POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VEČERNIK
Stev. 220. Leto XII.
Maribor, četrtek 29. septembra 1938
Cena 1 din
Konferenca štirih v Monakovem
Danes dopoldne se je pričela v Monakovem v Nemčiji konferenca Hitlerja, Mussolinija, Chamberlaina in Daladierša — Po splošni sodbi bo vojna nevarnost odklonjena in dosežen miren sporazum
Nepričakovane senzacije
MARIBOR, 29. sept. Dočim se ie zdelo še včeraj dopoldne In do večer-n*h ur, ko je angleški ministrski predsednik pričel svoj govor pred londonsko Poslansko zbornico z besedami: »Danes smo v enakem položaju, v kakršnem bili 1. 1914.«, da so izčrpana že vsa diplomatska sredstva za reševanje nem-ško-češkoslovaškega spora in da je vojni spopad nepreprečljiv, je dal sinočnji Večer novo, še zadnje upanje v sporazumno in mirno rešitev. Rooseveltov drugi ^iv Hitlerju je dal Chamberlainu pobudo za nov konkreten predlog: konfe-renco ministrskih predsednikov Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Chamber-toinova diplomatska akcija v Berlinu, Rimu n Parizu je uspela. Hitler se je po-2lvu odzval in povabil za danes dopoldne v Miinchen Chamberlaina, Daladierja *n Mussolinija. V tem trenutku sede odgovorni voditelji vseh teh štirih velesil z® Pri posvetovanjih, od katerih je odvisna bodoča usoda Evrope in vsega sveta- Uspeha ali neuspeha tega zadnjega napora za ohranitev miru vnaprej ni mogoče prerokovati. Vprašanja, ki jih vodilni državniki ta trenutek rešujejo, niso •ahka, ker v bistvu ne gre samo za Češkoslovaško, dasi je že ta sam problem dovolj težak, toda že dejstvo samo, da sta se Hitler in Mussolini sešla s Cham-^lainom in Daladierjem, govori za to, da bo sporazum dosežen in bo vojna n*»!brže preprečena. Račun pa bodo seveda plačali — Čehoslovaki, ki jih danes ' Monakovem ni!
Pot do konference
ROOSEVELTOVA POBUDA hJj-ONDON, 29. septembra. Včerajšnja 5®oseveltova druga posredovalna bržola. ki je bila poslana samo Hitlerju, so bili o njej obveščeni istočasno tudi Sušili ministrski predsednik Chamber* lam’ *rancoski ministrski predsednik Da-‘®r in italijanski ministrski predsednik
. ssoiini, je jaja Chamberlainu novo j &udo, da je istočasno preko angleških r*incoskih veleposlanikov v Berlinu in re^u Predlagal sklicanje nujne konte-bj Ce „vseh štirih velesil, na kateri naj tieri*	zadni‘s skušal doseči sporazum
š£e nemškim iu češkoslovaškim stali-vJl.Pred izbruhom sovražnosti. Inter-H6 C|ia v Rimu je imela pred vsem na-fjiti ’ Pridobiti Mussolinija za pritisk na lefe	da bi pristal na sklicanje kon
yai nce štirih. Mussolini je to' posredo-Di, !° akcijo tudi v resnici sprejel In sto-ak°j v telefonski stik s Hitlerjem.
^TLER SKLICAL KONFERENCO
bi. er ie Chamberlainovo pobudo spre-l^vj uS°dil tudi intervenciji Mussolinija. floioaUkreP	da	so je za včeraj že
voiskena splošna mobilizacija nemško Se sif?..ods:odi,a za 24 ur, drugi pa, da konferenca štirih v Miinchenu. &er .* tiskovni urad je zato izdal zve-&redsnCi^° obiav°: »Vodja je povabil Mussoh J13 italiianske vlade Benita t>re(| ,lila> angleškega ministrskega
V t 1 .ni,$a Nevlllea Chamberlaina, kapnik *ra,lcoskega ministrskega predli Daiadierja na razgovor. Držav*
V 2(? I>0vabiIo sprejeli. Sestanek bo H« *" ’ sePtcmbra dopoldne v Miinche-
2? V LONDONU IN BERLINU
Ministrski predsednik Chain-l,led Sv '?. pr®iel to Hitlerjevo odločitev
* (j00)lni tovorom v poslanski zborni	v katerem jo opisoval raz-
* i° Ci °v lien,ško-češkslovaške kri-a “> Do«ia,nberlaln tak°l Prekinil in spočel Sftancem uajnovcjšl dogodek. Po-‘e'u i„ ^Prejeli vest s takim navduše-
"'ca -°skani0lH> kakor ga angleška «11 So « dvajset let ni doživela. Pri-0<J vese*ia- da bo vojna le še s j1’, Ujemati In mnoge oči so se " ie olza,!li radosti. Pa tudi v Ber-yest delovala kakor bomba.
Ogromno zborovanje, ki je bilo sklicano za 18. uro in h kateremu se je zbralo do pol milijona ljudi, je ostalo brez glavnega govornika Goebbelsa, ki ni nastopil. Njegov že pripravljeni bojni govor je postal v trenutku novega položaja nemogoč.
NOVI PREDLOGI Predsednik italijanske vlade, Benito Mussolini, je odpotoval že sinoči s posebnim ekspresnim vlakom v Miinchen, Chamberlain in Daladier pa sta prispela tja danes dopoldne z letali, enako Hitler. Podlago posvetovanj, od katerih zavisi v tem trenutku usoda vse Evrope in sveta, tvori po splošnem zatrjevanju nov Chamberlainov predlog za ureditev nem-ško-češkoslovaškega konflikta, katerega je odobrila že vnaprej angleška in francoska vlada. Dasi uradno ta najnovejši predlog ni znan, se iz poučenega vira vendarle izve, da je glavna namera ta, da se ugodi do skrajne meje Nemčiji, a očuvajo tudi interesi Češkoslovaške. Nemške čete naj bi v soboto »simbolično« zasedle vse tiste pokrajine na Češkoslovaškem, ki so pretežno nemške, stražo
med njimi in ozemljem, ki ostane ČSR in o katerem naj bi odločil šele plebiscit, pa bi prevzela »britanska legija«, t. j. prostovoljski oddelki bivših angleških bojevnikov iz svetovne vojne. Na vsak način pa izgleda, da sta Anglija in Francija danes pripravljeni popustiti Nemčiji več, kakor sta popustili v londonskem predlogu in kakor je odobrila tudi češkoslovaška vlada. V koliko je na popustitev pripravljena tudi Nemčija, v tem trenutku ni znano, zdi pa se, da bi se Hitler rad izognil vojni, ako najde primeren izhod, ki mu zagotovi ohranitev prestiža.
ČSR ZAHTEVA SOUDELEŽBO
LONDON, 29. sept. (Avala) Reuter javlja: Naš posebni poročevalec nam je javil, da se je postavilo vprašanje sodelovanja Češkoslovaške na konferenci v Miinchenu. Kakor se je izvedelo, je češkoslovaški poslanik Jan Masaryk izročil Chamberlainu noto v tem smislu. O tem koraku češkoslovaške vlade je Chamberlain obvestil tudi Daladiera.
SPREJEM MUSSOLINIJA NA BRENNERJU BRENER, 29. septembra. (Avala) Danes ob 6.08 se je pripeljal Mussolini s posebnim vlakom ;ia Brenner in prekoračil mejo. V imenu Hitlerja in nemške vlade ga je pozdravil Rudolf Hess. SA in SS oddelki so izkazali Mussoliniju pozdrav in intonirali obe himni. V spremstvu Mussolinija so zunanji minister Ciano, šef kabineta predsednika vlade Anfuso, marki Aguista, drž. podtajnik Bastianini in polkovnik Miletti. Po priključitvi posebnega vagona ministra Hessa je vlak nadaljeval pot proti Miinchenu.
CHAMBERLAINOV ODLET
LONDON, 29. sept. (Avala) Reuter javlja: Predsednik vlade Chamberlain se je danes zjutraj ob 7.30 odpeljal s svojimi spremljevalci z letališča Croydon v istem letalu, ki ga je pred kratkim vozilo v Koln in nazaj. V spremstvu predsednika vlade so:	sir	Horace Wilson,
Malkin, Ashton Gwatkin, Williain Strang in lord Douglas.
DALADIERJEVO POTOVANJE PARIZ, 29. sept. Daladier se je danes zjutraj ob 7. odpeljal z več uradniki zunanjega ministrstva v Miinchen.
Sodba in contumaciam
NOVO OGORČENJE IN PRESENEČENJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. - KONFERENCA V MUNCHENU NE USTREZA ROOSEVELTOVI POBUDI
prinesti kaka država sploh. Sprejela je vse, kar sta zahtevali Anglija in Francija. To pa je bila tudi zadnja mogoča žrtev. Večje nima nihče pravice zahtevati, Vendar bo češkoslovaški narod mirno in junaško počakal tudi na sklepe konfe renče štirih v Miinchenu, nato pa bo za vzel svoje stališče, kakor mu ga bodo narekovali njegovi zadnji življenjski interesi.
PRAGA, 29. septembra. Vest, da se sestane danes v Miinchenu konferenca ministrskih predsednikov Anglije, Franclje, Italije in Nemčije, ki je prispela sem že sinoči in bila takoj objavljena po radiu in v posebnih izdajah listov, jo vzbudila največje presenečenje in nove znake obupa. Ta obup se je še stopnjeval, ko se je izvedelo, da vsebuje novi Chamberlainov predlog še nadaljnje koncesije Nemčiji na račun Češkoslovaške In da v Londonu niso upoštevali Rooseveltovega predloga, ki je predvideval konferenco, katere bi sc udeležila kot enakopravna partnerica tudi Češkoslovaška. Sedanja konferenca v Miinchenu pomeni diktat velesil, sestanek sodišča brez obtoženca. To pomeni sodbo in contumaciam. Češkoslovaška mora proti ni emu postopanju odločno protestirati. To je mnenje vsega češkoslovaškega naroda. Češkoslovaška je doprinesla za ohranl-tov miru največjo žrtev, ki jo more do-
MADŽARSKA NEVTRALNA
BUDIMPEŠTA, 29. septembra. Madžarska vlada je uradno zanikala vesti o mobilizaciji in izjavila, da ostane Madžarska nevtralna, ako se konflikt med Nemčijo in Češkoslovaško lokalizira.
Borza. Curih, 2!). septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.775, London 21.10, New York 113, Milano 23.25.
Vremenska iiapoved. Večinoma oblačno, mestoma padavine, milo vreme.
Zapiski
Povprečni Nemec in Sudeti
Posebni dopisnik londonskega »Daily Telegrapha« je pisal ob priliki konference v Godesbergu, da tamošnje ljudstvo s strahom pričakuje dogodkov. Za povpreč nega človeka sudetski Nemci pomenijo malo ali nič. Avstrijska legija, ki je več let imela v Godesbergu glavni stan, pa je bila vse prej kakor popularna med prebivalstvom, ki je lahke nravi in ki se da le s težavo sfanatizirati.
Predlog za rešitev krize
Češkoslovaška je že dovolj dokazala, da je pripravljena zadovoljiti sudetske Nemce, če še niso zadovoljni, pustite jih izseliti se v Nemčijo, kjer itak primanjkuje delovnih moči! (Polkovnik Turner, član mednarodne vojaške komisije za nadziranje Nemčije v letih 1920 do 1926 v »Daily Telegraphu«).
Žito in petrolej
Nemška politika je uporabiti vazalno Češkoslovaško kot most do romunskega žita in petroleja (»Journal«).
Odgovornost državnikov
Strašna je odgovornost zapadnih državnikov, če bodo omajali vero v svetost mednarodnih obveznosti. Nastala bo anarhija, ki se ne bo ustavila niti pred njihovimi mejami in v njihovih državah. (H. Ripka.)
Izprememba imen v Nemčiji
V Nemčiji bodo prekrstili preko 2000 krajevnih in rečnih imen, ker dosedanja imena preveč spominjajo na slovansko poreklo. Ta odločba je bila sklenjena na niimberškem kongresu.
Psihološko rušenje meja
V Pragi, Moskvi in Parizu so v zadnjih letih vse preveč govorlii o velikem strateškem pomenu češkega četverokotnika v primeru vojne z Nemčijo, kakor da bi se Nemčija, gradeč na zapadu zid iz betona in svinca, ne trudila obenem, pognati v zrak prirodne mejne zidove tega četverokotnika s pomočjo »narodnostnega dinamita«. (Gazeta Polska.)
