Leto LXXm., št. bi Ljubljana, petek 1$. marca 1940 Cena Din SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Tnnrrari do dO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3, večji lneerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO JN UPRAVNBTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. a Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-96 Podružnico: MARIBOR. Grajski trg flt_ 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101-3LOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hrsnilnis*, t Ljubljani st. 10 351. Zakaj ie morala Finska skleniti mir Norveški zunanji minister je pojasnil dogodke, ki so neposredno vplivali na podpis Iinsko-sovjetske mirovne pogodbe — Finska vlada je še zvečer pred podpisom prosila Norveško, naj dovoli prehod zavezniških čet, kar pa je norveška vlada odklonila Oslo, 15. marca (Reuter) Sinoči ie govoril do radiu norveški zunanii minister Koht. ki ie med drugim osvetlil oredzso-dovino sovjetsko finske mirovne pogodbe, kr: . ?e tiče Skandinavije. Dejal je. da d pred 14 dnevi Anglija in Franc:ia nista prosili NorvetSce za ničesar drugega kakor za dovoljenje za prevoz letal in drucega vojnega materiala ?kozi Norveško in Švedsko na Finsko. To dovoljenje sta tudi dobili. Dne 2. marca na sta Dosetiia angleški in francoski ooslarLk zunanjesa ministra ter stavila na norveško vlado preliminarno vprašanje, če ie pripravi iena Noneška dovoliti prehod zavezniške vojske na Finsko preko svoiesa ozemlja. Enak diplomatski korak je bil istočasno pod v zet pri švedski vlad v SI bolmu. Dne 3. marta .ie švedska vlada odgovorila negativno Angliji in Franciji. Naslednjega dne pa je sledil tudi negativen odgovor norveške vlade. Norveška vlada je smatrala, da bi dovoljenje preheda zavezniških čet izzvalo nedvomno nemško vojaško intervencijo z nedoslednimi posledicami za Norveško. Enako je smatrala Norveška, da Finska itak ne bi imela nobene koristi, če bi postala Skandinav ja bojišče velesiL Dalje je sporočil K lit. da je finska vlada še 11. marca, torej onega dne. ko je bila zvečer že podpisana mirovna pogodba V, JVfeslivi. vprašala nujno norveško vlado za dovoljenje za prehod zavezniških $ei skozi Skandinavijo na Finsko. Norveška vlada Je nemudoma odgovorila finski vladi negativno. O odgovoru sta bili obveščeni takoj tudi angleška in francoska vlada. Takoj nato je sledil v Moskvi podpis sovjetsko finske mirovne pogodbe. Kc-ht je dalje dejaL da Norveška na nodlajffi sklepa Društva narodov itak ni bila obvezana, da pošlie Finski svoje vo-iašfvo na pomoč O izidu sovietsko finske vojne ni moglo biti nikdar dvoma. Švedska in Norveška ne razoolaeata s tolik m vojaštvom, da bi lahko Fin-*;; učinkovito pomagale. Koht je poudaril, da zasleduje Norveška v svoji mednarodni politiki princip striktne nevtralnosti. Zanikal je. da b; bi a Nemčija izvajala na skandinavske države pritisk glede njihovega stališča do Finske :n ie označil ve^ti. da bi imela Nemciia <^b norveških obalah opori.šča za svoje r>od-morn:ce. kot netočne. Dalie ie dejal, da Norveška nikakor ne posoešuie izvoza Švedske železne rude v Nemčijo. Ta izvoz se vrši samo v onem obsegu, kakor to doloJ-aio obstoječe trgovinske oogodbe. Od izbruha vojne dalje ie izvoz švedske /.elezne rude v Nemčijo prt'.o Norveške celo nazadoval. Koht ie končal s r>onovnim zagotovilom, da bo Norveška branila do konca svojo nevtralnost, ofcenem pa je oMjnbfl Finski pomoč pri njenem delu za obnovo. Od začetka ' do kraja sami Helsinki, 15. marca. AA. (Reuter) Predsednik finskega parlamenta Hakila je imel snoči po radiu covor. v katerem ie dejal: V naši neenaki borbi smo apelirali na druge narode, da nam nudijo pomoč v borbi za našo pravično .stvar. Simpatije sveta so bile izražene na številne »ranljive načine. Toda ni prišla pomoč in videli smo celo, da sta naši zapadni sosedi hoteli z oboroženimi sUarai preprečiti, da bi se nam poslala pomoč, ker sta se ti sosedi hoteli izogniti nevarnosti zase. Zaradi teca smo bili prisiljeni vzdržati od začetka do kraja sami. Največja naša opora v zadnjih mesecih je bilo edinstvo naroda. Nasa demokracija ie sijajno preživela, preizkušnjo t vojnem požaru ter pokazala, da le sposobna združiti narod v močno nacijo. Finci niso mogli apelirati na zaveznike ker sta Švedska in Norveška odklonili vsako možnost prehoda zavezniških čet London. 15. marca, s. (Reuter). Diplomatski dopisnik agencije Press Associa-tjon izve še naslednje podrobnosti o ozadju pogajanj za vojaško pomoč zaveznikov Finski: Kmalu po izbruhu sovjetsko finske vojne je finsko vrhovno poveljstvo obvestilo angleško in francosko vlado, da bo Finska potrebovala tudi pomoč v moštvu, in sicer, okoli 30.000 mož, toda šele v maju letošnjega leta. Obenem je nujno naprosila za pomoč v letalih in topništvu. Anglija m Francija sta takoj pristali in vojni material je bil takoj odposlan. Kakor pa sedaj javljajo, del tega materiala nikdar ni dospel na Finsko. Verjetno je, da so prometne težave na švedskem povzročile med potjo zastoj in da se poslani vojni material deloma še sedaj nahaja na šved-skem. <5im bolj se je vojna nadaljevala, tem bolj je postajalo očitno, da bo Finska potrebovala pomoč v moštvu. Toda tako Švedska- kakor norveška vlada sta kategorično odklonili ne samo svojo pomoč v moštvu, temveč rodi vsako možnost prehoda zavezniških vojsk preko svojega ozemlja. Zato sta. smatrali Anglija in Francija, da bi bil a strani Finske potreben na njiju formalen javen apel na pomoč, da bi švedsko in norveško, pa tudi svetovno javno mnenje razumelo zavezniško intervencijo. Dejstvo je, da takega apela Anglija in Francija s strani Finske nista nfcnsr prejeli- Zdi se, da so se uveljavili v Helsinkih gotovi krogi, ki so nasprotovali možnosti zavezniške intervencije in videli v tem nevarnost za Finsko. Ti krogi so v odločilnem trenutku prevladali. Poljska vojska je bila pripravljena Pariz, 15 .marca. s. (Reuter) Poljska vlada je sinoči objavila, da je bila poljska vojska v Franciji pripravljena na odhod na Finsko za primer, da bi bila Finska naprosila Anglijo in Francijo za pomoč. Izredno zasedanje sovjetskega parlamenta Moskva, 15. marca. s. (Reuter). Z odlokom predsednika Sovjetske unije TTaHninn je za 27. marca sklicano izredno zasedanje sovjetskega parlamenta. Pričakujejo, da bo na tem zasedanju ratificirana mirovna pogodba s Finsko, še preje bo podal najbrže ministrski predsednik in zunanji minister Molotov ekspoze o mednarodnem političnem položaju. Da je zasedanje parlamenta sklicano prav za 27. marca, spravljajo v zvezo z dejstvom, da morajo finske čete do 26. marca izprazniti vse ozemlje, ki ga je Finska odstopila sovjetski Rusiji. Vsa Finska žaluje Finski vojski je že primanjkovalo in streliva IBulnUikl, 15. marca. AA- Posebni dopisnik agencije Štefani v JTel sinku piše, da jo vsa Finska v žalosti zaradi podpisa mirovne pognribe toda dodaja, da so se v izredni disciplini vsi uklonili pred sklepom viade m maršala Mannerheima. Finski vojaški krogi trdijo, da je Finska imela le 50.000 ljudi izven borbe ter da ji je primanjkovalo topništva in streliva. Strategi čm položaj v Viborškem in Finskem zalivu je bil gotove trenutke že tako kritičen, da vrhovni vojni svet ni bil prepričan, da bo mogel varovati varnost Helsinkov, ki so bili 6. marca v veliki nevarnosti. Vsa prevozna sredstva na Finskem se uporabljajo zdaj za evakuacijo čet in prebivalstva ter vojnega matermla. Helsinfcf, 15. marca. i. Po 106 dneh vojne In zatemnitve mesta so bili Helsinki razsvetljeni Itodf tramvaji iz* avtamotofli so vozili a polno razsvetljavo. Prav tako 90 bile razsvetljene izložbe. V Helsinke ae polagoma vrača, normalno življenje. V Helsinke je prispel tudi že prvi vlak s prebivalci tz Viborga, ki so se izselili. Helsinki, 15. marca. e. Predsednik: finske republike Kalilo se je včeraj brzojavno zahvalil bivšemu predsedniku Zedinjenih držav Hooverju za vso izkazano pomoč In ga prosil, da kot predsednik ameriške pomožne akcije za Finsko še v bodoče podpira finsko prebivalstvo, ki je zelo prizadeto. V svojem odgovoru Je Hoover brnoJaviL da ho ainerlšnl narod storil vse. kar jc v njegovi moči za Finsko, ki uživa ne-deljf»ne simpatije vsega ameriškega naroda. Fredsednik ameriškega Rdečega križa Norman Dawies je izjavil, da bo Finska tudi v bodoče Se deležna pomoči ameriškega. Rdečega križa. Na pcKilagi podatkov finske vlade je okrog 200.000 Fincev potrebnih pomoči. ker jih bo treba preseliti in jim najti drugo zaposlitev, poleg tega pa je treba ob- leči in preskrbeti okrog 46.000 žen in otrok, ki žive v veliki bedi. Ameriški Rdeči križ je že poslal svoje ambulance, zaloge oblek in živil. Tudi nizozemski Rdeči križ je kljub premirju poslal svoje ambulance na Finsko. Stockholm. 15. marca. AA. (Reuter). Moskovski dopisnik »Alton Bladeta« javlja, da bo sovjetska Kusija. ustanovila republiko v tistem delu Karolijske ožine, ki ga bo zasedla rdeča vojska. Viborg pa bo nrestolnica te republike. Finska izgubila desetino svojega ozemlja in približno pol milijona prebivalcev — Prebivalstvo in vojska zapuščajo odstopljene kraje Helsinki, 15. marca. s. (Reuter). Kakor je sedaj ugotovljeno, mora odstopiti Finska na podlagi nove mirovne pogodbe sovjetski Rusiji približno desetino svojega ozemlja, okoli 40.000 km'-, s približno pol milijona prebivalcev. Podtajnik v finskem poljedelskem mi- nistrstvu je izjavil, da ne namerava vlad;* izvajati nobenega pritiska na prebivalstvo v odstopljenem ozemlju, da bi se izselilo na Finsko. Kljub temu pa ni nobenega dvoma, da ne bo hotel niti en Finec ostati pod sovjetsko Rusijo. Zaradi nove nastanitve in preskrbe prebivalstva, ki se bo izselilo, nastajajo za Finsko težki gospodarski problemi. Evakuneija odstopljenega ozemlja se je pričela ze včeraj. Tudi finska vojska na vsej bivši fronti se že podaja na nove postojanke, Prebivalstvo zapušča izpraznjene kraje povsod pred vojsko. Zavarovanje življenjskega prostora severnih držav Nove izjave finskega zunanjega ministra o pogajanjih s Švedsko in Norveško Helsinki. 15. marca. s. (Reuter) Zunanji minister Tanner je podal včeraj novo izjavo o možnosti sklenitve obrambne vojaške pogodbe med Švedsko, Norveško in Finsko. Dejal je, da bodo vse tri vlade, preden bo zveza sklenjena, na konferenci svojih zastopnikov določile predvsem točno pogoje, v katerih primerih bi stopila obveznost medsebojne pomoči v veljavo. Kakor poročajo iz Stockholma. polaga zlasti švedska vlada posebno važnost na to. da mora biti zvezna pogodba samo obramnega značaja in izrecno naperjena samo proti možnosti novega napada na katero izmed držav. Svedra vlada odklanja možnost vsake preventivne akciie ali pa intervencije v primeru, da bi se smatrala katera izmed držav — podpisnic samo ogroženo od napada. Tako finski kakor švedski krogi zagotavljajo, da nova pogodba ne bo naperjena proti sovjetski Rusiji. Stockholm, 15. marca. e. Švedski zunanji minister je potrdil, da so Švedska. Norveška in FinAa pripravljene skleniti medsebojno obrambno zvezo. V kratkem se bodo v tem smislu pričela v Stockhol-mu pogaianja vojaških strokovni ako v. O predzgodovini teh pogajanj se izve. da je F-nska pred dnevi naslovila Švedski in Norveški vprašanje, ali sta pripravljeni v primeru, če Finska sklene mir s sovjetsko Rusijo, skleniti skupno obrambno zvezo. Obe državi sta odgovorili pozitivno. Stockhol m, 15. marca. AA. (Reuter). Listi komentirajo predloženo obrambno zvezo med Norveško, Švedsko in Finsko ter pravijo, da je treba postopati hitro. Listi obžalujejo, da se Danska ne udeležuje pogajanj. Listi pravijo, da Finci niso prekinili zvezo s Švedsko in Norveško in da si želijo skupno s skandinavskimi državami zavarovati življenjski prostor. Nemčija zaprla meje proti Švici, Belgiji in Nizozemski — tracija nemških čet ob Renu Pariš, 15. marca. s. (Havas) Z novimi nemškimi ukrepi bodo od dams dalje praktično popolnoma zaprte nemško švicarska, nemško belgijska in nemško nizozemska meja. V nevtralnih krofih spravljajo te ukrepe v zvezo z veliko nemško ofenzivo na zapadn, ki naj bi se pričela v kratkem. Opaženo je tudi, da koncentrira neonska vojska veliko Število novih ed"n:c ob Renu. O takih koncentracijah so sicer Javljali že ponovno, zavezniki pa so vsekakor pripravljeni, da parira jo vsak možni razvoj drgedkov in se ne bodo pustili presenetiti od eventualne nemške odločitve za ofenzivo. Za svobodo češkega naroda London, 15. marca. AA. (Reuter) Zunanji minister Halifax je imel sneči cb obletnici 15. marca po londonskem radiu govor, namenjen češkemu narodu. Halifax ie v glavnem dejal: Vlade in narodi angleškega cesarstva so prijeli sknpno s Svojimi zavezniki za orožje ter so odločeni obnoviti vašo svobodo. To je njihov cilj. Obnoviti je treba pravico in popraviti krivice, ki ste jih vi pretrpeli. Ustvariti je treba novo Evropo, ▼ kateri ne bo mogoče nasilje. Nato je lord ffalifax izrazil priznanje junaštvo m Iz narodnega sobranja 15. marca. e. Na včerajšnji seji narodnega sobranja je prvi govoril Kal-fov. bivši zunanii minister v Cankovi vladi. Mod drugim ie izjavil: - Ko je bila objavljena sedanja vojna, so vse b a/danske države proglasile svojo politično nevtralnost, samo Turčija ie pristopila k vojni zvezi z Anglijo in Francijo. Glede položaja na Balkanu je izjavil, da so se odnosa j i med državami Balkanske zveze in Bolgarije izboljšali, vendar pa J nekaj pojavov kaže, da so nekatere bal-j kanske države bile proti Bolgari j L Bolga-I rija je ena tistih držav, ki so bile no krivici zelo ostro kaznovane. Nedavno se je j izvedelo, da ie bil na konferenci Balkan-1 ske zveze pakt balkanskih držav podali-' šan za sedem let. Pred šestimi leti je poudaril Kalfov. sem