* A V.'
Zahteve hrvatskih separatistov.
ALBANSKA KRALJEVINA BO STALNO OGROŽALA JUGOSLAVIJO
Vodstvo hrvatske kmetskc stranke se je obrnilo na medpariamentarno unijo. — Zunanji svet mora priznati, da je nastal razkol v jugoslovanskem narodnem predstavništvu.—Tretja ustavna skupščina bo proklamirala Ahmeda Zogu albanskim kraljem.
BEOGRAD, Jugoslavija, 22. avgusta. — Vodstvo hrvatske kmetske stranke, koje načelnik je bil pokojni Stjepan Radič, je sklenilo apelirati na medpariamentarno unijo, naj javno prizna razkol v jugoslovanski narodni skupščini.
Izvrševalni odbor stranke je brzojavil predsedniku medparlamentarne unije v Berlinu, da nimajo poslanci vladne stranke pravice govoriti v imenu Hrvatov.
Brzojavka omenja nadalje, da beograjska skupščina, ki je odobrila Nettunske konvencije, ni popolna in da njeni sklepi niso merodajni.
V Berlin je odpotovala posebna lltvatška delegacija, ki bo osebno konferirala z uradniki medparle-mentarne unije.
TIRANA, Albanija, 22. avgusta. — Danes je bilo tukaj uradno potrjeno poročilo, da bo v soboto tretja albanska ustavna skupščina proglasila predsednika Ahmeda Zogu kraljem Albanije.
Po vsej. deželi se vrše velike slavnosti, ko jih namen je dokazati, da je preuredba v vladi prosta vsakih zunanjih vplivov.
Velike demonstracije se vrŠe po Skadru, Draču, Valoni, Kavaji in Dosovi. Prebivalstvo sprejema resolucije v prilog kraljevine.
BEOGRAD, Jugoslavija, 22. avgusta. — Tukajšnji vladni krogi javno izjavljajo, da je Italija eamo zato osnovala albansko kraljevino, da bo tvorila neprestano nevarnost za Jugoslavijo.
Ce bo imel Zogu naslov "kralj Albancev", bo Jugoslavija proti temu odločno protestirala.
Edin naslov, ki bi bil zanj primeren, je kvečjem "albanski kralj".
To je velike važnosti, ker živi pol milijona Albancev v Jugoslaviji ter so podaniki kralja Aleksandra.
NASLEDNIK TRGOVINSKEGA TAJNIKA HERBERTA HOOVERJA
Predsednik Coolidge je sprejel resignacjjo kandidata za predsedniško mesto z "najboljšimi željami". — Njegov naslednik je William F. Whiting. — Novi trgovinski tajnik je že prisegel.
SUPERIOR, Wis., 22. avgusta. — Predsednik Coolidge je včeraj sprejel resignacijo tajnika Hoover j a iz kabineta, s kratkim sporočilom, v katerem pohvalno omenja njegovo uradovanje kot trgovski tajnik ter izraža "najboljše želje" na "širšem polju", na katero je bil poklican.
Predsednik je na-to imenoval zar
OBOŽEVANJE DEMONOV V TIBETU
Preiskovalna ekspedicija sporoča širjenje "črne vere". — Budizem baje pada. — Dokazi p r-votncga združenja dru-idske vere,
DARDŽILLVU, Bengal. 22. avgusta. — Dokaze verske enotnosti v prazgodovinskih »"asih pod naravo obožujočirm Druidi po celi Evropi in Aziji in rfoknze »rotske-j?a pokolrnjft med Tibet*nei je rešila iz raizva.lin centralne Azije ekspedicija Roemh uiirteja.
Nichols Roerii'h, kojwga prvotni namen je bil dobiri »like iz tibetanskega življenja. prinesel s seboj nawaj nika'kih bolj presunljivih «4ik kot je njegovo poročilo o morali in telesni tu verski degradaciji umirajoe«0i plemena.
Ugotovil je, da se ftrri .preko celega Tibeta 'V-roa vera Bon-Po", najbolj staro] a vn a mad p orjaškimi verami. Propadanje biuficana T centralni Aziji, jarekH, j«
spremljano 6d Itar^fUvnih obredu? oboževsnjf aa£ana. Ti pred-i '
njegovega naslednika William P. Whitinga, starega prijatelja, iz Holyoke, Mass., da načeljuje trgovskemu departmentu. Dovršil je Amheret vseučilišče leta 1886.
Resignacija Mr. Hooverja, ki je bila sprejeta tukaj v pričetku tekočega meseca, ipredno je odšel v Californijo lk formalni notifikaci-jo, je prišla istočasno z imenovanjem tajnika Whitinga v urad. Slednji, >ki je prišel semikaj včeraj, je prisegel ikot trgovski tajnik v navzočnosti predsednika samega.
— Vaša resignacija kot trgovski tajnik, katero ste vložili pred nekaj časa, je s teni sprejeta, — je brzojavil predsednik Coolidge Hooverju v Washington. — Želim dafTizratza svoji oceni značaja službe, ikatero ste >n-udili v tem uradu. Bila je velike kori-sti za trgovsko življenje naroda ter dala nov nagon za naso celo trgovsko strukturo.
POROKA BRATA JAPONSKEGA CESARJA
i
Poroka cesarjevega brata in prestolonaslednika je določena na sredino septembra. — Nevesta je bila vzgojena v Ameriki in je hči poslanika.
TOKIO, Japonska. 22. avgusta. V teku enega meseea bo čedna mala japonska detdica iz -navadnega rodil, ki Jpa raslednje svoje poko-lenje prav do prvih počet kov japonske aristokracije, postala nevesta naslednika na japonskem prestolu^
Danes je bilo objavljeno, da je bila poroka princa Čičibu z Miss Set.su iMadsudaira. hčerko japonskega poslanika pri Združenih državah. poskusno določena na zadnji teden meseca septembra.
Miss Madsudaira se mudi doma že več tednov, -sla vi jena in vežba-na. da zavzame visoko socijalno mesto, ki ji je namenjeno. Vsaj na zunaj ^o pozabljene zapadne navade in zapadni običaji, katerih se je naučila kot šolarica v Združenih državah.
Bila je vtzgojena kot veeina ameriških deklic. Njen oče je bil načelnik japonskega poslaništva ter je obi^koVala »mirno kvekersko šolo v Washingtonu. Postala je izvrstna tennifi-igralka^er se je zanimala celo za atletiko. Bila je izvrstna učenka.
Četvorčki rojem.
IjURAT, Ya., 22. avgusta. — Mrs. E. Čorbin je postala pretekli teden, jnafi ietvorškfip. Otcftfi w bili hneaftam* ^feKfotr. Boom*
sta vi j a jo pokvarjeno obleko budizma. v kateri so bili preglašeni vsi budisti za sovražnike.
"Črna vera" je iznašla svoje lastne svetnike, *s centralnim legendarnim proteflctorjptn kot je Buda in tfličnrm biografičnim izvorom. Budistom ni dovoljeno stopiti v svetišče "črne vere" in pristaši slednje ne priznavajo nobene av-toriete Dalaj Lame ali Taši Lame.
Dr. Roerich je ugbtovil povsem odločno, da so severni Tibetanci potomci Gotov. Našel je presenetljivo slič-nost med tibetanskimi grobovi ter onimi starodavnih Gotov, posebno v severnih pokrajinah, krog Altai pogorja. On je prepričan, da so se Goti ali njih oddaljeni predhodniki naselili v gorah Tibeta.
Espedicija je našla pasove, o-krasene z dvoglavimi orli, natančno slične oteim. katere so nosili Goti in Alani. Raizkritje je bilo še bolj prwjiricevolno vsled izpovedi katoliških misijonarjev, ki so rekli, da so bila starodavna imena v o-
/.entlju krog Lase gotska.
_<
Senator Efl|il heminiran.
JAOKSOX, Miss., 22. avgusta. Senator Hnbert Stephens je rzvo-jeval odločilno zmago nad kongres-Qfkom Webber Wilsonom z« demokratično seaatomko nominacijo, — kot faOejo danes izidi primarnih, volitev.
NAPAD NA
ZDRAVNIKA
Tujec je zvabil zdravnika iz njegovega urada ter ga ustrelil. — Rekel je, da je njegova žena bolna. _
PITTSBURGH, Pa., 22. avgusta. Detektivi so včeraj zvečer p rem o-trivali majhne kose dokazov v naporu, da izvedo, kakšne vrste strah je navdajal dr. Ilarry R. Dapper-ja, sedem in dvajset let starega zdravnika, ko je odšel na usodepol-no vožnjo na deželo v bližini tukajšnjega kraja 'z nekhn tujcem.
Dr. Dapper se ni nikdar več vrnil. Na samotni cesti je bil uster-ljen, in njegov oče, Henry J. Dapper, poti predsednik Fort Pitt Brewing Company, je bil udarjen preko glave. Oče je rekel, da je ušel napadalec v avtomobilu dr. Dapperja.
Ko se je oglasil tujec v uradu dr. Dapperja v predmestju Car-riek. včeraj zvečer, je b?l doktor očividno v strahu, kajti poklical je po telefonu svojega očeta ter ga prosil, naj ga spremlja. Mr. Dapper je rekel včeraj, da ga ni njegov sin nikdar poprej naprosil, naj stori ikaj takega.
Dočini se je nahajal Mr. Dapper v resnem stanju na svojem domu. radi šoka in udarcev po glavi, so ga skušali detektivi izprašati v naporu, da izvedo za vzrok strahu njegovega sina. Nekoliko ojaee.na je brla teorija ropa. ker je sporočil Mr. Dapper izgubo svoje listnice, ki je vsebovala dragocene listine, a nikalkega denarja v gotovini.
Oblasti so tudi preiskale možnost, da je izvršil mogoče zločin kdo, ki je imel kako pritožbo proti doktorju.
Mlada vdova mrtvega moža je povedala detektivom, da je umrl neki deček, ki je bil pred kratkim v oskrbi dr. Dapperja. Rekla pa je. da so bili sorodniki dečka* ki so bili inozemskega izvora, mirni vsprrčo izgube in da se niso prav nič pritožili.
Medtem pa se vrši -naprej iskanje nekega inozemca, starega kakih 35 let.
Tako se je glasilo v opisu morilca, katerega je podal oče umorjenega zdravnika.
— -
ŠUBLJZV KONCERT.
Znani operni pevec Mr. Anton Subelj priredi dne 26. avgusta ob dveh popoldne (stari čas) koncert v dvorani društva štev. 138 S. Ni P. »T., v Cannonsburghu. Pa.
Bojski naj t« vpoitevajo, kajti n». \abHih je pomotoma omenjeno, da ae priene *<mec*t ob 4, popol-
PREDRZEN ROPARRSKI NAPAD
Krzn&r Izak Goldman, kateremu so banditi u-kazali, naj dvigne roki, je zbežal n ia rešilno lestvico in eden bandi-tov ga je ustrelil v hrbet. Ostala dva bandita so u-jeli pozneje.
