290. številka._Ljabljana, v torek 18. decembra._XXI. leto, 1888.
SLOMŠKI MOD.
Lihaja vsak dan mvetfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano  brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e i e 1 e toliko več, kakor poštnina enafia. Za oznanila plačnje se od četiriRfopne pttit-vrste po 6 ki*., če se oznanilo jeder krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr„ če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniStvoje v Gospodskih ulicah it. 12. CpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
V Izubijani 18. decembra. Srbija važna je za nas po sorodstvu, važna kot soseda nadi državi, važna kot etapa na balkanski poluotok in do divnegn Carigrada. Zaradi te važnosti in ker imamo v Srbiji muogo in raznovrstnih interesov, bavimo se pogostoma z mlado kraljevino in z opreznimi očmi opazujemo vse dogodke v njej.
Zlasti sedaj ob volitvah za skupščino je zanimanje veliko in dan na dan čuje se vprašanje: „Kaj novega iz Srbije „Kaj se dogaja v Belem-gradu?" Kot odgovor na tako vprašanje, naj nam služijo danes glasovi raznih listov, ker smo se prepričali, da je to najvarnejši način.
„Pester Lloydu   ima na prvem mestu o kraljevini srbski uvoden članek, ki je vse pozornosti vreden.   Ćitajočim ta Članek, zdelo se nam je, da glasilo Falkovo tolče na prsi z glasnim „Mea cul pa" in da se mu razmere onkraj Dunava in Save ne vidijo preveč rožnobojne.   „Pester Llod" dokazuje, da se kralj Milan radikalne stranke nikdar osvobodil ne bode, kajti:   „Kralju srbskemu pripetila se je dogodba, o kateri pripoveduje nemška bajka: Kako je beda v podobi  malega  možička ušatorila se v kmetski hiši, kako je ubogi kmet vse zatnan poskušal, da bi  prepodil usiljenca,  kako je celo streho razrušil pod katero se je bil ugnuzdil nadležni gost, kako je,  ko vse ni nič pomagalo, naposled sklenil, da ostavi stanovanje in se preseli v drugo hišo — a glej, ko je voz naložen z imetkom peljal se skozi vrata, čepela je beda na pohištvu in veselo se nasmihala: „Mi se selimo!" Baš tako godi se kralju Milanu s svojim jadom, z radikalci. Stranka ta ugnezdila se je po Srbiji,   zlasti mej kmetskim prebivalstvom.  Kralj skušal je napraviti jo neškodljivo, in poklical jo je na krmilo ter dal jej priliko, uničiti se, — a brez uspeha. Radikalna vlada bila je sicer zelo slaba,  a stranka ostala je navzlic temu mej narodom.   Tedaj odpustilo se je to ministerstvo in postavila se je odločna in krepka vlada, ki naj iztrebi zlo pri korenini — a tudi to je bilo brez uspeha, kajti vsa opozicija pridružila se je radikalizmu. Sedaj sklenil je kralj skrajno sredstvo.  Stara ustava se ima razrušiti in sezidati nova konstitucijonalna zgradba.  A glej! ko se ima pričeti preselitev, čepi na vozu, ki ima novo UBtavo prepeljati v skupščino, zopet radikalna beda na vrhu in veselo klić : „Mi se selimo!"
LISTEK.
Matične knjige za leto 1888.
m.
Pri haj a č.
Povest. Spisal Fr. Dolinar. Tretja knjiga, katero nam podaje „Matica Slovenska", prinaša kot III. zvezek zabavne knjižice povest „PrihajaČ", kateri je odbor bil prisodil darilo iz Jurčič-Tomšičeve ustanove. Kdo jo „Prihajać", po katerem je pisatelj krstil svojo povest? Mladi trgovec Stržen, ki se je naselil na kmetih v vasi, ne predaleč od Ljubljane. To neslano, puhlo člo-veče, v katerem ni iskrice poštenja, ki pijančuje, razgraja, brije neumne burke in šale, karta, zalezuje kmetska dekleta, ta prototip lahkomiselnega in sprijenega lantalina, spremeni v teku malo mesecev vso poprej pošteno in mirno vaa v kraj prepira in razprtij. Zraven svoje prodajalnice odpre krčmo  in tu se  zbira vsa  va.lka sodrga. Upliv
Ko je „Pester Lloydu tako narisal položaj v Srbiji, svetuje se kralju Milanu, naj radikalcera po kaže pest, kajti „vse je zavisno od osobne odločnosti in vztrajnosti, vse od suverenne zavesti kralja Milana, od njegove modrosti in energije." Ako se mu ne posreči, ugnati nemirnih duhov v kozji rog, nastala bode za Srbijo „brezupna perspektiva", a „Pester Lloyd" milostno zatrjuje, da se on in njegovi pristaši v Srbije notranje zadeve nikdar umešali ne bodo.
Drugi list, ki se bavi s Srbijo, je „Novoje Vremja". Na svojega Duuajskega dopisnika veBt, da kralj Milan za slučaj neprilik v Srbiji prosi od avstrijske vlade ne samo pomoči, ampak tudi podpore, opaža „Novoje Vremja": „Avstrijska diplomacija bode dobro storila, ako pomisli posledice, predno vsprejrae tak predlog.   Že davno ni bilo v Rusiji toliko povoda, kakor sedaj, da sočutno podpira srbskega naroda težnje, ki so se pokazale pri volitvah za veliko skupščino. Te težnje, ako le ne bodo ugašene, morejo imenitno storiti  isto Srbiio, ki je nauduševala ruske prostovoljce, ki so 1876.1. hiteli Srbom na pomoč,  to se pravi, utegnejo napraviti   slovansko državo  v resnici nezavisno, ob jednem  paiskreno prijateljsko Rusiji, akoravno nesmo posvečeni v državne tajnosti in nakane ruske vlade, smemo vender trditi, da, ako se  prikaže v Srbiji avstro-ogerska vojska,  bodi  tudi v ta skromni namen, da so zopet povrne postavnega vladarja oblast, ne bode to brez energičnega ugovora iz Petrograda, marveč bode to pričetek novih mejnarodnih zaplet-kov najresnobnejnega značaja".