s tem govornice 000-! zoriL da je Balkanska zveza naperjena proti Bolgariji. Zaradi tega je potrebno, da Bolgarija ne vstopi v Balkansko zvezo. Nevtralna politika Bolgarije se ne sme izkoriščati. Nevtralnost za Bolgarijo ni pre-žanje na dobiček, temveč velika skrb za ohranitev njenih pravic Za njim Je govoril komunistični poslanec Luben Djiikmedijev. ki ie v svojem govoru glede zunanje politike soglašal s Kalfovim. Zagovarjal je potrebo obrambne zveze s sovjetsko Rusijo. UMerte^jtoV^TNarao^ Is notranje politike IKtDBA O VOLITVAH OBJAVLJENA Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. S to objavo je dobila uredba o volitvah narodnih poslancev končno-veljavno obliko. SMISEL LN VLOGA S1USSTVA Pod tem naslovom priobeuje heograjaki tednik »Napred«, ki ga urejuje univ. prof. dr* .Mihajlo llić, eden izmed trojice beograjskih strokovnjakov pri pogajanjih za sporazum, uvodnik, v katerem pravi meti drugim: Srbski nacionalizem ni imel enakih razvojnih pogojev kakor nacionalizem drugih naših skupin, predvsem hrvatski. Srhski narod je bil ob vstopu v novo jugosloven-sko državo na zrelejši stopnji svojejja razvoja nego katerakoli druga narodnostna zajednica naše države. On je svoj nacionalizem kot naeiunalizom izživel v boriti za politično in demokratsko olmovo Srbijo ter v ustvaritvi idealov širše jugoslovenske zajednice. V zadnjih dvajsetih letih je srbski naeio-nalizem trp«."l škodo, ker ni našel nove vsebine in ker ni bil pod novo družabno in politično dinamiko, ki bi ntn v zvezi s starimi vrednotami dala plodnejši in sigur- nejši pravce. Zato je vsak poskus, da bi se srbski nacionalizem vrnil v stare, ei»to nacionalistične in izključne oblike, zgodovinski absiirdiim prav tako, kakor pred« stavlja oškodovanje zgodovinske vloge in dostojanstva srbstva v tem predelu Balkana in v svoji jugoslovenski zajednici. Srbski nacionalizem se more obnoviti, ako ostane zvest svoji širokogrudni in IVO-bodoumni vlogi v zgodovini in ako se prilagodi novim okolnostim svoje nove državne zajednice. Smisel srbskega nacionalizma je samo v izenačevanju z narodno zajednico ter v svojem obnavljanju in pogjlobljevanju, v spojitvi s socialnimi in kulturnimi težnjami moderne družbe in konkretnimi zahtevami delov nase države. Smisel srbskega nacionalizma je smisel širokogrudnosti, tolerance, zaupanja v svojo moć ter razumevanja ožjih in širših stvarnosti, v kateri mora dohiti svoj izraz. On more postati dinamičen in ustvarjajoč, ako bo črpal svojo moč v reki demokratskega pokreta za samoupravami in njegovimi težnjami po boljšem gospodarskem in družabnem življenju ter potrebah široke toda svobodne in krepke zajednice, ki bo znala braniti svojo politično svobodo in gospodarsko neodvisnost. OSTRE BESEDE IZ ZAGREBA »Hrvatski dnevnik« ponatiskuje trditev splitskega »Hrvatskega glasnika«, da je treba iskati vzroka za razcepljenost med Srbi v šest o januarskem režimu in pravi: Neki srbski politiki in kulturni delavci, med njimi tudi Slobodan Jovanovie, smatrajo za posebno važno, da se v tem času in v tem razpoloženju da tisku popolna svoboda. Hrvati v času največjega pritiska na svoje nacionalno življenje niso smeli niti sikniti v novinah. Tedaj so bili ti elementi, ki so proti sedanjemu stanju, odločni zagovorniki strogega tiskovnega režima. Mi to stvar motrimo s stališča interesov državne zajednice kot celote in s stališča interesov srbskega naroda. Resno dvomimo, da bi bilo nadaljevanje in okrepitev te gonje v interesu državne zajednice in srbskega naroda. Ta gonja bi mogla med Hrvati samo ponovno vzbuditi nezaupanje v državo in v možnost sodelovanja s srbskim narodom. Srbski politični in kulturni delavci se morajo zavedati odgovornosti, ki jo prevzemajo s svojim delovanjem. Hrvati so pokazali dobro voljo, če pa se ta dobra volja ne bo upoštevala, Hrvati ne bodo pred zgodovino odgovorni za posledice. Zato si umivamo roke ter ne prevzemamo niti delca krivde nase. SOKOLSKO LJUDSKO VSEUČILIŠČE V BEOGRADU Beograjska sokolska župa v Beogradu je ustanovila »Sokolsko ljudsko vseučilišče«. Predavanja se bodo pričela 20. t. m. Kot prvi bo predaval prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Vlada Belajčič, MUSLIMANSKA »NARODNA PRAVDA« Izšla je prva številka novega muslimanskega tednika v Sarajevu »Narodna Pravda«, ki jo izdajajo prijatelji dr. Džaferja Kulenoviča. Novi list je zavzel svoje stališče nasproti »Pravdi«, glasilu dr. Sefki ja Behmena, v naslednjih besedah: Z današnjim dnevom začenjamo izdajati list »Narodno Pravdo«, ki je organ našega političnega vodstva, pod čigar direktivami se list urejuje. »Narodna Pravda« je prav za prav nadaljevanje one »Pravde«, ki je Izhajala do 3. jan. 1939, ko je morala prenehati z izhajanjem zaradi spremenjenih političnih razmer. Naš list izhaja z vednostjo In odobritvijo dr. Dž. Kulenoviea. ministra za some In rudnike. PREPOVEDANE BROŠURE IN — OBSODBE Državno odvetništvo v Zagrebu je zaplenilo brošuro »Hrvatska svijest prema djelima Ante i Stjepana Radića«, ki je izšla v Zagrebu. — Policija v Slavonskem Brodu je obsodila predsednika Hrvatske trgovske zadruge Slavka Vrgoča na deset dni zapora In na globo 600 din zaradi širjenja prepovedanih brošur in letakov. Prav tako je mio obsojenih še deset drugih oseb smrad! razdeljevanja zaplenjenih letakov na tri dni zapora In na globo 150 din. Obsojenci so bili po razglasitvi sodbe fauna- »SLOVENSKI NARO0«,P«t6k, 15. marea 1940. Btov. 62 Obrambne priprave na Bližnjem vzhodu V Turčiji spremljaje sovjetsko akcijo ob Kavkazu Ut&ieranje taršklb severnih in severnoxapadnih turisti prestolnici i aajvečjo pasornortjo — — Posvetovanja v Madrid, 15. marca. s. (Havas) Odločilni španski vojaški in politični krogi se ba-vijo s vprašanjem, kakšno akcijo bo »odvzela sovjetska Rusija sedaj, ko ima do sklenitvi miru s Finsko nroste roke. Splošno prevladuje prepričanje, da bi utegnila poskusiti sovjetska Rusija ekspanzijo v smeri na Irak. Iran in Afganistan. To bi bilo mogoče sklepati iz sovjetskih vojaških priprav ob Kavkazu, povečane kampanje sovjetskih listov Drot i Turčiji in Iranu, na drugi itroJM pa tudi ! iz velikih priprav Anglije in France za | ojačenje zavezniške vojske na Bližniem vzhodu. Sovjetska akcija proti Iranu. Ira-ku in Afganistanu bi mogla med drugim zasledovati cilje, da odvzame zavezn.'om važna petrolejska ležišča v Iranu in Iraku, ter da a pritiskom na Turčijo zadovolji staro rusko ambicijo pr izhodu na morje sko/i Pardanelc. Turski odločilni krogi spremljaj o vsako sovjetsko akcijo v tej smeri z največjo po-T^orn^tjo. Smatrajo, da bi šla Turčija na nomoč Iranu v primeru vsakega sovjetskega napada Carigrad. 15. marca. e. Zastopniki strokovnjakov in predstavnikov turškega ge- neralnega štaba so najeli ves hotel »Era \ v katerem bo nameščen eanaralni štab, ki bo upravljal dela za utrditev severne in se ver noeanad ne meje. Med drugim se grade utrdbe proti Dre no polju in Ločengradu. V Carigradu poudarjajo, da te utrdbe niso naperjene proti Bolgariji, s katero je Turčija v prijateljskih odnoiajib. temveč bodo služile edino kot obramba Carigrada v primeru sovjetskega nan^da na Turčija. Ankara. 15. marca. s. (Havas) Turski poslanik v Bukarešti je drr.pel včeraj semkaj in jc ime', takol dališi razgovor z zunanjim ministrom Sarad^ojrlom. Napovedujejo, da dospe v kratkem v Ankaro tudi turški poslanik v Moskvi. Vendar bo njegov obisk baje samo privatnega značaja. Nemška prizadevanja na Balkanu Bukarešta, 15. marca s (Asa. Prese) V uradnih runi unski h krogih ne dajejo še nobenega potrdila za vesti, da bo vsak čas sklenjena nenapadalna pogodba med sovjetsko Rusijo in Romunijo. Isto tako Se ni potrdila za vest. da bo Nemčija garan- 1 tirala romunske meje proti vsakemu napadu. London. 15. marca. a. (Ass. Press) iz balkanskih prestolnic poročajo, da si prizadeva Nemčija ustvariti gospodarski blok, Id bi obsegal Nemčijo, sovjetsko Rusijo in Italijo, kakor tudi vse balkanske driave. Italijanska vlada ie baje zaenierat nasproti takemu bloku še zelo rezervirana. Nemški načrti gredo predvsem za tem. da bi izboljšali gospodarske odnese i e med Italijo in sovjetsko Rusijo in omogočili, da bi Italija od sovjetske Rušile prejemala premog. *d ga ie doslej prelamala po morski poti »z Nemčije. Romunski petrolej za Italijo Rim, 15. marca. s. (Reuten V najkrajšem Času bo podpisan med i tali lansko in nimunsko vlado sporazum glede dobave rumunskega petroleja Italiji. Nato se bodo pričela pogajanja za sklenitev italijansko rumunske trgovinske pogodbe v noveča -n*m obsegu. Zadnja evropska postaja Roosevelf ovega odposlanca Drevi dospe Sumner Welles v Rim, kjer se bo ponovno sestal z Mussolinijem in zunanjim mi-nistnam Članom Rim, 15. marca. s. (Ass. Press) Sumner WeJles. .ie sinoči odpotoval iz Pariza in ie sedaj na poti v Rim. V diplomatskih krogih namigujejo, da bo Welles ob priliki svojih ponovnih razgovorov z italijanskimi državniki načel vprašanje, kako bi biio mogoče preprečiti razširjenje vojne na Balkan Po zanesljivih informacijah je b;io Wel-lesu tako v Parizu, kakor tudi Londonu sporočeno, da Anglija in Francija ne moreta pristati na mirovna pogajanja dokler ne bo vzpostavljena svoboda Češke in Poljske in podana garancija, da se novi napadi v Evropi ne bodo ponovili. Rim. 15. marca. e. Ameriški državni podtajnik Sumner Welles prispe drevi ob 30.45 zopet v Rim. kjer ostane dva dni. V ponedeliek odpotuje v Napol:, v torek pa se bo \Vrcal na ladio, s katero se odpelje v New Vork. O njegovem drugem bivanju v Rimu poudarjajo v tukajšnjih krogih, da bo nedvomno večjega pomena, kakor ga ie imel njegov prvi obisk. Njegovi razgovori z Mussolinijem in grofom Cianom bodo vsekakor dopolnil: njegova poročila predsedniku Rooseveltu. V Rimu mislijo, da bodo obvestila, ki iih bo dal Mussolini VVellesu, velike vrednosti za predsednika Roose-velta. Dr« Sehacht bo spremljal WellesaT London, 15. marca. e. Diplomatski urednik *Evening Standarda* zatrjuje, da bo Sumnerja Welle8a spremila J v Ameriko dr. Sehacht. ki naj bi v Ameriki proučil možnost obnovitve trgovinskih odnosaiev med Nemčijo in Zedinieniml državami. Anglija in Francija ne bosta sklenili delnega miru Stari nemški pogoji za sklenitev nemškega miru — po vesteh iz Budimpešte London, 15. marca. AA. (Reuter). Agencija Reuter izve, da je Sumner Welles zapustil Anglijo v prepričanju, da je dominantna Činjenica sedanjega mednarodnega pologa ja v tem, da je Evropi potrebna varnost in da sta Anglija In Francija odločeni boriti se do kraja, da se ta varnost doseže* »o da nista pripravljeni skleniti delni mir z delno rešitvijo gospodarskih ali katerihkoli drugih vprašanj. V zavezniških državah izražajo priznanje jasnosti, s katero je Sumner WeUes pokazal, da se Zedinjene države neprestano zanimajo za sedanjost in bodočnost Evrope. Njegovi obiski so bili sprejeti v zavezniških državah z zadovoljstvom. Zavezniki sjnatrajo, da se jim ni treba bati zaradi poroCU, Ki jih bo Sumner VVelles podal ro svoji vrnitvi predsedniku Rooseveltu. Budimpešta, 15. marca. e. Kljub deman- tijem pričakujejo v diplomatskih in političnih krogih nove mirovne iniciative. Baje je Nemčija pripravljena sprejeti mirov* na pogajanja pod pogoji: 1. da se Srednja Evropa smatra za življenjski prostor Nemčije; 2. da dol češko moravskega protektorata, kjer so naseljeni Cehi, dobi avtonomijo kakor S!: Narodni d°m;< predvaja najpopularnejši film Trije mušketirji. Predstave ob običajnih urah v petek, soboto in nedeljo. Večerna predstava v nedeljo ob 21. uri pa odpade. Smrtna nesreča Ljubno na Gorenjskem, 14. marca V siedo popoldne se je v nasi vasi pripetila, smrtna nesreča, ki je globoko odjeknila v srcih vseh domačinov. Hlapec Gajšek Stanko, ki je služuoval pri posestniku g. Antonu Cvenklju v Ljubnem, je vozil iz gozda smrečje. Ko so Sli popoldne otroci iz šole, so opazili na poti, ki vodi proti Praprečam, prevrnjen voz, izpod katerega se je videla samo noga. Hitro so obvestili ljudi v bližnjih hišah, ki so prihiteli na kraj nesreče. Premaknili so voz in potegnili izpod njega mladega hlapca. Voz ga je pritiskal preko pleč, glavo pa je imel zarito v sneg, kar izpričuje, da se je najbrž zadušil v nJem. Kako se je zgodile, nesreča, ne ve nih<5^. Najbrž se je voz na poledeneli cesti malo nagnil, hlftpec je skočil, da bi ga podprl z ramo, pa se je zgrudil pod preveliko telo. O tragični smrti hlapca Gajška so domači obvestili njegove starše na štajerskem. Pokojni je namreč komaj pred meseci prišel v Ljubno poln volje do dela. Sedaj mu je krnta usedn na tako tragiVn način ugrabila življenje. Na odredbo oblasti so ga pripeljali v" mrtvašnico tukajšnjega faionega pokopališča, kjer ga bodo jutri Naj počiva v miru! žalu- jočim svojcem naše iskreno sožalje! Seja ođbsra za zimsko pomoč Ljubljana, 15. marca. V sejni dvorani na magistratu je bila »noči seja Akcijskega odbora sa zimsko pomoč pod predsedstvom tajnika tega odbora, g. dr. Dermastlje. Predsednik je omenjal uspehe akcije v glavnem, nato pa je podrobneje poročal načelnik mestnega socialnega odseka, g. Heri Svetel, omenjajoč, da je eksekutiva obiakala doslej že nad 70 ljubljanskih trgovcev in jih zaprosila sa prispevke, kar ni bilo brez odziva. Na pismena vabila ljudje niso kaj prida reagirali io se je izkazala živa beseda uspelnejsa. Fond sa zimsko pomoč znala sedaj *e nad 373.000 din, računati pa je, da bo vsota v kratkem dosegla okrog 500 tisoč dinarjev, s čimer bo že mogoče pričeti nekatera javna dela. Od nekih strani je bilo predlagano, naj bi se z nabranim denarjem najprej zaposlili brezposelni pri popravi cestišča odnosno vsega nad 8000 kvadratnih metrov obsegajočeea prostora pred tovornim kolodvorom, ki Je