Leto LXXmM št. 209 Hi LJubljana« petek 13« septembra 1940 Cena Din l*— Izhaja vsak dan popoldne tevzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Sk>venski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVJOBTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg- Št. 7 — NOVO \TBSTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 36 — CElJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5- — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L Uspešnejša obramba Londona Nočni napadi na London so zaradi močnejše topniške obrambe nekoliko oslabeli, zato pa so nemška letala v tem večji meri napadala srednjo Anglijo London, 13. sept s. (Reuter). 2e šesto noč po vrsti so nemška letala napad! . London. Napad se je začel »noči šele okrog 21.30. uro pozneje nego običajno, ter je bil v splošnem tudi mnogo manj učinkovit nc-ero katerikoli nrejšnji, vštevši onega v noči na Četrtek. Vsekakor je imela nova taktika protiletalske obrambe Londona uspeh. Tudi preteklo noč so protiletalske baterije streljale izredno močno, toda ne brez presledka kakor prejšnjo noč. Presledki v streljanju so bili dokaj dolgi ter so očividno pomenili, da nemška letala niso prihajala nad mesto tako pogosto kakor prejšnje noči. Kakor hitro Da so se začula v zraku letala, ie pričelo protiletalsko topništvo streljati. ZaDorni ogeni ie bil morda še hujši nego preišnio noč. Zlasti ie bilo v akciji še več težkih protiletalskih baterij, kar kaže, da razpolaga protiletalska obramba Londona še vedno z znatnimi rezervami, ki še niso bile vse izrabljene. Doslej še ni nobenih poročil, da bi bil napad preteklo noč povzročil kai škode v središču Londona. Neka i bomb ie bilo sicer vršenih tudi tu. toda vrgla so jih le posamezna letala, ki so se v hitrem poletu preko mesta skušala prebiti skozi protiletalsko obrambo. V nekem londonskem okrožju ie eksplodirala težka bomba na glavni ulici ter so ruševine ulico začasno blokirale. Nekie drugod sta bila zadeta vodni rezervoar in neka manjša hiša. V večji meri so preteklo noč nemška letala napadla severozapadno in srednjo Angliio. kjer so imeli celo naidaljši letalski napad. Izvršena sta bila ponoči dva več i a napada, ki sta oba trajala po več ur. Mnoco močno eksplozivnih in zažigal-nih bomb ie bilo vrženih preko širokega ozemlja, toda povzročena škoda ie majhna m število žrtev ni veliko. V severozapadni Angliji sta padli dve bombi na delavski del nekega mesta ter sta porušili reka i hiš. pri Čemer je bilo nekai človeških žrtev. Reševalni oddelki so takoj pričeli z očiščevalnimi deli. London, 13. sept. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe javlja, da je bila pretekla noč v Londonu mirnejša nego katerakoli od sobote dalje. Ljudje ao imeli dokaj prilike, da se na-spijo. V prvih Štirih urah nemških napadov na London preteklo noč sta padli samo dve eksplozivni bombi na mesto, London, 13. sept. s. (Reuter). Davi ob 7.30 je bil v Londonu zopet letalski alarm, ki je trajal 1 uro in sicer v času. ko večina Londoncanov odhaja na delo. Kljub alarmu promet ni bil pvsod prekinjen in so avtobusi po večini nemoteno vozili. Angleško uradno poročilo London, 13. sept s. (Reuter). O nemških letalskih napadih na Anglijo v pretekli noči sta objavili notranje in letalsko miriistrstvo davi naslednji komunike: Sovražni letalski napadi preteklo noč niso bili večjega obsega, izvršeni pa so bili preko Širokega ozemlja angleškega otočja. Posamezna letala ali manjše formacije so naletele na mnogih točkah na močno protiletalsko obrambo. Vrženih je bilo mnogo eksplocrivnih in zažigaJnih bomb tudi na London in okolico. Pri tem je bilo povzročenih nekaj požarov, ki pa so bili kmalu omejeni in Skoda je mnogo manjša nego prejšnje noči. Podrobna poročila o številu žrtev še niso na razpolago, toda dosedanja kažejo, da je število ubitih in ranjenih v Londonu zelo majhno. Nekaj hiš je bilo razdejanih pri napadih na dve mesti v LincoLrishireu in na vzhodni periferiji Londona. Pri tem je bilo manjše število žrtev. Drugod v Angliji so napadi preteklo noč povzročili le malo škode in zelo malo žrtev. VčerajSnji napadi Lond°n, 13. sept. s. (Reuter). Včerajšnji dan je v Londonu in po vsej Angliji potekel izredno mirno, mirneje nego katerikoli v tednu. London je imel popoldne enourni letalski alarm, vendar ni poročil, da bi bile na mesto vržene bombe, pač pa so posamezna nemška letala napadla neko mesto ob južni angleški obali ter drugo mesto v severovzhodni Angliji. Tu je bilo poškodovanih nekaj hiš ter neki hotel. Pri tem je bilo tudi nekaj človeških žrtev, vendar mak) resnejšega značaja. Tudi v južno-angleškem mestu je bilo več hiš poškoclov^anih, toda število žrtev je bilo majhno, med njimi samo ena smrtna. Angleški lovci so včeraj sestrelili en nemški bombnik. LonOon, 13. sept. s. (Reuter). Iz južnega WaJesa poročajo, da je bilo tam ponoči sestreljeno nemško bombno letalo. Letalo je padlo na neko ulico v mestu ter je pri tem zažgalo neko hišo. Pilot je bil ranjen in so ga prepeljali v bolnico, Žrtve med prebivalstvom v Londonu London. 13. sept. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo pri napadu na London v noči na četrtek ubitih okoli 40 ljudi to težje ranjenih 170, Večje število žrtev pa je zahteval letalski napad na prestolnico, ki je bil izvršen v sredo zvečer. Tedaj je bilo ubitih 125 ljudi in težje ranjenih 250. Kakor znano, so pri tem napadu Nemci izgubili 89 letal s približno 250 letalci. New VorK 13. 3 (r>NB). Po ame- riških informacijah jo bilo pri letalskih napadih na LondOn od sobote daljo ubitih *>koli 5300 ljudi. Napad na angleški konvoj London, 13. sept. s. (Reuter). Snoči so nemški bombniki v bližini škotske obale napadli konvoj angleških trgovskih ladij. Nobena ladja ni bila zadeta, Nizozemski dar London, 13. sept. s. (Reuter). Nizozemska kraljica Viljemina je v posebni brzojavki obvestila kralja Jurija, da je nizozemska Vzhodna Indija poklonila angleškemu letalstvu 40 aparatov tipa Spitfire in 18 bombnikov Lockheed-Hudson. češki prostovoljci na Daljnem vzhodu Bombov, 13. sept. s. (Reuter). Semkaj je prispel zastopnik češkega finančnega ministrstva v Londonu z nalogo, da organizira več sto Čehov v Indiji, Avstraliji in na Daljnem vzhodu za sodelovanje v vojni. Neovirana pomoč Indije po morju Delni, 13. sept. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je v prvem letu vojne dospelo iz Indije na Bližnji vzhod 71 angleških vojaških ladij in vojaških preskrbovalnih ladij. Vse te ladje so dovršile prevoz brez incidenta. V teh številkah angleške trgovske ladje, ki opravljajo redni promet preko Rdečega morja, niti niso upoštevane. Odkar so italijanske čete zasedle angleško Somalijo, sta plula tudi dva angleška vojaška transporta skozi Rdeče morje brez vsakega incidenta. Letalski napadi v Nemčiji Bombardiranje pristaniških naprav v Bremenu in Hamburgu London, 13. sept. a. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja nekaj podrobnosti o angleških letalskih napadih na Nemčijo v noči od srede na četrtek. Poltg Berlina sta bila napadena predvsem Bremen in Hamburg. V obeh pristaniščih so bili povzročeni veliki požari. Napad rta Bremen Je trajal dve uri ter so bili potem po izpovedih angleških letalcev vsi doki v plamenih. V Kolnu je bil most preko Rena zadet od bomb in težje poškodo\'an. Pri napadu na Koblenz je nastala večja eksplozija, zadet je bil menda municijski vlak. Pri Namurju v Belgiji 90 bili razstreljem trije mostovi. Posebno intenzivni 90 bili napadi angleških letal na luke ob Kanalu. Ostende je bil bombardiran štiri ure. Po vsej luki so nastali veliki požari in eksplozije. Tudi v Calaisu in Boulogneu je padlo večje število bomb med doke. London, 13. septembra AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja, da so angleška letala bombardirala včeraj štin ure sovražne luke, pristaniške naprave in ladjedelnice v Hamburgu. Prva angleška letala so prispela na cilj nekaj po 8 zvečer ter začela takoj napadati. Kmalu so prispela tudi ostala angleška letala. Ugotovljenih je Haićanska ofenziva proti Egiptu? Po še nepotrjenih vesteh prodirata dve italijanski vojski ob obali, tretja pa preti Sudanu — Glavni cilj so vojaški objekti v Egiptu, predvsem pa Sueški prekop Rim, 13. sept. e. (United Press). Snočl so se pojavile vesti, po katerih se je italijanska ofenziva proti angleškim silam v Egiptu že pričela preko angleškega Sudana. V zvezi s tem je bilo snoči tudi javljeno, da se vesti o italijanski ofenzivi proti Egiptu ne morejo demantirati, da pa se more njihovo potrdilo pričakovati, ko bo izdano službeno obvestilo. Italijanska ofenziva proti angleškim silam v Egiptu se je pričela kakor so snoči izjavili, v zadnjih 48 urah. Po istih vesteh so tri armade usmerjene proti glavnim vojnim objektom v Egiptu. Dve sta krenili ob obali, ki vodi iz Cirenajke, tretja pa prodira skozi angleško - egiptskl Sudan. Glede obeh obalnih armad pravijo, da prodirata proti Sueškemu prekopa, de ga bodo zavzele, bo pomenilo to prekinitev življenjske poti angleškega Imperija. Tretja kolona prodira po mnenju nekaterih krogov proti Port Sudanu. Velik pomen se pripisuje vesti, da se je pričela tako zvana Grazzianijeva ofenziva obenem z nemško ofenzivo proti Angliji. Trdijo, da se je italijanska ofenziva pričela v trenutku, ko je pričela temperatura v Afriki padati. To omogoča uporabo tankov, kar je bilo doslej zaradi puščavske vročine nemogoče. Puščavski viharji so zadnje dni zadrževali pričetek te ofenzive, ker so bili oblaki peska tako močni, da so onemogočali uporabo mehaniziranih edlnlc Povečane angleške napade na italijanske postojanke, med njimi v Cassali, v Sudanu, smatrajo tu kot del angleške proti ofenzive, ki naj preprečijo razvoj glavnih Italijanskih edlnlc proti angleškim silam v Egiptu. Po vesteh Iz Bengazija pripravlja angleško vrhovno poveljnistvo za borbo več tisoč Novozeiandcev ln Avstralcev. Po vesteh, ki so prispele v Italijo, je bilo namreč 80 tisoč Avstralcev, ki so se vežbali v Palestini, prepeljanih preko Sueškega prekopa in so bili priključeni novozelandskim četam, ki so se vež bale v Egiptu. Ansaldove napovedi Rim, 13. sept. AA. (DNB). Znani urednik lista >Telegrafo< Ansaldo je v svojem govoru italijanskim vojakom po radiu poudarjal strateški pomen bojišča v Libiji. Med drugim je dejal, da utegne na libijskem bojišču eksplodirati bomba mnogo močnejšega kalibra, kakor pa so bombe, ki padajo na London. Vi razumete, je dejal, kaj mislim pod to bombo, ki se bo, kakor smo poučeni, kmalu razletela na bojišču. Večja aktivnost na morju Rim, 13. sept. e, V tukajšnjih novinar-" skih krogih pričakujejo te dni veliko pomorsko delovanje na Sredozemskem morju. Pred dnevi je italijanski tisk v svojih vojnih poročilih objavil, da so italijanske pomorske sile dvakrat brez uspeha zapustile svoja oporišča, da bi se srečale z angleškim brodovjean, te dni pa je bila z vso pozornostjo sprejeta vest, da je angleško vojno brodovje zapustilo gibraltarsko pristanišče in krenilo na Sredozemsko morje, ni pa znano, v kateri smeri. Zaradi tega smatrajo v Rimu, da se more pričako- vati nova pomorska bitka na Sredozemskem morju. Italijanski podatki o angleških izgubah Rim, 13. sept. s. (DNB). Po uradnih italijanskih podatkih so Italijani v prvih treh mesecih vojne sestrelili 373 angleških letal. Izgubili pa so samo 63 svojih letal. V istem času je bilo potopljenih 31 angleških ladij, in sicer dve križar ki, 7 ru-šilcev, 12 podmornic in 10 trgovskih ladij. Italijani so v prvih treh mesecih vojne izgubili samo 15 vojnih ladij, in sicer 1 kri-žarko, 2 rušilca, 8 podmornic in 4 manjše edinice. Poročilo angleškega pov eljništva K^iro 13. sept. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljništva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so izvršile angleške predstraže v Keniji na 200 milj dolgi fronti več uspešnih operacij proti italijanski vojski. Vzhodno od Vaghira so se angleške edinice spopadle z znatno močnejšimi oddelki ter so prizadele sovražniku velike izgube, ne da bi imele same žrtve. Pri Cassali v Sudaoa je angleška vojska pretekli torek močno in uspešno obstreljevala sovražne obrambne postojanke. V Palestini m ničesar novega. Ob libijski meji. so italijanska letala napadla postojanke angleških čet. Rim, 13. sept. e, Zaradi važnosti vzhodnega dela Sredozemskega morja govori v italijanskih krogih o prizadevanju angleške propagande, da bi zapletla v vojno ves sistem Dardanel, grškega otočja ln Sueški prekop, kar pomeni tudi Turčijo in Sovjetsko Rusijo. V zvezi s tem je zbudila pozornost vest nekega italijanskega lista, da kljub vsemu angleškemu prizadevanju Turčija ne bo stopila v vojno, razen v primeru napada na grško Traci j o. Zelo značilno je, na kakšen način italijanski tisk pojasnjuje današnje stališče Turčije. Po tem pojasnilu Turčija ne bo stopila v vojno na strani Anglije', ker bi se zaradi tega sprla s Sovjetsko Rusijo. Ta spor bi se lahko spremenil v širok spopad Sovjetske Rusije in Anglije na vsej azijski fronti od Tibeta do Sredozemskega morja. Zato smatra Turčija, da se je vsekakor treba izogniti sporu z Rusijo, na' drugi strani pa pravijo, da je Churchillova želja, da bi prišlo do rusko-turškega sporazuma in da si angleška propaganda močno prizadeva za zbližan je med Turčijo in Moskvo. Churchill smatra, da bo na ta način preko Turčije lažje prišel do Intimnejših vezi z Moskvo. Prvi korak v ustvaritvi teh angleških želj naj bi bfl sovjetsko-turški varnostni pakt. Turčija naj bi priznala Sovjetski Rusiji neke koncesije, nakar bi Anglija dala rekompeo-zadjo na račun Arabije. Turška sodba o položaju Carigrad, 13. sept. e. Dogodki na Bližnjem vzhodu in zlasti v Siriji so izzvali precejšnje vznemirjenje v Turčiji. Usoda Egipta in predvsem Sirije se spravlja v zvezo s splošnim položajem na Bližnjem vzhodu, kjer so direktno zainteresirane poleg Turčije tudi ostale države saadabat-skega pakta. Pravijo, da mora Anglija voditi račun o vlogi Sirije pri obrambi Egipta, ki je lahko vsak čas napaden. V tukajšnjih krogih beležijo z zadovoljstvom, bilo več neposrednih zadetkov. Opazili so se veliki požari. Angleška letala so bombardirala tudi Bremen, kjer so prav tako nastali veliki požari. Letata, k so letela nato proti Berlinu, so opazila iz dadjavo požare na Helgolandu ter na Borkhumu. Angleški letalci so lahko iz velike daljave opazovali te požare. Berlin, 13. sept. s. (Ass. Press) Po uradnih nemških podatkih je bilo pri angleškem napadu na Hamburg v noči od srede na četrtek razrušenih med drugim 36 stanovanjskih hiš. Berlin, 13. sept. s. (DNB) Ugotovljeno je, da so se angle-Vka letala pri svojih napadih na Nemčijo poleg zažigalnih lističev poslužila te dni zopet norega nedovoljenega sredstva. V nekem obrnemem kraju zapadne Nemčije so odvrgla angleška letala vrečo, v kateri je billo več sto hroščev Co-Iorado, znanih uničevalcev krompirja Slično vrečo so našli 8. septembra v nekem mestu v severnem Luksemburgu drugo pa pri nekem kraju v Belgiji. V merodajnih nemških krogih ugotavljajo, da se je s takim načinom letalske vojne Anglija postavila izven vseh obstoječih vojnih zakonov. Nemško povračilo bo temu primerno. Vojna na morju London, 13. sept. s. (Reuter). Admiral 1-teta javlja, da pogrešajo s potopljenega rušilca »Ivanhoe« enega častnika in 30 mornarjev. Trije rešeni mornarji so ranjeni. Berlin, 13. sept. s. (DNB). Dne 1. septembra je bil v angleških vodah potopljen 7500tonski belgijski potniški parnik * American Shipper«, ki ga je šele v preteklem februarju kupila belgijska vlada od Zedi-njenih držav. S tem je bila izmed 8 tedaj skupaj kupljenih ameriških ladij potopljena že peta. da je Anglija ukrenila vse potrebno, za