„Novoje Vremja" razpravlja še nadalje Brbske razmere in se peča že z eventualiteto, da se bode Milan odrekel prestolu kraljeviču Aleksandru na korist in da se bode potem kraljica Natalija povrnila v Srbijo, ki bi potem bila v resnici nezavisna slovanska država. Tako „Novoje Vremja", ki nam v rečenem članku podaje par akordov srbske „Zukunftsmusik".
V listih čita se celo, da se na Duuaji že razpravlja vprašanje, kaj se ima zgoditi, ako v Srbiji prevrat nastane. Zatrjuje se, da naša država sama ne bode posredovala, marveč da bode vlastim predlagala, da se v Srbijo odpošljejo evropski poverjeniki in velesil vojaški agenti, da s pomočjo primerne vojne sile, katero bi dale sosedne dežele : Avatrija, Turčija iti Rumunska, napravijo mir in red
Stržeuove krčme jel se je kazati na mladini. Dekleta so se lišpala in mislila le na nedeljski ples. Sramežljivost je izginila iz predrznih oči j in kar pretresalo je Človeka, ki je čul nespodobno govot-jenje in nesramno petje iz dekliških ust. — Mladenci so se navadili potepanja, zapravljivosti in ošabnega, odurnega vedenja. Še celo v cerkvi so se godile nespodobnosti.
In tega malopridneža izvolijo si vaščanje županom nasproti prejšnjemu županu, obče spoštovanemu ;možu, kije na splošno zadovoljst vo hA župauoval že desetletja. Županja pa mu hoče obesiti svojo pošteno in jedino hčer za ženo. Gospod pisatelj je te žalostne razine; e in to pokvarjenost popisal tako živo, da naposled čitatelj dubi prepričanje, da se je res tako godilo. Sicer pa kaže gosp. pisatelj v tej povesti, da ima bogato žilo zdravega humorja, in če kilo, more nam on ustvariti lmmorističeu roman. V tem zinislu po zdmvljamo „Prihajača" kot predhodnika večjega pripovednega dela, pisanega z onim humorjem, s katerim nas razveseljuje pisatej na mnogih mestih te povesti.
v deželi. Veliko vprašanje je pa, bodo li vse velesile tak predlog vsprejele,
Polh ični razgled.
Notranje dežele«
V Ljubljani 18. decembra.
i v<U i deželni zbor snide se nekda dne 7. januarja in bode zboroval tri tedne Glavni predmet njega posvetovanjem bodo pravila deželne banke, ki se namerava osnovati. Nove volitve za deželni zbor bodo prihodnje poletje.
Vlada baje hoče sama izdelati nov fcolaki zakon in predložiti ga gospodski zbornici, da tako odstrani Liechtensteinov predlog. Vlada bode zakon zaradi tega poprej gospodski zbornici predložila, ker misli, da bode tu našla manj upora. Ko bode pa gospodska zbornica predlog vsprejela, se tudi zbornica poslancev ne bode upala ustavljati. Mi Slovani od predloge, katero bode izdelal gospod pl. GauČ, nič dobrega ne pričakujemo. Liechtensteinov predlog mu najbrž zaradi tega ne ugaja, ker se nekoliko ozira na želje Čehov, vladna predloga bode pa najbrž strogo centralistična in se bode ozirala najbrž le na želje nemških konservativcev.
Oficijozni „Mahrisch-schlesische Bote" piše, da ni upanja, da bi vladna predloga vojnega zakona se kaj premenila. Tudi oni so motijo, ki mislijo, da jo bode premenil ogerski državni zbor. Kakor je ta list izvedel, sta se sporazumeli obe-stranski vladi , da bodeta gledali, da parlament jedne državne polovice vsprejrae predli go tako, kakor jo je parlament druge polovice. Ko bi Ogri vojnega zakona ne vsprejeli, prišlo bi v Budimpešti do ministerske krize.
\ nanje «Br*ave.
O volitvah v ttrbijl dobili smo prvo poročilo. Voljenih je IGO radikalcev in 40 liberalcev, o kakej zmagi naprednjakov se pa predvčeraj zvečer v Be-lemgradu Še ni vedelo. Ker je voliti nad 600 poslancev, se seveda iz navedenih številk ne more sklepati na končni resultat. A toliko je gotovo, da bodo radikalci imeli veliko večino, naprednjaki pa ne bodo dosegli skoro nobenih uspehov. Liberalci utegnejo dobiti nekaj več mandatov, nego se je s prva pričakovalo. V Belemgradu so bili liberalci in radikalci sklenili kompromis in so tudi zmagali. Njih kandidati so dobili po 813 glasov, kandidati naprednjakov pa dobili po 518 glasov. Oni liberalci, ki ne marajo za nobeno sporazumi jen je z radikalci, bili so postavili lastne kandidate, kateri so pa le dobili po 444 glasov. Skoro vsi uradniki glasovali so za liberalce, ker mislijo, da pride Ristie na krmilo. Občinstvo v Belemgradu se nadeja, da kralj pokliče radikalce na krmilo, predno se snide velika
IV
Erjavčevi izbrani spisi. Vsak matičar bode hvaležen .,Matici Slovenski", da je zbrala in izdala leposlovna dela Frana Erjavca, pisatelja, o katerem gosp profesor Leveč po pravici trdi v životopisu („Zvon" 1887. 1), da je bil najpopularnejši pisatelj v Slovencih, ki je znal pisati za ves narod, a ne samo za posamezne dele njegove.
Leta 1857. se je Erjavec prvič oglasil v „No-vieah" s povestico: „Veliki pet* k". Ž njo se začenja prvi zvezek. Zatem sledi v „Slovenskem Glasniku" 1. 1859. natisnena povest: „Na strijčevem domu". Toda ta povest se v jeziku in dikciji bistveno razločuje od prvega natisa. Itaniki Erjavec je namreč začel prirejati starejše svoje spise, da bi jih izduval v „Slovenski knjižnici", t'jr jih v ta nam popravljal. Prezgodnja smrt Jurčičeva in Erjavčeva je zaprečila, žal, ta načrt Za drugi tisk je bila prirejena v osta-lini samo povest „Na strijčevem domu" in prva tri poglavja „Črtic iz življenju in delovanja učenjaka Schankschnepperleiua".
skupščina. V političnih krogih se p t govori, da bode kralj sostavi! rainisterstvo iz vseh strank, ki bole vladalo tako dolgo, da se premeni ustava, potem pa pride na krmilo vlada, ki bode vzeta iz kake stranke.