Angleška politika
Angliji danes še vedno prija, da se v sredo med Francijo in Rusijo zariva hitlerjevska Nemčija, katere boj proti boljševizmu tudi angleški gospodarski krogi spremljajo s srcem. Kajti londonska vladajoča City gleda daleč naprej in vidi na obzorju svojega najnevarnejšega nasprotnika za angleški imperij — v sovjetski Rusiji. Anglija je z največjim nezaupanjem zagledala Rusijo v evropski politiki in njene želje gredo za tem, da se Rusija umakne iz Evrope. (Miro Jeršič v »Dejanju«.)
Kdo je bil izdan
Čehi niso edini, ki so bili izdani. Milijoni mož, ki so padli v svetovni vojni, da bi rešili demokracijo, so prav tako bili izdani. (»Chattanooga Times« — USA.)
Neizpolnjeno zagotovilo
Vsa retorika sveta in vse oportunistične koristi ne morejo izpremenit temeljne resnice, da Francija ni bila le obvezana Češkoslovaški v primeru nemškega napada priskočiti na pomoč, marveč tudi, da je Francija češkoslovaške državnike zagotavljala, da je voljna to obvezo izpolniti. (»Newyork Sun«.)
Jamstvo za bodočnost
Nobena, pa niti najsijajnejša preteklost, temveč samo zdrava in delavna sedanjost zagotavlja narodom bodočnost. (M. Tyrš.)
Maribor, 29. septembra.
Živimo v pretresljivih zgodovinskih časih. Celokupno evropsko ozračje je polno mrzlične razburjenosti, in napete radovednost;, vendar pa k sreči še povsod prevladuje zdrav optimizem, da tudi sedanje moderne dinamične sile ne bodo riskirale onega ponovnega svetovnega krvoprelitja, ki je pred 20 leti v štiriletnem mesarskem klanju zahtevalo na stotisoče in stotisoče človeških žrtev, uničilo od človeških duševnih in fizičnih sil v tisočih in tisočih letih ustvarjene javne dobrine in premoženjske vrednote in postavilo celokupno svetovno gospodarstvo na glavo.
Da bi bodoča svetovna vojna zahtevala najmanj 20 milijonov človeških žrtev in upropastila ter opustošila celo srednjo Evropo, je menda izven vsake debate. V svetovni zgodovini še ne poznamo primera tako težke odgovornosti, kakoršno bodo prevzeli nase oni faktorji, ki bodo zanetili bodoči svetovni požar.
Dejstvo, da so bile svečano sklenjene mednarodne pogodbe preko noči proglašene za ničvreden kos še manj vrednega papirja, dopušča nujen logičen zaključek, da tudi takozvana večna prijateljstva v mednarodnem življenju nimajo trajne vrednosti. Vsekakor so torej današnji resni in težki časi tudi za nas Jugoslovane brez razlike stanu, političnega prepričanja in svetovnega nazira-nja glasen opomin, da bomo le združeni v nepremaglivo enotno celoto očuvali in obranili našo s tolikimi žrtvami ustvarjeno skupno domovino. Odstranitev vzro kov notranjega nezadovoljstva v naši državi pa je mogoča le na podlagi sporazumne rešitve vseh gospodarskih, so-cijalnili in kulturnih teženj. Medsebojno bratsko zaupanje in složno ustvarjajoče delo za naše skupne gospodarske, socialne in kulturne potrebe pa sta najpoglavitnejša predpogoja za učinkovit napredek in vsestranski razmah naše skupne države. Zdrave notranjepolitične razmere pa so najvspešnejše bojno sredstvo proti vsem neprijateljem države.
Že kratek pregled dogodkov, ki smo jih doživeli v zadnjih mesecih in tednih, utemeljuje nujnost kategoričnega zahtevka po popolni konsolidaciji naših notranjepolitičnih razmer.
Naš bratski srbski narod je skozi stoletja in stoletja v gigantskih borbah dokazal, da zna braniti svojo svobodo proti vsakemu sovražniku in tudi proti tistim. ki so z vsemi silami delali na to, da bi za vedno izginili s svetovnega prizorišča.	,
Tudi naši bratje Hrvati so v stoletnih borbah za svojo narodno in politično individualnost in za svojo politično ozemlje pokazali toliko vsega občudovanja vredne odporne življenske sile, da jih mora vsak objektiven zgodovinar s ponosom uvrstiti med one male narode, ki tudi v najljutejših borbah niso klonili, temveč se otresli vsiljive hegemonije in modernega suženjstva.
in Slovenci? Da se nismo z nadčloveškimi silami postavili v bran, bi bili že davno utonili v vedno bolj in z večjimi vspehi prodirajočih tujih vodah. Danes se s svojimi lastnimi kulturnimi pridobitvami lahko kosamo z velikimi svetovnimi narodi. Sicer smo zapleteni v brezpomembne domače spore, tako da ne vidimo življenskih potreb naše domače pokrajine in naše skupne države, vendar pa se tudi pri nas že svita in niso več daleč tisti časi, ko bo prodrk) spoznanje, da bodo gospodarski, socialni in kulturni interesi v našem osrednjem državnem gospodarstvu šele takrat pravično in enakomerno zaščiteni, ko bodo vse naše narodne sile koncentrirane in ko bodo izginili iz naše politične pozor-nice vsi oni škodljivi pojavi, ki povzročajo razcepljenost naših skupnih pozitivnih sil in nas brezvestno tirajo v popoten končni propad.
Pri Srbih, Hrvatih in Slovencih so torej podvzeti vsi potrebni predpogoji zato, da si ustvarimo udobno življenje pod streho naše skupne države.
Enostransko ali dvostransko sklepanje sporazuma ali sporazumno reševanje vseh gospodarskih, socijalnih in kulturnih teženj naše države z izključitvijo enega ali drugega izmed interesentov pa nikdar ne bo prineslo konsolidacije naših notranjepolitičnih razmer in to naj si enkrat za vselej dobro zapomnijo vsi
Veselje v angleški zbornici
MINISTRSKI PRESEDNIK CHAMBERLAIN SE JE NAVDUŠEN POKLONIL
HITLERJU
LONODN, 29. septembra. Ministrski predsednik Chamberlain je na včerajšnji, s silno napetostjo pričakovani izredni seji poslanske zbornice opisal hlstoriat razvoja dogodkov evropske krize, ki je nastala zaradi nemških zahtev nasproti Češkoslovaški. Sredi govora je pa nenadoma prišel v zbornico finančni minister sir Simon, stopil h govorniku in mu sporočil, da je Hitler sprejel pobudo za konferenco štirih. Chamberlain je nato z drhtečim glasom od veselega razburjenja Izjavil sledeče: »Gospodje, oprostili mi boste, da prekinem svoj govor, ker vam moram sporočati druge stvari. Obrnil sem se namreč še enkrat na kancelarja Hitlerja z apelom, da se spor vendarle reši na miren način in nasvetoval, da pridem še tretjič k njemu. Istočasno sem se obrnil tudi na g. Mussolinija, naj me podpre pri tem zadnjem apelu. G. Mussolini je poslal takoj svojega berlinskega poslanika k nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu, ki je nato odšel h g. Hitlerju. Zaprosil sem ga, naj posreduje pri g. Hitlerju, naj za 24 ur od-godi vojaške odredbe. Mussolini se je
sam osebno obrni! na kancelarja, ki je takoj pristal in me povabil, naj ga obiščem. Istočasno je povabil tudi gg. Da-ladierja in Mussolinija. Jaz sera povabilo sprejel, a enako tudi ostala dva gospoda.«
Te Chamberlainove besede je sprejelo nepepisno navdušenje vse zbornice. Ko se je navdušenje poleglo, je Chamberlain nadaljeval:
»Jaz sem to povabilo sprejel 'm prosim zato visoki dom, da se odgodi do ponedeljka nadaljevanje te seje. Gospodje, tisti, ki so v zadnjih letih toliko kričali na g. Hitlerja, naj mu izkažejo sedaj dolžno priznanje, da je tako požrtvovalno in v tako težkem trenutku odvrnil tako veliko nevarnost za mir. Prepričan sem, da ni v tej zbornici nikogar, ki mu ne bi odleglo, ko je slišal, da je kriza odgode-na. Sedaj vas prosim, da me pustite k zadnjemu naporu. Upam, da se bomo v ponedeljek zopet sešli v boljšem položaju.«
Sledile so zopet nepopisno navdušene ovacije Chamberlainu in tudi Hitlerju.
Odmev v Italiji
MANIFESTACIJE ZA MUSSOLINIJA — SEJA VELIKEGA FAŠISTIČNEGA
SVETA ODGODENA
RIM, 29. septembra. Vest o današnji konferenci štirih v Miinchenu se je razširila že sinoči s strelo vito naglico po vsem Rimu in Italiji. Glavni italijanski listi so izdali posebne izdaje, v katerih naglašajo, da je današnji sestanek zgodovinski dogodek. Italijanska javnost je prepričana, da je sklicana konferenca na Musso!inijeyo pobudo, zato mu je prirejala sinoči burne manifestacije. V Rimu
vlada splošno prepričanje, da je formula za rešitev sudetskonemškega vprašanja že najdena. Seja velikega fašističnega sveta, ki je bila prvotno sklicana za soboto, l. oktobra, je odgodena na 6. oktobra ob 22. uri. Na dnevnem redu bodo sledeča vprašanja: 1. Rasna politika Italije. 2. Poročilo o mednarodnem položaju. 3. Nova fašistična in korporativna zbornica Italije.
Čehi že izpraznjujejo?
NEMCI POROČAJO, DA SE ČEHI ŽE Z MRZLIČNO NAGLICO PRIPRAVLJAJO NA IZPRAZNITEV NEMŠKEGA OZEMLJA
BERLIN, 29. septembra. Po vsem obmejnem ozemlju češkoslovaške odvažajo Čehi urade in vojaštvo v notranjost države. Priprave za izpraznitev sudetskonemškega ozemlja so v polnem teku. V notranjost se odvažajo v velikih množinah tudi razna blaga, stroji, naprave in oprave
Današnji dan bo odtočil usodo
sveta
LONDON, 29. septembra. Vest, daj« sklicana danes konferenca štirih v Mun* chenu, je vzbudila po vseli petih celinah največjo senzacijo. Svet je zadihal svo-bodneje, ker je spozna! v tem velik prf obrat na bolje. Zlasti v Ameriki in drug™ onkraj morja so vsi prepričani, da je v*' šek krize prestan in da vojne ne bo. N® drugi strani se pa oglašajo glasovi, J® pravijo, da visi mir kljub sestanku v Muf chenu še vedno na niti. Današnji dan h® odločil usodo ne le Evrope, ampak vsega sveta.
Nemška mobilizacija odgodena
LONDON, 29. sept. Z ozirom na d®' našnjo konferenco je Hitler pristal na to. da bo Nemčija mobilizirala šele jutri o® 2. popoldne in ne danes, kakor je bij® včeraj odločeno. Seveda, če ne bo prisl® prej do mirne rešitve sudetskega vpr®* šanja. Goebbels je izjavil, da bo Nemcu® dobila sudetske pokrajine na miren U®* čin ali pa s silo.
Beg sudetskih Nemcev
BERLIN, 29. septembra. Čeprav je ee' škoslovaško-nemška meja zasedena s češkoslovaškim vojaštvom, se je ven*Eh posrečilo še velikemu številu sudetski« Nemcev, zlasti ženskam, starcem in otro* kom pobegniti v Nemčijo. Tekom v®e' rajšnjega dneva je pribežalo v celoti ce* mejo 8200 ljudi. Zaradi stroge zastraz®' nosti pa postaja beg vedno težavne)®1.
Izvoz jabolk v Nemčijo ustavljen
MARIBOR, 29. septembra. Vse drž®' ve so zadnje dni jele zadrževati svf>) vagone in jih ne puščajo več čez mej ker jih nujno potrebujejo doma in ved -da jih dolgo ne bodo dobili nazaj. »0 pri nas se opaža pomanjkanje vagon® • Za izvoz so na razpolago le še tuji goni, ki so namenjeni domov, domači P ostajajo v Jugoslaviji. Blago se v tu)1 odpremlja le, v kolikor so na razp0'*®^
tuji vagoni, namenjeni proti domu.
zasebnikov itd. Mnoga poslopja so bila { podminirana, da se vsak trenutek lahko razstrele. V Ustju na Labi, Libercu, Jablancu in v drugih mestih stoje tisoči železniških voz pripravljeni, da odpeljajo vse, kar je premakljivega.
