36. številka. Ljubljana, v soboto 14. febrovarja. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. ^__ ■• Izhaja vsak dati sveder, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr, za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U p r a v n i S t v u naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovoli poslati naročnino vsaj do srede 18. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Rojaki slovenski! Državni zbor so iznenada razpustili ter naglo razpisali novo volitve. Na Štajerskem vršijo se že dne 5., 9., 11. in 12. su&ca. Vse kaže, da se nam Slovencem bližajo neugodni, mogoče tudi nevarni Časi. Vlada nagiba se mobo na stran nemških liberalcev, naših najhujših nasprotnikov. Stara nemško-liberalna doba, toliko pogubna delajočirn stanovom, kmetom in obrtnikom, nevarna Avstriji, sovražna Slovanom in sv. katoliški cerkvi, hoče zopet zavladati pri nas. To zabraniti more le srečen izid razpisanih volitev. Slovenci štajerski moremo le v državnem /boru si česa priboriti. Le tam najdemo dovolj močnih zaveznikov. Ondu odločuje se ne samo vladna, ampak tudi naša osoda v vsakem oziru. To nam nalaga dolžnost, tje izvoliti samo izkušene domoljube, spretne bojevnike iu značajne možu, in takšnih, hvala Bogu, imamo ter jib moremo volilcem priporočati z najboljšo vestjo. Dne 8. t. m. zbrali smo se zaupni slovenski možje v Mariboru ter postavili 5 kandidatov. Vsi bo Vam, predragi rojaki, uže dobro znaui. Vsak izmej njih se je že boril za Vaše koristi v državnem ali deželnem zboru. Diči jih iskreno domoljubje spojeno b spoštovanjem do sv. cerkve. Vsakega na-udaja prisrčna želja, pomagati in propada rešiti kmetski slovenski stau, saj ho porojeni od kmetskih starisev, vsi verni sinovi slovenske matere. Dali so moško besedo, da bodo v vseh uprašanjih, toraj tudi v šolskem, postopali složno in vzajemno z drugimi slovenskimi poslanci, v smislu gesla: vse za vero, dom, cesarja. S tem je vse povedano! Postavili smo takrat kandidate tudi za obe mestni skupini. Treba svetu dokazati, da so dotična LISTEK. Nedeljsko pismo. Kraljevanje princa Karnevala, oziroma narodnega Kurenta bilo je letos jakokrutko, agonija bila pa je razmerno dolga in poslednje dni bi se bil moral človek podvojiti, da bi bil prisoten pri vseh pustnih veselicah, ki so se prirejale proti koncu. Sedaj je hvala Bogu, s pustom pri kraji in vsi si ložje oddihamo, kajti mislili smo že, da bode z nami, kakor z znanim bolnikom, ki je prijatelju tožil: .Samih dobrot me bode konec!" Jako dostojno zaključila je vrsto pred pustnih veselic raaskarada „Sokolova". O njej se pač sme reči, da je, kakor prejšnja leta, tudi letos „goloba odstrelila". Bila je brez ugovora najlepša zabava, odlikovala pa se je v tem, da Že mnogo let ni bila tako močno obiskana, kakor letos, ko nam je prav živo kazala, kako treba bi bilo večih prostorov. Navzlic silni gneči in uprav tropični vročini imele so OČi razkošno pašo, vsakaternik pa naj prijetnejšo zabavo. Krasni spol bil je izborno zastopan in teško je bilo odločiti se, kateri Evini hčerki prisoditi prvenstvo. Tu te je mikala sveža mladost v bujnem mesta in trgi na slovenskih tleh in živi ondi mnogo Slovencev, ki se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti. Predragi rojaki, štajarski Slovenci stopamo, dobro urejeni, srčno na volilno bojišče. Storite vsak svojo domoljubno dolžnost, držite se strogo postavljenih kandidatov in sijajna zmaga je gotova. Naši kandidatje so: 1. Za okraje: Celje, Gornjigrad, Vransko, Laško, Sevnica, Kozje in Brežice gosp. .villn» VoMiijak, deželni poBlanee, predsednik južuo-šta-jarske hranilnice in zveze slovenskih posojilnic, načelnik društvu dijaške kuhinje, posestnik, bivši državni poslanec. 