Povodom smrti princa Aleksandra hessenskega sta princ Ferdinand in bolgarska vlada princu Aleksandru Battenberžauu izrekla sožaljenje. Stotnik polka Aleksander (1. pešpolka) odpotoval je v Darm-flt.ult, da bode zastopal polk pri pogrebu ter položil venec na krsto. Ponesel bode tudi lastnoročni pismi princa Ferdinanda vladajočemu velikemu vojvodu hessenskemu in princu Aleksandru.
Zbornica francoMka je zavrgla vladno predlogo, da bi se naj Panamski družbi priznala pravica, da za tri mesece plačila ustavi To je potrebno, ker bo sicer drzno Lessepsovo podjedje zadelo na prevelike težave, ter bo morda družba morala napraviti konkurz. Tak konkurz bi pa jako hudo zadel prebivalstvo, kajti panamske srečke in obligacije so največ v rokah malih kapitalistov, katere bi taka zguba pahnila v revščino. Zbornica se pa na vse to ni ozirala. Zaradi tega vlada po deželi velika nevolja.
Vodja angleških liberalcev Gladstone je govoril na nekem taboru v Londonu, ki je bil obilo obokan. V svojem govoru je napadal uniionistične liberalce, ki podpirajo konservativce, a v parlamentu vender sede mej liberalci. Govornik misli, da do vojne ne bode prišlo v Evropi. Na Balkanu zlasti v Srbiji še ni vse v redu in se je bati nemirov, čemur so pa krive spletke raznih držav. Nadeja se pa, da bode angleška vlada previdno postopala glede balkanske politike. Energično je protestoval proti temu da bi skušali zavoja vati Sudan. Niti angleški niti egiptski interesi ne zahteva;o, da bi si morali obdržati Sudan. Nadalje je Gladstone razvil svoj * program glede notranje politike. Glavne točke tega programa so, da se volilna doba parlamenta skrajša na tri leta, da se policijska oblast v Londonu izroči občini, da se skrbi za brezplačen pouk in na Škotskem in v Walesu cerkev loči od države
Dopisi.
\*. Kamnika 12. decembra. (Slovesno otvorjenje vodovoda.) Take slavnosti, kakor dne 2. t. m., še ni bilo v našem mestu. Potomcem bode pričala, kako visoko je spoštoval Kamnik svojega vladarja. V spomin njegovega slavuega vladanja napravil je vodovod, ki ,se je ta dan blagoslovil. Prostor za to slavnost zbral se je na sejinskem trgu, kjer stoji tudi krasen vodnjak od litega železa z napisom: „V spomin slavnega -lOletnega vladanja'presvetlega cesarja Fran Jos:;>a I. postavila mestna občina. 1838.* Ves trg in mestno hišo krasile so cesarske in narodne zastave. Vodnjak in tik njega začasno napravljeni vodomet zaljšalo je zelenje. Ob 11. uri dopoludne napolnilo je domače in tuje občinstvo ves slavnostni prostor, katerega odličneje mesto je bilo odločeno navzočmm mestnim odbornikom, okrajnemu glavarju, častnikom, uradnikom. Požarna hramba skrbela je za red. Slavnost povekšavalo je tudi veteransko društvo z godbo. O določenem času blagoslovi g. dekan vodovod. Po kočanem obredu stopi na Oder g. Hable inžener Dunajske družbe, ki je napravo vodovoda prevzela, čestita mestu, da si je preskrbelo z vodovodom zdrave pitne vode, riše zgodo vino vodovodov, zahvaljuje se županu in mest. odboru za izročitev dela, izjavi, da je vodovod popolnoma zgotovljen ter ga kot tacega oddaje g. županu. Gosp. župan Fischer na to naznani, da je z dogotovljenim vodovodom zvršen sklep mestnega odbora, postaviti monumentalen vodovod v spomin 401etnioe, zahvaljuje se mestnemu starešinstvu za izkazano zaupanje in podporo, vodstvu smodnišnice, za pospeševanje
V prvem zvezku so dalje priobčene povesti „Avguštin Ocepek" (Slovenski Glasnik, 1860), „Za-morjeni cvet" (Slovenski Glasnik, 1861), „Izgubljen mož" (Slovenski Glasnik, 1864), „Hudo brezdno ali Gozdarjev rejenec" (Družba sv. Mohorja, 1864), „Ni vse zlato, kar se sveti" (Družba sv. Mohorja 1887), „Huzarji na Polici" (Slovenski Glasnik, 1863,). Zakaj se gosp. urednik ni držal kronologičnega reda, nam ni jasno.
KoneČno naj izrečemo željo, kateri bodo gotovo pritrdili vsi matičarji, ki željno pričakujejo druzega zvezka: Naj bi Matica 2 zvezku dodala Erjavčevo podobo, izdelano na primer tako umetno, kakor je Stritarjeva v njega spisih. Gosp. profesor Leveč pa naj bi spisal životopis, oziroma priredil v „Zvonu" priobčenega za Erjavčeve izbrane spise.
Tisk in papir je ličen. Zelo pa motijo tiskovni pogreški, ki so nakopičeni v knjigi: „Slovenci in 1. 1848." Naj odbor potrebno ukrene, da se vpri-hodnje odpravi ta nedostatek.
dela in sploh vsem, ki so pri tem pripomogli ter konča s trikratnim živioklicem na presvetlega cesarja. Občinstvo pritrdilo je z naudušeuimi živio-in slavaklici. Veteranska godba zasvira cesarsko pesen. Bliskoma šine voda iz vodometa, ki se je dvigala skoro da druzega nadstropja v šolskem poslopji. Tudi vodnjak pričel je bvojo delo. Po žarna bramba, ki je pri tej slavnosti mi la tudi svojo vajo, imela je takoj posla. Cevi, ki so bile v zvezi z dvema hitrantoma , oddaljenima kakih 50 korakov, napolnile so se z vodo veliko hitreje ka kor drugikrat. Pritisk vode bil je tako močan, da je bito brizgalcem na bližnjih poslopjih mogoče z vodo škropiti po vsej strehi. Mej tem jako zanimivim prizorom svirala je godba vesele koračnice, pokanje topičev pa je oznanjevalo, da je štiri mesece trajajoče mučno delo dovršeno v Čast Kamniku in blagor njegovim prebivalcem.
