Amerikanski
Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. _____---- a ___	
6. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 10. JASUARJA 1913.	LETNIK XXII.
w
SE KMALU VDA.
Najtrdnejše turško mesto mora "pasti" po pritisku oblegovavcev ali pa Evrope.
AVSTRIJA ŠE VEDNO GROZI.
Sklicane vojske noče odpustiti vkljub vsem srbskim žrtvam.
London, 8. jan. — Odrin (Adriano-Ple) se bo vdal, po mislih balkanskih mirovnih pooblaščencev, v nekaj dneh, neposredno oblegajočim silam, ali iP evropskem pritisku. . Med tem poslaniška konferenca bolj ca a nego dela v nadi, da se bo odrin-s«o vprašanje samo rešilo, tako da bo Posredovanje po velevlastih nepotrebno.
. Če se Odrin še ne bo vdal, sedaj ko Je konferenca odgodena, bo Evropa korala posredovati, drugače izgubi ves j? in vP'iv P« odločevanju o manj-vprašanjih, kakoršno je ustanovi-ev samoupravne Albanije in razdelitev Egejskih otokov. . Nekateri delegati zaveznikov misli-J0> da bi sedaj, ko so zadnji ugladili P°t za izgon Turkov iz Evrope, mora-e velevlasti dopolniti delo s tem, da Pdvzamejo Turčiji Carigrad in izpre-«?ene turško glavno mesto v samo-- Pravno mesto pod evropskim nadzorstvom.
Ena najresnejših ovir na poti do miru je dejstvo, da Avstrija še vedno ne da mkacega znamenja o svoji raz-otozbi vkljub srbskim žrtvam za mir-rešitev in ko je šla Srbija celo tako aleč, da se je umaknila z Jadranske brežine.
Avstrijsko postopanje je po mislih ekaternikov pojasnjeno z dejstvom, a ie cesar Franc Jožef vsled svoje starosti dejansko odstopil vodstvo po-'tike prestolonasledniku. Ta je pa POPolnoma v rokah najhujših nazad-Tjjakov, ki so odločno nasproti vstajenj" srbskega in slovanskih plemen, in er žeje izkoristiti evropsko željo, pre-P ecih veliko vojno, zato stavijo ne-<ioroCne zallteve na Srbijo in Črno
fetkT'd'r"^ - Sir Edward Gre>'
StvaH ;1 , rzavm tai"ik za vnanje
K3h,g.Srm? V ^ ^
nia«« , , možnost posredova-
S.rovn V, VlaStlh 22 slu«3 Pretrganja pogajanj sledečo izjavof
svoin StVar velev'asti že obračajo Zltl0™™' toda P°dati ne modrih V?™6 izjave o njihovih na-pSi^— « - v to
0bvSan-Sk^ deleSat> so bili neuradno ^duTe1 naaHer da ^niki v Cari-
^turško vi6 pntiskai° na boljšo n f10) V SVrh0- da najdojo naj-državami pogoditv> 2 balkanskimi
Poslani'a'-K t.ežk°če se Poravnavajo na in vnrl- konferencah v Londonu,
začasnTT® mejah Albanije se Je
Mogoče !? "a Stran- ker ni bil° Po razg. zadostiti avstrijskim željam
skim lrjcni Albaniji in obenem ru-
držav,: VCt0m 2a skrčenje mej nove
I
I?'
rzave. Gr,
rCCija zaht^va Egejske otoke.
0 EjreUi! v 50 danes Pričeli razpravo dolg® Vh °t0kih- Pretehtovali so Predložii°	sP°men'co, ki jo je
ze]0s v , grsk' Prvi minister, g. Vcni-^Odovin v" S0 na®teti vsi plemenski, vzroki v zemljepisni in kulturni Grecjjj Pr'd Pripojitvi teh otdkov
* ^dalje	, .
^tvovala P0udarjal, da je Grecija otočja jn J1 ,in denarja, da pridobi v>ti 1 grski prapori so zdaj raz-"h ima s<;h otokih, izvzemši one, ki začasno v zasedbi Italija.
Srbi Srbske zahteve.
L^enico' ["°,gorci t»di pripravljajo
1,1 krm ' bo Predložena poslani-
.SrCcc>» tega tedna.
Sni deincProsi dovoljenja zasesti vz-
a 0i«rnli andžaka (Noyipazar) in ce-
t 'fc=hridskep V?hodn° od reke Drin do
lezera. Poleg Monastira, VM vzeli.
C^^ Gora želi ozemlja. •°ljcnja Ska spomenica naprosi do-ter ?,8"?' zaPadni del Sandžaka, abližn0 iraja Djakovo i" Skadcr, s
^ ^ milj brerino <-iK
milj brežine ob Jadran-
Cr«a GJU ustja reke Drin.
sJba Skana lzjavi> da je staIna za"
da iera vPraš»nje življenja ali :*«m ... JC Javno mnenio n 1 ( rnnrrnr
Č» '»ko JaTn° mnenje "a Črnogor-d •Pre8o/flr-a. 1l,rjcno. da bo nemogo-£nt> ljudstvo, naj se odpove n°Dr,. .katero Smatra	-Is.-
lik 1»
Pfavic0 ° s")atra za svojo pošte-da če Pomenica obvesti posla-k>e Un nc d°b> Črna Gora Skadra, Srl- '»a ; r' Vsled katerega razpade ,n s« združi Črna Gora s
"Jo.
.. llačrt '
'^S&n,, u P°P°lnonia neodvisen od 6k^o balkanske zveze, ki ic de-
Zv
6 "ray
že fi. .......... '-veze, ki je ue-
reze T8t,vorJcna v obliki carin-" Katera usposobi balkanske
"ati i.vojo kupčijo in tarifo.
Bolgari hočejo Odrin.
V ponedeljkovi seji konference se je Turčija odrekla svojim pravicam do otoka Krete v prid zaveznikom in je obljubila nadaljnjo uravnavo tracijske meje, a odločno se upira izročitvi Odrina.
Zavezniki so izjavili, da to ne zadostuje in so odgodili konferenco. Bolgari vsekakor hočejo Odrin.
Splošno se pričakuje, da bo konferenca nadaljevala svoje delo koncem tedna, ko bodo pravoslavni božični prazniki končani.
Klic domovine.
Denver, Colo., 4. jan. — Mihael vitez Straszewski, tukajšnji avstro-ogr-ski.konzul, je-danes izjavil, da po naročilu svoje vlade pošilja reserviste iz Colorada na Dunaj. Razun reservni-kov, ki so svoji vojaški dolžnosti zadostili, je naročeno, da pridejo tudi oni, ki tega niso storili in tukaj še ne dobili državljanske pravice. Tako prvi kakor drugi so po avstrijskem zakonu vojaščini zavezani, akoravno se ne morejo prisiliti* da se vrnejo v domovino. G. Straszewski izporoča, da se večinoma klicu stare domovine ra-dovoljno odzivajo.
. Rudarji rešeni.
Tamaque, Pa., 3. jan. — Osem rudarjev je bilo rešenih včeraj iz premogovnika Lehigh Coal-družbe, ležečega pri Tamaqui, Pa., ko so bili tamkaj zajeti izza torka; enega izmed rudarjev, Jos. VValtersa, niso mogli najti in ga smatrajo za izgubljenega. Rešenci so se. nahajali kacih štirideset ur pod zemljo.
Zasuti.
Salt Lake City, 7. jan. — Neki rov Bingham Copper Mines Co. se je danes dopoludne zrušil in več rudarjev je bilo zasutih. Posrečilo se je nekemu Grku, da 'se je rešil v stranski predor. Upanja ni, da se spravijo njegovi tovariši živi na površje.
Razveseljiva statistika.
Philadelphia, Pa., 6. jan. — Nobeno mesto v Združenih Državah nima za leto 1912. zaznamovati tolikega zmanjšanja v številu umrljivosti, kakor Philadelphia. Na .temelju poročila, ki je je objavilo zdravstveno oblastvo, je za leto 1912. zaznamovati kacih 2000 smrt nih slučajev manj, nego v prejšnjem letu, ne glede na pomnožitev prebivav-stva.
Tudi "rekord".
Washington, D. C., 4. jan. — Nov "rekord umrljivosti" je bil napravljen med sedanjim zasedanjem kongresa. Odkar je 62. kongres pričel svoje delovanje, je umrlo poleg podpredsednika Shermana 6 senatorjev in 16 poslancev.
S paketno pošto.
Elgin, 111., 4. jan. — Več tednov stara mucka je bila danes med West Chicago in Genevo, 111., zaupana paketni pošti za odposlatev. Bila je spravljena v ličen zabojček, ki mu je bila pridejana splošna izjava "trgovinski predmet". Neka deklica je bila prejemnica. Mucka je prestala vožnjo v najboljšem razpoloženju.
Izdajavčeva smrt.
San Francisco, Cal., 3. jan. — Davi je dospela semkaj vest, da je bil P. Fungo Giera v Mehiki po naglem sodstvu ustreljen. Giera je igral v tem mestu nekoč v finančnih krogih odlično ulogo, a se je pozneje obrnil v Mehiko, da se je pod MadeVovo vlado bojeval kot polkovnik proti upornikom. Pozneje je prestopil v uporniški tabor in se je sprijateljil s Feliks Diazom. S tem je bil ujet in je moral svojo izdajo plačati s smrtjo.
Giera se je priselil pred 12 leti iz Nemčije s svojo soprogo in si je v nekaj letih napravil milijonsko premoženje. ' _
Chicago pije manj piva.
Chicago, 111., 2. jan. — Leta 1912. so Chicažani popili 5,340,684 sodcev piva, to je, 224,065 sodcev manj nego prejšnje leto. Pitje whiskc je pa naraslo. Davki na whisko so znašali lani $451,-500, proti $414,626 prejšnje leto.
Eksplozija v rovu.
Joplin, Mo., 5. jan. — Ker niso mogli po vnetju petdesetih dinamitnih nabojev uteči na varno, so bili John Pickle, Fred Fisher in Elmer Smith v nedaleč od Joplina, Mo., ležečem cinkovem rudniku Imperial vsled eksplozije usmrčeni. Pravočasno se niso mogli rešiti, ker je bila vzpenjača v neredu.
Ženin 85, nevesta 40.
Lamar, Mo., 4. jan. — Wm. A. Newton, bogat zemljiški posestnik v Ne-braski, in Miss Alice Francis, poslo-vodkinja v neki trgovini v Rich Hillu, sta sc poročila tu. Ženin je sta 85 let, nevesta 40.
SIBIRSKI MRAZ
V CALIFORNIA,
Uničil skoro vso letino pomaranč in citron od San Bernardina do Los Angelesa.
SK0DE VEC NEGO $25 000,000
Snežni viharji vsepovsod po deželi. Železniške nesreče.
Los Angeles, Cal., 7. jan. — "Od San Bernardina do Los Angelesa je vsa letina pomaranč in citron uničena."
To naznanilo je prišlo nocoj iz Po-mone, središča takozvanega sadnega pasa. Če pojde količkaj dobro, se u-tegne rešiti peti del letine. Ce splavajo vsi upi po vodi, utegne na 150,000 akrih v okolišu nanagloma nastoplega sibirskega mraza znašati škoda do 40 milijonov dolarjev. Celo liajupapol-nejše cenitve navajajo skupno škodo na nič manj nego 20 milijonov dolarjev. Od tega odpade na prevoznih prejemkih kacih 5 do 8 milijonov na razne železniške uprave.
Sadjerejci se boje, da utegne nagli nastop toplega vremena uničiti še to, kar bi se dalo morebiti rešiti in še spraviti na trg. Zboljšati se morejo razmere samo po počasnem naraščanju topline.
San Diego, Cal., 7. jan. — Poročila iz vseh delov citronsk^ga okoliša v o-kraju San Diego potrjujejo domnevo, da je ostri mraz zadnjih dveh dni uničil vso citronovo letino. Toplomer je kazal davi 24 stopinj nad ničlo.
Tucson, Ariz., 7. jan. — Mraz in sneg, kakor ju ni bilo že mnogo let, vladata tukaj in v bližnji okolici. Promet je deloma pretrgan.
Topeka, Kas., 7. jan. — Vso državo Kansas krije danes od 2 do 10 palcev globok sneg. Vsi vlaki imajo zamudo.
V	mnogih mestih se vzdržuje cestno-železnični promet le z največjo težavo. Za farmarje v Kansasu ima speg vrednost več 1000 dolarjev.
Milwaukee, Wis., 7. jan. — Po vsem VVisconsinu je danes hudo snežilo. Sneg je suh in lahek ter ni napravil škode po telegrafskih in telefonskih napeljavah. Vlaki imajo le male za mude.
Washington, D. C., 7. jan. — Tride set stopinj pod ničlo se je danes iz poročilo iz Miles City, Montana. Po vseh zapadnih državah jugozapadno do Mehikanskega zaliva vlada sibirski mraz.
Izza 40 let ni imela južna California zaznamovati tako nizke temperature.
V	San Diegu je padlo živo srebro na 28 stopinj. Iz Puebla se poroča 22 stopinj, iz Denvera 18 stopinj.
Los Angeles, Cal., 7. jan. — Živo srebro je padlo za nadaljnje 4 stopinje in vsi upi posestnikov pomarančnih in citronovih nasadov so uničeni. Napravljena škotia se ceni na več nego 30 mi lijonov dolarjev.
Los Angeles, Cal., 8. jan. — Izguba citronskim sadjerejcem po tridnevnem mrazu, končanem danes dopoludne, je sedaj precenjena na $25,000,000. Drug jo cenijo na $40,000,000.
Sacramento, Cal., 8. jan. — Prvi snežni vihar v tem delu Californije izza mnogih let se je pričel snoči in še traja.
Svoboda in izenačba za Indijance.
Washington, D. C., 5. jan. — Da se ima ameriški Indijanec brž ko mogoče osvoboditi očetovskega oskrbovanja po zavezni vladi, ki mu je danes še vari-hinja v vseh zadevah, je mnenje izraženo v letnem poročilu urada za indijanske zadeve. Poročilo je danes Robert G. Valentine, do nedavna indijanski komisar, predložil ministru notranjih stvari in takoj objavil.
G. Valentine izraža upanje, da ni več daieč dan, ko se Združene Države ne bodo več vmešavale v indijanske zadeve in bodo vsi Indijanci v vsakem oziru stavljeni v eno vrsto s svojimi ameriškimi sodržavljani.
Posebno poudarja poročilo dejstvo, da so bili pri Indijancih z ozirom na treznost in pridnost v minulem letu zaznamovati veliki napredki. Pravtako se je posrečijo, odgojiti rdečekožce v boljše farmarje ter jih prepričati o važnosti zdravstvenih odredeb.
Snežni plaz.
Sondon, B. C., 7. jan. — Snežni plaz, ki se je včeraj zakadil navzdol po 2000 čevljev visokem pogorju, je zasul 6 delavcev Noble Fire-rudnika. Na skoro nerazjasnjen način se je trem posrečilo, da so se rešili. Veter je dose gel hitrost 60 milj na uro.
Vlak skočil s tira.
La Crosse, Wis., 7. jan. — Vzhodno vozeči "Pioneer Limited", največji vlak Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnice, je skočil s tira davi med viharjem blizu kraja Mauston, oddaljenega 75 milj od tu. Šest spalnih vozov je skočilo s tira. Nihče ni bil resno ranjen.
Železniška nesreča.
Lafayette, Ind., 7. jan. — Ena oseba je bila usmrčena, štiri menda smrtno ranjene in dvaintrideset lahko poškodovanih, ko je šest vozov brz<^vlaka št. 15 Cleveland, Cincinnati, Chicago & St. Louis-železnice, na vožnji iz Cin-cinnatija v Chicago, skočilo s tira pri Stockwellu, tu blizu, danes popoludne.
Vlak je vozil z veliko hitrostjo, ko se je kolo prtljažnega voza zlomilo, nakar so bili ta in naslednji vozovi vrženi v stranski jarek.
Lafayette, Ind., 7. jan. — Pomožni vlaki so bili odposlani od tukaj v kraj nesreče, ki so potem pripeljali ponesrečence v tukajšnje bolnišnic^.
— Išče se pripraven deček za poduk v dobri obrti. Za informacije se obrnite na upravništvo Am. Slovenca..
Dvoboj.
Budimpešta, 2. jan. — Poslanec grof Mihael Karolyi, eden odličnejših članov opozicije v ogrskem državnem zboru, je bil danes težko ranjen v dvoboju na sablje z grofom Štefanom Tiszo, predsednikom poslanske zbornice. Grof Tisza je bil na roki neznatno poškodovan. Dvoboj je trajal celo
K.
Dvoboj je nastal iz političnega na-sprotslva. Nedavno je predsednik Tisza, ost^o zatrl izgrede v parlamentu, v katerih je igral eno glavnih ulog grof Karolyi.
Na Novega leta. dan sta se Tisza in Karolyi srečala v plemenitaškem klubu. Tisza je ponudil svojo roko R8-rolyiu. Pa ta je ni sprejel in je nalašč svoji roki vtaknil v svoja žepa. To je smatral Tisza za razžaljenje in je pozval Karolyja na dvoboj.
Mir v Mehiki.
Washington, D. C., 6. jan. — Položaj v Mehiki, posebno ob meji, se je po ravnokar dospelih brzojavnih poročilih znatno zboljšal. Ameriški konzuli O huahui in Sonori izjavljajo, da s,o bili uporniki vzhodno in južno od glavnega mesta po zaveznem vojaštvu pregnani in razpršeni.
V rudniškem okraju Conanea vlada mir.
Premog za Italijo.
Cardiff, Wales, 3. jan. — Italija je sledila zgledu egiptovskih železnic in naročila v Združenih Državah 200,000 ton premoga. Iz yorkshirskih premogovnikov ga dobiva tudi velike množine, vendar daje izza nekaj let prednost Uniji, radi tu zahtevanih nižjih cen.
Ljudožerci ju pojedli.
Sidney, Avstralija, 4. jan. — Dva nemška naselnika, brata James in Herman Weber, ki sta se pečala s poljedelstvom v nekem zamorskem okraju, so ljudožerci zaklali ter potem s kožo in kocinami použili. Samo kosti so bile najdene kot ostanki.
Ljudožerci so pripadali, kakor vse kaže, Papuancem, ki prebivajo v sredini Nove Guinee.
Pomen slovenskih katoliških šol v Ameriki.
V "Glasu Naroda" z dne 6. januarija piše g. Paul Schneller v nekem dopisu, ki mene prav nič ne briga, tole: "—ko-liko odstotkov amerikanskih Slovencev se je naučilo slovenščine v slovenskih amerikanskih šola h?"
Na to ostro vprašanje bom jaz prav na kratko odgovoril to le: Vsaka zavedna slovenska mati sama najprvo uči otroka govoriti svoj jezik; zato pravimo: materin jezik, materinščina. — Ako matere ali očetje z otroci ne govorijo slovensko, je to znamenje, da ali stariši niso narodno zavedni ali pa da se jim v angleški Ameriki ne splača truditi se za ohranitev jezika. Ptica uči mlade žgoleti; mati mora najprvti z otroci govoriti svoj jezik. Mati prej kot šola! Razumeli?
Šola nadaljuje materino delo. Šola uči otroka slovensko brati in pisati in mu potom pouka v slovenskem petju ohranja spomin na staro domovino, o
kateri imamo toliko lepih slovenskih pesmij, da lahko rečem: Vse, kar v Ameriki spominja na slovensko narodnost, bo prej minilo, nego slovenska pesem.
G. Paul Schneller piše o "slovenskih amerikanskih" šolah.
Konštatiram, da "slovenske a-merikanske" šole v Ameriki ninobene. V Ameriki so samo nekatere slovenske naselbine tako srečne, da imajo svojo "katoliško farno šo^ lo." Po nekod jih nimajo, in prav škoda je, da ni v vsaki slovenski naselbini v Ameriki katoliška šola, kjer je prostor in čas za pouk v slovenščini, angleščini in verouku. Ali ni res tako, slovenski gospodje župniki v Ameriki?
Kar se tiče nas čikaških Slovencev vam takoj že danes javno povem, da naši katoliški možje vsi želijo imeti tudi v tem Babilonu — Chicagi — slovensko katoliško šolo. Da bi le uspeli! Brez zamere!
Vaš sobrat ANTON SOJAR.
Eksplozija dinamita.
Cape Town, Južna Afrika, 3. jan. Sedem delavcev je bilo usmrčenih in mnogo drugih težko ranjenih pri eksploziji, ki se je pripetila danes v dina-mitni tovarni De Beers-družbe.
Tihotapci uropali $90,000.
Valenca-Do-Minho, Portugalsko, 3. jan. — Drzna tolpa tihotapcev na por-tugalsko-španski meji je odnesla $90,-000 v gotovini danes po vroči bitki z nekim bogatim živinorejcem in 40 njegovimi pastirji. Devet pastirjev je bilo usmrčenih in štirinajst težko ranjenih.
Klanje.
Čengtu, Kitaj, 2. jan. — Močan oddelek Tibetancev, oborožen z modernimi puškami, je napadel blizu Hsiang Čengu ob tibetanski meji 200 kitajskih vojakov in jih poklal. Zmagavci so zaplenili 6 strojnih topov.
Ustreljenec rojak?
Chicago, III., 3. jan. — Frank Bier-nat (Pirnat?), 11929 Indiana avenue, je bil včeraj najden z rano od krogle skozi njegovo stce na tirih Illinois Central-železnice ob E. 120. cesti in Calumet ave. Policija misli, da je bil ustreljen po železniškem detektivu. Vreči s premogom in koruzo sta bili najdeni poleg trupla.
Pozor!
Vsi slovenski organisti ste vljudno prošeni, da oddaste svoje naslove na: Joseph Roštan, 1031 So. 11th St., Springfield, III.
Z Vašo pomočjo hočemo izdati cerkveni glasbenik.
Vsa pojasnila Vam takoj odda, ko se odzovete, spoštovanjem
Joseph Roštan, organist.
TO IN ONO.
O Kalanu. — Navsezadnje se je vendarle upognilo koleno ponosnega Jakoba Kalana. Saj je bil tudi že skrajni čas! Spreobrnitev g. Jakoba Kalana bo popolna šele takrat, kadar bo on javno obsodil list Glas Svobode, katerega je nekdaj priporočal in v katerega je sam pisal lažnjive in obrekljive stvari zoper nas slovenske, katoliške duhovnike! — Če pa tudi tega ne storite, g. Jakob Kalan, vseeno vam jaz od svoje strani garantiram mir, in moj Memento je z vami!
*
O Glasu Svobode. — Čevljar zna delati čevlje, krojač zna delati obleko, mizar zna svoja mizarska dela; če si bolan, boš šel k zdravniku; če imaš neprilike, boš šel k advokatu; če pa hočeš zvedeti, kaj uči katoliška vera pa vprašaj Glas Svobode in profesorja doktorja Martina Konda, ki je cela tri leta hodil v ljudsko šolo v Semiču — in zvedel boš vse. Če hočeš kaj zvedeti o katoliški veri, nikar ne vprašaj
Dopis.
Chicago, 8. jan. — V zadnjem času se v tem časopisu veliko piše o slovenskih čikaških listih, Glas Svobode in Proletarec. Če bi kdo po teh dveh listih sodil vse Slovence v Chicagi, bi morda mislil, da so v Chicagi doma samo sleparji, lažnjivci, hajduki in ro-kovnjači. Ampak to ni tako. Res sta se Glas Svobode in Proletarec vgnjez-dila v Chicagi, a ne za čikaške Slovence, pač pa ta dva lista bolj lovita na svoje limanice rojake v drugih naselbinah. Naravnost trdim, da pri starejših Slovencih, ki dobro poznajo Chicago že po dvajset, petindvajset ali trideset let, pri teh možeh ta dva lista nimata nilčake veljave. In če greste v hiše mlajših, poštenih katoliških družin teh dveh listov ne boste nikjer našli. Kjer pa imajo ta lista, jih pa navadno skrivajo, kakor "fe skriva nepošteno blago. Ce bi danes skupaj sklical vseh 4000 Slovencev v Chicagi, vam povem, da izmed vseh teh 4000 Slovencev bi se jih ne oglasilo niti 100 (reci: sto), ki bi odobravali pi-
duhovnika, še manj škofa, najmanj pa šarjenje Glas Svobode in se papeža; ker niti duhovnik, niti škof,' z njim strinjali. Niti sto! Kon-
niti papež: vsi skupaj ne vedo toliko o katoliški veri kakor ve profesor doktor Martin Konda, kravji pastir iz Semiča. — Ali ni to čudno? — Mi smo v leme-natu imeli zgodovinske dokaze v rokah, da so evangelije spisali: Matevž, Marko, Luka, Janez. — Nekega lepega dne bo pa Glas Svobode prinesel, da so evangelije spisali Gašpar, Mihael, Boltežar — in Svobodovcibodo to verjeli. Zakaj? Ker tako piše veleučeni profesor doktor Konda. — Zadnjič je Glas Svobode pisal, da je bil neki duhovnik obdolžen umora nekega otroka. Pred porotniki — tako piše Gl. Sv. — je bil ta duhovnik oproščen. Glas Svobode pa trdi, da porotniki niso prav sodili. Zakaj ne? Zato ker tako pravi najvišje mednarodno nadsodišče Glas Svobode Co. v Chicagi!---V kratkem bodo morda brali v Glas Svobode kako je neki duhoven s kuhinjskim nožem zaklal svojega očeta. To se bo namreč zgodilo letos 1. aprila za Kon-dove — osle.
o
Proletarcu vprašanje: Če je delavec opravičen do vsega, kar producira, do česa je opravičen obersocialist Zavert-nik, urednik glasila S. N. P. J.? Odgovorite! Če je delavec opravičen do vsega, kar producira, do česa je opravičen učitelj, policaj, gostilničar, brivec? Do česa, odgovorite!
Drugo vprašanje Proletarcu: Po evoluciji mora za kapitalizmom nujno slediti socializem. Dobro! Če mora nujno priti, zakaj ga pa usiljuje-te? Ali ne veste, da narava ne pozna skokov? Po naravnih zakonih raste iz malega veliko. Iz otroka postane mladenič. Otrok se ne more ženiti, mladenič se lahko. Vi pa hočete današnjo človeško družbo poročiti s socializmom. To ni prav, to je krivično. Čakajte mirno, da družba po naravnih zakonih odraste in potem bo sama, prostovoljno, brez sile, rada po naukih evolucije padla socializmu v roke. Ali ne?
O zavetišču. Vsakdo bi rad zastonj jedel in pil, kdo bo pa plačal? Mica Kovačeva — piva nič pvačova... Od Frank Sakserja so nekateri tički že na sestanku v Chicagi pričakovali obljubljeni tisočak. A Frank Sakser jim je prav modro odgovoril: "So schnell schiessen die Preussen nicht." (Po domače: Tako hitro pa ne boste zajca ustrelili.)	ANTON SOJAR.
Nov ogromen most.
Hackensack, N. Y., 8. jan. — Več organizacij je sklenilo, zgraditi čez Hudson mo^t, ki bo dolg 2900 čevljev in bo stal $50,006,000.
dovi prijatelji pa pravijo takole: "Konda mora tudi živeti; in ta časopis je njegov kruh. Časopis pa mora pisati tako, kakor drugi hočejo." Prepričan sem, če bi delegatje K. S. K. J. na kaki konvenciji izvolili Glas Svobode za glasilo K. S. K. J. s prav dobro plačo in pod pogojem, naj bo im<?in smer lista drugačna bi Konda takoj svoj. list prekrstil v: Glas s križa...
Proletarec oznanja venomer svoj socializem. Glasilo S. N. P. J. v Chicagi je tudi socialistično. To socialistično glasilo piše za 8000 članov S. N. P. J. Za nas čikaške Slovence je sedaj samo to uganjka: Zakaj je pa sedaj treba Proletarca? Ali ne zato, da; imate vi socialisti vodo napeljano na svoj ekstra-mlin? Ali zakaj? Ali se vam socialistom ne smili delavec trpin, ki ga silite plačati socialistično glasilo S. N. P. J. in obenem ga lokavo in zvito in oretkano vabite, naj svoje krvavo prislužene novce daje za socialističnega Proletarca? Saj je urednik socialističnega glasila socialistične S. N. P. J. obersocialist Zavertnik — čemu potem Proletarec? Ali ni to res uganjka?--
Skoraj sem zašel. ' Začel sem s tem, ko sem rekel, da po teh socialističnih listih ne sme nihče soditi čikaških Slovencev. To se je očividno pokazalo v adventu in v božičnih praznikih. V adventnem in božičnem času še nikdar ni v Chicagi prejelo toliko naših ljudij svetih zakramentov kot letos. In Sveti večer in Božični dan smo ob najobil-nejši udeležbi praznovali ravno tako slovesno kot v starem kraju. K tej slovesnosti so pripomogla naša močna šestera katoliška društva, ki se lepo razvijajo in složno delujejo v prid svojih članov in tudi cerkvi rada prostovoljno kaj pomagajo. Čast pa posebno našim zvestim pevcem in pevkam! Nikdar niso utrujena njihova čista grla in celo leto redno vsako nedeljo prepevajo v čast božjo v naši cerkvi. .. Da pa ne bo kdo rekel, da predolgo pišem ali da pretiravam, naj pa samo še povem, da katoliški "mož z1 batom" — župnik fare sv. Štefana — je samo enkrat udaril, in kazalo je nepričakovano visoko poskočilo. In to samo v Chicagi! Naša božična ko-lekta 1. 1912. je namreč $825.00.
Anton Sojar.
Jolietske novice.
—	Rev. Schuessler, najstarejši duhovnik v tem mestu, je umrl v sredo zvečer.
—	Dr. Gasparovič, slovensko-hrvat-ski zobozdravnik, ki jc pričel uradova-ti z npvim letom v Joliet National Bank Bldg. Room 405, je že znan med vsemi našimi rojaki kot najboljši zobozdravnik v Jolietu.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 8. jan. — Pa imamo zimo! Dolgo zamudo je imela, nazadnje pa je le prišla, ko je čula, da je nekaterim dolgčas po njej. V nedeljo, dne S. januarja, je začelo prvikrat snežiti tako, da je sneg ostal. In v ponedeljek ga je še nekoliko padlo, in sedaj pokriva žemljico lepa snežna odeja. Premraz pa še ni, pa menda bo, kakor vsako leto.
—"Slavija". Krožek Ameriška "Sla-vija" je imel prvo nedeljo v mesecu, kakor po navadi, zvečer v svojem zbirališču (Orpheum hali) redno mesečno sejo in obenem volitev novega odbora za leto 1913., ki je sledeči: Predsednik — g. Jos. Dunda; podpredsedniki — za Čehe g. James Straka, za Poljake Rev. A. S. Olszewski, za Slovake Rev. Stefan Ivečič, za Hrvate g. Karel Rački, za Slovence g. John Strutzel «t.; tajnik — g. Frank T. Nemanich; blagajnik — g. John D. Strutzel. Novemu odboru želimo mnogo sreče pri delu za'slovansko vzajemnost v Jolietu, kjer nas je Slovanov ''kakor listja in trave", a potrebujemo temnejše zveze in skupnega nastopanja, če hočemo, da nas bodo drugorodni someščani vpo-števali v političnem in vsakem drugem oziru po našem številu; delujmo po zgledu preslavnih Balkancev! Zadnja seja naše 'Slavije' se je p6 mirno izvršenem dnevnem redu razvila v naj lep šo zabavo. Vrle dame so nam postre gle z gorko kavo in okusnimi piškoti, . tako da smo se ogreli in potem zapeli v vseh slovanskih narečjih, da je že davno odbilo polnoči, ko smo se razšli. Pripomniti nam je še, da bo imela "Slavija" v zimskem času poleg rednih mesečnih sej tudi zabavne seje, h ka-t.rim lahko vsak član in članica privede po enega gosta, da bo zabava tem lepša.
— "Slovenija". Izobraževalno društvo "Slovenija" bo ponovilo predstavo šaloigre "Cigani" zadnjo nedeljo tega meseca, dne 26. jan. popoldne, in sicer v Chicagi pod pokroviteljstvom mladeniškega društva "Danice". To bo nekaj izrednega. "Slovenija" pojde igrat v Chicago na povabilo "Danice", ki deluje za zbližanje Chicažanov in Jolietčanov na kulturnem polju. Tako je prav. Pevski zbor "Slovenije" pod vodstvom prof. R. Zupanca se že pridno vadi, ker nastopi pred chicaško občinstvo z novimi pevskimi točkami. Več o tem prihodnjič.
Poleg tega priredi "Slovenija" okoli
v krogu onih, ki se vesele in radujejo z narodom.
Prišla je osma ura. Dvorana je bila že takrat povoljno napolnjena. Na zvi-šenem prostoru sem takoj zapazil našega odličnega rojaka g. prof. Rafkota Zupanec, ki je kakor igraje premetaval svoje izurjene prstke po koščenih tipkah fine piane in izvabljal najkras-nejše glasove iz njih v spremstvu mi-lodonečih goslij, trobente, bobna in ne vem še kaj. Cut me je pograbil in mislil sem si sam pri sebi: "To so naši Slovenijaši, na pravem poti — do cilja, smotra —■ do narodne izobrazbe — do narodne probuje.
Hitronogi parčki so pa privzdigovali in drsali svoje noge urno po gladkih tleh prostorne dvorane. In kako je to šlo hitro — vse zmešano — mlado in staro — zakaj "Slovenija" (Icakor sem videl, ne dela razlike) je tista moč, pri kateri se bo Jolietski narod izobrazil do najvišje stopinje in ki bode s ponosom lahko rekel nekdaj: da, Joliet, ponosen si lahko na "Slovenijo".
Dvorana se je pričela polniti. Koder serti pogledal, bilo je vse črno. Človek se kmalu prestopiti ne bi mogel. Med nežnimi angelčki vrlih "Sloveni-jašinj" so se pa naenkrat pojavili naši sosedje — Chicažani. In cela kopa jih je bila. Vrle gospodične so jih takoj pripravile v najboljšo voljo in smehu ni b lo ne konca ne kraja. In zakaj tudi ne bi bilo? Šaljiva pošta se je že tako krasno razvila, da tega še nikoli in vso čast za to društvenemu odboru. Da, in pa naši Ciril in Metodovi kolki? Vse je pritiskalo kar po dva na vsako razglednico in dobiček gre tudi pri tem v najboljše in najsvetejše narodne namene. Poleg Ciril in Metodovih kolkov sem pa tudi zapazil nekaj črnih kolkov. Pretreslo me je, ko sem zagledal napisano: 20. IX. 1909. Ali ni to lepo od komaj izgojenega mladega društva "Slovenije", ko se i pri tem spominja na svoje rodne brate onkraj morja — preljubljene Slovence? Da, naše vrle gospodične se niso ustrašile tega prenapornega dela, ker vejo, ker se zavedajo, da delujejo za narod. Vsa čast jim! Ja, in pa tombola! Kako krasni dobitki so se dobivali! Eden je zadel to, drugi drugo, in najmanjši dobitek je bil v veliko veselje zavedne-nemu rojaku.
Toda to še ni vse. Ob teh kratkih