2. Za okraje: Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec in Mareuberg gosp. Vrane Itoltit«. deželni poslanec, profesor in posestnik. 3. Za okraje: Ptuj, Smarije, Rogatec, sv. Lenart, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona č. gosp. dr. Lav. Or^gorc«1, kanonik, župnik in bivši državni poslanec. 4. Za meBtno skupino: Celje, Žavec, Vojnik, Konjice, Vitanje, Šoštanj, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Vransko, Laško, Šmarje, Rogatec, Sevnica, Kozje in Brežice gosp. dr. Josip Nemec, deželni poulanec, načelnik okrajnemu zastopu celjskemu, advokat. 5. Za mestno skupino: Maribor, Ptuj, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Muta, Vozenica, Marenberg, sv. Lenart, Ljutomer, Ormož in Središče gosp. dr. Ivan Dečko, deželni poslauec, odbornik okrajnega zastopa. Po sklepu shoda zaupnih mož v Mariboru dne 8. februvarja 18 9 1. Odbor Slovenskega društva* Vse za vero, dom, cesarja! V Ljubljani, 14. tebruvarja. Dogodki poslednjih let so nas preverili, da na Dunaji ne marajo posebno za kakeršnokoli državnopravne premembe Ko so se začeli pojavljati programi, ki so merili na to, da se da avstrijski upravi drugačna oblika, jela se je vlada bolj približevati levici, katera hoče, da se ohrani, kolikor se da I svojem c vet ji, za njo korakale so in se vrtile elegantne dame, bogato in ti no opravljene, njim na strani čile plesalke, vse v raznobojnih slikovitih opravah, v ozadji pa takozvane „garde-damett, glede katerih bi človek težko pogodil, zakaj se dejanski ne udeležujejo prelepe zabave, ko vender leta še dopuščajo. No Kurent je pokopan, godec obesil je v „diinnik trobento in bas, in žalostno pesem prepeva na glas", preostajajo nam samo še ljubi in neljubi spomini na predpustno dobo. Neljubi spomini pa so v večini, in tem neljubim spominom dal je pokojni naš Simon Jenko pravega duška v svoji pesmi „Pogreb". Pesem ta ni nova, znana je vsacemu, kdor se zanima za slovensko pesništvo. A ker Jenkovih pesmi j ni več dobiti in ker se drugo izdanje zabranjuje, bodi jej tu mesta: „V zvoniku dvanajst ura bije, Ravnine g6re tema krije ; Le v mestu luči 5e gor6 Le v mestu Se ne spe ljudje. PiBčali, gosli se glasijo, Vrste pleealcev se vrtijo, Njih Ho nobenega ne /.naš, Ker vsak obraz je čudna laž. Pred vrata konja pridrdrata, Kočijo Crno pripeljat«; sedanji ustroj, ali se pa vsa uprava bolj centrali-zuje. V nas se je bila bolj jela naglašati ideja /Jedinjene Slovenije, v Dalmaciji jeli so se naududevati za pridruženje Hrvatski, na Češkem je pa oživelo češko državno pravo, italijanski poslanci na Tirolskem so pa zahtevali razdelitev dežele. Tirolski deželni zbor se je kar zaključil, ko se je izjavil, da je nujno treba obravnavati dotičui predlog. Proti Mladočehom 8e pa vlada tudi haš zaradi tega tako osorno obnaša, ker so Češko državno pravo spravili na površje. Sedanji prevrat naperjen je v prvi vrsti proti federalizmu, nikakor pa ne naravnost proti narodni jednakopravnoBti. Zato smemo 8 precejšnjo gotovostjo trditi, da na kake državnopravne premembe ni misliti bodočih šest let, ako bode novi državni zbor sploh tako dolgo obstal. Sploh smemo reči, da itak ni Čas ugoden za take ideje, dokler se ne zruši dualizem. O tem državni zbor, ki se sedaj voli, ne bode imel sklepati, kajti pogodba z Oger-sko skleoena je za deset let. Državno gospodarstvo na Ogerskem zares bolj nazaduje, nego napreduje, ali vender ni pričakovati, da bi Ogri že v