Vodovod pričenja se na severni strani mesta nad smodnišnico in je kak* 3 kilometre dolg. Re-aervoir ima toliko studene, temeljne Bistrice, da vode tudi ob največ'* suši zmanjkalo ne bo in tudi ne, ako bi se po '.testu v vse hiše napeljala. Toplina vodi, ki je izredno čista, je 6 stopinj C. Izven velikega vodnjaka, ki toči neprenehoma iz dveh cevij mrzlo studenčnico — vsako uro je izteče 30 hektolitrov — jl na raznih krogih v mestu še 5 manjših vodnjako v. Za Škropljenje cest je na raznih prostorih 11 hidrantov, ki bodo pa tudi tukajšnjim požarnim brambovcem hitra in zdatna pomoč v slučaji kacega požara.
Korist vodovoda je sedaj, ko je dogotovljen, že očividna, in marsikateremu so predsodki, ki jih je imel še pred kratkim, popolnoma izginili. Več hišnih posestnikov je že zdaj napeljalo vodo v v svoje hiše in ni dvomiti, da bode prihodnje leto vzgled orne njenih našel mnogo posnemovalcev. Res je stalo tj podjetje mnogo truda in stroškov, toda, ker se Ijodo mestu pridobili novi dohodki, ne da bi ho nakladala davkoplačevalcem nova bremena, upati je gotovo, da bodo pokriti v malo letih vsi stroški.
Vso čast dela spomenik mestu, ki je s tem tudi ustreglo želji cesarja, da naj se Njegova Štiri-desetletnica praznuje z obče koristni mi napravami.
Mnogo opravila imeli so pri tem dolgotrajnem delu oni mestni očetje, ki so bili v vodovodnem odseku, največ pa seveda g. Župan, ki je imel nositi največje breme odgovornosti. Da se pri tem ni manjkalo sitnosti, da je bilo tu in tam marsikakšno zoperno slišati, je gotovo. Sedaj, ko je vodovod gotov in tako izvrstno ugaja, pozabljene so vse ovire in vse sitnosti.
Iz Šoatanja 13. decembra. [Izv. dop.j Kakor navadno, prečital sem bil tudi denašnji „Narod" t. j. od 10. decembra, in sem videl, da je tudi „Matica Slovenska" v znak hvaležnosti in spoštovanja do presvetlega cesarja blage volje več patri-jotičnih knjig učiteljskim in šolskim knjižnicam podariti izvolila. Ta dobrodelni čin je gotovo vse hvale vreden in vsak pravi rodoljub mora to idejo z največjim veseljem pozdravljati, vsak kateri količkaj pozna važnost učiteljskih in šolskih knjižnic. Hvalo bi torej morali peti vsi okraji, kojih se je „Matica" tako lepo spomnila, in z največjim veseljem podarovane knjige vsprejeti.
Vender temu ni tako. V ravno isti številki „Slov. Naroda" se dalje čita, da je bil nadučitelj Šoštanjski one za celi okraj namenjene in poslane knjige nazaj poslal — da jih ni vsprejel. Čital sem dvakrat, trikrat, svojim lastnim očem nisem mogel verjeti, in vender je bilo tako.
Nevolja in gnev sta me spreletela, da se kaj tacega pri nas sploh še more zgoditi, groza in strah, da imamo mi na slov. Štajerji take učitelje, kakor je nadučitelj Šoštanjski, ki se predrzne t svoji patentovani zagrizenosti knjige, ki so podarjene knjižnici celega okraja, na svojo roko nazaj poslati. Kako se naj tedaj slovenski učitelj izobražuje? Misli li on, da morajo v istini učitelji celega okraja svojo vedo iz Celjske vahte ali Graške tetke zajemati, kakor on? Morda tudi misli, da morajo vsi, kakor on, izročeno deco neumno germani-zovati in na ta način prodajati, mesto da bi jo po pedagogiških načelih vzgajal in poučeval? Res, žalibog, veliko pristašev se ima v tem okraji, vender postaja njih število vedno manjše in manjše, mej tem, ko število pravih zavednih učiteljev vedno bolj in bolj rase v prid in veselje celega okraja.
Ako Vam je tako malo mar za slovenske knjige, zakaj službujete na Slovenskem? Idite gor mej Nemce „in das gelobte Land", tam razširjajte potem svojo kulturo. Mi dobimo druzih gospodov učiteljev, rečem učiteljev, v kojih srcih res klije ista ljubezen do naše mladine, katera nikdar ne ugasne, temveč vedno bolj in bolj žubori, noter do tihega {.'roba, — ne pa tacih, kakeršen ste Vi!
O«! Maleiie<lelje 13. decembra. Kdor je že kedaj hodil po Ljutomerskem okraji, ter po rodovitnem Murskem polji, zapazil je gotovo tudi prelepi kraj in okolico Malonedeljsko, res mična in krasna je ta okolica; vsakdo mora soditi po lepih zidanih belih poslopjih, mnogih kapelicah, in Bogu posvečenih križih, da je tukaj skrbni, srečni, Bogu udani narod.
Pa zakaj bi ne bil, roka Vsemogočnega ustvarila je ta kraj kaj mično, ker proti severju rodovitna ravan, a polovica fare proti jugu in zahodu spenjajo se rodovitni vinski griči, mej kojimi se tudi predobro znani ter imenitni in sladki MoravČak (Mu-ratzenberger) v obilni meri pridela; res vsak občuti se tukaj kaj prijetno, že tudi iz tega ozira, kajti tukaj je izključno slovenski, prijazni ter miroljubni narod.
Da bi Vi, g. urednik, mislili, da je stvar pretirana, Vas zagotavljam, da je vse gola resnica, ter Vam povem, da je že naš nekdajni župnik, slavni gospod Kremplj pred več nego 40 leti milobo in krasoto naše okolice opeval. Da pa vsem ljudem nikdo ne more ustreči je stara, žal — resnična pravljica; tudi ta krasna in prijazna okolica in nje prebivalci neso vsem pogodu, ali omeniti moram le nekega gospoda, ki nas že več desetin let izvrstno molze, a sam ne taji, da nas srčno — sovraži.
Ta možicelj, seveda nasprotne misli, sovraži vse, kar ljubi poštenjak, sploh poštenost in priljudnost, zdi se mu na i v oči greh.