zavarovanje strateško važnih točk v vzhodnem delu Sredozemskega morja in v Afriki. V dobro poučenih turških krogih dozna vajo, da Anglija ni okrepila samo svojih sil na Sredozemskem morju, temveč je v Egiptu koncentrirala tudi znatne čete iz Avstralije in Sirije. List »Igdam« poroča, da je mnogo angleških tehnikov in pilotov že prispelo na področja, ki so ogrožena od Italije. V tukajšnjih krogih smatrajo, da bo nevarnost, Id preti Sueškemu prekopu zmanjšana na minimum, če se bo koncentriranim četam v Egiptu posrečilo zadržati prodiranje italijanske vojske iz Libije in Abesinije, Odgoditev zasedanja turškega parlamenta Carigrad, 13. sept. AA. (DNB). Zasedanje turškega parlamenta Je odgođeno za 1. oktober. je Churchill tako resno opozoril na bližajočo se nevarnost, potem je imel za to gotovo dovolj tehtnih razlogov, ker še nikoli ni pokazal, da bi bil mož, ki vidi strahove. Toda Churchill je hkrati s svojim svarilom tudi izjavil, da bo napad Anglijo našel pripravljeno. In Churchill tudi ni mož, ki bi kdaj govoril preveč. Po vsem tem sklepajo ameriški opazovalci, da je treba v kratkem pričakovati spopada, v katerem bosta zadeli druga ob drugo aLti. dveh enakovrednih, dobro pripravljenih nasprotnikov. Okrog Churchillovih izjav o invaziji Odmev napovedi predsednika angleške vlade o bližajočem se nemškem vdoru v JLonoun, 13. sept. j. (TOP). Današnji londonski jutrnjiki podčrta v a jo v zvezi a Churchillovim govorom zlasti naslednje: 1. Možnost vdora v Anglijo, o katerem je sinoči govoril ministrski predsednik Churchill ln o katerem se splošno sodi da je tik pred vratL Listi v zvezi s to pret-njo naglašajo, da je Velika Britanija dovršila svoje priprave in da se bo vdoru lahko postavila po robu. Kot predhodnike vdora navajajo listi nekatera znamenja, med katerimi zlasti spravljajo v ospredje naraščajočo silovitost letalskih napadov, s katerimi bi Nemčija hotela preplaviti angleške ceste z veletokom brezglavih beguncev, ki bi slednjič blokirali vsa prometna pota. Toda tega cilja nemško letalstvo ni doseglo. Prebivalstvo Londona je ostalo doma. Drugo znamenje je velika vojska, ki so jo Nemci zbrali vzdolž vse evropske obale. Tretje znamenje je delovanje nemškega dalekostrelnega topništva, ki Je sinoči otvorilo ogenj na Dover m katerega cilj jo bil uničiti angleške obrambna naprave na obali, hkrati pa s svojim ognjem skriti nemški konvoj, ki je odpkd iz Calaisa v Boulogne. 2. Dejstvo, da Je protiletalsko topništvo angleške obrambe v minuli noči organiziralo strahovit zaporni ogenj, ki ga nekateri opisujejo kot pravcati ognjeni zid, drugI pa kot ognjeno točo. To novo obrambno taktiko soglasno vsi odobravajo ter si od nje obetajo učinkovite zaščite prod sovražnikom. Vtis v Ameriki New Tor«, 13, sept. j. (A. R.). Nevtralni ameriški opazovalci ugotavljajo, da je sinoćnje Churchill ovo svarilo, češ, da je treba nemški vdor v Anglijo pričakovati vsak trenotek, v veliki meri razčistil ugibanja o pravem smotru in ozadju sedanjega gigantskega dvoboja med Anglijo in Nemčijo. Ta dvoboj se mora torej dejansko smatrati za uvod nemške ofenzive na britansko otočje, ki jo lahko preprečijo samo še kaki izredni nepričakovani slučaji. Ako — Churchillu LOnOon, 13. gept. j. Angleški radio javlja: Kanadi: ministrski predsednik Ma-ckenzie King ie poslal angleškemu strskermi predsedniku Churchillu brzojavko, v kateri mu zagotavlia svoio lojalnost ter izjavlia. da se bo Kanada borila ob strani Anglije do zmagovitega konca. Eksplozije v ameriški municijski tvornici l*ew Tork, 13. sept. a (Ass. Press). V eni največjih ameriških tovarn smodnika v Kervilleu v državi New Jersey se ie pripetilo več velikih eksplozij. Po dosedanjih podatkih ie bilo naimani 50 oseb ubit.h in 200 ranjenih. Reševalne ekspediciie so bile 00 morfu poslane na krai nesreče. Ameriška policiia ie odredila strogo ore-iskavo o vzrokih katastrofe. Tovarna ie izdelovala municiio za ameriško vojsko. 8orzna poročila CarUi, 13. septembra Beograd 10.—, Pariz 9.87, London 17.25. New York 439.—, Milan 22.16, Madrid 40.—, Berlin 175.35. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, IS. septmora 1940. Btev. 209 čiščenje uniji Velike zlorabe v upravljanju državnega imetja — Revizija rudarskih in petrolejskih koncert] £UiK«Tcvta, 13. sept. e. Upravitelj države general Antonescu je Izdal proglas, v katerem zahteva od državnih uslužbencev, da so v poslovanju s strankami korektni ln človeški. Preiskave v finančni up i a vi in raznih drugih ustanovah glede poslovanja v času bivših režimov se nadaljuje V poslovanju bu kar estonske občine so že ugotovili številne zlorabe v teku zadnjih 22 let. Razsipanje državnega denarja je bilo tako ogromno, da so n. pr. za razlastitev v svrho razširjenja trga pred kraljevim dvorcem potrošili dve milijardi lejev. Preiskava se 'vedi tudi glede drugih finančnih transakcij in podeljevanja raznih koncesij v rudarstvu in petrolejski industriji. Bukarešta, 13. sept. e. (Tr P.) List »Po-runka Vremcio. zahteva zaplembo imetja ge Lupescu. List trdi. da znaša njeno imetje nad 10 milijonov lejev. Reforme v vojski Bukarešta, 13.sept..AA. (Rador). Izdano je bilo uradno poročilo, da so ukinjeni izredni ukrepi v vojski ter odstranjeni vsi generali, ki so podpirali bivše režime. Poveljniki v romunski vojski bodo odslej imenovani samo po zaslugah in osebnih sposobnostih. Bultarosm, 13. sept. e. KraJj Mihael je pomilostil več političnih obsojencev, ki so bili kaznovani zaradi opozicije proti bivšemu režimu kralja Karola. Med pomllo-ščenci je tudt podpolkovnik Prekup, ki je bil od leta 1934 v zaporu zarada atentata na kralja Karola. Prav tako je bilo amnestiranih 14 oficirjev, ki so bili aretirani obenem s Prek upom. Amnestije so deležni štirje legionarji, ki so 1. 1934 izvršili atentat na predsednika vojaškega sodišča polkovnika Cristesca. Naposled so bili po-mBoščeni tudi trije dijaki iz Cluja, ki so izvršili atentat na tamošnjega rektorja. Ukrepi proti Židom BuKarešia, 13. gept. e. »Porunka Vre-meic zahteva v svojem čsanku, posvečenemu židovskemu eprašanju, naj se Zidom odvzame rum unsko državljanstvo, zapleni njihovo imetje, prepove delovanje na kmetih in tudi trgovina z alkoholnimi pijačami. Kralj Karo! v Perpignanu Bukarešta, 13. sept. e. (TCP). List >Or-dinea« javlja iz Vichvja, da je rumunskl kralj Karol na poti v T.i^v*ir> prispel v Perpignan na francosko španski meji. Bukarešta, 13. sept. AA. (Rador). General Antonescu je objavil poročilo o pogojih, pod katerimi se je kralj Karol 5. septembra odpovedal prestolu. Antonuscu je prejšnji dan dobil mandat za sestavo vlade. Ob 21. uri je mandat vrnil, ker so vse osebe, s katerimi se je posvetoval, zahtevale kot osnoven pogoj odstop kralja. Ob 4. zjutraj Je dal kralj Karol Antonescu polno diktatorsko oblast. Ob 21. je general Antonescu zaradi množice, ki je oblegala policijsko prefekturo in se pomikala proti dvorcu, zahteval, podprt od Vale-ra Popa in kraljevega adjutanta, naj kralj odstopi. Kralj je odstopil ob 8.10. Bukarešta, 13. sept. A A. (Rador) Določene so bile glavne smernice bodočega dvornega statusa in v zvezi s tem je bilo odločeno, da se bodo adjutsnti in dvorne dame menjavale vsakih krst mesecev. Zahteve po avtonomiji nemške manjšine Bukarešta 13. sept. s. (Reuter). Reu-teriev dopisnik doznava, da stopa vprašanje avtonomije nemške manjšine v Rumu-niji zopet v ospredje. Predstavnik nemške manjšine v bivšem rumunskem parlamentu je izročil te dni ministrskemu predsedniku nov memorandum z zahtevami nemške manjšine. Mislijo, da obsegajo te zahteve med drugim pravico avionomne organizacije nemške manjšine v Rumuni-ji, oprostitev Nemcev v Rumunijl od vojaške službe, pravico uporabe nemškega jezika v šolah in uradih ter organizacijo Nemcev po narodno-soc^allstičnern vzoru. člana madžarske vlade v Transilvaniji Budimpešta, 13. sept. r. Po kratki seji ministrskega sveta je včeraj popoldne predsednik viade grof Teleki zopet odpotoval v Transilvanijo V njegovem spremstvu je vodstvo oddelka za manjšine pri predsed-ništvu vlade in sicer državni taimlc Pata-ky in prosvetni minister dr. Homan, ki bosta v Transilvaniji proučila pogoje za izvedbo madžarskega prosvetnega načrta, V soboto bodo odšli iz Budimpešte trije posebni vlaki, rezervirani za člane viade. državne tajnike ter Člane narodne skupščine in senata V nedeljo bo regent Horthv slovesno vkorakal v Cluj. glavno mesto Transilvanije. Nov ruski protest ¥ Rumuniii Incidenti na rusko-rtamiusski meji — Spopadi med romunskimi in roškimi četami — Pomirljiv odgovor po* slanika GaSenca v Moskvi Moskva, 13. sept. a (Tass). Namestnik komisarja za zunanje zadeve Dck.-v-nozov je sprejel 12. septembra rum unskoga poslanika Gafenca ter mu sporočil, da so 11. septembra ob IS. v rajonu Gali Va-loš, 30 km južnovzhodno Cernovic, romunski obmejni oddelki napadli sovjetsko ozem lje. Druga skupina romunskih graničar Je v je Istočasno z romunske strani obstreljevala sovjetske obmejne oddelke. Sovjetske čete so morale odgovoriti s strelnim ognjem. Namestnik komisarja Dekanozov Je nadalje opozoril poslanika Gafenca, da sovjetska vlada nI dobila od romunske vlade doslej še nobenega odgovora na svojo noto od 20. avgusta, v kateri je protestirala, zaradi romouskih obmejnih Izzivanj, medtem pa ho, kakor se kaže, rumunskl vo-j:i*iki odriVlki 11. septembra zagrešili nove provokacijo. Dekanozov je izjavil, da sovjetska vlada opozarja na to romunsko vlado. Poslanik Gafenca je odgovoril, da bo danes 13. septembra izročil odgovor mimin-ske vlade na sovjetsko protestno noto od 29. avgusta. Kar pa se tiče incidentov od 11. septembra, bo o tem takoj obvestil romunsko vlado, ki bo odredila preiskavo In bo krivce kaznovala, če bodo izsledeni. Ruski interesi v podunavski plovbi Moskva, 13. sept. s. (Ase. Press). Uradno objavljajo, da Je glede na nemška poročila, češ. da je Rusija desinteresirana pri vprašanjih prometa na Dunavu, na-■nestnUc komisarja za zunanje zadeve Višinski sprejel 10. septembra nemškega poslanika grofa Schulenburga ter mu sporočil, da Rusija nikakor ne more biti des- interesirana prt pravnih vprašanjih, Id se tičejo dunavskoga prometa ln da želi sodelovati pri njihovi ureditvi. Veleposlanik Schulonburg je sporočil, da bo zaprosil svojo vlado za mformacije v tej zadevi. Potni viztsmi za baltiške države Beograd, 13. sept. e. Pooblaščeno predstavništvo SSSR v Jugoslaviji je izdalo naslednje obvestilo: Vstop tujcev v litovsko, letiško in estonsko sovjetsko socialistično republiko, kakor tudi tranzit tujcev preko teh sovjetskih republik je prepovedan. Izvzeti so samo tujci, ki so pri diplomatskih predstavništvih bivših vlad dobili sovjetski tranzitni vizum pred 7. avgustom 1. 1940. Vsi vizumi razen teh se razveljavjlajo, če niso bili izdana od prestavnikov navedenih republik. Vstop v te republike s tranzitom se dovoljuje po 7. avgustu 1&40 samo z dovoljenjem pooblaščenih predstavnikov ln konzulov SSSR v inozemstvu. Imeoiiki nacionalnih potnih listov bivše Letonske. latiške in estonske republike, ki se nahajajo v Inozemstvu, Lahko pridejo v te republike po 7. avgustu 1940 samo na podlagi sovjetskega vstopnega vizuma. Bolgarski športniki v Moskvi Mos*v» 13. sept. e. (Tass). člani bolgarskega kluba iSlavije«. ki so prispeli snoči, bodo prisostvovali izločilni prvenstveni tekmi med Kluboma »Tomedo« in ? lokomotiva«. Snoči so bolgarski športniki prisostvovali predstavi v operi. Tekma med »Slavijo« in »Spartakom« bo 15. septembra na stadionu kluba .^Dinamo: v Moskvi N-sve zahtev« Franciji irashington. 13. sept. a (Ass. Press) Po informacijah iz tukajšnjih diplomatskih krogov sta poslali Nemčija in Italija francoski vladi v Vichvju nove velike zahteve ter je zato vlada v Vichvju zašla v zelo težaven položaj. Baje zahteva Italija popolne razorožitev vseh francoskih čet v severni Afriki. V nemških krogih oa demantirajo vesti, da bi bila Nemčija zahtevala izročitev 58% vseh zalog živil v nezasedeni Franciji. Prekinitev pogajanj z Japonsko New York, 13. sept. s (Tass) United Press javlja iz Tokija da so francosko-ja-ponski razgovori glede Indokine prek in jeni. Japonska delegacija pričakuje menda sedaj nova navodila iz Tokija Stroški za nemško okupacijsko vojsko Vichy, 13. sept. e. (Havas). V službenem listu je objavljen zakon, s katirim se ustanavlja posebno računovodstvo za vzdrževanje nemške okupacijske armade. Zakon vsebuje tudi določbo, ki pravi, da je bil z Narodno banko dosežen sporazum, po katerem da Narodna banka državni blagajni na razpolago predujem 50 milijard frankov, Iz katerega se bodo vzdrževale nemške okupacijske čete. Nemška vlada io ugotovila, da znašajo stroški okupacijske vojske od 25. junija dalje, namreč od dneva premirja, vsak dan po 20 milijonov mark. šahovski turnir v Moskvi Moskva, 13. sept. s. Snoči ie bilo igrano šesto kolo v rurniriu za šahovsko prvenstvo Rusiie. Vodeči Stolbersr ie že do kratkem času remiziral z LiVenthalom. Bon-darevski Da ie orav tako ieral neodločeno z LeveTifišom Keres ie v odličnem stilu porazil Lisičina. Keres 1e žrtvoval damo. Botvinik le v francoski otvoritvi oremaeal s orecizno igro letons4cesra rrvaka P rt rova. Mikenas Da je zmagal nad Panovom. Partija Rudakovski-Dubinin ie končala remis. Ostale partije so bile nrekiniene Kotov ima upanie v zmago Drot: vodečemu Ma-kaffonovu. Stan i e do šestem kolu ie: Bondarevski Stolberff do 4 in Dol. Makaronov 4 (1). Botvinik 4. Smislov 3 in Dol (11. LiMen-thal. Keres. Mikenas r>o S in ool. Dubinir. Panov. Petrov do 3. itd. Predsedniške volitve v Mehiki Mesiko, 13. sept. e. Osrednji verifikacij-ski odbor mehiškega parlamenta je proglasil generala Avllo Carnazo za urad-I nega kandidata za predsednika republike. Verifikacljskl odbor je priznal generalu Carnazu dva in pol milijona glasov, opo-; zicljskemu kandidatu generalu Almazanu na samo 150.000. Kakor javljajo, se 1e ge-I neral Al mazan mudil v Zedlnjenih ^rža-I vah, kjer ima mnogo pristašev in kjer je razvijal zelo živahno propagando. Položal v Mehiki smatrajo za napet, toda lz službenih izjav je razvidno, da vladata v dr-1 žavi red ln mir. Žegnanje na Trski gori Novo mesto. 