-daj tako tožno in bedno, lovili z gonjači in hrti in za časa gonje napajali mužike z vodko, kako so v Moskvo vozili voz za vozom samo divjačine za mlado gospodo, kako so nepoikorneže kaznovali s šibami in pošiljali na prisilno delo na tversko posestvo, dobrim pa dajali nagrade. Babica jo tudi pripvedovala to in ono. Ona je vse, čisto vse pomnila. Pripovedovala je za svojo gospo, dobro bogaboječo plemkinjo, ki jo imela moža razuzdanca, in ki je svoje hčerke pomožila, eno s pijancem, drago z meščanom, tretjo pa so tajno ugrabili (babka, ki je takrat bila skoro še deklica, je sama pomagala), pa so vse hitro pomrle iz žalosti, kakor tudi njihova mati. In ob teh spominih je starka zaihtela. Naenkrat je nekdo potrkal na dver in vsi so se zdrznili. — Ded Osfp, pusti me nočevati! Všel je mali, plešasti starček, kuhar generala Zukova, tisti, kateremu je bila zgorela kapa. On je prisedel, poslušal in začel sam pripovedovati svoje spomine. Nikolaj, ki je, sedeč na peči, molel doli nogi, je poslušal in spraševal o jedeh, ki so jih kuhali gospodi. Govorili so o juhah, omakah, inočnatih jedeh, in kuhar, ki se je tu- n Kmetov, leta 1860L. di vsega natančno spominjal, je našteval jedi, kakršnih sedaj nič več ni; tako na primer so imeli jed, ki so jo delali iz bicjih oči in jo nazivali: »zjutraj zbudivši se.« — A »kotlete-maršal« ste takrat kuhali? — Ne. Nikolaj je zmajal z glavo in dejal: — Oh vi kuharji-skaze. Deklice so sedele ali ležale na peči, gledale v izbo in se niso premikale; zdelo se je, da jih je zelo veliko, kakor keru-binov v oblakih. Povesti so se jim dopada-le, drgetale so zdaj od navdušenja zdaj od straha, a babico, ki je najbolj zanimivo pripovedovala, so poslušale brez dihanja, boječ se, da ne bi jo zmotile. Molče so so vsi vlegli spat; in starčki, ko so bili od povesti razburjeni, so sanjali o tem, kako je bila lepa mladost, po kateri — naj je bila kakršnakoli — ostane v duši samo nekaj živega, radostnega in ginljivega — in kako je hladna smrt, ki se bliža — boljše o njej sploh ne misliti! Lampica je ugasnila. In tema in obedve okni, rezko osvetljeni od lune, in tišina in škripanje zibelke so bogvezaltaj napominjali na to, da jo življenje že prešlo, da ga ni mogoče več vrniti ... Zadremlješ, pozabiš, in naenkrat kakor da te je nekdo sunil, zapihnil v lice, — in sna ni več, telo je svinčeno, in v glavo ti lezejo same misli o smrti; vle-žeš se na drugo stran, — pa si na smrt pozabil, toda po glavi brodijo davne, tožne, težko misli o bedi, jedi, o tem, da so je moka podražila, in kmalu nato se zopet spomniš, da je življenje že prešlo, da ga ne vrneš... — 0, Bože! — je vzdihnll kuhar. Nekdo jo tiho, tiho potrkal na okno- j Najbrže se je vrnila Fjokla. Olga jo vstala I in zevajoč ter šepetajoč molitev, odprla dver, potem pa v veži odmaknila zapah. Toda nihče ni vstopil, samo z ulice je za-dul mraz in je zasvetila luna. Z dveri se je videla ulica, tiha, pusta, in luna, katera je plavala po nebu. — Kdo je? — je vprašala Olga. — Jaz, — je nekdo odgovoril. —• Jaz sem. Okoli dveri se je prižemala k steni Fjokla, skoroda razdeta. Tresla se je od mraza, šklepetaje z zobmi, in je pri jarki svetlobi izgledala zelo bleda, lepa in čudna. Sence na njej in blesk lune na mladi, krepki koži so se rezko odražale in posebno določno so se obznačevale temne obrvi. — Tam na oni strani sem se ruvala s fantalini ... — je spregovorila. Šla sem domov taka • . . Prinesi ini odeje. — V izbo pojdi! — je tiho rekla Olga, ld se je tudi začela tresti. — Bojim se, da bi mo stara dva ne videla. V resnici se je babica že vznemirila in godrnjala, a starec je spraševal: >Kdo je zunaj?« Olga je prinesla nekaj svojo obleke, in potem sta obe tiho vstopili v izbo, prizadevajoč se, da ne bi zaškripala vrata. — Ti si, nesramnica? — je jezno za-godrnjala starka; sem vedela! — U, da bi te zlodej, potepinka . . . — Nič, nič, — je šopetala Olga, ne boj SO« Zopet je vse zatihnilo. V izbi so vedno slabo spali; vsakega je težilo nekaj; starca bol v hrbtu, babico skrbi in jeza, Marijo strah, otroke srbečica in glad. Tudi zdaj i je bi! njihov spanec nemiren: premetavali j so se z boka v bok, bledli in vstajali pit. Naenkrat je Fjokla z gromkim in grobim glasom zarjovel a, pa se jc takoj pre- magala in poredkoma zaihtela, boliinholj tiho in gluho, dokler ni popolnoma umolknila. Od časa do časa je od one strani, izza reke, zabila ura; toda čudno: enkrat je bilo pet, potem pa tri. O, Bože! — je vzdihoval kuhar. Če si pogledal na okna, nisi mogel rasv poznati, ali še sveti luna ali pa se že svita. Marija se je vzdignila in šla vun; slišno jej bilo, kako je na dvorišču molzla kravo in govorila: >Sto-oj!