časih, pogovarjaje se marsikaj s pre ^
prijaznimi člani in članicami o tem in ' potem tudi na farmah.
ljubezen, bratska ljubezen do bližnjega. Xajsi že bodi kar hoče, res je, da ima Božič vedno le veselje za vsacega trezno mislečega človeka. Bodi si reven ali bogat, star ali mlad, vsak lahko zajame iz polne mere veselja, ki ga prinaša ta lepi praznik, in se veseli po svoji meri in svojem stanju. In tako kakor sem rekel, veselili smo se tudi mi, ne samo božično noč in božični dan, ampak še naprej. Sv. Štefan, patron naše cerkve, prinesel nam je tudi svoje veselje in svojo slovesnost. Darovala se je slovesna sv. maša, pri kateri sta pomagala našemu čast. g. župniku dva sosedna župnika, eden od polske, drugi od nemške fare. Tudi petek, praznik sv. Janeza Evangelista, in sobota, praznik Nedolžnih otročičev, sta privabila ljudi v hišo božjo k sv. daritvi. Ljudje tukaj nimajo sedaj namreč nujnega opravka več kakor z živino in zato si med temi dnevi navadno privoščijo nekake počitnice. K sv. maši pridejo, potem se snidejo; nekolko pokramljajo, eno ali drugo uganejo, in se zopet razide-jo, vsak na svoj dom, kjer jih že gotovo čakajo močno vabljiva "svinj>!<:i rebrca" ali pa zelo okusne in dišeče klobase za 'kosilo. Seveda mora biti zraven tega še kaj druzega "dobrega", zato že skrbijo "mama".
Kakor po navadi, tako smo tudi letos preživeli te praznike le v tihem domačem veselju. Nismo pa letos, kakor po navadi, tudi dokončali teh praznikov, kajti sredi b6žičnega rado-vanja, v nedeljo med Božičem in Novim letom, vtihotapil se je v našo sredo sovražnik koščeni ter odnesel svojo žrtev. Prihrul je vihar in podrlo se je drevo, padel je hrast, ki se vets, kot triindvajset let ni zmenil za nobeno burjo in ni upognil svojega vrha. A prišel je njegov čas. Oslabel je od mnogih let, omajal se radi mnogega napora, in konečno brez viharja, brez burje padel je, pihnil je smrtni angel in ta sapica ga je podrla. Podrla je nam priljubljenega • rojaka Gregorja Hlebajna, brez bolezni, brez vidnega vzroka. Celi teden in sploh, kajti u-mrli ni bil nikdar smrtno bolan — počutil se je dobro, v nedeljo je šel kakor po navadi k sv. maši in zopet popoldne k rožnemu ve(icu. Med po-božnostjo pa ga je zadela kap. Prijeli so ga ter odnesli na njegov majhno oddaljeni dom, ter položili ga na posteljo, a zdihnil je le še parkratov in zaspal je za večno. Hitra smrt! toda v njegovo, kakor tudi v ty)lažbo žalujočih, je to, da je bil rajni pri sv. zakramentih le teden popred. Pokojni je bil rojen na Dovju na Gorenjskem pred kakimi 70. leti. V Ameriko je prišel pred kakimi 40. leti. Delal je nekaj časa v Minneapolis, Minn., in Kmalu pa si
no pa za krasne pesmi, ki so res vzbudile tudi najtrše srce v dvorani za nas mili slovenski jezik in slovensko naprednost.
Torej srčna hvala, vrli Jolietčani in društvo "Slovenija"! Delujmo roko v roki, in dosegli bomo cilj, po katerem mi vsi hrepenimo. Vse za- napredek naroda.	Frank Mravlja.
Ely, Minn., 30. grudna. — Od naselbine v Ely, ki ima slov. lice, bi se morali večkrat v linijskem listu dopisi čitati. No, veseli me malo napisati, zatorej evo nekaj novic.
Ej, veste, pri nas rože bolj na oknu cveto nego na vrtu. Tudi čist zrak imamo, toda eiiomalo je preojster. Delavske razmere v rudnikih niso prijetne in trpljenje delavcev je večje. Tako se vsak pritožuje. Pa rudarjem zmanjkuje zraka, toplote in svetlobe, zato se ni čuditi, če smo bletlih in tidrenih lic. — V privatnih druščinah govorice krožijo, da prav je, ki so balkanski Slovani Turka naklestili. Turka bi morali izpoditi iz Evrope. Čudno pa je, da Avstrija hoče si uspehe Bolgarske in Srbske deliti. Zakaj si ni služabnica Nemčije poprej to iskala, kar od balkanskih Slovanov-zahteva? — Na Ely imamo raznovrstnih društev, ki lepo napredujejo. Treba bi si omisliti, da si preskrbimo svojo lastno dvorano. Tu bi svoja društvena zborovanja imeli. Pisal bi več o tem, toda prepustim tistim, ki tukaj stalno bivajo.
Voščim gg. čitateljem srečno uspešno novo leto 1913., da bi nam vstalo s solnčno zarjo blagostanje in boljši mir vsem zatiranim, in trpečim. Hura, da bi amer. Slovenci združeni vstajali!	Ivo Težak.
,c	ti.-,	, - onem, nastopila je polnočna ura, ali je kupil svojo zemljo, na kateVi si je z
28. t. m. v Jednotmi dvorani lep večer-'
na čast gg. glavnim uradnikom K. S.
K. J., ki se zbero v Jolietu k svojemu letnemu zborovanju in pregledovanju računov.
Novi odbor Izobraževalnega društva "Slovenije" je bil izvoljen predzadnjo nedeljo in je sledeči: Predsednik, g. Josip Rogina; podpredsednik, g. Steve Vertin; podpredsednica, gdč. Antonija Stukel; I. tajnik, g. John Petrovčič; II. tajnica, gdč. Marija Lukanič; blagajnik, g. Frank Meteš; nadzorniki in nadzornice, g. Josip Težak, g. Frank Kostelc, gdč. Frances Kompare in gdč. Katarina Lukanič; pevovodja, g. prof. Rafko Zupanec; režiserja, g. Filip Go-rup in g. John Langflos; mojster gle-diškega odra, g. Josip Grill; maskira-telj, g. John Langflos.
ura za "današnji" večer, največjega po-1 delom in varčnostjo pridobil precej-mena. Zagledali smo na odru bivšega šnjo posestvo in premoženje. Pred preds. "Slovenije" g. Josipa Zalarja, ki! nekaj leti je dal svojo zemljo v najem, je v kratkih, a jedernatih besedah slo- ] ter se preselil s svojo družino v bli-vesno zaključil staro leto in veličastno žino cerkve, v vas sv. Štefana. Po-voščil novo leto 1913. Želel nam je kojni je bil dobro poznan tukaj in pri-
vse najboljše: mir, edinost in zado ' voljnost. To so tri besede, če jih je I kateri dobro razumel, tako, kakor sem jih jaz, potem se ima vrniti v naselbino ono, po čemur vsi hrepenimo, nam reč, da vstopamo v krog "Slovenije' z največjim veseljem ter da skupno ž njo sporazumno sodelujemo v prid nam in celi naši naselbini!
Sedaj pa še nekaj. V prekrasno o zaljšani dvorani sem zagledal tudi na šega g. župnika Johna Kranjec, g. Ivana Plaznika, ki je prišel iz daljnega Wisconsina in dr. Res odlična druščina
— Za gg. organiste. Lepe cerkvene je bila zbrana na Silvestrovem večeru pesmi imamo Slovenci, in najlepše se "Slovenije".	Louis Švigelj.
prepevajo tudi v slovenskih cerkvah
— 142 salunov je sest več ilego lani.
Brockway, Minn. — Sredi božičnih praznikov smo. Veselila se je naša vasica, veselila se je vsa naselbina. In zakaj bi se tudi ne?! Dobrotljivi Bog nam je zopet dal včakati prelepe in vesele božične praznike. Zopet je prišla "blažena noč", ki napolni vsa srca z veseljem. Tudi naša srca je napolnila, in veselo smo hiteli opolnoči v prijazno cerkvico, katere stolpni križ se je-blisketal visoko nad vasjo pri lit ninih žarkih. Mili glas zvona je donel čez hrib in dol in vabil vernike, kakor je vabil angel pastirčke, "molit in počastit novorojenega Zveličarja Zaslišali' so se sanski zvončki prihajajočih t'aranov in kmalu so se razto čevali pri luninem svitu posamezni ljudje, hiteči peš po čisti, z mehkim snegom pogrnjeni cesti ali pa vozeči se na saneh po več skupaj. Vsak, ki
t'ia božičnih počitliieah ' S<*	o.ltrgati od doma naj >i hod
star ali mlad, vsak hoče biti pri pol-nočnici. Čudno, nepopisljivo krasoto in privabljivost ima res ta sveta, polnočna daritev! In zvonovi, kako milo, kako krasno donijo! Kako daleč leti in plava po tihem zimskem nočnem zraku njih mili glas; kakor da je vjet vsak dot) od angelcn, ki po bliskovo hiti ž njim čez snežne planjave ter jil prinaša tudi najdrznejšim vernikom,da jih vzbuja in Vabi "pogledat v Rctle-hem te čudne reči". Slišali smo ta prijazni glas in hiteli smo tudi mi proti naši cerkvici, pftoti našemu "Be*-tlehemu". Konji so hitro in ponosno prasketali po beli cesti, da.se je zopet in zopet pokadil sneg in je pokalo kopito ob kopito, sani so mehko šumele, zvončki $<y žvengljali in na sanel\ je bilo živahno, veselo, a vseeno, skoraj bi rekel, pobožno razgovarjanje. Vsak pozdravlja vsaeega in želi mu vesele praznike. V tej noči, na ta praznik, bolj ko kedaj čuti bližnji z bližnjim in za bližnjega. Morebiti zato, ker čuti na ta clan bolj ko kedaj v svojem srcu ljubezen do nebeškega Očeta, neskončno ljubezen, s katero je poslal svojega Sina na svet, da se vname tudi
po Ameriki. Le žal, da še nimamo zbirke vseh naših najlepših cerkvenih pesmi. Temu nedostatku namerava odpomoči g. organist Roštan v Spring-fieldu, 111. Opozarjamo na njegov tozadevni poziv na 1 st. te št.
—	Obisk. V spremstvu g. Antona Nemanicha sta si včeraj (torek) ogler dala tiskarno Am. SI. dva dobro znana gostilničarja iz Chicage, g. Joljn Žc-fran (1847 VV. 22nd St.) in g. Frank Vrečko (1146 VV. 22nd St.)
—	Dvajsetletnico gostilne g. Johna Grahka, 1012 N. Broadway, na Novega leta dan je prišlo obhajat toliko rojakov, da je kar prostora primanjkovalo, dasi je prenovljeni salurtf dovolj velik. Pravo domače veselje je vladalo v go-stiltii ves dan. Pomagal je gostom streči tudi Grahkov vrli sin John ml., ki je bil doma in se je te dni spet podal na vseuei-1 lišče v Urbano, okraj Champaign, 111.
—	Imeniten "lunch room" je odprla z novim letom v svoji tovarni Illinois Steel Co., kjer dobiš za 5c "stew" ali "hash" ali pa tobak.
—	Najstarejši "newsboy" ali pocestni prodajavec časopisov na svetu je umrl dne 1. jan. 1913 v Jolietu. Bil je to Orasmus Page, ki je bil star 104 leta in 11 mesecev. Njegova žena še živi in je stara 96 let.
sedaj v Jolietu,
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dimitrov Stevan, Gur-vič Hi Mišjek Marija, šnielc Frank.
Joliet, 111., 8. jan. — Cenjeni g. urednik! Oh! kako lepo, kako krasno je bilo pri "Sloveniji" na starega leta večer. Ne bodem Vam mogel popisati, g. urednik, v teh vrsticali, kako da je bilo res prijetno -— brez prisiljene zabave — y krogy domačinov, mladih fantov in deklet, v krogu oženjencev,
ljubljen med svojimi starimi znanci, kajti kjer je bil "Grogar", tam je bilo dosti smeha. Bil je tudi star avstrij-, ski vojak in skusil je marsikaj, med drugim tudi vojsko na Laškem, o kateri je večkrat zanimivo pripovedoval. Bil je veselega značaja in trdne staro-slovenske narave, in zato je učakal primerno visoko starost napram vsemu trudu in trpljenju. Umrli zapušča tukaj žalujočo ženo in štiri hčere, katerim izražamo naše sožalje.
In s tem je zopet padel pionir, zopet se podrl steber, eden izmed dolgo neomajljivih stebrov, na katerega se je dolgo opirala najstarejša fara i" slovenska naselbina v Ameriki. Sedaj eden, sedaj drugi izmed teh slovenskih pionirjev pade in z vsakim padcem teh hrabrih mož se stresne sta nost našega naroda tukaj. To so bili junaki, ki se niso \tstrašili nobenega truda, nobene požrtvovalnosti, kadar se je šlo za obstanek. Njih delo je v resnici delo pijonirjev in pri tem P;i trpljenje mučenikov. Vse so storili, vse pretrpeli, da si napravijo sebi in svojim otrokom novi dom. Pri tem pa niso pozabili na Boga in ni>o mi rovaliv dokler ni stal sredi njih našel *)ine, sredi njih hiš tudi hrani božji-"Vse za Boga, vero in narod" je bilo njih geslo in to geslo so spolnovali do zadnie črke. To so bili prvotni hrasti ki so varovali mladike okoli njih. in pod njirrti. a žalibog, da so se začeli majati, začeli so padati. Srce boli človeka pri pogledu na to, a Stvarnik je odločil tako, da se staro umakne mlademu in se zopet mlado postara. Da bi pač ti mladi potomci postali vredni svojih hrabrih in čvrstih pionirskih očetov in mater. Da bi .pač tudi ti bili tako goreči za narod, tako trdni v veri, tako požrtvovalni za dobro. Bog daj! Potem bodo tudi ti. kakor sedaj njihovi očetje in matere, lahko položili svojo nalogo zgotovlje-no Bogu na altar rekoč: "Gospod, pusti sedaj -vojega hlapca v miru." I" njih duh se bode preselil v bjažono nebeško domovino, kraj njih prahu pa bode kazal spomjnek,\na katerem bode vsekana prošnja naslednikov: "Naj počiva v miru!"	,
Chicago, 111., 30. dec. — V nedeljo dne 23. dec. je priredilo Mladeniško Iruštvo "Danica" tri dramatične pred-tave, namreč "Planinska deklica"-'Tri sestre" in "V ječi",' h katerim je prihitelo tudi Izobraževalno društvo 'Slovenija" iz Jolieta, 111., katero jc zapelo par krasnih pesmic, pod vod-tvom prof. R. Zupanca. Zato nns-ež.e dolžnost, da se tem potom naj-ljudneje zahvalimo vrlemu društvu 'Slovenija" za njih navzočnost, poseb-
Gilbert, Minn., 29. dec. — Ko sem prečital ono nesramno obrekovanje mojega dobrega imena v Narodnem Vestniku", sem koj na božični večer poslal oni brzojav, ki--je bil objavljen v A. S. zadnji teden, ker sem vedel, da le brzojav še lahko pride v list zadnjega tedna, da rojakom pove, kako ostudnih in podlih sredstev se hočejo posluževati "nerodni" reformatorji okoli skebskega lista "N. V." .v Diilutliu, samo da osramote ime človeka, ki jim je sila velik trn v peti, a istočasno se so sami po svojih lažnji-vih gobcih s pestmi bili. Dokaz temu njihov list z dne 19. decembra, kjer pravijo na prvi strani: da sem se predstavljal rojakom na Chisholmu, kot zastopnik njihovega lažnjivega skebskega lista "N. V.", na S. st. iste št. pa, da jih obrekujem.
Kdor se predstavlja, kot zastopnik kake .stvari, isto hvali na vse moči; to je že znana stvar; a ti lopovi in tatovi dobrega imena pri skebskem in lažnjivem listu "N. V." pa pravijo med svojimi umazanimi, lažnjivimi-skeb-skimi "snežinkami" na 5. st. iste št. sledeče: "Neki hudo "katoliški" gospod, ki sedaj ponuja minnesotskim SI .-encem "edini katoliški" list, se prav po "katoliško" huduje in obreku-je "Narodni Vestnik". Kje se to strinja? Prva stran te skebske krpe pravi, da se sem predstavljal kot zastopnik iste, a peta stran pa pravi, da njihov list obrekujem. Ali ni to oboje eno drugemu sila različno poročilo? Kje ste še videli ali slišali, da bi zastopnik ene stvari isto zajedno obre-koval pred odjemalci?
To so časnikarji! Vidi se, da so še sila zeleni in pravi "greenhorni" v svojem poklicu. Pa tudi ni kaj boljega pričakovati v skebski tiskarni, saj ske-bi drugega ne žele, kot poštenim ljudem delo kaziti; tako i oni meni, pa se motijo, ker tudi čitatelji njihovega lističa, ki ga baje ponajveč zastonj pošiljajo, niso tako nerazumni, da bi ne spoznali iz njihovega lista gorostasno lažnjivega "pojasnila" in zlobnih, baš skebsko-lažnjivih umazanih "snežink", ki so si popolnoma v protislovju. Mno gi se zgražajo nad takim zavratnim napadom na mojo osebo, ki jim je trn v peti. zato ker se na vso moč trudim za A. S.
Glede Zavetišča ali špitala pa re-
čem, da ogromna večina dobrega slov. kat. ljudstva je povsod za slovenske farne šole, cerkve, društva in za sirotišnice. kjer bi se deca učila slovenski moliti, brati in pisati, le socialisti in brezbožneži. so zoper slov. kat. šole, ker so mednarodni in jim nilmar slovenska stvar.
Kadar pelješ kako stvar, boš naj-prvO pobral oni kos, ki ti najprvo odpade in se hoče izgubiti, zato tudi mi Slovenci v Ameriki prvo glejmo za svoje kat. šole, ker se bo mladina ina-če izgubila. Na tisoč glav slovenske dece pride na enega reveža, ki rabi zavetišče-špital. Revež ne bo zgubljen za slovenski narod, če gre v ameriško zavetišče-špital, med tem ko se bo na tisoče naše dece izgubilo za naš narod, če ne bomo gledali, da si oskr-bimo farne šole vsepovsod.
Ko pridemo v Ameriko, rabimo najprej iskati si delo, potem stanovanje, nato društva in cerkve, potem pa takoj šole, a ne zavetišča — špitala. Prvo delujmo za svoje šole, potem bomo za špitale-zavetišča etc., ki pa morajo biti ustrojeni na slov.-kat. podlagi, inače ne bodo narodni zavodi, temveč bodo narodni zverinjaki, ker Slovenec, ki se sramuje svoje kat. vere, je zverina ali divjak v pravem pomenu besede, in med take divjake se noče pošten, priden in delaven kat. Slo-vene.c pomešati.
Iskren pozdrav!	Jos. Klepec.
La Salle, 111., 1. jan. — Veselo in srečno novo leto! Za novo leto bi Vam rad kaj lepega povedal. Nimam ravno veliko, a bo pa tisto lepše. Kaj neki? Ali uganete? Igro smo imeli, igro, pa danes zopet. Naši vrli člani "Diletantskega Pevskega Kluba" so nam priredili veseloigro "Raztresen-1 ca". Vsebine igre vam ne bom pravil, ker je našemu za lepo umetnost navdušenemu narodu že znana, le seznanil bi ga rad z našimi osebami. Najprej naj omenim našo učiteljico go. Lepicli, ki jih je tako izvrstno izučila. Takoj za to naj pa omenim' mlado gospodično Mali Vuk kot Milko, majorjevo hčer; ki je z Antonom Jenko kot Jankom, stotnikovim sinom, tako dobro zaljubljenko igrala. Kdo pa pravi, da ni to kaj lep mlad parček! Seveda sta zaročena šele z dovolitvijo majorja Jazbeca, ki ga v La Salle poznamo pod imenom Mihaelom Kobal in stotnika Muhiča, ki se drugače podpiše za Lavo Zevnika, ki bi bil pa s svojo živahnostjo sposoben prevzeti vloge tudi v daljših igrah. Tudi nekaj lepih pesmi nam je zapel "Diletantski P. Klub" pod pevovodki-njc-go. Lepich. Ali bi radi vedeli, kakšne so bile te pesmice? Saj vam koj povem, seveda če me lepo prosite zato. Naj pa bo: Omenim samo štiri: "Naprej zastava Slave", "Na straži", "Slovenec i Hrvat" in "Pozdrav". Pa nikari ne mislite, da zna "klub" samo te.
Pa še druge "igrce" da ne pozabim. Ste že videli kedaj "Kmeta in fotografa"? Ti nesrečni Gustel Brate! Toliko se je trudil, da si je napravil fotografski aparat, pa mu ga ta zarobljeni kmet Ferd. Strehar neusmiljeno razbije. Mi smo pa pokazali zraven še našo nevoščljivost, da smo se jima smejali. Kaj se hoče! Svet je pokvarjen, mi ga pa tudi ne bomo spreobrnili. Bi bilo neumno, če bi se trudili. O čemer nam poroča zgodovina kot resnico, to bo ostalo, četudi bi si kdo hotel glavo ob zidu razbiti.
Rojakom po svetil pa voščim prav srečno novo leto, da bi ob koncu leta lahko zapisali: Bilo je srečno! Da bi delovali v slogi in bratski ljubezni. Le koliko se govori o slogi! Ali je pa tisti složen, ki vedno o slogi govori? Bi dvomil. Več dela pa malo govorjenja! Ne vzemimo vsake besede za slabo, če bi morda bila tudi v slabem tonu povedana. Če bomo eden drugemu na besede stregli, bomo sami sebe pobili. Le tačas bomo začeli složno delovati, če bomo govor svdje-ga rojaka le v dobrem pomenu razu-
meli. Bodimo pravi Amerikanmpj ni slabo mislil." Zdravi! Vaš
Prijatelj.
Mt. Vernon, 111., 4. jan. — Ceiijq g. urednik A. SI.! Prosim za malo i1" štora v nam priljubljenem listu A-: Saj posebnih novic nimam poro«' ker Slovencev tukaj ni nič. Dela i še dosti dobro kot povsod v prem1 govih okrajih na zimo, na leto se f ne ve, kako bo. Zime tudi ni; sne? pade včasi malo, pa ga solnce premaga. Pa vendar se najrajši peči posedemo, pa vsak svoj časofl v roke, pa prav pazno zasledujte1 kako se narod ruje eden proti <lrl!| mu. Ravno zdajle sem odložila u5 Ta se kaj "fajn" po ustih bije saiSs* be, ko piše, da je ena najslabših časopisja, žaliti čitatelje druzega in da taki listi naj bi se izpusta«! javni sodbi. Prašam vas, gospodje Ps p. S.: kateri list bi najprej to zaslužil? Prav pošteno G. S.! V'f gnilem listu so se že najgrše psof" čitale čez bralce A. S. in čez katolik rojake, da grših ne premore noben & sopis. Vi zaničujete naravnost tkat" ke, to ste pokazali v tisti gnilobi. * jim še državljanske pravice ne bi >ls' ko bi vi mogli kaj tiste rivce zMvt potisniti; to je dobro, da ste vi 5e ® leč odzad od tistih, ki pravico jdajeJ4 drugače bi slaba predla: katoliški rojaki bi se morali prej svoji veri vedati, ko bi stopili na amerika: tla, ako bi socijalist dobil vladljv 5,0 je grablje. Vi, gg. pri G. Sv., r najnesramnejši podleži, vi in vaši pisuni teden za tednom ves katoh narod napadate; vi napadate in sra®3. tite svoje starše, kako so bili v te1® da vi ne boste tako; še celo sv. z3' mente in samega Boga. Sram bodi, ki ste sini slovenske mater®'.1 med rojake toliko gnoja razpos''Ja._ vsak teden in jih slepite. Vi j'10 ' šete: "vsak nov naročnik bo udarec'' duhovne"; vam pa tisti udarci ne
!f
e, n iliatf
nič pomagali, ko ne bi bilo vam
$2.00; seve, "bizmus" je "biznius
klo-
base so pa klobase. Tudi jaz va«1 urednik, pošljem $2.00 kot naročal ;f, za leto 1913, ki vem, da tudi socija'1"^ malo pogreje, oni bi sami radi z'1.. zato pa vsak mali prostorček porat" za naročnino.	_
Vsem rojakom srečno in veselo vo leto! Katoliškim in ostalim brale . G. S. pa svetujem, naj dobro pre"11* jo, kaj je pisano v tistem listu 111 , komu kaj koristnega, če res delau Večletna naročnica'
Roanoke, 111., 6. jan. — Slavno ništvo Am. SI.! Ker je moja "ar°.0"Ii; na pretekla s starim letom, jo zdaj naprej plačati $2, kakor te, ker brez tega lista sem neraj Ako ne bi bilo tako lepih spisom ^ Rev. Josip Pollaka, gotovo bi S$ ^ naročila, ker mi le malo denarja ^ več hodi; ali edini ta list me razT,va-li, ko ga dobim. Tudi včasih P° , t krat preberem, kakor da bi slovenske pridige slišala; ali z wr že celih 18 let nisem še nobene> . tukaj je nas le malo Slovenci'' ,-e sami Italijani in Francozi, a ti 'J, se nič ne zmenijo za cerkev; '<0.')1(jrii lo naših Slovencev toliko kakor ie ^ gih narodov, bi bilo vse drugace^., eni dva fili trije pa ne morejo ^^ Gospod pride samo _ ell( nt
ne de Iz Hi
K
'le jai va> st« M; j iti lo< K. to-
'M; U dv ne Jo
v
Ja; be
G< jo sn ot D
v k;
vi
ti] p
v; bi ke
A k; Pi
se bi Pi Pi S(
e»K akrat 1
narediti.
na mesec za sv. mašo, pa še ta-dobi za stroške in skoro prazna Je kvica. Tako želim, da bi v vsako ■ ( vensko hišo prišel ta list gospoda ^ Pollaka in gospoda Sojarja. ^crro-je moj dopis malo zavlekel, Pa, sini, da bi ga ne vrgli v tisti poz ^ koš! Zdaj pa voščim vsem veselo novo leto; tebi, Amer. Slo
nec, pa obilo uspeha.
Antonija Cerar, B°*
121-
Jttie'
Tioga, Wis., 1. jan. — V sos« ^ slovenski naselbini Willard miel iiiajt-> v Sveti noči slovesno peto sv. opolnoči, in sicer v novem, se. i,il£> delanem hramu božjem. Kako J^ ^ krasno! Cerkev komaj dovrse'1' (Nadaljevanje na 7. strani.;
En zfezek Sevtjrovega Almanaha in Zdravoslovja /a Slovence za leto 191S je za Vas v lekarni. Dobite ga.
\1j V -j ^-j« > ■ Ustavite kaSelj! Ne pustite, da se Va"'
A 11 S 6 K a S11 aie I v kaj hujšega, nabite
~	SEVEROV BALZAM ZA PLJU0A
ki je si ru« znan raili njegovih uflnkov pri	(Severn's Balsam for Lungs)
zdravljenju kašlja, hripavostl in drugih obolenj, ki so navadna v tem času leta. — Cena 25 in 50 centov steklenica.
SEVEROVO zdravilo za obisti in jetra
(Severa'a Kidney and Liver Remedy)
bo ozdravilo navadne neprilike mehurja, pregnalo bolečino \ hrbtu, odpravilo njen vzrok in zagotovilo redno delovanje jeter in obisti. Cena 50c in $1.
SEVERO"V
Zelodčtii Grenčec
(Severa'* Stomach Bitter*) je bil zelo uspesen v slučajih oslabele?' želodca, slabe slasti in slabe prebave* pri prepreČanju takih neprillk, k11^ neprebave, zapeke in težke prebave.
Naprodaj v vseh lekarnah. Zavrnite nadomestitve. Vprašajte za Severova.
Za zdravniški svet pišite na
W. F. Severa Co
CEDAR R»PD IOWA
j' ty^^a^^st^f^rry ^
IZ STARE DOMOVINE.
|
KRANJSKO.
— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 3. decembra 52 Slovencev in 22 Hrvatov.
Amerike je prišlo dne 3. dec. 25 Hrvatov, 35 Bolgarov in 30 Makedon-T v; dne 18. dec. 12 Hrvatov.
ff — V Ameriko so se hoteli dne 14. dec. odpeljati in se s tem izogniti vojaki dolžnosti Mile Gvoič iz Brnje-v"ca, Nikolaj Milicevič iz Virginmo-sta, Juraj Jerasnic iz Piščanca in Pavo Manajlovič iz Virginmosta. Nakano •mn je pa na ljubljanskem južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan preprečil s tem, da jih je are-toval. Vse štiri so oddali vojaški o-blasti. — ge dva "Amerikanca". Dne H- dec. je stražnik na južnem kolodvoru prijel tudi Antona Janca, rojenega v Sent Rupertu pri Krškem in Jožefa Sladiča, rojenega leta 1895. '•avnotam, katera sta se hotela izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti vojski dolžnosti. Oba so izročili dežel-'emu sodišču.
— Gorka zima na deželi. S Svete . re pri Litiji z dne 18. dec. poroča-Na prostoru, kjer je bil' zadnji do 20 centimetrov debel, sedaj prekrasnih dneh trobentice cveto, ^omalega že tri tedne sije krasno solnce, skoro nič manj gorko kot v 'etošnjem hladnem avgustu.
~~ 'Dolenjske Novice" so prinesle £ zadnji številki o razmerah na Balonu lep članek, v katerem tole pra-ijo; "Nemški časniki so osobito ne-Prepir med Avstrijo in Srbijo ter
tili
skoro zapihali vojno med tema državama. Povod je umljiva zahfeva Sr-£ !Je'	pristanišče ob Adriji in s
svoboden izvoz za svoje izdelke, jvot Jugoslovani želimo, da naši balonski bratje dobe vsaj to, kar so si Pnvojevali z lastno krvjo."
~~ 'Šumi Marica", ta nedolžna pe-je postala veleizdajavska. V Lju-J jani je j,ji0 vojakom in orožnikom '''■^povedano, udeležiti se prireditve, Pn kateri je bila na programu ta pesem.
Vsled neprevidnega govorjenja o rblji je bil v Kočevju aretiran straž-, fin. straže A. Česnik, v Ptuju pa n;izarski mojster Horvatič.
jV~~"Srbofilstvo" in '"Slovenec". Ljub-1
1912 je dobila neka gospodična v Ljubljani ob 12. uri 12 minut brzojavko št. 12-12, ki je obsegala 12 besed.
—	1000 K za slovenske šole. V Ljubljani umrli g. Valentin Krisper, oče odvetnika dr. V. Krisperja, je nadalje zapustil za Ciril-Metodovo družbo 1000 kron.
—	Nov bdvetnik v Radovljici. V Radovljici se naseli dr. Jane. Ko je dr. Vilfan to v Ljubljani izvedel, ga je ta vest tako razburila, da ga je zadela | kap.
—	V Škofji Loki je dobil nadpo-štarsko mesto g. Anton Jurkič, doslej nadpoštar v Gradežu.
—	Smrtna kosa. V Gorici je umrla uršulinka S. M. Bonaventura Treven, rodom iz Idrije. — V Gor. Logatcu tje umrl 21 let stari Janko Lenassi, — V Idriji je umrl g. Frančišek Groeger, c. kr. žgalniški oskrbnik v pok., zelo priljubljen mož. — V Idriji je umrl 83-letni c. kr. logar Andrej Šulin. — V Zagorju ob Savi je umrla ga. Marija Medved, soproga pok. Mat. Medveda. —V Lešah na Gorenjskem je umrl Ignacij Rozman, p. d. Janeščov oče; pred nekaj meseci mu je umrla žena; pokojni nadučitelj Rozman je J)il njegov sin.
—	Župnik J. Možfna umrl. V Go-doviču je umrl dne 15. dec. župnik g. Janez Možina. Ob 10. uri je imel še duhovno opravilo in pridigo. Po maši je ljudi odpravljal in malo zajutrko-val. Ko je postrežnica šla iz sobe* zasliši ropot in ko se vrne, dobi župnika na tleh. Živel je še tri ure, ne da bi se zavedel. Sosedni župnik je še lahko pravočasno dospel, da mu je podelil sv. olje. Rojen je bil v Spodnji Idriji dne 17. avgusta 1859. V mašni-ka je bil posvečen 7. julija 1883 in je služboval v Starem trgu pri Ložu, v Hrenovicah, v Slavini, v Harijah, v Rovtah, v Senožečah, v Podlipi in nazadnje v Godoviču.
—	Umrla je velespoštovana soproga' ljubljanskega lastnika reklamnega zavoda in hišnega posestnika g. Petra Mateliča gospa Ana Matelič. Pri delu se je na roki ranila z nekim železom, a pridna gospodinja ni mislila na to, da more neznatna rana povzročiti zastrupljenje krvi. Delala je naprej, pri tem je pa res nastopilo zastrupljenje. Vsa zdravniška pomoč ji ni mogla rešiti življenja.
re, so mislile tvrdke, da imajo opraviti z uglednim gospodarjem te odlične tvrdke. Po Ljubljani je elegantni gospod kazal oferte iz Zagreba za razna dela pri velikem hotelu v Aleksandriji ter pravil, da bo dela za ta svoj hotel raje naročil v Ljubljani. Nekateri ljubljanski veleobrtniki, oziroma industrijalci so te izjave vzeli z velikim veseljem na znanje ter se odličnemu gospodu globbko klanjali. Bili so naravnost navdušeni, kajti pri eni tvrdki je naročil oprave za 60 sob, pri drugi oprave za 100 sob, pri tretji 50 vagonov lesa, pri četrti 250'vrat itd. Zares imenitna kupčija! Posamezne tvrdke so dobile velika naročila za 74,000 K, 120,000 K itd. Naročitelj je oblastno izjavljal, da bo 20 odstotkov takoj plačal, ostanek pa pri prevzetju blaga. Kazal je brzojavko, na kateri je bila podpisana Anglo-banka z Dunaja in ki se je glasila: "Nakazano Vam je 20,000 K." Ko je s to brzo-
Pri proračunski razpravi v dunajskem državnem zboru je imel koroški državni poslanec Fr. Grafenauer zanimiv govor, v katerem je razkril naravnost nečuvene razmere, pod katerimi trpi slovensko ljudstvo na Koroškem. Iz govora posnemamo sledeče: Slovenci prebivajo na Koroškem v 13 sod nih okrajih: v Trbižu, Šmohorju, Pod-kloštrom, Beljaku, Rožeku, Borovljah, Celovcu, Svincu, Velikovcu, Doberla-vasi in Železni Kapli. Pri teh okr. sodiščih je nad 30, z deželnim sodiščem vred nad 50 sodnih uradnikov, izmed katerih sta samo 2 Sloven-c a, namreč sodni predstojnik v Železni Kapli in pa sodnik v Doberla-vasi. Vsi drugi so Nemci, ki večinoma slovenskega jezika sploh ne razumejo. Dočim morajo domačini, sinovi' slovenskega ljudstva, katerih je lepo število, izven dežele služiti (dr. Kraut v Logatcu, dr. Schaubach v Črnomlju, dr. Sitar v Brežicah, dr. Ku-
?OZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI!