Kakor Vam, g. urednik, tako tudi vsem ča-stitim bralcem je predobro znano, da naši nasprotniki le nekaj vender od nas ljubijo in to je denar, tega ne zaničujejo, akoravno pride iz rok si. kmeta rodoljuba, ker denar, meso in sploh pridelki slovenskega kmeta se jim dobro prilezejo, kar vsak prvi hip na groznem trebuhu našega „prijatelja" zapazi.
Ker smo mi sploh miren in potrpežljiv narod, ki zavisti in sovraštva ne pozna, bi tudi našemu gospodu nič ne oporekali, ko bi le ne spolnjeval najiskrenejše treh naglavnih grehov, ki njim mi lakomnost, zavist in jeza ali sovraštvo pravimo ; ker imajo pa ti le grehi v njem korenine čez mero, zraven pa nas, kakor sam trdi, srčno sovraži in trpeti ne more, svetujemo mu mi, da je bolje, da zapusti jeden vse kakor vsi jednega, ker mi smo tukaj rojeni in gotovo radi njegovega sovraštva do nas, ne gremo proč, zraven bi nam in sebi ohranil posel, kajti čas skrajni, ki ga smo prisiljeni drugače od-kaditi.
Ko nas možicelj zapusti, mahnil jo bode gotovo „direct" v obljubljeno Prusijo k slavnemu Bis-mareku ; tudi bi mu iz ljubezni do njega srčno radi darovali svoto, da bi jo zamogel v brzovlaku do pruske meje potegniti, še tudi jaz, ako drugače štedljiv, ne štedil bi pri taki reči nekaj goldinarjev.
Novosti imam nekaj, ali dandanašnje novosti so Vam že tako, da je jedna neljubša od druge, tudi jaz Be rad umikam vsem novostim, tudi ta, da naš obče spoštovani, priljubljeni gospod kaplan odide, nas je vse brez izjeme nemilo dirnola, kajti kdo in do kogar pride, žaljuje po tem častitljivem gospodu, njega izborne pridige in preprijaznost do nas taranov in goreča ljubezen do narodnosti, nam je usedla tako globoko v srce, da še si tega misliti ne moremo, da bi se morali kedaj od njih ločiti. — Čudno je pa to, da nikdo ne vpraša po uzroku, zakaj da odidejo; oh! zakaj bi vprašali, ko nam je predobro zuan. —JAli še hočemo dolgo tako ravnanje z mirnim okom gledati?
Pravicoljubni farani.
Domače stvari.
— (Podeljevanje obleke revnim otrokom.) Kakor smo že javili, bila je v dvorani Ljubljanske čitalnice lepa slavnost človekoljubja. 84 revnih učencev dobilo je namreč popolno zimsko obleko in čevlje, poleg tega pa Še 20 učencev čevlje. Ravnatelj Praprotnik nagovoril je najprvo učence z lepimi besedami ter jim polagal na srce, naj ostanejo hvaležni dobrotnikom  svojim,  ki toli
blagodušno za njih skrbe. Nato se je delila obleka. Deček in deklica zahvalila sta se dobrotnikom za podeljeno obleko in sta izrazila zahvalo zlasti 'lam skemu odboru, ki jim je priredil to lepo vesejje. In res tudi mi moramo prznati, da je naše mesto, kar se tiče človekoljubja, jedno izmej prvih. Posebna hvala gre v tem oziru cesarskega svetnika soprogi gospej Mariji M urni ko vi, ki je neumorni skrbela za to, da je letos še več otrok dobilo obleke, nego lani. In ako revni otroci imajo biti komu hvaežni, to se morajo ravno gosp. Mur-nikove spominjati z najhvaležnejšim srcem. Omeniti pa nam je tudi drugih dam, ki so načelnici blago-dušno pomagale, in to so gospa Premkova in gospice: Lujiza Orel, Marijana Souvan, Klein in Prem k. Konečno naj še omenimo, da je lepo slavnost počastil 8 svojo navzočnostjo deželni predsednik baron Vfinkler s svojo vtsokorodno soprogo.
— (Čitalnica Postoj i nska) izvolila je v svojem letnem občnem zboru 16. t. m. jednoglasno slovenskega mecena gosp. Josipa Gorupa častnim članom.
— („Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani) ima prvi letošnji večer jutri dne 19. decembra ob Va8- ori v mali dvorani (klubni sobi) v hotelu pri Malici.
— (Dr. Al. Rojic,) deželni poslanec, natis nil je svojo interpelacijo o Goriški bolnici in blaz-nici usmiljenih bratov v Seitzevi tiskarni v Gorici ter dodal je še marsikaterih opomb in pojasnil. Iz teh je  razvidno,  da bivši  predstojnik usmiljenih bratov Horaček je bil dal deželnemu odboru na izbiro, ali hoče sam imenovati in plačati bolnici zdravnika,  ali  pa hoče to prepustiti bolnišnemu upravništvu. Deželni odbor odločil so je za posled nje ter je dovolil, da so se povišale prehranitnfne v namen, da se s poviškom  plača v bolnici zdravnik. Za domače povišala se je takrat prehranitnina od 35 kr. na 40 kr. na dan, za tuje pa od 52 kr na 70 kr, za domače blazne na 50 kr. Na podlagi teh dovoljenj in števila bolnikov,  ki se prehranjuje v tem zavodu, dela dr. Rojic svoje račune ter izvaja zaključke. Kakor ona interpelacija z leta 1886. tiskana v Postojini, tako je tudi letošnja knjižica namenjena Rojičevim  volilcem in  razumništvu po Goriškem, kateremu se je tudi razposlala, kakor se nam poroča.