Izalk Goldman, star 49 let, ki je vodil s svojim bratem ponižno krznarsko delavnico na zapadni 22. cesti v New Yorku, je bil ustreljen malo pred tretjo uro včeraj popoldne od enega treh mož, ki so vstopili v njegovo delavnico, potegnili revolverje ter mu rekli, naj dvigne roki.
Izak, stoječ pred tremi revolverji, je skočil proti oknu, vode-čemu proti rešilni lestvici, mesto da bi se pokoril povelju. Eden banditov je ustrelil ter ga zadel v hrbet.
Posrečilo se mu je splezati skozi okno na rešflno lestvico, kjer pa je omahnil na tla ter umrl.
Banditi so našli vrata zapahnjena, razbili stekleno okno ter zbežali po sedmi Ave. navzgor. Množica moških in žen^k, ki je cula ter videla žrtev pasti, je pričela zasledovati morilce.
Detektiv James MoDonell s po staje na zapadni 68. cesti, ki je prišel slučajno mimo. je videl enega od treh mož leteti v zapadno 22. cesto. Pričel ga je zas/ledovati.
Ko je videl begunec, da ga bodo dohiteli, je izpustil svoje orožje ter pohitel v četrto nadstropje neke hiše. Detektiv McDonell ga je ujel ter od vedel na policijsko postajo na zapadni 20. cesti.
Mož je reke4!, da je Benjamin Tuckel, star 29 let in da je doma iz Bronxa. Policija pravi, da je priznal, da je bil soudeležen pri roparskem napadu, a je zanikal streljanje.
Pozneje preko dneva je policija aretirala dva nadaljna moža, ki sta bila bajj? dejanska soudeleženca pri roparskem napadu.
Prvi je bil neki šofer in drugi neki Todaro. ki ima baje krojač-nico neikje na Avenue A.
Tuckel nastopa pod različnimi imeni je bil že večkrat zaprt na Walfare Is&andu in v Sing Singu. Rekordi kažejo, "da je bil poslan dne 3. februarja 1923 v Sing Sing za sedem let. po celi seriji tatvin po Bronxu.
Sedaj je na prostih nogah ali je bil pravzaprav, stavljen pod parolo.
BREZUSPEŠNO POIZVEDOVANJE
Turobna arktična morja in divjine Grenlandije , skrivajo avijatika. — Iskanje je pravcata dirka s smrtjo. — Obstoječo negotovost je treba končati.
1 -
CHICAGO, 111., 22. avgusta. — Ladje štirih dežel in Eskimi Grenlandije so se pridružili včeraj zvečer preiskavanju praznin severnega Atlantika in ledenih puščav Grenlandije v poskusu, da določijo usodo dveh ameriških avijatikov, ki sta izginila v nedeljo, na drugem delu poleta med Združenimi državami in Švedsko.
Iskanje se je razvilo v možno dirko s smrtjo, kajti ee sta bila letalca prisiljena pristati v liren-landiji. ne bosta mogla dolgo časa preživeti- mraza in drugih vremenskih nezgod, kajti o tem so prepričani vsi, ki poznajo boljše severne kraje.
Čeipa sta padla v ocean, je malo upanja, da bi našle ladje več kot drobce razvalin njih aeroplana, Greater Roekford. a lov se vrši naprej v upanju, da se konča sedaj obstoječo negotovost
Letalca »»ta 'zapustila Rockford, 111. pretekli četrtek, a izginila, potem ko sta odletela iz Cochrane, Ont., na drugem delu potovanja v Mont Evans, Grenliandfja.	;
Dr. Charles Sceleth. radio-«mater, je sporočil včeraj, da je dobival celo uro črko R. ČHka R je bil zadnji signal, ikaterega je ra<zpo-| slal Greater Rockford. da označi svojo pozicijo, ki je bila približno 75 milj od Cape Chidflev.
Dr. Sceleth je rekel, da je b i včeraj zvečer, med .sedmo, in osmo uro uravnam na 24 metersko razda-^ Ijo. ko je čul n«prestano signaliziranje črke R. Cramer, ki je o-pravljal odpošHjanje brzojavk, ni iifcnšcn operator ter se je dogovoril, da bo ra*zpoši'ljal gotove črke kot škod za njih lokncijo.
Poljska prepustila Litav-tki izbiro konferenčnega mesta.
VARŠAVA. Poljska. 21. avgusta. — Poljska se je izjavila pripravljeno. da nadaljuje svoje konference z Litavsko, ali prihodnji četrtek v Koenigsber^n ali v soboto v Ženevi.
V dotični ]K*slaiuei na ministrskega predsednika " "Waldemarasa izjavlja poljska zunanji minister Za leski, da bo navzoč, če se bo vršila konferenca v Ženevi. Za slu-
MATI IN HČI
ARETIRANI
Mati in hčerka sta bili aretirana radi streljanja. Žrtev v bolnici ima dve kroglji v svojem hrbtu in eno y roki, a bo okrevala. — Hčerka ustrelila dvakrat.
Ma ry Mikaskuka.s. stara 1.5 let in njena mati. Mrs. Ludvika Mikasku^kas sta bila aretirani ter obdolženi streljanja na očima, deklice. Jožefa Mika^kinkas, long-shoremana v Rrooklvnu.
Zdravniki v metodistov.ski bolnici v Rrooklvnu, so napovedovali, da bo ostal mož živ. čeprav ima v svojem hrbtu dre krogli, kateri jo oddala deklica in eno skozi roko, oddano od njegove žene.
Detektivi so izjavili, da je oddala ženska pet strelov, predno je f*na krogla pogodila njenega moža. da pa je hčerka zopet nabasala revolver ter ustrelila dvakrat z večjo natančnostjo.
Pokazalo se je. da se je Marv še ve«krat poprej pritožila, ker jo je očim redon pretepal, ko je bila predstavljena otroškemu sodišču. Njen zagovornik j»' povedal sodniku ITansonu, da je bil Mikaskuskas pojrost že preje aretiran ter ob-dolžen, da je napadel svojo hčer-kd. a velika porota ni dvignila obtožbe. Ko je bil obtožen pred sodiščem 'kvarjenja morale mladoletne. je bil oproščen.
ča. da bo izbran Koonigsberg kot konferenčno mesto se bo nahajala poljska dele-o-aeijs pod vodstvom Ha lovke, člana polj>kega zunanje-ga urada.	• ;,;
Tunney se bo poročil v Parizu.
PLYMOUTH, Anglija, 22. avg. Gene Tunney, vpokojeni težki prvoborilec, jo dospel danes semkaj na krovu pamika, "Maureta-nia" ter razkril, da se namerava poročiti v PaTizu.
Njegova zaroka z Miss Mary Josephine Lauder, je bila pred kratkim objavljena v Združenih državah.
Razven objave, da se bo poročil v francokem glavnem mestu, je odklonil Tunney vsa>ko nadaljno objavo glede svoje poroke.
— To je privatna zadeva, — je rekel radovednežem.
Namignil pa je. da bo Miss Lander mogoče prihodnji teden dospe: Ia v Bvropo.
Tnnney je rekel nadalje, da .je prišel George Bernard Shaw nalašč iz Italije v Anglijo, da stane ž njim.
NAROČAJTE SE^ NA "GLAS NARODA"!
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... % 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90
2,500 ....... $ 45.75 " 200 .......... $11.50
5,000 .......$ 91,00 " 300 .......... $16.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75
" 11410 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50
8franke, ki nam naroČijo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3jc na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
nakazila.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET,	NEW YGBK, N.
rajephotto: cobtlandt «•» r
— - .... * "
».*.: • j* .. ... . , GLAS NARODA
list šfovčiiskih detaret? r Ameriki.
TTCLirOHr OOKTLAHPT «76	Entered m Btand OImm Mattor. «gptmb«r 21, 1908, at ti»>»«Offlo« *tg«w York, H. Y., wa&m Ad it Ocmgnm of Marok i, 1878	t»titftw. ^BTT.UTPT fffTt
NO. 198. — ŠTEV. 198.	HEW YORK, THURSDAY, AUOTOTA lt88, — ČBTBTBK,23. AVGUSTA 1928~"	TOLUMB tttyi _ UtTlOT TTTVf'
j ... t . .. t .	,	...... 4. .
Ntjražji il^wiwfcj dnevnik	1
▼ Združenih državah	H
V«Ua xa vse lato • . . $6.00	j
Za pol leta.....$3.00	S
Za New York cela leto . $7.00	I
Za inozemstvo c«lo leto It.00	1
I	The largest Slovenian Daily ia t
I U» Untod St-U*.
i	Issued every day except Sonday» " ■ and legal Holidays. I 75,000 Readers*
i
i TV«1
Včeraj zvečer je bil governer Smith formalno ob-vešren, da je bil nominiran za predsedniškega kandida-ta demokratske stranke.
Pri tej priliki je imel govor, v katerem se je zahvalil za izraženo zaupanje ter pojasnil, kakšno stališče bo zavzel, če bo izvoljen.
Prav nie ni skrival, da je mokrač po prepričanju ter da je treba odpraviti zle posledice, ki jih je ustvaril osemnajsti amendment.
Dočim smatra Herbert Hoover osemnajsti amendment za "plemeniti poskus", prihaja Smith na dan s konkretnim predlogom.
Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, da bi vsaka država posebej določila, kakšno vsebino alkohola naj ima pijača in naj bi se vsa pijača prodajala pod vladno kontrolo.
Z drugimi besedami rečeno — Smith zagovarja državno lokalno opeijo.
Za vzgled stavlja kanadski sistem, ki se je v zadnjih letih prav dobro obnesel.
Nastopil je tudi proti obstoječi priseljeniški postavi, katero je treba tako prikrojiti, da ne bo ločevala družin ter povzročala nekaterim priseljencem neizmernega gorja.
Postave, k oje določbe temelje na ljudskem štetju, vršečem se pred 38 leti, ni prikladna za sedanjo dobo.
Glede pomoči farmerjem ni Smith zadal nobenih ebljub.
Rekel je, da bo zadevo temeljito preiskal, ee bo izvoljen, ter pozneje kongresu predložil svoje priporočila.
< asopisje različno komentira njegov govor.
Vsi, bodisi njegovi pristaši, bodisi nasprotniki, se pa strinjajo v mnenju, da zasluži Smith vse priznanje posebno zastran svojega odkritosrčnega stališča, ki ga je zavzel napram prohibiciji.
SACCO IN VANZETTI
Včeraj pred enim letom sta umrla na električnem stolu v kaznilnici države Massachusetts Nicola Sacco in Bartolomeo Vanzetti.
Obdolžena sta bila roparskega umora, katerega pa baje nista nikdar završila.
Usmrčena sta bila zato, ker sta preveč očito in odkritosrčno izražala svoje ideje, ki slučajno niso v soglasju z idejami vladujoče družbe.