Slika iz Češkoslovaške
Včeraj sem se vrnil iz Brna po ovinkih skozi Budimpešto v Maribor. Videl in doživel sem v teh razburljivih dneh marsikaj, kar bo gotovo zanimalo tudi „Vcčernikove" bralce. — Hujskanja po časopisih, shodih in drugih sestankih sudetskih Nemcev ni bilo niti konca niti kraja; povsod je vrelo in kipelo, treskalo in grmelo, kakor da jo vihar že prav blizu. Češki narod pa ni izgubil ravnotežja; zaupa svojemu modremu predsedniku republike in drugim voditeljem.
Prejšnji teden sem doživel žalosten večer, ko nam je gospod predsednik republike naznanil polom radia, da je morala Češkoslovaška, zapuščena od svojih prijateljev in zaveznikov, sprejeli angleško-francoski predlog o odcepitvi sudetskih krajev od republike. Prišel sem ravno od večerje domov, kjer sem našel svojega stano-davca gosp. K. in njegovo družino pri radiju; vsi so bili žalostni, gospa in hčerke so jokale. Strašno je razočaranje, ako ostane mali narod osamljen in čaka kot nedolžno jagnje, kedaj ga bodo raztrgali. V solzah te poštene meščanske družine pa nisem videl strahu, ampak veliko ljubezen in skrb z;f bodočnost naroda in države. Nikdar ne bo propal narod, ki ima tako zavedno vzgojeno mladino, ki je pripravljena žrtvovali vse za njegov blagor in za veličino države!
oni, ki kujejo take sporazume z bagatc-liziranjem in preziranjem enega ali drugega sporazumaškega dela.
Dr. Rudolf Ravnik.
Nenadoma se je pa vse obrnilo. Po precej razburljivih manifestacijah, v katerih je izpregovoril narod in jasno pokazal, da je v njem še mnogo husitske in legionarske krvi, je prišla nova vlada legionarskega heroja, popularnega generala Sirovega, ki je z energičnimi ukrepi vlit v vse duše zadovoljstvo, pogum in levjo odločnost, ki je prišla do izraza v besedah: „Mi se ne damo!”
Doživel sem veliko veselje na dan, ko je bila proglašena mobilizacija. Videl sem v domači hiši, na ulicah in Irgih, v vojašnicah in drugih zbira-liščših same vesele, srečne, navdušene, pogumne in odločne obraze in junake, ki so krenili še istega dne na različne postojanke in fronte pod dc-vizo: „Svoboda ali smrt!“
Mnogo, sc jih je prijavilo .premnogo na la prvi poziv; prihiteli so celo starejši letniki, ki se hočejo kot prostovoljci borili za svojo domovino, narod, pravico in resnico. Pravda vitezi 1	Branko.
STVAR JE ŽE DOBLJENA...
VVASH1NGTON, 29. sept. Cordell Hull je izjavil, da mu ni nič znanega o tem, da bi USA poslale posebnega opazovalca na konferenco v Munchen. Roosevelt je pozval še vlade Rusije in Japonske, naj poizkušajo vplivati na Hitlerja, da se bo spor rešil na miren način. V zuua-, ujepoliiičnem departmentu smatrajo, da je stvar za mir že dobljena, ker bi Hitler nc pridal na konferenco, če ne bi bil pripravi;.*, na kompromis.
IUJ1 t	_
radi teh ukrepov so najbolj prizadeti p ši sadjarji, ker je izvoz jabolk v Nem® takorekoč popolnoma ustavljen. Blag® ^ odpošilja za tujino le tedaj, ako )e tuj vagon na razpolago, teh pa je 1® JL lo. Isto velja tudi za Poljsko, Fran<iv. Švico itd. Za Češkoslovaško preko A , strije ali Madžarske se pošiljke sploh ne sprejemajo, preko Romunije pa se menda promet uredil v nekaj dneh.
Sokol ne bo razpuščen!
Sokolska župna uprava ponovno ® v zarja, da so vse govorice, ki se g. zvezi s Sokolstvom, neresnične in Ijene. Sokoli naj se vzdrže vseh n trebnih dejanj in vzklikov I
NEMCI USTAVILI POMORSKI
PROMET	.	5o
SOUTHAMPTON, 29. sept. Netti^ ustavili vsako prevažanje z ladjami-kuoceanski parnik »Evropa« sc ic vrnil iz Southamptona v Hamburg-prav je že bil na poti v Ameriko.
PREPOVED OROŽJA IZ ANG
LONDON, 29. sept. Angleška via«^ zasegla vsa vojna naročila drugih Izvoz orožja iz Anglije je dovolje11 i® še v dominione, kolonije, protekto mandatna ozemlja.
PREPOVED IZVOZA ŽIVEŽA
BELGIJE	pre-
BRUXELLES, 29. sept. Vlada )® povedala eksport živeža.	.	prC'
AMSTERDAM, 29. sept. Vlada J povedala izvoz živeža, kovin >	|j0
Predsednik je dejal, da Holands dovolila prehod tujini četam.
LE MORALNA POPPOR*
TOKIO, 29. septembra. Japons ^j® da izjavlja tople simpatije	za	]3 v
in Italijo, izjavlja pa, da bi	J»
primeru vojne podpreti le mora • MADŽARI SE ZAHVALJUJEJ HITLERJU.
BERLIN, 29. sept. Mnoga ,lia ke, i društva so poslala Hitlerju brz°.h ^ nekaterih se mu zahvaljujejo, da •s0(|)p|0 z®' jem govoru v ponedeljek tako zahte vzel za madžarske teritoriah nasproti Češkoslovaški.
_ v Mariboru 'dne 29. IX. 1938.	*V°	Č	e	r	n	i	k*
Novice
Prehrana pasivnih krajev
RESNE SKRBI PRED ZIMO. — REZERVE IZ DOBRIH LET ZA SLABA LETA.
Stran 3.
I zopet oglasila naša pesem, nato pa^ smo pohiteli na Sladki vrh. Tam so nas čakali j domačini, pa smo jim zapeli in se z njimi tovariško pomenili. Vse prehitro je prišel [ čas odhoda. Vsem, ki so k uspelemu na-rodno-obrambnemu izletu pripomogli, iz-
V marsikaterih predelih Slovenije se je že začelo pojavljati pomanjkanje in pre-cejšen del našega naroda stoji pred zimo,
mu bo prinesla glad. Naravne nezgode, na eni strani suša, na drugi poplave, uničijo skoro vsako leto dobršen del tega, kar je dala zemlja. Najusodnejše pa so te nezgode za pasivne kraje, kjer so že tako zemeljski darovi pičli. Tu se pogostost zgodi, da ostanejo brez hrane ljudje ln živina, kar pomeni za kmečkega ma-'oposestnika in kočarja dvojni udarec, kajti prodati mora živino, ki predstavlja Prva za prav njegovo največje »bogastvo«.
Zato stoji skoro vsako leto javnost, pa tudi država, pred velikim vprašanjem, kako pomagati prizadetim, zlasti pa pasivnim krajem. In iz leta v leto se vle-<*jo nerešena ali pa nedovoljno rešena vPrašanja, ki so tako važna, da jih je nemogoče uspešno rešiti posamič in z enkratnim ukrepom. Ta vprašanja so za prodno blagostanje tako važna, da jih ie mogoče rešiti samo s sistematično zasnovanim delom in ukrepi trajnega polena. V primeru potrebe mislimo vedno samo na državno pomoč kot najhitrejšo 'n najlažjo. Največkrat pa ta pomoč ni-!na tistega haska kakor bi bilo želeti in jjjdi trajne vrednosti ne. Mimo pomena, M bi ga imel dolgoletni načrt države za gospodarski dvig pasivnih krajev, javna dela večjega obsega, izsuševanje in namakanje, bi bilo tudi velike moralno Vz8ojne in gospodarske vrednosti orga-
niziranje kmetov iz pasivnih krajev v smi rekamo priznanje m zahvalo med drugi-slu, da bi bili oni sami svoja prva in naj- mi g. župniku Vrsicu za gostoljubno po
nujnejša pomoč.
gostitev, g. odvetniku Udetu za vzpodbu-Izvedba te misli ne bi bila tako težka den govor in obema šolskima upravite-kakor bi morda marsikdo mislil. Najprej Ujema gg. Ferlugi in Borku.
bi bilo treba začeti izkoriščati rodovitna leta s tem, da bi se po vaseh ustanovila nekaka skupna skladišča, v katera bi poleg prostovoljnih prispevkov premožnej ših poedincev moral vsak kmet oddati
Prvi železni rudnik na slovenskem Koroškem
V bližini državne meje na Lomu v ob-
prvi- železni rudnik na slovenskem Koroškem. Lastnica tega rudnika je neka zagrebška družba, ki se trudi, da bi se podjetje razvilo. Sedaj vršijo v glavnem raziskovalna dela. Prodrli so že preko 30 metrov v globino. Najdene rudne plasti magnetila in hematita so od 50 cm do enega metra debele. Te rude so poslali na Madžarsko v preizkušnjo že nad 50 vagonov. Rezultati preizkušnje so zelo po-voljni. Želeti bi bilo, da bi se podjetje še bolj razširilo, ker bi tako bila možnost večje zaposlitve brezposelnih leških rudarjev. Obrat vodi g. Karl Sedej iz Prevalj.
sin poeaincev mora. v.aK Kmet ^	nQ	£d	obratovati
določeno količino n. pr. sena. Take rezer-|'-““	j	^
ve različnih gospodarskih dobrin bi služile
kot zaloge za slabše letine za težje slu- j čaje poedincev in podobno. Organizacijo Takih skupnih skladišč bo lahko izvedla občina s tem, da bi ustanovila neke vrste vaško zadrugo. V mnogih krajih naše države kmetje sami že poizkušajo organizirati vasi v tem smislu.
Stavka kamnolomcev v Ribnici n. P.
končana
PODIETJI BOSTA SPREJELI LE DEL DELAVSTVA. — POVIŠANJE ME2B ZA ENKRAT SAMO OBLJUBLJENO
Skoraj dva meseca je trajala stavka
V ta namen bi bilo treba preurediti de- v ribniških kamnolomih. V ponedeljek pa lo gospodarskih odsekov pri banskih je prjgei \z Ljubljane tajnik Delavske upravah in posameznih okrajnih glavar- zbornice jr. Ignac Tratar in takoj začel stvih. Z aktivno udeležbo bi lahko tudi razgovore z delavci za prekinitev stav država mnogo pripomogla k ustanavlja- h<e zaradi zunanjepolitičnega položaja, nju takega vaškega zadrugarstva. Kdor Pogajanja so bila že naslednji dan kon pozna človeka iz teh krajev, ve, da bi ga £aria z željo, da se delavci vrnejo na ne bilo težko pridobiti za to misel. Ta Ljei0 vrsta zadrugarstva pa bi se tudi poslu-žila kot najprimernejši način za razdeljevanje državne pomoči, kadar bi ta | kljub vsemu vendarle bila potrebna.
Podjetje Res, ki ga je zastopal g. Josip
Zapečnik, je izjavilo, da sprejme nazaj delavce in da bo skušalo zboljšati plače. Ker pa bo podjetje delalo samo za zalogo, more sprejeti od 140 dosedanjih delavcev le 100. Tudi inž. Milan Lenarčič pravi, da bo zopet delal v kamnolomu, vendar večinoma s stroji, ker ima svojo električno centralo, tako da bo ostalo na cesti približno 100 delavcev.
o. Učiteljske premestitve. Premeščena sta okrajni šolska nadzornika Ferdinand K vprašanju prehrane naših pasivnih kra-| Bobič iz Maribora v Ljubljano in Matej jev bo treba pristopiti čim prej, dokler Mikuš iz Lendave v Logatec.
morebitne še hujše razmere ne bodo otež kočile in komplicirale celotnega vprašanja.