— (O romanu »Pobratimi") pišo „SUd steierische  Post" :   „Pobratimi" ist der Titel des neuesten sloveniscben Originalromanes aus der Feder des bewahrten Patrioten und gevviegten Schriftstel-lers, Dr. J. Vošnjak.   Der  Verfasser schildert in diesem seinem jUngsten Geistesprodukte jene un-langst vergangene Epoche der natioualen Wiederge-burt und Weiterentwicklung, da die Geister durch die nationale Idee machtig erregt, enttlammt. ftir die hbchsten GUter der Menschheit und des eigenen Volkstamines freudig jedea persdnliche Opfer dar-brachten. Der Einfluss der rauhen VVirklichkeit auf die in das praktische Leben mit idealen Hnffnungen und Planen eintretende Jugend, die Contlicte, vvelche der nationale Kampf in das sociale Leben hinein tragt, der VViderstreit zwischen hoffeudem Optimis-mus und verzagendem Pessimismus wird in lebhaften Farben geschildert.   Da 8ich die Handlung in ud serer  engeren Heimat, in einer  Stadt SUdsteier-marks abspielt, so vvird dieser Roman, der an Ge dankeureichthum und auch in stiliBtischer Beziehung sich jedem ahnlichen Werke vvttrdig an die Seite stellen kann, gewiss zahlreiche Leser finden. Papier, Druck der „Narodna Tiskarna" in Laibach und aus sere Ausstattung entsprechen dem gediegenen In halte, so da88 der Preis von 1 fl., 20 kr. fiir das elegant gebundene Exemplar als ein massiger be zeichnet werden muss.
— („Učiteljski Tovariš") ima v zadnji letošnji številki nastopno vsebino: Vabilo na na-ročbo. — Trmoglavost. Spisal Ivo.Trošt. — Knjiga Slovenska. — Dr. Ivan Anton Scopoli. (SpiBal Fran Kocbek. — Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo" „Pedagogiškega društva" v Krškem. — Ocena. — Književnost. — Dopisi. „Učiteljski Tovariš" stoji za vse leto 3 gl., za pol leta 1 gl. 50 kr.
— (V Samoboru) umrl je dne 15. t. ra. g. Edmund Jenko, umirovljeni c. kr. stotnik, v 62 letu dobe svoje. Porojen dne 11. novembra 1827 v Kastvu, pohajal je gimnazijo v Novem mestu in v Ljubljani ter 1848. 1. stopil v vojsko in službo val mnogo let pri orožnikih v Dalmaciji, Ljubljani, Gorici i. t d. Bil je jako odločen Slovan in pri
volitvah glasoval je vedno z opozicijo.  V miru počivaj !
— (Iz Dola pri Litiji) 15. dec. V naši fari obolelo je v lVi mes. 40 50 ljudij za osep-nicami, izmej katerih sta 2 umrla in več kakor 10 je še bolnih. Dasiravno j« že toliko ljudij obolelo, vender pa še ni bilo nobenega zdravnika in nikdo se ne gane, da bi se bolezen omejila. Čudno!
— (Vabilo k veselici,) katero priredijo Mozirski diletanti v dan 30. t m. zvečer v prosto rib gosp. Josipa Goričarja. Vspo ed: 1. „Županova Micika", veselo-igra v dveh dejanjih. 2. „Srečno novo leto!" Šalo-igra v 1 dejanji. 3. Ples in prosta zabava. Čisti dohodek namenjen je „Savinjskemu Sokolu". Začetek ob 7. uri. Ustopnina: Sedež v prvih treh vrstah po 50 kr. Sedež v naslednjih vrstah po 30 kr. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabijo Mozirski diletanti.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj  17. decembra.   Grof Leo Thun, član gospodske zbornice, danes zvečer ob l/«8« uri umrl.   (Grof Leo Thun bil je porojen dne 7. aprila 1811. Po končanih vseučiliških študijah  stopil je v državno službo ter bil najprej okrajni,   potem   okrožni komisar, pozneje vladni   tajnik na Đunaji, 1847. I. gubernijski svetnik v Lvovu.   Grof Leo Thun,   ki je bil tudi literarno plodovit, bil je 1848. 1. tajnim svetnikom  in deželnim   načelnikom   v Pragi imenovan. Ko je v Pragi dne 12. jun. 1848. nastal ustane k, ujeli so ga ustaši in s soprogo vred imeli zaprtega v Clementinumu, a so ga kmalu i/pu tili. L. 1849. bil je imenovan naučnim ministrom  ter  na  tem  mestu ostal še leto dnij, ko se je bil že Bach umakniti moral. Pokojni Thun je mnogo pripomogel, da se je bil  sklenil  konkordat.   L. 1860. stopil je iz ministerstva,  bil pozneje imenovan dosmrtnim članom gospodske zbornice, odlikovan z redom zlatega runa.   Češko veleposestvo volilo ga je v deželni zbor. Thun bil je izvestno znamenit državnik in njegov upliv v veleposestvu češkem velik. Uredn.)
Beligrad 17. decembra. Dosedanje volitve kažejo nastopni resultat: 204 radikalcev, 86 liberalcev,   4 naprednjaki,  19 nedoločene stranke.    Vesti o rninisterski krizi  so popol noma nesnovane.
Peterburg 17. decembra.    Bavan Jo mini umrl.
Dunaj 18. decembra. Za princa Cari-gnana napovedana šestdnevna, za princa Aleksandra hessenskega dvanajstdnevna dvorna žalost.
Berolin 18. decembra. Cesar poslovil se včeraj od Benomarja. Obisk trajal jedno uro.
London 18. decembra. V dolenji zbornici izjavil Fergusson,  da je Osmana Digme vest najbrže vojna zvijača, ki pa ne more pre prečiti korakov za osvoboditev Suakima.
lir gospo v igralno sobo in jo tamkaj predstavi pod izmišljenim laškim imenom. Navzočni gospodje obsujejo kmalu krasnega prišleca ter ga vabijo k igri. Kaj se hoče, kdor zaide mej volke, mora z volkovi tuliti Mladi laški kavalir je precej razmišljen, igra in igra ter zaigra v malo urah 40.000 frankov. Kljubu velikej izgubi uverila se je pa drzna igralka do dobra, da je soprogu delala krivico. Dru^i dan poplačal je lord svoje soproge dolg. Sedaj se pa po vsem Londonu muzajo plemenitim igralcem, da neso spoznali lepega gosta in ga tuko neusmiljeno oskubli.
Maogoletua opmoian|«. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi nSeidlitz-praškiJ zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-šujočim in želodec okrepćujočim uplivom. (lena škateljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A.. Moli , lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ovo preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31-17)
Bazne vesti.
* (Koliko časa se potrebuje okolu zemlje?) Z železničnim strojem prišlo bi se okolu zemlje v 35 do 40 dneh, pešec potreboval bi, če bi hitro hodil, jedno leto 63 dni za potovanje okolu sveta. Glas potrebuje pa le 52J/a are, svetloba Vio sekunde in električni brzojav še celo manj, nego Vio sekunde za pot okolu zemlje.