10. septembra Zadnja nedelia ie bila ena naileoših v letošnjem letu. Tako le bilo tudi življenie zelo razjriba.no. Mnogi so pohiteli v Metlika da si osi eda io belokranjski festival narodnih nos in Dlesov. drugi so Dohiteli zopet v druge kraie. največ oa 1ih je šlo na Trško koto. kjer ie vsako leto cerkveno proščenje. »Žegnanje« na Trški «ori ie že od nekdai za Novorr>e5Čana tradicionalen praznik, kamor Dri hi ti mnogo pobožnega ljudstva od vseh strani obširne Dolenjske. Ze na predvečer se zbere na Trški gori mnoeo mladine, da za i era okoli cerkve »Vrtec«, ali se pozabava v okrilju večernega mraka ter pomoli pobožno moUtev. Na praznik Malega šmarna pa ie polna Trška gora rx3božnih romar i ev in ljubiteljev dolenjske dobre kapljice, ko se običajno že toči Drvi mošt. Toda letos tega ni bilo. Vinogradi kaželo žalostno sliko, kakor bi bili vsi Dooarieni. Grozd ia ie le malo in še to ni dozorelo. Trgatev ne obeta nič dobrega. Toda vse to nI motilo zabave željnega Dolenjca, da ne bi bil dobre volje, katero je pospeševalo krasno vreme Nabralo se je mnogo ljudi, ki so opravili svojo pobožnost ter nato obsedeli v prijaznih hramih, se založili z dobrim Drierizkom ter zainočili Še z dobro starino, čes. le privoščimo si ga. sai drugo leto ne bomo pili tako dobrega in sladkega. »2egnanje« na Trški gori 1e bilo letos izredno dobro obiskano, staro in mlado 1e hitelo na goro od blizu ln daleč. Tu so se znašli stari znanci, ki se ie več let niso videli ter se Dogovorili o tegobah življenja. Iz prijaznih zidanic so se čule vesele popevke in zdravice, sai sladko le vince bu-čensko. Toda le orehi tro se ie začelo solnce pomikati proti zatonu in se ie začela r*az-niti Trška gora, ki so io zaouščali veseli in Dobožni romarii prepeva i oč m vriska i oč. z želio, da ilm da ljubi Bog dočakati, da še prihodnje leto pohite na prijazno gorico Kdo ima več pravic na cesti Nekaj zgodb izpred sodišča, po sodi sodstik-po edine« Ljubljana, 13. septembra. Najbolj živahno je v senatni dvorani ob pondeljkih. Četrtkih ln sobotah, ko som sodnik poedlnec dr. Pompe. Razprava sledi razpravi, pestra je vrsta obtožencev, Ki se morajo zago var jati zaradi ogrožanja prometa, zaradi utaj, tatvin, nemoralnih dejanj itd. Vsi grešniki, ki niso napravih zlo-činov, o katerih razsoja senat s tremi ali petimi sodniki, pridejo pred sodnika po-edinca. SOFEBJE IMA NA PIKI . . . Voznik Janez je prišel navzkriž s paragrafom 204, znanim avtomobilskim in >furmanskim« paragrafom, zaradi katerega imajo sodniki in vozniki vseh vrst mnogo dela, skrbi in sitnosti v zadnjem časti. Voznik Janez ima piko na šoferje, zlasti na šoferje tovornih avtomobilov. Ko se je pred meseci nekoč z vozom srečal blizu Ljubljane a tovornim avtomobilom, se je Janezu zdelo, da ima na cesti več pravic kakor Šofer tovornega avtomobila. Nahrulil je Šoferja, da se mu mora umakniti. Ker je šofer menil, da se morata drug drugemu umakniti natančno po predpisih policijskega cestnega reda in v skladu z določili o varnosti javnega prometa, se je voznik Janez razjezil. Stopil je z voza. se oborožil s cepinom ln šoferju zagrozil, da mu bo avtomobil razbil, če se takoj ne umakne. Šofer je bil na srečo tako pameten, da ni nadaljeval debate o tem, kdo ima več pravic na cesti, temveč je avto obrnil in se odpeljal do prve orožniške postaje ter Janeza ovadil. Pred sodnikom se le Janez izmikal, kakor je vedel in znal. pomagal pa mu je bolj strokovnjaško njegov branilec, a sodnik se je prepričal, da je Janez kriv in ga je obsodil na plaćanje globe 420 din. Janezov branilec je prijavil priziv, zatrjujoč, da šoferji tovornih avtomobilov v robantenju na cestah prav nič ne zaostajajo za >fur-mani€. ŽLAHTA JE RAZTRGANA PLAHTA Ko je teta Ana tam nekje pri Tržiču ležala hudo bolna v postelji in se ni nihče od njenega Številnega sorodstva brigal zanjo, je rekla svojim prijateljicam, da bo tisti, ki jo bo negoval in poskrbel, da bo krščansko pokopana, dobil tudi njeno skromno zapuščino. Samo ena izmed tetinih prijateljic je vedela, da ima stara vo- denična teta razen nekaj pohištva tudi hranilno knjižico z nekaj Jurji vloge. Marjeta, tetina soseda, je bila tista, ki je res skrbela za bolnico v dneh hude bolezni ln tudi oči je teti zatisnlla ob smrti ter se pobrigala, da je bila teta po krščansko na oder položena In po krščansko pokopana. Soseda Marjeta si je pa tudi prilastila tetino zapuščino. Odnesla je star šivalni stroj, uro, odejo, nekaj posode in vložno knjižico z vlogo okoli 9000 din. Ko je sorodstvo zvedelo o tetini smrti, je pri-šl tako rekoč korporativno v hišo žalosti in pobaralo najprvo ne morda o tem. kako je bilo teti v zadnjih trenutkih, temveč o tem, kje je vložna knjižica, kje je šivalni stroj in kje je posoda. Soseda Marjeta je plačevala za teto račune med boleznijo in je naročila mrtvaško krsto in pogreb ter je dobila račune. Nekaj stroškov med boleznijo je poravnala s svojim denarjem. Ker se je bala, da bo morala plačati vse neplačane račune za pokojno teto, je hranilno knjižico skrila z namenom, da jo izroči sodišču, ki naj razsodi, kdo bo prvi izplačan, kajti sodišče se spozna na postave. Tetino sorodstvo pa Je vložilo ovadbo proti sosedi Marjeti, češ da si je samovoljno prilastila tetino zapuščino. Soseda Marjeta je povedala sodniku, zakaj si je prilastila del zapuščine in je tudi predložila račune, ki jih je plačala za teto. Priče so potrdile, da je teta namenila svoje premičnine tistemu, ki bo zanjo skrbel. Teta Je vedno ponavljala, da je žlahta raztrgana plahta. Sodnik se ni mogel prepričati, da je soseda Marjeta storila kaznivo dejanje in jo je oprostil. V VREČICI JE BELO 16 TISOČAKOV Revna žena, ki je izrabila priliko in odnesla iz nezaklenjene pisarne v znanem ljubljanskem bifeju 16.000 din in s tem zagrešila tatvino, se je zagovarjala pred sodnikom, da ima štiri otroke, da živi v bedi ln pomanjkanju, kajti mož zasluži samo 700 din. Pograbila je vrečico, v kateri je bilo kar 16 jurjev. Ko bi vedela, da je toliko denarja v vrečici, bi se morda skesala pred tatvino, po storjenem dejanju pa je bilo za kes prepozno. Porabila je okoli 5000 din, nakupila je obleke za svoje raztrgane otroke in živeža za lačno družino ter nekaj starih dolgov je plačala. Obsojena je bila na deset mesecev zapora. Živilski trg Ljubljana, 13. septembra. Tudi danes Je bil trg dobro založen s so-čivjem. Veliko je bilo spet na trgu sadja, ki ga dovažajo zlasti okoličani. Gospodinje pa se jeze, češ da je črvivo, dasi se zdi na prvi pogled zdravo. Krompirja je bilo danes na trgu samo nekaj vreč, ki so ga pripeljale kmetice iz okolice. Mestni tržni odbor, ki je določil cene krompirju na 1.50 din za kilogram, skoraj obupuje, če bo mogel vzdržati zadosten dovoz krompirja pri tej ceni, ker kmetje očividno nočejo več voziti ga na trg. Zaradi brezmesnega dne so danes gospodinje pridno posegale po gobah, ki jih je bilo na trgu precej, merica kakor prejšnje dni po 2 din. Večji gostinski obrati so se zalagali z divjačino, v glavnem a srn jim mesom, ki se prodaja po 18 do 24 din kg. Nekaj je bilo na razpolago tudi divjih rac po 14 din kg. Hitro Je šla v denar tudi domača perutnina, za sedaj še po starih cenah. Ribji trg Je bil danes prav slabo založen in zanj tudi ni bilo pravega zanin:aiija. Od morskih rib so HJe na razpolago samo sardellce od 16 do 20 din za kilogram. Ribiči na morju so imeli te dni zaradi burje ln južnih vetrov skrajno slab lov. Na pomanjkanje rib na. notranjih tržiščih pa vpliva tudi izvoz v Tta1i-'o. saj pokupilo zadnje čase Italijani ribe že kar od ribičev na morju. Od sladkovodnih rib je bila na razpolago nekaj somov po 20 do 24 din za kilo^Tam, dalje donavski smuč od 20 do 2S din, precej ščuk in belic ter postrvi. S. Zahtevamo, đa se prične v dravski banovini na isti način in z enakimi ukrepi kakor v hrvatski banovini borba proti špekulantom, katerih delovanje je v dravski banovini vsak dan večje. Oblasti naj brezobzirno in ne glede na to, kakšen položaj zavzema posameznik v družbi, vsakega špekulanta javno razkrinkajo in najstrože kaznu jejo. 4. Banska uprava naj ne izdaja več dovoljenj za zvišanje cen, zlasti za živilske potrebščine, ki so za delavne sloje kljub povišanju minimalne mezde še vedno predrage. Proti draginji Maribor. 13 septembra. Na pobudo Narodno strokovne zveze Je za snoči sklicala Delavska zbornica konferenco predstavnikov strokovnih organizacij, ki so se je udeležili zastcpnOd Narodno strokovne zveze, Jugoslovenske strokovne zveze in Zveze združenih delavcev. Na konferenci so predvsem razpravljati o novi minimalni mezdi in o visoki ceni kruha. Id ga revnejši sloj! ne morejo več kupovati. Zaradi tega je bila banu dravske banovine poslana naslednja resolucija: 1. S tem. da je bila Izdana nova minimalna mezda za vso državo, za katero uredba o določanju minimalnih mezd dopušča zvišanje za 50 apeliramo v imenu delavstva na področju bivše mariborske oblasti na Vas, g. ban. da predpišete za dravsko banovino najvišje delavne minimalne mezde, da se s tem nekoliko omili bedni položaj n p šega delavstva. t. Zaradi previsoko do!oč?nih c«n kruhu je delavstvo še ob to vsakdanjo hrano. Za»~adi tega Vas. g. ban, naprošamo, da določite nižie cene za enoten kruh. tako da ga bo lahko kupil vsak delavni človek in da se bo res lahko imenoval ljudski kruh. Iz Celja —c V oonedeljek se nrične oouk na gimnaziji. V soboto 14. t. m. ob 8. bo v Marijini cerkvi otvoritvena služba božja za di-iake od 4. do 8. razreda, ob 9. oa za diiakc od 1. do 3. razreda drž. realne srimnaziie v Celju. Pouk se nrične v ponedeljek 16. t. m. —c Strelska družina v Celju priredi v nedeljo 15. t. m. celodnevno nagradno streljanje na strc-lišču v P«^čovniku. Za mladino so določene nosebne nagrade. Tekmovanje bo tudi z malokalibrsko ouško. Vabljeni so tudi strelci iz sosednih -"trel-skih družin. —c Seznam o davčnih osnovah zavezancev, katerih Dredmeti se bodo razoravliali pred davčnim odborom, ie razgrnjen na vpogled na mestnem oogl a varstvu v Ceiju V sobi štev. 26. dvorišče, pritličje, levo. —c Tri nesreče. Na Rakovi stezi pri Frankolovem je v torek krava sunila 52-letncsa. Franca Mlakarja v desno nogo in mu jo zlcroTa pod kolenom. Ko je šel 42!etni posestnikov sin Jože KovSe iz Sko-marja pri Zrečah v mlin. je padel in si zlomil levo nogo v kolenu. Na Sv. Planini nad Trbovljami si je 14letni delavec Iv. B.-kal pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici, —c Tečaj ca kominjettf«. DruStvo »Mali ! ^osrpodar« v Celju priredi v nedeljo 15. t. j m. ob 10. dopoldne na dvorišču okoliške ! deške osnovne šole v Komenskeza ulici tretji tečai za koounienje petelinov. Tečaj j bo vodil strekovniak. Taksa za vsakega I kopunjenega petelina ie 2 din za člane in 3 din za nečlane. Za koounjenie določeni petelini ne smeio biti krmlioni 36 ur pred k opun j en j em. _c Tatu so uJeli. V sredo zvečer se ie peljal 29Ietni brezposelni pekovski pomočnik in ozem ec Luciian F. co cesti na Pol vilah v Celju s kolesom, k: ea 1e bil nedavno i eradel rudariu iz Levca. Imel oa le smolo, da ie srečal lastnika kolesa, ki se ie pravkar vračal z drugimi rudarTi od delo. Lastnik 1e tafcoi spozrrai! svole kolo in le s pomočio svodih tovarišev prijel tatu ter ffa izročil policiji. Sumijo, da 1e are-tiranec ukradel še več koles in izvršil tudi druge tatvina. —c Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 15. t. m. oto 16. se bo pričela na celjski Glaziji prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Brežicami-Ker gojijo gostje lep nogomet in ie tudi Celie sedai v dobri formi, bo srečanje gotovo zanimivo in privlačno. Ob 14.30 se to pričela pred tekma med SK Borutom iz Goto veli in drugim moštvom SK Celja. —c Napad. V torek se ie 40letna posvist-rtica Brigita Mohorjeva v Kaplji vasi pri St. Pavlu Pri Preboldu sporekla s svojim bratom. V razburjenosti i o ie brat pretepel ter 1o močno ooškodoval no glavi in Čeljustih. Mohorjeva se zdravi v celjski b~Jf*feqp»d| brez konca, in kraj*. V Za- gaju pri Ponikvi je sin nekega posestnika lz iste vasi v nedeljo zvečer napadel 391etnega posestnika Franca Lebra ter ga z nožem močno poškodoval po glavi in rokah. Ko je bil 33letni posestnikov sin Jurij Holcer iz Marijagradca pri Laškem v ponedeljek zvečer v mlinu, je stopil v mlin neki Miha Robida in zahteval moKo. Ker moke ni dobil, je napadel Holcerja in ga udaril, nato pa je odšel. Ko je Helcer pozneje zapustil mlin, ga je na cesti pričakal Robida in ga pretepel do nezaveeti. Holcer Je debil občutne poškodbe. Lebra in Holcerja so eni dali v celjsko bolnico. f}e( etnica KOLEDAR Danes: Petek, 13. septembra: Notburga, Frančišek K. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bar juga Kino Sloira: Beli kvartet Kino Union: Vražji študentje DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt. Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded.. Rimska cesta 31. č%ped A?ta Po dinarju morttmo že plačevati žemljice. Podražitev kruha ie tore; strtidstotna. Kaj to pomeni, vedo tn čuttio najbolj ti-stir ki jim je vsakdanji kruh res vsakdanja in glavna hrana v teh težkih časih Bliža se zima. z njo pa nove skrbi in nove težave. Debelo knjigo bi lahko napisali o bedi in pomanjkanju siromašnih slojev. Toda kaj, ko živimo v tako čvdn'h čas-h. da se za človeka r,ihče ne zmeni. Prašičem se bo menda kmalu godilo bolje kakor mnogim ljudem ali pa se jim že. V sredo, ko je oblast določila na živilskem trgu najvišjo ceno krorrmrju 1.50 din, so kmetje in kmetice zapieidi, ae po tej ceni krompirja ne bodo prod&jali, češ da ga raje dajejo prašičem. In dane* res ni bilo na živilskem trgu krompirja. Prašiči ga bodo torej jedli, saj ga je letos Ja*a mati zemlja v izobilju kakor že dolga leta ne, reveži ga bodo morali pa stradati Isto velja za kruh. Prašiči so že jeti dobivati tečno hrano v obliki pokvarjene moke. Ljudje, ki imajo kaj pod palcem so se založili z moko in mnogim se je že pokvarila Kam z njo? Prašiči jo radi jedo. pa naj jo dobe, a revež ostane lahko tudi brez krulia. Čudni, prečudni časil SOKOL Ljubljanskemu Sokolstvu Sokol v Litiji slavi v nedeljo 15. t. m. 301etnico poldne ga obstanka. Pozivamo ljubljanska sokolska društva, da se udeleže te pomembne prireditve s svojimi odposlanstvi v krojih in z zastavami. Naj bo to skromno povračilo za gostoljubnost, ki jo je lani izkazal litijski Sokol ljubljanskemu naraščaju. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.30. Ostalo članstvo vabimo, da se udeleži javnega nastopa v Spodnji fiiški, ki bo istega dne na telovađJŠ&u pri Sokolskom domu. Udeležba v civilni obleki z znaki. — župne strelske In kolesarske bojne tekme. Strelske In kolesarske bojne tekme župe Kranj se bodo vršile za okrožja Kranj, Skofja Loka v Skofji Loki, za skupine Radovljica. Bled ln Jesenice v Lescah. Vse edinice naj takoj javijo udeležence, da bo omogočena hitra organizacija. Upoštevale se bodo kot je bilo sklenjeno tudi prijave, ki bodo prispele v zadnjem dnevu in one, ki bodo podane na dan tekem vendar je treba te prihraniti le za izredne slučaje. Prehrana v Lescah in Skofji Loki bo znašala 8—10 din. Bratje vodniki se morajo zglasiti na zbornem mestu za kolesarske tekme pri funkcionarju, ki bo določen za prehrano, njemu je treba izročiti zneske za kosila. Će bi bilo izredno slabo vreme bodo tekme preložene. Dosedaj se je prijavilo ie 150 bratov, a prijavnice so bile oddane le iz maloštevilnih edlnic. Vse edinice naj torej takoj oddajo prijavnice. — Sokolska župa Kranj. u— Ljubljanski Sokol sklicuje za sredo 18. septembra ob 20. zbor vseh obveznikov Petrove petletke ki so se obvezali nnsi e-vati za novi dom Namen zbora le oosve-tovanie o nadaliniem čim usoešneišem delu za zgradbo novega doma Pomaeai z nasveti in deianii. da pridemo čim nrei do svoiesa doma. zato se zanesliivo udeleži zbora ki bo v mali ealeriiski dvorani v Narodnem domu Vablieni tudi ostali. — Ljubljanski Sokol opozarja n-o1e članstvo na enkratni izredni prispevek, na katerega ie ooozoril že v zadnii Številk; svo-iej?a društvenega »VestnUca« Poslužite se Driloženih položnic! — Redna telovadba vseh oddelkov se 1e Drl čela s 1 septembrom v telovadnici. Opozarjamo članstvo, da se vrši vpisovanie pri vodnikih -*ddel-kov do 30 oktobra Zlasti orw7ariamo starše dece in naraščala da že tako* orvs dni vp;?2io svnie otroke k telovadbi ker ie po 30 nV'-h-n; tt"i*c nPrnorrr»č Sokol I. Ljubljana Tabor vab! članstvo, da se v Čim večjem Številu udeleži pogreba brata Rapeta Andreja. Pogreb bo danes ob 17.30 iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Udeležba v civilu z znakom. — Zahvala. Sokolsko društvo Ljubliama-Moste se iskreno zahvaljuje vsem. ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega uspeha naše prireditve na dan 8. septembra. NajlepSa hvala vsem darovalcem Irpih dobitkov za srečolov, dalje vsom svojim sestram za podarjeno pecivo in slaščice, kakor tudi vsem številnim prefplačnikom vstopnine. Bratska hvala vsem članom in članicam za vse Izvršene predpriprave in brezhibno opravljeno delo na prireditvi. Hvala vsem za trud in pomoč. Končno se zahvaljujemo vsem Številnim po- 1 setnikom prireditve. Zdravo! štev. 200 »SLOVENSKI N\ROD«, petek, IS. aeptmbra 1940. Stran S za teki n. VRAŽJI ŠTUDENTJE *K ^lON vlada se vedno veh ko zanimanje, a predvajati ga bomo mogli samo ie danes. Zato ne zamudite te priložnosti! Predstave od 16., 19. in 21. uri. Blagajna odprta od 11. do 12. ure in od 15. ure dalje! Samo Se danes predvajamo zanimivo dramo iz P¥?