Pred likvidacijo »davčnega spora" med Mariborom in Košaki
Kompromis med stališčem Maribora in košakov. — pred zadovoljivo POPRAVO KATASTRALNE MEJE
Ker viada v javnosti za izid takozva-?e8a »davčnega spora« med mestom in jj^ško občino veliko zanimanje, objav-*ttio v naslednjem obe stališči občin, iz ^erih je mogoče posneti dejanski polo-^ in si ustvariti objektivno podobo o »oložaju:
več let sc borita mesto in košaška čina za ureditev občinske meje med listom in občino Košaki v Orešju (Me-. V tem predelu leže tovarne Ros-Jugosvila in Jugotekstil. Za njihove finske davke se poteguje mesto in ,k°lica. Kakor je videti, se spor bliža i,j tj,-, ^ problem v kratkem re-j n- Za pravilno presojo tega perečega _n za obe občini enako važnega finančne-•, vPrašanja je treba pogledati stališče S*1 Prizadetih občin.
Mestna občina Je predlagala novo ure-občinske meje med mestom in Ko-° °bčino v Orešju. Ureditev je bila Mišljena po .sporazumu obeh občinskih 0k<fl'V* ^ Orešju je bi) lokalni ogled in
o. Polovično voznino je odobrilo prometno ministrstvo za zborovanje in strelske tekme Osrednje zveze lovskih zdru-jženj, ki bodo v Mariboru od 15. do 17. [oktobra. Olajšava velja od 12. do 20. oktobra. — Polovična vožnja je tudi odo-|brena za udeležence 17. redne skupščine Zveze Zdravstvenih zadrug 15. in 16. ok-jtobra v Beogradu. Znižana voznina velja od 12. do 19. oktobra, o. Gradnja univerzitetne knjižnice v
n -	- r — _   —   - . .	.	—
tr’eS katerimi bi lahko pristala na smo-obn° Ureditev meje. Teh pogojev mestna ^ ,ltla ni sprejela in je mestni svet 13. borV' sk1eniI> da se Priključijo tnari-Van obeini vsa zemljišča in objekti to-t>ra - ^UE0Svi'a’ Jugotekstil, Rosner in Tj ,ya’ tako da bi potekala nova meja od veJ)n°Ve ulice pri Meljskem dvoru se-°d liavedenil' POd.'etij do tovarne litju .. Mesto utemeljuje svoj predlog s <la v‘io, da sporni predel teži k mestu, $tr ”!n’a nobenega dohoda s košaške
lih da se vrši vcs Promet P° mest' 4 Jl?ah in da je ves kompleks tudi jtle-°dvk riSke Pogonske sile in vodovoda ložila	0d mesta- Mestna občina je pred-
Ko$va,devo v rešitev banski upravi, to Hna 1 občinski odbor je osvojil na skie'.c ,12: iu,iia 1 naslednji analogni Drj^i' • Zahteva mestne občine, da se Ujem ?'J0 Mariboru zemljišča in vsi orne-Z|,a Da°VJlrn'1^'1 objekti, se odkloni. Pridne 'n v teni Prcde*u katastralne Urešje potrebna smotrena in pra-^fikJonr rava nieie. 2. K. o. Orešju se Vosvu Vsa zemljišča in objekti tovarn S°r ’ ^UEOtekstil in Rosner, v koli-tl<s ohf na podroCju mariborske mest-.Meja med oblino Košaki in Me in p na’ poteka po robu Meljske ce-je '"hčove ulice, kar ustreza načelu, r°ba manjše dele zemljišč, ki niso
lca je sporočila mestu želje in pogo-
sposobni za samostojno zazidavo, pri-1 Ljubljani lepo napreduje in so zidarska ključiti večjim. Solucije, ki si io zami- dela že končana. Ker je prišel iz Beo-šlja mestna občina ni smatrati za običaj- grada še ostali kredit, bo gradnja pospe-no korekturo katastrske meje, temvačza šena. inkorporacijo gospodarsko močnega pre- o. Izseljeniški dom v Ljubljani. Na seji dela. Prizadeta okoliška občina, naspro- širšega odbora Rafaelove družbe v Ljub tuje vsaki delni priključitvi najboljših ljani so razpravljali o gradnji izseljeni-predelov spornega področja, kateri bi škega doma. V ta namen je izvoljen po-nujno sledila gospodarska oslabitev ob- seben odbor, ki bo pripravil vse potreb-čine. Košaki so se postavili na stališče, no. da meji ves sporni predel na Meljsko o 35-lctnico svojega obstoja je slavila cesto, ki je bistveni del banovinske ceste gasilska četa iz Ojstriške vasi pri Sv. Ju-Marrbor - Sv. Peter - Ložane, ki je ure- riju ob Taboru. Zaslužnim gasilcem so ;ena s sredstvi splošnega kaldrtninskegalbile ob tej priliki razdeljene diplome in fonda. Košaška občina ne bi mogla ob-[odlikovanja, četa je istočasno priredila stajati, če se ji odvzamejo oni deli, ki ji tudi prav dobro uspelo tombolo, nudijo gmotne koristi ,pusti pa samo ono, o Gasilska četa iz Kaplje vasi v Sav. •kar nalaga bremena in dolžnosti. Zato	dol. priredi v nedeljo veliko	tombolo	z
predlaga v spomenici, naslovljeni banu:	lepimi dobitki.
1. Sporno ozemlje naj si ogleda nepri- 0 Predsednik pevskega društva v stranska komisija pod vodstvom banske	Rušah g. Anton Požar in	pevovodja	g.
uprave in s sodelovanjem prizadetih. 2.	ivan Knuplež sta'sprejela	od	Južno-pje-
Na podlagi komisijskega ogleda naj se vačkega saveza v Beogradu zlati mc-postopa po predpisih gradskega zakona, dalji kot odlikovanje za zasluge na pev-tako da bodo pripadli objekti, ki so ve- Ukem polju ob naši severni meji činoma na mestnem področju mestu, o Uspel koncert godbe na pihala je pri ostali objekti z zemljišči vred pa Košaški redila v št. Pavlu pri Preboldu tamošnja občini. S tem bo ustreženo zakonitim gasilska četa ob sodelovanju godb iz Za-predpisom, meja pa bo smotreno in pra vično urejena.
Kot smo izvedeli, je banska uprava
bo najmodernejše urejena z obsežnimi prostori za magacine in prodajalne.
p. Ptujske novice. Šestletnega kocar-skega sina Brumna Rudolfa iz Rogoznice pri Ptuju je brcni] v obraz ob cesti ■pasoči se konj in mu izbil vso gornjo čeljust in zobe. — Sejo je imelo Kolesarsko društvo »Zvonček*. — Obrtno društvo v Ptuju pa se je zmenilo na včerajšnji seji o svojih pripravah na veliko »trgatev« v Ljudskem vrtu.
Telefon pri Sv. Urbanu pri Ptuju so danes slovesno odprli. Isti dan bodo pričeli obratovali telefoni tudi na poštah Sv. Bolfenk, Sv. Andraž in Sv. Anton v Slov. goricah.
bukovce in Liboj. Domača godba je pr | vič nastopila ter žela splošno priznanje, o. Pogostih požigov na Kočevskem še včeraj poslala košaški občini na vpogled I vedno ni konec. Včeraj je neznani poži-■stališče mariborske mestne občine glede gaicc zopet zanetil ogenj na domačiji J. ureditve občinske meje z naročilom, naj | Pereniča, sodnega oficiala v Kočevju.
občina Košaki takoj zavzame svoje stališče v tem problemu z ozirom na zahteve •Maribora. To bo občina storila in svoje itežnje utemeljila.
Bran-i>bor pri Mariji Snežni
Kot svoj tretji letošnji obmejni obisk je mariborski Bran-i-bor organiziral izlet k Mariji Snežni. Spremljal nas je moški zbor, ki je prepeval pri maši, potem pa je pri cerkvi zapel vrsto naših lepih pesmi. O pomenu naše pesmi je govoril odvetnik g. Ude, ki se je s sodnikom g. Vogrincem pripeljal od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Zastopnik mariborske Bran-i-bo rove podružnice je prinesel pozdrave iz Maribora; navzoči so njegov nagovor zaključili z navdušenimi vzkliki našemu mlademu kralju Petru 11. in Jugoslaviji. H koncu je krepko zadonela himna »Hej Slovani«. Po kosilu smo se odpeljali do obmejnega mostu pri Cmureku, kjer se je
o S pretepom je končala vinska trgatev v št. Rupertu v Sav. dolini. Na prireditev je prišlo tudi nekaj izzivačev, ki so izzvali pretep, v katerem je odnesel najtežje poslcdice sam gostilničar.
c. Celjski drobiž. Dekleva Ana, žena upokojenca žel. zvan. iz Dobrega pri Laškem je včeraj umrla. — Leto dni stari Franček, sin kočarja Grobelnika iz Sv. Jošta pri Dobrni je padel na stopnicah in si pri tem zlomil levo nogo. — 81 letni prevžitkar Polak Andrej iz Sv. Rozalije pri Sl. Juriju «b juž. žel., se je sklonil po goreči sveči, ki mu je padla z nočne omarice na tla. pri lem padel in se prav občutno požgal po obeh nogah, da se je celo moral zateči v bolnico.
c. Francoski krožek. Otvoritev tečaja ho :i. okt. ob 18.30 v Narodnem d6mu.
c. Nova Sleritieekijeva palača bo do grajena v enem mescu sredi mesta;
n. Knez namestnik Pavle se je včeraj" dopoldne vrnil v Beograd.
n. V Beogradu se mudi te dni sofijski metropolit Štefan in je gost srbskega patriarha Gavrila.
n. Umrl je general Radomir Vcšovič v Slavonskem Brodu. Ugledni Črnogorec si je priboril v balkanskih bojih in svetovni vojni mnogo zaslug.
n. Kongres za tujski promel, ki se je začel 23. t. m. na Bledu, je bil včeraj zaključen v Beogradu.
n. Na sušaški progi se motorni vlaki niso obnesli. Dve tvrdki sla preizkusili ■motorje, vendar pa niti ena ni mogla ustreči zahtevi visokih vzponov na tej progi.
n. Balkanski kongres za zaščito otrok bo te dni pričel v Beogradu. Nekaj delegatov je že prišlo v Beograd, prijavljenih pa je tudi več zastopnikov izvenbalkan-skih držav.
n Dom revnih srednješolcev bodo zgra dili v Zagrebu. Pobude jim je dal baje konkreten primer, ko so v parku na Zri-njovcu našli spečega dijaka, ki ni imel denarja za sobo.
n. Klub sovražnikov žensk so ustanovili v Sarajevu.Pravila so zelo stroga in je za kršitelje predpisana kazen. Celo čc član kluba govori z žensko mora plačali 2 din kazni.
n. Kongres inženirjev iz vse države bi moral biti od 1. do 3. oktobra v Splitu. Zaradi splošne odpovedi zbo-rovanj, je kongres preložen na poznejši čas.
n Do zanimivih zgodovinskih odkritij so prišli v Borovem pri Vukova-ru, kjer vodi izkopavanja univ. prof. dr. Šmid.
n. 24 let je potovalo pismo iz Filadelfije v Ameriki do Novega Sada. Opošiljatelj — naslovnikov sorodnik — je že davno umrl.
n. 20.01HI oseb je obolelo od Irahomu v Sremu. Zelo mnogo jih je tudi oslepelo od Irahoma, nad polovico slučajev je pa težkega značaja.
n. Sarajevskim dijakom je prepovedano sprehajanje po promenadi, na vseh ostalih sprehajališčih pa j** sedmi uri zvečer,
Maribor
Zastoj v tekstilnih tovarnah
ZARADI POMANJKANJA SUROVIN ZAČASNO ODPUŠČENO DELAVSTVO IN SKRČENI OBRATI V NEKATERIH TVORNICAH
Z ozirom na vesti, da so mariborske tekstilne tovarne odpustile vse delavstvo in na minimum skrajšale delovni čas, smo dobili naslednje pojasnilo. Tovarna Doktor in drug je zaradi pomanjkanja surovin, ker je zaradi sedanjega mednarodnega položaja promet zelo otežkočen oziroma skoraj nemogoč, formalno odpustila vse delavstvo in odredila, da za nedoločen čas obratuje samo tri dni na teden. Pod tem pogojem je podjetje ponovno sprejelo vse delavce. Isti položaj je pri Zelenki & Comp., kjer so pošle zaloge surovin in je vodstvo tovarne odpustilo vse delavstvo ter ga sprejelo zopet v službo pod pogojem tridnevnega dela na teden. Tovarne Jugotekstil, Jugo-svila in Marko Rcsner imajo potrebne
surovine še do sobote, če predilnice iz inozemstva, predvsem iz Češkoslovaške, ne bodo tem tovarnam dobavile potrebne surovine, bodo podjetja primorana podvzeti v soboto potrebne ukrepe. Tovarna Hutter nam sporoča, da normalno posluje in da ni nevarnosti za kakršnekoli sankcije. Nihče ne bo odpuščen in delovni čas ne bo skrajšan.