« Tudi babica je vstala. V izbi je bila še tema, toda predmeti so bili že vidni- Nikolaj, ki ni bil zasnul celo noč, jo zlezel s peči. Vzel je iz zelene skrinje svoj frak, ga nadel, in, stopivši k oknu, pogladil rokava — ter se nasmehnil. Potem je frak previdno slekel, zaprl v skrinjo in se zopet vlegel. Marija se je vrnila in zakurila peS. Očividno so ni še prespala. Njej se je najbrže nekaj sanjalo ali pa se je spomnila včerajšnje povesti, kajti sladko se je zlek-nila pred pečjo in rekla: — Nak! Na svobodi je lepše? VII. Prišel jo gospod — tako so na vasi dejali stanskemu pristavu.23 Kdaj pride i« zakaj, to so vedeli že teden preje. V Žu-kovi jo bilo samo štirideset dvorov, toda davčnih zaostankov, bodisi državnih bodisi zemskih, so jo bilo nakopičilo več kot za dva tisoč rubljev. ~ Sfanovoj pristav, kratko slanovoj, jo bil najvišji uprnvno-policijski uradnik večjega okrožja s skoro neomejenimi pravicami, podložen naravnost gubernatorju. Policija io bila v carski Rusiji istovetna z upravo. Popolnoma varno naloSile denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO R, Z. Z O. Z. ki postaje V WOV©PREUREJENIH PROSTORIH v LJUBLJANO W MESTNI TRGI 6 "1B8 telefon 9. Vioge na hranilne knjižice tn tekoSi raCun obrestuje po pr 8°io ter jih izplačuje tako) brez odpoved?. Vloge b odpovednim rokom obrestuje tudi -viSje po dogo- voru. Moja ljubljena, skrbna mati, oziroma sestra, gospa Fani Breindl vdova po žel. inženerjn je sinoči s tolažiti sv. vere po dolgotrajni, mučni bolezni umrla. Pogreb nepozabne se vrši dne 8. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 14. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Sv. Petra in v cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana, dne 7. oktobra 1924. HERMINA BREINDL, učiteljica, hči. — JOSIPINA GERKMAN in EMILIJA GERKMAN, učiteljica v pok, sestri. nniiiHiiiiiMiiivtiniiNiiiMiuiuj; 5 K re j opozarjamo, da so zopet do- § f speli najboljši Šivalni stroji j in kolesa ; I „GRITZ$ER" i | v V8E3 OPREMAH : : za rodbinsko in obrtno : : rabo. Istotam "s-h vrst : j čevljarski stroji „it.!lI«T" i š kakor i cilinder, Woročai i H in krojaški. = | Pouk » v e z e n ] O ter I j h rs? onim perila in \ Š nogavic (šlolanje) brez- i j plačno edino le pri: j I Jos. Peteline, Ljubljana j j blizu PreJernorege »pomeni- j • k*, ob vodi. poprolii tp-ejtmtmo. : Cd Inserirajte v „Siovencu" Kovino PAKFONG, ROTGUSS, mehki SVINtC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska ccsta 29, telefon 2261. _5203 Proda se HIŠA v Kamniku s korporacijsko pravico. Naslov v upr. št. 0000 HOBBEiasffisiaa»£«ai6i«&® Trgovačkl Lilthtp Turški med, pravi Fortuna šumeči bomboni v zalogi samo pri JOSIP VITEK, v Ljubljani, Krekov trg 8. potpuno spreman manulaktur-noj, galanterijskoj, cipelar-6ko-kožarskoj te kolonijal-špe-cerajskoj struci, traži stalno namještenie kao PUTNIK, za pokrajine Hrvatsku, Slavoni-ju, Srem, Vojvodinu i Srbiju. Os i m H rvatsko-Srpskog jezika govorim njemački i mad-jarski. - Nastopiti mogu po Bporazumu. — Dopisom se obratiti na t. t. GROZDIČ, BJELOVAR. 6180 MaBBSgBBBfflSraniSEDaBIStf naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, 1 kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se! j A. VICEL — Maribor, Glavni trg št. 5. Elektrotehnično podjetje ALOJZ ARHAR drug Sp. šiška, Sv. Jerneja c. 47 prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba! 5695 Rezanje drv z motorno žago po Din 15.— za kubični meter priporoča L. ll.ERŠIC, Friškovec (za belgijsko vojašnico. 5861 Detelja - lucerna SE KUPI v večji množini. -Ponudbe na Ljubljanska gradbena družba, Rimska ccsta štev. 13, I. nadstr. 