ryit6&ce. NO. 223 W': /m/*Eig|ANGUAd€ ONLY Seiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Zadnje vesti Novi grobovi WASHINGTON, D.C. — Pred-j sednik Nixon je v soboto v I Rose M. Kovačič Orlandu odgovarja! nad eno Umrla -l6 Rose M' Kovacic> uro na vprašanja urednikov 5911 No' Ridše Rd'> Madison, listov z vse dežele. To tiskov-i 0hio’ stara 84 let in r°jena v no konferenco so prenašale vse' Sloveniji. Zapušča moža Fran- tri televizijske mreže in je na- ka J- hčer Mary Kra11 (Rich-šla v javnosti precejšen od-!mond Heights), sinove Franka mev, na splošno ugoden zaiEriavic (Richmond Heights), predsednika Nixona. Včeraj iJohna Eriavic (Euclid’ 0hio) in je predsednik bil prijazno(JosePha Eriavic (Madison, O.), sprejet v Maconu, Ga., kamor !sestri Ano in Marii° v Jugosla-je šel počastit nekdanjega!^1- devet vnukov in vnukini' kong. Carla M. Vinsona za 90- p0§reb ie danes- v Ponedeljek, letnico rojstva. Vinson je bil'ob 10‘ uri iz Behm Pogubnega 50 let v Kongresu in je biLzavoda- 26 River St- Madis(>n, znan kot vnet zagovornik moč- °hio- v cerkev Brezmadežnega nih oboroženih sil ZDA. Nix-, SP^etia- nato na domace Pok°-on je govoril tudi na prazno-, PMišče-vanju 100-letnice Mercer ’S j Rose Dobrich Walter F- George Law School, ; V 76. letu starosti je v soboto kjer je nastopilo proti njemu; ziui:rai umrla v Slovenskem do-nekaj sto študentovskih de- mu za ostarele Rose Dobrich, roj. Jalovec, 1035 Dillewood Rd., rojena v vasi Stankovo na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko približno leta 1921. Bila je vdova po leta 1971 umrlemu možu Johnu, mačeha Georga Dobrich iz Edwardsbur-ga, Mich., Mildred Rodway, Anne Britting, pokojnih Mika in Petra, teta Mary Kaucnik, stara teta, sestra Josepha Jalovec in Mary Volk, oba v Sloveniji, pok. Anne Mivec, pok. Johna Jalovec in pok. Mike Jalovec. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo jutri monstrantov. Na splošno so vsi trije nastopi predsednika Nixona v zadnjih dveh dneh bili uspešni. LONDON, Vel. Brit. — Vladi Velike Britanije in Francije sta podpisali sporazum o začetku gradnje predora pod Ro-kavskim zalivom koncem tedna tekom obiska predsednika Francoske republika G. Pompidou j a v Britaniji. DUNAJ, Avstr. — Arabske države, ki izvažajo olje, so včeraj objavile, da so odložile zmanjšanje črpanja in izvoza olja za novih 5% do 1. januarja. Bojkot proti ZDA in Nizozemski ostane v veljavi. Odložitev velja le za države Skupnega trga, ki so s svojim skega narodnega doma na St. Clair Ave. Pogreb bo v sredo ob 9. iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152 St- v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča spominske darove za Slovenski dom za ostarele. Bertha Rava V 74. letu starosti je v soboto zvečer po večmesečni bolezni umrla v Euclid General bolnici Bertha Rava, roj. Mezelewski, 363 E. 149 St. Bila je vdova. Mož Walter ji je umrl leta 1955. Bila je mati Walterja F. Rawa, stara mati Ronnie, Rosemary Curtis in Rite, 4-krat prastara mati, sestra Josepha, Minnie Ko-zikowska, Eve Barnes in pok. Harry-ja, rojena na Poljskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1900. Do svoje upokojitve je bila zaposlena kot uradnica pri Rosemblums veletrgovini. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152 St. v cerkev sv. Jeremija ob 10. nato na pokopališče Kalvarija. m BONN, Z. Nem. — Vlada kanclerja Willyja Brandta se trudi za dobre odnose z Rusi in tudi z Arabci v sedanjem sporu V državnem tajništvu pravijo, da se je dr. H. Kissinger po povratku s potovanja znova lotil reševanja spora na Srednjem vzhodu. WASHINGTON, D. C. — V petek je državni tajnik končal 12-dnevno potovanje, tekom katerega je obiskal vrsto držav na Srednjem vzhodu, Iran, Pakistan in se razgovarjal 4 dni na Kitajskem, 2 na Japonskem, pa se preko Južne Koreje, kjer je imel daljši razgovor s predsednikom republike Parkom) vrnil domov. Po povratku se je razgovarjal z vodniki v državnem in obrambnem tajništvu ter z v o d n ik i obveščevalnih služb. Posvetoval se je tudi s sovjetskim poslanikom A. Dobrini-nom. Glavna nalogo vidi državni tajnik trenutno v nadaljevanju reševanja spora na Srednjem vzhodu. Prihodnji bistveni korak je začetek pogajanj med a-rabskimi državami in Izraelom v Ženevi v Švici, predviden za 9. december. V državnem tajništvu pripominjajo, da ni mogoče računati pri teh pogajanjih na nobeno večje popuščanje Izraela pred 31. decembrom, ko so v Izraelu parlamentarne volitve. Koliko je Kissinger vplival na no mašo ob 9.30- javnim sklepom podprle arab-1 Lawrence Hrovatin ske zahteve napram Izraelu,; V 85. letu starosti je umrl v ne velja pa za Portugalsko in Huron Road bolnici Lawrence ne-evropski državi, kot sta '(Larry) Hrovatin, 17717 Grove-Japonska in Kanada. ! wood Ave., mož Mary, roj. Ster- OTTAWA, Kan. — Zunanji mi-' le, oče Pat Cholmondeley, Men-nister M. Sharp je izjavil, da tor, Olge Lappin, Kirtland in Kanada ne bo omejila svojega pokojne Eleanor, stari oče Ro-izvoza olja v ZDA kljub vsem berta, Janice in Lynn, 5-krat grožnjam in svarilom arabske-j prastari oče, brat pokojnih Joh-ga sveta. ! na, Michaela, Phillipa, Louisa, SANTIAGO, Čile. — Vojaška'Franka in Josephine Rojen je vlada je prepovedala nošnjo bil v vasi Klenik pri Pivki, Št. mini kril in dolgih las, ko naj Peter pri 0(I koder je ob 8.45 iz Grdinovega pogreb-' na Srednjem vzhodu. Povpraše-1 savdskega kralja Feisala v