teh desetih letih dogospodarili. Pa še nekaj druzega je, kar ne govori za iz-vedenje kakih državnopravnih premen v Avstriji. V te) zadevi se težuje slovanskih narodov nikakor ne ujemajo, in kakor hitro bi v državnem zboru prišla taka uprašanja na vrsta, pojavila bi se taka nasprotstva, da bi tudi pri ugodnejšem položaji, nego je sedanji, morala taka akcija ostati brezuspešna. O takih zadevah bi se vsi avstrijski Slovani morali poprej sporazumeti, še le potem bi jih Brneli sprožiti v zborih, Ker sedanji čas za take spremembe ni ugoden in bi se s takimi uprašanji utegnili le poduetiti razpori mej avstrijskimi Slovani, zato mislimo, da bi bilo umestno, da bi se taka uprašanja ne rinila preveč na površje. Nesloga, ki bi se Ž njimi za-sejala mej naše vrste, koristila bi pač le našim nasprotnikom. V sedanjem položaji je baš vzajemnost Slovanov krvavo potrebna. Vzajemno postopanje bi se pa vsaj po našem mnenji dalo ložje doseči na dru- V kočiji pa mrlič leži, Svet tacega še videl ni. Ok6, globoko v čelo vdrto, Je vedno Se na pol odprto, Na ustnicah in na očeh Še ziblje so hinavski smeh. Obleka mu je tenka svila, Lasj6 difie mu od kadila, Cvetice ga pokrivajo, Ki se uže obletajo. Pred hišo konja zarzgetata, Odprejo se Široka vrata, Za vozom v paro stopi trop, Da počasti moža pokop. Device, davno že v srpani, Dekleta lotos so ko lani, Šo v prvi vrsti jokajo In samski stan prekliujajo. Potem mladenci se vrstijo, V obraz bled na pol mežijo, In v prazne žepe segajo, Denar okrogli kolnejo. Za njimi množica neznana Gre klaverna in vsa zaspaua. V kolo obstopi črni grob Zapoje tak pogrebcev trop: Le ž njim v pogreba tiho trumo! O polnoči z mej nas naj zgine, pačili podlagi. Vsi avstrijski Slovaci se borimo za narodno jednakopravno^, ki se nam do danes še ni izvela. Kaj, ko bi se zjedinili o tem programu in potem kot močna stranka stopili na pozorišče? Taka stranka bi vsekako impooovala, in vlada bi si ni upala dolgo jej upirati se Slovanska stranka naj bi si poiskala zaveznikov, katerih bi ji gotovo ne bilo težko najti. Podpirala naj bi vedno fe one stranke, katere bi podpirale narodno jednakoprav-nost. Stališče vlade novih 6 let ne bode Bog ve koliko trdno. Zjedinjeuim Slovanom bi ne bilo težko precej zasukati položaja. Vlada bi se niti ne bila upala bratiti se z Nemci, da ni mislila, da je poljske podpore gotova. Še danes bi Dunajevski ministroval, da ni Taafie dobil obljub, da bodo Poljaki podpirali tudi vlade, katere se bodo opirale na levico. Najprva naloga državoih poslancev naših bodi, da Poljake odtegnejo vladni Btranki. To bode morda težavno, ali nemogoče ni. Že sedaj prihajajo iz Galicije glasovi, da vsi Poljaki ne bodo podpirali vlade, če se bode pajdašila z nemškimi liberalci. Zgubi li vlada to podporo, bode pa prisiljena jo zopet zasukati, in izstopili bodo iz ministerstva nemški liberalci. V Avstriji je sploh nemško-liberalna vlada mogoča le tedaj, če smo Slovani nejediui mej seboj. Da smo se vsi avstrijski Slovani takoj po razgla-šenji ustave postavili na strogo stališče narodne jednakopravnosti in složno postopali, bi na nemško vlado sedaj v nas nihče niti mislil ne. Z neke Btrani se priporoča, da bi novi slovanski poslanci kar zahtevali, da se država preustroji in odpravi dualizem, in ako se to ne zgodi, da bi obrnili državnemu zboru brbet. Mi pa nikakor nesmo za tako postopanje. Pasivna politika češka je imela premalo uspeha, da bi se mogli nauduše-vali zanjo. Tudi bi se hitro po slovanskih deželah porodile stranke, ki bi hodile v zbor. Volilci bi se kmalu naveličali vednih volitev, in tu in