popravila res potreben ln kjer se vozovi pogrezajo v blatu. Proti temu p* so padli pomisleki; pravilno ja, da jslagnjiki uprava tama po- skrbi za tlakovanje tega prostora. Za to ima le kredit 200.000 din, celotni prora/km ia dokončno ureditev prostora pa i 2,800 000 din in bi aato trohica, artvovana is fonda aa zimsko pomoč, le malo pomenila. Navzoči člani odbora gg. Hrovetin, Malen, Pavlin ter drugi so nato predlagali nekatera druga nujaajla javna dela, ki naj se porazdelijo na rasne okraje mesta, tako da jih javnost opazi in s čimer bi se dalo več pobude za prispevka. Najbolj potrebna javna dela bi bila: poruienje banovinske hiše Med hmeljnlkt ureditev Ambroževega trga, ureditev novega nasada ob uovi poti v Tivoliju, ureditev kolesarske steze ob Celovški cesti, dalje utrditve in ureditev močvirnega prostora ob zavetišču v Trnovem ter ureditev in priprava mestnih travnikov v Mestnem logu za selenjadne njive, kjer bi bili zaposleni brezposelni reveži, ki sami prejemajo brano iz Javnih kuhinj. Na programu SO de nekatera druga dela in bo o tem, kdaj se bodo pričela, sklepal ožji odbor. Konec milijonske tožbe Vrhovno sodišče v LfrtMIanl ]e »vrnilo revizijo držav-nega tožilca proti oproštLCni sodbi celUltega sodišča v prevaljsld aferi Ljubljana, 15. marca Driavno tožilstvo V Celju je vložilo 22. novembra 1938 obtožbo zoper notarja v Prevaljen dr. Dušena Scnčarjs. roper lesnega trgovca v Prevsljah Katla Sedeja, ro-per lesnega trgovca io posestnika v Ceroe-čah Ivana Verzu na in zoper posestnika v Prevaljen Matevža Kralja. Obtožence je ovadil zasebni udeleženec rudniški ravnatelj Ivan Flftschberger, ki ga je sestopal prevaljski odvetnik dr. Emil Stefanovič. Vsi Štirje obtoženci so bili a sodbo okrožnega sodišča v Celju dne 2 septembra 1939 oproščeni krivde in kazni- Notar dr. Sen-čar je bil obtožen, da je zlonamerno oškodoval gospodarski kredit Ilirske rudarske družbe in spravil njen kredit v nevarnost, da je zaprisežena sodna cenilca Karla Sedeja in Matevža Kralje naklepoma zavedel, da sta podala lažno irv'cdeiu&ko mnenje, ko sta ocenila za javno dražbo določene nepremičnine Ilirske rudarske družbe samo na 2.538.270 din, doć i m je znašala njih vrednost nad 20 milijonov din. da je kot sodni poverjenik overovil eenilni zapisnik z neresnično vsebino, ko je podpisali sodni spia o cenitvi premoženja Ilirske rudarske družbe, da je pogazil zakone kot sodni poverjenik v izvršilnem postopanju sreskega sodišča v Prevaljah v stvari Prve hrvatske štedionice zoper Ilirsko rudarsko družbo radi 100.000 din, da je oškodoval Ilirsko rudarsko družbo ter zlorabil nieno pooblastilo, da bi sebi in drugim pridobil imovinsko korist ter da ie dovedel rudniškega ravnatelja Flaschbcrgeria v zmoto, da bi pridobil sebi in drugim protipravno imovinsko korist. Vse te številne točke obtožbe je celjsko okrožno sodišče zavrnilo in dr. Senčarja ter tovariše popolnoma oprostilo čeprav je obtožnica naprtila dr. Senčar;u kaT štiri prestopke in tri zločine, od »eh epega s kazensko sankcijo do 10 let robije. Državni tožilec pa je priiavil revizijo. Nekaj točk obtožbe je ic med razpravo v Celju odpadlo, državn' tožilec sam je umaknil revizijo glede § 334 k. z. *n kasa-cijsko sodi*če je zavrnilo revizijo glede 214 in 371 k. z. Ostale so do razprave pred vrhovnim sodiščem v Ljub'jaai. ki je bili. včeraj in predvčerajšnjem $e obtožbe po 34, 144. 397-11 in 386-III k z. Po prevratu je pripadla naši državi Mežiška dolina, kjer se nahaia ruunik Lese. ki je bil prvotno last grofov Henckel-Don-ne.cmarck. Od 1. 1918 do l. 1924 je bil leski rudnik pod državnim sekvestrom. L. 1930 je prevzela rudn k z nepremičninami Ilirska rudarska družba za 1,500 000 din Eno šestino osnovne glavnice je prevzel Ivan PlaschbergeT, ki je L 1924 postal tuda ravnatelj leskega rudnika, pet šestin glavnice pa je obdržal grof Lazy Henckel iz Beuthcna v NemčijL L. 1935 je bil nad premoženjem IRD na predlog družabnika in poslovodje Flaschbergerja otvorjen konkurs. Konkurz pa je bil odpravljen, ker ni bilo kritja za konkurzne stroške. V teku konkurznegs postopanja je predlagalo Kon zumno društvo za mežiško dolino kot upnik zoper IRD prisilno dražbo rudniškega premoženja zaradi svoje terjatve 114.189 din. Ta izvršba je biLa dovoljena. V maju 1935 pa je bila ustanovljena »Rudarska zajednica«, pridobitna gospodarska zadruga, v kateri ao bili delavci IRD. Ta zajednica je kupila na javni dražbi 1. 1936 leski rud nik z nepremičninami za 130.965 din. Kon-zumno društvo za mežiško dolino pa je predlagalo zaradi svoje terjatve 114.189 din tudi prisilno upravo nepremičnin IRD. ker terjatev druitva ne bi prišla v izvršbi do kritja. Prva hrvatska štedionica, podružnica Maribor, pa je predlagata za izterjavo svoje terjatve 100.000 din izvršbo s prlaiU no dražbo nepremičnin IRD. la izvršba je bila dovoljena. Po nalogu sodišča v Prevaljah je bila poverjena izvršitev cenitve notarju dr. Senčarju kot sodnemu poverjeniku. Dražba nepremičnin je bila v mnrcu 1936. Zdražitelji so bili razni interesenti iz okolice Prevalj, med njimi tudi obtoženi dr. Senčar, Sedej in Veržun Pri razpravah je šlo predvsem za to, ali je dr. Senčar, ki je kupil na dražbi okoli 58 ha zemljišča za 295.000 din. njegova žena pa okoli 9 ha nepremičnin za 46.000 din, prišel do milijonske vrednosti kupljenih nepremičnin v škodo IRD, oziroma v škodgi zasebnega udeleženca Flaschbergerja. So-diSfie je ugotovilo, da Je cenitev ustrezala takratni vrednosti, kazensko postopanje ni podalo nobenih podatkov, da bi bila cenitev izvedena iz kakih kaznivih nagibov. Dr. Senčar ni torej zagrešil nobenega kaznivega dejanja v smislu kazenskega zakona in obtožbe, ko je na dražbi kot najboljši po nudnik kupil dc! nepremičnin IRD. Vrhovno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tudt revizijo državnega tožilca dr. Stuhcj. Včeraj popoldne je predsednik kasacijski sodnik dr. Anton Lajovic razglasil sodbo, da ni bilo mogoče ovtcči ugotovitve okrožnega sodišča v Celju, da je bila cenitev pravilna in da dr. Senčar ter tovariM niso zagrešili nobenega kaznivega dejanja. S tem je bil proces, ki je trajal tu leta in Štiri mesece, zaključen, ter je dobil dr. Senčar, ki je prestal v terr času mnogo muke in gmotno škode, popolno zadoščeni? Branil ga je odvetnik dr. Stor. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 u*I Petek, 15. marca: ob 15. url: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 16. marca: Aemodej. Izven- 35nl-žane cene od 20 din navado! Nedelja. 17. marca: ob 15. uri: Žene na Nlskavuoriju. Izven. Globoko snitane znižane cene od 16 din navzdol. Ob 30. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navadol Ponedeljek, 18. marca: Severna lisica. Premiera. Premierski abonma V režiji prof. Šesta bo prvtf uprizorjena v ponedeljek Herczefova tridejanska komedija »Severna lUiea«. Psihološko silno zanimivo izpeljana igra, podaja zgodbo o ženi, osumljeni zakonolornstva. Ifraii bodo: Danilova, Gregorin. Kralj, Vida Juva-nova in Drenove«. O F E E A Začetek ob 20. uri Petek 15. marca: zaprto, (generalka) Sobota, 16. marca: Adrlana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 17. marca: ob 15. uri: NUava. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac Fonedeijek, le. marca: Adriana Lecouv- reur. Izven * Adriana Lecouvreur« je salo učinkovita romantična italijanska opera, ki si je s velikim uspehom utrla pot na vse svetovne odre. V nasi uprizoritvi, ki sta jo akrbnp pripravila režiser Debevec in dirigent A-Neffat imajo posamezne, vseskozi hvalet-ne partije v rokah: Vidalijeva, Franci, Ko-gejeva, Janko, Zupan, Banovec, španova, Pclićeva, Lupša in Rus. Vode so narasla Ljubljana, 15. marca Sneg je skoraj ves pobralo. Zadnje čase je kopnel nekoliko prenaglo, kakor se je marsikdo bal, da bo nastopilo nenadno južno vreme, ki nam bo delajo bads preglavice. K sreči je pa sneg pobiralo počasi prejšnje tedne, ko še solneu nt priskočil na pomoč jug. Tako jug^ ni ostalo več mnogo dela in nevarnos; večjih poplav v naših krajih je bila smsajlana. S tem pa ni rečeno, da ja ia konec vseh nevarnosti povodnji, saj ao ae pomladni nalivi 5de rseeU \n v viljife legah ie fdH precej snega. Zadale dni ao vode naglo narasle, kar srno morali pričakovati Precej visoka je bila Ljubljanica le včeraj, ponoči pa je voda Se narasla. Ob razvodju med Gruberjevim prekopom (na špici) je bila Ljubljanica davi približno že meter nad normalo. Najbolj jt narasla včeraj, kat je bik> na Barju ia precej enega, NckoUfca ao seveda vode narasle tudi zaradi ponoćnih nalivov, vendar bolj zaradi kopnenja snega kakor novih padavin. Šele zdaj pritekajo večje količine vode tudi po krimskih hudournikih, ker jc sneg na severni strani začel hitreje kopneti šele, ko se je ozračje bolj ogrelo. Fozimi je Barjane lelu skrbelo, kakšna bo letoSnja pomlad, ker je zapadlo toliko snega in so se upravičeno bali povodnji. Zg nekajkrat so imeli na Barju velike povodnji po budi rimi in visokem snegu, čeprav so zdaj vode na Barju tu m tam prestopile bregove, vendar je že naihujia nevarnost minila. Davi je bila Ljubljan'ce pri soli na Barju nad nonnelo 1.20 m. Poplavljeni ao travniki v nižjih legah, kjer so pa poplave že običajne. Ker se je zjasnilo, ac nam ni treba več bati da bodo vode še na raieale. Upamo torej lahko, da v naših krajih ne bo večjih poplav zaradi snega. Najbolj je Ljubljanica narašLa v spodnjem delu in t Vevčah je bila viitns vode dav] 137 cm nad normalo. Niija zemljišča pri Fužinah so poplavljena Odkar je Ljubljanica poglobljena v mestu, se vode z Barja odtekajo mnogo hitreje, a ker struga proH Zalogu nima velikega padca, je nevarnost poplav pri Fužinah večja kakor na Barju, Tudi Sava je začela naraščat!, vendar ni narasla tako zelo kakor Ljubljanica. Naraščala bo morda Sc danes, jutri bo pa voda najbrž že upadla. Velike nevarnosti poplav torej ni otQ%ntca K O L E D A B Danes: Petek, 15. marca: Klemen, Marija 7 žalosti DANAŠNJE PRIREDITVE Kftno Matica: Ljubosumnost Kino Sloga: Prebujene atrastl Kino Union i Karneval na ledu Kino Moste t Seipion afriški in Ulica brez radosti Razstava Matije Jame v Jakoplosvem pavUjonu odprta od 9. do 18. Koncert Poltroaierijevega kvarteta ob 20. v veliki FlUiarmonični dvorani literarni večer petorice mladih slovenskih pisateljev ob 20. v dvorani Delavske sbornice šentjakobsko gledališče »Ujez< (dobrodelna predstava) ob 20.10 DEŽURNE LEKARNE Dane«; Mr. BakarClC, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20. Murmaver, 8v. Petra cesta 78. OTROCI MED SEBOJ — Moral bi aHSati mojega očeta kadar Igra Mozarta — Ti bi pa moral slišati mojega očeta, sadit tira kavtav 8fc*v. 62 »SLOVENSKI NAHOD«, petek. 15 marca m*. Stran 3 Športni pregled — Konferenca* o davčni reformi. Poročali amo še, da bo v ponedeljek 18. t. m- v finančnem ministrstvu konferenca zborni-cniii strokovnjakov iz vse drtave In zastopnikov ministrstva. Na nji ee bodo obravnavali predlogi s konference v Ljub* ljani glede davčne reforme. Konferenca bo velikega pomena za vse nase gospodarstvo. Ljubljansko zbornico bosta zastopala na konferenci načelnik trgovskega odseka g. Smrkolj in zbornični konzulent g. Žagar. Gre za to, da sprejme finančno ministrstvo minimalne zahteve zborničnih strokovnjakov ker le tako se bo mogel z bol j' sati položaj naše industrije in trgovine. V ministrstvu so proučili vse zadevne predloge in zahteve zastopnikov našega gospodarstva. — Tuđi leto* velik irvoz opeke lz naše drtave. Lani je bil nekaj časa tako velik izvoz opske iz opekarn na severu banovine, da Je bila celo ovirana domača stavbna delavnost. Pomanjkanje opeke je bilo posebno občutno v Mariboru. Kaže, da bo tudi letos velik Izvoz opeke v Nemčijo. Nedavno so se mudili v Mariboru zastopniki dunajskih stavbnih podjetij ter »o sklenili z opekamarjl pogodbe za večje dobave npeke. Potem so odpotovali tudi v Zagreb in v Slavonijo, da se r.idi tam pogodb o dobavi opeke. — Dve med narodu, Konferenci v Dubrovniku. V začetku ^m'.adne sesone bosta v Dubrovniku dv važni konferenci. Na prvi se zbero zastcpuiki sedmih držav, zastopanih na mednarodni dunavski koml-3iji. Ta konferenca bo t raj a Le 14 dni. Druga bo konferenca pravoslavna i OSI kva na Balkanu. — Banovina Hrvatska dobi L aprila proračun. Iz Beograda se je vrn1] ief finančnega oddelka banovine Hrvatske dr. Franolić, kl je v finančnem ministrstvu posredoval v zadevi proračuna banovine Hrvatske. Hrvatska dobi s 1. aprilom proračun in sama bo pobirala neposredne davke, takse ln druge dohodke. Njen proračun bo masni pr bl'žno poldrugo milijardo čin Noben« nov« davščine ne nameravajo uvesti. _ Zavarovanje delavcev in n*me4©en-«- v v decembru 1989. Lani v decembru je b:io v naei državi zavarovanih 707.435 de- vcev tn nameščencev in Od teh 512.71.1 ■moških in 194.724 žensk. V premeri g novembrom je število zavarovancev naraslo za 27.512, v primeri z decembrom predlanskega leta ae je pa povečalo za 18625. Od zavarovancev v decembru lanskega leta jih le odpadlo na področje dravske banovine ljfv'273 ali 15.59%, na področju banovme Hrvatske 228 924, ali 82 36%. na poJročju drugih banovin pa U68238 ali n2.05" i Največji absolutni porast v primeri z decembrom predlanskega leta Izkazujejo gradnje nad zemljo in sicer za 5290 delavcev. Povprečna dnevna zavarovana mez^a je znašala 24.71 din in se je povečala v primeri z decembrom predlanskega leta za 86 par, v primeri z novesm-brojn lanskega leta je pa nazadovala za •Ive pari. Celokupna dnevna zavarovana HOda, je ^"nrnšala 436.S9 milijonov proti *54.36 miijcnov v novembru odnosno i 10.75 milijonov v decembru predlanskega teta. V primeri z decembrom predlanskega leta ja narasla za 6.39<>V — Konferenca o oskrbovanju naše tekstilne industrije a surovinami. Danes je bila v trgovinskem ministrstvu v Beogradu sklicana konferenca, da na nji razpravljajo o vprašanju preskrbe na§e tekstilne industrije z bombažem. Z uredbo o oskrbovanju naše tekstilne industrije z bombažen je to vprašanje v načelu rešeno. Na podlagi te uredbe se mora ustanoviti urad .'