Malo pred smrtjo je rekel Bartolomeo Vanzetti:
— "Oe bi se slučajno to ne zgodilo, bi preostali del svojega življenja pridigoval nezadovoljnežem na cestnih vogalih. Neznan bi bil, ničla, umrl bi bil kot človek, ki ni ničesar dosegel. Toda to je uajin triumf. Nikdar v življenju nisva s Sacom upala, da bova lahko toliko storila za stvar tolerance, pravičnosti in medsebojnega razumevanja med ljudmi. To, kar se je nama zdelo nemogo-če, je prinesel slučaj. Najine besede, najino življenje, najine bolečine ne pomenjajo noč. Kaj zato če vzamete živ-ljeje dobrega čevljarja in ubogega prodajalca rib! Vse to ni nič! Toda ta zadni trenutek je najin — smrtni boj bo najino zmagoslavje." —
Če res nista bila kriva umora — najboljši jurist! v deželi so zbifeli dokaze — da umora nista zakrivila, gada čudna senca na državo Massachusetts, ki v dvajsetem Poletju pošilja ha električni stol IJt^i zastran igilio^
ta pa doma delale keke in pa je, je
moja .sveta dolžnost, da se jim že vnaprej zahvalim za trud, ki ga i imajo epo parkrat na leto. Torej vsem tistim, ki ■bodo prinesle dar Domu v obliki domačega peciva, naj bo povrnjeno že na tem svetu v velikft meri. Jaz se že vnaprej oblizujem ob mislima na sladko potico, pohanje in domače torte. To bo zopet nekaj dobrega za naše peč lanske želodce. Dekleta in žene, ne pozabite, da bomo imeli veliko zunanjih gostov, zato jim preskrbimo. da bodo postreženi kot se spodobi. Dotbieek je namenjen za Slovenski Dom.
Po 13. redni konvenciji J. S. K. J. me veže dolžnost, da se zahvalim mojim prijateljem in sorodnikom na Ely za prijaznost in postrežbo.
Frank Kramar.
Conemaugh, Pa.
Dne 3. avgusta so se igrali otro-di ter plezali po električnih dro-gih. Po nsreenem naključju je prišel eden v dotiko z močno električno žico ter obvisel. Ko drugi to vidijo, ga eden prime, da ga bi rešil, pa je tudi na njenm obvisel, tako da so trije, nekateri pravijo, da štirje viseli, držeč drug drugega. Nazaduje so vsi padli, se po bili in bili tudi več ali manj ob-žgani. Trije so ostaK pri življenju. eden je pa podlegel ter čez par dni umrl. i^koraj bi rekel, brez rok, kajti roke .je imel na mrtva škem odru v rokavicah, talko so bile oib žgane.
Uvedena je bila preiskava ter dognala, da so gledali za baker, da ga bi prodali, kajti imeli so odjemalca. kateri je sedaj {vod varščino $500 ter čaka sodbe.
Vreme je bilo zadnje čase precej vroče, dne 12. avgusta je pa toplomer padel od 90 na 53 stopinj-
Delamo 4 dni v tednu.
Dne 0. avjrusta je bila eksplozija plina v bližini Johnstona v jami Funnel Smokeless Coal Company. Posledica: 5 mrtvih, 5 ranjenih. Še superintendent se je nabral plina. Eksplozija pa ni bila v vsej majni, ampak le v enem oddelku, kajti nekateri v drugem kraju še vedeli ni-so, dokler jim niso rešilci povedali.
Pevsko in izobraževalno društvo "Bled*' bo imelo piknik dne 2. septembra na' tako imenovani Valigu-rovi farmi. Pristvovali bosta tudi Hrvatsko pevsko društvo Rodoljub ter Srbsko Cerkveno Dru-Šavo. Z 15. septembrom začne Bled zopet z rednimi vajami ter želi in vabi dobre pevce, da se pridružijo. •
Naša naselbina ima dosti dobrih i pevskih moči obojega spola, tako da v Conemaugh bi bil lah/ko velik in mogočen moški in mešan pevski zbor.
"Bled" Vas kliče in vabi. torej pridite!
Član "Bleda".
Velik fOfeki nri Tovarišem.
Iz Osijeka poročajr, da je nastal v bližini vasi Tavariševo velik požar na polju, ki je uničil žita v vrednosti pol milijona dinarjev. Požar je nastal na polju seljaka Ivan Thoma. Kmalu se je razširil na pelje posestnika Petra Kohla in je ogrožal vsa gospodarska poslopja. Požar se je kmalu razširil na površino 1 k v. km. Požar so pogasili šele po več urnem gašenju. Gasilci iz vasi in sosednjih krajev .so prišli seljakom v Tovariševem na pomoč.
Iz Osijeka poročajo tudi, da je nastal jK>žar v Starem Bečeju. Zgorelo je nad 400 kozolcev.
Orožna osveta zapuščenega moža
Te dni se je odigrala v .Skopiju strašna ljubavna drama. Varan mož je ubil svojo nezvesto ženo in njega ljubčka ter težko ranil še dve osebi. Pred leti se je Milorad Blagojevič zaljubil v 18-letno Angelino Jovanovičevo. Angelina je pa skrivoma ljubila siromašnega kmetskega fanta Dragutina Jakov-ljeviča. Naposled je dekle omami lo Blagavijeeevo bogastvo in je vzela tega za moža.
Zakon pa ni bil srečen. Angelina je hrepenela po Dragutinn. Ne kega dne je ta prišel v vas Stanov *co, kjer se je nastanil Blagojevič z nesrečno ženo. Prvo noč sta se sestala Dragotin in Angelina. To noč je bila Blago je Vi če va družina osramočena in Milorad je sklenil, da se krvavo osveti. Neke noči sta mlada zaljubjenca pobegnila Angelina je vzela svoje stvari in nekaj denarja ter se napotila Ijubčkom v Južno Srbijo. Nastanila sta se v neki vasi pri Skop-lju. Milorad je zasledoval in prišel tudi v Skoplje. Zvedel je. da sta begunca v vaški gostlni na hrani. Sede! je mizo in čakal ves večer, na begunca. Toda ta večer ju ni biol v gostilno. Zgodaj zjutraj je zapustil že pijan gostilno in na u-lici srečal svojo ženo z Draguti-nom. Zahteval je najprvo, naj mu žena vrne denar, ki mu ga je u-k radi a za beg1. Ko ga je Dragrutin Sunil v rebra, za odgovor, je Milorad potegnil nož in zaklal na ulici nezvesto ženo in ljubimea ter ■težko ranil še dva prijatelja, ki sta bila v Dragutinovi družbi. Orožniki so morilca naslednji dan aretirali in ga izročili sodišču.
Svojega otroka je razsekal.
V Požegi se je vršila te dni glavna razprava proti kravarju Josipu Sakru iz Dekteža, ki je bil otožen, da je umoril svojega nezakonskega otroka 5-1 etnega Frana Lovri-ča. Obtoženec je pripovedoval sodnikom o svojem življenju, ki je bilo polno bede in »trpljenja. Imel je tri ljubice in vse tri so pobegnile. od njega ter vzele seboj tudi o-troke. Tako je naredila tudi tre-
tja in zadnja kravarjeva ljubica. Kravar se je ta dan razburil in se spri z nekim seljakom zaradi za-shižka. Sel je v gostihio in se na pil rakijc. Ko je prišel domov, je vzel sekiro in mahal okoli. Tedaj je prišel tudi njegov nezakonski otrok. Ker je kravar vedel, da bo ljubica vzela seboj tudi otroka, je udaril s sekiro po njem in ga raz sekal na kosce. Potem ga ,ie vzel naročje in ga nesel pred občinski urad, kjer je izjavil: Ja/. sem mu življenje dal in jaz sem mu ga tudi vzel. Zakaj bi otrok trpel, kakor trpim jaz?
Pri razpravi se je kravar izgovarjal. da je bil pijan in ne ve. kaj je delal. Obsojen je bil na 10 let težke ječe.
' ^MBigM—iBasawgsgTjp.* r - —^
I Peter Zgaga S
Strašna smrt deteta ~r ognju.
Iz Cačka poročajo o strašni smrti otroka, ki je postal žrtev požara. V sehi K ki žigama živi siromašna vdova Milisova Pet-ronijeva. Preživlja >e z delom pri sosedih. Tako je odšia tudi te dni na delo k sosedu. Doma je pustila 10-me-sečno dete v zibelki. Zibelka je stala pri ognjišču, kjer je bil ogenj že pogašen. V pepelu so še tlele iskre, ki ^o razplametele in vžgale kup suhih drv na ognjišT-u tako, da je nastal velik ogenj. Dete je sj»alo v zibelki. Proti večeru se je pa zbu'dilo in se premetavalo po zibelki ter padlo iz nje na ognjišče v goreča drva. Dete je v strašnih mukah popolnoma /gorelo. Ko je nesrečna mati vrnila, se ji je nudil strašen prizor. Na ognjišču je bilo samo še obžgano trupelee nesrečnega otroka. Mati je začela kričati na pomoč, toda bilo je prepozno. Prihiteli sa sosedje in sežgano okostje potegnili z ognjišča
Orožniki niso uvedli preiskave. k?r je bilo jasno. da gre samo za nesrečo.
Strela ubila moža in ženo.
Iz Mosta rja poročajo o tragični smrti Mumina Brkana in njegove žene, ki sta postala žrtev strele. Pred kratkim je divjala v Mo sta rju in okoliei silna nevihta. Treskalo in grmelo je neprestano in dež je lil kakor iz škafa. Strele so udarjale v visoka drevesa vrtov in gozdičev v okolici. Strela je tudi udarila v hišo Mumina Brkana. Podrla je dimnik in šla skozi štedilnik v sobo pri kuhinji ter tam ubila Mumina Brkana in njegovo ženo. Strela je hišo trudi vnela. Domačini so se komaj rešili in odne sli iz hiše. kar je bilo v naglici mogoče. Hiša je pogorela do tal. Ker ni bila zavarovana, trpijo Br-kanovi veliko škodo.
KJE JE JOE ROLIII, doma iz Gornjega Zemna, podomače Ber-janov. Poročati mu imam več važnih stvari iz starega kraja, zato prosim, da se mi oglasi. — Frank Gerbec, Box 7, Onoville, N. Y.	(23&24)
Če gre moški v trgovine, ga vča-si namažejo, posebno a ko blaga ue pozna.
No. pa to je vseeno.
Moški rad plača dva dolarja za stvar, ki jo potrebuje, magari da je vredna samo en dolar.
Drugače je z žerrskaini. Ženska se bo za stvar, ki je vredna dva dolarja. toliko časa pogajala, tla jo bo dobila za en dolar. Nazadnje pa
še ne bo zadovoljna ž njo.
*
V Nemčiji je nekdo neprestano igral dvainosemdeset ur na klavir. Za nagrado so mu dali prosto vožnjo v Ameriko. 1'pati je. da mu bodo tukaj pametni ljudje kmalu zbrali toliko prostovoljnih prispevkov. da se bo lahko odpeljal, odkoder je prišel.

Žena baje umorila
tvojega moža.
Neka ženska, ki je izjavila, da je Mrs. Ana Bambara, s Hudson Ave. v Brooklynu, je bila aretirana pod obtožbo, da je umorila svojega moža, Andreja Bambara. Bambara je šel po po Flat bush Ave. navzdol, ko je na vogalu Livingston St. naenkrat skočila nanj njegova žena, z britvijo .v rokah ter ga globoko ranila v grlo. Mož je pričel klicati na pomoč, nakar je zbežala, zasledovana od policista, ki jo je dohitel. Bambara je umrl ko so ga privedli v Lon^ Island College bolnico. •
■ . 1 -".