po-nega zavoda na Lake Shore vanje javnega mnenja in njego- gledu obnove dobav olja, bodo Blvd. v cerkev Marije vedno Po- vega razpoloženja kaže, da je to pokazali prihodnji tedni. V Pe- močnice na Neff Road s pogreb- preje na ameriški kot na sov-, krngu je, kot trdijo, dobil vtis, jetsko-arabski strani. | da 3e nevarnost plesne rdeče o- Povpraševanja dokazujejo, da fenzfve proti Južnemu Vietna- je za demonstracije in nemire, večina Nemcev v Zvezni repub- mu- prešla. | ki so dobili že značaj pravega u- liki podpira ameriško stališče in: Dr. H. Kissinger je zadnjič na pora proti vladi, obdolžil “anar- da je zato priljubljenost ZDA v tiskovni konerenci, ko je bila histične- skupine” in ‘politike zadnjih tednih močno porastla v j kriza na Srednjem vzhodu na I preteklosti”, ki da so hoteli pre- Muer spel doma VOJAŠTVO GOSPODARI PO I h Clevelanda in okolice ________________ j! Mornariška pehota vzdržuje red v glavnem mestu Atenah, Glsvelaad med kraji po vsej deželi je v veljavi vojaški zakon, ko upornost sIa'd{enia StiO-Ietmce—-proti vladi ponekod še vedno butne na dan. Obsežne 1 ^ za pros.avo - -ie mce protivladne demonstracije v glavnem mestu, pri kate-!z v.^ . as mg °fu’ ’ rih sc bili udeleženi v glavnem študentje, v manjši, £Porof ’ da ^ mf;0 Cleveland meri delavstvo, je strlo vojaštvo, ko jim policija ni bila bl] ° Q0 oce^° za skupnost ct\ e- --------stoletnega slavja . V zvezi s tem kos. ATENE, Gr. — Grško glavno mesto spominja na vojno, ko čuvajo križišča straže mornariške pehote in se v raznih delih mesta, kjer je še vedno nemir, vedno znova pojavljajo tanki. Vlada je v soboto oklicala izredno stanje in stavila vso deželo pod vojni zakon. Vse vojaštvo je bilo pozvano v pripravljenost. Vojaštvo je po zasedbi politehnike, kjer so bili študentje zabarikadirani več dni in od koder so pozivali k uporu proti režimu predsednika Papadopoulosa, moralo v soboto in včeraj ponovno nastopiti proti demonstrantom. Ti so se kljub prepovedi zbiranja zbrali v manjšem številu na raznih krajih, se razgubili, ko je prišla policija ali vojaštvo, pa se li so v glavnem študentje,'M so ff' dob.t. K sred tev zvezne se jim pridružili v večjem števi-,''la,de » Pr*°dl>J‘h M,h j3 d° jf lu delavci, študenti so se utrdi-! ”dy°”°v d° arjev, je dejal M. ... , i, o. Pap, direktor mestnega oddelil v poslopju politehnike, od ko- V. . ^ . ,. . i • i ka za delovno silo m mestni raz- der so preko radia pozivali k odstranitvi vlade. 1 V°b V soboto zjutraj je vlada nad v politehniki zabari- v kadirane študente policijo in . vojaštvo s tanki. Tank je podrl j„e?.aupr°m„e..^ železna vrata na vrt okoli stavbe, nakar sta se policija in vojaštvo vsula vanj in začela pretepati študente, ki so bežali na vse strani. Demonstranti so zmerjali vo- noslala Prcmet CTS ne bo omejen— ‘ Vodstvo CTS je zadnji teden objavilo, da ne bo omejilo svo-v zvezi s težavi z oskrbo goriva. Vse kaže, da bo gorivo vsaj za prihodnja dva meseca v dovoljšnji meri na razpolago. Do tedaj se položaj lahko v marsičem spremeni. Dobitke so prejeli— Na farnem bazarju pri Sv. jaštvo z “morilci in študentski Vidu s(> dobiU včeraj. $1000 radio iz stavbe je kričal v svet. ,jru2ina Osredkar s Saranac Rd., “Armada Grčije je pripravljena ^qq Grebenc z Bliss moriti grško mladino! ‘Avenue, $500 Bernie Nemec z Nastop policije in vojaštva Addison Rd., $300 Angela Peru-zopet zbrali v sosedstvu. Šele ob | proti demonstrantom ni bil le 1 saj^ z gonna Avenue, $200 Stella sedmih zvečer, ko je nastopila j odločen in nagel, ampak tudi so-; Strauss z Edna Avenue, $100 policijska ura, so se ceste spraz-; razmerno surov, kar naj bi ka- jos_ Žnidaršič z Bonna Avenue, nilc. zalo na posebno nerazpoloženje j .5100 Jean Kuhar z Bonna Ave- vojaštva do študentov. Te so po-!nue) $50 John Hočevar z E. 49 Previdnostni ukrepi licaji in vojaki brcali in suvali, st., $50 Ursula Unetič z E. 76 Zastopnik vlade je izjavil, da j.0 so na geh. Tekom spo- je bilo vojaštvo pozvano v pri- pacjcv naj j-jj jjjjj štirje demon-pravljenost ‘zaradi previdnosti, stranti mrtvi, večje število ra-četudi “položaj civilni upravi ni njenih in par sto prijetih. ušel rok”. Predsednik republike Poučeni ^ ,trdij0) da §e p0. St., barvasti televizor Chuck Callender s Shaw Avenue, punčko Chris Glavan z E. 60 Street. Dodatek k osmrtnici— Pokojna Mary Ryavec je bila nemški javnosti. Menda ni bila ! višku, obljubil, da bo razkril vse tolikšna‘že cela leta. To se vidi podrobnosti, ki so do nje prived- mladina kaže “skromnost, red in snago”. Washington, d.c. — vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je včeraj pozval predsednika Nixona, naj uvede prodajo gasolina na nakaznice, ker da sicer preti deželi prišel v Ameriko leta 1907. Zaposlen je bil pri Illuminating Co., kot preddelavec pri polaganju cevi 38 let do svoje upokojitve. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ, Kluba slovenskih upokojencev in Balincarskega kluba na Wa-prihodnje leto gospodarski za-Jterloo Road ter delničar Sloven-stoj. J______________________________ Washington, d.c. — v soboto so odrezali 12 let staremu sinu sen. E. M. Kennedyja Edwardu Jr. v Gorgetown University bolnišnici desno nogo nad kolenom zaradi kostnega raka. Operacija je uspela in mladi Edward M. Kennedy Jr. je v zadovoljivem stanju. Ali je operacija dejansko prestregla širjenje raka, bo šele pokazal čas. Predsednik Nixon je poklical sen. E. M. Kennedyja in govoril z njim ter z njegovim sinom. Tri nre po operaciji Edwarda je bila nekaj blokov od bolnišnice v katoliški cerkvi sv. Trojice poroka 22 let stare Kath-ieen Kennedy, hčerke pok. sen. R. F. Kennedyja, in 25 let starega Davida Townsenda, doktor an ta na Harvard uni- _Verzi. tudi v pisanju časopisja, ki je v svojih uredniških člankih precej kritično glede zunanje politike. Willyja Brandta. Krščanski demokrati, ki so še le. Sedaj je nastal pomislek, da bi objava pisma L. L Brežnjeva prečiti vladni, program razširit- nujno sej(j k razpravi 0 položaJrji za jeto 1974 so že ve. demokracije. Skupno je bilo tekom spopadov med demonstranti in poli- utegnila škodovati odnosom med | cijo ter vojaštvom 9 oseb mrt-ZDA in ZSSR. Zato- je verjetno, vib, med njimi eno 17 let staro da se bo dr. H. Kissinger odlo- dekle in 5 let star otrok, števi- vedno najmočnejša politična pismo ohraniti tajno vsaj za-1 lo ranjenih je preseglo 200, za- časno. stranka in skupina v Zvezni republiki Nemčiji, niso bili nikdar Brandtovi vzhodni politiki posebno naklonjeni. Sprejeli so in jo trpeli, ker so videli, da se jim trenutno ne kaže ji upirati, niso pa se z njo v svojih srcih nikdar prav sprijaznili. Zvezna1 nega prebivalstva. To Rusov ni Elektrika že povsod WASHINGTON, D.C. — Preko 98% farm v ZDA ima elektriko. Vojaštvo S tanki i tudi proti NATO in zahtevali, med Študente naj Amerikanci gredo iz Grčije. ATENE, Gr. — Protivladne Sedanji predsednik republike demonstracije v glavnem mestu George Papadopoulos je vodil so dosegle višek v petek, ko je vojaški prevrat aprila 1967 in prišlo v raznih delih mesta do letos v juniju odpravil monar-republika je usmerjena na Za-! maralo in jih ne mara, pač pa se ostrih spopadov med demon- hijo. Sam se je dal izvoliti za bed, tam so tudi simpatije nje- jih —- boji. slal vojaštvo nad demonstrante j tudi članica Kluba slovenskih predsednik republike Papado-1 upokojencev v Euclidu, kot nam poulos sam, ko je presodil po-j je bilo naknadno sporočeno, ložaj. Vlada predsednika Spy-j Grdincvi koledarji— rosa Markezinisa se je zbrala naj Priljubljeni Grdinovi koieda- na razpo- ju. Med tem so krožili po Ate-1 lago. Dobite jih brezplačno v-nah letaki bivšega predsednika; obeh Grdinovib pogrebnih zavo-vlade P. Canellopoulosa z bese-; dih, ali pa v trgovini s pohišt-dami: Mladina Grčije... je od-1 vom na Waterloo Road. Grdi-prla cesto v demokracijo. j novi vam hočejo s tem izkazati * i še eno posebno pozornost. Se- Študentje so pozivali k splošni zite po novih koledarjih! Po prtih pa je verjetno tudi na sto- stavki) naj bi prisiiiia režim enega na vsako družino. Rne' ! k odstopu. Nekateri so kričali Nabirka obleke— Vsakoletna nabirka obleke po farah bo ta teden, od 19. do 24. novembra. Pri Sv- Vidu se uporabna oblačila, posteljnina in novi čevlji lahko oddajo v cerkveni dvorani vsako popoldne od enih do petih, razen na Zahvalni dan. ^ remenski prerok - CLOUDY 'MM Delno oblačno, milo. Najvišja temperatura okoli 46 F (8 C). stranti in policijo. Demonstrira- predsednika republike in pre- ----------- ———--------------tekli mesec imenoval Spyrosa Markezinisa za prvega predsednika čisto civilne vlade. | W ilisi začasno dovoljena Zunanja plačilna bilanca lil se insšno popravila WASHINGTON D.C. — Zu- o . . j nanj a plačilna bilanca ZDA se raba VSSll VITOV energije | je v tretjem četrtletju močno COLUMBUS, O. — Dr. Ira | popravila, pokazala je precej-Whitman, direktor državne a- ^ šen prebitek. Po uradnih raču-gencije za varovanje okolja v nih in izplačilih Federal Reser-Ohiu, je sporočil industriji, da ve Boarda je znašal prebitek 2.1 I lahko v času sedanje krize za‘bilijona dolarjev, napram 400 gorivo uporabi vsako, ki ga ima milijonom v drugem tromesečju na razpolago, neoziraje se na in 10 bilijonom primanjkljaja v predpise o čuvanju čistoče oko- prvem. Leta 1972 je znašal pri-Ija. Pri tem je poudaril, da ra- manjkljaj 10 bilijonov, leta 1971 ven varovanja okolja ne bo zni- po celo 30 bilijonov. žana) odloženo je samo njeno iz- Te ogromne vsote primanj-vajanje, dokler sedanja stiska kijaja v zunanji plačilni bilanci ne premine. j so privedle do zmanjšanja vred- V svojem obvestilu industriji n osti dolarja napram tujim va- CAPE CANAVERAL, Ela. — Polet tretje skupine astronavtov v vesolje zadnjo soboto ob 9.01 dopoldne j e potekal točno po načrtu brez vsakih motenj. Raketa B-l se je dvignila ob določenem času s svojega oporišča in astronavti podpolk. Gerald P. Carr od Marinškega zbora, podpolk. 1 William R. Pogue od Letalskih sil ter dr. Edward G. Gibson,. šele pri tretjem poskusu in je ; nalogo opazovati komet Kohou- znanstvenik-astronavt, so bili v Apollu na poti proti vesoljski postaji, njihovem domu in delavnici za naslednjih 84 dni. Po bila ob 5.02 v petek, 16. novem-; tek, ki se bo koncem prihodnje-bra, popoldne dosežena. I ga meseca okrenil okoli Sonca V soboto so se astronavti pre-1 v razdalji 13.2 milijona milj in selili v vesoljsko postajo in se bo viden po vsej Zemlji. Na Bo- osmih urah in petih preokretih' lotili svojih poslov. Nadaljevali žič in štiri dni kasneje bosta a-svojega vozila Apollo so astro-! bodo tam, kjer je zadnja od stronavta Carr in Pogue stopi-navti dosegli vesoljsko postajo dveh prejšnjih skupin astronav- la v vesolje in fotografirala ko-— Skylab in se z njo povezali — tov prenehala. Poleg tega bodo met, kakršnega zemljani ne vi-Glej