* (Žene — morilke.) V Slavoniji okolu Erdevika prišli so na sled mnogim umorom. Dan za dnevom zapirajo se žene, ki bo svoje soproge in druge može s strupom spravile s sveta. Zaprte so doslej: Milka Maralič iz Nestinja, Ljubica Gavrilović, Simeona Sremčič, Marija Damilovič, Jelka Ostoič, Stevka Jagmasevič in Ljubica Gjakonič iz Erdevika. Veaka izmej teh otrovala je svojega moža in jednega ali celo več druzih mož. Strup dajala jim je neka baba iz Ringule, katero so že lani zaprli.
* (Čudna oporoka.) Milijonar T a g 1 i a b n a v Milanu volil je v svoji oporoki 50 000 lir 50 cestnim pometačem s tem pogojem, da ga spremijo pri pogrebu v svoji navadni delavniški obleki. Tacega spremstva želel si je ranjki bogatin pa zaradi tega, ker je bil v svoji mladosti i sam cestni pometač.
* (Gospa v igralni sobi.) Iz Londona se poroča: Mlada in brdka gospa Estonova sumila je že dlje čaaa, da njen soprog v visoki igri zapravlja premoženje. Ker niti soprog niti prijatelji njegovi nečejo črhniti besedice o tej stvari, sklene gospa sama uveriti se o igralnih uspehih svojega moža. Preobleče se torej v moško obleko in gre z nekim obitelji znanim kavalirjem v igralni klub. Da lažje opazuje igro svojega soj)roga, pelje kava
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (itii-0)
„.LJUBLJANSKI ZVON"
M toj i (331—290)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-rffti*Wtr
Ijoterljne srečke 15. decembra.
V Trstu:      28,     42,     12,      5, 51.
V Linci:       35,      8,      2,     83, 52.
r_T ii j o i:
14. decembra.
Pri Slona: Borgenicht, Mossmann, Stumpf z Dunaja. — Slocovich iz Trata. — Slibar iz Selc. — Pole (z Brda. — Mallner iz Bleda. — Pitamic iz Postojne.
Pri MalK-i: Blau, Braun, Popper, Schneeoerger z Duna a. — Gruntar iz Logatca. — Kohn z Dunaja. — Smola s soprogo i/. Slemen.
Pri avstrijskem cemarjl: Spigler z Dunnja.
Pri Južnem kolodvora: Perko iz Celja. — Zupančič iz Rakovnika. — Verib iz Trsta. — Smol iz Begunj. — Spnii iz Auena.
Pri bavarskem dvora: Samidu, llOnigmun iz Stnrega loga.
Umrli so v 1 Jiibljuui :
15. decembra: Helena Juvan, dikla, 61 let, Mestni trg št. 12, za spridenjetn krvi.
16. decembra: Maksimiljan Brandstettcr, medolivar jev Bin, 'i mes., Rožne ulico št. 5, za božjaatjo. — Janez Ruperšek, lončarski pomočnik, 18 let, Ceata v mestni log St. 3, za vnetjem srca. — JakoD Lebes, delavčev sin 5 mes., Ulico na Grad št. 11, za kron. katarom v črevih. — N. N., novorojeno moško doto, bilo je najdeno mrtvo na pokopališči. — Jaaez Scšek, delavec, 38 let, Hradeckejra vas št. 10, za jetiko.
V deželnej bolni ci:
14. decembra: Jakob Mohar, gostač, 70 let, za oslab-Ijenjem.
15. decembra: Janez Stare, kajšar, 28 let, za jetiko.
Aieleoro logično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v ram.
16. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7434 mm. 740 7 mm. 742 3 mm.	— 8 6" C 1-4" C — 2'4° 0	si. m/.!i. Sl. s/.ll. Si. s/.ll.	jas. d. j as. d jas.	O-OOrom.
17. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	743 1 mm. 740 8 mm. 740-8 mm.	— 6 0° C 16'C — 2 6° C	sl. sev. sl. svz. sl. s/.ll.	jas. d. j as. jas.	000 mm.
Srednja  ouiperatur* — 32° in — 23°, za l-8° in 0*8n pod uormalotu.
XD\3_rxaosl£ei "borza
dne" 18 decembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld   8195     — gld.
Srebrna renta.....„     82-7.^     — „
Zlata renta.......109-K5     — „
5"'p marčna renta ....     „     97-70     — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   875-—     — ,
Kreditne akcije......                            304 80     — „
London........„   121*80     — „
Srebro........•,     —'—     — »
Napol..........                                           9-B2V, - „
C. kr. cekini.....»       5-77     — „
Nemfike marke......                              59-677« — „
4°/0 državne sreiko U 1. 1854     260 gld.   134 gld.
Državne srečke iz 1. 1864          100   ,     171 „
Ogerska zlata renta 4%......101 „
Qgerska papirna renta f>°/„   .       ... 92
5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .       104 „
Donava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld.   123 „
Zemlj. obe. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . 123 „ Prior, oblig. Elizabetine" zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice      99 „
Kreditne srečke.....100 gld    184 „
Rudolfove Brečke.....                            10 ,,      20 „
\kcije anglo-avBtr. banke   .        120 „     114 ,,
Trammway-dru^t.. velj. 170 gld. a  v.          — ,,
daDes
81-80 82 BO
109-30 97 65
876-—
3046O
121-80
962 5-77
59 67'/,
60 kr
25 „ P „ 85 „ 75 „ 75 „
80
7 iT
75
50
Poslano.
10 49)
GLAVNO SKLADIŠTE"*
TJF.VtV »---^Tc
■
Vi'<•1 i &'   ' —■—" —'   najrj«!ii? lužne
KISELINE
poznato kas najbolje okrepljujuće pićet
I ka« 'zkuann liek f>rc!i trajno« kadiju piućevlnt I felui!;-   holnstl jrMfana I nrnti mth- rnlrn kataru,
IIINKK MATTONIJA
r-       Karlovi vari i Widn.
.-------.....J
Dva učenca
vsprejmeta se takoj v neko večjo prodaju 1-nico z mešanim blagom na Dolenjskem.