.a. razdeljevanja bombaža. — Lani je bilo v naši država pridelano okrog 1000 ton bombaža, predlanskim pa 800 ton. Lani smo uvozili bombaža in bombažnih Izdelkov ter polizdelkov 33 653 ton v vrednosti 390.7 milijona dinarjev, predlanskim pa T.9.100 ton v vrednosti 787.9 milijona din. — Kranjska industrijska družba kupila ležišča magnezita v okolici čiačka. Zem-HiSčs so precej velika in baje bogata mag. neelte. Družba namerava zgraditi tam tovarno za izdelavo raznih produktov Iz magnezita. — Na*a zunanja trgovina v januarju. CJar*nski oddelek v finančnem ministrstvu irejuje podatke o naši zunanji trgovini v jsjuasf ju. Podatni bodo v kratkem objavljeni. Izvoz in uvoz sta bila nekoliko večja kakor v januarju lanskega leta, daleč pa aaoatzjata za. Izvozom in uvozom v de-, csfnbru lanskega leta. — Razširjenje kontrole ijvOja. rj>evizrii od-t-K-vr pri Narodni banki je tad al odlok, po katerem se je kontrola izvoza z 12. marcem razširila tudi na izdelke is krzna in na krzno, obdelano ali neobdelano. — Razstava male obrti na ljubljanskem spomladanskem veJeeejmu* Da se omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, ki bo trajal od 1. do 10. junija t. L, tudi malim obrtnikom, namerava kr. banska uprava sporazumno s velesejmskim rav. nateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se paglase pismeno ali ustmeno, naJkasDejS do 15. aprila 1940 pri VHJ. oddelku kr, banske uprave na Erjavčevi c št. 12. v navedbo, koliko kvadr. m razstavnega prostora sele. — Dviganje rušilo* »LJubljana*. V sredo zvečer je remorksr naše vojne mornarice >Jaki^ privlekel v zaliv ladjedelnice dva velika cilindra, ki ju je v preteklih dneh r.-.ei viharjem remorker »Cyelopo«, last italijanske družbe Tripcovich izgubil na poti '"s Ta ran ta v Šibenik. Cilindra sta se v viharju poškodovala ter ju bodo sedaj v ladjedelnici popravili. S pomočjo teh dveh ci'indrov bodo kasneje skušali dvigniti potopljeni rušilse »Ljubljana«. Cilindre st« j .--i 20 30 m ter ima vsak kapaciteto po 300 ton- — Nov g*"ob. Danes je preminila v visoki sftarc3ti 91 let ga. Marija Kilar, rojena Maily, vdova po računskem nadsvet-niku. Pokojnica je bila vzgledna mati, ki je skrbno vzgojila svoje otroke in jim Ugle diia pot v življenje. Usoda pa ji ni prizanašala z udarci, in težak udarec jo je zlasti zadel lani 16. septembra, ko je Izgubila ljubljenega sina generala Adolfa Kilarja, ki je umrl tragične smrti v Vra-nju. Za njo žalujejo sinovi Ivan, Anton In ftiKo ter hčerka Ana poročena KaeteUc Pogreb plemenite goape bo jutri ob 15 izpred hiše žalosti Cesta 29. oktobra 9. na ^kopališče k Sv. Križu. Plemeniti gospe biag spomin, preostalim naše iskreno so-Salje. — Mirna, v nedeljo dne 17. t. m. bo gostovala igralska akupina Narodne strokovne zveze v Mirni z zelo obširnim spo redom. Tamburaški orkester NSZ bo izvajal pod vodstvom tov. Karraelja koncertne točke in bo sodeloval tudi pevski odsek. Na vrsto pride potem spevoigra »Kovačev Student«, kjer sodelujeta dramatični in pevski odsek ter tamburaški orkester NSZ. Pričakujemo, da bo občinstvo iz Mirne in bližnje okolice napolnilo sokolsko dvorano do zadnjega kotička. Začetek točno ob 8. un popoldne. Vstopnina zelo nizka. —Vldem-K^ske. V nedeljo, dne 17. t. m. se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice Narodne strokovne zveze za Videm -Krško v gostimi g. Vaniča ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora. 2. poročilo delegata NSZ iz Ljubljane, 3. volitev podružničnega odbora in nadzorstva. Vabim vse nacionalno delavstvo na ustanovni občni zbor prepotrebne podružnice v Videm-KrSko. Pripravljalni odbor. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno, zmerno hladno vreme, tu in tam bo nekoliko deževalo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Splitu, Kum-boru in Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19, v Zagrebu, Sarajevu in 8plltu 17, v Mariboru 16.6, v Kum-boru In Dubrovniku 15, na visu in Rabu 13, v Ljubljani 108. Davi je kazal barometer v Ljubljani 748.8. temperatura je znašala 43. mgm Fo budj zimi poplave. Zaradi toplega vremena je pričel naglo kopneti sneg ter so reke in potoki močno naraali. V Hrvat-akem Zagorju m Podravini ao nastale velike poplave. V Hrvatskem Zagorju je rečica Krapina poplavila ogromno ozemlje od Zlatar-Bistrice do Zapreiiča. ae večje so poplave v Podravini, zlasti ob strugi Koprivnica—Kloštar, kjer je voda na mnogih krajih poplavila cesto v viSinl 60 do 70 cm, tako da je vozovni promet skoro docela onemogočen. Zaradi naglega kop-nenja snega so pričele naraščati reke Kolpa, Korana in Brežnica. Vodostaj Kolpe je 660 cm. Od včeraj je voda narasla za 2 m ter grozi velika nevarnost poplave. — Smrtna nesreča. Na premikalnem kolodvoru v Borongaiu pri Zagrebu je padel pod vagon železniški uslužbenec Mio Fo-tović, ki so mu kolesa odrezala obe nogi m ki je med prevozom v bolnico umri. — Samomor. V sredo zvečer si je v Zagrebu na klopi v parku na VVilsonovem trgu končal življenje policijski stražnik širne Ostric iz Novega Grada v Dalmaciji, star 34 let- V policijsko službo je bil sprejet lele pred kratkim. Nameraval se je oženiti In se je puatil pregledati po zdravniku, ki pa Je ugotovil, da ima neozdravljivo bolezen. Zapustil je več poslovilnih pisem, v katerih pravi, da ni hotel one-šrečiti ljubljenega dekleta in da gre zato rajši v smrt. — Plaz sasul cesto. V Bosanski Krajini piha že dva dneva jug in sneg za o naglo kopni. Zaradi poplave se je pri Kotorva-vosu utrgal velik zemeliski plaz, ki je zasul cesto Banjaluka—Kotcrvaroš Porušil je tudi hiao sime Radoviča, ki je pri tem izgubil življenje. Iz Lfubliane —lj Ribjf trg. Blaga je še vedno malo, ker se pomladni ribolov še ni začel. Slab ribolov je na morju, še slabši pa v sladkih vodah. Reke zdaj naraščajo, Donava pa je bila Se nedavno zamrznjena in že zdaj po nji plavajo velike plošče ledu, tako da ribolov ne bo še tako kmalu omogočen. Tudi v Ljubljani konzumiramo precej donavskih rib, največ šilov (smuč) ali tako imenovanih postrvi, pa tudi ščuk. Danes ni bilo še na prodaj ščuk. Med rečnimi ribami so prodajali samo še platnice in postrvi. Tudi med morskimi ribami ni bilo velike izbire. Sardele so prodajali po 16 din. sardelice po 14, ušate po 18. osliče po 30 do 36 in hobotnice po 2S din kilogram. Nenavadno mnogo je bilo žabjih krakov, kupčije pa ni bilo skoraj nobene. V kavarne »Stritar« je dospela danes nova damska kapela! Danes v petek, soboto ln nedeljo odprto do 5. ure zjutraj. —-lj »ITJeŠ«, zabavno in duhovito Nusi-čevo veseloigro uprizore sentjakoboanj dvejseUč in posiednjie drevi in jutri v so* boto ob 20.15. Igra je dosegla izreden uspeh in so bile vse dosedanje , predstave popolnoma razprodane. Današnja predstava se uprizori v korist obolelega slovenskega skladatelja Kogoja Marija. V nedeljo 17. t. m. ob 26.15 se ponovi izvrstno uspela igra s petjem in godbr Pekovska*. Ker je oisio pri zadnji predstavi mnec-" ljudi brea vstopnic in je za predstave veliko zanimanje, kupite vstopnice že v pred-prodaji, ki bo od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Učiteljski Kandldatje iz 5. letnika ae bodo poslovili od dijaškega življenja s Cankarjevo dramo *Jakob Ruda« v sobot dna 16. t. m. ob 8. zvečer. Prireditev bo v telovadnici na učiteljišču. Resi jeva c--•ta. Prijatelji učiteljskega naraščaja, vi j,..,. no vabljeni. U— ^Mirugi »D°ni učiteljic« vabi na svoj rx. redni občrt zboi ki be «a Ven ki petek ob 6 v Učiteljski uekarni Kei bo poleg običs ntb točk na dnevnem redi. zanimivo In aktualne predavanje ge p roj Erne Musarjeve tei važna odločitev glede doma odbor nujno vabi vse tovanšj-ee, ziast: pover-.emce da se vabilu odzovejo v čjjb večjem številu, o— dan nase drame gottpoo c»r»u: DeneS, bo imej v sačetku aprus svojo Rj biiejnr predstavo na katero te danes opo zarja mo —y Vsi rezervni oficirji, ki so obiskovali večerni tečaj sa pripravo na izpit za rezervnega kapetana u. kl., naj pridejo zanesljivo v petek, 22. t. m. zjutraj ob 8.80 na vojaško strelišče na Dolenjski cesti. Hkrati se vabijo vsi reservni oficirji, ki obiskujejo navedeni tečaj, da se drevi ob 20. zberejo zanesljivo v prostorih Tehniške srednje gola k slovesu od gg. predavateljev. —Ij Orkestralno društvo Glasbene Ms- [ rloe, Id je nameravalo proslaviti svoj dvajsetletni jubilej • koncertom II. t. m. Ja moralo vsled zaposlenosti orkestra prelo- žiti svoj Koncert definitivno na 9. aprila Cupljene vstopnice veljajo za ta datum —lj Ponovno opozarjamo na aOoojsnJI jrvi koncertni nastop znamenitega godal-iega kvarteta Poltronieri v našem mestu, tvartet. ki ui:va v vsej Evropi sloves .nega prvih komornih sdrusenj sveta, bo ?ral godalne kvartete, ki so jih napisali: Mozart, Pick-Mangiagalli ta Ravel. Troje različnih prekrasnih del, ki bodo prav golov o ves vzbudi'a pri občinstvu pravo sa* limanje. Člani kvarteta Poltronieri Carpi. Aleasandri in Valisi so odlični umetniki in nravi virtuozi vsak na svojem instrumenti. Predprodsja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo drevi ob 20. v veliki Filharmcciični dvorani. u— Komemoracija dr. Mata« Laginje Ob desetletnici nmrti dr Matka Laainje priredijo »Akademsko društvo Doberdob« Delavsko prosv m podp. društvo Ta •x)r«, društvo »Soča«*matica ta »Primar sko skad stareš nstvo« komemoracijo Spominska slavnost bo v torek 1sne 19 marca, ob 10 30 v dvorani Delavske zbor niče v Ljubljen' (Miklošičeva cesta> Na sporedu so komemorativni govor, recitacije in petje. —-lj Pianist Marijan Upovšek je nase gore Ust, odličsn umetnik, prvovrsten glasbenik in izrecno priljubljen pedagog. Z vso vnemo se posveča koncertnemu siv-1 mlu in kot pianist solist bo nastopil na samostojnem koncertu v ponedellek dne 18. t. m. v vel.'ki fllharmonlčni dvorani. Njegov koncertni spored nam prinaša najprvo tri klrsike Šcarlattija. Havdna In Beethovna Nato bo izvajal dele domačih skladateljev: Premrla, Alvtca, Osterea In škerjanca. Končno besedo je dal Debussv. fq 'n Chopinu, brez kateretra ei težko mislimo pravi pianisticni koncert. a— AjiRif*i<4 -»»Karstve ie tema zanimivemu preesa vanju ki ga bo unei pod ►knljem Angleškega iruštva v oonede-lek IS t m ob 18 v t>eil dvorani notela 'mon predavstelj umetnostne sgodovvn«-ia univerzah v Oxtordu m Belfastu g \nthon> Bertram Predavanje, tr ga jo-u- spremljale številne sktoptične eHks bc «>miacenc v slovenščini m oo „«okazaJc azvo;- anglejtkegB »'ikarstve oo poestkJ-oreko njegovih slavnih moistrov dc Ko-lo jugoslov sesrerc na glavnih križiščih prodajalo oljke Z oz^rom na naiplemeni-tejši namen tega oljčnega dne naj ne bo Ljubljančana k. oi se ne oddolžil s par iinarjl. Društvo mora oskrbovati »Dom Franje Tavčarjeve« v Kraljevici, kamor hodri po zdravje toliko slovenske dece tn tudi odrasl'h Ker se zateksjo tja po večini revnejši otroci, j^ razumlj vo. da -edm dohodki Doma še zdaleka ne zadostujejo zJas'j Se ker Kolo oudl mnogim največjim revežem oskrbo samo za »ts jubi bogrionaj* Ljubljančani-' Pokažite ia ste srčno kulturni m s veael'm srcem m prijaznim pogledom kupujte jutn od oozrtvovainih prodajalk oljčne vejice! Ve- iite ds s tem 'ajšat*» iforie aaiVnne*Sim! u— pcdsgoAk© društvo v Lfnbljani pri- edi v soboto 16 t. m ob 18. v preda« • am-ci mmeraioskega inštituta na univerzi predavanje »Vzgojne oblke v skav» tizmuc Predavai bo priznani ekavtsKi delavec in organizator g. Miroslav Zor. Vstop prost. u— Teden vzg^jn'h večerov sa stari* na d rt po«ku«ni ljudski soli za Bežigradom. Drevi bo predaval g. dr. Brecelj ml. o temi »Dobri tn slabi vplivi športa za razvi janje telesa« Vsi starši bež grajske mladine vljudno vabljeni. Vstop prost. DMC* nepreklicno zadnjikrat! Atrakcija tn senzacije na ledu mas c™™,* james KARNEVAL NA LEDU Sadnja prUlka, da st ogledale oa j razkošnejši tam sezone! ki>o imo.n, tei. 22-21 Odlična francoska tUnuka umetnina z najboljšimi zvezdniki filmskega sveta! viviane romance Prebil lene Strasti Kino Sloga PIFRRIT Rf. a \TH a rti * * tel 27-30 FUrt, ljubezen, ljubosumnost in M31-greh ... — vse strasti, ki napra- Danes ob 16., 19- in 21. ari. PIERRE BLANCHARD Oeerge Flsmmant, RsJmu In dru^ vi'« iz Človeka grabežljiva zver! ■ DANES PREDSTAVA SAMO OB 16. URI — POSLBDNJK F1L31 I LJUBOSUMNOST LORETTA YOUNa WARNEK BAXTER KINO MATICA - telefon 21-24 Roman znamenitega kirurga, ki Je ljubil dve ženi in bil od obeb oboževan. KINO MOSTE Danes ob 20. url dva filma — zgodovinski velefilm Borba med Rimljani in Hanibalom ln Ulica brez radosti Iz Celja —e Novica e Hscetovi aretaciji v Kranju se je v četrtek zjutraj izredno hitro raznesla po Celju in Savinjski dolini, saj je prebivalstvo več tednov živ«.o v stranu pred tem nevarnim razbojnikom un je nestrpno čakalo, kdaj ga bedo izsledili in spravili na varno. Kaže. da ima Anton Hace poleg umora v Sp. Hudlnji pri Celju in Številnih roparskih napadov, vlomov in tatvin na vesti tudi dvojna roparska umora v fiesčah pn St. Pavlu pri Preboldu in v Medlogu pri Celju ter roparski umor v Malih Braslovčah. —c V celjskem gledaHSčn bodo uprizorili dijaki državne realne gimnazije v Celju drevi od 8. znano Meškovo dramo »Mati« v režiji ge. A. Sadarjeve. Udeležite se predstave v čim večjem številu! —c Pododbor UROIK v Celju vabi rezervne oficirje na družabni večer, ki bo v soboto 16. t. m. ob 20.30 v Oficuskem domu. —e Zanimiva nogometna tekma. Na igrišču Olimpa v Gaberju se bo pričela v nedeljo 17. t. m. ob 15. prijateljska nogometna tekma med SK 2e5ezničarjem iz Maribora in SK Olimpom. Olimp bo nastopil z močno in borbeno postavo Ker je tudi železničar v dobri formi, bo srečanje gotovo zelo zanimivo. Ob IS.30 se bo pričela predtekma med SK ©torami in rezervo Olimpa, —c Nenadna smrt v gostilni. Ko je bila 4Sletna Hutkinja Marija piahutova Iz Stope pri LaSkem v sredo okrog 1C v neki celjski gostilni, se je nenadno zgrudila in je na mestu izdihnila- Plahutovo je zadela kap. —c V celjski bolnici je umrl v sredo 83-letni občinski revež Martin Novak od Sve-tega Lovrenca pod Prožinom. istega dne je umrl v Sp. Hudinji 26 pri Celju 70 etm Franc Polajnar, emajlirni mojater v West. novi tovarni. —c V zadnjem trenutku sta se rešHa tr goreče koče. Pri Sv. Petru na Medvedovem selu se je v torek okrog 22. vnelo neko po slopje. Ogenj je kmalu zajel sosedno kočo v kateri sta 3pala 551etni kočar Vinke Krumpak in 611ctna Alojzija Krumpakova Oba sta se se ob pravem času zbudila in sta ae v zadnjem trenutku rešila iz goreče koče, dobila pa sta hude opekline na glavi in po rokah Oddali so ju v celjsko bolnico. —c Čuvanje gozdov. Opozarjamo na razglas o čuvanju gozdov, ki je nabit na uradnih deskah mesenega poglavarstva. Snežne razmere Poročilo TuJNkoprometnih zvez % Ljnb-Ijani m Mariboru in JZSS 15 marca 1S40. RAteče-Plan'ca. 870 m: 0, jasno. 