sliko! Povezava je uspela imeli še posebno priložnost in,dijo zlepa. izraža čuvar čistoče okolja v O-hiu upanje, da bodo podjetja u-porabljala gorivo, ki manj onesnažuje okolje, če je to na razpolago, in uporablja slabše res samo v skrajni sili. Nova navodila računajo na dobro voljo in odgovornost industrije, ko je uspešen nadzor skoraj nemogoč. — Največ puranov priredijo v ZDA v državi Kaliforniji. lutam in končno k hudemu padcu njegove kupne moči tudi doma. Ponovno zni žanje vrednosti dolarja napram tujim valutam v letošnjem februarju je pomagalo ZDA do prebitka v zunanji trgovinski bilanci. Dolar se je začel krepiti na tujih denarnih tržiščih, ko so se začele cene u-staljevati tudi doma in se je s tem ustalila in okrepila tudi kupna moč dolarja. Ameriška Domovima ERICAIU— IlOfVt E Clair Ave. — 431-U628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation BESEDA IZ NARODA Published daily erdept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees: oi July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 ta 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 month* Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 223 Monday, Nov. 19, 1973 Olas k Kalifornije FONTANA, Kalif. — Drugi teden sva že v Kaliforniji. Vožnja z letalom je bila odlična. Od Clevelanda do Los Angelesa je trajala samo 4 ure in pol; od Los Angelesa do Ontario pa z malim letalom pol ure. V Ontariu naju je pa že čakal avto. Tuka je zelo lepo; vse v cvetju in vsak dan je lepo sončno; skoro preveč. Zjutraj, ko vstaneva (ob 7-ih), je toplo od 50 do 60 stopinj; skozi dan pa do 80 stopinj in več. Tukaj nama manjkajo samo še gozdovi, kot smo jih imeli doma v št. Juriju pod Kumom. Manjka nama sa-^ # # _ mo sveži zrak izpod Kuma; Zelo Mogočna manifestacija ga pogrešava. Ir /'k v O 8 i ll V sprehode hodiva vsak dan. Korokiun ^'Oventev Veliko sva že 0lbiskala na;jinih Uporni duh slovenskih kmečkih puntarjev ter borbeni starih znancev in prijateljev, duh kralja Matjaža, ki spi pod goro Peco, sta zadnje čase Prihodnjo nedeljo, 18. tm., bo v prešla v koroške Slovence, ki nočejo več biti državljani | slovenski dvorani KSKJ skup-druge vrste in so trdno odločeni priboriti si pravice, ki jim : no slovensko kosilo, na katero pripadajo po božjih in Človeških postavah. j radi pridejo rojaki brez razločka K borbenosti jih silijo vedno nove krivice in zapostav-■ navPrePncan-ie' Privabl iih nai-Ijanja, ki jih doživljajo. Ena zadnjih krivic je bila prepo- vec d°bro pripravljen slovens i ved informativne razstave o sodobnih problemih koroških oDed- V decembru pa bo podco-Slovencev, ki jo je pripravil Klub slovenskih študentov in kosilo v Slovenski dvorani ki naj bi bila v celovški mestni hiši od 8. do 11. oktobra le- SNPJ, kamor bodo spet prišli jQS , rojaki neglede na strankarsko Razstava naj bi s pomočjo slik, grafikonov in raznih epredoljenost. izjav na čim bolj zgovoren način prikazala trenutni polo- j' 50 tukaj med tednom ob žai koroških Slovencev in njih razvojne stopnje na narod- G-30 m 8.; ob nedeljah pa vsako nostnem, pravnem, šolskem in gospodarskem področju v uro od 7. do 12. ure in zvečer okviru dvojezičnega ozemlja. i °k sobotah tudi ob 7. Solidarnostni komite, ki združuje že nad 25 sloven-jzve,čer-skih in nemških organizacij, je najel in tudi že plačal pro-; Vsem svojim prijateljem, store v Mestni hiši v Celovcu. Pogodbo je tudi podpisal ce- ,znancem soseck>m pošiljava lovški župan Leopold Guggenberg, ki je obenem deželni j lePe pozdrave iz lepe, tople Ka-uoslanec Avstrijske ljudske stranke, katera naj bi bila kr- j bfornije. Naj nama oproste, ker ščansko usmerjena. jse nisva mošla od vsakega pose- Pa je mož pod pritiskom nemških nastrpnežev v zad- bej posloviti, čas naju je prekinjeni hipu dovoljenje preklical. Najprej je dejal, da ni ve- .te^ Pred odhodom, del, da je bil čas, ko naj bi bila razstava, že zaseden, nato > pa je le priznal pred zastopniki solidarnostnega komiteja, da ni kazalo v dneh okrog 10. oktobra (obletnica koroškega plebiscita, op. ur.) prirejati slovenske razstave zaradi vladajočega vzdušja med celovškim občinstvom. j euclid, O. — V Ameriški Na to ponovno zapostavljanje s strani avstrijske obla-1 Domov^ni 7‘nov t l_;'e f Sa^1' sti so koroški Slovenci odgovorili z dvema množičnima ma- aSa vTfllu do/ia= Rolak lz Clla nifestacijama. Prva je bila v Globasnici pod Peco 14. ok- Plse; Upam, da kdor je omenje- tobra, druga pa 25. oktobra v Celovcu. tako znižal, da je državo pripeljal v bankrot. Od iluzij in obljub se živeti ne da. To se po-j navija v vsaki državi, vključno ; Jugoslaviji. (Daljši članek v The Cleveland Press nedavno pravi, da se je samo letos inflacija dvignila za 17%), kjer pride “o-blast v ta prave roke”. Mladi STaLIin , nesrečnimi j ^ant je prevajsi ir angie^re v starši. Brez dvoma jih je izguba| spanscmo knjige, kar je bilo za sina hudo zadela. Slučajno mi je časa Allendejeve vlade dovo-prišla pred oči “Prosveta” 0d i 1] eno”. Čudno se to slisi. Zgleda, 8 okt tl, ki mi marsikaj o [kot bi Allende bil proti omu-vzroku smrti pove. Da bomo odpist - ki dovoh! Bolj resnici vseh strani gledali: Odkod to?, bi odgovarjalo, da ph 3e najel, Verujem, da bodo čitatelji lista j da so P^vajali prebrali to zanimivo poročilo, ki Teruggi, iz Des Plainsa pri Chicagu je bil v času prevrata Al-lendeja umorjen. VESTI teraturo. Meni se zdi, da je bilo to usodno za smrt Franka Te-ruggija. Obžalujem mlado življenje. Sem proti nasilju, naj se vrši z desne ali leve, smatram, da z _______ nasiljem se svet ne bo zboljšal dolgoletni * člani | ne pomiril. V spomin mi prihaja iz 1. 