¥ V WT\T K življenja lepih bolničark — pod naslovom DfJ il XV ▼ AJl i£I Predstave ob 16., 19. ln 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30 KOT DODATEK glasbeni film: SCHUBERT EN NJEGOVA DOMOVINA. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT aktualni, napeti In zanimivi francoski film S5 A H TfT^A Charles Vanel, Tanja Fedor, D<>11 v Daviš, Jean Galand %M W#m KINO MATICA, tel. 22-41 — Ob 16., 19. in 21. uri. sa DNEVNE VESTI _ Odlikovanje novinarjev. Na predlog predsednika ministrskega sveta je bilo s kraljevim ukazom odlikovanih več novinarjev, med njimi glavni urednik > Jutra« g. Stanko Virant z redom sv. Save III. stopnje in beograjski dopisnik »Jutra« Naum Simič z redom sv. Save IV. stopnje. — Silno pomanjkanje avtomobilskih in avtobusnih pnevmati11. V naši državi je nastalo silno pomanjkanje avtomobilskih in avtobusnih pnevmatik, ki jih nima noben trgovec več in tudi ni nobenih izgledov, da bi jih v doglednem času dobili. Domače tvornice jih pa ne morejo izdelati niti toliko, da bi bilo to omembe vredno. Doma izdelane pnevmatike so se podražile za 25 do 35%, so pa primeri, ko jih prodajajo lastniki tudi po 200% dražje. Tako je potisnjeno vprašanja bencina na drugo mesto in na prvo mesto je stopilo vprašanje pnevmatik. Sploh se vedno bolj čuti pomanjkanje gumija vseh vrst. Zato je bilo na merodajnem mestu sklenjeno pričeti takoj i predelavo sirove gume, ki jo je pri nas dovolj, pa tudi stare gume in gumijastih odpadkov. Zastopniki Zveze a\^obusnih podjetij so bili včeraj pri trgovinskem ministru v zadevi preskrbe s pnevnnat i kami. — Naša trgovinska mornarica v prvem letu vojne. »Jugoslavenski Kurir« priob-čuje zanimiv članek o položaju nase trgovinske mornarice po prvem letu vojne. Od začetka vojne smo prodali tri starejše parnike s skupno tonažo 29.783 ton zaradi normalnega plovnega rizika se je potopil en parnik s 5581 tonami, zaradi vojnega rizika smo pa izgubiti 4 parnike s skupno tonažo 20.430 ton. Tako se je naša trgovinska mornarica po prvem letu vojne skrčila za 8 parnikov v skupni tonaži 50.213 ton. V začetku vojne je imela naša trgovska mornarica 93 parnikov dolge in velike obalne plovbe s skupno tonažo 361.645 ton. BSBHiBB KINO MOSTE [HOBi Danes in jutri ob 20. uri velefilm g f. v naravnih barvah & Pustolovščine Toma Sawyerja | Jezdeci smrti | % (Dick F oran — pojoči kowboy) £g — Trgovinska pogajanja s Turčijo se prično ob koncu septembra ali najpozneje v začetku oktobra. Na njih se bodo obravnavala vsa odprta vprašanja o blagovnem prometu med obema državama, razen vprašuj koruze, bombaža ln opija. Ta vprašanja so namreč že urejena. — Okrog 6.500 nagih izseljencev v Belgiji. Po okupaciji Belgije so se začeli naši tam zaposleni izseljenci polagoma vračati na delo. Nekaj se jih je preselilo v Belgijo tudi iz Francije. Naših državljanov je v Belgiji okrog 6.500. — Nag trgovinski ar»še v Moskvi prispel v Zagreb. V sredo je prispel v Zagreb naš trgovinski ataše v Moskvi ing. Franjo GažL Nekaj dni se je mudil v Beogradu in tudi v Zagrebu ostane več dni, potem se pa vrne z letalom v Moskvo. V Beogradu in Zagrebu je stopil v stik z gospodarskimi krogi. — G^podarskl stiki med Jugoslavije in ^eškomoravskim protektoratom. V Pragi izhajajoči nemški list »Der neue Tag« pri-občuje k otvoritvi jesenskega velesejma v Pragi članek našega trgovinskega ministra dr. Andresa o gospodarskih stikih med Jugoslavijo in ćeškomoravskim protektoratom. Naš izvoz v protektorat je znašal v lanskem koledarskem letu 769,000.000 din ali skoraj dvakrat toiMiko, kakor je znašal povprečni izvoz v bivšo Češkoslovaško. V voz iz protektorata se Je pa znižal na 30S,000.0O0 din. V splošnem se razvijajo gospodarski stiki med Jugoslavijo in protektoratom ugodno. — Nova uredba o prevom potnikov, blaga ln prtljage, i. oktobra stopi v veljavo nova uredba o prevozu potnikov, blnga in prtljage na železnicah. Nova uredba se je v veliki meri prilagodila gospodarskim potrebam, pa tudi določbam novih mednarodnih konvencij o železniškem prometu. Obenem z novo uredbo dobimo tudi novo osnovno tarifo naših železnic. — Ne opisovati, doživeti je treba! Udeležite se mikavnega petdnevnega avtoiz-leta: Phtvička jezera, Split; ladja na Hvar; Trogir. Šibenik; veličastni slap Krke: preko Velebita: Senj, Sušak—Ljubljana Znameniti kraji, lepi otoki, zanimivi doživljaji! Sončna Dalmacija — najlepša jeseni! Grozdja, smokev — obilo! Podrobne informacije pošilja brezplačno uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-c. 345—n — Poset planin Slovenije je zopet neoviran v vseh planinskih predelih Slovenije Delne omejitve, ki so bile določene za poset nekaterih vrhov so ukinjene. Turisti se morejo legitimirati kot do sedaj obmejnim organom z izkaznico planinskega društva ali sploh z izkaznico s sliko. V interesu planincev samih je' da se brezpogojno pokorijo vsem odredbam naših granica rje v, ki vršijo težko in odgovorno službo. Jesenski izleti v naše planine so najlepši ter naj planinci izrabijo ugodno priliko ter naj pose ti jo gore Slovenije meseca septembra v čim večjem številu. — »Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, jubilejni zbornik revije Misel in delo, izšel leta 1938. Zbornik obsega obširno gradivo naše zgodovine. Naši javni, kulturni in politični delavci so prispevali važne zgodovinske razprave pod poglavjem »Iz bojev za našo samostojnost« in kritični pregled našega državnega življenja v razpravah pod poglavjem »Dvajset let v svobodi«. Od velike naklade le ostalo še nekaj izvodov, ki jih nudimo v razprodaji po izjemni ceni: broširan izvod po 20 din, vezan izvod po 40 din in dodatek za poštnino. Zbornik obsega 370 strani. — Naročila sprejema uprava revije Misel in delo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 41, in večje knjigarne. + Vpisovanje v Trgovsko učilišče »Cbri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (telefon 43-S2) je dnevno dopoldne in popoldne za Enoletni trgov«Ki teč»j s pravico javnosti. Redni pouk se prične dne 16. t. m. šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo. Zavod uživa odličen sloves, je največji in najmodernejši te vrste. (—) • ZeleznISki delavci, k) so sli posredovat v Beograd za povečanje plač, bodo sprejeti od g. ministra za promet danes v petek 13 t. m. Deputacijo je poslal oblastni odbor Združenja Jugoslovenskih narodnih želejničarjev in brodarjev v Ljubljani in jo sestavljajo tovariši Jenko iz Ljubljane, Ropret iz Maribora in Zorko iz Litije Njihova naloga je prepričati odločujoče činitelje o veliki bedi, v kateri žive železniški delavci. Potrebno bi bilo, da se prizna in tudi v celoti izplača rednim delavcem z zadnjo uredbo in od 1. t. m. uveljavljeni povišek na račun posebne doklade zaradi draginje 'dnevno za kvalificirane delavce 6.40 din, polkvalificirane 4.80 din. fizične 4 din), ne pa da se jim z isto uredbo ta že tako pičli povišek zmanjša z odvzemom 10r^ od osnovne mezde. Tudi pogodbenim delavcem je treba izdejstvovati povišek plač, ker je znano, da so prav ti največji siromaki med železničarju — Sneg pri nas in v Bosni. Po hudih nalivih zadnjih dni se je ozračje močno ohladilo in naše planine je zopet pobelil sneg. ki sega precej nizko v doline. Sneg čutimo tudi v Ljubljanski kotlini, kjer je postalo zlasti danes ponoči tako hladno, da so ljudje že jeli nositi površnike in da nas je davi precej zeblo. Dopoldne je sicer posijalo sonce, vendar pa ne kaže, da bi dobili trajno lepo vreme. Sneg je zapadel tudi po bosanskih planinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23. v Kumboru in Dubrovniku 22. v Beogradu in na Rabu 18. v Sarajevu in na Visu 17. v Zagrebu 14. v Ljubljani 13.2. v Mariboru 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.5, temperatura je znašala 6.6. — Vlom v Zanotoku. V Zanoteku n?d Zelimljami ie bilo te dni vlomiieno v hišo oosestnika Franca Pečka Ukradena ie bila moška in ženska obleka ter nekai zlatnine. Peček ie oškodovan za okrosr 3000 din. Vlomili so naibrž cigani, ki so taborili n^kie v bližini, a so do vlomu pobegni1! nekim proti Kočeviu. Orožniki iih zasleduieio. — Nameščenci okradli trgovca. Trgovec v Glini Pavo Mrgan je že več mesecev opažal, da blagajna ni v redu. Slučajno je ugotovil, da mu izginja iz skladišča blago. Postal je pozoren in naposled je izsledil tatove. Kradli so njegovi nameščenci, in sicer vsi brez izjeme. V dveh letih so ga okradli za 200.000 din. — Avto do smrti povozil otroka. V Banatskom Andrejevcu je tovorni avto tvrdke Robert Hotek do smrti povozil triletno Ano Vivaček. Otrok je v zadnjem hipu skočil čez cesto in prišel pod avto. Nesrečno deklico je avto pregazil tako, da je obležala mrtva — Strela ubila dva delavca. V sredo je v Somboru strela ubila 601etnega monterja Franja Tota in delavca Rajka Sljepčeva. Popravljala sta električni vod in naenkrat je udarila vanj strela. Bila sta takoj mrtva. — V smrt fa; strahu pred kaznijo. V Sisku se je ustrelil pomožni skladiščnik tvrdke Shell v Capragu Gjuro Antolčič. S tovariši je baje ukradel nekaj malenkosti iz skladišča in pozvan je bil na policijo. Strah pred sramoto in kaznijo ga je pognal v smrt. — Zajci povzročili za 3,000.000 din škode. Banska uprava dunavske banovine je omejila lov na zajce in jerebice. Kmetje pa protestiralo proti temu odloku, ker jim delajo zajci veliko škodo. Na področju dunavske banovine eo oglodali čez zimo 266.70S sadnih drevesc in napravili za dobre 3,000.000 din škode. Država, banovina in občine pa dobivajo od lovišč v tej banovini samo 2.660.000 din. — Ljubosumen mož odgriznil ženi nos. V Somboru je prišlo včeraj v rodbini Aleksandra Vasica do družinskega prepira s tragičnim koncem. Vasic je postal po sedmih letih srečnega zakonskega življenja naenkrat ljubosumen na svojo ženo, ki jo je zapodil od hiše. Ker ni mogel trpeti, kako drugi gledajo njegovo ločeno ženo, jo je povabil nazaj. Toda žena se ni hotela vrniti. Zato sta se sprla in med prepirom je mož ženi odgriznil nos. Zagovarja se. da je storil to iz osvete, ker ni hotel, da bi bila njegova žena všeč drugim. — Izgubljena ročna torbica. Te dni je bila izgubljena no poti od vasi Hlebce do državne ceste v Zarnjžah pri Begunjah na Goreniskem ročna torbica, last profesorice Jelke Hadži iz Noveea Sada. V torbici ie bila denarnica s 380 din. srebrna damska ura. rokavice, potni list. nekai fatoerafn in nekai toaletnih ootrebščin. Hadzijeva je oškodovana za dobrih 1000 din. — Nesreče. Postnega uslužbenca Franca Mlakarja, zaposlenega na glavni pošti, ki se je peljal včeraj popoldne po Celovški cesti proti mestu, je v bližini remize podrl neznan avtomobilist. Mlakar se je poškodoval na glavi In si zlomil oVsno nogo. Delavec Ivan Mrak iz Kranjske gore je bil včeraj zaposlen v gozdu, kjer so spravljali v dolino težke hlode. En hlod je Mra- ka pritisnil k stoječemu drevesu ln mu zlomil desno nogo. — Posestnikov sin Anton Pustoslemšek iz Nove Štifte pri Gor. gradu je v gozdu nakladal hlode na voz, pa mu je eden padel na nogo m mu jo zlomil. Iz Ljubljane —lj Izredna letna skupščlna Učiteljske samopomoči, v nedeljo v telovadnici II. deške šole v Ljubljani na Cojzovi cesti, je v polni meri dosegla svoj namen. Članstvo je sledilo razpravam z izredno pozornostjo, sklepi so bili sprejeti soglano, vse zborovalce je navdajala edina želja: koristiti čim bolj US, tej važni učiteljski socialno gospodarski zadrugi O tvoril ln vodil je skupščino njen zaslužni predsednik g. Ivan Kocjančič. ki je očrtal v bistvenih obrisih borbo, ki so jo vodile humanitarne organizacije za svoj obstoj, še posebej pa se je dotaJmil onih vprašanj, ki so narekovala, da mora sprejemati Učiteljska samopomoč s svojimi 2613 člani nova pravila in poslovnik. Zborovalcl so izrazili svojo vernost vladarskemu domu in vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru trikratni Živio, dobršen del dopoldneva pa je Izpolnila razprava o izpremembah k osnutku pravil in poslovnika, kar je bilo oboje natisnjeno v posebni prilogi >Učiteljskega tovariša«. Cler.i so bili od prvega do zadnjega pre-čitani in nekajkrat so bila mnenja deljena odnosno so bili stavljeni dodatni predlogi. Pravila je seta vil poseben odbor petih učiteljev, zanj je poročal g. upravitelj Šmajdek. Skupščina, ki je pričela z delom ob 9.30, se je zaključila malo pred pol-dnevom. potem, ko je še izrazila svoje posebno zadovoljstvo nad delom učiteljev Kocijančiča in Novaka, ki sta nesebično žrtvovala svoje sposobnosti in prosti čas za socialne in humane ustanove, kakor tudi za očuvanje Učiteljske samopomoči pred vsemi pretresljaji. u— Odbor za postavitev Športnika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju v Ljubljani poziva vse fotografe, poklicne ln amaterje, ki imajo obveznosti nasproti odboru, naj se zglase v pisarni odbora, Kongresni trg l/II, v petek 13. t. m. od 17. do 18. Dalje prosimo, da amaterji,, ki so slikah prizore pri svečanosti odkritja, oddajo posrečene posnetke ali negative odboru na razpolago za odškodnino. —lj Sokolsko društvo Ljubljana-ftiš*a priredi v nedeljo dne 15. t. m. svoj vsakoletni telovadni nastop s prav pestrim sporedom. Na sporedu so same izbrane točke in nastop kolesarskega odseka. — Po nastopu bo pa prosta zabava s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Začetek nastopa je točno ob 16.! Vabljeni! Zdravo! —lj Člani Združenja brivskih in frizerskih mojstrov se naprošajo, naj se udeleže pogreba prerano tako tragično preminulega tovariša in člana Adolfa Župančiča. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri iz mrtvašnice na pokopališče v št. Vidu. u— V mestni klavnici se bo jutri v soboto jd 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni. u— Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani bo imelo v nedeljo redni občni zbor s običajnim dnevnim redom. Zbor bo v operi ob 10. dopoldne. —lj Za letošnjo gledališko sezono "lada posebno veliko zanimanje. Abonenti se pri-glašajo v velikem številu in kakor vse kaže, bodo abonmaji zelo zasedeni. V interesu vseh refiektantov je, da si Čim prej zagotovijo boljše sedeže. Stalna abonmaja Sreda in četrtek sta tudi letos že polno zasedena. Bogati dramski in operni spored, ki vsebuje izbrana dela, jamči za zanimivo sezono, novo angažirane sposobne moči pa bodo tudi nova privlačnost. Kulturna do'.