'Srbofils "Sle
- Ustrelil", se "je" v Podragi pri Po-stvo" očita danes "Tagespost", stojni 38 let stari čevljarski mojster ovencu . iQ je ravnotako splošno ! Jožef Benčina z Reke. Zapušča ženo C*"°> kakor če bi mi
n- Pr. "prusofilsfvo". ne pozna v
očitali «*Vec"
|fetva:
n . . res»ici nobenega "fil-krščansl™ VCC Je ln bo vstopal načela
Jede zunPraVIČn0Sti in »»orale tudi
n rod,, l a"Jega polož^- Vsakemu ^ ;,VkalmU gl e in A Potrebuje.
in v i	vcadl l-i
«iu 2 gega nas vodi vfresoja-Podaja. Mi smo glasilo katoli-
^venšk'°r;-,Cg:l P^otičnega
se mnr ljudstva, ki želi miru, da ska dr?! P° VCČini slovanska avstrij-razvijati v dobrem sosed-"ann po krvi in krščanskem
javko obral svoje večje dobavitelje, ki	šej v Gradcu, dr. Ilavnik pri Sv. Le
pa sedaj sramežljivo molče, je prišel	nartu v Slov., goricah, dr. Silan v Ma-
tudi k nekemu svojemu "dobavitelju"	riboru itd.), se nastavljajo pri koro-
obrtniku in ga napumpal, naj mu da	ških sodiščih v mešanih krajih ljudje
250 K za brzojavke in druge izdatke,	iz vseh dežel in z najbolj dvomljivimi
Ko mu je obrtnik dal 250 K, je fini	jezikovnimi sposobnostmi le, ker so
gospod obrtnika povabil na obed k	zvesti pristaši nemških nacionalcev.
"Slonu". Tu je izvabil odlični doba-	(Dalje prih.) vitelj iz obrtnika še 150 kron, kmalu po bogatem obedu pa izginil iz Ljubljane. Obrtnik se s,edaj silno jezi, češ, da je drago plačal obed sebi in
sleparju. Koliko je slepar oškodoval	m	.	,„,■„,
druge tvrdke. se še ne ve, ker zelo pre- ~	za sedez. ]aske Um'
vidno molče o ljubljanskem kopni-	verze! ' Jugoslovan, odhajajo zopet
-, , ,,	prazni. Z Dunaja, 12. dec.: V pod-
skem dogodku.	1 ,	'	. /
odseku za laško fakulteto je prof. dr.
Waldner stavil predlog, da se Dunaj kot sedež laške fakultete v zakonitem predlogu črta in je dejal, da se tudi njemu zdi zdaj Trst najbolj primeren. Poslanec Masarzyk je izvajal, da v laški univerzi v Trstu ne vidi nobene nevarnosti za Jugoslovane, marveč meni, da bo ta fakulteta le pripomogla k zbližanju obeh narodov. Pittoni je izjavil, da je zelo vzradoščen, da vlada sedaj splošno razpoloženje za Trst in upa, da se bo i vlada temu prilagodila. Pri glasovanju se je nato soglasno sprejel kot sedež univerze Trst.
—	Smrtna kosa. V Dekanih je u-mrl nadučitelj v pok. g. Ivan Benko.— V Skcpnem je umrl g. Jos. Zivic, veleposestnik, star 36 let.
—- Vojaka povozil vlak. Dne 16. dec. zvečer je vlak na mostu pri Pr-vačini povozil nekega vojaka, ki j^s on-di stal na straži. Vojak je bil od 47. polka, ki je nastanjen v Gorici, ter se piše Jožef Rozman, star 22 let.
—	Vojaška straža ustrelila kmeta. Na progi državne železnice Gorica— Sveta Lucija je vojaška straža ustrelila nekega kmeta, ki ni obstal na klic: Halt! Wer da?
Sweathers in Sweather Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski in o-troški čevlji, obleke za ženske in otroke, kakor tudi za neveste — vse to se dobi pri nas po zelo nizki ceni. Za slednje se sprejemajo tudi naročila.
V zalogi imamo tudi Severova zdravila in Slov. Pratike za 1. 1913.
Vse to dobite po najnižjih cenah pri
FRANK CHERNE,
9584 Ewing Ave., So. Chicago, III
Priporočam se za obilni obisk; pridite in prepričali se boste, da ni humbug.
S spoštovanjem
Frank Cherne.
Martin Ncmanich
se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. Martin Nema-
nich, hicago, 111.
49ml2
stvu z 'dealiz
"Tagesposti" | ln šest nepreskrbljenih otrok.
Slove —Smrtna nesreča. Ig. 11. dec. 1912.^ V sreflo popoldne se je peljala s kole-seljnem vdova Frančiška Kramar iz Ljubljane proti domu na Ig. Ravno pred vasjo je pridrvil za njo s par konji Ivan Steblaj, p. d. Ivrogarjev z Iga. Njegovi konji so se splašili in z vozom zadeli ob koleselj, da se je prevrnil. Frančiška Kramar je padla iz koleseljna, odletela v jarek na led in se ubila.
van; hodnimi balkanskimi Slo-
I
ki je V i"l"?VSkanje tistega časopisja
vani t
•U 10 na«lo nas bo i poslej vodi-
^"senabevsk;u;.
PreJd z 'azmi
Plom.:te;hm svetom diskreditiralo in di-° oslabilo, ne bomo ozirali.
o Prohaski našo državo
Gostinca
uUnaj 17""ar govoril 13 in pol ure. st'nčari ' JCC ' Govor poslanca Go-jal i3 . v kudgettiem odseku je tra-&ti0či 0bn6P01. 1Ie' Začel Je govoriti v°r ko»,-.,', "I" mim,t in Je sy9J so-
^0siihčar : eS '°b tri četrt ua 8' "Biasrio •r Je "eprenehoma govoril 'raj ob'n.s!varno in je bil danes zju-''0Poliion Cetrt na 8' ko je končal, še
5 ,niinlla SVež' Ponudili so m paV-
t;1°iiil, r".?.1 ysake, štiri ure, a je to od-;;1<ijo: i'o l (!a mu zadostuje, če mu
— Zopet nesreča v Loki pri Črnom lju. V petek 13. dec. okrog poldne je
—	Prepovedani shodi. Štajerska narodna stranka je imela za nedeljo 15. dec. napovedanih več shodov, na katerih bi se bilo govorilo o balkanski vojski. Oblasti pa so vse shode prepovedale.
—	Brežice, 18. dec. Privatnim potom se je tu te dni zaznalo, da so v Čakov-cu — na ogrsko-štajerski meji — prijeli nevarnega srbskega ogleduha. Predrzen, kakor so sploh Srbi, je kar pri belem dnevu očitno s svojim aparatom fotografiral mostove, kolodvor z rezervisti itd. Bistro oko postave ga je hitro zapazilo, podjetno so si mažarski orožniki zasukali brke, ter zagorelega Srba suhe postave tirali v strog zapor. Štirje orožniki so ga noč in dan stra-žili. Kot posebno drznost ogleduha je še omeniti, da je.trdil, da ni Srb, niti ogleduh, ampak čisto nedolžen kaplan iz lav", škofije, ki v svojih prostih urah za svojo zabavo okoli fotografira. Teremtete, to bi vsak trdil, so si Mažareki mislili ter se mu neverjetno muzali. Še le čez 26 ur se je
uhooracfv	l>rzOjUV~
nim potom iz Brežic oprostiti. Do-tični gospod kaplan pa se bo za sedaj rajši flavto učil,, ter se vadil one narodne: Kaj pa ti, pobič, se v nevarnost podajaš.
—	Obsojeni praporščak. "Grazer Volksblatt" poroča: Okrožno sodišče v Ljubnem je obsodilo železniškega asistenta Jožefa Kostrona v enomesečni strogi zapqr, ker je, ko se jeWo-zil od glavnega raporta dne 6. novembra t. 1. iz Gradca nazaj v Vordern-berg, rekel: "Če bi morali marširati proti Srbiji, bi prvi strel oddal na kakega avstrijskega častnika in marširal proti Dunaju" in pristavil: "Vsak Slovan je dolžan, prvega vojaka, ki bi na
3U
Pa
. '"'""t''vsakih 8
se te
ur. Gostinčar-
v0ril br ega 1)il0 treba, ker je go-j« kot č|? VSakc8a Prestanka. Govoril ^tukcije'"1 Slovenskc opoziciji: in ob-
predavanja na lju-)u<lskil, •S0,ah' Po vseh ljubljanskih ah 1>0do