1938 španska revolucij a. Saj je med dnevnimi novicami v “Prosveti” (prva kolona) natisnjeno: SMRT MLADEGA AMERIČANA V SANTIAGU (Starši umorjenega Franka Teruggija so CISTTP T \ Chicago. - Republikanski'so z vsemi silami “naši napred-kongresnik Samuel Young je ni” se zavzemali, da bi zmagal zahteval od državnega oddelka [ Stalin m lojalisti. Tudi par ted-vlade, naj preišče smrt 23-letne-1 nov pred porazom so bili nabra-ga Teruggija iz Des Plaines pri li ^ ambulance, ki jo je potem Franco po zlomu imel. Nekaj Slovencev so tudi iz Amerike v Španijo poslali, da so šli za Stalina po kostanj v žerjavico. Tako mi je znan primer, da je neka dr. Salvadorja Allenda in za- ki fant,, ki se je vrnil, rekel: “Če bi Franco v Španiji ne zmagal, meni bi ne bilo treba več dela- Suša na Koprskem Dolgotrajna suša na Koprskem je močno prizadela Obrobne va- Slikarji v Piranu Tradicionalni slika rski “Ex tempore”, ki ga že osmo leto or- si, ki še nimajo napeljanih vo- ganizira Mestna galerija v Pira-dovodov in se oskrbujejo s nu, je letos privabil rekordno strešno vodo. Gasilci in razna podjetja sc jim vodo dovažali s cisternami kar je zadovoljilo le najnujnejšo osebno porabo. Skrb za otroke v Kopra Novi otroški vrtec, odprt sredi septembra, sprejme 230 o-trok. Nerešeno pa je še vedno vprašanje otroških jasli in igrišča za otroke. I število udeležencev; 115 slikarjev iz Slovenije, Istre in Italije je po piranskih ulicah in trgih svojim stvaritvam skušalo vdihniti čar starega mesta, polnega | znamenitosti. Naslednji dan so dela razstavili, jih ocenili in podelili na-j grade. Prvo je dobil Ljubljan-i čan Cihlar. Chicagu. Teruggi je bil umorjen za časa vojaškega puča v Čilu, ko so vojaški voditelji uničili socialistično vlado, umorili predsedni- Viki in Lojze Vrtačnik -----c----- Maj opazk. a * Spominske svečanosti kmečkih puntov pred 400 in 500 ni dopis bral, bo tudi tega. Zanimiva je vsebina. Pisec od tam publika Čile v roke uprave komunističnega Allendeja, ve, da se je, kot se v vsaki državi, ki pride pod njihovo oblast, enako ponovilo. Za zglede so nam: Ju- leti se je kljub slabemu vremenu in ob nepričakovani za- ndm Poroca> al le vzr° puca’ pori bencina udeležilo 1,200 oseb, Slavnostna govornika sta i3-1 .so . 611 fJa 0 ^ ran,1 ^ bila prvi podpredsednik Narodnega sveta koroških Sloven- i ^ PnPommm temu, da or cev dr. Reginald Vospernik in predsednik Zveze sloven- IT skih organizacij dr. Franci Zwitter. Oba govornika sta poudarila, da sta tako zvezna vlada na Dunaju kakor deželna vlada v Celovcu po dogodkih lanske jeseni, ko so bili odstranjeni vsi dvojezični napisi, popolnoma kapitulirali pred nemšim nasiljem ulice. Lani so padale dvojezične table, letos pa že padajo bombe. Slovenec ni varen ne na cesti ne v gostilni. Celo v vojašnicah prihaja do zapostavljanja slovenskih fantov. Sedaj so se o-blasti spomnile še na štetje slovenske manjšine, ker vedo, da se premnog Slovenec iz strahu ne bo upal povedati, da je Slovenec. Koroški Slovenci vso to krivično postopanje odklanjajo, saj so polnopravni avstrijski državljani, ki $ svojimi davki in delom prispevajo k razvoju države. Prav zaradi tega odklanjajo preštevanje, saj niso nobena živina na posestvu ter zahtevajo od države najprej osebno varnost pred divjanjem nemških nasilnežev, nato pa tudi zaščito slovenske narodnnostne skupnosti na ozemlju, kjer živi. To pravico jim daje avstrijska državna pogodba. Še bolj mogočna je bila manifestacija koroških Slovencev v četrtek, 25. oktobra, v Celovcu, na kateri je bilo prisotnih nad 3,000 oseb, med njimi tudi mnogi demokratični Korošci nemškega jezika. Tako številna udeležba, ki jo je bilo zaradi vladajočega terorja nemških šovinistov težko pričakovati, je marsikoga presenetila. Manifestanti so se zbrali na Starem trgu, kjer sta jim v imenu solidarnostnega komiteja spregovorila v slovenščini dr. Matevž Grilc, v nemščini pa Gerhard Friedrich. V mogočnem sprevodu je bilo videti transparente, ki so zahtevali izpolnitev 7. člena državne pogodbe, pozivali k solidarnosti s koroškimi Slovenci ter prijateljstvu med o-bema narodoma in odklanjali ugotavljanje manjšine. Sprevod je potekel brez večjih motenj, čeprav so nekateri nemški fanatiki skušali motiti njegov potek z običajnimi psovkami. Koroški “Heimatdienst” (Služba domovini) pa je že pred sprevodom izdal hujskaške letake, na katerih je bilo rečeno, da “bodo v Celovcu korakali partizani, ki so že leta 1948 hoteli odcepitev Južne Koroške od Avstrije in ki zahtevajo slovenizacijo Avstrije.” Seveda s tem Heimatdienst ni nič novega povedal, saj to ponavljajo že leta in leta. Bolj važno je, da bi se — kot je dejal govornik Friedrich — že enkrat zganile demokratične sile Koroške ter zahtevale od zvezne vlade, da da ko-koroškim Slovencem pravice, ki bi morale biti v demokra- sem tudi videl žalostni prizor tični državi samo po sebi umevne, v Avstriji pa so povrh še ko ie zastopnik TV obiskal star- čeli z množičnimi pokoli in aretacijami socilistov, komunistov in drugh levičarjev. Truplo umorjenega Američana je ležalo devet dni v mrtvašnici v Santiagu, predno je ameriški konzulat truplo identificiral. Teruggijev tovariš David Hathaway je povedal v Seattlu, da