žnost vsakega razumnika je, da postane stalen obiskova' našega gledališča in mu pridobi še r< ve posetnike. Najlepši dar, ki pričp o ;kusu darovalca je celoleten ab<. ona. Zmerne cene omogočajo najširšim krogo* na avo abonmaja. Prijave sprejemajo i \k dan, razen nedelje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledahsoa. —lj Pevce in pevke, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri nekaterih opernih predstavah v letošnji sezoni kot pomožni zbor, vabimo, da se zglasijo danes, v petek ali jutri v soboto vselej ob 19. uri zvečer v opernem gledališču. u— Vrtnarski od*ek podružnice Sadjarskega ln vrtnarskega drućtva v Ljubljani bo imel danes ob 20. svoj redni mesečni sestanek v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti. Vsi. ki te se zanimali na velesej-mu za razstavljeno cvetje in po vrtnino, pridite, da se upoznate z delom odseka. —li V »mrt zaradi težjih gmotnih razmer. V č era i smo poročali o samomoru neznanca, ki ie legel pod goreniski brzo-vlak na progi med Mednom in Vižmarji. Na podlagi časopisnih vesti se ie včeraj popoldne zgasil v št. Vidu, kamor so prepeljali truplo, brat brivskega mojstra Adolfa Zupančiča Iz Ljubljane, ki je v mrtvašnici res takoi spoznal svoieea brata. AdoLf Zupančič ie-odšel od doma v Židovski ulici kjer ie imel delavnico, že v torek popoldne in se odpel i al na Gorenjsko. Zupančič, ki je bil star šele 32 let. ie bil zad-nie čase zelo zagreni en in ie šel v smrt najbrž zaradi težkih gmotnih razmer. Pogreb bo danes popoldne ob 17. v St. Vidu. —lj Tatvine v me«tu. Iz shrambe na Tvrševi cesti 98 je bilo ukradenih Vladimiru Derendi nekaj živil, v vrednosti okrog 200 din. — Iz restavracije >Prl Angelci« na Vodovodni cesti je nekdo ukradel 1000 din vreden ventilator Vinku Pajku. — Natakarica Minka Kamnlkar je prijavila.da jI je bilo v neki gostilni v mestu ukradena listnica s 3000 din. — Ivan Budigam je prijavil, da mu je žepar izmaknil v tramvaju srebrno enokrovno uro, zlato verižico z okroglimi členki ter obesek, ki predstavlja sv. Jurija. Budigam je oškodovan za 2000 din. — V neki gostilni v Medvedovi ulici je tat ukradel Mariji Pelkc knjižico, v kateri je imela 1400 din. — V Cerkveni ulici 21 pa je tat odnesel Alojzu Zupančiču s hodnika več perila, vrednega okrog 500 din. —lj Kolesa kradejo. Izpred Žirovnikove-ga vinotoča na Zapuški cesti je odpeljal tat 1600 din vredno, zeleno pleskano kolo neznane znamke Matiju Merčunu. — Heleni Per je tat ukradel 1000 din vredno, črno pleskano žensko kolo, znamke *Diirkopp* z velesejmišča. — V Beethovnovi ulici je tat odpeljal 1000 din vredno kolo znamke :Luxus-Pucha ie še naras.a. ko ^e dopesla angažma ori družbi MetroGold- Kavčuk v Abesinifi Italijanski interesenti so glede sintetičnega kavčuka nekam Čudno rezervirani, ceš da vprašanje pridelovanja kavčuka na italijanskih tleh se ni končno rešeno. Poskusi saditi drevo guavulo, ki daje kavčuk na Sardiniji, Tripolisu in na Siciliji se niso Izjalovili, Mnogo zanimivejši so pa poskusi gojiti pravo kavčuk prinašajoče drevo, (hevea brasi liensis) Na nekaterih skrbno izbranih krajih Abesinije poskusna polja so uredili na treh krajih z različnimi klimaUčnimi pogoji, in sicer pri Gambeh, 600 m nad morjem, pri Gobbo 1.300 m nad morjem in pri Saggi 1.250 m nad morjem. V vseh teh krajih so posadili naravnost v zemljo seme ne pa sadik. Zato je zelo pomembno, da jih je povsod vzklilo 60 do 70%. Rastline so zdaj stare 2 leti. Čeprav jim ne gnoje rasto normalno in se počutijo dobro, kakor na plantažah v Holandskl Indiji. Semena sicer vzkiijejo bolje v višjih legah, vendar pa vse kaže, da bodo drevesa najbolje uspevala na ozemlju Gambele, kjer so zrasla v enem letu 175 cm, v drugih dveh krajih pa samo 60 cm. TI poskusi vzbujajo upanje, da bodo v Abesiniji v do-giednem času ustanovljene velike plantaže kavčuka in Italiji ne bo več treba uvažati sirov kavčuk iz inozemstva. Seveda bo tre- ba še malo počakati, kako bodo rasla drevesa dalje. škrlaturica in roditeljska kri Pred ieti so učenjaki dognali, da lahko roditeljska kri reši otroke, ki jih je napadla škrlatinka. Vsi odrasli ljudje imajo namreč za seboj spalno bolezen večina v zelo lahki obliki. Zato je v njihovi krvi zaščitno sredstvo proti tej bolezni. Zadostuje vzbrizgniti ogroženemu otroku v mišičevje nekaj roditeljske krvi. Ni je treba vzbrizgati v žile in tudi krvne skupine otrok in staršev ni treba prej ugotavljati. V mišice vzbrizgana kri prinaša ne samo zaščitne snovi, temveč poživi tudi ves organizem, kar je zdaj zelo važno tudi pri raznih drugih boleznih tudi ne nalezljivih. Pri septičnih boleznih se delajo uspešno krvne transfuzije navadno neposredno v žile. Češki zdravnik dr. Fiala je v takih primerih vzbrizgaval kri zdravih odraslih v mišice bolnih, in navadno je že čez dva dni opazili znatno izboljšanje, kakor da so se zdramile speče zaščitne lastnosti organizma. Izhajajoč iz tega dognanja so zdravniki vbrizgavali zdravo kri pri najrazličnejših komplikacijah bolezni, škrlatinke, pljučnici, vnetju srednjega ušesa, vyn Mayer. Pri tej produkicijski družbi, pri kateri delaio na i več ie filmske zvezde, kakor Greta Garbo. Norma Shearer. Joan Crawford. Jeanette Mac Donnld. so seveda za lepo umetnico našli orav kmalu primerno snov za prvi nien film Za partneri a so ji izbrali ljubljenca filmske publike, šar-mantneca Roberta Tavloria in z liim ie torei izdelala družba prekrasen film »Kia-Ijica tropskih noči« — krasen, pretresljiv ljubavni roman v okviru oriienlalske ekso-tičnosti. Hedv Lamarr iera v njem ori-jentalsko princeso Man on. Slika nam predočuje Hedy Lamarr — miss S3xap>oal št. 1 in Roberta Tayloria — najidealneiši ljubavni par filmskega platna. Film »Kraljica trooskih noči« ie bil v Beogradu in Zagrebu soreiet z velikim navdušenjem in nadeiamo se. da bo tudi v Ljubljani prišel kai kmalu na spored Iz Kranja — Telovadno akademijo priredi Sokolsko društvo v StražišČu v nedeljo 15. t. m. ob pol 20. uri v Sokolskem domu, v slučaju lepega vremena pa se bo akademija vršila na prostem pred domom. Na akademiji bodo sodelovali vsi oddelki. Pred-prodaja vstopnic v trgovini br. Omana. — Krajevna proUtuborkulozna liga je razdelila med svoje štiri varovance 6O0.— din kot nagrado za čista in higijenska stanovanja. Te nagrade so bile razdeljene v počastitev spomina umrlega dolgoletnega odbornika g. Josipa Cvara. — Kino »Narodni dom« predvaja v petek, soboto in nedeljo ob običajnih urah film Jeanne Dore. — Kino v Stražišču predvaja dva filma od 13.—16. t, m. »Brezdomci v frakuc ln »Marvsa« z dodatki, tednikom, dvodejanko in s številnimi predobjavami. — Graničar ji so se preselili: 67. Štab pogranične čete se je preselil iz Narodnega doma v hišo g. Holchakerja na Mestnem trgu. Tatvine v okolici Gornje Radgone Dober plen vlomilcev — Ciganska tolpa na delu Gornja Radgona, 10. septembra V noči od ponedeljka na torek so tatovi vlomili v gosposko hišo vinogradnika in kavarnarja Karla Pratscherja iz mesta Radgone na Policah pri Gornji Radgoni. Vlomilci so z velikim lesenim drogom raztrgali železen križ na enem oknu ter se skozi to okno splazili v hišo. Po sobah in shrambah so vse prebrskali ter odnesli s seboj precej perila, nekaj obleke, posteljnine in konzerv ter drugih dobrot, ki jih je imel lastnik pripravljene za bodočo trgatev. S tem že itak precej bogatim plenom pa se vlomilci še niso zadovoljili, šli so k sosedni gosposki hiši notarja Hinka Požuna iz Gornje Radgone, ki je od Pra-tseherjeve oddaljena le nekaj sto metrov na Policah. Pri Požunn so vdrli tudi skozi okno v spalnico, od koder so odnesli precej posteljnine, kakor rjuhe, odeje, perilo in obleke, med tem ko ostalih sob, ki so bile zaklenjeno, niso obiskali in prebrskali, iz česar se da sklepati, da so bili ali pregnani ter jim je bil čas že pičlo odmerjen, ali pa so bili že z nabrano zalogo preobremenjeni. O tem priča tudi dejstvo, da so spotoma izgubili ali odvrgli precej ukradenega blaga. Skupna škoda presega znesek 10.000 din. Za vlomilci nI sledu. Nekaj dni prej je bilo vlomljeno pri posestniku Jakobu Roškarju v Zbigovcih. kjer je bil Iz zaklenjene sobne kredence ukraden zlat prstan, pri sosedi Magdaleni Domanjko pa star srebrn avstrijski denar in sicer 5 avstrijskih tolarjev po 5 kron, 6 po 2 kroni in 10 po 1 krono. Skupna škoda znaša okrog 600 din ter je bil te tatvin« osumljen bivši Roškarjev hlapec Janez Novak, ki jo je že priznal, izgovarja pa se s siromaštvom. V Apački kotlini je na poslu ciganska tolpa pod vodstvom Aleksandra Horvata iz Vančevasl v Prckmurju in Baranja Jožefa, nazvanega »Laka« iz Cirkovec na Dravskem polju. Ponoči 6. septembra sta skušala vlomiti pri kočarki Ani Ornikovi v Podgorju. Pripravila sta si dolgo žrd, da bi z njo izruvala križe na oknih. Ker pa je stavba precej stara, sta domala porušila vso steno, česar sta se prestrašila in vlom opustila, steno pa podprla z drogom, da se nalomi jen zid ne bi takoj porušil, šla sta potem k posestniku Probstu Francu v Stogovce, kjer sta vlomila skozi okno ter nabrala bogat plen obleke, perila in nekaj gotovine tako, da trpi lastnik škode okrog S000 din. Ukradeno blago sta cigana zakopala v gozdu, v kolikor ga žo nista takoj vnovčila. S pomočjo aviziranega prebivalstva je uspelo orožnikom iz Apač ujeti oba poglavarja ciganske tolpe ter ju spraviti pod zapahe in tako obvarovati tamkajšnje prebivalstvo še večje škode. Občinstvo svarimo pred nakupom ukradenega blaga. Iz Trbovelj — SK Amater : SK Maribor, Trboveljski Amater bo imel v nedelejo ob 16. uri na svojem igrišču v Trbovljah za protivnika drugega nairesnejšega kandidata za prvaka v Slovenski ligi. Sodeč po nedeljski zmagi Amaterja nad SK Ljubljano. bo tekma v Trbovljah nad vse zanimiva in napeta. Trboveljčani bodo morali zopet zaigrata s srcem in požrtvovalnostjo, Če bodo hoteli doseči vaj časten rezultat. Njihova precej številna publika jih bo v tem stremljenju gotovo tudi v nedeljo podprla. soo. Do vasi Razbor Je lepa avtomobilska cesta, ki vodi mimo graščine Ruda, kjer ima graščak inž. g Uhlif svoic * Umetniško propagando«, ki izdaja vsako leto na tisoče lepih slovenskih knjig. Od Razbora do koče na Lisci je samo št 50 minuti Pri lepem sončnem dnevu kakršen je bili v nedeljo, se vam nudi tu krasen razgled daleč naokoli. Znani prrrf Orožen, ga je prav lepo opisal v planinski knjifii. Priporočamo vsakomur da prečita *e zspfeke Požar pri Celju Celje, 12. septembra. Danes okrog 10.30 dopoldne se je vnela lesena stanovanjska hiša cinkarniškega delavca Antona šajnerja v Košnici pri Celju. Požar je nastal zaradi pokvarjenega dimnika ter se je hitro razširil na vso hišo in na hlev poleg hiše. Doniačim se je posrečilo rešiti le nekaj pohištva in obleke, vse ostalo pa je zgorelo. Ogenj je uničil tudi veliko zalogo krme, ki je bila spravljena nad hlevom, škoda znaša okrog 20 tisoč dinarjev. Na kraj požara so kmalu prispeli celjski gasilci, ki se jim je do 15. posrečiio požar docela pogasiti. Lisca dobi v nedeljo elektriko Zidani most, 11. seotembra Planinska postojanka na Lisci dobi v nedeljo električno razsvetljavo. Napeljava bi morala biti že davno končana, pa spričo pomanjkanja električne žice to ni bilo mogoče vse do zadnjega. Leseni drogovi so že vsi postavljeni prav do koče. Ta teden delavci napeliujejo po njih žice. v nedeljo pa bo na Lisci prvikrat zagorela elektrika, na kar opozaijamo vse ljubitelje planin. Koča na L;sci ima 947 m nadmorske visine; najbližje in naj pripravne j še izhodišče je s postaje Breg pn Sevnici Koča ima 27 prenočišč. Poleg dobre kuhinje je na razpolago izvrstna kapljica z Bizeljskega, Lisco posečajo vsako nedelje številni Zagrebčani, pa tudi Zasavci m Celjani, pogrešamo samo Ljubljančane, ki še vse premalo poznajo naš planinski raj na Lisci. Železniške zveze so zelo v godne Najpriprav-nej.ši je jutranji vlak, ki odhaja >b 5.30 iz Ljubljane in je še pred osmo uro na* Bregu, odkoder je komaj dve uri hoda na Li- | mm mm V nedeljo pojdimo vsi k otvoritvi elektrike na Lisco! Prijazna oskrbnice nas bo postregla z vsemi dobrotami. Cene so zmerne, rxwtrežba pa prvovrstna. r. a Iz Gornje Radgone — Poslovanje meroizkusnejra urada v Gornji Radgoni Za zadnje četrtletje ,e določen pregled io žigosanje sodov in mer v Gornji Radgoni in sicer v dneh: 7_ 8. in 9. oktobra, 7. novembra ki 9. decembra, na kar se opozarjajo interesenti. — Samomor. V Policah ori Gornji Radgoni se ie obesil rx>sestnik Franc PraindL Ker so med pokojnikom in svojci vladala nesoglasja, se domneva, da le šel prostovoljno v smrt radi domačih razmer. — Svečana, otvoritev petanjskega mostu bo 22. t m. ob 10 dopoldne. Cestni odbor ter v poštev prihajajoči občini Radenci in Petan j ci so pričeli s piripravarni. ki so v polnem teku. Kakor doznavamo, se namerava svečane otvoritve in blagoslovitve mostu udeležiti tudi ban dr. Natlačen. Krinka r 188 ljubezni Gaetana de Ferneuse je dekmaa slutila kaj se godi v duši njenega sina... Saj je zato ni ljubil nič manj. O tem je bila prepričana. Njena gotovost je bila presladka, da bi tvegala nevarnost iskati kaj drugega, v tej mladi razburjeni duši. Herve se je pa kmalu otrese! teh mislL — Morali ste se za nekaj ocBočrti, mati. Čas je Je, da izvem vas sklep. — Ali se ljubiš MicheKno? — je vprašala Obetana. NalaSč je počakala s tem vprasarjjem ki ia-govorila ga je s slavnostnim glasom. — Da, — je odgovoril mladenič odločno. — In jo Se vedno hočeš" vzeti za aeoo? — De. Obe sta obc^olkrnia. Čez nekaj časa je BBtnrmralt — AH sem vas cenil, matt? Vaša — Moje osveta... — ga >e Se nekaj časa sta mbVtt&a. Gaetana de Ferneuse je videla, kako strašno je lepi obraz njenega sina prebledel. — Ali tako slabo poznaš moje srce. otrek moj? Potrebna je pravičnost, izpolnjena bo. Toda osveta!? Iz njenih oči je odsevalo nekaj olajšanju podobnega. Ali je bilo to sočutje, ponos, krščansko usmiljenje? Kako to, da se je bila povzpela nad Čustvo, ki so ga njena ustna zaničljivo odklanjala? Ne da bi dolgo razmišljala o vzroku, je znova povzela besedo: — Kaj sem hotela s tem doseči, Herve? Mar ne veš? Vnema, s katero sem šla za resnico, čeprav sem pri tem tvegala tvoje življenje kot edini svoj zaklad, je vzbudilo v meni dvojno nepremagljivo hrepenenje. Hotela sem se prepričati, da ti nisi Michelinin brat, da bd lahko potem omogočila tvojo srečo in ... Ni izgovorila svoje misli do konca. Ni izrazila z besedami svojega drugega hrepenenja, da bi ušla fimnmi ljubezni, je oživljala prestrastne sanje nje- ne mladosti, ljubezni, ki bi jo bilo prineslo naključje usode. Strasna zmota, nič manj strašni dvomi, če je treba dvomiti. Mar ni bilo trenutka, ko se je biLa malone ie odločila sprejeti jo v svoje naročje sleparja, čirar krinka ljubezni jo je omamljala s čudežno iluzijo? Iz tega neozdravljivega pekla se je hotela za vsako ceno rešiti. Njen sin ni mogel uganiti, kar mu je bila zamolčala. Njegove misli se pa tudi niso ukvarjale s tem, ko je izgovorila Michelinin© . ime, ji j« v globoki hvaležnosti poljubil roko. Ah. tako sem se bal! Češ*'.