anja
Ve«a ie,hngr«u- to je v času od No-jki sv«, s " Velike "oči. Mestni šol-^liie y 'ozadevuo prošnjo Protial-!s!'šal v dobrohotno sprejel in VarV^n 1'ride na vrsto v t . V,dl PO srednjih šolah c l'm času predavanja.
'l 0(lšCklK; 14 dee- V zadnjem času ,'Hse obči ' "uHko kacih 15 I j udi j iz ?,JŽki. . Rili so povečini mlajši ' •f'ro v " Mirovno sodišče poravna je'C ,sP°rP mcif strankami. Le »Si •r,?caj- (la bi se ne dosegla
protialkoholna Po končanem protialko-
■s.tal
vni
H.
!fti
sluča
"abič
ij J c bil nedavno, ko
z % Brnika pred
.t°"1"- Ta mož, ki s B Je
ITll-
e rad
živii oSje okoli 40 pravd do->vna:"JU' ni hoU'' '»česar -lišati ' je pa moral po iz-
(1 v.. \ Pn sodišču
njiv
advokata
(Ul- ZI:itor< ob' Bohinjskem karja^u"'^' Preiš«ja lust gosp. IBs]. / ^up'lo je na javni dražbi l'1;>nin,sko društvo" za 27,-
nimivj
a brzojavka. Dne
12. 12.
■vozil posestnik Janez Lakner iz Male|,Srbe stojal, ' ustreliti". KostrOn se Lahinje št. 3 voz peska v Loko. Ko je bil že blizu Loke. je krenil s slabe poti na njivo. Ko pa je hotel z njive zopet nazaj na pot, se je voz nagnil. Lakner ga je hotel pridržati, da se ne bi prevrnil. Toda bil je preslab in poln voz se je prevrnil nanj in mu prša popolnoma potrl. Bil je na mestu mrtev. Lakner zapušča družino in slepega očeta.
—	Bivši ljubljanski občinski svetnik Meglic obsojen. Dne 11. dec. se je vršilo zadnje dejanje v Sodni zadevi bivšega ljubljanskega liberalnega občinskega svetnika Meglica, ki je radi poloma "Glavne posojilnice" prišel tudi sam v konkurz. Dne 16. avg. 1912 se je že vršila razprava, a so jo od-godili in Megliča izpustili na prosto. Obtoženec je bil rojen leta 1874.; ima gimnazijo, študiral je jus,,a se je slednjič trgovini posvetil. Tvrdko Lavren-čič & Domicelj je prevzel 1. 1906., in njegova trgovina se je izborno razcvi-tala. Tržil je s koruzo, vinom, cere-alijami in moko. Prometa je bilo 1 do 2 milijona, Otvoril je tudi v Gorici podružnico I. 1908. Pri "Glavni" ie imel neomejen kredit; leta 1910. ji je bil dolžan 372,287 K 33 vin. Po konkurzu "Glavne" je imel trgovino še dol«o odprto. Premoženje je imel v terjatvah; inventarju in na posestvih. Razsodba se glasi: Meglic je kriv, da, ni napovedal konkurza, ko jp zašel v ni/možnost, da plača svoje obveznosti: kriv je tudi, ker je knjigovodstvo pomanjkljivo vodil, in prodal zarub-Ijeni oves in ker je inkasiral najemnino v Šiški in vsoto > pri dr. Treotu. Obsojen je bil v tri mesece strogega zapora, v katerega se zaračuna 21 dni, ki jih'je že prc>t:ll v preiskovalnem zaporu.
—	Zvit slepar ociganil več ljubljanskih tvrdk. "Slovenec" z dne 12. dec. poroča: Pred dnevi se je pripeljal v Ljubljano eleganten gospod, ki jp pet dni osrečeval naše mesto s syojo navzočnostjo. Predstavljal se jc tukajšnjim tvrdkam kot Francoz iz Alek-sandrije, gospod Caram. Ker je v Vjeksandriji res tvrdka Caram & Ffc-
zagovarja, da ne ve, kaj je takrat govoril in da je, če je res tako govoril, hotel le dražiti kadeta Mojzesa Mar-moreka, s katerim sta se skupaj vozila. Proti Kostronu je uvedeno tudi vojaško postopanje.
—	Celje. (Porota.) Iz jeze je zažgal hišo svoje tašče 371etni krojač Matija Kocuvan1 iz Planine. Kocuvan je vedno popival po gostilnah in se potem doma prepiral s svojo taščo. Naposled ga je ta napodila in ji je vsled tega^iz jeze zažgal hišo. Sodni dvor ga je obsodil na tri leta težke ječe. — Zaradi hudodelstva tatvine se jc zagovarjal pred tukajšnjo poroto 321etni Alojzij Bevc^ Pokradel je kmetu Ant. Kajtni v Lisci pri Celju različnih stvari v skupni vrednosti 500 K. Bil je obsojen na šest let težke ječe. — Zaradi hudodelstva uboja se je imel zagovarjati 181etni posestniški sin Anton Žnidaršič iz brežiškega okraja. Dne 29. oktobra je tako hudo pretepel nekega Franca Nuja, da je isti "vsled za-dobljenih poškodb umrl. Dobil jc za svoje dejanje 11 mesecev težke ječe.
—	Smrtna kosa. V Št. Janzu pri Sp. Dravogradu jc umrla učiteljica v p. in nadučiteljeva soproga ga. Klementina Alt, stara 38 let. — V Raj henburgu je umrl župan, posestnik in trgovec g. Matevž Presker. — V C lju' je umrl učitelj "Glasbene Matice" ff. Seifert. — Pri Sv. Križu pri Ljutomeru je umrla mati č. g. Weixla.
—	Konj ga jc ubil. V Trbovljah je konj hlapca Antona Barliča t«ko močno udaril v obraz, da je Banjic vsled poškodb umrl.
VJVažno uprašanje!
J! ft mi opravil
JBbP	najbolje in najceneje £
Konzularne
starokrajske /ffiVjl/olrpw
sodnijske	MflSI'
vojaške	220Vi drove st
zaiev8 ^ ^Milwaukee, Wis.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts
JOLJET, li,
GOštiltS!
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company.
JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, III
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako boto in nedeljo. Phone South Chicago 387.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, IH.
Kadar imate s sodiščem opraviti nite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IIL Z g. Wellnitzom se lahko domenite i slovanskem jeziku, ker je Slovaa.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽil. se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovin«, bi* tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje ia sntfttL
ROJAKI DOBRODOŠLI1 3501 E. 95th St. So. Chicago. TW.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meai je največ zabave ia in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J OLIET, ILL
JOSIP ZALAB
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770.
HRVATSKO.
-r t
—	Čuvaj gre. Dunaj, 24. dec.: Ministrski predsednik Lukacz je izjavil, da imenovanje 'podbana Unkelhaeu-serja nima nobenega političnega pomena in da Unkelhaeuser nima nobene posebne misije, marveč bo le obolelega bana zastopal, dokler slednji ne okreva. Kljub tej izjavi Lu-kacza se v vseh krogih smatra za gotovo dejstvo, da se Čuvaj ne povrne. Bivši ministrski predsednik grof Khuen in bivši finančni minister Burian se podata na Dunaj na važne posvete, ki so v zvezi s hrvaškim vprašanjem.
—	Hrvaško ppvsko društvo "Kolo" v Zagrebu je proslavilo dne 14. dec. svojo petdesetletnico s slavnostnim koncertom v hrvaškem deželnem gledališču, pri katerem je sodelovalo na odru nad 200 pevcev in glasbenikov. Druge'slavnostne priredbe so radi razmer na Hrvaškem odpadle. Slovensko glasbeno društvo "Ljubljana" je bratskemu društvu poslalo brzojavno čestitko.
—	Črnogorsko himno so peli dijaki v Zagrebu in so jih zaprli.
—	Za črnogorski Rdeči križ so v Bosni in Hercegovini zbrali 510,000 K.
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, II!
Prijateljem in znancem naznanjau da sem kupil Mauserjev salun, kjer mi lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša ivina in drug< pijače.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicago Street
y novi hiši Joliet National Bank«,
KADAR STE V MESTU
ate vabljeni, da se greste okrepčat s čalo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo

L
BAR
CAFE,*?
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barr, oUw in firnežev. Izvršujejo se Tla bun Tarskt del« ter obešanje iteukeiia ~ papirja po nizkih cenah.
Alexander naras<^
t\chi. Phone 376. JL/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
R. F. KOM PARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Postrežba izborna— prav po domače
403 N. Chicago	tatti?t
voitai CassSts.	.....JUAilJil
KADAR POTREBUJETE «i lesa za stavbo ali drugo, vprašajt«
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG -Oba telefona 17. Washington St..	JOLIET TLI
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
S15-517 N. Chicago Street, Joliet. II!
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo
KOROŠKO.

—	Mesto Celovec sme najeti posojilo 8 milijonov kron, ker je cesar do-tični sklep koroškega deželnega zbora potrdil. >
—	Nevarno je obolel skladatelj Tomaž Koschat.
—	Trpljenje koroških Slovencev.
POZOR, ROJAKINJE)
Ali veste kje je dobiti a-.jboljš* nc< o on j'liiii ceni' Gotovo* V mcank
J. & L Pasdertz
* dobijo najboljše »vež« m prek* Vene klobase in najokusuejŠe mtic Vce po najnižji ceni Pridite temi i« .tosknsite naše tnuno
Mizke crot in doDra poatrrib* ji trie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ nušej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets JMc. Plione 4531. N. W PUone m,
Anton Košiček
1
m m
Slovenski gostilničar
Pri menije vedno največ zabave 111 najboljše pijače.
"Tonček1 Is 0. K."
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL A V.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502
John Verderber
STARA GOSTILNA
Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike. Mill TE RDI CII, vodja-' 203 Ruby St. JOLIET, ILL.
VWASWV.W.WMUW^'I.
Oscar J. Stephen
Sobe S01 in 202 Barber III d g JO LI RT, ILLINOIS.
JAVA! NOTAH

N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Kupuje in prodtja z^ljiiia
v mestu in na deželi.
Zavaruje hise in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sii oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list r Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za. Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
STT R AD€S[| a H° IJ COUNCIL ž

	CERKVENI	KOI-EDAR.
12.	jan. Nedelja	Arkadij, Ernest.
13.	Pondeljelc Veronika; Leou.	
14.	" Torek	Feliks.
15.	" Sreda	Maurus.
16.	" Četrtek	Marcel, Honorat.
17.	" 'Petek	Antonija.
18.	" Sobota	Priska.
POMEN IN VELJAVA PREROKB.
(1. nedelja po razglašenju Gospodovem.)
V svoji neskončni modrosti in pre-višaosti je Bog obudil preroke in razodel jim je skrivne prihodnje reči zato, da bi dal trden dokaz o resničnosti vere. Opomniti moramo, da so prerokbe, ki potrjujejo našo vero tako jasne, da so pagani, — tako nam pripoveduje sv. Avguštin — ko so brali te prerokbe menili, da so spisane šele tedaj, ko se je vse to že »polnilo, kar one napovedujejo. Spoznali bomo, da glede tega ne more biti nikakega dvoma, ako prevdarimo, kaj so bili preroki in ako pomislimo, da so prerokbe mnogo starejše kakor krščanstvo, da so se pričele takoj po grehu prvih sta-rišev in so bile napovedane na raznih krajih, v raznih časih. Še več, prerokbe so nam ohranili naši največji sov ražniki.
Poglejmo najpoprej, kaj so bili preroki! Preroški poklic je bil nekaj popolnoma izvanrednega. Bog je pokli .cal preroke iz raznih stanov in v razni starosti.
Nekateri izmed prerokov so bili kra Iji kakor n. pr. David; drugi so bili imenitnega rodu n. pr. Izaija, zopet drugi so bili duhovskega stanu n. pr. Jeremija, Ezekiel in nekateri so bili priprosti kmetje n. pr. Elizej in Amos. Preroki so živeli večinoma v uboštvu in v samoti, ljubili so molitev, delo, premišljevali so postavo Gospodovo in obračali so vse v časni in večni prid svojih bratov, za katere so toliko molili. Nekateri izmed njih so bili tako revni, da so si morali svojo kolibico postaviti iz priprostih hlodov sredi polja, oblečeni so bili navadno v ojstro spokorno oblačilo in vživali so večinoma le kruh in vodo. Iz te samote je poklical Bog svoje služabnike in jim je ukazal, naj oznanjujejo besedo Gospodovo ljudem. Svet in njegovi velikaši so preroke večinoma zaničevali, sovražili, preganjali in večkrat celo umorili. Preroki pa niso le na povedovali prihodnjih reči, marveč bili so tudi učitelji in svaritelji svojega ljudstva. O prerokih piše sv. apostol ravel v listu do Hebrejcev: "Eni so zasramovanje in tepenje trpeli, zraven tudi železje in ječe; so bili kamenjani, prežagani, skušani, z mečem umorje ni; so okrog hodili v kožuhih in kozjih kožah, ubožni, stiskani, zatirani, katerih svet ni bil vreden; in so se potika-
li po puščavah, po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah."
Rekel sem že, da so prerokbe jako stare. Komaj* sta grešila Adam in Eva in že jima je napovedal pravični Bog kazen, objednem pa ju je potolažil usmiljeni Bog s tolažilno prerokbo, ki je najstarejša in se glasi: "Sovraštvo bom pc^stavil mej teboj in ženo, in mej tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo stria in ti boš nje peto zalezovala." (1. Mojz. 3, 15.) Umirajoči očak Jakob napoveduje 1700 let pred Kristusom prihod Odre-šenikov, rekoč: "Kraljeva palica ne bo vzeta od Juda in vojvoda ne od njegovega ledja (to je kraljestva), dokler ne pride tisti, ki ima poslan biti, in Njega čakajo narodi." (1 Mojz. 49, 10.) Kralj David napoveduje 1000 let naprej Gospodovo trpljenje rekoč: "Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, in majejo z glavo. Druhal hudobne-žev me je obdala: roke in noge so mi prebodli, moja oblačila med se razdelili, in za mojo obleko so vadljali." 700 let pred Kristusovim rojstvom prerokuje Izaija: "Glejte, Devica bo spočela in Sinu rodila, in njegovo ime se bo imenovalo Bog z nami." — "Bog sam bo prišel in vas bo rešil. Tedaj se bodo slepim odprle oči, in ušesa gluhih bodo odmašena; tedaj bo kru-ljevi skakal kakor jelen, in jezik mu-tastih bo razrešen." — To so le nekatere prerokbe. Ali pa niso morda od kristjanov podtaknjene? To bi bilo nemogoče, ker bi se bilo moralo popraviti sv. pismo, katerega izvodi pa so bili razširjeni po celem svetu in ni bilo le v rokah kristjanov, marveč tudi v rokah judov, ki bi take spremembe v prilog krščanski veri nikdar ne bili dovolili. Judje imajo v svojem sv. pismu stare zaveze vse te prerokbe natančno ohranjene.
Neki neverec se je zaganjal nekoč v sv. pismo in je trdil, da je pokvarjeno. Tej trditvi se je eden izmed pričujočih ostavil in mu je rekel: "Ali dvomite o spisih Platona, Virgilija, Horacija in drugih grških in latinskih pisateljev in pesnikov?" — "Ne, ker je dokazano, da so jih res spisali oni možje." — "Kdo pa vam daje to gotovost?" — "Nepretrgano prepričanje učenjakov vseh časov." — "Na to prepričanje se lahko sklicuje tudi sv. pismo. Poglejte stari zakon! o njegovi resničnosti nam pričajo judje in kristjani. Poglejte novi zakon! njegovo istini-tost vam jamči nepretrgana vrsta škofov od danes do časa, v katerem so bile te knjige spisane." — "Ali pa ni mogoče, da je bilo sv. pismo pokvarjeno?" -— "Poskusite pokvariti dandanes spise kakega pesnika ali pisatelja!"
"To je nemogoče, ker so razširjene razne izdaje." — "Prav tako nemogoče je pokvariti sv. pismo. Ko bi se drznil kdo le en stavek sv. pisma spremeniti. bi se temu ostavili kristjani in judje. Kar bi pa ti storili dandanes, to bi bili storili tudi v preteklosti." Nemogoče je torej dvomiti o istinitosti sv. pisma. Najtrdnejši dokaz za nepokvarjenost sv. pisma so judje sami. Bog je ohranil ta narod, da nam priča o resničnosti prerokb, ki so zapisane v sv. pismu. Sv. Avguštin piše: "Ubogi judje nam podajajo knjige, iz katerih premišljujemo prerokbe." Judovsko ljudstvo hrani že več kakor 1900 let svete knjige, v katerih lahko bere svojo lastno obsodbo, toda v svoji zakrknjenosti je brati neče.
Prerokbe imajo v resnici veliko veljavo kot dokaz za resničnost naše sv. vere. Kolike veljave so te prerokbe spoznamo lahko iz besed Gospodovih ki polaga v priliki o bogatinu Abrahamu na jezik te-le besede: "Imajo Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mrtvih vstane." (Luk. 16, 31.) Sv. Peter je na binkoštni praznik dokazal, da so se prerokbe na Jezusu Kristusu spolnile in vsled tega se jih je dalo krstiti 3000." Ni čudo tedaj, da je Teofil Antiohanski, ki je hotel spreobrniti svojega prijatelja Antoli-ka. poslal temu razne prerokbe in z njimi dokaz, da so se te spolnile. Sv. Justin je bil modrijan in se je spre obrnil, kakor sam pripozna, vsled tega, ker je pridno prebiral prerokbe in se je prepričal, da so se te izpolnile. Prerokbe so torej v resnici trden dokaz naše sv. vere.
REV. JOS. POLLAK.
PROTESTANTSKI ODMEVI: GL SV., SKUBIC IN KONDEŽ SO LAŽNIKI.
Kako grdo in krivično je Skubic v Glas Sv. napadal in obrekoval krščanstvo in duhovščino, smo že večkrat omenili v Ain. SI,. Poleg drugih pohujšanj je ta Glas zlobote podmetal jezuitom in drugim duhovnom take o-slovske, toda tako strašne prisege, da je človeka groza, ko jih bere.
Mi smo opetovano poživljali Sku-bica naj jih dokaže; a nevedni, prefri-gani in zvijačni Skubic se je v Glasu zlobote zvijal, zavijal in širokoustil, naposled pa kar zopet drzno zatrdil, da je prisega zgodovinsko dokazana S tem je morebiti preslepil nekaj svojih nevednih šlev, ni pa nas.
Poživljali smo ga, naj odpošlje do-tično prisego v Washington, vladi Združenih držav, da jo da preiskat izvedencem, in če ta od vlade sestavljena komisija veščakov pride potem do zaključka, da je prisega, kakor trdi Glas Sv., resnična, naj vlada zapodi jezuitski red iz Amerike, nam Slovencem pa pridobi ono za 500 ljudi veliko jezuitsko poslopje za zavetišče, kakor so jezuiti obljubili gosp. Sojarju: da poslopje odstopijo Slovencem za za-
vetišče, če se jim dokaže, da je resnična ona prisega, s katero je Skubic far-bal svoje neuke bralce. Ali mislite, da je Skubic, da bi opral sebe sumljivih laži in slovenskemu narodu pridobil zavetišče, storil le en korak proti Washingtonu? Nekateri pravijo, da je, dobil pa da je od vlade brco. Mi pa mislimo, da ni, ker v Glas Sv. (št. 44, str. 5.) se zopet zvija in vzrok, zakaj tega ne stori, zvrača na jezuite. Kajti ko bi vlada vsled te prisege prijela jezuite, potem, piše Glas Sv. št. 44, "bi kak jezuit nastopil in rekel: Prisegam i. t. d. da je tista prisega, ki jo je natisnil Glas Sv., neresnična, mi jezuiti storimo sledečo (torej drugačno op. st.) prisego. Potem pa pove (vladi jezuit op. st.) kako iz trte izvito pri-1 sego. Jezuitsko geslo je: Sredstva po-i svečujejo namen! In pri tem ostane-' mo!" Tako se je odrezal na naš po-' ziv Glas Sv.
Na to zvijačo odgovarjamo:
1.	Skubic, vi ste strašansko zabit osel; že večkrat ste zapisali tisti zloglasni rek napačno. Rek se glasi: "Namen posvečuje sredstva", vi pa pišete: "Sredstva posvečujejo namen"; navajate pa jezuitom po krivici pod-metani rek zato napačno, ker ga ne razumete, ker ste preneumni in preza-biti, ker vaša glava je polna: ne možganov ampak plev in slame. Z vami, nevedni in glupi Skubic, ki neveste skoro nič več, kakor šestletni otrok, lažnjivi ste pa bolj kakor sam satan, je ravno tako boriti se znanstveno, kakor je teško 251etnemu krepkemu fantu boriti in tepsti se s šestletnim otrokom. Ni prav nobenega užitka boriti se s tepcem in lažnjivcem!
2.	Ste vi Skubic med Slovenci v Ameriki eden največjih sleparjev in1 lažnjivcev, eden tistih zlobnih pačite- J ljev zgodovine, ki skušajo z lažmi, obrekovanjem in svinjarskimi povest-1 mi pristuditi duhovščino in krščansko vero Slovencem.
Vi ste zgodovinski lažnjik, od katerega bi se moral vsak resnicoljuben in ' pošten človek s studom in gnevom [ obrniti in čegar strupenega in obrek-1 ljivega jezika bi se moral bati kakor ■ gada. Vi ste opetovano trdili, da je ' tista prisega resnična; mi pa smo opetovano trdili, da tista prisega ni resnična in da vi ostudno lažete.
Ne bom jaz, katoličan vas sodil, sodijo naj vas resnicoljubni protestantje, I ki bi kot protestantje gotovo raje videli. da bi mogli katoliški cerkvi in jezuitom priložiti kako zaušnico nego pa zagovarjati jo; vendar pa so resnico- j ljubni, pravični in pošteni toliko, da! zavračajo nesramne laži o katoliški! cerkvi in ono od vas jezuitom podtika-no prisego, če tudi niso prijatelji ne katoliški cerkvi, ne jezuitom.
I.	Glas Sv. in Skubic sta lažnika— razznanja protestantska zveza: der Kvanere'ischc Bund, ki izjavlja, "da je tista prisega grobo potvorjena" (grobe Faelschung) in torej neresnična. (Anti-Duhr 45.)
II.	Glas Sv. in Skubic sta lažnjika —kliče protestantski list "Reichsbote" (1897 št. 238) in prizna: "Zdaj smo se o tej reči skušali natančneje poučiti, in posledica je, da tista namišljena pri sega ne obstoja res."
III.	Glas Sv. in Skubic sta lažnjika — odmeva iz protestantskega časopisa "Deutsche Zeitung"; (Berlin 1899, 16. marca) ta list piše: "Kakor nam poroča protestantski bo&oslovec (teolog), ki je vešč katoliški književnosti, je ona pred kratkim od nas tiskana jezuitska prisega neresnična."
IV.	Glas Sv. in Skubic sta lažnika— razjavlja "Berliner Taegliche Rundschau", (1899, 29. marca), ki je glasilo protestantske zveze: "Evangelischer Blind"; piše namreč: "Gre se za prisego, (Eidesformel) katero, baje, storijo jezuiti. Ta prisega je že davno od veščakov (von Kundigen), med drugimi od grofa Hoensbroecha označena za neresnico. (Faelschung). Razširjenje take, ne na resnico oprte trditve, more evangelski (protestantski) stvari le škodovati. Mi torej ne moremo izpolniti želj onih, ki nas naga-njajo, naj ponatisnemo tako imenovano jezuitsko prisego, ker s tem bi ul-tramontancem (katoličanom) napeljali le vodo na njih mlin."
Tako torej sodijo resnicoljubni protestantje o tisti prisegi, ktere niti ponatisniti nočejo, ker jih je sram lagati. Lažnjik je pa poleg Glas Sv. in Skit-bica tudi Kondež. Saj ni samo tat tisti, ki v žakel deva, ampak tudi tisti ki žakelj drži in žakel za tatvino posodi. Skubic laže in s teni dobro yiie in poštenje krade nedolžnim duhovnikom, Kondež pa posodi in drži ža kelj: Glas zlobote za take nesramne laži. To je zločesta trojica!
Kondež in Skubic ali vaju ni sram, da vas celo protestantje obsojajo za lažnjivca in obrekovalca? Ali vaju res ni sram, da vaju morajo učiti protestantje, kako pišite o kat. cerkvi? Ali se res ne sramujeta o katoliški cerkvi in duhovništvu poročati lažnjive reči, ki se tako upirajo zdravemu razumu, da jih niti pravični protestantje nočejo tiskati?
Protestantje, dal, resnicoljubni brezverci bi se sramovali takih gnilih pisa-;ev in takega prekanljivega lista, ka-koršnega podpirajo nevedni, slepover-ni katoličanje.
Slovenci, ali ne uvidite, kako podlo vas ta dva pretkana dobičkoželjna zvitorepca z lažmi in sleparijami izobražujeta in za nos vodita?
Biti slepar in lažnjik je najgrša o-studnost. Velik slepar je oni, ki ponareja denar in s tem ljudi goljufa; večja sleparja sta Kondež in Skubic, ki ponarejata resnico in z lažmi o-
strupljevata in poneumevata naše ljud stvo.
V Ameriki je mnogo doktorjev-ma-začev in žavžarjev, ki judem po časopisih ponujajo svoje ničvredna, da, škodljiva zdravila in šušmarije in za dober denar prodajajo. Taka goljufa sta Kondež in Skubic, ki prodajata laži za resnico in za dober denar.
Kakor kak zelo izprijen jud, tako tudi ta dva nimata nobene vesti. Toda ta dva sta še grša in hujša; kajti onaT-dva prodajata eno in taisto .plesnjivo laž tudi po trikrat na leto, in to leto za letom. Jud ne goljufa juda, a ta-dva goljufata svoje rojake-Slovence, samo da je business in da se kaj denarja prigoljufa.
Kar prinaša Glas Sv. proti katoliški cerkvi in krščanstvu in škofom in jezuitom, je vse zlagano; njegov namen je uničiti ugled duhovnov in veljavo katoliške cerkve, zato pa skuša vse oblatiti in ogrditi, kolikor je mogoče; ko pa ne gre drugače, pa z lažmi. Mi nismo proti temu — zagovarjamo pa tudi ne, kar je proti ljubezni do bližnjega — če Glas zlobote objavi resnične pregreške in prestopke duhovnikov; dobro, naj pa imajo to za pokoro, naj se pa bolj varujejo. Mi nismo proti temu, to se pravi, mi Glas Sv. ne bomo okrcali, če čuti, da ne more drugače kakor opravljati, če se ne more zdržati drugače nego povedati resnične prestopke. Toda vprašam, koliko pa moreš še verjeti listu, ki prave laži v resnico, in čisto resnico v laži izpreobrača, ki duhovništvo in sv. vero smrtno sovraži, ki zmerom kaže in en in isti prestopek taistega duhovna ponatiskuje skoro vsak teden, samo v malo drugačni obliki samo da bi ljudi preslepili, češ, glejte kako so grdi! Naši ljudje vedo, da tudi duhovnik je človek in kot tak podvržen-izkušnjavam in grehu. Toda, če smejo dobri in pravi faranje, to je: podporniki cerkve izpozabivšega se duhovnika pograjati zato, ker ga vzdržujejo, nimata pa za to gotovo nobene pravice Kondež in Skubic, ker nič ne plačata in nimata sploh s faro nobenega stika. In dokler s takim duhovnikom potrpi vsaj večina dobrih fara-nov ne brigajo nič niti Kondeža niti Skubica duhovnikovi prestopki, kakor jih tudi nima nič skrbeti in srbeti tisti denar, ki ga dobri farani darujejo cerkvi.
Grški modrijan je opominjal: Spoznavaj samega sebe! Vi-dva pa hočeta le vedeti, kakšni so drugi, ne pa, kakšna sta sama; zato pa sodita zmerom le druge, nikdar pa sebe. Le poglejta enkrat tudi v svojo umazano dušo, in zaničevala, studila in sramovala se bosta, če le še nista izgubila zadnje iskrice poštenja.
Opisal sem vam Glas Sv., Kondeža in Skubica — zločesto trojico. Pokazal sem vam jih v pravi luči —_n£. v pravem smradu in grdobiji. Ali se naj potem še čudimo, da S. N. P. J. ki šteje nad 8000 članov, ni hotela tako umazanega lažnjivega lista za svoje glasilo, ampak je ustanovila nov list?
Ali naj se še čudimo, da se je S. N. P. J. sramovala in je odklonila vzpre-jeti Kondeža za svojega člana, ker se je bala, da ji bo okužil še druge člane? Varuj se, tudi tebe bo ta list izpridil in okužil, če ga boš bral. Pokaži današnji Am. SI. drugim, da bodo spoznali, kako jih Glas Sv. za nos vodi! Glas Sv. se imenuje ta list!! Veste kaj to pomeni? Ta list je svobodomiseln, to se pravi: on ima in uživa vso svobodo, on sme svobodno lagati, slepa-riti, varati, goljufati, pretvarjati, prekaniti, obrekovati in zvijačitif slovenski narqd z budalostmi poneumevati in ga izneveriti Bogu in Kristusu. ICon dez, ker je to vaš namen in vaše na čelo, zakaj ne izpremenite imena svojemu listu? Mi vas ne bomo nikdar napadali, če pišete proti Bogu, Kristusu, duhovništvu in katoliški cerkvi — pa to le pod pogoiem, da, svoj list imenujete kakor zasluži:
"Slepar in lažnjik".
| Joliet Citizens Brewing Co- 1
North Collins St., Joliet, III.
DPiite Ells. Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Ženske bolezni.
Dr. McTube star in navihan zdravnik gre nekega večera s svojo 171etno hčerko v opero. Med predstavo začuti deklica, da se je polašča omotica. "Slabo mi postaja, slabo," je šepetala.
Zdravnik se ji nasmeši, ne da bi polagal bogzna koliko vrednosti tej bolezni, seže v žep in jej da rekoč: "Deni v usta, a ne razgrizi pilule, in pogoltniti je tudi ne smeš; dovolj je če jo samo obdržiš v ustih."
Gospica jo vzame in v ustah jo je držala kake četrt ure. Stopila se ni. Vseeno: Dekle je čutilo, da ji je boljše. Ko je zastor pal, vzame pilulo iz ust in jo spravi v svoj pompadour, ne da jo pogleda. Prišedši domov pripoveduje dogodek mami, seže v. torbico, išče in išče in kaj najde tam? — Gumb od čevlja. —____
Z zakramenti za umirajoče v letal nem stroju k bolniku. Iz Alžira poročajo: Polkovnik Largeot je bil pred dnevi pri rekognosciranju v pokrajini Tuaregov smrtno ranjen ter je zahteval pomoči duhovnikove. Ker pa duhovnika ni bilo v koloniji in je bila bližnja francoska naselbina 200 kilometrov oddaljena, bi ostala zadnja želja umirajočega neizpolnjena, ako bi se navzoči aviatik poročnik Bregard ne izjavil pripravljenega, da gre po duhovnika v naselbino z letalnim strojem. Dvignil se je torej z dovoljenjem svojega poveljnika v zrak, preletel v nekaj urah 200 kilometrov v I.ag-houal, vzel duhovnika k sebi na kro> in prišel še pravočasno nazaj, da je previdel duhovnik težko ranjenega pol kovnika z zakramenti za umirajoče, nakar je polkovnik kmalu izdihnil.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
C i 111 več ga p i ješ tembo-j se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mogo drugiS slaikiis pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenk Bottling Co.
Q13 N. Scott St,	Joliet,
Telefoni Chi. 2275 N. W. 4SO, oh nedeljah N. W. 344
t« i
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obseg* poteg slov. angt. Slovnice, »lov. angl. razgovore vsakdanjo yvti^W navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se posta«e amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. anf'-in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima strani, stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po ceniki
V. J. Kubfelka, 538 W. 145th St. New York,N.V-
Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig- _
E. Wiinder Granite Co
804-806-808 N. Hickory Stre"1 JOLIET, iU^
Velika zaloga
spomenikov^
Naše podružnice 9°' Betliania in
Ressarection
Cemetery bli** Summit, Cook iu Naperville,
Chicago Phone N. W. Phone
949. 949
FIHO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telepb""*'
Amer. Slov. stane le $2 na
******
K« S« K*
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...................... ..........Paul Schneller, Calumet, Mich.
I- podpredsednik:........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:...........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
blagajnik:.........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. -
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
a*C*0*0*0*00*0*0*040*C
I Društvene vesti.
Joliet, 111., 6. jan. — Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jed-note je imelo svojo letno sejo dne 1. dec., in obenem volitev uradnikov za leto 1913. Izvoljeni so bili sledeči u-radniki:
Predsednik, Josip Dunda; podpredsednik, Martin Težak; tajnik, Mihael Wardjan; zapisnikar, John Lekan; blagajnik, Mihael Kočevar; zastopnik, Josip Legan; nadzorniki, I. John Butala, II. Simon Šetina, III. Franc Stiglic;
zastavonosilci, Anton Korevec, Josip Cjuha, Max Rolih in Mihael Zmajč; reditelj, Nikolaj Jurjevič. Kratki pregled dohodkov in stroškov za leto 1912 društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote: Dohodki:
Mesečnina in asesmenti......$4,403.40
Za tikete ................... 204.96
Za pogreb .................. 73.00
Pristop ..................... 39.00
Razni drugi dohodki ........ 220.25
Regalije in znaki ........... 9.85
Obresti ..................... 35.00
Preostanek leta 1911......... 2,004.00
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. J.
Po določilu gl. predsednika K. S. K. Ji g. Paul Schneller-ja, se bode pričelo 'etno zborovanje gl. uradnikov Jednote z dnem 27. jan. 1913 ob deveti uri do-Poludne v gl. uradu. Vsled tega se službenim potom obvešča vse gg. glavne Uradnike Jednote, da se zborovanja vdeležiti blagovolijo, ker bode več važnih i stvari v razmotrivanje in rešitev.
Vsak g. uradnik je naprošen, da mi naznani, se li vdeleži zborovanja ali ne.
Spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajam udani sobrat
JOlSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 8. januarja 1913.
Skupaj..............$6,989.46
Stroški:
Asesmenti K. S. IC. Jednote. .$3,302.80
Bolne podpore ............. 1,255.00
Tiskovina in plača uradnikov 214.77
Za pogreb .................. 50.00
Rent od hale ............... 36.00
Darila ...................... 60.00
BI
IZ URADA GL. TAJNIKA.
r' Zadnje čase prejel sem jako veliko certif. in prošenj za premembo dedičev, er sem pa pri ureditvi novih knjig in izdelovanju finančnega poročila, mi je 1 o nemogoče nove certifikate izdati. Vsled tega prosim slavna društva, da • ek°liko potrpijo, kajti gledati hočem, da se certif. v najkrajšem času izdelajo ln na društva odpošljejo.
Spoštovanjem in pozdravom JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA K. S. K. J.
Združeni sobrati in sosestre, tem potom vam naznanjam, da sem bil napa-e& kot predsednik K. S. K. J. od urednika glasila K. S. K. J., da sem uradnim P°tom zastopal K. S. K. J. pri glavnem shodu za Slovensko Zavetišče dne 28. novembra 1912 v Chicago. S tem hočem razjasniti članom in članicam
S. K. J., kaj da pomeni beseda uradno: beseda uradno pomeni vso moč in Pravico in če uradnik ene ali druge organizacije zastopa isto bodisi v enem ali aru.
Dne 1. jan. 1913 v blagajni $2,070.89 Dalje želim srečno in veselo Novo leto vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote.
M. Wardjan, tajnik.
Sem oziru, da on z uradnim zastopstvom zaveže vse njegove souradnike
j^kor tudi vse člane in članice, da so zavezani na vse zaključke, ktere on odo-1 'n podpiše. In za vsa taka delovanja je on opravičen računati dotični or-'•'zaciji, katero zastopa, vse^stroškeTTcateri bi bili s tem zvezani. „ "reden bi pa jaz storil tak korak in zastopal tako organizacijo kakor je K. sebna ^ v"ared^ stroške ter s tem obvezal člane in članice na kakošna po-S K*	verjemite mi, da bi se jaz obrnil na vsa krajevna društva K.
fs '> v dovoljenje takega delovanja.
_____ z temu, da nisem uradno zastopal K. S. K. J., je, da nisem dobil
y. ,	M»
likih l'°a °Se.knega Povabila za imenovani shod. In dokaz temu je pri urad-da „ ,vra^vnih društev K. S. K. J., da zato vprašal nisem, in dokaz temu je, «a nobenih stroškov
«„,__ , ----- na K. S. K. T. naredil nisem, dasiravno sem tudi z istim
t ITT „ezadeve K-s-K- J- °praviL
^oja bil' ^ ° a' setn se povabilu ogromni večini slovenskih listov, ker misel storim-'k -C' ak° se more kaj dobrega za ubogega delavca storti, da isto enoleti'i aJtl ®!-':v'10 Prosilcev za pomoč od članov K. S. K. J. v času mojega Vredni ^ u.radovan-ia kot predsednik me je v to prignalo, ker vem, da so istemu Usmi'jenja in podpore ali katerim se ne more podpora izplačati, ker nasprotujejo pravila K. S. K. J. kakor tudi državna postava. ^ wm hočem
nil« ""»-čin naznaniti članom in članicam K. S. K. J., da prva izjava ured-Pogleduj K' S" K- J Am- SI- Proti moji osel
Slovenskega Zavetišča je popolnoma neopravičena. kov9ni?°V napad v glasilu K. S. K. J. z dne 27. dec. 1912 je nesramno obre-
Sl. proti moji osebi kot predsednik K. S. K. J. v