sta bila on in Frank aretirana dva dni po vojaškem puču in skupaj s tisočerimi drugimi vržena v zasilno koncentracijsko taborišče v stadionu v Santiagu. Dne 21. septembra je neki vojak po imenu poklical Teruggija in mu ukazal, naj gre z njim. “To je bilo zadnjič, da sem videl Franka živega,” je rekel Hathaway, ki je bil pozneje s šestimi drugimi Američani izpuščen iz taborišča in se vrnil domov. Oče umorjenega mladeniča Frank Teruggi je trpko obsodil državni oddelek vlade, ker ni poskrbela za varnost Američanov v Čilu.. On je prepričan, da je vojaška junta njegovega sina umorila. Tudi poročevalka chikaškega časopisa “Daily News” Ellen Warren meni, da je bil mladi Teruggi umorjen zaradi svojih naprednih idej, ker je prevajal iz angleščine v španščino mark- goslavija, Češkoslovaška, Polj- sistične in druge levičarske ska, Madžarska, Kuba itd. In- knjige, kar je bilo za časa Al-flacija (v republiki Čile se je,1 lendejeve vlade dovoljeno. (Me-odkar je prišla ‘oblast v ta-pra- ni se zdi, da bi bolje odgovarja-ve roke’, v tem kratkem času za lo, če bi se glasilo: Naročeno kot 300%. pomnožila), pomanjkanje ( “dovoljeno”.) Warrenova ome-naj-bolj osnovnih potrebščin, nje izjavo nekega čikaškega po-Množični beg intelektualcev v licaja, ki je zaplenil v Teruggi-druge države itd. Imam daljne- jevem stanovanju v Santiagu ga sorodnika v tej državi, ki mi marksistične knjige o gospodar-njegov stric v enem izmed pi- skih zadevah. (Omenim spet sem omenja: “Nečak iz Čila mi' zmešnjavo: Kako je čikaški po-omenja, da, odkar je dežela pri-[ licaj mogel v Santiagu to zaple-šla pod komunistično oblast, vse- niti?!) “Aha, to pa je zanimivo, ga zmanjkuje, da država preživ- Te knjige so bolj nevarne od Ija težke čase.” — Tudi pred pu- bomb, ker vam zastrupljajo mi-čem so nam tu časopisi in tele-1 selnost.” , vizija kazali neznosno stanj e J Mlajši Teruggi je šel v Čile nemire in štrajke. V dopisu pi- študirat ekonomijo, prej pa je see omenja, kako komunisti so bil študent na California Insti-pripravljali umor — na listi tute of Technology. (Meni se 17,000 imen, ki so jih namerava- z;di, da bi to vedno lahko bolje v li likvidirati. Meni je v spomin Ameriki dopolnil kot pa v Či- prišel seznam, ki ga je takrat za lu.) Bil je mlad idealist, ki je “časa osvobojenja” v Sloveniji skušal pomagati delavcem in o-podtalno dobil rajni p. B. Am- bubcjžanim ljudem v Čilu, kjer brožič O.F.M. in objavil imena.! so ustvarjali novo socialistično ki so jih slovenski komunisti družbo. Njegovi starši so dobri imeli na listi za likvidirati. Ta- člani SNPJ (društva Pionir št. krat je bil vrišč: “Hitlerjeva. 559). Dekliško ime matere je propaganda!” Na žalost so rehki i Bombač. Družina starih staršev ti.” Kajti obljubili so mu veliko nagrado, vprašanje nastane, če bi jo tudi izvršili? Vidim v ‘Prosveti’ je strašno ogorčenje na vojaško junto v Čilu, ki je puč izvedla. Z njo tudi jaz obsojam žrtve, ki so jih pobili. Vendar kako to, da pri ocenjevanju žrtev ne vzamejo za vse enako — naj šibo z leve ali desne — obsodbo? Na primer do danes niso obsodili tega, kar so slovenski komunisti počeli s svojimi idejnimi nasprotniki. Kar je čilska junta storila z Allendeje-vimi, ni niti senca proti onemu. So samo komunisti ljudje? Ali smatrajo, da je uboj samo takrat zločin, ko ga nad komunisti izvrše?! Zelo sem uverjen, da je tragična smrt Franka Teruggija žrtev tiste “naprednosti”, ki jo našemu zaslepljenemu narodu posredujejo! Kdo ga je v Čile poslal? Saj imamo v Ameriki dovolj kolegijev za to stroko, ni treba v tuje države se hoditi u-čit, da ga je tam dosegla smrt Ko se je masovno pobijalo v Sloveniji protikomuniste, se je takrat od “naprednih” čula ta beseda: Že vejo, zakaj so jih pobili. Če je dovoljen umor komunistom, morda bi tudi danes — ker ne odobravam umora — e-nako od protikomunistov v Čilu ponovili: Že vejo, zakaj so ga ubili.” M. T. Nova cesta na Kozjanskem Okoli 3200 metrov dolgo cesto od Loke do Cirkuž so izročili prometu. Prihodnje leto jo bodo dokončali in podaljšali do Ledi-nišča. Kuzma dobiva elektriko iz Avstrije Naselje blizu Murske Sobote ima novo transformatorsko centralo, ki dobiva električni tok iz sosednje Avstrije. Tega so vesele predvsem gospodinje in kmetje, saj so tako zadostno preskrbljeni z elektriko. Razstava vin Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil uspešen sejem vzorcev vin. Komisija strokovnjakov iz 12 držav je ocenila 637 vzorcev vin iz 17 držav in štirih kontinentov. Med naj višjimi ocenami sta “Merlot” in “Club Slovin”. Rimske izkopanine Severna vrata nekdanje rimske Emone so odprta za javnost. Izkopali so jih v letih 1963-64, ko so jih odkrili od urejevanju Titove ceste nasproti uršulinske cerkve. Vrata So prikazana v o-bliki lapidarij a, v katerem bodo manjše občasne razstave. “Kulturna poraba vina ’ V septembru je zvezna sekcija novinarjev organizirala javno tribuno o vinu in alkoholizmu. Vino je pomemben prehranbeni artikel, a za njim tiči vaba prekomernega uživanja. Ustanovili so zvezo prijateljev vina Slovenije, ki se bo s propagando za kulturno porabo vina vključila v boj proti alkoholizmu. Pot v Haloze Nova magistrala Macelj-Ptuj je odprla pot v prelepi svet Haloz. V Podlehniku so staro šolsko poslopje preuredili v sodobno gostinsko središče. Od tu so razna izhodišča po tako imenovanih “vinskih cestah” do lepot narave in akumulacijskega jezera, ki daje