25 cm sn^ga. južen prisojno prekomeva. PlanicS-slatine (Dom Ilirija), i)3o m _l jasno. 80 cm snega. aren. Kranjska g°ra. 810 m: 0, barometer pada, jasno, m rao. 10 cm snega. sren. Km ca: 140 cm snega. aren. pokijuka, isoo m: jasno. mimo. 3 cm novega pršiča na 60 podlage. Bohinj-rsv. Janez. 530 m: 3. delno oblačno. 30 cm snega, južen. Bohfnj-Z:atorOg 530 m: 5, delno oblačno, 35 cm snega, južen. RSO'nijica. 470 m: 4. delno oblačno, vetrovno, prisojno 5 cm srega, južen., osojno 10 cm osrenjen. I)Om na Komnl 1520 m: —1. jasno, zapadlo 5 cm prš ča na 110 podlage. Triglavska jezera: —5. jasno, zapadlo 10 cm pršiča na 135 podlage. D°m na Krvavcu. 1700 m: —2. jasno, zapadlo 5 cm prš'ca na 80 podlage. Biba na Menini, 1508 m: —6, sneži. 90 cm snega. K<>ča na Smrekovru. 1818 m: —3. oblačno, 75 cm snega, srež. SOKOL wmm Ja\Tia telovadna urs žcn»kib odcel-kov Sokola I na Taboru, ženski vaditelj-aU zbor SoKola I priredj s sodelovanjem drustvenes ženskega krožka svoj prvi telovadni večer dne 18 t m točno ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru Sodeluje ženska deea ženski naraščaj tn članice Vabimo vse ki se zanimalo za sistematično delo v telovadnici da nas ooseHio Vstop nrost. Zdravo! 9 o § t a nI in ostani član VodntUove družbe! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je trebs priložit) znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek a.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo figoreo uspeli! PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovid sivko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejme se učenec in učenka. 800 MAMICE! Otroški voziček najhitreje ln najbolje prodate, kupite ali zamenjate pri »PROMETU« nasproti križanske cerkve. Prepričajte se! VEĆ8A2VI* JUOOGCAflKA POHIŠTVO Izdelujem najceneje po naroČilu — vsakovrstne atole, politiram oprave, vaa popravila najceneje Breg 14. ZORMAN. 823 PRODAM 3eseda 50 par lavek poaebei Najmanjši ene se k din orehova JEDRCA sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v MEDAKNI Ljubljana, židovska ul- 6. 18'L kolofonu: Ako vam ga vas dosedanji dobavitelj ne more ali pa noče prodati, izvolite zaupati svoje potrebe v koloroniju (prima!) na naslov: B. Zadnik, Zagreb, Rusanova 2. 821 OREHOVA JEDRCA is FIŽOL nudi najceneje SEVER A KOMP. Ljubljana. 824 88 HEKTOLITROV VINA prvovrstnega belega in rdečega prodam. — Hribar Jernej, Pod-sreda. 820 SLUŽBE Beseda 50 par daves posenej Naimam** «n»s*ii din DVA PEKOVSKA POMOČNIKA spretna ln trezna delavca, ne nad jO let stara, sprejme Jakob Verbič, parna pekarna, Logatec 891 BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega, za stalno izpomaga-Dje sprejme VIDEM8EK, Zaloška 27. 817 Novi na zraku prevetreni puder Presenetil va Iznajdba panskega keirlka za Koime iko Makula turni papir proda LJuftajaaa, Ksiafljcva alica itev. s Puder desetkrat finejii in Ulji kakor fe bilo doslej sploh mogočt aiisiti Samo puder, ki is lahsli kskor psro. je odbran za uporabo. Tp ;# presenetljiv nov način pro« Uvajanj*, ki g* je isnassl oaki pariški kemik bi ki ga seda) iavaja Tokaloa. Zaradi teft*s ee puder Tokalen take gladko b enakomerno oprmsf lica. pokrivtio£ koto S tankim, nevidnim ovojem lepote Rezultat tega te popoln« naravna lepota, tako različna od ataremodnib težkih pudrov ki ee dajali isme videt olepsanja Poleg tega v««« bui« puder Toka'on tud' smetanovo pena« isradi katere se obdrži na licu osem ar. Tudi v najtoplejša restavraciji ee 01 trebs pudra ti, ee uporabljata puder Tok a Ion Ob koncu dolgih plesnih večerov bo o«tala Vala pelt le vedno sveža in bre? vsakega bleska« »Pri Levu", Gcsposvetska 16 Morske ribe: MatvIH »W Invre^« rr*'*w. IfiK^n. arhnn. sobat^e, oel1£. Met, lignja. San Piero itd. — Brode to! — Primorske specialitete I O.Jiina vinai — Posebaust; CRNOGORSKO »CRMNIčKOc 8a priporoča Leo GarzarolU Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ***** ** 1*40. Stav« 08 Razbojnik Hace izročen sodišču Svoje zločine odkrito in cinično priznava, pravi pa, da ni Tngrcill vaelt, ki jih pripisujejo Ljubljana. 15. marca , Aretacija Antorui Haceta. tega najnevarnejšega razbojnika, je zbudila med prebivalstvom ^ironi Slovenije globoko zadoščenje in oinj^anje. To pač ni euua, kajti tolovaj se je pojavil danes tukaj, jutri tam in b:l nevaren vnem n vsakomur. Vrlima mladima kranjskima stražnikoma, Antonu Mcdletu in Gojmiru Kiemžarju : gre pač vse Pii^nunje, saj sta tvegala največ in sta tako rekoč le po nrtključj-.i i odnesla samo lažje poškodbe pii aretacij!, ] ker je Hacetu odpovedal samokres in je i šele med bo: bo potegnil drugo težjo p - \ štolo, s katero je lahko streljal in ju tu H ranil, ni pa mogel meriti na občutljive j- j ša mesta. Me 1 borbo v stanovanju Hena-tinovih v Batičevi hi-i na Stari cest 16 v Kranju, je bil tanjen tudi lastnik sta- j novajija Hervatin in sicer v brado in vrat. j Krepka in pogumna stražn ka sta zmagala in slednjič povezala odpornega in skoro pobesnelega tolovaja, ki je bil že • ponoči pit-peljan vz Kranja z avtom o*D''tvi: gasilske čete v zapore ljubljansko policije. ZASI.I**:VANJK V I,H BMAM S Hacetom so že v Kranju sestavili kratek zapisnik, v katerem je priznal takoj po aretaciji, ko je bil še ves iz sebe. več vlomov in tatvin tudi v Kranju samem in pa sploh po Gorenjskem. Tu 1: v LJubljani, kamor so ga prepeljali uklenjenega na rokah in noj: a h. so jzm \ . <"reli zasliševati že zjutraj. Zasliševali je je •o.iil nadzornik g. Matko Močnik, ki je imel že po-preje ob raznih prilikah opravka s Hacetom. Razbojnik, ki ji> sicer železnih živcev, je bil j Ljubljani precej razburjen in je gladko priznaval Številne vlome *n tatvine, ki jih je zagrešil v območju ljubljanske policije. Ko so mu hiteli naštevati tudi kopico tatvin n vlomov no deželi, je dejal: Kaj me boste spi-aševall o tom! Kraoel sem povsod, kamor sem prišel in vlamljal sem. kjer se ie le dalo! Saj .sem živel samo <> \ tatvin! će mi naštevate tatvine se jih mnogo sp!oh ne wpc nfnjain, kajti včash sploh nisem vedel, kje sem bil in kod sem hodil.- Ko mu je nadzornik predoči] uboj orožnika Medena v Me tlogru pri Celju, ki je bil tako rekoč njegov rojak, rlace ni niti trenil z očesom in je dejal, da Je bil prisiljen streljati če ni hotel, da bi ga prijeli že takrat. Zatrjeval je pa. da ni meril s samokresom in da je stieljal kar na slepo. RAZBOJNIK PRIZNAVA l MOR RUDOLFA 1VFICA Prav mračen in redkobeseden pa je postal Hace. ko ga je jel nadzornik izplačevati o umoru njegovega pajdaša Rudolfa Avpiea. ki je bi! doma iz ćermošnjic, stanoval pa je pred umorom nekje pri št. Vidru Sprvii razbojnik sploh m hotel z besedo na dan. SlednjiC pa 9e je omehčal, zlasti ko mu je nadzornik omenil pričevanje neke ženske in pa žo davno zaprtega Štefana Verleta s katerim je bil Hace velik prijatelj. .Avpič in Hace sta v družbi še nekaterih pajdašev vlomila lani *>0. julija v znano Brega rjevo trgovino v Sv, Ix>vrencu na Dolenjskem, kjer je bilo odnesenega veliko p'ena. Avpič se je tudi oblekel v ukradeno perilo in si nataknil klobuk iz omenjene trgovine na glavo. S Hacetom sta se po nekaj dnevih ločila, ker je odšel Avpič na 'rorenjsko. Tam je vlomil neik je pri Gol ni kri v neko boljšo hišo in si prisvojil poleg drugega plena tudi 14 000 din. 6 tem je pripovedoval nekemu drugemu vlomilskemu pajdašu in pa nedavno obsojenemu Tosipu Sitarju tudi znanemu vlomilcu ki je doma. nekje nad Kamnikom. Avpič se je v začetku avgusta spet sešel s Hacetom in sicer nekje pri GameJjnah. Ko se je zve-čerilo. sta odšla spat v bližnji skedenj, kjer je jel Hace spraševati Avpiča -y uspehu vloma na Gorenjskem, o čemer je že cul. Po zatrjevanju Sitarja je moral imeti Avpič pri sebi tedaj še kakih lO.OOO din. Hace je pi-iznal, da sta se z Avpičem sprla zai-adi tega denarja, kajti kot nekak poglavar si je vedno lastil cialež na plenu drugih Hace je pri zaslišanju zatrjeval, da je med prepirom tudi Avpič potegnil samokres in ogražal Haceta. pa je bdi on umeiši in je streljal prvi. Pogodi! ga je z već streli in ga ubil. Odkritosrčno je povedal, da ga je nato tudi sle-kel in si prisvojil njegovo obleko, v kateri je bil denar. Ko ga je jel nadzornik spraševati o dvojnem umoru zakoncev nad SkofjO Ijoko. se je jel Hace smejati: >Eh. veste.v je dejal. vseh divjaštev pa tudđ nisem zagrešil jaz. Bral sem sicer v časopisih, da sem osumljen tega umora, toda to ni res. Takrat sem bil čisto drugje in bOSte morati pač pravega morilca sele iskati. < Nadalje omenja Hace, da je često bral tudi o vlomih ki so jih skušali naprtit: njemu pa je bil pri tem čisto nedolžen. HACE SE JE MOĆNO SPREMENIL Varnostni organi, ki so imeli opravka s Hacetom. zatrjujejo, da se je zlasti zadnji čas. ko je bil piost in ko si ga niso mogli ogledati pobliže, silno spremenil, še pred letom dni je bil mladi razbojnik bolj zajetne postave, zadnji čas pa je, kakor pravijo, tudi zrasel in postal bolj slok tet gibčnejši. Spremenil se je tudi v obraz, kar ni čuda, saj mu je življenje preganjane zveri res vtisnilo svoj pečat. Tolovaj pa si je pomagal tudi umetno. Pogosto se je preoblačil, si barval obrvi in si prilepil črn obliž pod nosom ali se sicei spreminjal, da bi ga ne spoznali policisti ali orožniki. Detektivu K., ki ga je aretiral pred dobrim letom na Gosposvetski cesti, ko je bil Hace še krotkejši. je povedal v obraz, da ga je nedavno sreča! na Taboru in da je šel tik njega, vendar ga ni spoznal. Tako se mu je godilo tudi marsikje drugje, v Mariboru m Celju ali pa na deželi. K EDA J JE POSTAL HACE RAZBOJNIK Hace je star šele 23 let in je bil rojen 1.1917 v Podcerkvi pi i Starem trgu. Je cerkovnikov sin in so mu doma na vasi dejali ljudje. Mežnarjev Tonček. Ze v ljudski šoli je kazal znake hudobnosti, kasneje pa je živel življenje kmečkega dninarja. Pomagal je doma in hodil na dnino k so- sedom, dokler ni zadel med tihotapce. Tudi krasti je pričel že zgodaj. Najprej je zagrešil nekaj tatvin v domači okolici, nato pa v Mariboru, kjer je bil zaprt pred dvema letoma. Ko je prišel iz zapora je bil seveda že bolj pokvarjen in je že tedaj jel kazati znake nenavadne odločnosti. Ko ga je aretiral detektiv K. lani na Gosposvetski cesti, je bil že oborožen z dvema samokresoma, ki ju pa takrat k sreči ni uporabil, zato pa kasneje tem večkrat. V zaporu je po aretaciji zasnoval z drugimi jetniki pravi komplot proti detektivu, ki ga je spravil v luknjo in mu prisegel, da se bo maščeval. Na svobodi je potem sledil zločin za zločinom in je Hace postal res eden najnevarnejših tolovajev, kar jih pozna naša krimnalna zgodovina. V zadnjem času, pravi, je begal okrog liki žival in se skrival povsod, vedno seveda oborožen. Kakor smo že omenili, je imel pri aretaciji pri sebi tri samokrese, dva stara vojaška, izredno težka ter brovning. Samo orožje, poleg raznega vlomilskega orodja, ki ga je nosil s seboj in razen druge prtljage, razmetane po žepih, je tehtalo nad 3 kg. HACE IZROČEN SODIŠČU Policija je že snoči zaključila zasliševanje tolovaja in ga ob 18- izročila sodišču. Haceta so iz policijskih zaporov prepeljali z avtomobilom v zapore na sodišče, kjer bo počakal na obsodbo. Preiskava je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Fišin-gerju. Naključje je hotelo, da so prijeli Haceta Hervatin Pavel in njegova žena pripovedujeta — Kdo dobi nagrado? Kranj. 14. marca D;isi se je v sredo ponoči razvedelo. da k- bil prijet Hace. se je danes po vsem mestu se vedno govorilo o aretaciji in ne varnosti, v kateri sta bila oba stražnika Razumljivo, da se tudi sedaj, kot že preje-, k j je bil Hace še na svobodi, širijo najraz ličnejše verzije v zvezi z njegovo aretacijo. Pri našem dopisniku se jc zglasil g. Hervatin Pavel, ki jc prosil, tla bi se glede na različne vesti objavilo tutli njegovo gledanje na dogodek G. Hervatin. ki je obvezan zaradi strela pr spodnjem delu obraza, je pripovedoval čisto mirno. »Pri nas na Stari cesti št. 16 je stanoval zidar Strmolc. Prejšnji ponedeljek je odšel in se ni več vrnil Hervatino-va žena je čakala še par dni nanj, ko ga pa le ni bilo, je odšla na policijo iii objasnila stvar, obenem pa ga jc hotela tudi odjaviti Na policiji pa so jo zavrnili in ji dejali, da sc bo Strmolc kmalu vrnil Med tem so se od ea.