I PRAV VSAKDO -1 I kdor kaj išče; kdoi I i kaj ponuja; kdor kaj 1 # kupuje; kdor kaj pro- i Ectaja; prav vsakdo i I priznava, da imajo Z I čudovit oiprfi -t- - 4 i
1 MALI OGLASI , i It Aifa« NaroaaT*!
ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
ker je nas promet največji in ker so nase
zveze v Starem kraju najbolje vpeuanei
UiitamH, ki izviraj« iz poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist.
Nafti stroMd sa fiMiami nakazila so maoj*!, Tried fear so tent pri pas nifje kot pri agenta ali zavodu, ki mm poslati Vafio nakarnko t Imfenje t New York.
IBtr—t mini poslovanja je nedosegljiva, radi Mini velikega pis—uta lahko vnkiajemo tako oMirne zveze, da' so pssveža noftte nalegoa največjo pozornost.
Bfele • ■■mi nakaznice edpoftljcaM s vsakim brseparal-MgjfciT	Torka — toraj brez zamude in na-
Ntfe eeoe so objavljene dnevno v Usta "Glas Naroda".
Za zneAe nad fSM^- raftanamo prhfeerao niijs eaao, katero Vam radevsHs iHnTksy predno nam poftljete nalsc.
Bil kPfen najvei pirts; s stiMbsml Izven New ¥srim> kar dskarnj«. dtfsb MM ekeristi s naftim poslovanjem vsak, pn mUrfbs fte taka,dated pro* o* pnb» nif medteta Amerike.
tort* Vafto priMoje dmarno poftUjatev nam v
mrnnt*
SAKSER STATE tiANK
m mmtuem Brakm\ mw yobs
.——■----:—--:.... - ■ - .-,
Sodnik je -aklenil ločiti zakon-ski par. Tekom obravnave je spoznal, da sta oba kriva, 011 in oiia. 'A ženo je nekoliko bolj Mmpati-ziral, pa je bil jako preseneeeii, ko mu je rekla : — Gospod >Oflnik. prosim vas, tako napravite, da bo mož <lobH vse tri otroke, ja« pa avtomobil.
*
Rojak je takole modroval: — Ja, pa je res. .Šele, ko je človek ože-njen. ve. kaj je prava sreča.
Žena mu je ljubeznjivo rekla : — No. hvala liopu. da si se enkrat o tem prepriča). To me p« res veseli.
In drajri rojak je nadaljeval: —
Toda takrat je že prepozno. *
r>lužbenei prohibieij^ske oblasti so že par dni opzovali v ncAvynr-sem pristanišču neki parnik. krijeta tovor jim je zdel jako Mim-Ijiv.
Xekepra dnp so pa natani-no p-e-iskafi., j»a ni-so našli nič zaželjive-»a. Parnik je bil naložen s firn^-ženi in drugimi olji ter je svobodno izkrcal svoje blago.
Dva dni zatem je bilo v Xpav Yorku naprodaj žganje, sjeer dobro žgainje, le malo po firne/ti im^lo duh.
T<»da newyorski žrlodec jp dober. Dosti boljši kot nos.
H-	»
Bajka o človekoljubnem bogatašu.
Bilo je, sam ne vem, v kateri deželi. Xo. pa saj je nazadnje vseeno. bogataši so povsod enaki in tudi med človekljubnimi bogataši ni nikjer nobene razlike.
V tisti deželi je živel bogataš, ki je imel vsega v izobilju : kašče polne žita. hleve polne živine, shrambe polne mesa. In denarja cele lonce. Živel je v krasni hiši, ki je bila krog in krog obdana z visoko železno ograjo. Krog hiše zelena trata. prnko katere so vodile s peskom posute stezice.
Dogodilo se je pa. da je izbruhnila v tisti deželi strašna lakota. Ljudje so cepali 'kot muhe, umrljivosti ni bilo ne konca ne kraja. Ludem je zmanjkalo vsega. Niti drobtinice kruha ni bilo nikjer dobiti.
Nekega dne gleda bogataš ^kozi okno ter vidi kraj ceste sestradanega moškega, ki je pulil travo "in jo jedel, da bi napolnil svoj sestradani želodec.
Bogataša je zazeblo v srce.
Ko j je bil na ee^ti poleg siromaka :
—	Kaj počneš, za voljo božjo?
—	Travo jem. — je odvrnil siromak s slabotnim glasom.
—	To travo tukaj, ki je vsa ob-žgana in vsa prašna* — se je začudil bogataš. — Sveti Bog, kam «mo prišli, da morajo ljudje ob cesti travo jesti. Pojdi z menoj prijatelj, pojdi z menoj.
Siromaku se je utrnila sofca v očesu. Bila je solza hvaležnosti. — Torej je vseeno Še kak dober človek na svetu — si je mislil. — In vedno sem slišal govoriti, da so bogataši za»krknjenri ljudje.
Ko sta dospela na zeleno trato, mu je rekel bogataš: — Kaj bi ma-lil tisto travo ob cesti T Tista ni za nič. Je vsa preparjena hi sežgana, Poglej to travo, kako je sočna, lepa in zelena. Kar lezi, nie «e ne ženiraj in se je uajej!
■
1______L__	~
■ -----
GLAS NARODA
(8LOVENE DAILY)
Owned and Published by ' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY; f (A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New YoA City, N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
__Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00
in Kanado ............................$6.00 Za pol leta .............................
Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ...J$7.0d
Za četrt leta ...........................$1.50 Za pol leta .............................$3.50 (
Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-1 kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje.
najdemo naslovnika. i -----,
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
SMITHOV GOVOR
Dopisi.
JBfrAB NAjfcODA, 33. ATO. 1928
XH W&JJ11, n. *.
V lučaju slabega vremena se '•Slovanov" piknik »ne bo vršil v nedeljo v gozda za Revnim Lazarjem, pač bo pa zabava v "Slova-novi" dvorani.
Torej rojaki, vpoštevajte: če bo lepo vreme, vsi na piknik, ee ne, pa v dvorano.
Odbor.
F&rreH, Pa.
, Delavski položaj v tukajšnjem 'kraju je ee vedno pod ničlo. Kdi-•no tovarna za iadelovanje pločevine (tin mill), je<začela obratovati s polno paro. Tukaj so povečini za-l jposleni vsi naši rojaki. Koliko časa se bo obratovalo tako, se ne ve,
■Mislim, da je to tista stara kom-i
'panijska navada. Sedaj se bližajo [volitve. Delavcem bodo dali, da (bodo enkrat inalo bolj siti. S tem nam bodo trobili na ušesa, kako je dobra republikanska mašina. Volite republikanski ticket, ako hočete, da bodo plačilne koverte polne
I na Vaš pay day.
Tako nam pojejo na ušesa že leta in leta. Delavci, poglejte, kaj imamo od republikanske mašine? iVzemite si leto 1920. Takrat je zmagal republikanec. Kakšna mo-'zerija je bila skozi 1. 1921 in 1922. 'Ali ste že pozabili! Kakor hitro je bil izvoljen Harding, takoj so se ustavile tovarne. Ali .so imeli ta-
1
krat polne koverte? Xe, nismo. Celi dve leti je bila brezposelnost velika. Marsikateri družinski oče ni 'imel vsa 4 leta polne koverte. Leta 1924 so bile zopet volitve. Zopet 'ena in ista stara pesem se je pela Jt-er se je blufalo ljudi: Volite, volite republikance, ako hočete, da bo prosperiteta v naši deželi. Ljudstvo je zopet vrjelo in vrjelo bo ftudi pri letošnjih volitvah. Volili I bomo seveda republikanca, saj nas • bodo preblufali, ker rjam govore o polnih kovertah, čeravno imamo skušnje, da so bile naše koverte 'zadnja 4 leta skoraj prazne. Vo-, lilci, kaj bomo rokli na dan voli-jt-evT Ali bomo prodali svoje glasove za kup praznih obljub, ki smo [jih že vajeni?	to so tisočkrat
|po<rrete fraze.
j Slovenski volilci, ne dajte se za-!peljati. Volite moža, ki vam ne obljublja polne koverte in ne tolee jsame slame. Vaš glas naj bo ob letošnjih volitvah delavski tiket. Volite vsega! Vsaj upam da bo naša 'država imela popoln tiket. Kaj nam pomagajo obljube republi-■ kansske mašine, ko so nas še ved-,110 iprevarili. Mnogo obljubijo, a 'ene ne izpolnijo. Recimo, da je do-jvolj blufa za nas, da smo siti poslušati tisti evangelij, ki ga nam I govore ob vsakih volitvah. Kakor-hitro pa so izvoljeni pozabijo na obljube. Od samih pečenih fraz se' ne more nasititi nikdo.
Kaj pa ilemolkratska stranka? Ali je kaj boljša? Poglejmo našega Smitha. Pravijo, da je katoličan. Vprašam vas. kaj je razlike med protestantskim in katoliškim bankirjem? Ali ne skušata oba iz-'sesati največ delavca, in mu dati (najmanj. Torej nobene razlike. [Kar se tiče prohibicije, to je le neka politična fraza, katero se obmetavata nasprotna kandidat, j Torej mogočnim podjetnikom se ni treba bati, kdo bo izvoljen, pač pa mi delavci moramo paziti.
Volimo tiste kandidate, ki jih je postavila delavska stranka. Ti bo-jdo ostali zvesti delavskim interesom in našim delavskim principom.
I Slovenski Delavski Dom bo praznoval svojo dveletno proslavo na (Labor Day z bogatim programom, j Vabimo vse naše rojake, da nas posetrte tako, kot ste nas zadnje ^eto. Začetak bo v ipondeljek ob 2. nri popoldne.
j Ker bo pa velik a udeležba od zunaj že v nedeljo, bo v Domu preskrbljeno že v nedeljo za vse žej-jne in lačne, ki bodo dobili tolaž-
(be. Vse tiste, ki mislite ostati tu-.kaj čez noč od nedelje do pondelj-|ka, prosim, da mi sporočite, da ae pripravi stanovanje za preno&šče. ;Ne pozabite nas torej poseliti na I {Labor Day.	i
Zanknhrosti k Jugoslavije.
QjjAB NABODA, 28. AVG. 1928

NAČELNIK REPUBLIKANSKEGA NAROD NEGA ODBORA
C EXE:
NAZNANJAM ZA&OKO
Devetdeset rekrutov sem dobil v četo. S podvitimi nogami so sedeli na svojih rdečih, rrnenih in modrih ".saitdukihko sem stopil prednje, da jih prozovem in pregledam, če je pošiljka pristin-«kega okrožja dospela v redu. Za Čel Kem :
"Nezir Bafti. Redžep Omera, Bfeir Bekt^i. Raman I m era, Emin Hali, 8 i na in Kamera, Fejzula Idriz...." do tri in trideset. Vsak je od-govoril: "Šiptar."