Kovanj« nn	----- --
jn . a niojo osebo ali proti moji osebi kot predsednik K. S. K. J. n0 ;n njeS°vo šepetanje na uho z dne 3. januarja 1913 je popolnoma nepravil kor daPiretIrano' kajli z istim hoče razjasnjevati temelj Jednotinih pravil, ka-
Ali ' ' i.32 kQt predsednik pravil ne imel ali ne razumel, bili ila Je . 0 moje postopanje pravilno in s pravim namenom ali ne in ali so Sed n»a.mene °d g. Kranjca pravični ali ne, prepuščam v vašo razsodbo ,liJ v°ščim vsem članom in članicam K. S. K. J. srečno, zdravo in veselo V° leto 1913.
H 0pon	PAUL SCHNELLER, predsednik K, S. K. J.
S..r	a: Prosim uredništvo, da se zgornji dopis ponatisne brez komentara
smatr;
a za uradno.
CgfO-BA. UREDNIŠTVA. To pismo, v katerem skuša g. Schneller sredo Cvati sv°je nepremišljene besede in svoje postopanje, smo dobili še le v 0Poldne, zato se bomo ž njim zmenili v prihodnji številki.
^■UCT-St -.	----I---
re]eli S"10 sledeče: urada ^ Protest.
Skup®- r.sv- Štefana št. 1 K. S. K. J. en°6laSn fani stari in novi odbor, fostonn,.? Atestira proti sedanjemu
Urednika A. S. proti gl. H.	K. S. K. J. g. P Schnel-
n°v in kot člani izmed 12,000 čla-anic nikakor ne pripoznava-
iio
lilo
da bi
se
gl P° našem Jed. glasilu bla-^oVa, dsed">ka ozir- da bi se Vda,,-0 kot Podlo dušo. — Ker po «raH- J m zasledovanju njegovega
enat.'!1 mu ne pripoznamo nobe-^ psovk.
rank Banich, predsednik. ^atl' Gril, tajnik, nton Gregorich, zastopnik. 1	JUrj°vec, bivši I. tajnik.
Meni je g. Schnel-N \ ? oraj po vseh časopisih, da Ve" Ali aVSko krvj'° omadeževane kT11 toroi' u' to strašno očitanje? SNi, , u,)'ialec ali morilec. In k klNler . °vanju naj molčim? G. >e Ve « tore^ ,ahko reče kadar-v^.'ako Ql)K0'j"f. tat, ubijalec". Ako Spi!'PodiJf , 0vanie ne' sme imeno-
vat lleriev' ° pa? Ali vi torej t0
tij.t? Alj 1° - prcdbacivanje odobra-* tdse,i„?,Cete res Povedati, da je ično ravnal, ko mi očital hudodelstvo No, če mi boste delili
srčna Vam hvala za Vašo božičnico pravično razsodbo; Bog Vam sto tero plati!
JOHN KRANJEC, urednik.
Skupaj..............$4,918.57
Skupni dohodki leta 1912. .$6,989.46 Skupni stroški ............ 4,918.57
' Pr,
IKK"* P-vič
Pri,
vrste?
Pravi3cS'(!emu £lami naše Jednote '\t, VPOtem Rorje mil
vam še rečem: Možje, pri-
Odprto pismo.
Joliet, 111., 7. januarja 1913. Mr. Math Grill,
1809 W. 22nd St., Chicago, 111. Predragi mi rojak in sobrat:—
Tem potom Vam izrekam najiskre nejšo zahvalo na prekrasnem božič nem darilu v obliki protesta, kateri je priobčen v sedanji št. "Am. Slov." — Moje roke niso bile še do danes, hvala Bogu, "omadeževane z delavsko krvjo", kakor je pisal g. Paul Schneller, Če sem kdaj prelival delavsko kri, le potem zaslužim to grenko očitanje; če je pa nisem in nji g. Paul Schneller vendar to očita, ali ni potem to hudobno oziroma podlo? In človek, ki nedolžnemu take reči predbaciva — podla duša? — Nad Paul Schneller-jem, ki me dolži takega hudodelstva— prelivanja delavske krvi, se ne spod-taknete, ga branite; mene pa, ki še zagovarjam proti takemu hudodelstvu, kakoršnega mi ni še nihče dokazal, obsodite na — smrt. Če nas bo dragi Bog tako sodil, potem bodo vsi pravični obsojeni in krivičniki bodo zmagovali.
Želeč Vam srečno in veselo novo leto, ostanem,
Vaš sobrat, JOHN KRANJEC, župnik.
Ely, Minn., 29. dec. — Društvo sv. Jožefa štev. 112 K. S. K. J. je imelo glavno zborovanje dne 15. decembra tč'r se je razmotrivalo zaradi bolniškega odbora. K sklepu je bilo sklenjeno: Kateri član tega društva zboli ali se ponesreči, mora naznaniti svojo bolezen in kje stanuje tajniku, in taj nik bo potem poslal poziv na enega člana v bližini bolnika, da ga obišče in se prepriča, v kakovem stanju se bolnik nahaja. Vsak član tega društva, ko dobi poziv od tajnika, mora bolnika obiskati kakor hitro je mogoče Tajnik bo toliko pozivov poslal na člane, kolikor bo bolnik potreboval, vselej druzega.
Društvo je imelo volitev odbora za leto 1913. Izvoljeni so sledeči uradniki:
Pavel Bukovec, predsednik; Math Rom, podpredsednik; Josip Agnich, tajnik; Josip J. Peshel, II. tajnik; Štefan Agnich, blagajnik; Math Stonich, zastopnik; Josip Šile, Frank Jerich in John Koprivec, nadzorniki; Josip S. ICoshevar, redar; Josip Tomshe, zastavonoša. S tem voščim vsem veselo Novo le to, da bi ga še mnoga leta zdravi in veseli obvršavali.
Josip Agnich, Box 266.
Forest City, Pa., 22. dec. — S tem naznanjam, da je imelo društvo Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. J. svojo redno sejo in volitev novega odbora za leto 1913. Izvoljeni so bili sledeči:
Matija Komin, predsednik;
Martin Rokavec, podpredsednik;
John Osolin, I. tajnik;
Lovrenc Kotar, II. tajnik;
Anton Cijar, blagajnik;
Anton Bokal, zastopnik;
Martin Gerčman, Josip Bucenel in Kancjan Majhen, gospod, odbor;
Jernej Končar, maršal;
Mihael Peterka, zastavonoša;
Ignac Novak in Josip Kotar, redarja;
William Germ in Mihael Havpt-man, poslanca;
Dr. G. T. McGuire in Dr. W. E. Lloyd, zdravnika.
Nadalje opominjam vse one člane, ki dolgujejo društvu mesečnino, naj jo pri prihodnji seji poravnajo in vnaprej redno plačujejo svoje doneske.
Nadalje opominjam vse člane biva joče izvan Forest City na potnih listih, kadar iztečejo, naj iste obnove v pravem času, ne potem, ko bode že prepozno. Prosim tudi vse zunanje člane, naj mi vsak pošlje svoj natančni naslov, da ako je kaj posebnega, ga vem kje iskati.
Biatski pozdrav vsetn članom in članicam K. S. K. Jed., želeč jim obilo uspeha v prihodnjem letu na društve nem polju.
John Osolin, tajnik, Box 492.
Peter Mukavetz, bolniški obiskovalec.
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani sv. Trojice. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Mike J. Maurin.
Leadville, Colo., 29. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. je imelo dne 14. dec. mesečno sejo in objed-nem volitev novih uradnikov za leto 1913, in so bili izvoljeni sledeči: Predsednik, Anton Godec; podpredsednik, Jos. Perme;
I.	tajnik, Jakob Kenda;
II.	tajnik, John Pozelnik; zastopnik, Frank Mohar; blagajnik, Frank Zaitz; nadzorniki, Nik Pezdirc, Frank Sa-
dar, John Skala;
bolniški odbor, Ignac Sadar št. 2, John Ažman, John Ponikvar;
porotni odbor, John Lunder, Jernej Marolt, John Traven; reditelj, John Godec; vratarja, Jožef Jarc, Ignac Sadar št. 1;
banderonoši, John Kure, Anton Per-haj;
ravnatelja, Anton Ponikvar, Mihael Čerček.
Naznanjam vsem društvenim bratom, da je imelo društvo sv. Jožefa št. 56 in društvo Planinski Brati 26. dec. skupno veselico zaradi kupljene nove dvorane za skupni omenjeni društvi, in smo se prav dobro imeli, veselo in prijazno, kakor ovčice v svojem hlevu, ko nimajo rogov, in tisti, ki so poprej nas mislili pobosti, so jim rogi odpadli, jih tudi ni bilo na veselico. In želim vsem dr. bratom srečno novo leto 1913. Jakob Kenda, tajnik.
Milwaukee, Wis., 4. jan. — Naznanjam članom društva sv. Janeza Evang. št. 65 K. S. K. J., da je imelo društvo glavno sejo in volitev novega odbora za leto 1913. Volitev se je vršila v najlepšem redu. Izvoljeni so bili sledeči:
Frank Frančič, predsednik; Matevž Ferko, podpredsednik; Anton Mogolich, I. tajnik; Frank Kelvišar, II. tajnik; Geo. Ritonia, blagajnik; Jos. Vind'šman, zastopnik; John Ravnikar, bol. predsednik; Anton Goličnik, Frank Zegar, Frank Planinšek, nadzorniki;
Frank Štiglic, Adam Natalia, Jos. Zura, porotni odbor;
Frank Brulc, maršal;
Leo Hrebar in John Gregorčič, zastavonoši;
John Peterlin, vratar.
Zgoraj omenjeno društvo priredi koncert in zabavo z godbo in plesom spomin desetletnice društvenega u-
je vabimo vsa slovenska in hrvatska društva k obilni udeležbi na omenjeno zabavo. Zabava se vrši v So. Side Turn Hall v nedeljo popoldne in zvečer dne 12. jan. 1913.
Bratskim pozdravom na vge člane ur članice K. S. K. Jednote.
Anton Mogolich, I. tajnik, 529 National Ave.
Pittsburg, Pa., 29. dec. — Vsem članicam dr. Marije 7 Žalosti št. 81 K. S. K. J., katere se niso udeležile zadnje seje, katero smo imele dne 22. decembra, se naznanja, da se je izvolil novi odbor za leto 1913, in so bile izvoljene sledeče sestre:
Marija Lokar, predsednica; Jožefa Pragner, podpredsednica; Jožefa Fortun, I. tajnica; Ana Frankovič, II. tajnica; Ana Adlešič, blagajnica; Marija Lokar mL, zastopnica; Marija Balkovec, Marija Volk, Ana Veselič in Rozalija Bojane, odbornice;
Marija Balkovec II., predsednica bolniškega odseka.
Sosestrski pozdrav in veselo novo leto 1913 voščim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Jožefa Fortun, I. tajnica.
Pittsburg, Pa., 28. dec. — Društvo Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J. je imelo glavno letno sejo in volitev uradnikov za prihodnje leto 15. decembra. V odbor so izvoljeni sledeči so-bratje:
Predsednik, George Weselich; podpredsednik, Matija Mušič;
I.	tajnik, Josip Bahorich;
II.	tajnik, Štefan Rogina; blagajnik, George Milek; zastopnik, George Weselich;
dr. zdravnik, Dr. Jos. V. Grahek; nadzorniki, Mihael Markovič, Peter Kapele in George Kroteč;
maršal, Rudolf Požek in Geo. Markovič;
zastavonosca, Nikolaj Vrščak in Frank Plantak;
vratarja, Marko Kroteč in Jos. Sta rašinič;
predsednik bolniškega odseka, Mihael Markovič. ■
Srečno in veselo novo leto vsem članom in članicam K. S. K. Jednote Josip Bahorich, tajnik.
pomočnika Josip Car in Nikolaj Mi« halič;
boln. odbor, Vinko Habič in Marko* Makarič;
zastavonoša, Gregor Čurek, pomoč« nika Frank Gnilec in Math. Troha; maršal, Anton Slane; pomočnik, Ivan Balkovec; redar, Marko Radočič. Tem potom uljudno opozarjam vse zunanje in tukajšnje člane, kateri so bivališče svoje v tem letu spremenili, da mi dajo svoje naslove. Nekateri niso tega še to leto naredili. Zadnji čas naj bo do 15. febr. 1913. Vsaki član, kateri je bivališče spremenil in tega ne naznani I. tajniku, bo po pravilih predlagan- za kazen in kaznovan. Tudi prihodnje seje v januarju naj se po mogočnosti vsi udeležijo, kajti se bo vsem onim, ki so ostali dolžni društvu, dolg prečital. Zgodilo se je minulo leto, da je član ostal dolžan, ni ga bilo pri prvi seji zraven, in potem je protestiral, da ni toliko dolžan. Naš prejšnji II. tajnik je vodil račun ali vplačevanje članov jako pazljivo in točno, zatorej ne bojo nikomur pomagali izgovori. Kdor plača redno, nima sitnosti nobene. Ker bojo nove knjige dale do^ti dela, se bojo seje začele prec po eni uri pop. v prostorih po navadi.
Še nekaj. Vsaki član, ki se redno ne-udeležuje sej, brez pravega vzroka, se kaznuje. To leto se je malo spregledalo, v bodoče se ne bo, in se ne sme. Saj enih članov ni videti na seji drugače, ko nimajo nobenega pota več nikamor. Taki člani spadajo v sedmi razred naše Jednote, ki ga nima.
(Nadaljevanje na 8. strani.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven sUvemke cerkve.)
stanovljenja. Tem potom najvljudne-
Rankin, Pa., 8. dec. — Naznanjam vsem članom, kateri niso bili navzoči na glavni seji 8. dec. t. 1., da je izvoljen sledeči odbor za novo bodoče leto 1913:
Predsednik, Frank Habič; podpredsednik, Josip Bajuk; tajnik, Josip Kerstolič; pomožni tajnik, Marko Šimčič; blagajnik, Lovrenc Blazina; zastopnik, Math. Kozan; nadzorniki, predsfid1511*-®*^* iTikan,
Rojaki Slovencil Okrnite se vsi, M ste na katerikoli bolezni bolai, mm SLOVENSKEGA zdravnika. Taat teste ozdravljeni popolnoma, ako je Ml sploh mogoče. Tisočerim naiih rojakov je bilo pomagano do čvrstega is popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali H> pišite 1 Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, joliu l, ILL.
Tel.fona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Ironwood, Mich., 22. dec. — Društvo s\. Janeza Krst. št. 20 K. S. K. J je imelo glavno sejo dne 15. dec. t. 1. pri kateri si je izvolil« sledeče uradnike za letos 1913:
Frank Srnaltz, predsednik;
Martin Šutte, podpredsednik;
John Ramuta, I. tajnik;
Marko Rupe, II. tajnik;
Pavel Mukavetz, jastopnik;
Nik. Severin, zastavonoša;
Marko ICostelec, maršal;
Matt Ritmanič, I. nadzornik in pre gledovavec knjig, Jos. Pctruša, II nadzornik in pregledovavec knjig;
RAZPRODAJA
Moških in ženskih Oblek ter Vrhnih Sukenj.
Moške obleke in suknje
Ženske obleke ii suknje
$12.50 vrednost, znižano,	75
$14.90 vrednost, znižano 5 75 $18.90 vrednost, znižano 7 75
$8.90 vrednost; znižane	3.75
$14.90 vrednost, znižano 5 75
$18.90 vrednost, znižano	9 75
na ....................
$25.90 vrednost, znižano 12 J 5 I $25.90 zrednost, znižano	Q
na ...... ......................................*
Obleke za dečke po $1.00 | Ženske srajce 98c do $4.50
Star Credit Clothing Co.
109 NORTH CHICAGO ST.
Odprto vsak večer do 9. uri. JOLIE T|
]	Peter Barbarič,	Hrvatski spisal Ant. Puntigam S. J. # Poslovenila A. B. in V. S.
Yzor mladeniča Iz Hercegovine.		
(Dqjje.)
7. Vzor dijaka.
Vzoren mladenič mora imeti razne vrline, predvsem terle tri: čisto, bogo-Ijubno srce, velike duševne darove in neumorno marljivost. Vse te lastnosti so krasile našega Barbariča.
Videli smo že, kako si je prizadeval za čednost; kako je bil točen v najmanjših stvareh, kako je bil marljiv in kako sijajno jc napredoval v šoli, — o tem nam priča njegov učitelj. Petrov učitelj in obenem "razrednik" v prvih treh letih pripoveduje o njem tako-le:
"Prav živo se spominjam, kako sem spoznal Barbariča natančneje. Sedel je približno sredi razreda in odlikoval se je od ostalih po visoki rasti. Ko sem prvokrat zagledal to priprosto zunanjost, nisem niti slutil, da je v tem •mladeniču tak talent in tako srce. Toda že čez nekoliko dni- sem dobil od predstojnika prvega oddelka listek: "Prosim, dajte "diligencijo" zmiraj Barbariču, ker je v vsakem oziru zanesljiv." To je dalo povod, da obrnem nanj svojo pozornost. Kmalu se mi je nudila prilika, da tudi jaz zapazim na Petru marsikaj hvalevrednega.
In zares, v "diligenciji"*), katero mi je Peter vsak dan izročil ob začetku pouka, je bilo pri njegovem imenu zmiraj zapisano veliki "D" t. j. "dili-gentissime" (jako marljivo); to se pravi, da se je Peter učil v učnem času marljivo.
Njegovi neumorni marljivosti je odgovarjal tudi napredek v šoli. Podatke imam o njegovem napredku iz I., II. in III. razreda, ker sem bil prva tri leta njegov razrednik in to v ustinenem in pismenem. Odgovarjal je mirno, jasno in določno, a nihče ni mogel opaziti na njem niti najmanjšega znaka kake oholosti.
Pri "koncertacjjah"*) je bil zmiraj zmagovalec ali se je vsaj junaško boril. Nikdar ni bilo zapaziti na njegovem obrazu razburjenosti ali zmešnjave. Zmiraj je vprašal mirno in razločno, ravnotako je tudi odgovarjal na vprašanje svojega tekmeca. Njegovo ime je bilo zmiraj na častni plošči in sicer ! je z marljivostjo in vzornim vedenjem kot "imperator", ker je izdeloval naj- j prekašal vse druge, boljše latinske naloge. Kadar sem 1 Gotovo ni nič, kar bi vzbujalo v vračal popravljene zVezke in dodal: srcu naroda lepše nade, kakor je mla-"najboljše je izdelal nalogo" — tedaj denič, ki dobro uporablja obilne daro-sem od vseh strani slišal šepetati: ve Božje; on je veselje starišem, to B»ri>arič. Součenci so se tega že po- lažba učiteljem; z bistrim očesom in po'iiKima navathffc :\'ti,u., „5 tojta zavi- junaškim lahkim korakom hiti naspro-dal v razredu, nihče ni tekmoval i ti zarji srečne bodočnosti. A kako • -iijtmr-Ker"Je-bH vsakdo iWgBE^Kate t«»l« človeka srce. če vrat	4u)*-
nc mori- dospeti do tc višine kakor deničev, ki nehvaležno zanemarjajo pd Barbarič. Večina sod i jako v je gle- Roga jim izročene darove. Tak mla dala nanj s posebnim spoštovanjem, denič je kakor nebo, ki ga ne zaljšajo Včasi sem Uil napram njemu m al 6 svetle zvezde, je kakor spomlad brez strožji, ter sem njegovo nalogo po dulitečega čarobnega cvetja. Tak mla-popra.vku še enkrat pazljivo pregledal denič je življenje brez upa, grobokop in premišljeval, ali bi ne mogel kake- lastne sreče, ga malega pogreška všteti za velike- Barbarič je opisal nekoč (bil je ta-ga; toda odštevši kak "lapsus calami" krat v šestem razredu") dva različna
Ako vse združim, kar sem opazil na njem skozi tri leta lepega in plemenitega, moram priznati, da nisem našel nič, kar bi mi na njem ne ugajalo. Isto moram izjaviti tudi o prihodnjem letu, ko sem bil "generalni prefekt". Nihče se ni Viikdar pritožil čez Pefra. Zmiraj je najtočneje spolnoval svoje dolžnosti, nikdar ni prelomil niti najmanjše zapovedi. Posebnih pravic za se ni nikdar iskal.
Tudi naslednja leta je ostal Peter enako vzoren dijak. Njegov razrednik v 4. in S. razredu se izraža jako pohvalno o njem: "Bog sam ve, v kako tolažbo mi je Barbarič. Bil mi je v šoli desna roka. Vedno se je odlikoval v znanju, v učenju je bil naj-pridnejši, v obnašanju vsem živ zgled, v skromnosti in ponižnosti mu ni bilo para. Pred začetkom pouka je skromno čakal na profesorja navadno s knjigo v roki, da ne bi niti trenotka potratil. Spoštljivo je pozdravil učitelja ter pobožno in brez hlimbe molil naprej v šoli. Med poukom je skrbno pazil in moje opazke točno beležil. Kadar je odgovarjal, mu je sijal z lica mir, njegove naloge so se odlikovale po snažnosti in največkrat so bile brez napake. Bilo mu je naročeno, pobirati zvezke, kar je opravljal zelo vestno. Svojega zvezka ni nikdar položil na prvo mesto, da si je moral zapaziti, da njegovo nalogo najprej poiščem. Včasi je v imenu so-učencev psosil, da bi jim prizanesel s kako nalogo. In oziraje se na njegovo vestnost, mu nisem odbil nobene prošnje; ker če sem kedaj kako navadno nalogo pozabil dati, je bil on prvi, ki me je opozoril na to, ne da bi se bal, da se bodo součenci radi tega jezili nanj. Sicer so pa vsi Petra iskreno ljubili in ga zelo spoštovali
Kakšna setev, takšna žetev. V vseh predmetih je napredoval Peter naravnost sijajno. Skozi celo gimnazijo, od prvega razreda pa do svoje smrti je bil vedno prvi odličnjak. Na koncu vsakega leta je dobil pri slovesnem deljenju nagrad prvo darilo, ker
to je pogrešek v pisanju, nisem našel navadno nič drugega. Besedni red v nalogah je bil brez ugovora, ker si je dobro zapomnil vsako mojo opazko. J?isavo- je imel lepo in čitljivo, tako da je vsem ugajala. Tako sem mu moral vselej dati prvenstvo. Pa vendar se mi je nekoč posrečilo.
Našel' sem namreč v Petrovi nalogi velik pogrešek. Veselil sem se že na tihem, kako bodo njegovi tovariši iz-nenadeni, ko Barbarič ne bode "imperator". A slučajno so to pot imeli tudi vsi tovariši vsaj po en velik pogrešek,: in tako je Barbaričbil ju>\>** najboljši in ubatninl iiiqirtftorsko čas^. Ko sem vrnil zvezke, zbode takoj dvakrat rudeče podčrtani pogrešek Petra v oči in 'lice mu oblije lahka rudečica. Takoj seže po .latinsko slovnico, da vidi vzrok pogrešku.
*) "Diligencija" je knjižica, v katero predstojnik (prefekt), ki se mudi pri dijakih v učnem Glisti, vsak dan za-belježi, kako je bil vsakteri marljiv. To knjižico izroči najboljšemu učencu, .da jo odda profesorju. Tako zve pro-ft-or. kako? se je kateri 'tičil in kako naj ravna s posamezniki pri izpraševanju. To seve dijakpm ni zmiraj ljubo, pa vsaktlp uvidi, kako je koristno.
*) V jezuitskih šolah so upeljani pripomočki, kateri so kakor kaže skušnja, jako primerni, da vspodbujajo di jake k niarljivoMi. Taki pripomočki
so takozvane ''koncertacije",
"Koncertacije" so znanstvene borbe. .v katerih dijaki dfug drugemu sta-v j j jo vprašanja o tem, kar so se učili. Take borbe so naznanjene po stalni "formuli" in se vršijo v navzočnosti prof Mirja. V ta namen se razdeli razred v dva tabora na pr v Rimljane in K irtažane. Vsak tabor ima svojo zastavo in svojega poveljnika (imperatorja) in druge častnike. Tabor in častniki se določijo navadno po šol-
skih naloga
Običajno
borijo ta-
bori po dolgih pripravah, svečano pred prnabjjeuimi gosli. Borijo se pb'vrsti, enaki z enakimi, "imperator z "imperatorjem", čast- .k - častnikom itd. Ako nasprotnik ne odgovori na vprašanje tedaj je "ranjen"; ako ne oduovpri na nobeno vprašanje, tedaj jc "padel"; oba tabora opazujeta borim z največjo napetostjo, in posebni zapisnikarji beležijo vsako zmago. Pre magan tabor mora izročiti zmagovalcu svojo zastavo, in imena zmagoval-napišej« na "častno ploščo".
cev
Prvi jim
a ki dobijo lepo nagrado.
učenca. Naloga je bila, naj se oriše, kako pogubna je lenoba. Peter je o pisal v obliki dvogovora razliko med marljivim in lenim dijakom. V tej nalogi je razodel svoja načela in nazore o učenju tako živo, jasno in resnično, da je vsakdo, ki ga je poznal, prebravši sestavek, moral vsklikniti: "V tem marljivem učencu je Barbarič nehote orisal samegasebe!" Zato hočemo to nalogo v celoti priobčiti. Tako bomo Petra bolj spoznali, kakor ča bi njegovo marljivost na dolgo in široko opisovali. Volne velja zA vse, KSf^VcM pisal (pred vsem za njegove šolske naloge) V posebni meri pri&tovica: "Slog je človek". Tu se se je razodeval Peter ravno takega kakor je bil.
i
5. Ogledalo za lenuha.
Slučajno sem zadel nekoč na dva dijaka. ,ki sta se na koncu prvega polletja razgovariala o svojih šolskih nad logah. Eden je bil lenuh (L.), drugi niarljjv (M.).
"Ali," začne L., "komaj sem se nekako preril skozi prvo polletje; pa kaj to pomaga? Že mi je drugo za petami Že teh- pet mesecev se mi je zdelo kakor pet fet. V šoli je kakor na višajah. Kako dolgočasne so šolske ure! Kolikokrat pogledam na liro, kedaj se bo oglasil oni blaženi zvonec. ter me rešil groznega strahu, da me profesor še v zadnjem trenotku ne pokliče! An, uboga reva dijaška, kako sj nesrečen na tem svetu!"
"Meni je, prijatelj," odgovori M., "minilo tell pet mesecev, kakor hi trenil, da ne vem sam kako. Vsakokrat se dobro naučim,naloge, rad grem v šolo, tam komaj čakam, da me pokliče profesor, da si rnshvžim zopet kak dober red In tako hiti čas, kakor na pe'rotih.''
"Ali pr.ostm le," ugovarja T.., "kako bi se mogel vedno piliti, kakor ti? Vedno imaš knjigo pred nosom!"
"Dobro," odgovarja ,M., "recimo, da je tako! A prosim te, odgovori mi na to le Vprašanje: Kaj si pravzaprav po poklicu?"
"Kaj »eni?" vskipi nekoliko jezen L'-, "še vprašuješ? Nesrečen učenec sem."
"Počasi, ne jezi se, dragi,' de mirno-M., "rekel si. da si učenec. Že tvoje inte ti kaže, da se moraš učiti, pa ne •zanemarjati svojih šolskih dolžnosti ter jih smatrati za postranske ali celo najzadnje."
"Ah, pusti to, prosim te," reče hladnokrvno' L., "ali se to zahteVa od di
jaka? ali naj neprestano upira oči v knjigo? Če bi izpolnoval vse takozva-ne šolske dolžnosti, bi ne bil nikdar resnično vesel, in vendar moraš tudi ti priznati, da velja za dijaka ono geslo: mi smo dijaki, veseljaki..., a kako bi bili veseljaki, če bi vedno zijali v knjige?"
"Da, priznam," odgovori M., "da morajo tudi dijaki biti veseli. R'avrio prej si samega sebe imenoval revnega nesrečnega učenca, in prav si imel; ker v pravem smislu more biti srečen, vesel in zadovoljen le marljiv dijak: le tak si je svest, da jc storil vse mogoče, da izpolni voljo božjo in zadosti dolžnostim svojega stanu; in vrh lega ga še spremlja blagoslov božji in lepo spričevalo. Kadar pa pridejo počitnice, se jih samo tak dijak more veseliti, ker ve, da si jih je zaslužil s težkim trudom in naporom. Obratno pa leni dijak ne more biti nikdar v duši sam s seboj zadovoljen, ne more se veseliti počitnic, ker ve, da bo, pri-šedši domov s slabim spričevalom in prazno glavo razžalostil svoje stariše. In pogosto ga muči strah, da bo moral ravno počitnice žrtvovati uč<nju. da nadomesti vsaj nekoliko, kafr je med letom zamudil z lenobo in tako prerije v višji razred."
"Res," reče I... "deloma imaš prav pa kaj me to briga? Moj oče je ugle den, bogat visok uradnik; z njegovo pomočjo bom prišel do visoke mastne službe tudi brez učenja. Seveda, ti se moraš zanašati samo na svoje znanje, ker nimaš drugega sredstva."
"Tako?" de nato M., "recimo, da se uči kdo samo zato, da doseže kako mastno službo in nima pred očmi slave Božje; ali tudi za takega bi to ne veljalo. Misliš-li, da je tvoj oče po lenobi prišel do te časti? Vprašaj ga, koliko znoja je prelil kot dijak. Ali ti ni znana ona grška prišlovica:
Mochthein ananke tous tlielontas eutycliein, ter ona latinska:
"Qui studet oplatam cursu contin-gere metam, multa tulit fecitque puer, sudavit et alsit? Mar misliš, da ti bo oče z lijakom vlil znanje v glavo? Ali misliš, da bo ljubi Bog radi tvoie lenobe čudeže delal?"
"Resnica," reče po daljšem molku L., "učiti se moram, ni drugače; pa glej smolo! Vzamem računico in začnem izdelovati nalogo. Kmalu obti-čim. pa ne morem nikamor. In kako bi ne obtičal, ako najdem tam nekake formule (obrasce) .in paragrafe, o katerih se ume, da jih moram znati, a meni se zdi, da še nisem nikdar ničesar slišal o njih. Poženem računi« o v kot ter vzamem grškega pesnika. Začnem prevajati, a najdem obliko popolnoma neznano. Iščem po slovarju, a slovar zahteva, da jo znam iz slovnice. Ali, kaj se bom s tem mučil, si mislim, človek bi znorel, če bi hotel vse tft uganke rešiti: zopet z 'v ini knjigo~*t<ir začnem kaj zabavni- ja citati."
"Seveda, predragi, verujem ti," reče M., "da je tako. Toda povej mi, kdo je tega kriv? Ko bi se bil ti dobro naučil vsako lekcijo iz računice, g;ške slovnice, ob svojem času, bili bi ' sedaj paragrafi iz računice in obli'.e iz grške slovnice že popolnoma znane. Ti bi sedaj s slastjo in veseljem napredoval čedalje bolj in bolj, I aj ne, to je pravo veselje, če človek vi di, da napreduje z letmi tudi v znanosti in kreposti!"
"Vsekakor, ne (da se tajiti." odvrne L., "tudi moja letroba je preccj temu kriva, pa kaj hočem, ker sem slabe glave; ne morem takoj razumet:, zato si mislim: zakaj bi se zastonj trudil, ker mi je Bog dal počasno pamet: zato ne morem napredovati."
''Počasi," odgovori M., "se-li poni in jaš, kaj pravi naš ljubi Zveliča r o hlapcu, ki je zakopal svoj talent? Tudi ti imaš svoj talent. Ako jih tudi nimaš pet, itrtaš pa vsaj enega. Od tega boš Bogu dajal odgovor. 7.ato moraš vporabiti vm- sile, da razlrneš in se naučiš svoje naloge. Če i naš mirno vest. da si-storil vse, kar si mogel, a vendar ne znaš v šoli. tedaj nisi odgovoren. Sicer pa, če misliš, da ti slaba glava dovoljuje lenobo pasu se motiš. Veš-li, kaj pravi sv. pismo o lenuhu? Kdor ne dela, naj tudi ne je. £ato je rekel Zveličar sam o lei em hlapcu: "Vrzite ga v vnanjo i. no. kjer bo jok in škripanje z zobmi." In poslušaj Dante-ja, kako opisuje ječanje lenuhov v peklenskem močvirju:
"...Tristi fttmmo Nell' aer dolce, chc dal Sol s'a!! jra Portando dentro accidioso fuimno, Or'ci attristiam nella belletta neura."
(Inferno VIT. 121—12'M. (V močvirju tožijo: Nam nevesfla bila je,duša v sladkem solnčnem ž' iki, ker v srcu skrita jeza nam je tlel1; zato žalujemo zdaj v temni mlaki.'
(Prevel dr. Jos. Debevec.*) \li ni to si rasno?" |
"Ob, lii-haj/' reče prpplašeti I... 'vsaj menda še nisem tako daleč za-iel, da bi prišel v pekel?"
Ana Vogrit!
Izkušena babica
N. VV. Phone 1727. 1216 N Hickorv St..	Joliet. TI'
John Povsha
311 Third Ave.	Ribbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik..
/ ti-"
Prodajeni šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM,
a vsi vseedno dobrodošli!
John Grahek
...Ghostilnič&r. .
Točim vedno sveže pivo, fino kali lornijsko vino, dobro žganje in tržiu najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premot
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, IL1
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
TROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meerschaum" fr. Na drobno se prodajajo povsod,
na debelo pa na 08 Jefferson Street.	Joliet, M
j. p. king &
°bžtev.le8on	Lesni
Clinton in Desplaines Sth. Joliet
The Will Count) National | Bank