* Da bi mi ne dovolili vzeti za ženo hčere tega tana. moza. Mar je ona odgovorna? — je vprašala Gae- — Nikakor ne, gotovo ne! — A ti, moj sin mar si ti odgovoren za ljubezen, ki si jo pustil nedolžno rasti v svojem srcu. Ali jo moreš iztrgati iz njega? Ali moreš povzročiti najhujšo bolest dekletu, ki ti je poklonilo vse svoje zaupanje in vso svojo nežnost. Mar bi ne bil to dvojen zločin in tudi dvakrat nemogoč zločin? Niti Micheiina niti ti ne spadata namreč med ljudi, ki se izpreminjajo. — O. mati! — je vzkliknil Herve, drhteč od radosti. — Ali je to vaše prepričanje? — Mar moreš dvomiti o tem? — Ah, — je dejal mladenič. — Slišal sem glasove, tako strašne glasove na dnu svoje vesti. Eden mi je klical, da sem sin tistega, čigar zemske ostanke smo našli pokopane tam v puščavi. Ce bi bili slišali ta glas tudi vi, mati, kaj bi mogel jaz odgovoriti? Grofica de Ferneuse je odgovorila s toplo vljudnostjo: — Otrok moj, na tebi je ležeče, da izpolniš dolžnost ljubezni. A mar nima ta dolžnost prednosti pred dolžnostjo strasti, Če tudi bi se to nalagalo tvojemu sinovskemu srcu? — Ce mi ne nalagate te dolžnosti Vi, — je dejal, — priznavam, da me nobena višja pobuda ne more napotiti k temu. Kakor Vi si želim tudi jaz, da bi biio pravici zadoščeno. Toda človeška sodišča bodo že poskrbela za to. Ce bi osebno nastopil kot borec proti tistemu možu — Herve je dvignil roko proti gradu Valcor — bi s tem onemogočil zakonsko zvezo z njegovo hčerko, A za koga naj bi bil borec? Vezi, ki me vežejo z žrtvo, so tajna med vami in bogom. Ne morem neposredno nastopiti v tej arami. To bi pomenilo tvegati čast matere, ki jo obožujem, da bi osvetil očeta, ki ga nisem poznal. Grofica de Ferneuse se je nasmehnila pri teh besedah. Pričakovala je, da jih bo sin izgovoriL To je bilo človeško, to je bilo naravno, bilo je pravično. Da bi osvetil tega Renauda de Valcora, o katerem so mu prepozno povedali, da ima od njega svoje življenje, ni mogel Herve žrtvovati svoje ljubezni in sreče svoje oboževane neveste. Ali bi storil to, če bi ga prosila mati? Morda. Ona, ki je ljubila, kakor je ljubil on, pa tega ni zahtevala. Mladi grof je znova povzel besedo. — A zdaj, s kakšnim sredstvom dovršiva delo? Na vse zadnje je vendarle treba, da zadene lopova kazen, da izgine. Nočem se poročiti z Micheiina, dokler ne bo Valcor poražen, dokler ne bo v naših rokah. Niti belič tega gnusnega bogastva ne sme omadeževati ročice, ki jo hočem za vedno stisniti v svoji roki. Grofica de Ferneuse je molčala. Herve je nadaljeval počasi: — Ne moreva pa ovaditi tega lopova, Ovaduštvo ni najina stvar. ffftyijf> Josip gfc^pr**^ H Ta Narodno tiskarno Fran Jeran 0 Za upravo in inseratni del list* Oton Christof /J Vsi v Ljubljani Stev. 200 »SLOVENSKI NAROD«, petek, IS. nptanbra 1M0. Stran 3 Javno glasovanje za mariborsko tržnico Nasvet ob dvanajsti uri odločitve glede tržnice — Kratka predzgodovina i riborske tržnice Maribor, 12. septembra Ko smo Slovenci postali gospodarji tudi mestne občine Maribor, smo takoj začutili potrebo po tržnici, s katero pred tujci skrijemo in odpravimo javno sramoto starega živilskega trga, posebno mesarskih stojnic ob blatni ali prašni, vedno pa umazani Koroški cesti, ki je biia tedaj še glavna prečnica za vozovni promet od zapada proti vzhodu in nasprotno. Vprašanje tržnice se je obravnavalo že v prvi dobi mestnega sveta, izdajali so se sklepi in vršila so se izvedeniška potovanja v inozemska velika in velemesta, izdelovali so se zasnutki in načrti za postavitev najsodobnejše tržnice. Glede prostora bo bila mnenja že tedaj nesogrlasna. a vendar je bila pretežna večina za načrt na novem delu Glavnega trga s pripadajočim dravskim nabrežjem. Toda minilo je leto za letom, menjavali so se režimi in gospodarji, a do postavitve tržnice ni prišlo. Pač so se pod tedanjim šefom tržnega nadzorstva prej obupne razmere na trgu sicer izboljševale, toda še le po ostrih, občinstvu malo znanih notranjih bojih, ki so dosegli svoj višek v ne-nozabljeni aferi gonje mesarjev proti omenjenemu organu, kar vse Je imelo tuserpakx je celo to vprašanje na resnem uvaževanju iz zgodovine razvoja mest znanega dejstva da so baš v nedogled rastoča mesta bila primorana svojo prvotno tendenco po centralizaciji preokreniti narobe: v decentralizacijo javni naprav. EHmajčanov, ki jim je bilo svojcas špas hoditi na živilski trg iz periferije v center mesta, že davno ni več. Isto usodo sta doživela Trst in Zagreb, da ne omenjamo Še ostalih naših mest. Dane© hoče in mora biti vsak okraj že mesto zase v vseh za vsakdanjost nujnih potrebščinah. Temu načelu se prilagajajo že tudi pri nas sicer tako birokratično okorna državna in javna ob last va (n. pr. podružnice pošt. sodišč itd.). Ta modema tendenca — torej decentralizacija mesta po okrajih — je sama po sebi prinesla še nekaj novega s seboj in to posebno še kar se tiče življenjskih potrebščin: decentralizacijo živil. Danes ima vsaka postranska ulica svoje male prodajaj niče za živila in sadje in živilski trg je privlačen le še za večjo množino in za ne- Potreba nove šole v Spodnji Dobravi Težavno šolsko vprašanje je zaenkrat rešeno Tezno, 13. septembra. 2e nekaj let sem je šoloobvezna mladina iz Spod. Dobrave, nove velike delavske naselbine vzhodno Tezna na obeh straneh Ptujske ceste, ki spada pod upravno občino Hoče, vzrok sporov med krajevnim šolskim odborom na Teznem in občino Hoče. Ta mladina, ki je presegla število dve sto in spada v šolski okoliš Razvanje, poseča tezensko šolo, ki je oddaljena od naselbine pičel kilometer in je dohod do šole tudi v zimskem času po Ptujski cesti vedno mogoč, kar pa Je v oddaljeno Razvanje popolnoma nasprotno. Spor se je poostril zlasti letos, ko je občina Hoče dovolila posečanje tezenske šole le deci obeh nižjih razredov, vsa druga deca pa Je bila odklonjena in bi morala v šolo v oddaljeno Razvanje. ker občina Hoče ni hotela za to deco prevzeti primernih finančnih obveznosti. Poudariti je namreč treba, da mora krajevni šolski odbor na Teznem ravno za to deco nabavljati skoraj vse učne pripomočke, ker starši te dece ne morejo nabaviti ničesar in je Je mnogo, ki zaradi revščine nima ne svinčnika ne peresa aH zvezka. Večini teh otrok se morajo nakupiti tudi šolske knjige. Zlasti je hudo pozimi, ko mnogo otrok ne more v šolo, ker nima primerne obutve in obleke. TJmljivo je torej, da so se starši protivili ugoditi zahtevi občine in niso hoteli poslati svojih otrok v šolo v oddaljeno Razvanje ter so pred dnevi dosegli, da je občina Koče pridala na zahteve krajevnega šolskega odbora na Teznem glede primernega zneska za vzdrževanje šole in nabavo učnih pripomočkov, tako da deca po nekij podaljšanih brezskrbnih počitniških dneh zopet pohaja v tezensko šolo. Dokončno pa to vprašanje vendarle fc ni rešeno. Tezenska šola je za tako \cliko Število otrok vsekakor pretesna in je velika nujnost, da se zgradi za deco iz Spod. Dobrave čimprej nova šola, kakor to t adi predvideva zadevni načrt. Naselbina Dobrava se širi in raste zaradi ugodnejših gradbenih prilik in ne bo dolgo, ko bo število šolske dece iz Dobrave presegalo število domačinov. Občina Hoče bo morala uvideti, da je zgraditev novega šolskega poslopja velika nujnost in bo zahtevi te svoje velike delavske naselbine naposled morala ugoditi. Vendar je še treba poudariti uvidevnost odbora občine Koče, ki je uvidel težavne prilike te svoje naselbine ter ugrdll želji staršev šolske mladine iz Spodnje Dobrave in s tem olajšal najrevnejši deci pot k izobrazbi. Sokolsko društvo Maribor-matica Trgovskim in obrtniškim organizacijam, trgov cem in obrtnikom Maribora! Maribor, !2. septembra Sokolsko društvo Maribor-Mat i ca želi na novo oživeti delovanje obrtniško trgovskega naraščaja. Ustanovilo bo oddelek za moški in oddelek za ženski obrtniško trgovski naraščaj, v starosti 14 do 18 let. Bolj kakor ostala mestna mladina, je ravno trgovska in obrtniška mladina potrebna organizacije, ki ji nudi posebno v sedanjih težkih časih možnost pravilne telesne in duševne vzgoje. Sokolska vzgoja nudi v polni meri vse te možnosti, ona se je prilagodila potrebam današnjega časa, sokolska vzgoja je telesna, duševna nacionalna in demokratična, občevanje med Sokoli je bratsko. V naših telovadnicah in na našem letnem telovadišču bo obrtniško trgovski naraščaj po napornem delu v zdravem telesnem gibanju našel potrebno razvedrilo in si krepil telo. Na naših predavanjih in tečajih se mu nudi možnost širše izobrazbe in večjega kulturnega obzorja V občevanju s Sokoli si bo okrepil in utrdil narodno zavest in z zaupanjem bo gledali v bodočnost svoje domovine in naše države. Tako bo dosegel telesno odpornost in duševno sposobnost ter bo dobro pripravljen in z zaupanjem v sebe stopil v težki življenjski boj ki ga čaka. Gotovo je tudi v vašem interesu, da so vaši nastavljenci telesno krepki m utrjeni ter da je njihova izobrazba usmerjena v pravilnem pravcu narodne vzgoje. Vemo, da vam jc zdrav razvoj zaupane vam mladine pri srcu. Zdrav, discipliniran in izobražen nastavljenec bo vašemu podjetju mnogo koristil Zdravo sokolsko razvedrilo in izobrazba bodo vašega nastavljenca napotili na pravo pot. Zato vas prosimo, da svojim nastavljencem posebno vajencem, priporočate pristop k obrtniško trgovskemu sokolskemu naraščaju. Redne telovadne ure se bodo vršile izven običajnega delovnega časa. Za ženski obrtniško trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v Cankarjevi šoli počenši s ponedeljkom 16 t. m. Za moški obrtniško trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in Četrtek ob 20. v klasični gimnaziji, po.lenši s ponedeljkom 16. t. m. Prepričani smo. da želite svejim nastav-Ijencem najboljšo vzgojo ter da jim boste tudi v lastnem interesu priporočali, da se čim prej včlanijo v Sokola. Zdravo! Uprava in načelstvo Sokolskega društva Mari bor-mat i ca. Mariborske in okoliške novice — Silen naval na mariborske srednje Sole. V začetku letošnjega šolskega leta se Je na vseh razredih mariborskih srednjih šol vpisalo skupno 2928 dijakov ln dijakinj, in sicer na I. realno gimnazijo 740, na II. realno gimnazijo 908, na klasično gimnazijo 750. na državno učiteljsko šolo 234, na učiteljišče šolskih sester 95, na trgovsko akademijo pa 201 dijakov in dijakinj. — Kopališče na Mariborskem otoku bo od sobote, dne 14. septembra 1.1. dalje zaprto. — Začetek tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora bo d revi ob 20. v kavarni »Orient«. Na turnirju bodo sodelovali najboljši šahisti našega mesta, člani šahovskega kluba »Vidmar«, Mariborskega šahovskega kluba, SK Maratona ln SK Železničarja, ki priredi zanimivo tekmovanje. — »Astorljo« prenrejujejo. Novi lastnik znane kavarne »Astoria« g. Petan iz Za-gTeba je že prevzel kupljeno kavarno. Z včerajšnjim dnem so kavarno začasno zaprli, ker so pričeli prostore preurejati. — Mesto venca na grob pokojnega dr. Wankmhllerja je daroval Klub lekarnarjev v Mariboru 200 din rešilni postaji v Mariboru. U radništvo stavbne tvrdke P. Kiff-mann v Mariboru pa je darovalo 200 din Protituberkulozni ligi v Mariboru, in sicer mesto venca na grob svoječasnega šefa pokojnega Rudolfa Kiffmanna. — Abonirajte se v gledališču! Tudi letošnji abonma nudi 14 dramskih, 7 glasbenih predstav in 1 koncert. Kljub narasli draginji veljajo tudi letos lanskoletni selo ugodni pogoji. Predvsem znaten popust večernih cen ter plačevanje v 8 mesečnih obrokih. — Svinja napadla mladenko. V Framu se je neka svinja zakadila v 16-letno posestniško hčer Marico Viher j evo ter jo ugriznila v nogo. Viherjevo so morali odpre mi ti v mariborsko splošno bolnico. — 60.000 Nemcev bo potovalo skozi Maribor. V kratkem bo potovalo" skozi Maribor v 80 posebnih vlakih nad 60.000 Nemcev z družinami, ki so se morali Izseliti lz Besarabije, katero so zasedli Rusi. Večinoma bo to kmetje, ki bodo naseljeni v vzhodnih pokrajinah zasedene Poljske. Iz posreden nakup dc pridelovalca. Manjša mesta kot je danes še Maribor, ki se razvijajo ven na polje pa poleg vsega tega že zdaj zelo občutno razbremenjujejo potrebo večjega (centralnega) živilskega trga. In sicer s tem, da novi deli mesta sami doma na svojih vrtovih pridelujejo večino ne le zelenjave, marveč tudi že pridelkov ki se sicer dobivajo iz vaških njiv in polj. Clm dalje bolj se množi število novih mestnih domačij, ki za to uporabo sploh ne potrebujejo več živilskega trga. Zamislimo si to tekom teh 20 let že pri nas popolnoma spremenjeno preživljenjsko razmerje pomnoženo z leti nadaljnjega razvoja recimo baš Maribora preko Drave proti jugu in vzhodu na veliko Dravsko polje. Kako ves drugačen bo življenjsko potrebščni položaj že čez 10 let! Kdo teh novo Mariborčanov bo tedaj še mislil na tržnico tam daleč na levem bregu Drave, razen za tiste izredne potrebe, ki bi jih dotedaj še ne mogel dobaviti bližje na desnem bregu Drave. Centralizacija tudi tedaj seveda ne bo mogla biti docela odpravljena, nasprotno za gotove predmete in tudi za živila (n. pr. sadje) se bo še le prav razvila. Toda to spada v promet na veliko in v posebno poglavje pojasnila. Gospodje, ki odločujete usodo naše tržnice! Nekoč nam boste hvaležni, če zdaj ob 12. uri upoštevate zgoraj iznesene pomisleke proti nameravani tržnici. Imamo namreč izhod za rešitev tega vprašanja, s katerim pridemo še pravočasno na dan. In sicer je to izhod, ki vam bo dobrodošel tudi za primer, če kljub temu vztrajate pri sedanjem načrtu tržnice in ki bo dobrodošel našemu občinstvu, kateremu želimo izdatno izboljšati tudi sedanji živilski trg. Dajte še pred dokončno odločitvijo možnost za — f^vno glasovanje o tržnici! N"emčije je včeraj prispela v Maribor kolona 20 sanitetnih avtobusov, ki je namenjena v Zemun, ki bo skrbela za zdravstveno oskrbo Nemcev med potovanjem po našem ozemlju. r *' • A*» *T»1 8 1T •* »»' *» • - • —i Vajenci v mariborskih delavnicah državnih železnic bi morali biti oproščeni že 1. septembra t. 1. Ker se je oprostitev zavlekla, so upravičeno nejevoljni, da bodo oproščeni šele 22. septembra 1.1. S tem so seveda tudi materialno oškodovani, ker za ta čas ne bodo dobili prejemkov, ki bi jim sicer pripadali. — Kruh iz nove moke. Gospodinje, ki so pekle kruh iz moke, ki jo je pretekli teden dal na razpolago mestni magistrat, pravijo, da jim peka ni uspela. Testo ni vzhajalo in kruh je ostal čisto nizek. Temu je gotovo vzrok moka. ker je presveža. Strokovnjaki naj bi povedali, kako naj se peče kruh iz take moke. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albanežeieva lekarna pri sv. Antonu na Frankopaiiski 18, tel. 27-01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21.79. — Gospodinje t^ž'jo, da je sadje za vku-havanje drago. Brusnice stanejo po 11 din za liter, dočim so prejšnja leta bile po 4 din. Zakaj je ta gozdni sad tako ze)^ poskočil v ceni je težko reči, toda za toliko, kot brusnice, se ni podražila prav nobc -i življenjska potrebščina. Res je, da brusnice nabirajo revni ljudje, res pa je tudi, da jih revni ljudje vkunavajo. kolikor jim pač dopuščpjo sredstva. — češplje stanejo letos 8 do 3 0 din za kg. Iz češpelj so v revnih družinah včasih kuhali pekmez, za katerega ni potreba sladkorja, ker ga imajo češplje, ako so lepo dozorele, same v izobilju. Pekmez pa je posebno vozno hra-nivo za otroke v delavskih družinah, kjer manjka mesa in masti. Kos kruha, ki ga namažeš s pekmezom, zadostuje otroku za ves dopoldan, zvečer pa je kruh s pekmezom poleg skodelice kave, večerja za številno delavsko družino. Letos bo pekmez drag, kajti za 1 din dobiš komaj 4 češplje. — Pozor v vlaku na ieparje! V vlaku proti Ljubljani so potniki opozorili vlak spremljajočega varnostnega organa, da se v tem vlaku nahaja neki žepar, ki je bil prej v tem vozu. potem pa je pri poskusu žepne kraje pobegnil. Pri zasledovanju osumljenca so ga kmalu izsledili v oddaljenem vozu; sedel je z enoočnikom maskiran kot boljši gospod. Pri legitimiranju se je izkazalo, da gre tu za trgovskega pomočnika Djukanovlča iz Zagreba, ki je izjavil, da se vozi na izlet v Ljubljano, z. *ad mm vražji študentje vlada še vedno veliko zanimanje, a predvajati ga bomo mog U samo še danes Zato ne zamudite te priložnosti! Predstave od 16., 19. in 21. uri. Blagajna odprta od 11. do 12. ure in od 15. ure dalje! BELI KVARTET Samo Še danes predvajamo zanimivo dramo iz življenja lepili bolničark — pod naslovom Predstave ob 16., 19. ln 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30 KOT DODATEK glasbeni film: SCHUBERT IN NJEGOVA DOMOVINA. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT aktualni, napeti in zanimivi francoski film jR JtJCj/m\, Charles Vanel, Tanja Fedor, Dolly Daviš, Jean Galami KLNO MATICA, tel. 22-41 — Ob 16., 19. in 21. uri. pa da si je šei še prej ogledat Celje (brez voznega listka, ki mu je manjkal tudi za vožnjo iz Zagreba do Brežic). Našli so pri njem tudi precej denarja in raznega blaga sumljivega izvora. Osumljenca je spoznal tudi potnik, pri katerem je bil poskusil žepno tatvino. To je bil Slana Franc, banski inšpektor v. p. iz Ljubljane. Po njegovi izpovedbi se je osumljenec dvakrat smukal okoli njega, a v tretje je napravil poskus, ki ga je pa ogroženi pravočasno opazil in preprečil, osumljenca so oddali bližnji orožniški postaji, od koder se pregon nadaljuje. — Poleg svoje moke je vzel še sosedovo. Šmigovec Matevž, preužitkar iz Kalš je prijavil orožnikom v SI. Bistrici, da mu je iz Repnikovega mlina v Frajhajmu zmanjkalo 30 kg rži odnosno i^oke iz te rži in da jo je najbrž »vzel s seboj« oni iz Las-tinje vasi (Šmartno m. Pohorju), ki mu je od mlina stran stanujoči mlinar zaupal ključ, da naj si vzame svojo moko. Ker pa ta trdovratno zanika, ća bi bil on kaj takega zagrešil, se zasledovanja krivca še nadaljujejo. — Tuje hlode je prodal za cigareto. Kopri vnik Jernej, hlapec pri Jerau v Spod. KapLi je v gozdu za svojega gospodarja vlačil hlode. Istočasno in blizu tam je imel tudi Koprivnikov tovariš Karner Ferdinand opraviti s hlodi. Kopri\mika je tedaj prijela dvojna želja: cigarete in tako olje za konje, da konji raje vozijo. Do izpolnitve teh želja naj mu pomaga Karner. če mu da 100 din (torej kar za skladišče cigaret) in pa steklenico omenjenega olja. Kamer je bil s to ponudbo zadovoljen in »kupčija« z gozdu je bila tudi takoj izvršena. Samo glede števila prodanih hlodov si imenovana dva še z^iaj nista na jasnem — seveda samo nasproti tistim, ki imajo o tej kaznivi kupčiji svojo odločilno besedo. — Ribji kri volove! pod Pohorjem. Dva znana lovca iz Maribora, ki imata tudi svoj ribji lov pri Vuhredu v Polnerjevem potoku gresta pogledat, kako je kaj z ribami. Pa sta tam ob potoku našla kar tri. , ki jih ribe očiviclno še bolj zanimajo ln ki t mislijo, da imajo kot domačini še več pra- I vice do rib kot pa Mariborčani, ki prihov-jajo le v svojo zabavo semtertja tudi v te kraje. Ob potoku sta lovca našla tudi že mrtvo postrv in ugotovila sta tudi imena ribje trojice: Peruš Anton. Rapoteč Ivan in Gradišnik Ernest. vsi iz Vuhreda. — Koledarja zlohotno »pr*»vil v jarek, šekol Jožef iz Vukovja, Sv. Marjeta ob Pesnici se je s svojim dvokolesom vozil po banov, cesti Sv. Jernej—Sv. Lenart. Med vožnjo mu pride nasproti precej vinjeni Pijavec Ft. pos. sin na V a zdi pri Št, Juriju v Slov. goricah. Pijavec je nalašč križal cesto sem ter tja, ustavil kolesarja in ga s kolesom vred pahnil v jarek. Pijavec pa noče nič slišati o svoji krivdi in poškodovanju kolesarja, marveč še nasprotno, on obdolžuje kolesarja neprevidne vožnje in zaradi nje povzročene mu poškodbe. Ne kaže drugače, kakor da bo o tej sporni vožnji moralo sodišče izreči svoio sodbo. — Gostilničar in gostje čez policijsko uro. V mestih je to vprašanje v splošnem kaj lahko, v posameznih slučajih pa slično kočljivo kakor je na deželi. V mestih je za i^praznjenje gostilne ob polic, url na raz-polago policija in nastajajo trenotno tudi za policijo kritične situacije po predmestnih beznicah. če so polne pijancev in razgrajačev. >Ta deželi pa je orožništvu nemogoče v celem svojem rajonu nadzorovati vpoštev? aje policijske ure. Sicer pa za prave vaške gostilne prihaja polic, ura v poštev le redkokdaj (ob žegnanjih, posebnih veselicah itd.). Tedaj pa tak gostilničar prav lahko pride v mučen položaj, v katerem se je nahajal ob priliki že-gnanja v št. Tliu gostilničar in trgovec Sef Ivan v Strihovcu. 2e pozno v noč je v gostilno prišel godec s harmoniko. Že itak dobro razpoložene goste je godba dvignila k plesu, ki je bolj na slabem kot na dobrem glasu znan kot zapeljivec. Gostilničar si ni mogel drugače pomagati, kakor da je ob policijski url enostavno jenjal točiti. To je tudi za plesalce bolj zaleglo kot vsi opomini za izpraznitev gostilne. In najbrže bo ta recept t zalogel tudi tam, kamor je šla prijava o prekoračenju polic. ure. fstva nuaaiiio Skupščina zadruge „Učiteljski dom" v Mariboru Maribor, 12. septembra Osem let je minilo o J k ar se je zbralo učiteljstvo Maribora ter njegove okolice, da preskrbi pred vsem za študirajoče učiteljske otroke dom, v ka' rem bi ime1! vso oskrbo s hrano in prenočiščem, z vestnim nadzorstvom in tudi s pomočjo pri studiranju. Učiteljstvo je '-»snovalo zadrugo, ki je v ta namen izven mestnega središča v mirni zahodni četrti novih vil kupila odgovarjajoče poslopje ter ga preuredila v dijaški dom, danes imenovan »Učiteljski dom«. Seveda se ie zadruga s tem nakupom precej zadolžila, toda z raznimi akcijami poleg deležev zadružnih članov in poleg oskrbnin, ki jih plačujejo gojenci v domu se polagoma ln dosledno bliža likvidaciji tega dolga. Tako je zadruga UD v Mariboru v Mariboru v svrho omenjene likvidacije izdala več zemljevidov, ki prekašajo razne druge izdaje zemljevidov. Izdala je tudi serijo slik, ki služijo šolskemu pouku, so pa — vok vir jene — prvovrsten okras vsake slovenske in jugcsJovenske hiše, kajti razdeljene po letnih časih prikazujejo našo zemljo, naše pokrajine in našega kmeta v izživljanju vseh letnih Časov. Naj na tem mestu izrabimo to priliko ter apeliramo na naše rodoljube, da Se pozanimajo za m 'cup teh prvovrstnih in izredno cenenih slik ter se naj v to svrho obrnejo za informacije in ogled slik na Učiteljski <*°m v Mariboru! Redno letno skupščino je zadruga L D Imela v nedeljo 8. t m. Na skupščini ki jo je vodil kot predsednik g. Miloš Ledi-nek, so funkcionarji podali poročila, ki dokazujejo veliko vnemo in vestnost, s katero kljub težkim sedanjim prilikam vrši svoje odgovorne naloge upravni odbor in kuratorij penzionata, ki ga kot pravi oče in prava mati v izredno zadovoljstvo vodita, gospodarita in gospodinjita gospod in gospa Lovše. V zavodu je bilo minulo šolsko leto 35 gojencev, med temi tudi ne-učiteljski otroci, ki imajo po pravilih istotako dostop z nekaj višjO oskrbnino v ta dom, ki uživa vsestranski ugled. Letni pro.net je bil skoraj isti kot prejšnjo leto, vendar radi naraščajoče draginje mora zadruga pod v zeti ukrepe, ki bodo od dosedanjega le socialnega pravca morali temeljiti bolj na gospodarskem momentu. Akordi bodočnosti — po sedanji kritični dobi so: ustanovitev penzionata Še za dekleta. Pri volitvah so bili izbrani po večini prejšnji funkcionarji. Tako v upravni odbor gg.: Led ine k Miloš, Tomaži č Ivan, Rajšp Jože, Blažič Štefan, Lešnik Mirko, Kožuh Mirko in Vomer Ivan. V nadzorni odbor gg.: Koropec Ivan, Golež Franc, Vauda Mirko, Kontler Julij in živko Janko. Učiteljskemu domu — našemu vzornemu mladinskemu In Socialnemu zavodu vse n^še priznanje In pomoč! MALI OGLA Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din l.— davek posebej. č.s pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložitJ znamko — Popustov za male og'ase ne priznamo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek !L— din FOTO AMATERJEM razvida, kopira, povečava hitro n poceni foto-ateije MANCINL Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. Posložite se malih oglasov v »Slov, Narodu« Id so najcenejši! VAŽNO ZA VSAKEGA Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt, smetanco. — Zajtrk, večerja, mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna >Drama<. 3009 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din AVTO TOPOLEVO odprt ali zaprt, rabljen, kupim. Ponudbe na Deržič, Kamnik 43. 2110 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 8 RABLJENI MOŠKI OBLEKI 2 plašča za 14 — 16 letne deklice in 1 Športno jopico prodam. Marijin trg 2/L Ogled od 1. —2. 2122 La SVEŽE SLIVE zdrava jabolka, hruške, košare po 12 kg din 54.—, košare po 50 kg din 220.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2118 POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk Večerni tečaji, pričetek pouka in vpisovanje v ponedeljek 16. t. m. od 6. do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 2123 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek ti.— din GOSPODIČNO lz boljše hiše, staro 18 do 20 let, ki svira klavir, iščem kot praktikantin j o za obiteljski orkester Začetna plača din 600 in vsa oskrba v hiši. Ponudbe poslati: G. Jelena Vitez, Zagreb, Kriška ul. 17. 2112 Nenadoma nas je sap :stil naš tovariš, gospod Adolf Zupančič brivsko frizerski mojster v Ljubljani Pogreb dragega tovariša bo danes 13. t. m. ob 17. uri na pokopališče v št. Vidu. LJUBLJANA, dne 13. septembra 1940. ZDRUŽENJE BRIVCEV IN FRIZERJEV V LJUBLJANI »eirOTVK6KI NAROD«, jmtmK m. mvUmtmm 1M0 Pogled v hareme bogatih Indijcev V nekaterih haremih jedo60 Žen, prave, upoštevane in gospodarjeve Ifubezni deležne so pa samo tri Kadar govorimo o orientu. moramo omeniti tudi hareme. Pri nas ljudi ta stran življenja orientalcev zelo zanima in sicer po pravici, saj vemo. da je ljubezen močna in da človek ne živi samo od kruha, temveč tudi od ljubezni. Hareme imajo samo mohamedani. Med Indi, zlasti bogatimi, ni sicer nič posebnega, da so v hiši tri žene. toda to še ni harem. Med mohamedani pa tudi ni nič posebnega, da se zadovolji mož a dvema ali tremi ženami. Svet je zdaj trezen in ni čuda, da so postali tudi mohamedani praktičnejši. Mnog. izmet; njih si mislijo: čemu bi imel harem, ko me pa stane to mnogo denarja, ki bi si ga sicer lahko prihranil in ko se da vse urediti enostavneje. Zato niso več redki primeri, da se o tem ali onem veljaku razširi vest. da je svoj harem opustil. Prej bi bih smatrali to za žalosten pojav, zdaj pa gledajo ljudje na vse drugače. Haremov imajo največ v Indiji navabi, bogati trgovci in visoki uradniki, torej nekakšno mohamedansko plemstvo. Njihovi domovi obsegajo navadno več poslopij in v enem. stoječem skoraj vedno v parku, je nameščen harem. To pa ni pravljično opremljen dom kakor čitamo o tem v pravljicah, temveč čisto običajno poslopje, razlikujoče se od drugih samo s tem, da je vsem tujim moškim nedostopno. Znotraj stražijo harem ženske, vhode in okolico pa sluge, ki pa niso evnuhi, kajti v orientu se zdaj nihče več noče podvreči tej operaciji. Tudi tu vidimo vpliv modernega časa. • Lastnik in gospodar harema je navab. Žen imajo nekateri v njih do 60 Izmed teh so pa zakonske samo tri in sicer prve, ki jih je vzel gospodar za žene. Te ne stanujejo v haremu, temveč v njegovi plači. Gospodarjeva dolžnost je vsak dan vsaj enkrat, navadno popoldne pose ti ti harem in pokramljati z ženami, da bi se ne dolgočasile. Seveda se z vsemi hkrati ne more zabavati. Nekatere odlikuje, ker so lepše ali pa so se mu znale bolj prilizniti, za druge pa nima časa, in te so seveda žalostne, da jih zanemarja. Toda to je gospodarjeva stvar. Zanimivo pa je vsekakor, da je gospodarjeva dolžnost posečati harem in da navadno to vsi radi delajo. življenje v haremu živečih žen je zelo prijetno. Delati jim ni treba, vendar pa ne pasejo lenobe. Same pač poskrbe, da se vedno najde to ali ono delo. Nekatere slikajo, druge se ukvarjajo z ročnimi deli, mnoge skrbe za samoizobrazbo. Skratka vsaka najde zaposlitev kakor pač zna m more. Tudi na izprehode lahko hodijo, toda ne v mesto, temveč samo na vrt, kjer jih pa zopet stražijo služabniki in še ti so poeebe1' zastraženi. Gospodar moškim ne zaupa. Čeprav so v njegovi službi. Včasih se tudi zgodi, da gospodar to ali ono ženo povabi na izprehod s kočijo ali avtomobilom. Seveda mora imeti žena obraz zastrt. V haremu ženam ni treba zastirati obrazov, kajti po mohamedanskih običajih sme ženska videti žensko. Stanujejo pa ločeno. Malokdo ve ,da vsak mohamedan sam odloča ali bo imel harem ali ne. Ta odločitev pa pade Sele potem, ko trna tri žene. šele potem lahko misij na druge. Večkrat i mu to niti na misel ne pride, toda 2 ene se I mu hodijo same ponujat. Med mohamedani je navada, da obdarujejo svoje vladarje tudi s hčerkami. Zlasti siromaki radi store to, videč v tem preskrbo hčerke in zase. Ne zahtevajo sicer ničesar in pravice do odškodnine nimajo, vendar pa dobe navadno kako darilo in so nekako odškodo-vani. Tudi premožnejši očetje obdarujejo tako svojega vladarja. Ker pa imajo njihove hčere doto in so iz boljših krogov, se zgodi to le, če morejo starši dati hčerko vladarju vsaj za tretjo ženo. Tako v dar dano hčer mora oče sam pripeljati k na-vabu. Razen tega prihajajo žene v harem tudi na priporočilo ali po ugrabitvi. Evropskih žen ni treba ugrabljati. Te so lahko na dvoru zaposlene kot učiteljice, vzgojiteljice, tajnice ali kaj podobnega. Navidez je to dostojne je, v bistvu pa isto. Kar se tiče starosti ni nikoli določeno, koliko let mora šteti žena, da pride v harem. Vse pa pridejo v harem mlade med 15 in 20 letom. Zelo redki so primeri, da bi prišla v harem nad 20 let stara žena. Marsikoga bo zanimalo, kaj se zgodi z otroki. Da se v haremih tudi rode. je menda jasno. Samo otroci prvih treh zakonskih žen imajo zakonite pravice in lahko žive v očetovi hišd. V nji so deležni tudi vzgoje. Vsi drugi morajo k sorodnikom Očetje včasih prispevajo za njihovo vzgojo in prehrano z denarjem in darili. Prisiliti jih pa v to nihče ne more. Čim se žena postara je seveda v haremu odveč. Vendar je pa ne za pode. V haremu je poskrbljeno za njo, da lahko do smrti mirno in brez skrbi živi. 1 in Roberta Tayloria — najidealneiši ljubavni nar filmskega platna. Film »Kraljica tropskih noči« ie bil v Beogradu m Zagrebu soreiet z velikim na-vdušeniem in nadejamo se. da bo tudi v Ljubljani prišel kai kmalu na spored Iz Kranja — Telovadno akademijo priredi Sokolsko društvo v StražišČu v nedeljo 15. t. m. ob pol 20. uri v Sokolskem domu, v slučaju lepega vremena pa se bo akademija vršila na prostem pred domom. Na akademiji bodo sodelovali vsi oddelki. Pred-prodaja vstopnic v trgovini br. Omana. — Krajevna protttuberkulosna hga je razdelila med svoje štiri varovance 600.— rHn kot nagrado za čista ln higijenska stanovanja. Te nagrade so bile razdeljene v počastitev spomina umrlega dolgoletnega odbornika g. Josipa Cvara. — Kino »Narodni dom« predvaja v petek, soboto in nedeljo ob običajnih urah film Jeanne Dore. — Kino v Stražišču predvaja dva filma od 13.—16. t. m. »Brezdomci v fraku« in »Maryša« z dodatki, tednikom, dvodejanko tn s številnimi predobjavami. _ Graničar ji so se preselili: 67. štab pogranične čete se je preselil iz Narodnega doma v hišo g. Holchakerja na Mestnem trgu. Tatvine v okolici Gornje Radgone Dober plen vlomUcev — Ciganska tolpa na delu človek in ritem narave Luna močno vpliva na vse Življenje na zemlji Človeško življenje se razvija v velikem kompleksu ritmično tekočih naravnih procesov. Kroženje zemlje nam prinaša dan m noč. obenem pa tudi letne ča*e Kako reagira človek na te naravne procese? Ali kaj vplivajo nanj? V Časih ko je doseglo individualistično pojmovanje višek, tore i pred kakimi 50 leti. je velial človek za od zunanjega sveta neodvisno delu toči sistem, čeprav se ni ničesar vedelo o pravnih teb funkcij. Zdaj pa nasprotno medicina zopet pritrjuje možnostim ruT>enyb vplivov po prastari ljudski modrost^ preteklih stoletij. Seveda pa tudi zda i medicina nič kaj rade ne dopušča možnosti neposrednega zunanjega vpliva na človeški življenjski ritem Pravijo, da je vprav znak živega bitja, da morejo zunanji vplivi učinkovati samo posredno, da so torej praktično le pobuda, na katero odgovarja žfvo bitje po svojih notranjih pogojih To se dokazuje na raznih rastlinah, ki kažejo značilno lego listov med spanjem ponoči. Izkazalo se je namreč, da zavzemajo isto lego listov v spanju rastline tudi. če so delj Časa v temi Pustimo to ob strani, ker nem 'tak preostane dovolj zanimivih pojavov, ki kažejo na zvezo med človekom in naravo. Da ima luna velik vpliv na vse nase življenje na 2emlji, so trdili žc antični pisatelji, recimo Plinrus Nemški ženski zdravnik Ca rus je ugotovil že teta 1847. da se je ob naraščajoči luni rodilo več dečkov, pri pojemajoči pa več deklic Kmetje vedno znova trdijo, da je treba sejati žito nekaj dni pred šči-pom. Mnogi gozdarji pazijo na to. da se seka les ob določenih luninih fazah. Celo nekateri tehniki trdijo da ob luninem svitu ostrina britve otopi Presenetljiv je pa vpliv lune na nekatera nižja živa bitja. V Rdečem morju živi vrsta morskih ježev, ki drste samo ob polni luni. Črv pa lolo v Črnem morju ima celo kofledar v telesu. Samo dvakrat v letu v oktobru in novembru v točno določenih nočeh pred polno luno se dvigne na morsko gladino, kier domačin: love te črve in jih jedo kot posebno poslastico. Kar se tiče človeškega telesa so dokazali nemški zdravniki, med njimi von Euler in Jores. 