Zato sem radovedno in prijazno iskal lastnika imena: Milan Mak-simovič, ko Ne ini je v razkošni cirilici polkovnega pisarja zableača -lo pred očmi, pripovedujoč mi, da je bilo dano Srbu. Vsak Srb namreč že ob prihodu k vojakom zna toliko srbski, da |>omeni glede u-čenja nekakšno olajšanje med Ar-navti, ki jih je treba paučiti i jezika i predpisane tvarine.
Od vsega začetka je kazalo, da Im> Milan dober vojak: KomLs je pojedel brez težave, pri kotlu je vedno moledoval, naj mu kuhar še nekoliko dolije, skoraj vselej je imel črevlja obuta vsakegra na pravi nogi in redkokdaj je požabil oviti ovojke, brez puške je pa prav res samo dvakrat v prvem tednu prišel v vrsto, potem jo j** pa vselej imel.
To .seru opazil mimogrede, zakaj osnovne pojme o vojni umetnosti vcepljajo novincem kaplarji. Zato pa za novince nekaj rasa ni višjega čina od kaplarskega. Saj je znana anekdota o rekratu, ki je bil po kaplarjevi kazui požarni in o dežurnem oficirju, ki je prišel pregledovat sf»be. Xa oficirjevo vprašanje, kje je četni dežurni, da (pa bo .spremljal po sobah, je novinec samo pokazal, v kateri sobi j<*-
" Ali si mutant. da ne govoriš? — in 'mirno' stoj!' je nekoliko glasneje dejal oficir.
Vojak pa je prestrašeno zepnil: "Ne larmaj! Jerbo znaš, ako se probudi kaplar, propali smo ti i ja!"
To sem povedal, da boste uni**li Milana, ki je drugo nedeljo svojega službovanja prišel v pisarno k pismom v roki in mi rekel:
"Gospodine, priinio sam list te molim, da mi ga procitaš!" (Vikal je tedaj še samo kaplarje!)
Z božjeropno pisavo je opančar Stevo Lenardie za dvajset dinarjev napisal Milanovemu očetu na i*elo polo — in zadnji stavek je bil že močno stisnjen — takšnole pismo za sina:
Dragi Milane!
Prvo te pozdravljam ja, Stojac, otac tvoj i te pozdravlja majka i le pozdravlja Rada i Kata i Dragana i M laden i Jovan i cela naša kuča i te pozdravlja komšija
naš Ibro i žena mu Jelisava i Ljuba i Cedomir i cela njihova kuča i te pozdravlja Velja Nenadovič i žena mu Mara i Svetka i Rastko i Pctar i cela njihova kuča i te pozdravlja Velizar Protič i žena mu ..Stana i Joca i Stanoje i Marko i Lazo i Mirko i Ovetana i celo njihova kuča i te pozdravlja Dimitrije Naumovič i žena mu V las t a i Xikola i Rade i Ruža i cela njihova kuča i te pozdravljam ja. Stevo Lenardie, ko j i sam list na-pisao i celo naše selo Curlina. Drugo nema nista novo. Da si zdra. vo!
Mila mi je z zarečim obrazom pomagal, če nisem mogel hitro pre. brati kakega imena, zakaj pozn.d je vse, in mi je med bran jem zaupal, da bo Protičeva Cvetana njegova. če ne bo ostal pri vojakih, kar se bo zgodilo, če postane kap-Isr
"Fala ti!" je dejal in odropo-♦al iz pisarne. Prepričan sem bil. da me ji i vikal .samo zato, ker jim kaplar š<j ni bil povedal, da se to mera. 3'ilan je namreč po.'eija izvrsevi.l Jrslovno. Evo zgleda z v* zhniišča:
Milan se jt bil pri pre.strojev.i-nju Ic.seline nekoliko zakasnil in knplar £a je zato kaznoval rekoč. 'Teci do t;s1ele koruze!" Ker je bilo precej daleč, so vežbali da\;e in kaplar ni opazil. da se Mil .n m vri-'! Ko so čez eno uro im-di oJrcir, je pa nekdo opomnil, da Mdima Še r.i nazaj. Kaplar j?
tri, da ga poiščejo, in res ^o ara kmalu n »vedli.
*4I\je si lil?"
"Kaplare, spavao sam u kuku-ruzu. *
"Tako! Spal si f Zakaj se pa nsi vrnil?"
"Kaplare, za povedal i mi ste -sa-mo, neka trčim do kukurnza, a rla treba, da j>e vrat i m niste kazali!"'
Z bataljonom takih vojakov premagate svet!
Po treh mesecih je Milan postal kaplarski pripravnik in v četrtem je pisal domov prvo pismo. Ker je baje popisal dve poli, je skoraj gotovo sporočil pozdrave vseh 216 tovarišev in odgovoril na vse pozdrave, ki jih je bil prejel.
K t je postal kaplar, je prišel oče peš devet ur daleč in mi s solznimi očmi povedal, da mi najlepšo hčer. ki je izpod deset tisoč ne bi bil dal nikomur, da za sedem tisoč dinarjev.
Tam ženini štejejo doto, ker je moških več, kar se vidi tudi iz imen v Milanovem pismu.
Doslej sera bil neranljiv tudi za napadalke z doto. Ta velikodušna ponudba in zavest, da bo tako pridobljena žena res moja, sta me pa nagnili, da sem obljubil priti in, izbrati. Za petsto ali mogoče za celo hiljardko bom poizkusil zni-
žati ceno in prepričal bom cičo Stojana, da je sistem na obroke najprikladnejši.
Bog ljubezni si je najbrže omislil namesto puščice novo, modernejše orožje, ker na devet ur peš daleč je s puščico nemogoče zadeti, čeprav je človek bog.
Ker iz Čurline redkokdaj gre pošta, objavljam kar iz Mitrovi-ce:
Jaz in Rada ali Kata ali Drag-na Maksimovič zaročena.
Kosovska Mitrovica — Curlina.
Armor je namreč zadel v črno!
dr. eckener—šestdeset letnik


apt - m
-■••V - ■
Te dni je slavil šestdeset letnice rojstva mož. ki je tako važna pri-ka zen v sodobnem zrakoplovstvu. da ne moremo iti mimo njegovega jubileja. Jubilant je dr. ITugr Eckener, tisti, ki je pred tremi leti in pol (v oktobru 1924) vodil velik Zeppelinov zrakoplov iz Friedriehshafena v Ameriko, kamor je pri.spel po 81 urah vožnje.
Eekener je sin malih ljudi. Xje-gova roditelja sta bila trafikanta v Flensburgu. kjer se jima je rodil sin, ki je študiral najrej gimnazijo in se je pozneje vpisal na univerzo. Zanimalo ga je samo vre-menoslovje. V Friedriehshafe-nu se je seznanil z grofom Zeppe-linom in je kmalu postal njegov sodelavec. L. 1909. je dobil službo prokurista v družbi "Delag" — (nemški zrakoplovni družbi, d. d.), tri leta pozneje pa je postal ravnatelj imenovane institucije. Med vojno je bil inštruktor v nemški vojni mornarici, po prevratu pa je prevzel "Delag" ki ga je obnovil in reorganiziral.
Svetovno znano je postalo Ecke-nerjevo ime šele 1. 1924., ko se je posrečil polet z Zeppelinovo cigaro čez Ocean .Več visokih šol je tedaj imenovalo dr. Eckenerja za častnega doktorja. .
Dr. Eckener ima glede zrakoplovov svoje nazore, ki se precej ločijo od naziranja sodobnega, naj. modernejšega letalstva. Do nedavno je n. pr. zastopal mnenje, da ne bo nikdar mogoče preleteti At-lantiškega oceana z letalom. Lindbergh je s praktičnim primerom' ovrgel to trditev, ki so jo z zgledi potrdili še drugi pogumni aeronav-ti. Kljub temu pa uživa Eckener v strokovnih krogih veliko spoštovanje. Njegova resnost, vztrajnost in žilavost so velikanske in prihodnje leto čaka Eckenerja ae ena velika naloga: polet z Zeppelinom čez severni tečaj. Ekspedicijo bo vodil Norvežan Nansen — upajmo da z drugačnim razporedom in uspehom ltakor Italijan Nobile.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je po daljšem bole-hanju umrl mestni stavbenik Josip Konig.
—	V ljubljanski deželni bolnici je preminul pekovski mojster Jakob.Grill. *
—	Na Resi je v i cesti je umrla Marija Me&ota v č est iti starosti 91 let.
piuFraoc&o
V	Cleveland, Ohio je odpotoval
ki bo pobiral naročnino za Glas Naroda, sprejemal naročila za knji ge itd.
Bojakom ga toplo priporočamo Iz Ctevelanda se bo podat tudi po drafrih alpv«*aki£ naseftinab, kar
v™*4**"	|
Htiut mui«. »m a e.
JQ
dr. Hubert Work. Rekel je. da potrebujejo republikami štiri milijone dolarjev, če hočejo poraziti Smitha.
je pomoči. Večina jih je bila odvisna od lastnih otrok, prijateljev, 'javnega ali privatnega dobrodel-stva.
i - i ' Šest
držav ima zakone o pokojninah za starce.
Vedno bolj se opaža tendenca-, Ida se oskrbovanje starcev v za void ih zameni s pokojninami. Šest držav. Colorado. Kentucky. Mary, lland, Montana. Nevada in Wisconsin ter teritorij Alaska so uvedli mirovino za starce. Po teh zakonih je državljan, star 70 let ali več, ki je neprestano stanoval v državi l."> let in katerega imovina ne znaša čez $3000. vpravičen do pokojnine, katera skupaj z njegovim mogočim ostalim dohodkom ne sme znašati več kot $1 na dan.
Dognalo se je, da tudi tako skromen znesek, more ohraniti družinsko življenje za starce, mesto da bi bili postavljeni v ubož-nico. Problemi stareev bodo bržkone prišli v pretres v bodočih zasedanjih raznih legislatur. ker so bili že predloženi razni predlogi o "direktnih pokojninah", slsteman socijalnega zavarovanja ali kombinaciji obeh.
Venizelos sijajno zmagal.
ATENE. Grško, 21. avgusta. — Poznejša poročila o včeraj »ni h volitvah v grški parlament kažejo presenetljivo zmago liberal, stranke ter dejstvo, da so dobili pristaši ministrskega predsednika Ve-uizelosa 22S od skupnih 250 sedežev v poslanski zbornici.
Obseg poraza rojalistov ali pristašev kralja se je kazal pri volitvah v Atenah, 'kjer so dobili kandidati liberalcev lf).066 glasov ter oni rojalistov le nekaj nad devet tisoč glasov. Slieen je bil tudi izid v Pireju.