pa tam bi se odločili za poslanca, ki pojde na Dunaj. Tudi nesmo Slovani dovolj organizovani za tako akcijo Na Češkem je vse v neredu, pri nas na Slovenskem se tudi pri volilnem gibanji pojavljajo jako žalostni dogodki. Skoro gotovo smemo reči, da po petletni pasivni politiki, bi niti polovice slovanskih zastopnikov več ne roankalo v zboru. Nemci bi lepo vladali brez nas, in gotovo ne nam v korist. Možje, ki bi iz slovanskih dežel prišli v zbor, bi pa ne bili najooljši značaji, in bi bili le opora Nemcem. Zato nesmo za pasivno politiko, marveč le priporočamo, da se Slovani zjedinijo o skupnem programu na podlagi § 19. naše ustave, in videli bodemo, da njih trud ne bode dolgo brezuspešen. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. februvarja. Volilno gibanje. Tudi znani dr. Knotz se je ponudil letos za kandidata, bil bi rad voljen v mestni skupini Te* šinski. Nemški zaupni možje so se pa skoro jednoglasno izrekli proti njegovi kandidaturi. Knotz bode sedaj najbrž opustil misel na poslanstvo, kar ima Zapojte v grob mu iz vseh ust: Ne vst&ni vefi nesrečni Pust." Za letos je ta želja že opravičena, za prihodnje leto pa ne več Kaj bi sicer počele nadobudne zastopnice krasnega spola, ki so preteklo sredo ele-gično prepevale: „Prida je pepelnica, Ostala sem samica — — —" in potem vlekle in vlačile obligatni ploh in še sedaj ne pojmijo, zakaj je bil baš pretekli predpust tako kratek. Pretekli predpust se tudi našim Nemcem ni prikupil Nagibi so v ljudskem štetji. V desetih letih nazadovali so Nemci za dobrih pet stotin, slovensko prebivalstvo pa se je pomnožilo za dobrih pet tisoč. To je uprav obratna progresija in te Številke po v oni jezik, ki nam kaj prijetno bije na ušesa. Lj u lisko štetje dognalo je, da je Ljubljana zares slovensko mesto. Tudi od drugod iz ožje naše domovine prihajajo nam prijetne vesti. Tako čujemo iz Škofje-loke, da se je ondu namesto Punta pokopal nekdanji .Schtitzenverein", na njegovo mesto pa stopilo „Slovensko strelsko društvo*, katero prav iz Brca pozdravljam, želeč mu, da raste in se vedno bolj razvija. s. tudi prav, kajti z dosedanjim postopanjem svojim pač ni delal časti parlamenta. ? Srednja stranka moravskih veleposestnikov imela je te dni posvetovanje p državoazborgfcih volitvah in sklenili, da 'je hoče držati kompromisa, kateri je sklenila z liberalci ob defcelnozbofskib vo litvah. Po tem takem ni pričakovati, da. bi v ne-fidejkomisnem moravske m veleposestvu prodrl kale konservativec Nemški konservativci na Češkem hočejo poskusiti svojo srefo pri leto«* v$t% Posebft.h tispehov pač nenjajo pr&kfokti, Jter v nemgk.h okrajih na Češkem nego prava tla za prijatelje verske šole. Odstop Dunajevttkega. Neki Dunajski list je izvedel iz Levova, da je Dunajevski tudi bil za razpust državnega zbora, ali je ministerskemu svetu predložil načrt komentara, ki naj se priobči v uradnem listu, po katerem se hoče vlada opirati na dosedanjo večino, o katere zanesljivosti se je preverila. Grof Scbbnborn predložil je drugi načrt iz peresa sekcijskega svetnika dr Steiubacha, kateri je bil za zbližanje z levico. Pri glasovanji se je pokazalo jednako število glasov za oba predloga in Taafie je pretrgal sejo, da dobi instrukcije z višjega mesta. Ko se je ponovila seja, izjavil se je Taafie za Steinbachov načrt, minister Zaleski, ki je poprej bil za Dunajevskega iračrt, je izjavil, da se kot sluga krone udaja njenim željam. Dunajevski na to izjavi, da ae on zmatra le kot svetnik krone in da odstopi, če ministerski sovet odloči proti njemu. Ker se je Dunajevskega načrt zavrgel, je on