Kje? pove iipravnlštvo „Slov. Naroda".        (886—V)
8 hektolitrov dobre stare
slivo vke
proda se po 50 gl«!. hektoliter.    Na zahtevan je se pošlje
v     J Fr. Prljate] i
(8-14—4) župan, Ti-#.■*«'. poŠta ItlokronoK-
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Otci in sinovi.
Kuski spisal J. N. Turgenev.   PrelolH Ivan Gornik.
.Mala 8", 867 »tranij.   Cena BO kr., p > pošti 55 kr.
Na mitnici v Črnučah
vsprejme 86 takoj
mitničar,
kateri se more izkazati z dobrimi spričali in more položiti nekaj varščine (kavcije).
Taisti, kateri žeie za to službo prositi, naj svoje prošnje «lo 2<». decembra t. 1. podpisanemu pfj -I jej o ali se do istega časa sami predstavijo.
Kamnik, dne 17. decembra 1888.
(86*—d Fran Fischer.
roooooooooo ŠJC Najfinejšo pavolo
za pletenje
#U  v 200  popolno stalnih  modnih barvah in
q umetno volno
tako zvano „> igoiiii". ponuja lepšo in cenejšo, negd vsaka draga konkurenca,
^3  tovarna sru  j>siv*>Io sen, pletenje
S v Červ. Kostelci. (862—1)
j£ Oenikl pošljejo so na zahtevanje zastonj in franko.
noooooooo
I
I I
Za božično darilo!
NARODNA KNJIŽNICA.
I. / \ i / l it.
POBRATIMI.
Roman. — Spisal dr. T. "Vošnjak.
Elegantno vezan I gld. 20 kr.
Dobiva se v „NARODNI TISK AKNIJ  v Ljnb-ljani in v ilni/.ih knjigarnah.
4 i
Za božične praznike
priporoma
lf« Foclerl-ava
sladčičarska pekari j a
v Lingovih ulicah raznovrstne sladčice, cvibake, potvfce, orehove kifelce, šar-keljne i. t. d.
Tudi se prodaja (865—1)
kilo po 18 kr., 14 kr., 11 kr. in 9 kr.
V1ZITN1CE
priporoča
„Narodna Tiskarna".
JOSSPINA SCHUfill,
sladčičarsko in cukrarninarsko podjetje.
o CJ
o u
Tj
d
•H
(D
(D Tj
jozorasi.
P, n. občinstvo Ljubljane, iti okolice si usojaiu prijazno opozarjati na svojo veliko zalogo
božičn^li predmetov,
sladčic po jedi, bonbonov in dekoracij za božično drevesce.
Ker imam na prodaj IiinIim- iz<lelkt>, sem v prijetnem položaji, da nmrein staviti nujni s.j<- cent'. Vnanjenni oh'-instvu priporočam mifino sestavljeno »»irk« o«i :i <io io kUI. Vinka zlnrka itadoatujo popolnoma za veliko božično drevesce. — 5fa.-imicIm' na tako imenovane
Hamburške, Lttbiške in Kraljevske (Ktfnigsberger) maroitanske torte, ovočje, so&ivje, presičke sreče
i. t. d. te ukuHno, točno in po ceni izvrše 802—7)
P«
(D rj1
(D
>~>
0
H'
V
p
p*
H
O
O
Na Kongresnem trgu, v Fischer jevi hiši št. 13.
Za najprimerneje
božično
priporočava
Stritar-jeve tom p
—s podobo pesnikovo v bakrotifiku. ====—
Mehko vesaaih stane vseh šeat zvezkov......gld. 15.—
V platno vezanih ...............
V polu platno vezanih .............
V prekrasni vezbi ■• zlatim obrezkoin.......
18.60 20.70 22.50
V Ljubljani, v 17. dan decembra 1888.
Ign. pl. Kieinmayr & Fed. Bamberg
založna knji&otržnica.
(808—2
9*
C. kr. konces. parobrodarsko društvo
CUNARD LINE
vtiprojemii l>lu^<> in j>ot nilco
severno in južno .  .. r-
Podrobnejša razjasnila daje „0"U"2ST_A.:E3.:n> XjI3jTDB" v ulici "^7"©,lđ.l-rlvo "ter. 2e, Trst. (85y—2)
^     Bazpis. 55
V dodatku k tukajšnjemu razpisu dne 21. marca t. 1., št. 741, se zaradi oddaje mizarskega, ključavničarskega, pleskarskega in steklarskega dela glede dozidanja blaznice na Studenci razpisuje pismena ponudbena obravnava do uštetega
•-54. decembra I^hs. leta.
Po skupinah razvrsteno delo je proračunjeno, in sicer:
a) mizarsko           delo na....... 4468 gid. 46 kr.
b) ključavničarsko    „     „ ....... 4104   „   44 „
c) pleskarsko           „     „ ....... 804„20„
d) steklarsko           „     n      ....... 760   „   72 „
To delo se bode oddalo razvrsteno po posameznih obrtniških skupinah proti plarilu dovršenega dela na podlagi jednotnih cen.
Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavbinski pogoji, proračuni, črteži i. t. d. so na razgled v pisarni deželnega stavbne v,a urada v deželnem dvorci, v Gosposkih ulicah št. 2, I. nadstropje na vrt, v navadnih uradnih urah.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 24. decembra t. 1. do 12. ure dopoludne pri uloznem zapisniku ulože.
Ponudbe morajo  biti  pisane na kolek za 50 kr. in zapečatene
in z napisom na zavitku: „Ponudba za........delo pri dozi-
danji blaznice na Studenci". Vsaki ponudbi se mora priložiti 10°/0 jamčevina zgoraj naznanjene dražbene cene, bodi si v gotovini ali v hranilni enih knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kursu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Dovoljeno pa je tudi, da se jamčevina poprej uloži pri deželni blagajnici proti potrjilu in to potrjilo pridene ponudbi.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet dela in vse stavljene pogoje in da se tem pogojeni pravomočno podvrže.
Ponudniki naj razločno s št vilkami in z besedami zapišejo svoj ponudili znesek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjeujajo od jednotnih družbenih cen in naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem lastnoročni podpis krstnega in rodbinskega imena, svoj posel »o bivališče.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov izbrati si po svoji razbornosti podjetnika brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa po okoliščinah razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi uložene ponudbe.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Lj ubij   ni, dnć 12. decembra 1888.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o f i n Hribar.
Lontniua in tisk .Narodne Tiskarne11.