[Imporfirane Kose
Kosa z rfnčkom It garantiranegra jekla 21, 26, 28, in 30 palcev dolge J2.00 —
« kos z rinfki po................$1.75
Kose poliranke z rlnfkom 26 in 32 palcev dolge, po....................$1.50
Srp .................................90
Klepilno orodje dve vrste ........1.30
Brusni kamen "Bergamo" .........50
Motika ............................90
Ribežen za repo. z 2 nožema ____1.30
Pralea .............................30
KosiSče, zeleno pobarvano ........1.90
Blago pofiiijam poStnlne prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta., NEW YORK. N. V._
FOTOGRAFIRANJE LUNE
Ta slika je bila napravljena s pomočjo 100 inč debelega reflektorja, ki ga imajo na Mouirt Wilson observatoriju. Kaže nam razpoke na luni. Nekatere merijo petdeset milj v premeru.
KATOLfiU JEDNQTA
■r.t r i m
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
j COLUMBIA
ii	i. r	1 1 J
NOVE PLOŠČE
10 Inches po 75c.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" e spremljevrnnjem orkestra.
25084F (Noinl Čuvaj
(Pevec na Note
MARIC UDOVICH lo JOSEPmNE LAlSCHK
Skladba Dr. Wm. J. Lausche. 25085(Cingel — Congel, Duet (Ro Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHUBEL. Bariton s spremljevanjcm orkestra.
S3086F C^® Kikeljco Prodala Bom <Gor Čez Jezero
10 Inch 75c. ANTON SHUBEL«, Bariton
25082F (Bod' MoJa. Bod' Moja r (Nebeška Ženitev
MARY UDOVICH In JOSEPHINE LAUSCHE
25683F (Sladki Sponrlnl j	, ^	(Čez Savco </ Vas Hodli
VOJAŠKA GODBA "KRUG"
2SC77F (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka
HOYER BRATA
25978F (Neverna Ančka, Valček
(Dunaj Oatane Dunaj, Koračnica
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET
S54M4F (Kukavice
(Upanje	v
SEMONČIČ BRATER
I2SHSF (St. Ciarski Valček (Newburgh March
25M7F (Ainc Polka
(Štajerii	"
2501 IF (Splc Polka
(PokšotiS	?
ŠTRUKELJ TRIO 25080F (Ober Štajeriš	- •
(Slovenski Poskočni Čotli 2M81F (Nemški Valček	'
l	(Cerniška Polka
U r	i. LAUSCHE in M. UDOVICH, Due*
2507SF (Danici
(Domače pesmi J5075F (V slovo
(Slovenske p«sm| 2M7IF (En let in pol (Ljubca moja
H O VER TRIO s Petjem r	SM70F <AI' Me Boš Kaj Rada tmela
(Odprl Mi Dekla Kamrico
MOŠKI KVARTET "JADRAN" ' 25067F (Na planina
f Fantje se zbirajo
HOVER TRIO
250A5F (Samo Se enkrat. Valček (Ven pa not. Polka
2M62F (Poiter Tanc
(Rlbenika Polka
'	SS074F (Sokolska Koračnica
(Kde je moja Ljubica, Valček
COLUMBIA ORKESTER 2SMXF fDva Črtil O« »	(Carlotta Valček
12970F V finskih dolinah, Šot« i	. Na krova Lidije, Valček
JahrloT Novltetnl Kvlatet
13M9F La stork vaKek
Usmili s« me, Valček
Baski Nofltetal Orkestex
EMttr SpMnladnt Valček
Sladke vijolčice. Valček
Ruski Novltetnl Orkester
SBetlF Sebelska koračnica
Reciment po cesti gre (s petjem) noyer Trlo
TPtWfr Paiks itaparjev
TI si moja, Valček	Bo/vr Trto
ZM09F Jaic. na St. Claim; Polka
Clevelardaki valček	tdoyer Trto
12 inch SL25
Člani jadranskega kvartet \
....	■ spremljevanjcm Orkestra.
«iKF ) Kmečka Svatba, Del 1 > Kmečka Svatba, Del 2
VSAKI POSlLJATVI PRILOŽIMO M IGKL BRa^CNO
-- Manj kot Sest plošč se ne posije. ——
SLOVENK PUBLISHING CO.
SO n.i-ll« ai'ili" ^frfna lodl'	-- - V- g at
M uoraanm oven	Fww. iiorKf Pl. x9

II KRATKA DNEVNA ZGODBA
CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA V ITALIJO
Uvedena je bila posebna tt*zojavna služba v Italijo, katera--
omogoča poiOjatt ~
DTBEKTinS BEZOJAVKE ZA $2.—
Dosedanja pristojbina je Mla fS^s
Opozarjamo naše stranke, da naj nam narn^jo j zelo najnib
Idočajib denarna izplačila petam direktnega brzejara. Ker je «da) pristojbina tako nlrtca.
Brzojavna pisma stanejo «e redno sama flv—.
Pripominjamo &e, da skm »Užali pred kratkim MeHifem za tspfečtta ssMrtttdh dolarjev o« S«/M na 2o/M.
ZA NAJtJKNEJŠO IN NAJTOČNEJSO POSTREŽBO SB OBRNITI
IZKLJUČNO NA
SAKSEB STATE BA9K
I ncmMfflM	ftaiMai
1 Je^ta ^AiStt^^NSm^' vmefalŽjTv
verska ali poiHUna vpraianja. Sto proeen-ter BRATSKA upabatijs % mm biagajna in eaiaa gaslom: VSI ZA ENEGA, RDKN ZA VBE. Nad sU odstotkov solvantaa, ima pri-MMtna sta ttaag dslaijw piiifnn to
' mrnje'aa boUifea ii»wt poAkodbo te pa. ■nrtnitw Citajte njna daaBo -Bfnt
SMT' JnSkl9^ iTJ^J nl
' Oama ®nsaw aaSmtnJa tm nova ^bsftMc
Skoraj vsak okraj v Združenih Državah je poskrbel za svoje nepreskrbljene siromašne starce. Sirom vse dežele je najti ubožnice, ki jih zovejo "almshouse", :pocr-houses", "workhouses'* ali "poor farms". Jako pogosto so take usta. | nove zastarele, katerih se nepreskr- i bljeni starci in starke kar boje. — j Številne privatne organizacije so ustanovile moderne domove za! starce (houses for the agrecl), alii navadno se brezhišni starec najd" i popolnoma odvisnim od milosti-nje.
Federalne, državne, in mestne prave, kakor tudi številne privatne induxtrijalne organizacije so <i-vedle pokojnine za svoje ostarel,' delavce in jih tako zaščitile od n^ sode javnega dobrodelstva. Ali to se tiče le mal^ra dela prebivalstva v starosti čez 65 let. Po ljudskem štetju L 1920 je bilo tedaj v Združenih Državah okolo 5 milijonov ljudi v starosti čez 65 let.
National Civic Federation je iz. vedla presitikavo o gospodarskem in fizičnem stanju oseb v starosti čez 65 let v 11 mestih in dveh manjših podeželskih mestih v državah New York, New Jersey. Pennsylvania in Conncticut. Td študija je sicer hotela dobiti podatke, ki bi bili tipi-eni za vso deželo, ali. kakor se vidi, se je omejila le na Štiri vzhodne države od Atlantiku, kjer je povprečna pri-, vatna imovina zdaleka večja kot na Jugu in celo kot na Zapadu. j
Študija je izpustila osebe, ki se ' nahajajo v privatnih ali javnih za-1 vodih. Od 13.785 stareev in stark.' ki so jih preiskovalci posetili, je j ena četrtina izjavila, da poseduje; pa $10,000 ali več. Skoraj ena petina njih so imeli od $1000 do £5000. Nekaj čez 30 odsto ni imelo ničesar. Dohodek od lastnega posla je imelo 40 odsto; dohodek je znašal najmanj $1000 na let->.
Položaj, ki je raz\-iden iz štu-j iije, je vse drugo kot ugoden. Veej leot ena četrtina starcev ni im^loi a i kako imovine, dočim 16.8 odsto ni imelo niti imovine niti zaslužka. Z drugimi besedami, ena izmed reakih 6 oseb v starosti čez 65 let ali več nima nikakega dohodka za ; preživljanje. ,
Od vse izprašane skupine od! 13,785 ljudi sta bili dve petini popolnoma ali deloma odvisni od tu-
Problemi starosti.
ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI
PUnklOM LAMUAQI INFORMATION aKRVICK — JUGOSLAV SURSAO
-=MONT ORIOL-
SOMIH.
Spisal Ony d« Manp&ss&nt. — Za G. N. priredil (V. P.
49
(Nadaljevanje.)
In to j«1 bila družina, človeška družina! Osel je podllegel izčrpanju, in mož, brez usmiljenja napram mrtvem služabniku, :5a je pustil ležati sredi ceste. In ta človeška družina, kam je namenjena? Kaj počne? Ali ima vsaj par vinarjev? Od česa bodo živeli? K*;ie -se bodo ustavili? N'ajbrž bodo umrli kot je [»oginil ta osel. In njih« otrok počel bo isto kot «tari.
Kri>*tijana je mislila na vse to in nova Čustva so se prebudila na nnu njene mučene duše, ko se je ozrla na to bedo ubogih, j
Gontran pa je rekel naenkrat :
—	Jaz ne vem, zakaj, a zdi se mi. da bi bilo krasno roavžiti večerjo v kavarni Anglais! Zame bi bil užitek videti bulevainde.
Markij pa je zamrmral:
—	Neumnost! Tukaj smo udobni. Novi hotel je dosti f>oijši kot j-a stari.
Sli smo mimo Toumeola. Spomin nanj je imel za pos'Uedieo, da ve pričelo njeno srce burno utripati, posebno ko je spoznala znano .ii orehovo drevo. Ozrla -e je na Paula, a on je zaprl svoje oči ter ni vi-r.el njen nemi poziv.
Takoj nato so zagledali dva moška pred vozom, vračajoča se z dela. kar je bilo razvidno i7. njih trudnih, počasnih korakov.
Oriolovi deklici sta zardeli prav do svojih senc. Bila sta njih oče in brat. ki *ta se vračala iz vinograda, kot ponavadi, kjer sta preživljala svoje dni. znoječa se nad aemljo. ki ju je napravila bogatim, d očmi so počivali nju fraki in cilindri v omari.
Oba kmeta sta jih pozdravita .s prijateljskim usmevom, d oči m >o ljudje v landHuerju zamahnili z rokami na nju oozdrav: — Do ber večer!
Kakorhitro -so vrnili, in ko je odšel CJ<>ntr<in od Noetove barka. <la odide jk> stopnjicah hotela navzgor, se mu je pridružil Rr-e-tijrn.v ter «ra ustavil pri prvih par stopnjicah.
—	Poslušaj, moj •drajri fant. kar počneš, ni prav in jaz se obljubil tvoji sestri, da bom govoril o tem s teboj.
—	O čem hočeš govoriti z menoj!	'
O tvojem obnašanju v zadnjih par dneh. y F
Gontran je napravil nesramen obraz.
—	Napram komu ?
—	Najram oni deklici, kat«*ro >i na o kril t način vrjjel proč.
—	Ali misliš tako?
—	I)a. jaz mislim na to ter imam dosti vzroka.
—	Hah! Ti nri izgledaš zelo natančen glede tega .predmeta,
—	Moj dragi prijatelj, pri tem vendar ne gre za veselo žensko, temveč za mlado d«klieo!