dal ostavko in apisovatelj komentara, kateri je objavil Dunajski uradni list, postal je finančni minister. Mladoruninakl program. Zaupni rusinski možje v Bukovini so se izjavili za mladorusioBki program in pri letošnjih volitvah bode v Bukovini uajbrž voljenih nekaj mož, ki se strinjajo s tem programom. Pa tudi v Galiciji dobivajo Mladorusini v nekaterih okrajih vedno več zaupanja, posebno ker jih na višje povelje podpira tudi duhovščina. Ker bodo v nekaterih okrajih tudi Poljaki podpirali kandidate mladorusinske, pri* čakovati je, da pridobe nekaj mandatov. Ogerski državni »bor je vsprejel zakon glede ukvartiranja boseaskih vojakov. Bila je pa v tej zadevi v zbornici precej burna debata. Vladna stranka in zmerna opozicija zagovarjali sta predlogo, skrajni levičarji so jo pobijali z vso strastio z državnopravnoga stališča in pri tem ostro kritikovali politiko, ki je Avstrijo peljala v Bosno. Viiaiije države. Bolgarska vlada je sklenila, da na državne stroške zgradi železnico Sofija Pernik, da bodo mogli izvažati premog iz Mošioskih premogovnikov. Proračunih so, da se bode ta železnica izplačala v dveh letih. Pozueje se misli pa podaljšati do Kistendže in do turške meje. Za grajenje železnic stori sedanja bolgarska vlada jako mnogo, to se jej mora priznati, in s tem pospešuje močno trgovino v deželi. /talija in Bolgarija. Italijanski zastopnik v Sofiji je tudi bolgarski vladi sporočil okrožnico o premeni vlade v Italiji. Bolgarska vlada je pri tej priliki izrekla nado, da bode novo italijansko ministarstvo isto tako naklonjeno Bolgariji, kakor je bilo Crispiievo. Da se je omenjena okrožnico sporočila bolgarski vladi, ni brez pomena. S tem je Italija pokazala, da priznava sedanje razmere v Sofiii za zakonite. Pnirnell. Irske škofe silno jezi, da se Parnell ne umakne javnemu življenju. Nadejali so se, da dobe mnogo večji politični upliv v deželi, ko se umakne s po zorišča ta mož, ki je v teku let pokszal nenavadno energijo, na katerega tudi najvišji cerkveni dostojanstveniki uplivati ne morejo. Veselili so se že prelat]«, da se je približal čas, ko se irska otrese tega moža, ker je znana pravda zastran ločitve zakona kapitana Shee vrgla malo s nce oa Parnel-lovo zasebno življenje. Sedaj se pa kale, da so se varali iu so zaradi tega v pastirskih listih izlili vso jezo na Parnella, grozno slikajoč velikost njegove pregrehe. Dopisi. Ođ Žužemberka 12. februvarja. [Izv. dop.J Naš g. župnik priporočal je v zadnjem občinskem zborovanji grofa Hohenwarta kot poslanca za tukajšnje okraje. Ne vemo, je li to storil vsled priporočila v „Domoljubu", ali zato ker »Slovenec" prepoveduje voliti uradnike, dasiravno je grof. H. izmej najvišjih uradnikov, ali pa zato, da bi bil jedenkrat voljen tudi na Dolenjskem* ker se je drugje menda že naveličal. Gotovo je, da se za Hohenvvarta agituje sicer skrito in močno, in ni dvoma, da bodemo skoro brali kak telegram, kako so ti in ti volilci proglasili ga za svojega kandidata. H. ima v državnem življenji naše države gotovo zaslug, a ca Slovence ima jih bore malo. On je iz tistih ntših poslancev, ki slovenski niti ne govore in naših pravih potreb niti ne umejo. Naši odločne j i poslanci dobro vedo, kake sile je večkrat tr?Mfti <♦* «• Je prf^rr^1 ktJWPu qdpo»lfn8tvu do miuistrov v razložbo naših rszinjpr. Možu ni zameriti, on ne pozna več nadih ojrolnostij, saj jih še nekateri drugi izvoljenci ne, ki so bližje nas! A. če mu ne zameriino, izkazovati mu ni treba še natega zaupanja, da ga volimo kot zastopnika ! Ne potrebujemo več tajjh poslancev, katere nam bodejo pred8tair}j|li