24urni ritem njegovih funkcij zlasti glede živčnega sistema jeter in izločanja ledvic. Po Krdtzu dosežejo sploh vse okrožne funkcije svoj višek ob šestih zvečer, svojo najnižjo točko pa med 2. in 4. uro ponoči Znana Stockmannova zahteva, naj hodimo spat mnogo pred polnočjo, dobi v teh ugotovitvah svojo upravičenost. Za živce je kritičen čas ".krog šestih zvečer. Nervozni ljudje bi ne smeli v kritičnih popoldanskih urah storiti nobenega važnega sklepa. Kavčuk v Abesiniji Italijanski Interesenti so glede sintetičnega kavčuka nekam čudno rezervirani, češ da vprašanje pridelovanja kavčuka na italijanskih tleh še ni končno rešeno. Poskusi saditi drevo guavulo, ki daje kavčuk na Sardiniji, Tri polisu tn na Siciliji se niso izjalovili. Mnogo zanimivejši so pa poskusi gojiti pravo kavčuk prinašajoče drevo, (hevea brasi liensis) Na nekaterih skrbno izbranih krajih Abesinije poskusna polja so uredili na treh krajih z različnimi klimatlčniml pogoji, in sicer pri Gambeli, 600 m nad morjem, pri Gobbo 1.300 m nad morjem ln pri Saggi 1.250 m nad morjem- V vseh teh krajih so posadili naravnost v zemljo seme ne pa sadik. Zato je zek> pomembno, da jih je povsod vzklilo 60 do 70%. Rastline so zdaj stare 2 leti. Čeprav jim ne gnoje rasto normalno m se počutijo dobro, kakor na plantažah v Holandsk! Indiji. Semena sicer vzklijejo bolje v višjih legah, vendar pa vse kaže, da bodo drevesa najbolje uspevala na ozemlju Gambele, kjer so zrasla v enem letu 175 cm, v drugih dveh krajih pa samo 60 cm. TI poskusi vzbujajo upanje, da bodo v Abesiniji v dogi ednem času ustanovljene velike plantaže kavčuka in Italiji ne bo več treba uvažati sirov kavčuk iz inozemstva. Seveda bo tre- ba še malo počakati, kako bodo rasla drevesa dalje. vnetju možganske mrene Itd. Dosegli so uspehe celo v takih primerih, ki so se zdeli že brezupni. Vzpodbujeni po teh uspehih zdravniki niso čakali, da nastopijo zopet nevarne komplikacije, temveč so vzbrizgali vsakemu na Skrlatinki obolelemu takoj v začetku 20 do 40 cm" krvi, kateri so primešali nekaj citroninega soka, da se ni se sedla. Za otroke so vzeli kri bližnjih sorodnikov navadno roditeljev in sicer istega spola kakor je bil orok. Pri tej novi metodi zdravljenja škrlatinke ne nastanejo več komplikacije in bolezen ee razvije v splošnem mirno. Drugod, kjer se ne rabi zaščitno vbrizgavanje zdrave krvi. gre bolezen zdaj lahko, zdaj zopet prehaja v komplikacije in večkrat se konča s smrtjo. To jasno priča, da je novi način zdravljenja škrlatinke dober. Miss sex-appeal št. 1 Tako imenujejo v Ameriki sološno znano lepo filmsko igralko Hedv Lamar. ki smo io že lani videli pri nas na filmskem platnu in sicer v filmu »Alžir«. Ta film ie delala umetnica pri znameniti ameriški produkcijski družbi United Artist s in <5icer s partnerjem Charlesom Boyeriem. 2e tedai so bile kritike polne hvale in umetnici so prerokovali prav vsi se mnogo slavnejšo karijero. Nienn slava oa ie še narasla, ko je dosesla angažma pri družbi M otro Gold- Škr latinica in roditeljska kri Pred leti so učenjaki dognali, da lahko roditeljska kri reši otroke, ki jih je napadla škrlatinka. Vsi odrasli ljudje imajo namreč za seboj spalno bolezen večina v zelo lahki obliki. Zato je v njihovi krvi zaščitno sredstvo proti tej bolezni. Zadostuje vzbrizgniti ogroženemu otroku v mišičevje nekaj roditeljske krvi. Ni je treba vzbrizgati v žile in tudi krvne skupine otrok ln staršev ni treba prej ugotavljati. V mišice vzbrizgana kri prinaša ne samo zaščitne snovi, temveč poživi tudi ves organizem, kar je zdaj zelo važno tudi pri raznih drugih boleznih tudi ne nalezljivih. Pri septičnih boleznih se delajo uspešno krvne transfuzije navadno neposredno v žile. Češki zdravnik dr. Fiala je v takih primerih vzbrizgaval kri zdravih odraslih v mišice bolnih, in navadno je že čez dva dni opazili znatno izboljšanje, kakor da so se zdramile speče zaščitne lastnosti organizma. Izhajajoč iz tega dognanja so zdravniki vbrizgavali zdravo kri pri najrazličnejših komplikacijah bolezni, škrlatinke, pljučnici, vnetju srednjega ušesa. Gornja Radgona, 10. septembra V noči od ponedeljka na torek so tatovi vlomili v gosposko hišo vinogradnika in kavarnarja Karla Pratscherja iz mesta Radgone na Policah pri Gornji Radgoni. Vlomilci so z velikim lesenim drogom raztrgali železen križ na enem oknu ter se skozi to okno splazili v hišo. Po sobah tn shrambah so vse prebrskali ter odnesli s seboj precej perila, nekaj obleke, posteljnine in konzerv ter drugih dobrot, ki jih je Imel lastnik pripravljene za bodočo trgatev. S tem že itak precej bogatim plenom pa se vlomilci še niso zadovoljili. Sli so k sosedni gosposki hiši notarja Hlnka Požuna iz Gornje Radgone, ki je od Pra-tseherjeve oddaljena le nekaj sto metrov na Policah Pri Požunu so vdrli tudi skozi okno v spalnico, od koder so odnesli precej posteljnine, kakor rjuhe, odeje, perilo in obleke, med tem ko ostalih sob. ki so bile zaklenjene, niso obiskali in prebrskali, lz česar se da sklepati, da so bili ali pregnani ter jim je bil čas že pičlo odmerjen, ali pa so bih že z nabrano zalogo preobremenjeni. O tem priča tudi dejstvo, da so spotoma izgubili ali odvrgli precej ukradenega blaga. Skupna škoda presega znesek 10.000 din. Za vlomilci ni sledu. Nekaj dni prej je bilo vlomljeno pri posestniku Jakobu Roškarju v Zbigovcih. kjer je bil lz zaklenjene sobne kredence ukraden zlat prstan, pri sosedi Magdaleni Domanjko pa star srebrn avstrijski denar in sicer 5 avstrijskih tolarjev po 5 kron, 6 po 2 kroni in 10 po 1 krono. Skupna škoda znaša okrog 600 din ter je bil te tatvin« osumljen bivši Roškarjev hlapec Janez Novak, ki jo je že priznal, izgovarja pa se s siromaštvom. V Apački kotlini je na poslu ciganska tolpa pod vodstvom Aleksandra Horvata Iz Vančevasi v Prekmurju ln Baranja Jožefa, nazvanega >Laka< lz Cirkovec na Dravskem polju. Ponoči 6. septembra sta skušala vlomiti pri kočarki Ani Ornikovi v Podgorju. Pripravila sta si dolgo žrd, da bi z njo izruvala križe na oknih. Ker pa je stavba precej stara, sta domala porušila vso steno, česar sta se prestrašila in vlom opustila, steno pa podprla z drogom, da se nalomljen zid ne bi takoj porušil, šla sta potem k posestniku Probstu Francu v Stogovce, kjer sta vlomila skozi okno ter nabrala bogat plen obleke, perila in nekaj gotovine tako, da trpi lastnik škode okrog 8000 din. Ukradeno blago sta cigana zakopala v gozdu, v kolikor ga že nista takoj vnovčila. S pomočjo avizira-nega prebivalstva je uspelo orožnikom las Apač ujeti oba poglavarja ciganske tolpe ter ju spraviti pod zapahe in tako obvarovati tamkajšnje prebivalstvo še večje škode. Občinstvo svarimo pred nakupom ukradenega blaga. Iz Trbovelj — SK Amater : SK Maribor. Trboveljski Amater bo imel v necelejo ob 16. uri na svojem igrišču v Trbovljah za protivnika drugega najresnejšega kandidata za prvaka v Slovenski ligi. Sodeč po nedeljski zmagi Amaterja nad SK Ljubljano, bo tekma v Trbovljah nad vse zanimiva in napeta. Trboveljčanl bodo m on-aH zapet zaigrati s srcem in požrtvovalnostjo, če bodo hoteli doseči vaj časten rezultat. Njihova precej številna publika $h bo v tem stremljenju gotovo tudi v nedeljo podprla. vyn Mayer. Pri tej produkicijski družbi, pri kateri dela i o naivečie filmske zvezde, kakor Greta Garbo. Norma Shearer. Joan Crawford. Jeanette Mac Donald. so seveda za lepo umetnico našli prav kmalu primerno snov za prvi nien film. Za oaitneria so ii izbrali ljubljenca filmske publike. Šarmantne & a Roberta Ta vi ori a in z -vi i m ie torej izdelala družba prekrasen film »Kraljica tropskih noči« — krasen, pretresi iiv ljubavni roman v okviru oriientalske ekso-tičnosti. Hedv Lamarr iera v njem ori-ientalsko orinceso Manon. Slika nam pred-očuie Hedv Lamarr — miss S^xapoeal št Požar pri Celju Celje, 12. septembra. Danes okrog 10.30 dopoldne se je vnela lesena stanovanjska hiša cinkarn i šk ega delavca Antona sajnerja v Košnici pri Celju. Požar je nastal zaradi pokvarjenega dimnika ter se je hitro razširil na vso hišo in na hlev poleg hiše. Domačim se je posrečilo rešiti le nekaj pohištva in obleke, vse ostalo pa je zgorelo. Ogenj je uničil tudi veliko zalogo krme, ki je bila spravljena nad hlevom. Skoda znaša okrog 20 tisoč dinarjev. Na kraj požara so kmalu prispeli celjski gasilci, ki se jim je do 15. posrečilo požar docela pogasiti. Lisca dobi v nedeljo elektriko Zidani most. 11. septembra Planinska postojanka na Lisci dobi v nedeljo električno razsvetljavo. Napeljava bi morala biti že davno končana, pa spričo pomanjkanja električne žice to ni bik) mogoče vse do zadnjega. Leseni drogovi so že vsi postavljeni prav do koče. Ta teden delavci napeljujejo po njih žice, v nedeljo j pa bo na Lisci prvikrat zagorela elektrika, na kar opozaiiamo vse ljubitelje planin. Koča na Lisci ima 947 m nadmorske višine; najbližje in na j pripravne j še izhodišče je s postaje Breg pn Sevnici Koča ima 27 prenočišč. Pdleg dobre kuhinje je na razpolago izvrstna kapljica z Bizeljskega. Lisco posečajo vsako nedelja številni Zagrebčani, pa tudi Zasavci m Celjani, pogrešamo samo Ljubljančane, ki še vse premalo poznajo naš planinski ra; ni* Lisci. Železniške zveze so zelo & godne Najpriprav-nejši je jutranji vlak. ki odhaja ?fe 5.30 iz Ljubljane in je še pred osmo uro na^Bre-gu, odkoder je komaj dve un hoda na Li- sco. Do vasi Razbor je lepa avtomobilska cesta, ki vodi mimo graščine Ruda, kjer ima graščak inž. g Uhlif svojo »Umetniško propagando«, ki izdaja vsako leto na tisoče lepih slovenskih knjig. Od Razbora do koče na Lisci je samo še 50 minuti Pri lepem sončnem dnevu kakršen je Ml v nedeljo, se vam nudi tu krasen razgled daleč naokoli Znani prof Orožen, ga je prav lepo opisal v planinski knjigi. Priporočamo vsakomur da prečrta *e zarv«dce V nedeljo pojdimo vsa k otvoritvi elektrike ne Lisco! Prijazna oskrbnice, nas bo postregla % vsemi dobrotami. Cene so smerne, postrežba pa prvovrstna. r. a Iz Gornje Radgone — Poslovanje meroixk osnega urada ▼ Gornji Radgoni. Za zadnie četrtletje e določen pregled ki žigosanje sodov in mor v Gornji Radgoni in sicer v dneh.: T„ 8. in 9. oktobra, 7. novembra in 9. decerabra. na kar se opozarjajo mteresentL — Samomor. V Policah pri Gornji Radgoni se ie obesil posestnik Franc PrajndL Ker so med pokojnikom in svojci vladala nesoglasja, se domneva, da je sel prosto* voljno v smrt radi domačih razmer. — Svečana otvoritev petanjskega mestu bo 22. t m. ob 10 dopoldne. Cestni odbor ter v postev prihajajoči občini Radenci in Petan i ci so pričeli s pripravami, ki so v polnem teku. Kakor doznavamo, se namerava svečane otvoritve in blagoslovitve mostu udeležiti tudi ban dr. Natlačen, Krinka [ liu 188 ni Gaetana de Ferneuse je deloma slutila kaj se godi v duši njenega sina... Saj je zato ni ljubil nič manj. O tem je bila prepričana. Njena gotovost je bila presladka, da bi tvegala nevarnost iskati kaj drugega, v tej mladi razburjeni duši. Herve se je pa kmalu o tresel teh misli. — Morali ste se za nekaj odločiti, mati. Ca« je že, da izvem vaš sklep. — Ali še ljubiš Micnefino? — je vprašala Gae-tana. Nalašč je počakala s tem vprašanjem ki zagovorila ga je s slavnostnim glasom. — Da, — je odgovoril mladenič odločno. — In jo še vedno hočeš vzeti za ženo? — Da. Oba sta obmolknila. Čez nekaj časa je aacnrmral: — AH sem vas rami, mat!? Vaša — Moja osveta... — Sa prekinria Se nekaj časa sta molčala. Gaetana de Ferneuse je videla, kako strašno je lepi obraz njenega sina prebledel — Ali tako slabo poznaš moje srce. otrok moj? Potrebna je pravičnost, izpolnjena bo. Toda osveta!? Iz njenih oči je odsevalo nekaj olajšanju podobnega. Ali je bilo to sočutje, ponos, krščansko usmiljenje? Kako to, da se je bila povzpela nad čustvo, ki so ga njena ustna zaničljivo odklanjala? Ne da bi dolgo razmišljala o vzroku, je znova povzela besedo: — Kaj sem hotela s tem doseči, Herve? Mar ne veš? Vnema, s katero sem šla za resnico, čeprav sem pri tem tvegala tvoje življenje kot edini svoj zaklad, je vzbudilo v meni dvojno nepremagljivo hrepenenje. Hotela sem se prepričati, da ti nisi Michelinin brat, da bi lahko potem omogočila tvojo srečo in ... Ni izgovorila svoje misli do konca. Ni izrazila z besedami svojega drugega hrepenenja, da bi ušla omami ljubezni, je oživljala prestrastne sanje njene mladosti, ljubezni, ki bi jo bilo prineslo naključje usode. Strašna zmota, nič manj strašni dvomi, če je treba dvomiti. Mar ni bilo trenutka, ko se je bila malone že odločila sprejeti jo v svoje naročje sleparja, čifar krinka ljubezni jo je omamljala s čudežno iluzijo? Iz tega neozdravljivega pekla se je hotela za vsako ceno rešiti. Njen sin ni mogel uganiti, kar mu je bila zamolčala. Njegove misli se pa tudi niso ukvarjale s tem, ko je izgovorila Michelinino ime, ji je v globoki hvaležnosti poljubil roko. — Ah. tako sem se bal! — CesaV — Da bi mi ne dovolili vzeti za ženo hčere tega moža. — Mar je ona odgovorna? — je vprašala Gaetana. — Nikakor ne, gotovo ne! — A ti, moj sin mar si ti odgovoren za ljubezen, ki si jo pustil nedolžno rasti v svojem srcu. Ali jo moreš iztrgati iz njega? Ali moreš povzročiti najhujšo bolest dekletu, ki ti je poklonilo vse svoje zaupanje in vso svojo nežnost. Mar bi ne bil to dvojen zločin in tudi dvakrat nemogoč zločin? Niti Michelina niti ti ne spadata namreč med ljudi, ki se izpreminjajo. — O. mati! — je vzkliknil Herve, drhteč od radosti. — Ali je to vaše prepričanje? — Mar moreš dvomiti o tem? — Ah, — je dejal mladenič. — Slišal sem glasove, tako strašne glasove na dnu svoje vesti. Eden mi je klical, da sem sin tistega, čigar zemske ostanke smo našli pokopane tam v puščavi. Ce bi bili slišali ta glas tudi vi, mati, kaj bi mogel jaz odgovoriti? Grofica de Ferneuse je odgovorila s toplo vljudnostjo: — Otrok moj, na tebi je ležeče, da izpolniš dolžnost ljubezni. A mar nima ta dolžnost prednosti pred dolžnostjo strasti, četudi bi se to nalagalo tvojemu sinovskemu srcu? — Ce mi ne nalagate te dolžnosti Vi, — je dejal, — priznavam, da me nobena višja pobuda ne more napotiti k temu. Kakor Vi si želim tudi jaz, da bi bilo pravici zadoščeno. Toda človeška sodišča bodo že poskrbela za to, Ce bi osebno nastopil kot borec proti tistemu možu — Herve je dvignil roko proti gradu Valcor — bi s tem onemogočil zakonsko zvezo z njegovo hčerko, A za koga naj bi bil borec? Vezi, ki me vežejo z žrtvo, so tajna med vami in bogom. Ne morem neposredno nastopiti v tej drami. To bi pomenilo tvegati čast matere, ki jo obožujem, da bi osvetil očeta, ki ga nisem poznal. Grofica de Ferneuse se je nasmehnila pri teh besedah. Pričakovala je, da jih bo sin izgovoril. To je bilo človeško, to je bilo naravno, bilo je pravično. Da bi osvetil tega Renauda de Valcora, o katerem so mu prepozno povedali, da ima od njega svoje življenje, ni mogel Herve žrtvovati svoje ljubezni in sreče svoje oboževane neveste. Ali bi storil to, če bi ga prosila mati? Morda. Ona, ki je ljubila, kakor je ljubil on, pa tega ni zahtevala. Mladi grof je znova povzel besedo. — A zdaj, s kakšnim sredstvom dovršiva delo? Na vse zadnje je vendarle treba, da zadene lopova kazen, da izgine. Nočem se poročiti z Michelina, dokler ne bo Valcor poražen, dokler ne bo v naših rokah. Niti belič tega gnusnega bogastva ne sme omadeževati ročice, ki jo hočem za vedno stisniti v svoji roki. Grofica de Ferneuse je molčala. Herve je nadaljeval počasi: — Ne moreva pa ovaditi tega lopova. Ovadufttvo ni najina stvar. rjfrgj^ijtt Josip Ifnli // Za Narodno tiskarno Fran Jeran tt ZaL upravo in inseratni del Usta Oton Christof // Vsi y Ljubljani