—	.laz vem to zelo dobro in iz tega razloga je nisem izdal. Razlika je zelo velika.
Nato sta odšla naprej, drug poleg drugega.
Obnašanje (iontrana je razkačilo Paula, iki je odgovoril:
—	l'e bi ne bil tvoj -prijatelj, bi ti rekel par zelo ostrih besed.
—	Poslušaj, moj fant, ta otrok vzbuja moje usmiljenje. Jokala je le malo poprej.
—	No. ona se je jokala? To je zelo laskavo zaime.	*
—	Ne zbijaj šale iz tega. Kaj nameravaš storiti?
—	-laz? — Ničesar,
—	Misli vendar na to, da si jo kompromitiral. Ti si rekel pred pa dnevi tvoji *estri_ in meni, da se nameravaš poročiti ž njo.
Gontran se je ustavil ter rrtkel z napol pretečim glasom:
—	Moja sestra in ti bi storila boljše. Če bi se brigala za ljubezenske afere drugih. .laz sem ti povedal, da bi rad imel to deklico in da bi bilo dobro in .smiselno dejanje, če bi se slučajno poročil ž njo. To je vse. Danes pa se je to zgodilo, da ljubim starejšo boljše. Iz-premenii sem pač svoje mnenje. To se lahko pripeti vsakemu.
Zroč Paulu naravnost v obraz, je nato nadaljeval:
—	Kaj storiš ti šara. če ti kaka ženska nič več ne ugaja? Ali nastopaš prijazno ž njo?	- I
Ves presenečen, je skušal Paul premotriti globoki, skriti ]W>men teh besed. Tudi njegova glava je postala vroča in rekel je s silno jezo:
Se enkrat ti rečem, to ni vprašanje nič vredne ženske, ali poročene ženske, pač pa vprašanje mlade d oklice, ki je bila varana, če ne z obljubami, pa vsaj s tvojim nastopom. To ni, da razumeš, vloga dvori ji vega moža in tudi ne moža Časti!
Gontran, bled kot smrt, je vzkliknil s stisnjenim glasom:
—	Nehaj! Ti si že rekel preveč — -in jaz sem poslušal predolgo. O bi ne bil tvoj prijatelj, bi ti pokazal, da je moja jeza nagla. Še eno besedo več iti vse je končana za vedno med nama!
Nato, tehtajoč svoje besede počasi in bruseč j-ili Paulu v obraz,' je rekel:
—	Jaz. ti nimam dati »»kakih pojasnil — pač pa imam več pra-' % iee zahtevati jih od tebe. Dvorljivemu in častnemu možu se gotovo' ne spodobi neka nedelikatno^t. od katere bi moralo prijatelstvo od-! vračati gotove ljudi in katere ne more ljubezen opravičiti.	!
Z izpremenjenim gla-otn in skoro v šali, pa je nato nadaljeval:
—• ln sedaj, kar se tiče male Sarlote, če je ganila tvoje usmilje-l nje. vzemi in poroči jo! Poroka ie pogosto rešitev težavnih situacij. To je rešitev in trdnjava, v ikateri se zabarikadira človek proti neme-j ir.u obupu. Ona je lepa in bogata! Končati boš moral z neko tako nesrečo. Zanimivo bi bilo za naju bitu poročena tu/kaj. na isti danj kajti v kolikor sem prizadet jaz. bom vzel starejšo. To ti pripovedu-1 jem še kot skrivnost in ne objavi je še. Medtem pa ne pozabi, da' imaš ti manj pra v tre kot kateri drugi kdaj govoriti o časti v vprašanjih razpoloženja in muk onih. iki so v ljubezni. Tn sedaj se vrni k svojim zadevam. Jaz se bom brigal za svoje. Lahko noč!
Naenkrat je i'.premenil smer svojih korakov ter odšel navzdol proti vasi. Paul Href igri v, poln dvomov in -skrbi, pa se je vrnil počasnih korakov nazaj proti Morit Oriolu.
Skušal je razumeti vse, se spomniti vsake besede, da študira in določi njih pomen.
Ko jura je Kristijana vprašala:
—	Kako se je jrlasil odprovor Gontrana?
Zajecal je:
—	On . . . rma rajše starejšo ... za sedaj ter mislim celo, da se hoče poročit i 7. njo. V odgovor na moja očitanja pa mi je zamašil u-sta z migljaji, — ki so vznemirjivi za naju oba . . .
Kristijana je omahnila na stol ter zamrmrala :
—	O, mon I>ieu, mon I>ieu!
Ker spa je Gontran ravno prišel noter, ker je zvonec pozvonil, t ta oba umolnrla. Gontran je poljubil svojo sestro na čelo ter jo vprašal:
—	Kb, mul*	kako se frlutjŠ? Ali niši zelo izmučena?
IMjtprftodttjifci _
GLAS XABODA, 23. AVG. 1928
VELIKI	I
JESENSKI IZLET u I-
JUGOSLAVIJO I
Po naših uspešnih pomladnih in poletnih izletih v Jugoslavijo mho se odloČili pripraviti JESENSKI izlet sa vse one, ki žele prihodnje jesen obiskati sorodnike ortraj morja, mi največjem Cunardovem pmrnikn
BERENGARIA
PREKO CHERBOURGA v SREDO, 19. SEPTEMBRA
pod osebnim vodstvom Mr. S. M. Vukovieha, člana našega newyorskega urada.
Mi kot tudi naši zastopniki vam bodo z veseljem pomagali, ko se boste pripravljati na ta izlet. Prosite že sedaj za POVRATNO DOVOLJENJE. Preskrbite si tudi vnaprej potni list, vizej in prostore za ta izlet.
Za cene in druge podrobnosti glede izleta, kakortudi za redna tedenska od-plutja vprašajte pri —
I SAKSER STATE BANK 83 r""*^
)|	.. .	Now York
I	ali pri
l CUNARD LINE 25 Broadway, New York
OGROMEN AMERIŠKI OREL
| ROJAKI, NAROČAJTE 8B HA j ' GLAS NARODA". HAJVEČJ3 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
m
^	^NOIHWOOD » UliMKWOOD. »._».,
bo krasil pročelje novegra Ooolwl«reovejra nasipa v Arizoni. Orel meri z razprostrtimi krili 33 čevljev ter je deset čevljev visok.
maskirani razbojnik
lz Novega Sada poročajo, <la so se v t a mošnji okolici pojavili razbojniki. ki plenijo in ropajo domove maskirani in oboroženi. V 110-vo-sadski okolici so izvršili zadnje čase več zelo drznih tatvin in en roparski napad. Orožništvo jih je iz okolice pregnalo. Zato .so poskusili svojo srečo v bližnji vasi Ka-ču. Hoteli so vlomiti v blagajno ta mošnje železniške postaje. Vdrli »o že v blagajniške prostore. Opazil jih je železniški čuvaj, ki je spal v sosednjem prostoru in jih pregnal .s streli iz samokresa. Nato so razbojniki poskusili tatvino v sami vasi. Vdrli «o v hišo Pera Ča-viča in v trgovino Konžata Ruma. Odnesli so blaga za več tisoč dinarjev. Potem so Vlomili še v trgovino Džoke Čosiča ter odnesli 400 dinarjev v gotovini in za več tisoč dinarjev blaga. Končno so odšli v svinjak Milivoja Putnika in ukradli veliko svinjo ter jo naložili na voz. Ker so se bali, da bi jih kdo slišal in obvestil orožnike, so pustili ukradeno svinjo z vozom vred na cesti in pobegnili. Med potjo sta srečala dva mladeniča razbojnike in jih vprašala, kaj delajo tako pozno na cesti. Eden razbojnikov je mladeniča zavrnil, češ. naj gre sVojo pot in naj molči, če mu je življenje drago. Ko sta mladeniča bila oddaljena kakih 400 matrov od razbojnikov, sta oddala neikaj strelov iz samokresa in tako alarmirala seljake. Seljaki so oboroženi zasledovali roparje, toda niso jih dohiteli. Odpeljali so se z vozovi v neznano smer. Orožniki so uvedli strogo preiskavo.
DOMAČA ZDRAVILA
V	saioffl Imam Jedilne dlftave,
Knajpovo Ječmenovo kavo ln lm-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp t knjigi —
domaČi zdravnik
Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj ee rabi.
V	ceniku bodete naill le mnogo drugih koristnih stvari.
Math. Peidir
•ox m. City H sli Sta. New York, N. V.
Pozor, rojaki!
Is naslova na liatu, katerega prejemat«, je rarvidino, kdaj Vam je naročnina poila. Ne čakajte to raj, da se Vai opominja, temvefl obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem lUdetih nalili saitopnikoT:
CALIFORNIA
F on tans, A. Hm>»i..
San Frane!se*. Jacob I^oslm.
colorado
Denver, J. Sctratte. Puebls, Peter Cull*. John Gena. Fr. Janesh. A. StftK.
Sslida, Loals Costello. Walsenbnrc, M. J. Btmi
INDIANA IndtanapetfSt Ixrais Basic*
ILLINOIS
Aurora, J. Vertrteb
Chiracs: Joseph Bil«* J. Bavttft
Ura. F. Laurleh.
Cicero. J. Fabian. Do Pee, Andrew SpUlar Joliet, A. Anzelc, Mary Bsmblch Zaletel. John Kren, Joseph Hrovat
La Salle, J. Spellch. Maseoutah, Frank Anpitts North Chicago, Anton Koba' Springfield, Matija Barborlcfc. Sumnit, J. Horvatb. Waukegan. Frank Petkovlek
KANSAS Glrard, Agnes Motal* Kansas City, Frank 2sgs» Pittsburg, John KeporL
MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitxmiller, Fr. Vodoptvsa.
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe, Detroit. J. Bariih.. Ant. Jsasslch
MINNESOTA
Chishoba. Frank Goute, A> Paahu. Frank PuceU.
Ely, Jos. J. Peshsl. Fr. Beknla Eveleth, Louis Goal* Gilbert, Louis Vessel. Bibbing, John PorSe. Virginia, Frank Hrvati**
MISSOURI St. I^satat A« NsbrauL
MONTANA Klein. John R. Ram. Wsshse, L. Champa.
NEBRASKA
tf^^M^kA Rk ---■--a—o-
UBHHH MTm MJTOQmwWCmm
NEW YORK Gowanda, Karl Sternlet s. Utile Falls. Frank Masla.
OHIO
Barbertsn. John Balaat. Jee Hid.
Cleveland. Anton Bobek. Charles Karilnger, Louis Rudmsn, Anton 81m-cich. Math. Slapnlk.
Euclid, F. Bajt. G trad. Anton Nsgode. Lorain. Louis Balant In J. KomAs. NOes. Frank Rogovflek. Warren, Mrs. F. Rschsr. Voungstown, Anton KIkelj. y.
OREGON	^.
Oregon Ctty, J. Roblar.
PENNSYLFANIA iaWinb Frank Jakia
Besaeoser, Louis Hdhar. Braddock. J. A. Germ. BrsogMsn, Anton Iparsa' /
ClarMgo, Fr. Tushar. A. Jsrtna. Csoemaugk, J. Bresovee. J. Plks, V. Rov^pSek.