jjrugi, |ter sami ne upajo, spraviti |ftf našiti besefl preljo svojih zob Jp jidi ta-cih ne, ki se ne morejo posvetovati s svojimi volilci ter dati jim poročila o svojem delovanji. Iz tega ozira pri zadnjih volitvah ni zmagal knez Wiudischgratz, in nima oade grof Hotaenvvart. Vemo, da nam vsak posamen poslanec ne bode postavljal železnic, ne meril cest, a hočemo poslanca zmožnega, trdnega slovenskega prepričanja in odločnega, ki bode dobro vedel za našega naroda potrebe in se manj brigal za posebnosti nemških konservativcev kakor so „verska" šola in več tacega, kaiti vse te posebnosti niso nič druzega kakor zelja, da im-derao zopet v oblast višji in plemeniti gospodi, kakor je bilo ob času desetine in tlake. — Kad olcraj torej oi ni kak a turška d raj na, da bi kar na zapoved pomagal kakemu plemenitafiu Še do poslaniške časti! Hohenvvart bil je doslej zastopnik druzih okrajev po Kranjskem, poznajo ga, pa naj ga zopet isti volijo, ako je Kranjska že taka dežela, da si more poslancev tako izposojati! Radi bi poslanca iz narodnih posestnikov, ker pa nekateri neče, drugI ne more, moramo izbrati sposobnega, odločnega moža izmej uradnikov, katerih baje kandidujeta dva. Tu pač ue nislimo na Nemca Kočevskega glavarja Thomana, temveč na Ribniškega in Trebanjskega sodnika. Pri nas ne velja tisto strašilo, da je tudi sodnik vladi podložen, torej negotov človek, ker vemo, da zakon govori baš nasprotno namreč: sodnik ni nikomur odgovoren za svoja zakonita dejanja in brez sodbe ne more se ne odstaviti ne prestaviti, kakor se lahko drugi uradniki. Sodnik je torej bolj satnoBtalen, nego trgovec ali obrtnik, ki vedno računi, kaj poreko moji kupci, bolj kakor marsikateri duhovnik, ki poprej vpraša v Ljubljani, kaj hoče storiti; bolj kakor marsikak posestnik. Se ve, da mora biti dotičnik tudi trden, zoačajen mož, ki se ne boji vsake sapice in bi raje precej pustil Bvoje državnopotdaniško mesto, ako bi ne mogel delovati, kakor zahteva blaginja njegovega naroda, kajti vemo, da poslaniško mesto ne daje poslancu nobenega pravega denarnega dobička, ako spol nuje svojo dolžnost, kakor mora. Dotična gospoda naj se torej sporazumeta da ne bodeta drug drugemu jemala glasov ter naj potem določenec kandidaturo poroči v Ljubljano; mi pa bodemo skrbeli za glasove. Zadnjič čul aem v Žužemberku hude tožbe o šaljivem .Brusu", ki je obrusil nekatere domačine; celo vodja sodišču se je baje hudo val. Mislimo, da dotični 9 pesnik" nI hotel žaliti nikogar, obrusiti koga pa ne škodi, posebno pa, če kaka reč res ni, tudi ne boli? — ■a Žili pol | pri Celovci 13. febr. [Izv. dop.J Zadnje „Freie Stimmen" in „Bauern-Zeitung*, organ Bauernbunda, prinesli sta na dan kandidaturo slovenskega renegata Kiršner-Razaja iz Zihpolj, „dušo" Bauernbunda, kakor pravi njegov sovrstnik Dobernik v svojem lističi. Navadno se upije v tem taboru, v katerem se zbirajo te vrste ljudje: .volite kmeta; ne volite »farjev* ali doktorjev". In kaj je B&uernbundski kandidat? Ne prvo, ne drugo! Le samo ,duša" Bauernbunda je in druzega nič. Ta naši stranki nasprotni kandidat, po rodu sam slovenske krvi, je sicer majhne postave« a je jako zgovoren in zavoljo tega pa že misli, da je sposoben za državnega poslanca. Po naših krtjib sedaj urnih nog leta od hiše do hiše ter pridušuje može, da naj mu dado svoje glasove. Bode li kaj opravil h svojimi sladkimi obljubami, naznaniti Vam hočemo prihodnji četrtek 19. t. m , ko se bode v naši občini vršila volitev volilnih mož. „Kunflten" pa je ta gospod zelo in našim slovenskim volilcem na vse pretege priporoča, naj bi le šli