^ do časa oglašali pr: Hcr-\:itinovih različni moški, ki so spraševali. če je Strmolc doma. Dokler ni bila Hcrva-tinova na policiji, jc vedno odgovarjala, di ne ve, kje je in da bo že prišel. Slučaj je hotel, da se ji je nekoč prav mudilo na viak. ko je zopet prišel neki moški in povprašal po Strmolctu. V hitrici je odgovorila, kot po navadi, da ne ve, kje bi bil. dasi jc vedela, da jc Strmolc zaprt, ker ji jc medtem Strmole v pismu sporočil, da je zaprt po nedolžnem in da naj njegove stvari spravi, ker se od sramu ne bo več vrnil, sobo pa naj odda drugemu Ker se je Hervatinovi mudilo na vlak, je prišlec bil napačno informiran m ni zvedel, da je Strmole zaprt in to jc bilo usodno tudi za Haceta, kajti če bi on po svojih tovariših zvedel, da jc Strmole zaprt, ga nc bi več iskal. Strmolc jc bil aretiran zaradi vloma na Primskovem in ker jc policija hotela zvedeti, kdo je bil z njim v družbi, je pazila na njegove znanec. Da bi bila lažja kon trola, so tudi Hcrvatinu in njegovi sosedi naročili, naj pazita na ljudi, ki ga bodo obiskali. V sredo zvečer okrog 22. are, je dejal 1 lervatin. je potrkal na vrata nek moški in povprašal, kje je Strmole. Neznanec je bil slabo oblečen in je nosil temna očala, postave je bil precej močne. Hervatin se jc takoj spomnil na naročilo policije, pa jc namignil ženi. naj stopi k sosedi v nasprotno stanovanje in ji sporoči, da jc nekdo prišel in da naj steče na policijo povedat. Žena v začetku ni razumela Hcrvati-novega namiga, pozneje pa se jc spomnila in odšla iz kuhinje. V kuhinji sta ostala samo Hervatin in neznanec Hervatin pravi, da se mu niti sanjalo ni. da bi bil neznanec razbojnik Hace. Pogovarjala sta sc čisto mirnu o vsakdanjih stvareh. Med pogovorom pa jc moral Hervatin večkrat ponoviti, da sc bo Strmolc kmalu vrnil od svojega dekleta. Med tem časom, ko sta se že bližala stanovanju stražnika Medle in Kremžar, je Kacetov tovariš, ki jc bil zunaj pred hišo stalno z žvižgi opominjal na nevarnost. A usoda je hotela, da jc Hace vse svarilne /vižge preslišal tn dočakal oba stražnika, kar jc postalo zanj tako usodno. V trenutku, ko sta planila stražnika v kuhinjo z naperjenim revolverjem j«, tudi Hace potegnil malo pištolo in ustrelil, a pištola je odrekla Eden izmed stražnikov jc ustrelil proti Hacetu, toda jc zgrešil in zadel Her-vatina v vrat. V naslednjem trenutku je stražnik Krem/ar planil proti Hacetu in ga podrl na tla. Vnela se jc ljuta borba na življenje in smrt, v kateri se je posrečilo Hacetu potegniti revolver znamke »Steyr« in z njim je ranil oba stražnika. Končno pa sta le oba stražniku premagala Haceta in ga zvezala. Ko je bil Hace že zvezan in sta oba stražnika zaradi krvavitev oslabeia. je Hace dejal stražniku Medletu: vAli me poznaš?« Ko ga je ta ogledoval in ni mogel vedeti, kdo bi bil. je Hace mirno rekel: Jaz sem Hace!« Po teh besedah je stražnik Medle na tleh ležečemu zvezanemu razbojniku dvignil zmršene lase in takoj spoznal v neznancu znanega, dolgo iskanega Haceta. Kmalu nato je prišel v kuhinjo, ki je bila vsa v neredu in razmetana, polna krvi, predstojnik policije z vodjo straže v okolici pa se je začela nabirati kljub pozni uri množica ljudi. V zvezi s Hacetovo aretacijo se seveda mnogo govori tudi o nagradi, ki je bila razpisana za njegovo ujetje. Sedaj bi seveda, najrazličnejši ljudje prišli do ne vemo kakšnih nagTad, ki jih je ljudska domišljija zopet povečala v gromozanske vsote Govon se celo o več nagradah, ki so jih dali na razpolago privatniki. Naj bo kakor hoče. na vsak način je seveda treba, da pridejo do nagrade tisti, ki jo zaslužijo. Nihče se seveda ne sme hvaliti, da je njegova zasluga, da je prišel Hace v rok*^ pravice, ker je bila njegova aretacija le slučaj in se do zadnjega ni vedelo, kdo jo neznani Strmoletov pajdaš. Kajti verjetno ie. vs^j Hervatin in njegova žena trdita. da je Hace prvič sedaj povprašal po Str-moletu. Prej pa so se ogiašali drugi, T>° nostavi Čisto drugi ljudje, od katerih pa ie bil verjetno tudi kdo drugi in ne le Ha-eetovi tovariši. Vsako deljenje naprrad je torej odveč. Za ljudi, ki so bili pri aretaciji v smrtni nevarnosti, pi bi lahko našli primerno darilo, če ne drugače, bi v resnici lahko oblastva nagradila te ljudi. I j j* i ; c r s* ii r'] C s «■ « » i ' 'i Ti. t. 1 > _' ' -t J .• '« 1 ~ V £ T i - r> ?r 'ti J 3^ o.I «1 \ . • Ii V J . i jI (i; ? K J .i ^il , . . \ ^ 1 r i,Vi c .i c jt\. i J J - r.* a. a7ji * m l Zanimivosti Prva električna železnica je bila zgrajena v Severoameriških Združenih drŽavah 1 1S82. 40r; holandske zemlje leži pod morsko gladino, žilavi Holandci. ki so jo iztrgali morju, bijejo ta boj že cela stoletja. — J. Purkine je dokazal, da prenese obok jajčne lupine pritisk do 33 funtov. --Seženj. stara dolžinska mora je pomenila prvotno razprtino moških rok od konca prstov ene do konca prstov druge roke. Seženj se je delil na čevlje, dolžina sežnjev in čevljev je bila različna. Dunajski seženj je imel šest čevljev in bil je enak 1896 mm. Dvigala v kompleksu Rockefellerjevih nebotičnikov v New Yorku prevozijo na leto 1.200.000 km. Ce bi postavili vsa dvigala eno nad drugo bi segala 12.700 m visoko. — Največji zvon na svetu je v moskovskem Kremlu. Zvon izvira iz 16 stoletja in visok je skoraj 6 m. Med požarom v Moskvi je padel iz zvonika. Pred dobrimi 100 leti so ga položili na podstavek kraj zvonika. — Prvi vlak v Evropi je vozil po železniških tračnicah 1. 1825 v Angliji. — Papeževa palača v Rimu Vatikan Je najobsežnejši kompleks poslopij, ki imajo 20 dvorišč in 11.000 eob. — En milijon sekund je približno 12 dni. — Najdaljša železniška proga na svetu je sibirska vodeča iz Celjabinska do Vladivoatoka, Proga je dolga 6550 km ln nadaljuje se kot mednarodna proga preko Moskve, Berlina tn Pariza do Lisabone. Vsa proga meri okrog 13.500 km. sobota, 16. marca. 7: Jutrnji pc^drav. - 7.05" Napovedi, poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov' (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila- — 17: Otroška ura: a) S*oveaiske narodne pripovedke in pravljice (bere M. Ukmar-Boltarjeva). bi Z malčki kramlja Slavica V en ca j zova. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za daio-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Pomen Kvater-nikove vstaje (dr, Nikola Lalic iz Zagre-ba). — 19.40: Objave. — 20: Pregled zunanje politike (Pr. Terseg-lav). — 20.30: Vesele in žaJostne iz življenja Jake Smo-dlake: Zakopani talent. — Zvočna igTa. napisal Jože Vombergar. Izdajajo člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesei konec te^-kia igra radijski orkester. Danes koncert Poltronierijevega kvarteta Ljubljana, 15. marca Češke kritike, ki jih moramo spričo visoke stopnje Češke komorne, zlasti kvar-tetne glasbe smatiuti za najbolj verodostojne, poročajo, da je to skupina umetnikov najvišjih kvalitet, vsak izmed njih je mojster svojega instrumenta. zJasti je nepozabljeni v noblesi stila in lepote tona prvi violinist Alberto Poltronieri, profesor na visoki šoli kraljevskega komser-vatorija 2>G. Verdu: v Milanu. Ooda ne da bi izgubljali svojo individualnost, se prelivajo v ravnovesju zvoka v čistem muzi-kalnem smislu in tako dosežejo izvajanja popolno enotnost. Tako popolno komorno glasbo bomo poslušali na današnjem koncertu ob 20. v veliki filharmcnicni cVvora-ni. Na siporedu so: Mozart: Kvartet E-dur. Pick-Mangiagalli: Kvartet G-mol Op. 18 in Ravel. Vstopnice, če jih je ^e kaj. en ▼ predprodaji Glasbene Matice. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mama, babica in teta, gospa Marija Kilar, roj. Mally vdova po rac. nadsvetniku po kratki bolezni danes popoldne v 91. letu starosti mirno v Gospodu naspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 16. marca t. L ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Cesta 29. oktobra št. 9. na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala dne 18. marca t. 1. ob 7. uri v križev-niški cerkvi. ljubljana, dne 14. marca 1940, IVAN, ANTON, ANA, RIKO — otroci; EDMLND KASTELIC — zet; VEKA KILAR — snalnv MAKJANC.V, FRANCI, JELKA, BOGDAN, MITJA, MAJDA, TOMA2EK — vnuki in pravnuki, ter ostalo sorodstvo. Danici t^esneur Krinka t 43 ljubezni Roman In vendar! Ko se je približal ta sin, ko jo je vprašal v iskrenosti svoje mlade bolesti, da-li ima gospa Valcor pravico zapoditi jo iz hiše, mu je odkrito odgovorila: — Dala bi svoje življenje, če bi to vedela. Zopet je dvomila, ni se čutila premagano, braneč že tako dolgo na dnu svoje duše edino ljubezen svojega življenja pred pozabo, ki je ni dopuščala, pred molkom, ki se ji je zdel preveč grobni, pred vero-lomnostjo, katero je vedno smatrala, da je niso zmožna usta, ki so se nekoč tako strastno pritiskala na njene ustne: zdaj je mislila samo na ljubezen in srečo svojega sina, saj je bila dolžna obvarovati <*a vsega hudega obvarovati ga te mračne pasti. Zagledala je to past. Do tega trenutka je zadostovalo, da se ni ujel v njo. Danes so jo pa okolnosti prisilile odkriti jo očem vseh. Gaetana de Pemeuse je čutila, da bo zmogla to nalogo. Preveč je ljubila Renauda, preveč je ljubila svojega sina, da bi ne začela boja proti sluteni slepariji. Nerazumljiv Laurencin korak jo je za hip zbegal, pa si je takoj opomogla. Ta novi zapletljaj vendar ni mogel odnesti zmage nad dolgoletnim budnim opazovanjem, niti nad nadziranjem žene in ljubice, ki je branilo Gaetani videti v Michelininem očetu svojega bivšega oboževanega ljubčka. Kaj se more človeško, srce tako izpremeniti? V daljnji tujini, sredi pustolovščin, nevarnosti, počasi celečih se ran, v ostrini podnebja in bitja? Ali pa ni bil več to isti človek? Tajna gotovost ni zadostovala. Potrebni so bili dokazi. In mar ni bila ta gotovost sama znova omajana, ko je dobila gospa de Ferneuse pismo, v katerem je prvič po dolgih letih trdovratnega molka Renaud de Valcor obudil spomin na preteklost? Točne podrobnosti skalnate votline so razburile Gaetano. Živa duša ni nikoli zvedela za ta sestanek bivših zaljubljencev. Toda zdaj ... — Pojdem, — je dejala gospa de Ferneuse sama pri sebi. In potem je mrzlično pričakovala, kdaj napoči ta trenutek. To pot bi ji pred zrcalom spominov nobena komedija ne bila nudila nadomestila. On se je spomnil — ali pa je vedel — ta po zunanjosti tako podoben, po srcu pa tako malo podoben tistemu, ki ga je ljubila. Končno bo torej spregovoril in ona ga vpraša. Ona, ki ni mogla povedati svoje tajne, dokler ni vedela, kakšen nestvorni duh — mrtva duša dragih potez ali vražji svetohlinec bo poslušal ponižujoče ali nevarne spomine. Zdaj pride resnica na dan — ah — v enem zvoku tega glasu, ko izgovori nekaj besed. In Gaetana je drhtela od nežnosti in groze ob misli, da bo prodrla v to tajno in rešila svojo dušo iz okovov dvomov, v katerih se je zvijala toliko let. IX. OCE IN HCI Ko sta se markiz de Valcor in princ de Villingen vrnila s svojega sprehoda, je v gradu prvič pozvonilo k obedu. Gospoda sta imela komaj še toliko časa, da sta se preoblekla, če nista hotela priti prepozno v jedilnico. Okrog dolge, z rožami okrašene in z gosti že manj zasedene mize kakor v prejšnjih dneh, je služinčad podajala zakuske. Laurencie je predsedovala gostiji v svoji diskretni in zastrti mikavnosti. Na njenem drobnem, bledem obrazu,, v velikih, črnih očeh in oslabljenih vekah so se poznali sledovi zadnjih doživetij. Vendar se je pa smehljala, videti je bila nežna in nekoliko utrujena kakor rekonvalescentka, ki je srečno prestala smrtno krizo, pa se spominja na svoje trpljenje in se veseli ozdravljenja. Njeni gostje so pripisovali njeno oči vidno utrujenost naporu, ki ga je morala prestati, ko je pripravljala tako sijajno gostijo. Toda njena hči se s tem ni dala premotiti. Michelina je upirala plahe, vprašujoče poglede na izmučeni obraz svoje matere in čutila je, da se vrača v njeno srce upanje. — Uboga mati, — je pomislilo mlado dekle. — Ge je smatrala morda za svojo dolžnost nastopiti proti moji poroki s Hervejem, bo gotovo okusila strašne muke — pa naj že vztraja pri svojem ali pa prizna, da ni imela prav. Ona tudi ne bo tista, od katere bi rada zvedela, zakaj nas je gospa de Ferneuse raz-žalila. Edino moj oče mi pove resnico. Odsotnost očeta, ki je njegova nezmotljiva volja vzbujala v nji toliko upanja, je bila kriva, da se je zdelo dospodični de Valcor dopoldne tako dolgo. Še enemu človeku so se zdele ure neskončne. To je bila Francoise, ki je zaman hodila po grajskih drevoredih v nadi, da bo srečala tam princa Gil-berta. Slednjič sta se Valcor in Gairlance pojavila čer nekaj minut in sestrični, videč, da sta sedla k priborom, zaradi katerih sta bili postali nervozni, ker so bili še nedotaknjeni, sta zopet postali razigrani, jeli sta se smejati in zbijati šale, Veselje je vladalo okrog te elegantne mize. Toda Marc de Plesguen je opazoval ™*rkjxa s čudno pozornostjo. Ko je odvrnil od njega pogled, se je srečal s črnimi Escaldasovimi zenicami Stari gentleman je zardel. Njegova ponosna vzravnanost je prišla prepozno. Bolivijec se je prepričal, da je vzklilo seme dvomov in hrepenenja, ki ga je bil zase jal v to dušo. — Dragi oče, aH mi morete žrtvovati trenutek? Nujno moram govoriti z vami. Ureiuia Josip Zupan« U Za »Narodno tnfcamo* Fran Utom U Za upravo in iosoroJni dol listo Oton Christof // Vsi v ljubijo* $tei 62 *SlOVENSKJ NARQD«, petek, 16. marca 194i tx> k* .na, račun J.istega, nejek^onorA.-skega' ^tema, £b katerin\se je^'ojpas.ifcri mestr4^0B^ini_ gradilo vse take niše-. Začelo^ se je namreč še le pozno v jeseni in delalo se. je že rneji sneženjem, in ponoči, torej vse ob gogojih, ki stavbo -*do Jp6dra-žujejo. ^Pa ne same^o, da .