of Joliet, Illinois.
Prejema'*raznonrstne denarne ulofp ter pošilja denar na vse dele svetu.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. \T. W. tel. 218. Chicago telefon 924 Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
3. razreda na parobrodih Kaiser Franz
Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO. 2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v
-1 *•»«■-.n 1- in	......

Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarfja slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svalcome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru
Kapital in preostanek $300,006.00.
- - »
C. E. WILSON, predsednik. \||M Dr. J. VV. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Antonija Rifel
izkušena babica.
Joliet, I««'
512 N. Broadway
J. C. A&ler & Co.

priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, tU'
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspe^ i^ahka metoda! Učife se doma. P0"^ traja do šest mesecev. Pišite po P01 jasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S: B. 10.) 1380 E. 40th St. Cleveland, Ob10-
Garnsey, Wood & LeBH°n
Advokati. Joliet National Bank Bldfr Oba tel 891.	JOLIET. ^
Geo. Lopar U
(irocerijska prodajalna
N. W. telefon 808. *n2 Cu.iQ Street	JOLIET.
I Ljudsko Krepčilo.
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko
VINO

*) Te stihe je Dante napisal v prvi vrsti z,t jezne; a pfikladajo se tudi le po za lenuhe. Opomba pis.
Brezplačne
Brezplačno darilo vredno $1.00, iko pošlješ imena 10 ,oseb in njihovih na. slovov, ter priložiš 10 centov. Pojlji na
P. 0. Box 12 (uptown) Pittsburg, Pa.
To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bp sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledesti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, i • neprijetnosti po jed{.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabili kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na gla vobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči
lekarnah.
ELIXIR.
bitter-wihe
ter
trinerovo
HORKEVIHO
'Wwturjd b/JOSEPH Tfll*6* 79$ &AsKU<) Ave-CHlCACO,.li-(-
Jl V
JOSEPH TRINER,
1 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.
^Wrrrrrrrrri-mnilllli-rrrrrrfrrr
edina slovenska tvrdka
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
ž Naravna ohiska vitia najboljše kakovosti **

Delaware, Catawba in Concord, prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28th St.	Lorain Ohio.
Delaware po 90c galona, Catawba po 70c galona, Concord po 50c galona Pri večjih naročilah znaten popust, za vina jamčim da so
S
pomini na moje romanje v Sv. Deželo.
H
f f Rev. Jos. Pollak.
1 naravna. Yino razpošiljam v sodih od 25 gal. naprej-
pnninmnininiiimniiiiiiiiiiBfiiimiiiiiiiiniiBiiEiiiinBiiiiHRins
S A.NEMANICH,preds.
S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča,za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
Zastopnika.	^
-».'■AJ	—v	- Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. lUuiiiuuiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiE
36. Carigrad.
(Dalje.)
Drugi dan je bil praznik Marijinega oznanjenja. Sv. mašo sem opravil'v domači cerkvi in tam sem bil tudi pri veliki maši, toda ljudi je bilo prav malo v cerkvi. Sicer je za katoličane v Carigradu dobro preskrbljeno, ker so tu razun frančiškanov tudi konventua-li, dominikani, kapucini in šolski bra-tje.
To jutro sem si odločil za vožnjo po Bosporu. Trdi se. da je Bospor .glede naravnih lepotij prvo, kar si mo(e-mo misliti. Obojno obrežje, tako evropsko, kakor maloazijsko je gosto nasuto z vasmi, vilami in palačami. Komaj sem vstopil v ladijo v Galati, že sem zagledal na evropski strani prekrasno 650 m dolgo sultanovo palačo Doljma Bagče. Ta palača je sezidana iz samega belega marmorja. Trdi se, da je to najlepša palača na svetu. Drugi pravijo pa, da je najlepša sultanova palača Čiragan, ki stoji tudi ob Bosporu. Sploh je na obeh obrežjih več sultanovih palač. Takratni sultan Abdul Hamid je prebival nad Ciraganom v palači Jiljdiz-Kiosk. Ta palača je skrita v velikem vrtu. Poleg nje je več poslopij, kjer stanujejo sultanove žene, katerih ima 400. Vsaka izmed teh žen ima svojo žensko postrežbo. Vsega ženstva je v sultanovem haremu (tako se imenuje stanovanje za ženske) nad 1500 oseb. Turška vera dopušča imeti več žen. Imajo jih pa po več navadno le visoki gospodje. Lahko si mislimo, da toliko ženstva mnogo stane. Zato na Turškem kljub visokim davkom vendar le vedno denarja manjka. Nižji turški uradniki in častniki morajo večkrat celo leto čakati na plačo.
Ob Bosporu so tudi krasne palače poslanikov tujih držav. Vaš za vasjo, letovišče za letoviščem se vrsti ob bregu Bospora. Najlepše mesto ob Bosporu je pa Bejikdere se svojimi letovišči, gostilnami, kavarnami in vrtovi. Tam, kjer je Bospor najožji (550 m), stojite dve trdnjavi, ki morete vbraniti vhod najmočnejšim vojnim ladijam. Na tem mestu je dal napraviti perzijski kralj Darij most, čez katerega je prepeljal 700,000 mož v boj zoper Ski-te. On sam pa si je dal v skalo vsekati tron, da je raz njega gledal, kako koraka čez most njegova velikanska armada. Turki imenujejo ta del Bospora Šeitan-alintizi t. j. hudičeva reka.
Vožnja po Bosporu tje in sem traja dve uri. Lepota pa, katero strme gleda popotnikovo oko, se ne da popisati. Po pravici se Bospor sme prištevati med najlepše kraje sveta.
Popoldne sem se odpeljal s tramva-
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts
Slovanska lekarna
jem do postaje Pankaljdi, kjer sem izstopil in šel sem po poti, ki se vspe-lija po prijetnih gričkih. Prišel sem do kraja, kjer se potoka Barbizes in Kidaris zlivata v morje. Semkaj kaj radi prihajajo carigrajci. Pot drži čez neki mostiček na hrib, pod katerim je mošeja Ejub. To mošejo visoko časte turki, ker je v njej spravljena mohamedova zastava. Po hribu je vse polno lepih grobnih spominikov, katerih dragocenost priča, da je to pokopališče bogatih. Sitega hriba je krasen razgled. Posebno lepo se vidi Zlati rog in dva majhna otoka, ki stojita pVav tam. kjer se 'reki zlivate v morje. Akoravno je ta kraj. ki se imenuje sladke vode Evrope, glavno sprehajališče turkov, vendar ne vidiš nikjer nobene gostilne, še manj pa o-studnega popivanja, kar le prepogo-stokrat grdo kazi izlete v naše domače lepe kraje.
S hriba sem šel nazaj do postaje Ejub, kjer sem se vsedel v parnik in peljal sem se po Zlatem rogu nazaj proti Carigradu. Xa desni strani se vidi vmazano predmestje Balata. Tukaj stanujejo večinoma judje. Nekdaj je bilo pa prav to predmestje silno lepo, ker so bile. tukaj palače vshodno-rim-skih cesarjev. Za tem predmestjem sledi predmestje Fanarios, v katerem stanujejo večinoma grki. V tem predmestju stanuje' tudi grški patriarh. Na vrhu h>riba se. vidi grški patriarhat, krasna a čudno zidana palača.
Xa levem bregu je videti turški ar-zenal, kjer se delajo in popravljajo turške vojne ladije. — Izstopil sem v Galati. a šel sem takoj zopet čez most na kolodvor orijentske balkanske železnice. Zvedel sem. da so pri sv. Štefanu (San Stefano) kapucini, katerih predstojnik je tirolec, magister novincev pa celo kranjec. Odpeljal sem se torej v San Stefano, ki je druga postaja iz Carigrada. Ta vasica, ki je znana vsled svetoštefanskega miru iz 1. 1878, lepo leži ob morju in obstoji iz samih vilj. Ljubeznivo so me sprejeli dobri kapucini in še bolj so se razveselili, ko sem povedal, odkod da sem. Drugo jutro me je sam predstojnik spremil nazaj v Carigrad. Ko sva prišla tja, sva se za nekaj časa lo čila. Dobri pater je imel še nekaj o-pravkov, jaz sem pa hotel še nekoliko v mesto.
Pogledal sem to dopoldne še jani carski muzej, v katerem so izpostavljeni voščeni in leseni kipi oblečeni tako, kakor so se v raznih časih nosili turški vojaki in uradniki. Iz muzeja se obrnem proti bazarju.
(Dalje prih.)
+ JOHNSONOVI +
"BELLADONNA" QBLI21
AU ceufa iz voiijw babM so xcrcnj nu. REVMATIZMU	SLABOSTIH » ČLENKIH
HROMOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI » KOLKU	MRAZENJU v ŽIVOTU
BOLESTIH v ČLENKIH VNETJU OPRSNE HRENE NEVRALGIJL PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KAŠLJU
Loughran & Conway
108 Lougbran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojuje denar, zavaruje proti požaru hiše in pohištva.
JAVNI NOTARJI
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar ^ slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Akc hočete biti dobro postreženi in dobre pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijsko, vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih za log s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani^ salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Time Schedule
Effective Sunday, Nov. 3, 1912.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. <M Jefferson St., bHxu meeta, Joliet
Chicago, Ottawa& Peoria Railway
INTERURBAN CARS
Leave Joliet.	Arrive.
6:05 a. m..................6:25 a. m.
6:30 a. m..................6:58 a. m.
7:05 a. m..................7:40 a. m.
Prepričani smo,
da vsaka veVka banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Kadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa I za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, HI
8:05 a. m......
9:05 a. m......
10:05 a. m......
11:05 a. m......
12:05 a. m......
1:05 p. m......
2:05 p. m......
3:05 p. m......
4:05 p. m... ...
5:05 p. m......
6:05 p. m......
8:05 p. m......
9:50 p. m..