Tovarna Mautner pa ima zalogo še za teden dni.
Tovarna Thoma vzdržuje obrat še normalno, dvakrat po 8 ur dnevno ter je za enkrat reducirala samo 4 nadure dnevno, navzlic temu. da se je število mojstrov precej skrčilo, ker so se morali nekateri odzvati pozivu čsl. mobilizacije.
Okroini odbor obrtnih združenj ne bo likvidiral
Na snočnji seji vpostavljene uprave okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru, ki jo je vodil načelnik g. Franjo Novak, so razpravljali o likvidaciji ali o nadaljnjem odstopu Okrožnega odbora. Načelnik je v svojem izvajanju pojasnil, da bi z likvidacijo Okrožnega odbora izgubilo obrtniš vo eno najvažnejših in največjih obrtnih ustanov. Kljub temu, da je banska uprava svetovala, naj skličejo izredni občni zbor in Okrožni odbor likvidirajo, so se na seji soglasno odločili za nadaljnji obstoj te prve obrtne ustanove. Sklenili so, da bodo sklicali izredni bčni zbor Okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru, čim bo preklicana naredba o prepovedi zborovanj. Na tem občnem zboru bodo sklepali o nadaljnjem obstoju Oo in le v najslabšem primeru bodo razpravljali o likvidaciji.
Meščani se bodo morali strogo držati navodil in so za prekršitelje predpisane stroge kazni.
Anketa za novi most čez Dravo
Nujna potreba zgraditve drugega mostu čez Dravo je našla sedaj odziv tudi pri merodajnih činiteljih. Za 3. oktobra je sklical sani g. ban dr. Natlačen v Mariboru potrebno konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju zgraditve drugega mostu. Poleg g. bana se konference udeležijo gg. župan dr. Juvan, senator dr. Schaubach, načelnik cestnega odbora podžupan F. Že-bot, košaški, župan Kirer in pobreški župan Steržina.
m. Muzej se seli v Grad. V popolnoma preurejene gornje prostore mariborskega Gradu seli sedaj arhivar prof. Baš muzej iz dosedanjih prostorov. Novi muzej bo vzorno urejen.
Maribor za obrambo pred letalskimi napadi
Včeraj ob 18. uri je imel tehnični odsek za obrambo mesta v magistratni posvetovalnici važno sejo pod vodstvom predstojnika mestne policije dr. Trstenjaka, udeležili so se je pa tudi okrajni načelnik g. Eiletz, podnačelnik dr. Brolih, zastopniki mestnih uradov, Rdečega križa gasilcev in humanitarnih društev.
Banska uprava je izdala nalog, da se morajo v vseh večjih slovenskih mestih v oktobru prirediti vaje za obrambo proti letalskim napadom. Na sinočnji seji je bilo sklenjeno, da bodo predvaje za Maribor 4. in 5. oktobra. V vseh hišah bodo na vidnih mestih pritrjeni večji letaki z navodili za obrambo, poleg teh bodo pa dobile manjše letake posamezne stranke. Vaje bodo s sodelovanjem letal dva dni in vmesno noč. Mesto bo zamegljeno.
ILLREl!
1.	oktobra VELIKA KAVARNA
m. Prosvetno društvo v Krčevini slavi letos 30-letnico delovanja v nedeljo, dne
2.	oktobra. Proslava bo ob 14. uri v Prosvetnem domu.
m. Ustanovitev Zveze slovenskih brivskih zadrug. 2ivo se dela na ustanovitvi posebne Zveze brivskih zadrug Maribora, Ljubljane in Celja. Sedež Zveze bo v Celju, ker je to prirod-no središče dravske banovine.
m. Skladišče za 5 vagonov sadja gradi banovinska vinarska in sadjar-šola v Mariboru. Novo poslopje stoji za šolo in bo skoraj dograjeno, tako da bodo tja spravili že ves letošnji pridelek.
m. Ustanovljena je nova postojanka Maistrovih borcev. V nedeljo so se pri Sv. Marku niže Ptuja sestali Maistrovi borci, ki so leta 1918 branili našo
severno mejo. Ustanovili so odsek Zveze Maistrovih borcev. Kot zastopnika Z. M. 15. v Mariboru sta na občnem zboru poročala tajnik centralne uprave g. Lipuš in blagajnik g. Petrovič. Za predsednika odseka Z. M. B. pri Sv. Martinu niže Ptuja je bil izvoljen g. Zemljarič, za tajnika g. F. Petrovič in g. Poljanec za blagajnika.
m. čehoslovaki prihajajo z Dunaja v Maribor. Te dni je prispelo v Maribor 30 češkoslovaških družin z Dunaja. Hoteli so v svojo domovino pa jim. to ni bilo mogoče.
m. Radio motnje na Teznem so zadnje čase tako močne .da je sprejem skoraj nemogoč. Ker je na Teznem mnogo radijskih naročnikov, je vsekakor potrebno, da poštna uprava ugotovi radio motilce na Teznem in jih pouči,‘ da motnje odpravijo.
m. Tečaj za vkuhavanje sadja je priredila tukajšnja vinarska in sadjarska šola 19. in 20. t. m. Udeležencev je bilo iz mesta in okolice precej. Tečaj je vodil ravnatelj g. Priol.
I m. Na Glavnem trgu ustavlja stražnik vse tovorne avtomobile, ki nimajo blatnikov, predpisanih po novi uredbi banske uprave.
I m. Lisicolov v Studencih. Motoklub »Perun« priredi v nedeljo, dne 2. oktobra popoldne tradicionalni lisicolov v gozdu med Studenci in Limbušem. Za to nenavadno prireditev je veliko zanimanje. .	.	•
! m. Veronal... Na sladkem vrhu je 16-letna tovarniška delavka Marija S. zavžila več tablet veronala. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Vzrok je nesrečna ljubezen, j m. Kamen v glavo je neki deček vrgel 12-letni čevljarski hčerki iz Razvanja. S prebitim čelom so jo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
m. Čigavo je kolo? Hišnik Franc Toplak iz Kralja Petra trga je opozoril stražnika, da stoji v veži že dva dni kolo znamke »Rekord« brez evidenčne tablice. Sumi se, da izvira iz tatvine.
m. Z denarjem Je pobegnil. Bogomir Lukež je prijavil, da je njegova mati poslala v trgovino z ročnim vozičkom nekega Bogomira N. S seboj mu je dala 220 din, da bi tam poravnal račun. Fant pa je poslal po svojem znancu prazen voziček nazaj, z denarjem je pa pobegnil. I m. Zopet pobeg od doma. Od tete Kristine Kozar v Dravski ulici je pobegnil 'že v nedeljo 14-letni Franc Likon. Do zdaj o njem ni sledu.
m. Vsak dan kok). Tkalcu Dragu Lu-(beju je neznanec odpeljal iz hišne veže na Aleksandrovi cesti 11 kok) znamke »Perfekt« z evidenčno številko 127081 v j vrednosti 700 din,
| m. Za „grozdni dan“, to je v ponedeljek, dne 3. oktobra, je dala pobudo in tudi vodi vso akcijo „Zvcza gospodinj*1, ki je započela to delo pod geslom „za dvig našega narodnega go-
spodarstva“. Ne le, da si bodo nieše lahko privoščili sedaj grozdje p°_;. r ki ceni, ampak tudi vinogradniki 1 zdravljajo to akcijo, saj bo marsl. mu izmed njih prihranjena skrb, ko kasneje prodati vino, ko se le obeta bogata trgatev in bo vina P0'*
v obilici' Tako pa prejme za grozaj
takoj gotov denar, s katerim m tudi takoj razpolaga. Naj se vs ’ , bo kupil grozdje, zaveda, da je s doprinesel, četudi majhen kamen ’ vendar prispevek k podvigu narodnega gospodarstva. Vsak, k le more, naj si la dan kupi vsaj kg grozdja, ki bo stalo, akoravno pr' vrstno, le 3 din.
m. Združenje brivcev in frizerjev » vešča svoje članstvo, da je preložena _ dan 3. oktobra t. 1. določena 'izre L skupščina za nedoločen čas po oblas odredbi.	.
* Spominski koncert društva » dran“, posvečen spominu blagopok J nega kralja Aleksandra I. Zedinite J bo v soboto 8. okt. ob 20. uri v fr3j čiškanski cerkvi. Sodelujejo gdčna. Kalčeva — violina, g. Karol Kam*1*1
— bariton, g. prof. Gregor Zafo. ._
— orgle ter g. prof. U. Vrabec II. vi na. Eventuelni presežek se podan spomenik blagopok. kralju.
* »Nanos«. II. rajanje pod kraškini nikom, ki bi se moralo vršiti v sobo L oktobra, je radi nepredvidenih ° preloženo. Točen datum, kdaj se bo P reditev vršila, bomo pravočasno ®DJ vili. Odbor.	^j|
* Slovenske gorice v jesenski kr» 1 Grozdje, sonce, klopotci... »Put®]Ljo, izlet z modernim avtokarom v ne**\itc dne Z. oktobra, za le din 50.—.
se takoj, sedeži ,so numerirani! Inforn^ cije in prijave pri »Putniku« Maribor-
* Večerni trgovski tečaj, tečaji za s jepisje, stenografijo in nemščino. za tek 3. oktobra 1938. Trgovska šola vač, Maribor, Gosposka 46.	^
* Rdeči križ in pevsko društvo ^ . ja“ na Pobrežju opozarjata, dA odslej pobirati članarino za
vani društvi samo pobiralec s p°° stilom datiranim s 30. septciubr^
Kino
Grajski kino. Danes »Uspavaj
Prekrasen film, lepa godba, izborna bina, krasno petje.
* Kino Union. Danes senzacionalni’ lenapeti, najnovejši Tarzan-film v haremu«. Borba z divjimi zvermi-^
Mariborsko gledališče
tvefl3
Sobota, 1. okt. ob 20: Otvof1 .(i predstava; „Kar hočete*4. ra. Bloki.	^
Nedelja, 2. okt. ob 20: „!)va «u.
rdečih rož“. Znižane cene. Blo*1-Ponedeljek, 3. okt.: Zaprto.
Torek, 4. okt. ob 20: »Hudičev nec“. Primiera. Bloki.
Kultura
Razvoj jugoslovanske grafike
Znani hrvatski grafik, akad. slikar Mi-Ijcrtko Grujič je izdal nedavno posebno razpravo o jugoslovanski grafiki, v kateri je prikazal razvoj te umetnosti pri Hrvatih, Srbih in Slovencih od nastankov do dandanes.
Grujič prikazuje najprej začetke tiskarstva pri nas od prve tiskarne v Cetinju do naslednjih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu itd. 2e v XV. stoletju smo imeli južni Slovani nekaj odličnih bakrorezcev, ki pa so delovali večinoma v tujina, posebno v Italiji. Med temi mojstri sta bila najpomembnejša Hrvata Kolunič in Medulič, v XVII. in XVIII. stoletju pa v Zagrebu Vitezovič, ustanovitelj Prve hrvatske tiskarne. Vitezovič je bil obenem bakrorezec, pesnik m zgodovinar. Med njegovimi deli je^ najznamenitejša zgodovinska knjiga »Serbia Ilustrata«, ki jo je sam napisal in ilustriral. Izdelal pa je tudi ilustracije za Valvasorjevo »Slavo vojvodine Kranjske«. Pri Srbih sta bila znamenita bakrorezca redovnik Hristofor Zefarovič in Zaharide Orfelin. V prvi polovioi XIX stoletja je dobil tudi Beograd prvo tiskamo, med vsemi večjimi južnoslovanskimi mesti zadnji, ki jo ie ustanovil sam knez Miloš. Kot bakro-
rezec in fotograf se je tam uveljavil Anastazije Jovanovič, ki je zapustil okoli 200 del.