možnost za vse vrste športov, od čolnarjenja do ribolova. od imenovanih ostali pri življenju. Tako doživljamo, da taktika komunistov je povsod enaka. V tej deželi, se mi zdi, namenoma nočejo pokazati — kot toži dopisnik iz Čila — resnice! Nekako pred mesecem dni, ko večerne novice gledam na TV. je vedno bila naprednih nazorov, idealistična in nesebična. Tragična smrt mladega Franka je hud udarec zs vse.” Tako dobesedno je' natisnjeno. Človek pri tej tragični smrti Hoče bili m Jud Predsednik avstrijske vlade dr. Bruno1 Kreisky, joo rodu Jud, je nedavno dal izjavo, da se ne čuti več Juda, temveč Avstrijca. Kaj takega se dogaja pač samo v Avstriji, kjer Slovenec ne sme biti Slovenec, Hrvat ne Hrvat, Jud ne Jud, temveč edinole Avstrijec, z drugo besedo Nemec. Vsakdo bi se nasmehil, če ibi Kitajec s svojimi mežikajočimi očmi v Avstriji dejal, da se ne čuti Kitajca, temveč Nemca. In vendar Avstrijci od vsakogar, ki ni Nemec, zahtevajo, da postane Nemec, ker drugače ne more biti dober Avstrijec. To naj bi veljalo posebej še za koroške Slovence. Odpadništvo od naroda je v Avstriji krepost, zvestoba materini besedi izdajstvo. Kancler Kreisky je kot Jud odkril, da v Avstriji ne smeš biti drugega kot Nemec. In če si Nemec, moraš biti protijudov-sko in protislovansko usmerjen. Kreisky je v tem oziru Avstrij- ima pomisleke.. . Vprašanje na- cem že dal mnogo zadoščenja, stane: Kaj je neizkušen fantj Komaj je njegova soeialistič- zapisane v državni pogodbi. še, katerih sin, 23-letni Frank na stranka zmagala leta 1970 na državnozborskih volitvah, je jev režim, življenjski standard, sPrejel v svojo vlado štiri zagri- iskal v Čilu? Nedvomno se je, odkar je bil na. oblasti Allende- zene naciste. Ostro je nastopil proti svojemu rojaku Simonu Wiesenthalu na Dunaju, ker še vedno raziskuje nacistične zločine in išče nacistične zločince. Ko so arabski teroristi postavili zahtevo, da je treba razpustiti j u d o v s k o zbirno taborišče v Schoenauu pri Dunaju, je takoj pristal na njih zahtevo, kajti ne gre, da bi bila Avstrija vpletena v arabsko-izraelski spor. Tudi ko je šlo za odstranjevanje dvojezičnih tabel na Koroškem, je Kreisky pokazal čudovito razumevanje za nasilneže; policiji je ukazal, naj jih pusti pri miru, kajti ne gre, da bi zaradi tega prišlo do prelivanja krvi. Sedaj razmišlja, da bi odredil štetje slovenske manjšine na Koroškem kot to zahtevajo nemški nastrpneži. Slovence hoče prešteti kot živino, seveda z gorjačo v ozadju: “Kdor hoče biti Avstrijec, naj bo Nemec, ker drugače ni zanj mesta v Avstriji.” Kreisky noče biti več Jud, čeprav bo ostal do smrti. Toda kako naj koroški Slovenci cd njega pričakujejo razumevanja in pravice, če se je lastnim rojakom odrekel? Nič ni bolj žalostnega kot narodno odpadništvo. “Srečna” Avstrija, ki ji kroji u-sodo tak odpadnik! K. G. • Najboljši ansambel Na petem festivalu narodnozabavne glasbe je bil izbran za n a j b o 1 jšega ansambel Jožeta Kažeta iz Maribora, ki je dobil prvo nagrado občinstva, poleg tega pa še bronasti kip Orfeja 'z liro. Drugo mesto je pripadlo ansamblu Krivdo z Jesenic, tretje pa ansamblu Jožeta Kranjca iz Ormoža. Kaj z Gradom v Ljubljani Že cela desetletja razpravlja-jo y. Ljubljani, kaj naj store z Gradom, ki se dviga nad mestom in govori o starih časih. Na razpolago so različni načrti za njegovo obnovo in preureditev, le denarja ni. Vedno znova obljubljajo, da bo denar in da bodo skoro začeli z deli. Koncem zadnjega meseca s° zopet ugotovili, da je stanje Gradu nevzdržno, toda skupna seja svetov občinske skupščine Ljubljana-Center, je prišla ie do zaključka, da “je treba opustiti megalomanske načrte, vsaj dokler še najosnovnejša dela ne moremo opraviti”. Treba se je odločiti, kaj rešiti, kaj pa prepustiti usodi... Sklenili so pred' lagati, naj bi ljubljanske občine namenile letno 10 milijonov dinarjev za reševanje gradu in izdelati program, postopne sanacije... Obvozna cesta v Kranjski gori V Kranjski gori so 3. novembra letos odprli novo obvozno cesto, dolgo 3 km in 7 m široko. Po njej bo lahko v 24 urah Pe" ijalo blizu 6,000 avtomobilov; skoraj dvakrat toliko kot po stari skozi naselje. V prihodnjik dveh letih bodo zgradili obvozno cesto tudi v Podkorenu in i2" boljšali cesto v Ratečah. Popravljajo se tudi na graditev karavanškega predora, ki naj bo o-lajšal in poenostavil avtomobil' sko zvezo med Gorenjsko in Koroško. Manj potnikov . ŽTP Postojna na goriški ze lezniški progi je imela lani 5 mi' lijonov dinarjev izgube. Let°J računajo na nekaj boljši uspeJb ker so parne lokomotive zame' njali z diesel in motornimi- Na mesto starih 18 parnih imajo sedaj 5 dieselovih in 6 motornin za potniške vlake. Nove lokom0 tive so se dobro obnesle, čeprm je proga težavna. Leta 1961 Je vlak prepeljal med Jesenicam' in Sežano še 2 milijona poim kov, lani je bilo teh le še 8o0,-000. Padel je tudi tovorni P10 met, vendar računajo, da bo ^ porastel, ko bo začela obratoval nova cementarna v Anhovem i13 bo želeniški promet pri Gon odprt tudi za tretje države. Josip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman “Naše življenje, in posebno ^°je, na lasu visi. — Ker se lo-frva in ker ne bi rad, da bi me za hudobnejšega imeli, kakor Se® res, povem vam, da se včasi ®ana sebi zdim nehvaležen proti človeštvu- In če me vi vprašate, aH nisem terjal in ne terjam še 2^aj preveč od sveta, ponavljate k vprašanje, ki sem je že sam sebi