^nce, taka . sicer-poceni, stavba zelo ,diaga; tudi delo jg teina primerno' slabže in lariko postane d ara vnost leglo raznim lvfvmim _ rx>leznini» če se dobro ne presuši. To pa še posebpo v primeru Metelkove^ ulice ni bilo in ui moglo biti, ka,jti"komaj da.so *blla pošlop-r ja že,v zimi-za silo zglajena, že' so bil^ tudi nastanjena. Ce je vse drugo v*"re namreč. cek> stavbo Wez kanalizaeje. In da je s tem nastalo zlo se -hujšei so celo stavbo postavili globoko pod cestnim .ozir. uličnim nivojem — to se pravi, da je mi-moidoča cesta toliko višja, da gre ob_ deževju in tajenju snega -vsa voda iz česte proti stanovanjem teh objektov'. Višek tega zla pa .povzročajo žlebovi od teh stavb, žlebovi brez odtoka. Tako si je^ lahko" misliti, da že ob mirnem- deževju^ vsa Xai fronta plava odspredaj in o-zadaj ria dvorišču. Potem seveda ni - čudno,.. če:'se stanovanja tudi prt najskrbnejšem zračenju ne" morejo iznebiti zadušitve vlažnosti. Ker se ta deia oč ivi d na škoda na zdravju in pohištvu, pa tudi na.materialu stavbe samem, so stanovalci že ponovno prosili mestno občino za primerno od po moč. Toda dozdaj je ostalo vse — pri starem. Ta malobrižncst' pa. se že - maščuje tudi nad. Mariborom. Okoličani, ki vse to vidijo, pravijo namreč, kako bi se še le godilo njim*, ki. so se dalje oi«epreklio«» .*1«#U. Naproasjo se vsa okouaka društva, 2^ junija jk>rx)ldn«, združeno bg»_a .velikimi da tega dne ne prirejajo svojih prireditev, svečanostmi. Pripravljalni^odbor je sklenil temveč da pobite v obmejno Gornjo Rad- povablti k sotWovaaj» vsa društva in er- gono. Mariborske In okoliške novice 1,782.900 za zdravstvene svrhe Usnešito socialno delo Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru Maribor, 14. marca £naaa je iniciativnost mariborskih trgovcev, ki so si ustvarili dve važni so- iaJbri ustanovi in sicer Trgovsko samopomoč ter Trgovsko in obrtniško bolniško > ]r.gajno. Obe instituciji v polni meri vršita svojo dolžnost in poslujeta točno po predpisih pravil v skladu s svojim smotrom, ki bazira v socialnem in humanem kovanju. O delovanju »Trgovske samopomoči« smo nedavno obširno poročali. Prej snočnjim pa se jc vršil v grernialni dvorani v Jurčičevi ulici redni letni občni zbor Ti-£;ovskc in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru, ki je bil 13. po redu. • prsta - desnice Moral se je zateči* v bolnico v Murski Sobot!. Fred trgovino Jožefa Hrastlja v Gornji Radgoni pa'-se je zaradi' poledice na' gflav-ni ulici prevrnil velik voz s težkim tovorom, na katerem je sedel trgovski vajenec Radislav Valter. Padel je z voza tako nesrečno, da je prišel pod zaboj, ki mu je zdrobil desno Toko, zadobil pa je tuli težje notranje poškodbe. Prepeljan je bil v bolnico v Maribor. — Občni zbor CM podružnlce v Gornji Radgoni bo v soboto 16. t. m. ob 20. v 5. razredli osnovne sole. Pridite polnoštevii-no in sodelujte za narodno stvar na tej izpostavljeni meji ne glede na to, da je za članstvo udeležba strogo obvezna. — Voda povzročila precej škode. Po večdnevnem južnem vremenu je. zlasti v sredo 13.. t. m. pritekla voda z bližnjega gričevja v* trg, kakor da se. je utrgal or>-lak —" h,u.-:ournik in poplavila vse. ulice.. Nekaterim hišni mlastnikom je" povzročila občutno škodo, ker je,tekla v razna stanovanja in kleti tako, da so klicali gasilce k reševalnim delom. Večjo škodo je povzročila voda pri gostilničarju Rudolfu. Kolerju. nadalje gostilničarju Ivanki" Roz-mariič. kjer je vdrla v kleti, katere so morali izprazniti, nadalje v stanovanjske prostore posestnice Frančiške Korošec. Voda ni mogla odtekati ker so kanali še vedno zamrznjeni, tako da odteka voda po ulicah. Tujii obmejna reka Mura jc precej narasla. — Osebna ve»t. Sodnik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni g. dr. Milan Gorup je premeščen v istem svojstvu k okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici., V Gornji Radgoni je služboval dolga leta in je bil splošno priljubljen. Želimo mu na novem službenem mestu, enake priljubljenosti in mnogo sreče. ^,Na ^lunaAka narodga prsa se pri. .na« često^radi ^trkaj^ Ijnije,^ ki^radi 'pcs.eJuje,, jo, zlasti* pri nakupbvan ju domače posesti 00 tujcih, pri čemer igra veliko" vlčgo za-varouafcje...BasVrJ Ourlje na Jmajo navado, rta jJTOjej^ruiapx»tik!ke slikajo kot protidr-žavne elemente in jim grozijo na vse mogoče načine, četudi niso zato niti najmanj . poklicani. .Te dni-je nek tak -narodni tu-nak* zopet <^juhV^--pod- gptavirai^pc~oj,-zaščl-t^ prt nakupu .ofepcemjčstrii • ku^čija-pa kljub -temu ni--bilo -odobrena. Ali .bi ne . bilo za taksama- . -narodniaka« najbolj primerno mesto na mrnam kamor bi. mogočo rarfl pošla?' svOje na.spjnbtn'ke.- (•—— -—v Voćni) it*kar»**ko služb« imata - se- cianes Ma-verjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12 in Vaupotova lekarna—pri Angelu varuhu ko/ Aleksan^- ' drovi-ee<»ti33r tel. 22-15.-------------- — poroke. V žadniem Času so se v Mariboru poročil1*: Anten Berčič. tovarniški delavec, in Mariia ' Ha-mc, "tov. delavka. Temo: Karel Zelenik. tkalec. Pobrežje. in -Marjeta Birtderr brrša ^ia.vria%a, Te*-no; Ferdinand Hegeooišič, prvatni uršd-nik-5-iH -Etea.beta Jeri6, privatna - uradnica; Ludvik *Kelb*č," tov. delavec, ih Marije "PeTko. kuharica: 'Franc Orneržu, Vrhi-čar: tn Vartorija č5elust. delavka/ Obilo sreče* . * v/" w* - ' : " •'• '— Streljanje 'V' g?sti'"ni.- Dne 3. decembra ' T939 so se -č* Se ver je v' "gostilni na Shodil ji ;T>Qbravi đporelvri ' vinlen! fantie: Beseda Te" dala besedo in končno je 25-letni Josip Bergle* s Te zna s lovske puško oddal več s'trelerv proti svojim na-sprptn:kom. šibre so zadele tri osebe in sicer Antona in Maksa Praha in fv. Pšeničnika, ki so jih morali odpremiti v mariborsko bolnico kjer so jim zdravniki rešili žrvJienje. Zadeva je imela včeraj dopoldne svoje odmeve pred malim kazenskim senatom mariborskega' okrožnega sodišča Obtoženi Josip Berglez te pri razpravi priznal svoie gTf»he žasr»varial se ie s tem. če? da ie b^< tfko vhilen. da ni vedel. ~kaf dela Berg'lez le'bil obsolen riđ 10 fnesecev strcee^ra zflrtora ^Soob^ožen-30*efr\f Franc LiikiČ ki je BergJSTfn potritl ptiŠko. pa "je bil obsojen" na 7 mesecev strogega "zapora. '■ -i MaHborsko vreme. Davi je znašala temperatura 0.1. včeraj pa najvišja temperatura" 16.6. Ponoči ie deževalo, snežilo, srmelo in treskalo in ie bilo 16 mm padavin. Vremenska napoved pravi da bo oblačno in sroremer-liiva vetrovno vreme — Ra/ne noviee. Na Kralja Petra trgu Putnik* -in Jadranske straže v petek, dne 15. nrarca 1940 ob 20. Otl skioptično predavanje »O Hrvatskem Primorju« s predvajanjem filma ^Od Zagreba do kaba«. Predava znani predavatelj ravnatelj »Putnikac Iz Sušaka g. T. S. Vri-gnanin. - Predavanje je vzbudilo v Celju ogromno zanimanje ter se je moralo trikrat ponoviti, enako je bilo tudi v Ptuju. Nedvomno -bo tli-"i-'mariborsko občinstvo v velikem številu obiskalo zanimivo in lepo prireditev \r počastitev- spomina pok: prof. G. Majcna sta darovala ga. Ivanka Lipoldo-va in g. dr. Franjo Lipold din 200 za Počitniški dom kraljice - -Marije na Pohorju. — StarokatoliSka cerkev: razporei bogoslužja. V velikejn. tednu bodo služba božja in ostali obredi takole: na praznik v torek 19. t. m. ne bo v Mariboru običajne službe božje, ker bo na ta dan'ista v Ptuju in sicer ob 10. uri v dvorani Narodnega doma. Vsi udeleženci Imajo priliko opraviti "sv. spoved in cbhajilo. Na 'veliki četrtek bo ob 18. in "p :>r zvečer slovesna služba božja v proslavo spomina postavitve šv. Rešnjega Telesa, združeno s spovedjo in skupnim šv. obhajilom. "TJdele*-žencf naj bodo od 12. in pol — ako niso t?o-lehavi — tešči. Na veliki petek začetek sv. obredov ob 8.'uri. Na veliko sdboto bo zvečer ob 18. in ""pol * prodava vstajenja Gospodovega, nakar sc bodo bla-gc^ovile jestvtrie. Na velikonočno nedelio in ponedeljek bo obakrat ob 9. uri slovesna shfž-ba bož-ta s oridigo. — Za jutrišnji koncert APŽ ir Lmblta-ne Je š> čas. &n si nre^krhte vstopnice »n programe pri »Prtn'ku«. Akademski pevski zbor se pripeke jutH poneldne z brso-vlakom polnodtevilen ter bo nasto^vl zv -čer ob 20 15 v sokolski dvorani (TTnionii) s pesmimi - iz čita^'ške ter poznejše- dobe — do prvih početkov »Novih akordov«.- Petek, 15. Zaprto. Sobota, 16. ob 20.: Gejsa. Premiera. Prem'era »Gejše«, melodiozne in zabavne anadeške operete, bo v sobota. 16 t. m. Glasbo vodi vojni kapomik J.JJiianek.. režira pa A. Ha^-astovdč. Priporoča se nabava vstopnic Že pri dnevni blagajni. Iz ~Pt*fia — Star okat oljska služba božja bo v to* rek 19. t. m. s spovedjo. wv sv. .obhajilom ob-10.. uri v .dvorani--Narodnega doma.. . . .' Iz t*hft£sttrra ' — Kramarski sejem. V torek je bil k -mar^ki sejem, kf pa "na fajem kuncev ni bilo mnogo. Kmetje so 'večinoma pri prvih pomladnih delih^ vmičarji in delavci pa niso imeli vso zimo nobenega zaslužka, da bi mogli kaj kupiti. Bilo pa je mnogo kramarjev^ MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda dm 1,— davek posebej. 2a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za maae oglase ne priznamo. RAzno L'eseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 5.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« Imajo s i g o r e o uspehi PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovie Živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3"(pri Drami)". Sprejme se učenec tn učenka. " 800 MAMICE! Otroški voziček najhitreje in najbolje, prodate, kupite ali zamenjate pri »PROMETU« nasproti križa n ske cerkve. Prepričajte se! 795 TUŠ [JE L N|c H JUOOGCAriKA iv:PtTtAiH/\iip/j POHIŠTVO izdelujem najceneje po naročilu — vsakovrstne stole, po Utiram oprave, vsa popravila najceneje Breg 14, ZORMAN. 823 PRODAM Seseda 50 par davek posebej Najmanjši znese* 8.— din, OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in mer dlco dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, židovska nI. 6. 18/1« ROLOFONU! Ako vam ga vaš dosedanji dobavitelj ne more ali pa noče prodati, izvolite zaupati svoje potrebe v kolofoniju (prima!) na naslov: B. Zadnik. Zagreb, Rusanova 2. 821 OREHOVA JEDRCA in FUOL nudi najceneje SEVER & KOMP. Ljubljana. 824 38 HEKTOLITROV VLNA prvovrstnega belega tn rdečega. prodam. — Hribar Jernej, Pod-sreda. 820 SLUŽBE 50 par. davek poaeoej NajmantSi cnesek a.— din. DVA PEKOVSKA POMOČNIKA spretna in trezna delavca, ne nad 60 let stara, sprejme Jakob Verbič, parna pekarna, Logatec 822 BRIVSKEGA POMOČNIKA mladega, za stalno izpomaga-nje sprejme VTDEMSEK, Zaloška 27. 817 Makulatura! papir proda uprava ^Slovenskega Ljubljana) Knaflj NarodaM ulica itev« f Novi na zraku prevetreni puder Presenetlj va iznajdba pariškega kemika za kozme.lko Pud«r desetkrat fineiši in lazp. kakor fe bilo doslei sploh mogoče misliti Samo puder, ki je lahak kakor pero. je odbran zm uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariški kemik »n ki ga sedaj izvaja Tok a Ion. Zaradi tega ee puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica. pokrivajoč kožo e tankim, nevidnim ovojem lepote Rezultat teg« ?• popolna naravne lepote, tako različna oj staromodnih težkih pudrov, ki ea dajala samo videz oleplanja Poleg tega vsebuje puder TokaloD tudi smetanovo peno, aaradi katere se obdrži na licu osem ar. Tudi v naitopleiš! restavraciji s« ni treba pudrati. če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt ie vedno sveža in bre? vsakega b'e?ka« »Pri Levu", Gosposvetska 16 Morske riSe: Momkf rakf. lovrafa. trrl5a. Inhen, arbun, zobatec, oslic. Ust, lignje, San Piero itd. — Brodeto! — Primorske specialitete! Oaiitna vina! — Po^onost: CRNOGORSKO »CRMNICKO«. Se priporoča Leo Garzarolli Stasu 4 »SLOVENSKI NAROD«, prtek, mara IMO. Razbojnik Hace izročen sodišču Svoje zločine odkrito in jih pripisujejo priznava, pravi pa, da ni zagrešil vseh, ki mu Ljubljana, lo. marca Aretacija Antena Haceta. teea najnevarnejšega nabojnika, je zbudila med prebivalstvom sirom Slovenije globoko zadoščenje in oiajšanje. To pač ni eucia, kajti tolovaj se je pojavil danes tukaj, jutri tam in bil nevaren vs:m m vsakomur. Vrl i m a m! ad ima k i a ns kima stražnikoma, Antonu Medleiu in Gojmiru Kremžaiju gre pač vse r»i Isrruinje, saj sta tvegal-i največ in sta tako rekoj le po naključja odnesla samo lažje po^oobe pii aretacij!, ker je Hacctu odpovedal sarr.okr-'s n je šele nifti bos bo potej^n'l drugo težjo p'.-štok>, s katero je lahko streljal in ju tudi ranil, ni pa mogel mei iti na občutljivejša mesta. Med boiho v stanovanju Herva-trnovih v Brv: <-vi h: M na Sta' cesi 36 v Kranju, je bil j an jen tudi lastnik stanovanja Hervatin in sicei v brado in viat. Krepka in pogumna stražn k.' sta zmagala in sk fin ji c povezala of'poin^a m skoro pobesnelega t<^io\-nja. ki je bU že ponoči prepeljan i" Kranju z avtoni.>*3:!o:a tra-^lske čete v zapore ljubljansko policije. ZASLIAKVANMK V I JI BIČANI S Hace tom so že v Kranju sestavili kratek zapisnik, v katerem je priznal takoj po aretaciji, ko je bil še ves iz sebe, več vlomov in tatvin tudi v Kranju samem in pa sploh po Gorenjskem. Tudi v Ljubljani, kamor so ga prepeljali uklenjenega na rokah in nogah, so ga pričeli zasliševati že zjutrai Zasliševanje je rocttl nadzornik g. Mntko Močnik, ki je :m«'l že po- preje ob razn h piilik.ih o;.; . i s Hace-tom. Razbojnik, ki je sicer železnih živcev, je bil .