6051 zidana ali amerikanska, da led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka — Franc Pust mojster, Ljubljana, kakor tudi ostrega do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869 Palma kaučuk pete in podplati PRODAJALKA spretna in marljiva, izurjena v občevanju s strankami, išče službo za takoj. Cenj. vprašanja na upravo lista pod: »Marljiva prodajalka* 6182. Prosto sobo s kuhinjo, v malem mestu Gorenjske, dobita zakonca brez otrok. Mož bi poleg malega posla hišnika lahko opravljal svoj poklic, žena pa bi proti primerni plači pomagala pri domačih opravilih. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »Prosto stanovanje« štev. 6109. INSTRUKCIJE za ljudske šole, tudi za nemščino, daje gospodična. Naslov v upravi pod štev. 6232. omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežnejši n?go usnje. Lepa plemenska KOZA s- PRODA. Poizve se Stepa-nja vas št 50. 6234 ZIMSKI RANGLAN, salonska obleka, predvojno blago, in več ŽENSKIH OB- i LEK (kostumov) je poceni j naprodaj. Poizve se: PRED ' ŠKOFIJO 21, III. nadstropje. v vsaki množini dobavlja Josip Suill LiuMiirca, Heslleva cesta 3. SPREJEMAM na dobro in izdatno opoldansko HRANO. — Naslov v upravi lista pod štev. 6231. GOBE in FIŽOL kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Salon M. Sedej Strnad Prešernova ul. palača Mestne hranilnice priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukov Žalni klobuki vedno v zalogi Najnižje cene! Solidno blago: samostojno moč, po možnosti neoženjenega IŠČE za takojšnji nastop KONZERVNA TOVARNA »GLOBUS« d. d. na Vrhniki. Plača po dogovoru. Reflektira se samo na prvovrstne moči z prima referencami. t************************** Po vsaki poslani fotografiji v najmodernejši in umetniški izpeljavi. Izvršitev slik v tušu, sepiji, koloritu, akvarelu in olju. V vsaki zaželieni veličini. Izvršitev dopisnih kart v bakrotisku in bromsilbru (originalne fotografije). Zahtevajte cenike in obračajte se na jedini zavod v državi. Um:etničko nakladnS zavod J®s. Cakloviš, Zagreb MeduliCeva ulica 12. se proda ali odda Moj v nojem. Ponudbe na upravo lista pod „ŽAGA" št. 6157. Izdaja konzorcii >Slovenca«t Trboveltshl '*, drva vremoa g koks i angicShl premog g sleztjskc brlhele H dobavlja ILIRIJA tu i Kralja Petra trg 8. Tal. 120 £ PlaBUo tnOl na obrok«. H jabolka za mošt suhe gobe kupuje V. H. ROHRMANN LJUBLJANA ZDRAVNIŠKI ZAVOD VILA dr. PEČNIK, penzija z zdravnikom, SECOVO, p. Rogaška Slatina. Za notranje in razne lahke pljučne bolezni (Liegehalle, Diat-, Liege-, Mastkuren). Celo leto odprto Zdrav. dr. Pečnik. Prospekti mm motno, zavreto, pokvarjeno, kakor duh po sodu in druge vinske bolezni, se popravi. • Naslov pri upravi pod 6062. Franc Erjavec „pri zlati lopati" trgovina z železnino Ljubljana, Valvasorjev trg 7 (prej Hammerselmildt) priporoča svojo bogato »a-logo rarnovTBtne želeinlne ter tudi prvovrstni dalmatinski „Portland cement" po nizki ceni. POSESTVO NAPRODAJ. Nedozidana hiša, 20 min. od kolodvora. Hiša je pripravna za vsako obrt na deželi. — Poizve se pri upravi »Slovenca« pod številko 6219. ZASTOPSTVO ali mesto POTNIKA išče starejša, dobro uvedena trg. moč. — Ponudbe na upravo pod »Dobro uveden 6225c. Zahvala. Vsem, ki so spremili ljubljeno soprogo, ozir. mamico, staro mamo, teto, gospo IliilUilgiaa mMiscfte Nagelj na njeni poslednji poti, nam lajšali breme Upka bolesti in izkzali svojo požrtvovalnost, posebno pa še preč. duhovščini, preč. gg. o&. frančiškanom za tolažilne obiske, gospodu dr. Gostišu za njegov trud, p. n. gg. daroval-kam prekrasnih vencev, šopkov in cvetja in za udeležbo naša najprisrčnejša zahvala. Novo mesto dne 7. okt. 1924. ŽALUJOČI OSTALI. imiiiimiimiilllluimiiiiiiimmiimillMliiiliiiimiimiiiiii.....................................^ Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga § obračal«© poz®m©sfc j na veletrgovino manufakturnega blaga § VIL8M PSCK | podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, | središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telei. 334. | kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenab S in vrlo solidni postrežbi. | NA DEBELO I NA DEBELO I f a iiiiiiiiiiii'i'iiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiniiniiniiniiiiimiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiuiiB .......... Odgovorni urednik: Franc Krcmžar v Ljubljani.