Razen teh začetnikov umetniške grafike pri južnih Slovanih, jih je bilo še veliko, ki niso dosegli takega pomena, a so vendarle zapustili mnoga zanimiva dela. Tik pred vojno so delovali kot grafiki dr. Kršnjavi, Menci Crnčič, Branko Še-noa, Tomislav Križman, Bela Cikoš in slrkar Kraljevič pri Hrvatih, pri Slovencih pa Hinko Smrekar, Maksim Gaspari itd., ki segajo večinoma tudi še v povojno dobo. Tik po vojni, 1. 1919., pa je bila ustanovljena v Zagrebu tudi »Grafična revija«, pri kateri so sodelovali največ le Hrvati Uzelac, Trepše, Bojničeva, Rašica in Benkovič; urdnika sta bila dr. Krašnjavi in Grujič, izhajala pa je samo tri leta.
Iz tega gibanja se je razvilo Združenje umetnikov grafikov, ki je šele pripeljalo grafiko Srf>ov, Hrvatov in Slovencev v moderne tokove. »Grafično revijo« je zamenjala v Zagrebu »Umetnost«, ki pa ni bila več posvečena samo grafiki, ampak tudi slikarstvu in kiparstvu. Društvo grafikov je zbralo v svoj krog lepo število jugoslovenskih umetnikov, priredilo več
razstav doma in v tujini ter 1. 1929. veliko razstavo exlibrisov v Zagrebu, pri kateri so sodelovali vsi slovanski exli-bristi. Razstava je bila potem prenešena na Poljsko m češkoslovaško. Izmed slovenskih grafikov so se pridružili društvu Elko Justin, Mariborčan Ivan Kos, Elda Piščanec, Melita Rojčeva, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Podrekar in Tone Kralj. Društvo je izdalo tudi več monografij. V novejšem času deluje v tej smeri tudi beograjsko društvo Cveta Zuzo-rič, ki prireja razstave jugoslovanskih grafikov Srbov, Hrvatov, in Slovencev.
Grafika se je po osvobojenju pri vseh treh jugoslovanskih narodih močno razvila in dosegla veliko višino, da se more s ponosom primerjati s sodobno grafično umetnostjo tujine. Visoko stopnjo pa je dosegla tudi pri Bolgarih.	-r.
k črnogorski kipar v Ameriki. Slovenci imao v Ameriki slikara Peruška, ki je poleg pisatelja Adamiča najbolj znan ameriški umetnik slovenskega porekla, Črnogorci pa imajo kiparja Janka Brajo-viča, Brajovič je postal iz obrtnika znan in priznan umetnik. V Evropi je razstavljal že v Londonu, sedaj pa bo prirejena razstava njegovih kipov tudi v Parizu.
k Vladimir Nazor piše nov roman. Znani hrvatski pesnik in pisatelj Vladimir Nazor piše nov roman, katerega de-
janje sega še bolj v davnino, kako . ^ stirja Lode«. V njem opisuje življ val časa karpinskega pračloveka.	se-
se bo »Dedek Kajbumščak«. hne J izstavljeno iz zagorskega »kaj buffl > bom.	rfjf
k. Mencingerjeva »Moja hoja p|S-glav«. Pravkar je izšla v za!oz,!Lnciti' ninske matice knjiga dr. Janeza Jje gerja »Moja hoja na Triglav«. fo' priredil in uredil ravnatelj dr. J° 0j,$i* mifišek iz Maribora, ki je napisffleui ren uvod o pisatelju, o delu s* r3rflil* zgodovinskih, jezikoslovnih in 11 vidikov. Knjiga je lepo ilustrirana naše planince zelo zanimiva. ^sii k. Prejeli smo dvojno številk® ’ 0]i-in dela«, ki je posvečena soc\^ava*!; tičnim problemom v slovanskih u ^ Prof. Janulov piše o socialni za ^ v Bolgariji. Dr. Jindrich O reh češkoslovaške soc. politike- ^„0-lanija Bornstein-Lychowska Pa.. ke df' vali in uspehih soc. politike P°jo?'3 žave. O naših vprašanjih pišejo po Bohinjec (Socialni gospodarski naši vasi), dr. Maks Obersnel ^ 0. našega rudarskega zavarovanj ’ rj,stva Alujevič o nalogah socialnega r|nass za vajence, dr. Stojan Bajič P .jj, de' delovnopravno studijo o polje« ^ u<)' lavcih. »Obzornik« ima zufianJ tranjepolitičen pregled.
£822
Mee;5ng SK Železničarja
^ nedeljo bo od 9. dalje na stadionu železničarja lahkoatletski meeting, ki je prav_za prav revanž za gostovanje Železničarja zadnjo nedeljo v Varaždinu na P^reditvi Slavije. Razen številnih lah-koatletov mariborskih klubov bo na star-odlična ekipa Varaždincev, zanesljivo borno imeli priliko videti tudi inž. Steznika, ki je preteklo nedeljo postavil v Varaždinu s 50.24 nov jugoslovanski rekord v metu kladiva. Prireditelj pa pričakuje tudi nekatere zastopnike zagrebških klubov. Na sporedu so: za seniorje: tek 100 m — predteki, med kladiva, skok palici, skok v višino z zaletom, tek u m — finale, met diska, tek 3000 m, skok v daljavo, met krogle, štafeta 800x ‘‘00x200x100 m; za juniorje: 100 m — Predteki, met kopja, skok v višino z zalotil, 100 m — finale, tek 1000 m. Pri-^ditev ima jako pester spored ter bo Kotovo zanimiva, vstopnina je ltizka.
KONJSKE DIRKE
Kasaško društvo v Mariboru bo priredilo v nedeljo konjske dirke na vojaškem ^ežbališču na Teznem. Začetek je dolo-Cen na 14. uro. Na dirkališču bodo postavljeni šatori z okrepčili, igrala bo god-“u 'n posloval bo totalizator, kjer bo Marsikdo poskusil srečo. Nagrade zmagovalcem znašajo .skupno dan 12.000.
nova skakalnica na pohorju
. Mariborska zjmskosportna podzveza ,Jt korala v zadnjih letih odpovedati več j^nskosportnih prireditev radi pomanjša snega v nižjih legah Pohorja, kjer nahaja tudi dosedanja skakalnica, sled tega je sklenila zgraditi novo ska-*a'fl:co v višji legi, za izbiro terena je odločilen vedno večji razmah zim-5kega športa v zapadnem delu Pohorja poli Ribnice. MZP je storila že vse posebno. Na zemljišču veleposestnika g. "kočirja v Ribnici so našli primeren te-ren ter je lastnik že pristal na to, da ga °dstopj v športne svrhe. MZP je naproša s. inž. Bloudeka iz Ljubljane, ki je ■gradil danes že svetovno znano skakalko v Planici, da bi izdelal načrte tudi a skakalnico na Pohorju. Pričakuje se, bo g. inž. Bloudek že prihodnji teden j^išel na Pohorje, da si ogleda teren, foračun predvideva 25 do 30 tisoč din sl ?.tkov. Nova skakalnica bo za enkrat ‘‘užila samo za skoke do nekaj preko ' 1 w iri bo gotovo blagodejno vplivala na adaljnji razvoj zimskega športa v semeni delu države, ki so ga vremenske v zadnjih letih močno ovirale.
dovano koleno, je bil včeraj v Budimpešti operiran na meniskusu od prof. dr. Molnarja. Operacija je popolnoma uspela.
s. Beograjski tenis klub bo priredil veliki teniški turnir pod nazivom Internacionalno prvenstvo Podunavja, ki bo trajal od danes do nedelje. Tekmovali bodo skoro vsi udeleženci mednarodnega turnirja v Solunu ter še mnogi drugi. Glavno zanimanje vlada za Radovanoviča in njegovega zmagovalca Madžara Dalloša ter gdč. Kovačevo, mednarodno prvakinjo Soluna. Pričakujejo tudi Mitiča, ki pa ima sicer namen odpotovati na turnejo po Italiji.
s. Boks. V torek se je vršil v Londonu odločilni match za prvenstvo Velike Britanije v težki kategoriji. Anglež Edy Phillips je pred 12.000 gledalci že v drugi rundi porazil Irca Jacka Loyla.
s. Akcijski odbor za ureditev prilik v hrvatskem nogometnem športu, ki ga je
določila konferenca opozicionalnih klubov, je izdal proglas vsem klnbom pod-zveze, kako se naj ravnajo o priliki ponovnega sklicanja občnega zbora, ki je bil zadnjič od oblasti razpuščen.
.s- Madžar Stankovič, eden izmed glav-
nih
organizatorjev lahkoatletskega spor-
a v Evropi, je v ponedeljek umrl. Bil je ~en izmed glavnih organizatorjev olim-t'Jskih iger v Los Angelesu in v Berlinu |.5, eden izmed ustanoviteljev damskega '•koatletskega prvenstva Evrope.
s- Internacionalec Pleše, ki ima poško-
Iz zgodovine pravil nogometne igre
Kakor so Angleži skoro v vsakem oziru, kar se tiče športa, vzor športnikom celega sveta in njihovi učitelji v pogledu tehnike, taktike, športne faimese itd., tako so tudi odločilni v sestavljanju in razlagi nogometnih pravil, ki so v veljavi povsod, kjer se igra nogomet. Za sestavo pravil je določena posebna mednarodna komisija, ki jo tvorijo zastopniki angleških zvez in 2 zastopnika zvez, ki so včlanjene v FIFI.
V Angliji — zibelki nogometa — se js igral nogomet že dolgo preden so obstajala pravila nog. igre. Takrat so se nastopajoči klubi od tekme do tekme dogovorili o velikosti igrišča, številu igralcev, težini žoge itd. Nogomet v današnjem pojmovanju besede še ni bil ločen od rugbyja, v igri so bila dovoljena več ali manj vsa sredstva. Šele 1. 1583. so se pojavila prva pravila, ki so dobila splošno veljavo za vse tekme. L. 1862. je prišlo do cepitve, na eni strani ie nastal izrazitejši nogomet, na drugi strani pa je ostal rugby, ki ga v Angliji in ponekod drugod še danes gojijo, dočhn si je nogomet osvojil ves svet.
Že 1. 1862. so izšla v Uppinghamu nekaka pravila, ki določajo na vsaki strani po 15 igralcev (kakor še danes pri rug-byju). Uporaba rok je dovoljena le za stopanje žoge in za to, da si igralec po potrebi namesti žogo za udarec z nogo. Udarjanje žoge s peto je prepovedano, pri autu je moral igralec, ki je spravil žogo iz igrišča, na istem mestu podati , žogo proti sredini igrišča. Tudi off-side je že obstajal, in sicer je bil v off-sidu 'vsak igralec, ki se je nahajal pred žogo. Remplanje je bilo dovoljeno, toda samo ako je bil retnplani igralec pred žogo.
(Sc nadaljuje.)
Gospodarstvo
Gospodarske težave Italije v Abesiniji
Tedenski pregled uglednega angleškega lista »Manchester Guardian« prinaša zanimivo pismo iz francoskega kolonialnega mesta Džibuti, v katerem govori o gospodarskih težavah Italijanov v Abesiniji.
Vzdrževanje reda v Abesiniji ogromno stane, saj ima Italija okoli 100.000 belega vojaštva poleg istega števila kolonijalnih čet in še velikega števila domačinov, ki vršijo policijsko in orožniško službo. V Abesiniji je tudi veliko italijanskega topništva ter 200 do 300 letal. Haile Selassie je vzdrževal red v svoji državi samo z 10.000 vojaki. Možni sta torej samo dve predpostavki, piše angleški list, ali Italija ne more narediti mira v Abesiniji, ali pa potrebuje tako ogromno vojsko za druge namene.
Vse ceste v Abesiniji, ki so jrh Italijani izgradili v zadnjem času, so vojaškega značaja in imajo le majhno trgovsko važnost. Preko francoskega Džibutija, kjer je edina železniška zveza z morjem, gre sedaj le malo robe, ker zahtevajo Francozi plačilo v frankih, ki jih pa Italijani nimajo.
Pred vojno je bil Džibuti glavno eks-
portno mesto za abesinsko kavo, ki je priznana kot najboljša na svetu. Najboljše vrste, imenovane Long Berry, so izvozili včasi okoli 6000 ton, ' labše vrste »Addis Abeba« pa 12.000 ton. Danes izvažajo kave obeh vrst komaj četrtino. L. 1934. so izvozili tudi 6582 ton kož, lani nič.
Italijani imajo veliko avtomobilov, vendar večina stoji neuporabna, ker Italija pač nima niti bencina niti deviz. Maršal Graziani je dejal, da so pomanjkanje bencina stalne sankcije narave proti Italiji.