stavil- Kadar vihar potenja, vidim v daljavi za seboj svitlo luč, ki me je nekdaj vesela, in prva polovica spomina njo je lepa, tako da bi morda teoral sam sebi pravičnejši biti j11 misliti: kaj pa hočeš še več, jteliko jih je, ki tega niso užili, kar til To je bila ljubezen, če te kdo srečen bil, bil sem jaz, i5ekaj časa- Neprijetno je, to se Ve> da ta moj spomin v svojem poslednjem delu obsega reči, ki s° začetku popolnem nejednake, alli da vam naravnost povem: laz sem se iz svojih sladkih sanj Se drugače zbudil, kakor se °ste na primer vi.” Tedaj ste nesrečno Ij ubili ?r; VPraša Leon. Profesor se glasno zasmeje. (( Vaše vprašanje,” reče Leonu, 11:16 opominja, da bi vi utegnili Žal Meni kaj romantike iskati. Mi je, da vam moram morda svojo škodo to misel podreti, Zakaj ker ljubim resnico, brani 1111 Vest, da bi v vaših očeh nosil fVet odsev nesrečnega zalj ub- ije: či: Ma okrog glave. Jaz ne sko- 111 v vodo, če me vse ženske “ svetu prevare, in prej bi roko "°dal Angležu, ki se strelja, ker a iz dolgega časa kaj početi, čez trideset.” “Matuzalem jih je pri svojih sto morda menj imel. — Pa vi boste imeli predaleč domov. Dalje me nikar ne spremljajte.” “Tedaj šele črez eno leto se vidiva zopet?” vpraša Leon. “Da, če bomo živi in zdravi-Jaz sem sicer že več let bolehen, pa te praznike sem se precej okrepčal, tako da zlepo menda še ne pojdem s tega lepega sveta, kjer mi rožice cveto kakor veste. — Pišite mi kaj! Postavim, če se boste oženili, naznanite mi, da vam bom po svoji slabi navadi malo nagajal- Kako je ime vaši nevesti?” “Neveste še nemam. Katero bi pa želel, da bi bila, imenuje se Pavlina,” odgovori Leon. “Pavlina? Res?” — čudi se profesor. —■ “No, na imenu ni nič ležeče. Zdravi ostanite!” Leon ga domisli, naj mu da svojo adreso. Da mu karto in poslovita se, profesor proti vinogradom — Leon nazaj proti domu. Medpotem pogleda Leon karto. Franc Vesel, c. k. gimn. profesor. “Nomen est omen—kakšna laž!” pravi Leon sam pri sebi in pre-mišljevaje moral je reči naposled, da tega moža vendar popolnem ne umeje. Morda se bo to, kar povem bralcu, otročje zdelo, ali jaz kot vesten poročevalec ne smem ničesar zamolčati: Leon je že zdaj premišljal in skladal, kako bo temu prijatelju, Francu Veselu, pisal dolgo, dolgo pismo, kadar in če se nekaj — pripeti. Pavlina! Ali je v Vred; §° tistemu, ki si zaradi malo-i vsem rimskem koledarju katero ^sir, ■fte nezveste ljubice zavda, iftl; avno sta oba neumna. Tudi aM že za seboj tisti poetični v temi tavajočega hrepe-j la, ki ne najde, česar išče. ^ fte iščem; domišljam si, da k aM precej ravan pot pred se-vem, kaj me utegne srečati, ime, ki bi bilo lepše in prijetnejše za uho? misli si. In vendar profesorju to ime ni bilo všeč. Čuden mož je to, zares! OSEMNAJSTO POGLAVJE. Znano ime. “Oh moj Bog, poglej Pavlina, geJ Me ne more- Kadar pa o i kaj se je naredilo! Da moja gla-p Mkah govoriva, vlečem jaz s!va vse pozabi!” Tako je vsklik-ereširnovim godcem in jim leinila Matilda, na vrtu črez gre-0 hvalo dam: dico pripognivši se. “Kaj se ti je primerilo?” vpraša Pavlina in pride bliže. “Moj ljubi rožmarinček se suši!” toži v otročježalostnem glasu mlajša sestrična. “Mrzla slana ga je zadušila predsinoč-njim menda- Glej, kako so peresca vela in povešena- Da se osmimi leti?” vpraša [nisem domislila izpuliti in v lonec presaditi ga!” “Morda se še prime! Takoj , e VeM natanko, zdi se mi, i ga izruj in presadi.” ^ati ° *°^ho. Sram me je pove- j “To je škoda,” pravi Matilda ko VaM, da sem bil celo zbolel, 1 in s svojimi belimi prstki, o ka-ljub6ln slišal, da dekle ni vredna ; terih bi bil še marsikateri drugi e2rM” . rekel, da niso za prstena tla raz- jkopavati, razbrska okrog kore-' nin rožmarinovih in ga naposled £) 0lle same nam ur’jo roke, ^ °He same nam glavo vedre- jv. ^ kacimi osmimi leti sem ^ lh da ima katera značaj, če ^ ^ern> ha ga ne more imeti, iatV> ^ensha> in ga tudi ne ter- ^‘pred ki bi bil rad kaj več izve- V^i še živi?” ^ V6M.” J-o X X ■ dobro,” pravi Leon čez ’ nalahko izpuli, bitj ^asa’ “vi se morate zalju- ^ Vsadita potem pozabljeno ra-§ače 0^eniti> da boste vse dru- stlino v lonec in jo zalijeta, da Vlj6 s°dili. Brez veselja ni ži- bi se bolj gotovo prijela. --------- j “Ali veš, da je to pomenljivo, ^tespn62 Radostne pijanosti ni da ti rožmarin ravno to jesen j pozebe?” pravi Pavlina šaljivo, j ko sta sedeli potem skupaj na Selia - “T a hravi Pr°fesor. «j,e aj se upijanite.” XarreVeč sern trezen, prijatelj! , klopi pred hišo. ^.Ste se °d zdravega spanja *EtSpatl’ sdite se zastonj zopet ^aŠ s 1 sladke sanje morajo ostal bo z nami večni čas. Zapustil solzno si dolino, se preselil v lepšo domovine^ a moje žalostno srce Te klic in v duhu gleda ljubeči Tv oj obraz. Pa mojih vzdihov več ne čaj zagrnil Te je večni mraz! SLADKO SNIVAJ VEČNI SEN-' Žalujoči: MARJUŠA — soproga; sinova BORIS ir. EDO, (Trst, brat in sestra v Slovenil' ter ostalo sorodstvo. 1073. Cleveland, O. dne 19. nov. - i LJUBLJANA Najlepša podoba mojih mladih sanj je bila Ljubljana. Vse se je razmahnilo, vse na široko razmaknilo v prsih, kadar sem pomis lil na njo- Niso mi veliko pripovedovali o nji; sam sem si bil ustanovil podobo, ki je bila sijajna brez primere. Kolikor je bilo lepote v meni, kolikor svetlobe, z vso sem bil ovenčal in obžaril Ljubljano. — (Ivan Cankar) ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St Clair Avemie 431-0628 i ■■■■■