First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
| sicer od zunaj, notri še 'ne) in v tej cerkvi prva služba božja ob polnoči, l v noči, v katerej je prišlo Božje dete j na svet, da nas odreši; ono tajinstveno skrivnostno noč, na katero so čakali | grešniki toliko tisoč let v odrešenje, in v tej noči prva sv. maša polnočni-cal Da res; kar očaran sem bil, po to-
: vroče julijevo solnce nam je vse posu-šilo. Naši rojaki, kakor tudi Ameri kanci se večinoma pečajo z živinorejo in mlekarstvom, ker tukaj je glavna reč mlekarstvo, ker to največ "noter nese". Nekateri naši rojaki so že do bro napredovali, imajo od 10—15 glav živine. Zadnji teden je naš rojak Fr. Lunka kupil lepo kobilo za 250 (reci: dvestopetdeset) dolarjev. To je lep na-
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les .
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi »« pri nas in oglej si našo zalogo! Miti bomo zadovoljili in ti prihranili denax
se naselili v samo hosto. Zatorej ro jaki, če katerega veseli v Wisconsin na farme v našo naselbino, obrni se pismeno do g. Ignac Česnika.
Lepa hvala g. Rev. Jos. Pollak za lepo božično povest! Srečno novo
..........8:40 a. m.
..........9:40 a. m.
.........10:40 a. m.
.........11:40 a. m.
.........12:40 p. m.
..........1:40 p. m.
..........2:40 p. m.
..........3:40 p. m.
..........4:40 p. m.
..........5:45 p. m.
..........7:40 p. m.
..........9:40 p. m.
.........10:40 p. m.
11:05 p. m.................11:40 p. m.
To Following Stations:—
Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Marseilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, L'add, Marquette, Howe, De Pue, Bureau, Princeton, Grand Ridge, Streator.
F. E. FISHER,
General Superintendent. Office and Station—Van Buren, near Joliet Street. Chicago Phone 2511.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo v
likih letih biti pri polnočnici v komaj'. predek v tem kratkem času, ker smo dogotovljenem hramu božjem! In pri tem pa še petje, sicer ne isto precizirano petje kot po večjih naselbinah, ampak petje dovršeno ravno dobro; v začetku seveda ni pričakovati bogve kakega petja, pa upam, da bo mogoče, pozneje kaj bolje. Mogoče? Vreme leto želim vsem Slovencem! Pozdrav-je pa prav gorko, zima mila, ne pre- ljen brat Josip Hočevar v Pueblo, več snega, torej dosti razlike med Colo, in zahvaljen za božično darilo, Minnesoto in Wisconsinom: tu gorko, ki si ga poslal našim otrokom. Po-a tam mraz ob Novem letu. S po- zdrav Rojcovi družini, Pireblo,_Colo.! zdravom
w. J. LYO]> S
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
trgovino i obleka
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor|tudi ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cenet
Leopold Stupica.
Prvi in edini slovenski pogrefcniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Sin
on Nemanich in
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
P ■
^Cst.u'1 3ro£a slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjih ▼ tv4j,l' in,a lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mr-e vozove in kočije. '
Hj n
PPZive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. lar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago

'•257s
N. W. 344.
in vsi delavci »o Slovene5.
Willard, Wis., 29. dec. — Cenjeno uredništvo A. S.! Kdo bi si bil mislil, ko- so pred 4 leti prišli prvi nasleljenci, da bo danes tako velika farmarska slovenska naselbina s cerkvijo in slovenskim župnikom?! Na sveti večer opolnoči jc bila prva sveta maša v novi cerkvi in z lepim slovenskim petjem pod vodstvom organista (imena ne vem). Ni sicer še cerkev-jzdelana, z delom so zdaj prenehali ter se bo spomladi nadaljevalo. Največ hvale gre g. Česniku Ignac, ker on se je največ potrfidil za to, da se je tako hitro naredila cerkev in da smo dobili župnika, g. Jakob Kalana. Posebno se zahvalijo naši faranje za darilo, ki so ga darovali Waukegančanje za našo novo faro; na tem nrestu jim bodi izrečena najiskrenejša hvala!
Tukaj v Public-šoli smo imeli 20. dec. predstavo ali igro; pa ker se je govorilo v angleškem jezikii, ne bom opisavala dalje, ker nisem vsega razumela, pa igrali so prav dobro: le še to naj povem, da nazadnje je Miklavž delil darove, pa ne samo šolarjem in igralcem, ampak vsem tistim, ki so se udeležili in še celo tistim, ki so doma za varha ostali; za vsacega posebej smo dobili dar. Hvala' tebi, Miklavž, a največ hvale gre gospodu učitelju Math. S. Smithu, on se je največ potrudil, da je tako lepo naučil našo slovensko mladino.
Letino smo imeli še#dosti povoljno;. ali kakor lansko leto, t'ako je bilo tudi letos.'na poletje preveč, dežja, posebno v košnji smo imeli hudo nevihto; po zemlji jc kar voda stala, a pokošeno seno? Jaz sem rekla: zdaj bomo morali pa zrakoplove dobiti, da bomo seno sušili; ali dobri Bog nas ni pozabil,
Pozdrav čitateljem! Marija Perko.
Poprava poškodbe.
Slučajno poškodbo je treba takoj popraviti, da se prepreči stanovitnost iste. Mala poprava o pravem času u-tegne rešiti celo poslopje, prav kakor utegne mal popitek dobrega zdravila rešiti naše življenje. V našem telesu se vrše neprestane izpremembe tako, da nekatere celice, iz katerih obstaja naše telo, umirajb in se nove rodevajo. Če jih več umre, je poškodba, ki jo je treba tfikoj popraviti. Ta poškodba se kaže v slabosti telesa in duha, izgubi slasti, zapečenosti, glavoboli, bolečinah v raznih delih telesa, skratka, po splošnem nerazpoloženju. Takoj pričnite uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ki brž prežene iz telesa vse nečistosti, okrepi vse organe in popravi škodo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za bol v hrbtu poizkusite Trinerjtv liniment (mazilo). — Adv.
Opahki so izginili.
Mrs. Marija Gregorčič, iz Lemont Furnace, Pa., nam je prostovoljno poslala sledeče pismo za objavo: "Seve-rovo zdravilno milo (Severn's Med. Skin Soap) dela čudeže. Ze odkar je bilo naše dete dva meseca staro, je bi la njegova koža pokrita z opahki ki so ga srbeli in boleli. Ko sdTi pričela rabiti Severovo Zdravilno milo za njegovo kopelj, so opahki izginili in sedaj ima zopet zdravo, čisto in voljno kožo! Vselej bom priporočala to milo materam." — Pridejati hočemo še, da je to milo tudi dobro za odrasle,-za kopelj in izmivanje in splošno rabo. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Ako je nč morete kupiti, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
Kadar se mudite na vogalu j Ruby and Broadway ne | pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO |
kjer boste najbolje postetieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. j
Wm. Metzger |
Ruby and Broadway JOLIET = ........................................................................
John Kirincich
918 North ChicagolSt. JOLIET, ILL.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti t sodaijo •glasite se »ri meni.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4J % brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POStl ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš
denar..
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1
AMKMXAMSKI ILOVEMgC.10. JANUARJA 1913.
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino I* po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kssiplne z lepimi kamni, stenske in badilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jolietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
Rezervni sklad nad pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Ztieom,
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	£ 1 Qi
brez odbitka rentnega davka. *rmL XXX 2 /O
Naš zaupnik t Zjed.
državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland Si., New York.
Stanje hranilnik
vlog dvajset milj ono v kron.
DRUŠTVENE VESTI.
(Nadaljevanje s S. strani.)
Vsem članom in članicam srečno in veselo novo leto želi
Josip Kerstolič, tajnik.
Springfield, 111., 30. dec. — Iz urada društva sv. Rozalije štev. 140 K. S. K. J. se naznanja članicam, da je bila letna seja dne 15. dec. in volitev društvenega odbora za leto 1913. Izvoljene so bile sledeče odbornice:
Angela Moder, predsednica;
Marija Kužnik, podpredsednica;
Alojzija Kužnik, I. tajnica;
Alojzija Golob, II. tajnica;
Marija Barborič, blagajnica;
Rozalija Kulovič, zastopnica;
Ivana Logar, zapisnikarica;
Frančiška Potnik, Alojzija Golob, Marija Peternel, nadzornice;
Marija Klopčič, rediteljica.
Uljudno se prosijo članice, da se bolj redno udeležijo sej. Razpravljalo se bo na prihodnji seji o društvenih pravilih, torej pridite vse, ki se zanimate za društvo.
Vsem članom in članicam K. S. K. J. voščim srečno novo leto.
Mrs. Alojzija Kužnik, tajnica.
Joliet, 111., 8. jan. — Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. Jednote se naznanja, da je društvo imelo svojo letno sejo dne IS. dec. 1912 in volitev odbora za leto 1913. Izvoljeni so:
Frank Blatnik, predsednik;
Alojzij Weiss, podpredsednik;
John Jerman, I. tajnik;
Martin Žugel, II tajnik;
Mihael Wardjan, blagajnik;
Anton Košiček, zastopnik;
John Živec, I. nadzornik, John Fi-lak, II. nadzornik, Jožef Slapničar, III. nadzornik;
Fred Ferlin, maršal;
Jožef Avsec, ravnatelj;
John Planič, Math Kralj, zastavo-nosilca.
Srečno novo leto in obilo napredka želim vsem članom in članicam naše glavne J. S. K. J. S pozdravom
, John Jerman, I. tajnik, 1112 N. Chicago St.
N.
Joliet, 111., 8. jan. — (Iz urada društva sv. Martina št. 80 W. C. U.) Zgoraj imenovano društvo je imelo dne 22. dec. 1912 svojo mesečno in letno sejo, pri kateri je bila tudi volitev odbora za leto 1913. Izvoljeni so bili sledeči u-radniki:
Jožef Klemenčič, predsednik;
Alojzij Janžekovič, podpredsednik;
John Jerman, I. tajnik;
Anton Lilek, II. tajnik;
John B. Stukel, blagajnik;
John Kočevar, I. nadzornik, Anton Golobitsh, II. nadzornik, Stefan Ku-kar, III. nadzornik;
John Jurajevčič, maršal;
Jožef Riffel, ravnatelj;
Jožef Videč, zastavonosilec.
Nadalje tudi naznanjam vsem rojakom in rojakinjam, ki želijo pristopiti k zgoraj imenovanemu društvu in Jed-noti, da imajo sedaj jako lepo priliko, kajti vrhovnega zdravnika, katerega si je moral preje vsaki novopristopli sam plačati, plača sedaj Jednota, pri tem ei vsaki novi član ali članica prihrani lepo svoto. Ker je društvo na trdni finančni podlagi, vsled tega priporočam, da se Slovenci in Slovenke kar največ mogoče za isto zanimajo in k njemu pristopajo. Vsakemu naj bode pred očmi, da nikdo ne zna, kdaj ali kje ga čaka nesreča, vendar pa je .dobro in potrebno, da je človek zavarovan proti nezgodam in to pri več društvih oziroma Jednotah. Torej Slovenci, potrudite se, dokler je čas. Spoštovanjem in pozdravom sem
J6hn Jerman, I. tajnik, 1112 N. Chicago St.
Prijateljski svet.
Lajtnant pregleduje omaro, predno dobi novega postreščka. Notri najde listek, ki ga je pisal prejšnji strežaj sedanjemu. Zapisano je bilo to-le: "Ljubi Matevž, Ti boš imel prav dobrega gospoda, in če boš čevlje in gumbe lepo snažil, ne boš nikdar kre-gan in Ti bo prav dobro. Smodk pa nikar ne jemlji—ta vrag ima seštete!"
Med dijaki.
Prvi: "Katero tvoje izpričevalo je najboljše?"
Drugi: "Tisto o cepljenju koz."
Narobe svet.
Bolj ko je stara fotografija, mlajši je obraz.	1
Pometaj najprej pred svojim pragom!
Ravnatelju N. se v ponedeljek ni ljubilo nič delati. Zato gre po pisarnah malo nadzorovat svoje uradnike.
Tu vidi, da imajo skoraj vsi precejšen "blaumontag". Jezen se vrne v svojo pisarno; a tudi tu vidi svojega uradnika, kako pase lenobo. "Ja, kaj pa je danes vsem mojim ljudem," jezno za-rohni, "da nobeden nič ne dela? Menda ste drug od druzega nalezli to bolezen? — S kom pa ste že danes Vi občevali?" Uradnik: "O, edino le z Vami, g. ravnatelj!"
Krepko zdravilo.
Kolesar (prijatelju, ki toži nad zo-bobolom): "O, zoper to vem izvrstno sredstvo. Včeraj sem se vozil s kolesom, kar me neznansko začne zob boleti. Stopim v bližnjo lekarno, kjer mi lekarnar kane na košček vate par kapljic. To denem na zob. Ko stopim iz lekarue, je zobobol takoj izginil, ker je izginilo moje kolo."
Sama se zastrupila.
A.:	"Ali že veš, da je stara Vrbičev-ka za smrt bolna — pravijo, da se je zastrupila."
B.:	"Gotovo se je v jezik vgriznila!"
V šoli.
Učitelj: "Kaj je obrekovanje?"
Učenec: "Če kdo nič ne naredi, pa kdo to okoli pripoveduje."
Popis tatu v tiralici.
Lasje: rujavi, oči: plave, nos: navaden, posebna znamenja: svojemu očetu zelo podoben.
Zličar se pritožuje nad svojim obrtom.
"Ali vajste, možje, kaj vam bom povajdal? — S' žlicami dandanes naj nič. Če javor ukradeš, je še najkaj; pa je grajh. Če ga pa kuepiš, imaš pa samu muejo za Ion. To vam pa rečem—keker je djav Zurček z Rudolf-ljega, — če b' biu jest taku bogat, keker je Rotšild,—pretetu da jih ne dej-lam spod taužent kron tuecat! Mi ži-her verjamete, možje!"
Iz otročjih ust.
Oče: "Tonček, zakaj nisi več vesel igrač, ki si jih dobil za god?"
Tonček: "Zato ne, ker vem, kolikokrat bom tepen, predno jih bom razbil!"
NA PRODAJ ALI V ZAMENO — farma, obsegajoča 60 akrov, 3 milje severovzhodno od Lockporta. Izvrstna pitna voda; zidana hiša in skedenj, mlin na veter. Oddajo se tudi letošnji pridelki, kakor tudi vse poljsko orodje in stroji. Lennon Bros., 205 N. Chicago St. 50tfn.
KJE SE NAHAJA MOJ BRAT Mihael Šoti? Leta 1898 mi je zadnjikrat pisal iz St. Francisco, Cal.; od takrat pa ni več slišati o njem. Vsled tega ne vem, ali je še živ ali ne. Dobiti ima nekaj zapuščine po umrlem očetu, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani. Ivan Šoti, Sv. Martin, pošta Slovenji Gradec, Štajersko, Austria. 3t4
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgu, Pa. . JZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in , prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.
Pittsburg, Pa
Točim najboljše pivo, domače ir importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
Trije vzroki.
A: "Zakaj nisi vzel Drobiževe Reze?"
B: "Prestara se mi je zdela in tudi lepa ni, — pa me tudi ni marala!"
Pozor, rojaki!
Dobil sem iz Washiu-gtona za svoje zdravila seri silno številko, kinra jamči, da so zdravila prava in koristna.
Po dolgem času se ini je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pom ado proti izpadanju in za rast la«, kakorSneSe dosedaj » a sv tu ni bilo, od katere moAkim in ženskim gosti in dolgi lasje resni-čnh popolboraa zraste-o in ne bodo v*Č izpadali, ter ne os veli.
Ravnotako zrastejo moSkim v 0. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizpmv rokah in nogah in križicab v 8. dneli popolnoma ozdra vini. kurja očesa bradavice, potne no.e in ozeblin«' se popolnoma dstranij^. Da j« to ♦»sni ca jame1 m s $500. Pilite po cenik, katerega 4>otUjem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St.	Cleveland, Ohio.
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: ••
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn.
WINE GAGRDEN SALOON
. (po domače: Vinski vrt) Marko Matekovich, Gilbert, Minn.
Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli!
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel. 209 Indiana St.. Joliet. 111.
NA PRODAJ FARMA 80 AKROV, in sicer 75 akrov obdelane zemlje in 5 a krp v lože (hrastovja), hiša s 7 sobami, 3 staje in vse drugo pripravljeno. Lega: 75 milj od Chicage v Indiani, Pulaski county. Cena: $4000 v gotovini. Vse podrobnosti pove: Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
Naravna Vina,
katera nadkriljujejo vsa druga.
Lanski rudeči Zinfandel 35c gal., belo vino iz muškatel in tockay grozdja 35c gal., resling 40c gal. Vino od leta 1911: zinfandel 40c gaL, belo vino resling 45c gal., staro belo vino 1910 po 50c gal.

100 proof močan tropinovec, 4!/ž ga-lone $12.00. 10 gal. $25.00. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in Distilerija blizo postaje. Pošlite vsa pisma na:
S. Jackse, Winery
SAINT HELENA, CAL. BOX 161.
Pozor, Slovenci!
Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknje po meri.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. Joliet, 111.
Joliet Steam Dye flonse j Za
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & C". Office and Works. 642-644 Cats Oba telefona 488
— Naprodaj — hiša, v kateri se more pričeti z vsako trgovino ali obrtjo. Ista se tudi zamenja za malo farmo. Več izveste pri uprav. Am. Slov. 4t
Zavarovanje....
proti požaru, mati in velika POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt 6fc Co.
203 Woodruff Bldg.
Oba tel 169
Joliet, 111.
Velika zaloga grocerijskega blaga
na ponudbo po najnižjih cenah. 1
20 funtov sladkorja za $1.00
Ako si kupite drugega blaga za $4.00 skupno naročilo $5.00.
19 funtov sladkorja za
49
98 49
99
u
vreča Pillsbury moke za vreča Pillsbury moke za Gold Medal moke za Gold Medal moke za . Posebno vam priporočam jadmčeno moko, 49 f. vreča 1.30
Hfana __ UaItaci Samo pokličite n.i na telefon, kar želite, T.e dobite po	O AH
rti dna za KOKOŠI. najnižjih cenah. 100 funt vreča najlepie žute koruzne moke za •
U
ti
H
$1.00 1.40 2.75 1.40 2.75
Fižola.
4 funtov belige fižola za - -	25c 3J " najfinejšega rudečega fižola 25c
3	" beliga depelega fižola
(Lima Beans) za - - -	25c
4	funtov leče za	25c 3 " domače žute kaše za •	25c
Najlepša New Yorška bela ajdova
moka, 10 funtov za	40c
Kava in čaj.
Naše kave so najboljše, kar se more ku" pite za denar. Imamo kavo po 28c, 33c, 35c in 40c funt. Čaji 40c, 50c, 60c, 75c in $1.00 funt.
7c 7c
Najboljši makaroni, 1 funt zavoj za Corn Flakes, zavoj -3 zavoji Uueeda Crackers, za -3 zavaji suhega kvasa za
. I0c
JOSI1P JONTES
West Side Money-Saving Store
Vogal Center in Ross St.
Ch. Telefon 822
East Side Money-Saving Store
601-601 ^ Landau Ave.
Telefon 479 and 888
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Jolietj":
Oba telefona 405.