* Ljubljani precej razburjen in je grladkrt priznaval štev Ine vlome n tatvine, ki jih je zagrešil v obm .eju ljubljanske policije. Ko so mu hiteli naštevati tudi kopico tatvin m vlomov po deželi, je dejal: Kaj me boste spraševali o tem! Krade! sem povsod, kamor sem prišel in vlaanljal sem. kjer se ie le dalo! Saj sem živel samo o i tatvin! Ce mi naštevate tatvine se jih mnogo spi ob ne *-~po -.rnjam. k.ijti včas h sploh nisem vedel, kje sem bil in kod sem hodil. Ko mu je nadzornik predoči] uboj orožnika Medena v Medlogu pri Celju, ki je bil tako rekcč njegov lojak. Hace ni niti trenil z očesom in je dejal, da je bil prisiljen streljati če ni hotel, da bi ga prijeli že takrat. Zatrjeval je pa, da ni meril s sn.mnkipsom in da je stieljal kar na slepo. K A ZBO-IN1K PK IZ N A V A 1 M O K RUDOLFA \VPKA Prav mračen m redkobeseden pa je postal Hace, ko ga je jel nadzornik izpra-ševati o umoru njegovega pajdaša Rudolfa Avpiča. ki je bil dema iz Germoitajic, stanoval pa je pred umorom nekje pri št. Vidu. Sprva razbojnik sploh ni hotel z besedo na dan, slednjič pa se je omehčal, zlasti ko mu je nadzornik omenil pričevanje neke ženske in pa že davno zaprtega Štefana Verleta. s katerim je bil Hace velik prijatelj. .*vpič in Hace sta v družbi še nekaterih pajdašev vlomila lani *?0. julija v znano "Biegarjevo trgovino v Sv. Lovrencu na Dolenjskem, kjer je bilo odnesenega, veliko p^ena. Avpič se je tudi oblekel v ukradeno perilo in si nataknil klobuk iz omenjene trgovine na glavo. S Hacetom sta se po nekaj dnevih ločila, ker je odšel Avpič na 'gorenjsko. Tam je vlomil nekje pri Golnik\i v neko boljšo hišo in si prisvojil poleg drugega plena tudi J 4 000 drln. O tem je pripovedoval nekemu drugemu vlomilskemu pajdašu m pa neda\Tio obsojenemu Josipu Sitarju tudi znanemu vlomilcu, ki je doma nekje nad Kamnikom. Avpič se je v začetku avgusta spet sešel s Haceti m in sacer nekje pri Gameljnah. Ko se je zve-ćerilo. sta odšla spat v bližnji skedenj, kjer je jel rlace spraševati Avpi^a o uspehu vloma na Gorenjskem, o čemer je že cul. Po zatrjevanju Sitarja je moral imeti Avpič pri sebi tedaj še kakih 10.000 din. Hace je priznal, da sta se z Avpicem sprla zai-aii tega denar jo. kajti kot nekak poglavar si je vedno lastil dalež na plenu drugih. Hace je pri zaslišanju zatrjeval, da je med prepiram tudi Avpič potegni! samokres in ogražal Haceta. pa je bil on uineiši in je streljal prvi. Pogodil ga je z več streli in ga ubil. Odkritosrčno je povedal da ga je nato tudi sle-kel in si piisvojU njegovo obleko, v kateri je bil denar. Ko ga je jel nadzornik spraševati o dvojnem umoru zakoncev nad Škofje t>oko. st? je jel Hace smejati: Eh, veste.-: je dejal. vseh divjaštev pa tudi nisem zagrešil jaz. Bral sem sicer v časopisih, da sem osumljen tega umora, toda to ni res. Takrat sem bil čisto dri g je in boste mor?!i pač pravega, morilca šele iskati.c Xadalje omenja Hace, da je često bral tudi o vlomih, ki so jih skušali naprtit. rjemu. pa je bil pri tem čisto neJoižen. HACE SE JE MOČNO SI'KEMENIL Varnostni organi, ki so imeli opravka s Hacetom, zatrjujejo, da se je zlasti zadnji čas, ko je bil piost in ko si ga niso mogli ogledati pobliže, silno spremenil, še pred letom dni je bil mladi razbojnik bolj zajetne postave, zadnji čas pa je. kakor pravijo, tudi zrasel in postal bolj slok ter gibčnejša. Spremenil se je tudi v obraz, kar ni čuda. saj mu je življenje prega-i . ae zveri res \tisnilc svoj pečat. Tolovaj pa si je pomagal tudi umetno. Pogosto se je preoblačil, si barval obrvi in si pri-lepil čin obliž pod nosom ali se sicei spreminjal, da bi ga ne spoznali policisti ali orožniki. Detektivu K„ ki ga je aretiral pred dobrim letom na Gosposvetski cesti, ko je bil Hace še krotkejši. jt- povedal v obraz, da ga je nedavno srečal na Taboru in da je šel tik njega, vendar ga ni spoznal. Tako se mu je godilo tudi marsikje drugje, v Mariboru in Celju ali pa na deželi. REDAJ JE POSTAL HACE RAZBOJNIK Hace je star šel«- 23 let in je bil rojen 1. 1917 v Podcerkvi pi i Starem trgrj. Je cerkovnikov sin in so mu doma na vasi dejali ljudje. Mežnarjev Tonček. Ze v ljudski šoli je kazal znake hudobnosti, kasneje l-.i je živel življenje kmečkega dninarja. Pomagal je doma in hodil na dnino k so- sedom, dokler ni zašel med tihotapce. Tudi krasti je pričel že zgodaj. Najprej je zagrešil nekaj tatvin v domaći okolici, nato pa v Mariboru, kjer je bil zaprt pred dvema letoma. Ko je prišel iz zapora je bil seveda že bolj pokvarjen in je že tedaj jel kazati znake nenavadne odločnosti. Ko ga je aretiral detektiv K. lani na Gosposvetski cesti, je bil že oborožen z dvema samokresoma, ki ju pa takrat k sreči ni uporabil, zato pa kasneje tem večkrat. V zaporu je po aretaciji zasnoval z drugimi jetniki pravi komplot proti detektivu, ki ga je spravil v luknjo in mu prisegel, da se bo maščeval. Na svobodi je potem sledil zločin za zločinom in je Hace postal res eden najnevarnejših tolovajev, kar jih pozna naša krimnalna zgodovina. V zadnjem času. pravi, je begal okrog liki žival in se skrival povsod, vedno seveda oborožen. Kakor smo že omenili, je imel pri aretaciji pri sebi tri samokrese, dva stara vojaška, izredno težka ter brovning. Samo orožje, poleg raznega vlomilskega orodja, ki ga je nosil s seboj in razen druge prtijjge, razmetane po žepih, je tehtalo nad 3 kg. HACE IZROČEN SOI>ISCtT Policija je že snoči zaključila zasliševanje tolovaja in g-a ob 18. izročila sodišču. Haceta so iz policijskih zaporov prepeljali z avtomobilom v zapore na sodišče, kjer bo počakal na obsodbo. Preiskava je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Pišin- gerju. Naključje je hotelo, da so prijeli Haceta Hervatin Pavel in njegova žena pripovedujeta — Kdo dobi nagrado? Kranj. 14. marca Dasi sc je v sredo ponoći razvede lo, da i.- bil prijet I lacc, se je danes po vsem mestu še vedno govorilo o aretaciji in nevarnosti, v kateri sta bila oba stra/nika Razumljivo, da se tudi sedaj, kot že preje, k » je bil Hace šc na svobodi, širijo najraz ličnejše verzije v zvezi z njegovo aretacijo. Pri našem dopisniku se je zglasil G- Hcr vathi Pavel, ki je prosil, da bi sc glede na različne vesti objavilo tudi njegovo gledanje na dogodek G. Hervatin, ki je obvezan zaradi strela pti spodniem delu obraza, je pripovedoval čisto mirno. »Pri nas na Stari cesti št. 16 je stanoval zidar Strmole. Prejšnji ponedeljek je odšel in se ni več vrnil Hervatino-va žena je čakala šc par dni nanj, ko ga pa le ni bilo, je odšla na policijo m objasnila stvar, obenem pa ga je hotela tudi .' .r i . <. , ' ' ! ^ k d * r-p ?r - v - - • U V ; J E i . >' . - ' l s' .1 I A i i ■ -j • » ,ii »'--« -• r. N p i • ' i\' . .1, ■ t i ( 1 . "i ' r j- • •_'«. •. - ,«. it t. V Ti ju a . k l < j' -. v? ...T t[*\ /.;><. : » i 1.1 • t \ o.i a .t.^L\L -«a..i i f i . i rt o-el. —L« - ry*'a* (r. . \\ /;.*■» -.1 ...vi, ti J A* Zanimivosti Prva električna železnica je bila zgrajena v Severoameriških Združenih državah l 1882. — 40r'f hoiandske zemlje leži pod morsko gladino. 2ilavi Holandci, ki so jo iztrgali morju, bijejo ta boj že cela stoletja. J. Purkine je dokazal, da prenese obok jajčne lupine pritisk do 33 funtov. --Seženj, stara dolžinska mera je pomenila p: volno razprti no mošK'h rok od konca prstov ene do konca nrsto\- druge roko. Seženj se je delil na čevlje, dolžina sežnjev in čevljev je bila različna. Dunajski seženj je imel šest čevljev in bil je enak 1896 mm. Dvigala v kompleksu Rockefellerjevih nebotičnikov v New Yorku prevozijo na leto 1,200.000 km. Ce bi postavili vsa dvigala 6no nad drugo bi segala 12.700 m visoko. Največji zvon na svetu je v moskovskem Kremlu. Zvon izvira iz 16 stoletja m visok je skoraj 6 m. Med požarom v Moskvi je padel iz zvonika. Pred dobrimi 100 loti so t>o«a, 16. marca. 7: Jutra ji pozdrav". — 7.05' Nf^pon^di. poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov i ploščo). — 12: Plošče. - 12.30: Poročila, objave. — 13: Napove«*.. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otrodka ura: a* Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bere M. TJfcmar-Boltarjeva). b'i Z malčki kramlja Slavica Vencajzova. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za ctelo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura: Pomen Kvater-nikovc vstaje (dr. Nikola Dalič iz Za^rre-ha). — 19.40: Objave. — 20: Pregrled zunanje politike (Fr. Terseglav). — 20.30: Vesele in žalostne iz življenja Jake Srrto-dlaJte: Zakopani talent. — Zvočna igrra. napteaJ Jože Vamherpar. Tasva.ja.jo čJarrf rsi-dijsfee igralske dVrrržirie. — 22: Naipovedi. rx*roolla. — 22.15: Za wnH konec U^rm. igra radijski orkester. Danes koncert Poltronierijevega kvarteta Ljubljana, 15. marca češke kritike, ki jih moramo spričo visoke stopnje češke komorne, zlasti kvar-tetne glasbe smatrati za najbolj verodostojne, poročajo, da je to skupina umetnikov najvišjih kvalitet, vsak izmad njih je mojster svojega instmmenta, zlasti je nepozabljeni v noblesi stila in lepote tona prvi violinist Albert o Poltronieri, profesor na visoki šoli kraljevskega konzervatorija r>G. Verdi«: v Milanu. Ooda ne da bi izubijali .tvojo iiidividesneur Krinka t 43 ljubezni Bom as In vendar! Ko se je približal ta sin, ko jo je vprašal v iskrenosti svoje mlade bolesti, da-li ima gospa Valcor pravico zapoditi jo iz hiše. mu je odkrito odgovorila: — Dala bi svoje življenje, če bi to vedela. Zopet je dvomila, ni se čutila premagano, braneč že tako dolgo na dnu svoje duše edino ljubezen svojega življenja pred pozabo, ki je ni dopuščala, pred molkom, ki se ji je zdel preveč grobni, pred vero-lomnostjo. katero je vedno smatrala, da je niso zmožna usta, ki so se nekoč tako strastno pritiskala na njene ustne: zdaj je mislila samo na ljubezen in srečo svojega sina. saj je bila dolžna obvarovati ga vsega hudega obvarovati ga te mračne pasti. Zagledala je to past. Do tega trenutka je zadostovalo, da se ni ujel v njo. Danes so jo pa okolnosti prisilile odkriti jo očem vseh. Oaetana de Femeuse je čutila, da bo zmogla to nalogo. Preveč je ljubila Renauda. preveč je ljubila svojega sina, da bi ne začela boja proti sluteni slepariji. Nerazumljiv Laurencin korak jo je za hip zbegal, pa si je takoj opomogla. Ta novi zapletijaj vendar ni mogel odnesti zmage nad dolgoletnim budnim opazovanjem, niti nad nadziranjem žene in ljubice, ki je branilo Gaetani videti v Michelininem očetu svojega bivšega oboževanega ljubčka. Kaj se more človeško srce tako izpremeniti? V daljnji tujini, sredi pustolovščin, nevarnosti, počasi celečih se ran, v ostrini podnebja in bitja? Ali pa ni bil več to isti človek? Tajna gotovost ni zadostovala. Potrebni so bili dokazi. In mar ni bila ta gotovost sama znova omajana, ko je dobila gospa de Ferneuse pismo, v katerem je prvič po dolgih letih trdovratnega molka Renaud de Valcor obudil spomin na preteklost? Točne podrobnosti skalnate votline so razburile Gaetano. 2iva duša ni nikoli zvedela za ta sestanek bivših zaljubljencev. Toda zdaj___ — Pojdem, — je dejala gospa de Ferneuse sama pri sebi. In potem je mrzlično pričakovala, kdaj napoči ta trenutek. To pot bi ji pred zrcalom spominov nobena komedija ne bila nudila nadomestila. On se je spomnil — ali pa je vedel — ta po zunanjosti tako podoben, po srcu pa tako malo podoben tistemu, ki ga je ljubila. Končno bo torej spregovoril in ona ga vpraša. Ona, ki ni mogla povedati svoje tajne, dokler ni vedela, kakšen nestvorni duh mrtva duša dragih potez ali vražji svetohlinec bo poslušal ponižujoče ali nevarne spomine. Zdaj pride resnica na dan — ah — v enem zvoku tega glasu, ko izgovori nekaj besed. In Gaetana je drhtela od nežnosti in groze ob misli, da bo prodrla v to tajno in rešila svojo dušo iz okovov dvomov, v katerih se je zvijala toliko let. IX. OČE IN HCI Ko sta se markiz de Valcor in princ de Villingen vrnila s svojega sprehoda, je v gradu prvič pozvonilo k obedu. Gospoda sta imela komaj še toliko časa, da sta se preoblekla, če nista hotela priti prepozno v jedilnico. Okrog dolge, z rožami okrašene in z gosti že manj zasedene mize kakor v prejšnjih dneh, je služinčad podajala zakuske. Laurencie je predsedovala gostiji v svoji diskretni in zastrti mikavnosti- Na njenem drobnem, bledem obrazu,, v velikih, črnih očeh in oslabljenih vekah so se poznali sledovi zadnjih doživetij. Vendar se je pa smehljala, videti je bila nežna in nekoliko utrujena kakor rekonvalescentka, ki je srečno prestala smrtno krizo, pa se spominja na svoje trpljenje in se veseli ozdravljenja. Njeni gostje so pripisovali njeno očividno utrujenost naporu, ki ga je morala prestati, ko je pripravljala tako sijajno gostijo. Toda njena hči se s tem ni dala premotiti. Michelina je upirala plahe, vprašujoče poglede na izmučeni obraz svoje matere in čutila je, da se vrača v njeno srce upanje. — Uboga mati, — je pomislilo mlado dekle. — Će je smatrala morda za svojo dolžnost nastopiti proti moji poroki s Hervejem, bo gotovo okusila strašne muke — pa naj že vztraja pri svojem ali pa prizna, da ni imela prav. Ona tudi ne bo tista, od katere bi rada zvedela, zakaj nas je gospa de Ferneuse raz-žalila. Edino moj oče mi pove resnico. Odsotnost očeta, ki je njegova nezmotljiva voija vzbujala v nji toliko upanja, je bila kriva, da se je zdelo dospodični de Valcor dopoldne tako dolgo. Še enemu človeku so se adele ure neskončne. To je bila Francoise. ki je zaman hodila po grajskih drevoredih v nadi, da bo srečala tam princa Gil-berta. Slednjič sta se Valcor m Gairlance pojavila čez nekaj minut in sestrični, videč, da sta sedla k priborom, zaradi katerih sta bili postali nervozni, ker so bili še nedotaknjeni, sta zopet postali razigrani, jeli sta se smejati in zbijati šale. Veselje je vladalo okrog te elegantne mize. Toda Marc de Plesguen je op&aoval markiza s čudno pozornostjo. Ko je odvrnil od njega pogled, se je srečal s črnimi Escaldasovimi zenicami. Stari gentleman je zardel. Njegova ponosna vzravnan osi je prišla prepozno. Bolrvijec se je prepričal, da je vzklilo seme dvomov in hrepenenja, ki ga je bil zase jal v to dudo. — Dragi oče, aH mi morete JUtiu»«atf tz*ecratek»? Nujno Urejuje Josip Zupan« // Za H Tja upravo m merami