Popolnoma so propadli tudi poizkusi Italijanov, da bi zasadili nove žitne vrste. Slaba zemlja in ostro podnebje so onemogočili vse uspehe.
Rudnin v Abesiniji niso do sedaj še nikjer našli v večjih množinah. Povsod so sicer našli nekaj rudnin, nikjer pa večje količine.
Najbolj unosen posel imajo tihotapci. Italijani sami računajo, da gre mesečno 5 do 6 milijonov lir preko meje v Dži-buti, od koder jih pošljejo v London, Pariz in Aleksandrijo.
Zastoj hmelfske kupčije
ŽALEC, 29. sept. Pretekli teden je dosegel hmelj ceno 30 din. Prodanega je ' že večina blaga. Po nedelji pa je bila kupčija ustavljena radi napetega političnega položaja. Tisti, ki hmelja še niso prodali, so v precejšnjih skrbeh, da jim bo blago ostalo. S tem bi bili zelo udarjeni in jihovo delo, združeno z naporom in velikimi stroški, brezuspešno. Upamo ,pa, da se bodo razmere uredile, saj je mir vsem narodom največji zaklad.
Konec carinske meje med Nemčijo in Avstrijo
S 1. oktobrom bo ukinjena iieinško-avstrijska carinska meja, ki je povzročala v blagovnem prometu precejšnje ovire. Od 1. oktobra bo v Nemčiji blagovni promet prost carine. Ker bi pa zaradi ukinitve carinske meje bilo hudo prizadeto avstrijsko gospodarstvo, ki bi konkurenčno ne moglo prenesti velikega pritiska nemškega gospodarstva, so bile obenem izdane za avstrijsko gospodarstvo primerne zaščitne uredbe. Pri uvozu blago v bivšo Avstrijo bo po ukinitvi carin celjala nemška carinska tarifa ter bodo prnenhale veljati vse prejšnje določbe trgovinskih pogodb z Avstrijo.
Naši vinogradi dobro kažejo
V zadnjih štirinajstih dneh se je stanje vinogradov zelo popravilo. Grozdje je zdravo, listje je še zeleno in odstotek sladkorja se je močno dvignil. Vinogradniki s trgatvijo še čakajo in se bo trgatev pričela šele po 10. oktobru. Kvaliteta in kvantiteta bo zelo dobra in bo oboje boljše ko lansko leto. Da je pričakovati
izredno dobre letine, je videti iz dejstva, koliko grozdja je na mariborskem trgu. Grozdje je letos izredno poceni, saj ga prodajajo že po 3 dinarje kilogram. — Mnogo grozdja bodo poslale na naš trg Haloze in to iz dveh razlogov, zaradi pomanjkanja denarja io zaradi obilne letine.
g. Sejmi 30. septembra: Vransfco, Vače, Vel. Gaber.
g. Na domačem žitnem trgu so še nadalje cene pšenice in tudi koruze zelo trdne. Nasproti cenam na svetovnem trgu so domače cene znatno višje. , g. Odlog plačil je kmetijsko ministrstvo dovolilo hranilnici v Konjicah.
g. Med češkoslovaško in Jugoslavijo blagovni in potniški promet nista ukinjena, ampak se vršita s tranzitom preko Romunije.
g. Obtok bankovcev se je po izkazu Narodne banke zopet povečal in znaša 6 milijard 452 milijonov din.
g. Trgovski promet po Donavi z Nemčijo ustavljen. Ker je češkoslovaSko-nem-ška meja zaprta, je ustavljen tudi trgovski promet po Donavi, že natovorjene šlepe pšenice bodo morali pretovoriti v vagone in preko Pešte poslati na Dunaj.
g. Novosadska Delavska zbornica razpuščena. Zaradi nekaterih protizakonitosti in nerednosti, ki jih je ugotovil socialni minister, je ta razpustil upravni odbor Delavske zbornice v Novem Sadu.
g. Trgatev na Hrvatskem bo letos nekoliko slabša kot lanska.
g. Cene lesa na Finskem so zadnje tedne padle skoraj za polovico, kar tolmačijo z napetim mednarodnim stanjem.
Daljica marija romunska:	36
mc\e$a 2iu6je*je
nial ^a'° smo *®d®i vedele o življenju, ljubi kapitan, dober0 1)as*e*1’ k* i®1 nastavlja, in kako težko je — biti
DRUGI DEL:
Mladost. — Koburška leta.
tj, . Koburg je staro malo rezidenčno mesto s slikovi-da|'^kotički. Središče tvori »Grajski trg«. Na edini, *TCri 'la °k°'' v'<*n' gor' v 0k°*ic' sc dviga ponosna ponjava«. Kot sedež vladajočega kneza je bilo to *ece središče dežele in je dobilo vse značilne last-
,^'iava«. Kot sedež vladajočega kneza je bilo to
°st' malega nemškega deželnega glavnega mesta, žen i Vljenie n^eKOV>h meščanov je potekalo po izvo-1,1 tirih staroveške lojalnosti in preprostosti. Sredi-
l e v-............ ......................................
kl ie
ki i,Vscl' želja in cilj vsega stremuštva je bil »dvor«, %rJlnel v vsel' krajevnih zadevah odločilno besedo, "eh, 1 ^veda tudi ni vzorno disciplinirani in paradni tcat bataljon ter od dvora podpirani in zato d lj(]ntr' ki je dosegal resnično umetniško višitio. L
:Vss.K°j° meščanstva so pa skrbele meščanske, ''k' in strokovne šole. itljji ^kur je bil Eeastwehe opuščen, nismo imeli v An-Vtij lenega posestva več. Zato smo živeli poslej "3Š 5v udobnem Koburgu, kjer se je vzgajal tudi
dvomi Za so-
Toda šele s stalno preselitvijo v Koburg se je pričelo resnično čisto novo obdobje našega življenja. Dozorevale smo vedno bolj in sreča malteških dni se je vedno bolj izgubljala v preteklosti, postajala je bolj in bolj nerazločnejša in se je končno čisto zameglila v resničnosti naraščajočih let in severnih razmer.
Naši koburški hiši smo pravili »Edinburška palača«. Bila je zgrajena v nedoločljivem slogu, toda obsežna in udobna in stala je na »Grajskem trgu« nasproti »Ehrenburgu«, oficielni, toda le malokdaj uporabljani rezidenci vladajočega vojvode. Najpomembnejše stavbe »Grajskega trga« so bile še dvorno gledališče, vojašnice dvorne garde in zidana jahalna šola. Na tem trgu je koncertirala vsako nedeljo vojaška godba, tam so se prirejale cerkvene svečanosti, pri katerih so nosili meščani svoja najboljša oblačila, častniki posadke pa najlepše uniforme. Tam so se shajali k igram tudi vsi koburški otroci. Njihovo kričanje se je odbijalo od okoli stoječih stavb in vdiralo skozi odprta okna tudi v naše sobe. Ti otroški glasovi so bili za »Grajski trg« značilni: veseli, glasni in nepotihljivi. Spremljali so potek naših ur, ko smo sedele sklonjene nad knjigami ali pa ko smo sanjarenju predane strmele v daljavo.
Mami, ki se na Angleškem nikoli ni dobro počutila, je Koburg takoj spočetka ugajal. Čeprav je bila vzgojena na najrazkošnejšem dvoru Evrope (in morda prav zaradi tega), velike pompoznosti prav tako ni ljubila, kakor ne prisiljene reprezentativnosti. Bila je v tem oziru skromna in jc v Angliji gotovo hrepenela
po večji preprostosti. V »malem mestu dobrodušnosti«, Koburgu, si je je mogla privoščiti po mili volji. V svojem nemškem domu je tudi lahko vladala sama po svojih načelih. Do tam se ni mogla nikoli skriti pred pogledi sitare mame kraljice in pred kritiko tistih, katerim je bilo njeno ponašanje »tuje«, to se pravi, da ni ustrezalo angleški tradiciji.
Pozneje, ko sem prišla sama v njej enak položaj na Angleškem, me je lastna bol naučila razumeti vse, česar v svoji neizkušeni mladosti nisem mogla doumeti in sem neupravičeno grajala. Mama je bila deležna v Koburgu resnične samostojnosti; tam je bila edina sodnica svojega temperamenta in življenjskega sloga, nikomur ni bila odgovorna za svoje početje; tam je bila popolna lastnica vsega svojega, njena volja je dobila popoln izraz in ni ji bilo treba nikogar poslušati. Področje njene oblasti je bilo res majhno, celo zelo majhno, toda njena svoboda je bila velika in neomejena.
Mama je bila svojevoljne narave in zato je samo po sebi umljivo, da ji je bi1! mali Koburg ljubši kakor njena poročna domovina, v kateri se je morala vkla-njati volji od zunaj postavljenih ji zahtev.
Mama je spadala med tiste v bistvu samotne ljudi, ki so sami s seboj vedno strogi in zato ne potrebujejo nobene tuje kritike. Njej je bilo vsako ugovarjanje in nasprotovanje motnjava. Nikoli ni bila prepričana, da je nezmotljiva, toda bogastvo njenega duha jo je samo sililo k samostojnosti.
(Se nadaljuje.)
S sodišča
Družinska drama v Vitomercih
Letos sredi junija je prišel v farovž pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah kovač Juža Težak. Potrkal je pri župniku Altu in z negotovim korakom stopil pred gospoda. Kovač je bil vajen trdega dela, ta zadeva, ki jo je imel opraviti z župnikom, pa ni bila prav nič kovaška.
»Težko je to, gospod župnik, ali jaz tega ne prenesem več. Bojim se, da bo hudo končalo. Saj Matilda je pridna ženska in skrbna gospodinja. Sedem otrok imava. Vse bi ji odpustil, kar je bik) doslej, samo naj me ne vara več s Suhačem. Napravite vi, gospod župnik, tako da bo prav, da bo Matilda dobra žena meni, dobra mati otrokom in da je Suhač ne bo več nadlegoval. Če ne, najhujšega se bojim. Bojim se, da se ne bo dobro končalo. »Suhača ne bi prenesel več živega na svojem domu.«
Župnik Alt je stopil po farovžu in težko mu je bilo za kovača, težko za njegovo ženo Matildo in težko za otroka. Dobro pozna to življenje, ki ga je tako težko urediti, da bi bilo prav. Končno pasta se le pomenila s kovačem.
Tako je prišla drugo jutro kovačeva žena k župniku. Župnik je trdo prijel mater sedmerih otrok zaradi Suhača. Žena je povesila glavo in priznala. Da, šest dolgih let se že vleče ta stvar zaradi Suhača. Kaj, alt se ne bi poravnala z možem in pustila Suhača? Saj to ne gre, že zaradi otrok ne. Kmetica je prikimala. Poklicala Je moža, ki je čakal pred fa-rovžem. Župnik jima je lepo govoril. Ko sta odhajala s farovža, sta bila spravljena in kovač je jokal.
Dobre štiri dni za tem je prignal v dopoldanskih urah Suhač konja k Težaku, da bi mu ga podkoval. Kovač se je zdrznil. A tega ni nihče opazil. Poklical je Suhača v izbo ter mu začel očitati, zakaj mu nadleguje ženo! Ali ne vidi otrok!? Naj pusti tujo ženo!
Ali Suhač ni hotel vedeti ničesar. Kaj je njemu za kovačico, ha! Kaj ga le moti, kovača!
»Sedi, Suhač!« je rekel kovač z drhtečim in skoraj zapovedujočim glasom ter stopil do omare. Našel je samokres, pomeril in sprožil. V vrat.
Drugi dan je Suhaču otrpnila hrbtenjača ter je umrl. Matilda in sedmero otrok je jokalo, ko so odgnali očeta. — Pred svojo smrtjo je še Suhač izjavil, da ni imel nobenega razmerja z Matildo. Do zadnjega se je zavedal. Matilda pa je začela govoriti, da res ni imela nobenega
priznala pred župnikom, ker se je bala moža. Ali na okrožnem sodišču pa je znova priznala, da je varala moža. Tudi kovač pravi, da ni mislil usmrtiti Suhača, samo raniti ga je hotel, da mu ne bi več nadlegoval žene. Obtožnica ga pa dolži, da je usmrtil Suhača po zrelem preudarku.