Craftsn, Fr. MxM.
Expert. G. ProvW. Lonls nmissIM A. SkerH
HhicH Jerry Okorr Forest City, Math. Rsmla. Gresnsbnrg, Frank Novak.
Hsmer Oty In skstts* Frank Fa
Irvts. Mike Panshsk. JMkuMiw % Jskn Polaae. Martin Ra
Pratik in Koledarjev
imamo ie nekaj ▼ zalogi. Pratik* ttane 25 centoT. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredne canimiTo Tsebino: r&zprave, po ▼esti, slike, Šala, sanimiToati itd BlaznikoTa Pratika je naiim roja kom jako priljubljena. Se t starem kraju so je bili Ta jeni in jr tudi tukaj ne morejo pogrešati Naročit« takoj.
tlorato PabUahinf Company, « Oertlaadt St, Ktw York Git?
SEZNAM KNJIG,
katerih imamo samo po par izvodov od ▼sake.
Blagajna velikega vojvode,
roman ................. j|
Čebelica................... ij
I« dežel potresov, Bauk&rt. .U Izbrani spisi Hinko Dolenc .fif Knjiga s lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenju. Bonton ..........i.tt
Liberalizem................fg
Materija in Energija, CermelJ
.71
Otrod Solnca, Pregelj, t v. L— Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega raslima _
(Prijatelj) .............
Prave In revolucija, —
Leo Pltamle M
®**®dje, Cehov .......... ju
Tlgrevl zobje, Msurlce Le-
blanc ...................
Vojska na Turškem ......
Pesmi v profl, 49, L v. .. J6Š
Sodnikovi, Stritar. ........ M
TH legende e razpelu, » Zeyer, t. v. ..............OS
••••eeeeeeeaeee«
Veter ua pisma. Kmetova .. Ji
Uvod v Filozofijo, Veber .. 1__
Znanost ln Vera, vedoslovna
itndlja, Veber ......... L—
Zbrani apid Ft. Msselj Ped.
Umharskl ..............LN
Fr. niailnik. povest M
i G R H s
Ge*n « msrja,
Igra t 5. dejanjm.......7S
Lokalna železnica,
▼ 3. dejanjih .......................Ji
Pepululi, narodna pravljica,
& dejanj ..............................M
Bkspnk, komedija v S. deja.
njih ......................71
Vrtinec, drama v 3 dejanjih	.73
▼aleja, drama v 3 dejanjih	M
"GLAS NAHODA" •2 Cortlandt St, Mew York
Kretanje parniliov - Shipping Hem%
m. avgusta:
France. Him (1 A. M.) -Majcktle. Cherbourg. Arabic, Cherbourg. Aotwerpta Cleveland, Hamburg. La via than, Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Veundam, Boulogne sur Mer, Rotterdam.
Conte Blsncanano. Napoll. uenovs ZS- avgueta:
Rfllaoce, Cherbourg, Hamburg, tt. avguste: Bereiisarla. Cherbourg. America. Cherbourg, Bremen.-M. avguste:
Dresden. Cherbcurg si. avsusta: Olympic, herbacrg
1.	septembre:
Parts. Havre (i. A M.) BtlreiUand. Cherbourg, Antwerpen Hamburg, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Botilcgne sur Mer. Rotterdam
4.	septembre:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
5.	septembra: Afauretania, Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg
6.	septembra:
lie de France, .Havre <1 A. M.) Homeric, Cherbourg Minnewagka, Cherbourg Pennland, Cherbourg Albert Ballln,. Cherbourg, Hamburg Columbus, Cherbourg. Bremen Conte Grande, .Xapoii Genova Rotterdam, Houlgne sur Mer. Rotterdam
12.	.septembra:
Aquitanta, Cherbourg
Pres. Roosevelt. Cherbourg
14.	septembra:
Republic. Cherbourg, Breman
15.	septembra:
Havre (I A. II )
-Majestic. Cherbourg
Lapland. Cherbourg Antwerpen
\'e*- York, Cherbourg. Hamburg
Levithan. Cherbourg
Augustus, Napull, Uenova < Prvie
nov parnik.)
18. septembra:
OijInoOo, Hamburg, direktno IB. aeptembra:
Bffengaria, Cherbourg. Hkupno potovanje.
George Washingtcn, Ch(»rbuurg. Bremen
20.	»eptembra:
Stuttgart, Krem»n
Colombo. Palmeru. Napoli. Genova
21.	septembra:
Saturnia. Trst
22.	septembra:
Paris Havre «1 A. M.)
Olympic, Cherbourg
Arabic. Cherbourg. Antwerpen
Mfnnetunka, Cherbourgr
£>eutsehland, Cherbourg, Hamburg
Berlin, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne sur Her. Rotterdam
35. septembra:
Helinace, Cherbourg, Hamburg
26.'	septembra:
Mauritania Cherbourg
27.	septembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
28.	septembra:
AmeriLA, Cherbourg. Bremen
29.	septembra:
lie de France, Havr* (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Belgenlar.d. Cherbourg, Antwer-Pen
Conte Grande, ZS'apoli, O-.nova Veendam, Boulogne, sur Mer. Rotterdam
2.	oktobra:
Pres. Wilson. Trst
Resolute. Cherbourg. Hamburg
Aquitania, Cherbourg
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
6. oktobra:
France,. Havre <1 A. M.) Majestic. Cherbourg. Penniand. Chert>ourg, Antwerpen Mtnnewaska, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen Roma. Napoli, Genova
10. oktobra:
-jerengaria, Cherbourg I»res. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
13.	oktobra:
Paris Havre (1 A. M.) Olympic, Cherbourg Lapland, Cherbourg Lapland, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg Hamburg Conte Graniij, Napoli, Genova Rotterdam, Bolougne sur Mer, R<Jt-terdam
17. oktobra:
Mauretania, Cherbourg George WaahiLgton, Cherbourg, Bremen
20. oktobra
He de France. Havre (1 A. M.) Homreic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Mhtnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen Ai/gustus. Napoli. Genova New Amsterdam, Boulogne aur Mer Rotterdam
LsKfM, Anton Osotnik, Msnsr, Fr. Oemsbsr. Mentfsw lands, J. KoprlvM Mkhmy, John Žnst Mss« Son, Fr. Podallflek rftiafcwth, Z. Jskshs, Ig. If s gists i ▼Inc. Arh tn U. Jskoblcb, J. o«nn
i. Pouter. Ptests, J, Demsbsr. Rending. J. Pesdim. Stosftsn. A. Hrvn
IWtj BU. la skslss, J. ttoy, wt. dcblfrer.	' s
Wss4 Ncwtvn, Joseph Jovga. WDM. J. Pstoraal.
UTAH Hefpcc« Wt. KnM.
imcON8P> MOwMkss. Joseph Tntmlk la Jos
voren.
BncfaM In sfcsUcsv Frank Jslsas SMeriu. John Zortncn. West AUJg, Frank Skok.
mrOBONG Back Springs. Lonls Tfeaebtt, PliawiiBfc A £. Arko.
Vsak asstopnlk Mi potrdilo sa gva to, kstero Js pretfeL ^astopnlks raja-ko« toplo prtporoSsao NsroCnlnn an -CBas Nara|g-U eno ljfe «4»; sa psi Ista tMdi yw M H«; a. MtlMa
23. ektabra:
Reliance, Cherbourg, Hamburg 24 oktobra:
Aquitania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg, Bremen 25. oktobra:
I>res<len Cherbourg, Bremen 27. oktobra:
France, Havre (1 A. M ) Saturnia. Tr»t Majestic. Chrrl.ourg l>eut*i-h!nn<1, Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne «ur ller, Rotterdam
31. oktobra:
Berengaria. Cherbourg _r*re». Harding. Ci»ert>ourg. Bremen
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In nsjbelj ugodna po« ss potovanj« na ogromnih oarnlklfc-
Franco — 24. avg. — 14. sept. Paris — 31. avg. — 21. aept. He dc France 7. sept.; 28. sept.'
(Ob poinoSt.)
Nsjkrajfia pot po Železnici. Vsakdo Js v posebni kabini s mml modernimi Udobnosti. — Pljn^s ln slavna frsncosks knhlnjs. Isredno nlzks cene.
Vprašajte k*t«r«(-^o:i
•ooblasMBssaagsnta s!t
FRENCH LINE
IS State Street,
Hew York. H. T.
r» ' ' pt : V COSULIGH LINE
IZLET V SLOVENIJO
Vsi potniki, ki ln"l>» tako srttnl, da
t«.d«> iK>tovali s n-in itlrlnn, trodo a svojo |>rt!jac<i \ r<-<l s[>reinJjani prAv flo Ljubljane j»h| o.«»-titiirTi vodetvom Mr JAKA GORJANCA. znanega spreniljev aii-a. t "ji tn< skrbel za zabavo in jiief ter b«> f.-kom potovanja »
vami. Vožnjo po železnici iz Tr«tn
traja farno par ur. Nobenih alrn«k<iv
za visoj. Velike, zračne kabine fn»ba
r.n 7.1-risko, »uba r.n pisanja, kadilnita.
In bara. (»grom« n je«lilni t-.ilon, kopeli
In prSiif kop.-li. <!o«4t>a in kln'malo-gr.if vsak dan v tretjem razredu,
SATURNIA
odpluje iz New Yorka 22. SEPT.
«ENE ZA lit. RAZRED iz New Vorka de Ljubljane 1106.37 — za tja In na* zal $180.74. Davek posebej. Nabavite •I ZQodaJ permit. Vozni liatkl po v«eb
agencijah. Druga odplutja: Preaidente Wi'ion — 2. okt., 13. nov. Saturnia — — — 6. nov., 11. dec Cene in znižane cen« za drugi razred de Luxe in Medrazredni drugi razred {•o vseh agencijah.
PHELPS BROS. & CO , Gen. AjentJ« 17 Battery Place. New York
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati ▼ atari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih atrareh. Vsled naše dolgoletne lz-knSnje Vara mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi Dedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti Bi morajo dovoljenje ali permit iz WasMngtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vaa'j en mesec pred odpotoranjetn ln to narnvnost i Washington, D. CS, na generalnega nasekilškega. komisarja. .	Ml
Glasom odredbe, kfje stofiila veljavo 31. julija 1921 se nikonrer veC ne posije permit po poŠti, ampak ga. mora iti iskat vsnk prosilec osebno. bodisi v najbližji nasflni&ki Tira d ali pa ga dobi t New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven br«?a dovoljenja, pot nje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žena ln neporočene otroke Izpod lil. leta ter ameriške državljanke »voje može s katerimi so idle pred 1. junijem 1028. leta poročene. Izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša |e ve-,udno 671 prlaeljencev letno. Do po-(lovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1028. leta poročili in ljedek'1, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21.'-leta onih no-državljanov, Id «o bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, ne&kor, nečakinj itd., ki spadajo r kvoto brei vsake prednosti ▼ Isti, pa se ne sprejema nikakih "profenj za ame-rikanske vizej e.
SAKSER
STATE BANK
K Garttaadt Mra«