5 članski kazenski senat, ki mu je predsedoval predsednik o. s. dr. T. Tu-rato, se ni mogel prepričati, da ne bi Težak naklepoma usmrtil Suhača. Po 3-urni razpravi je obsodil ljubosumnega moža na 8 let težke ječe. Plačati mora nadalje pogrebne stroške za Suhačem; v ostalem pa se Suhačeva družina zavrne na pot civilne pravde. Težak je izjavil, da je nedolžen; ni mogel verjeti, da so ga obsodili na tako dolga leta. Zena je jokala.
»JEZUS, VPICEN SEM!«
Letos 1. maja so fantje v Globokem v ljutomerskem okraju praznovali v Zmazekovi gostilni. Seveda so se oko-rajžili za vse eventualnosti, ki se tekom večera ali po noči utegnejo še dogoditi.
Gruča fantov, med njimi kmečki sin Malec Tone iz Globokega, je šla okrog 19.30 proti domu. Pred Luskovičevo domačijo sta privozila za njimi z bicikli Luskovičeva fanta, Matija in Štefan, ki sta se nad družbo nekaj obregnila. Da nista odpeljala naprej, bi bila tepena. — Malčev Tone je nato hotel sam preko Luskovičevega posestva proti svojemu domu; kljub odgovarjanju družbe je odšel. Kmalu pa se je z dvorišča začulo vpitje gospodinje, da nima tod pravice hoditi, nato pa je sledil Matičkov beg proti cesti. A že med to potjo ga je sledil Matjažek Luskovičev, ki je za svojih 17 let že razvit fant, ga dohitel in ga od zadaj trikrat pozdravil z nožem, tretjič pod desno lopatico smrtonosno, da ni mogel noža več izdreti. »Jezus, vpičen sem«, je Tone še zavpil, se zvrnil na cesto in obležal nezavesten. Našli so ga vsled vpitja vrnivši se fantje in ga odnesli nazaj v gostilno, kjer se je 4 dni boril s smrtjo, končno pa le okreval in mu sedaj rane ne delajo nobene nadloge več.
Državni tožilec je Matjažka obtožil zločinstva težke telesne poškodbe po § 178 k. z. Pred kaz. senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti je bil spoznan za krivega kljub izredno dobri, a preveč nerodni obrambi vseh domačih prič, in obsojen na 6 mesecev strogega zapora in plačilo preko Din 2000 odškodnine za
bolečine, zdravnika in zdravila poškodo-razmerja s Suhačem in da je samo zatolvanemu Tonetu. Sodbo je sprejel.
Zanimivosti
Bolezni letalcev
V državah, kjer je letalstvo močno razvito, se je pojavila nova stroka zdravniške vede, ki se ukvarja samo z boleznimi, ki jim podlegajo letalci. Letanje stav-!ja namreč čisto posebne zahteve tako na obtok krvi, kakor na živčni sestav in čutne organe. V Ameriki so izdali zdravniško knjigo, ki obravnava 123 posebnih bolezni, pojavljajočih se samo pri letalcih. Najpogostejša »zračna« bolezen je »aero-otitis« — vnetje srednjega ušesa, ki nastaja zaradi prenaglega menjavanja zračnega pritiska. Bolezen se pojavlja zlasti pri letalcih na majhnih aparatih, je zelo mučna in lahko povzroči mnoge živčne komplikacije. Ta bolezen, ki je doslej neozdravljiva, traja razmeroma dol-
go. Letalec je prisiljen, odpovedati sc svojemu poklicu, toda tudi potem navadno ogluši. Druga bolezen letalcev, ki je pa manj nevarna, je »nočna slepota«, ki muči letalčevo oko zlasti zvečer, ko se mrači. Letalec približno 15 minut sploh ne vidi, pri čemer se njegovo oko dovolj-no odpočije in vidna sposobnost se zopet obnovi. Pogosta bolezen ameriških letalcev je tudi tako imenovana »zračna nervoza«, ki se izraža z nemirom, razdražljivostjo, nespečnostjo, živčnimi motnjami želodca in črevesja itd. Pojavlja se navadno po 40. letu starosti in zahteva približno šestmesečno zdravljenje. V tem času seveda letalec ne sme letati.
KAJ JE SPANJE?
O spanju obstajata dve teoriji. Prva trdi, da nastaja spanec z nakopičenjem strupenih delčkov (t. zv. hypnotoksinov) v krvnem obtoku, druga pa razlaga spanec z utrujenostjo nekaterih stanic v možganski skorji. — čisto nepričakovano je bila nedavno dokazana pravilnost druge in zgrešenost prve teorije. V Moskvi sta se lani rodili »siamski dvojčki« — Helena in Irena — ki sta pod stalnim zdravniškim nadzorstvom mnogih strokovnjakov profesorjev. Ti so ugotovili, da spanje ene izmed dvojčk ne povroča tudi spanja druge, kar bi bilo nemogoče, če
bi veljala prva teorija, kajti krvni obtok imata oba otroka skupen. Baje je celo resnična umetnost, uspavati obe deklici istočasno, in zdravnik dr. Spezanjski, ki ju stalno opazuje, pravi, da »kadar Helena spi, tedaj gotovo Irena najbolj misli na igranje in tekanje«.
ORANJE MORSKEGA DNA.
Eden izmed novih znanstvenih čudežev je priprava, ki se je poslužuje neka ameriška firma pri oranju morskega dna v globini do 1600 metrov. Velika neori-pravnost podmorskih kablov je bila doslej, da so jih stalno poškodovali vlačilni
i •	•	D	M
za pletenje m .	•
prediva v veliki izb,rl ^
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob i4 '^,e Velja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 0. Telefon uredništva in uPr
št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.
čolni, kadar so pluli blizu brega. Zato je kablska družba Western Union zdaj izpopolnila iznajdbo, s katero se vlači po morskem dnu nekak plug, ki zapušča za seboj globoko brazdo. V brazdo polagajo kable, in ko se morsko dno pod velikim pritiskom vode samo spet zapre, so kabli, ležeči nad pol metra pod njim, popolnoma varni.
MODER LJUBAVN1 NASVET KITAJSKE PRINCeZE CAU.
Ve vam reče: »Ljubim te bolj ko vse drago na svetu,« obrnite glavo proč in si skrbno popravite frizuro, če vam pravi: »Obožujem te bolj kakor zlatega malika v svetem hramu«, si popravite gube na obleki in ga šaljivo pokarajte zaradi njegove brezbožnosti. In kadar se pojavi pod vašim oknom na svojem belem konju, da bi se od vas zadnjikrat poslovil, ker daje baje prednost smrti v boju pred smrtjo iz obupa, — dajte mu rožo in mu želite mnogo sreče. Kajti človek, ki je sposoben tako govoriti, je preveč zgovoren, da bi mogel govoriti resnico. — Kadar pa bo sedel pred vami molčeč in plašen in bo neroden razlival čaj od vznemirjenja nad vašo bližino... tedaj pa se mu ljubeznivo in nežno nasmehnite kakor nekomu, ki mu hočete biti tovarišica vse svoje življenje ...
X Najmočnejši doslej znani strup je
iznašel angleški zdravnik dr. Michel s sintetiziranjem kobrinega strupa. Po učinku je ta strup petkrat močnejši od strupa te kače. Za usmrtitev človeka v 40 sekundah zadostuje 1 tisočinka grama. Močno razredčenega pa je nogoče uporabljati kot pomirjevalno sredstvo proti nekaterim boleznim, zlasti proti padavici.
X Zlalonosna repa. Neki kalifornijski
farmar je pri pospravljanju repe z njive našel na eni izmed mnogih nekaj blestečega. Ko je repo razrezal, je našel v njej zaraščeno težko zlato verižico » velikim kosom zlata kot priveskom. —' Dragoceno ogrlico je bržkone pred davnim časo izgubil kak zlatokop, dokler je ni repa zopet prinesla na dan.
X Kje je največ električnih kuhinj?
Po statistiki kanadskega zdravstvenega ministrstva pride v Kanadi na pet gospo-dinjstev ena popolno urejena moderna električna kuhinja. Kanada je v tem P°' gledu najnaprednejša država na svetu. Daleč za njo so Združene države, kier ima električno kuhinjo vsako enajsto gospodinjstvo, tretja je Anglija, kjer !e vsaka 23. kuhinja električna, nato Nemčija z vsako trideseto in Francija z vsako petdeseto električno kuhinjo.
Radio
Petek, 30. septembra. Ljubljana, 12 Odmevi iz naših krajev. — 18 P's^ spored. — 20.30 Baladni večer. — 2-Napovedi, poročila, lahka glasba. -" Beograd, 12 Opoldanski koncert, "j 17 Zabavni koncert. — 18.50 Kontom' koncert. — 20 Stare pesmi. — 22 NaP°' vedi, poročila, zabavna glasba. — Sofija, 19.25 Verdijeva opera »Trubadur«. — Praga, 20 Orkestralni koncert. London Regional, 20.15 Beethovnov večer. — Pariš PTT 20.30 Simfonični koncert. — Strausbour& 20.30 Prenos iz pariške opere. — Luk' semburg, 21.15 Thomasova °Pera »Mignon«. — Stuttgart, 20.15 Leon-cavallova opera »Glumači«. — V a r š a-v a, 22 Simfonični koncert. — B u k a r e* šta, Giordatiova opera »Andre Chenier«-
Razno
PRIVATNA SLIKARSKA ŠOLA
profesorja Jiranka prične s 1. oktobrom redni pouk. Informacije in vpise v šolo, Gospojna 7-III.	1304
 Posesf_______________
hhhhmmmmo. ...Mim■■■■
PRODAM HIŠO
tristanovanjsko. Ptuiska cesta 187, Kolarič.	1281
Stanovanje
PRAZNA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Vprašati Gusel, čevljarski mojster, Gosposka 46.	1442
Sprejmeta se
DVA BOLJŠA GOSPODA
ali mlada zakonca na stanovanje (kompletna spalnica). Taborska 9-L Lepenik. 1444
OPREMLJENA
odda. Vprašati 6.
SOBA
Vrbanova
1447
Oddani
SOBO
Streliška
S ŠTEDILNIKOM
1, Nova vas. 1450
Dvosobno, komfortno STANOVANJE
oddam s 1. XI. v novi Naslov v upravi lista.
vili.
1451
ODDAM GOSPODIČNI
snažen opremljen kabinet. Naslov v upravi.	1456
SOBA IN KUHINJA
se odda v najem. Volk, Studenci, Jurčičeva 20.	1457
OPREMLJENO SOBO
oddam. Vrazova 2-1.	1458
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. oktobrom. Obrež na c. 49, Studenci. 1459
SOBA IN KUHINJA
sc takoj odda. Ceh. Betnav-ska c. 4.	1462
Prodam
HIDRAVLIČNO PREŠO
ima za oddati po priložnostni ceni Kmetijska družba. Melje 1410
TRI BRIVSKI STOLI
in ogledala, razni brivski inventar, se takoj ugodno pro-da. Naslov v upravi. 1448
Ugodno se prodata DVA KRZNENA PLAŠČA
(bizam-vidra). \z vljudnosti ogled pri g. Železniku, krznarstvo, Maribor. Kopališka
ul. 2.______________________ 1449
KRASNO SPALNICO šperano, zelo pod ceno prodam. Belak, mizarstvo, Miklošičeva 2. 1460 Službo dobi	OPREMLJENO SOBO za mladi poročen par iscen«^ za 15. oktober v centru m sta. Ponudbe na upravo P°. »Dober plačnik«. Pouk _
HIŠNIKA dve osebi (mali vpokojenci) sprejmem za 1. 11. Naslov v upravi. 1445 Stanovanle Išie	
	ENGLISH LESSONS , Miss Oxley Krekova 18-1. oktobra. 08 V nalem _
LEPO SOBO iščem s 1. okt., vhod s stopnišča, po možnosti souporabo kopalnice. Naslov v upravi pod »Čisto«. 1452	TRGOVINA e mešanega blaga, manjša, da v najem samo dobre' trgovcu-najemniku. Stritarjeva 5.
Blago za plašče
Josip Šraj, Maribo*'
za damo in gosp0 v veliki izbiri nu 1
3 šlagerji v linoleju
vodeče tvrdke „WEKA“
lep in dober obložek za tla „StrangIa“ O/L*
m9. Hln
m2 din 1
pravi plutast linolej madin
jnlald linolej m 2 dm
70’-
13*7
POVEČAM^
samo no	^
zanesljivem materijam
Solidno in poceni!	v
Fotctr«ov;na Ivan Pečar. Gosoos^f-
VOLNO
Josip Šraj, Mari