na dan volitve raje na veliki živinjski semenj, ki se vrši vsako leto na kvaterni četrtek v Celovci in se nanj posebno mnogo živine na prodaj pripelje. Tej „duši" Bauernbunda je pa prav posebno na potu tudi še nad občespoštovaoi g. župnik čemer, kateremu je še pred kratkim metal polena pod noge, ga hodil črnit v rumeno hišo v Celovec ter mu napravljal sila težkoč. Vse pa se je za gospoda Priloga »Slovenskemu Narodu" Bt. 36 14. fenrnvarja 1891. župnika tako ugodno zasukalo in izvršilo, da je tu „duša" Bauernbunda ostala naposled popolnem na cedilu Sedaj bi se gospodu župniku Že rad pričel dobrikati. Slišali smo tudi praviti, da se je Kiršner-Ra-zaj u, ko je prišel priporočat Be Olovgkim diktatorjem za kandidata, namignilo, da se mu mandat prepusti, a da nuj dela, kakor hoče, glavna stvar je, da zmaga in naj že toliko staue. Mi Bi pa mislimo, ako Bog da in sreča junaška, ne bode tudi Celovško namigovanje pri nas ničesar izdalo, kajti tudi mi se bomo potrudili, da bode zmaga naša, ker imamo v naši občini le samo take može, ki se ne morejo in ne smejo ogrevati za tista čisto pro-testantovaka načela Kiršner-Razaj-a, alias „duše" Bauernbunda, koja goji on pri Bhodih nemške kmetske zveze. Ali mož mar ne ve več, kaj da je govoril dne 20. februvarja lanskega leta v gostilni pri .črnem orln", ko je napravil Bauerubund cesarja Jožefa slavnoat? — Pa on se zdaj predrzne, usiljevati se nam za kandidatu? In tak mož naj bi bil poslanec poštenih slovenskih pokrajin? Ne in nikdar ne! Slovenci, na noge! Združite vse sile in da rešite čast naroda slovenskega, oddajte pri prvotnih volitvah Vaše glasove možem, ki bodo volili poštenega moža, — pravega sina slovenskega naroda. Pokažimo, da smo možje in ne udajmo se odpadnikom. I#, St. JPetra na Pivki 13. februvarja. [Izv. dop.] Silovita burja, zameti, tdcok vagonov iz tira, ogenj in morda še kaj druzega, — vse to poBkušalo je zaprečiti našo veselico v prid podružnici sv. Cirila in Metoda. Toda trdna volja veselič-nega odseka, jekleno rudoljubje povabljenih veljakov, postavilo Re je vsem elementom po robu in beseda se je vršila ter bila prav dobro obiskana. Obiskali so nas vsi okoličanje (razen Slaviucev) počastili so nas pa tudi vrli Postojinci, Bistričani, Vremci, GoriČani, Istrani, da, — še celo Štajerci. Navzoč na je bila večinoma vsa inteligenca Šenipeterska. V lepo okrašenih prostorih pozdravil nas je g. predsednik M. Pintar, ter nam ž njemu prirojeno zgovornostjo in naudušeuostjo priporočal prekoristno šolsko družbo. Za njim uvrstili so Be vrli Zagorski pevci in pevkinje, katerim so se pri družili impozantni basi in tenori Postojioski ter nam zapeli dovršeno ubrano. Nič manj ugajala je igra na citre in deklamacija. Kaj bi ue? Oboje je bilo v pravih rokah in ročicah. Splošno veselost in smeh pa je pouzroeil komični priz r vdovca „Me-rakla". Po dovršenem vsporedu pomeukovali smo se prav prijateljski. Da se je pa veselica tako dobro ohneBla gre zasluga najprej častitim Zagorcem in nj.h pevovodji g. 0 ti h n i k u ter požrtovaluemu visokošolcu gosp. S. Domicelju. Nič manj zaslug pridobil si je uradnik južne železnice g. Auton Kozlevčar. Deloval je celi mesec in skrbel posebno za dekoracijo Ves veselični odask pa more ponosen biti, na tolikem uspehu. Na /.dar! —C Domače stvari. — (Prvi javni shod »Slovenskega društva" v Ljubljani.) Opozarjamo šo jeden krat vse domoljube in člane mladega „Slove n skega društva" na prvi javni shod, ki bode jutri v nedeljo ob 3 uri po polu d ne v dvo rani Ljubljanske čitalnice, kakor je raz vidno iz vabila, prijavljenega včeraj na čelu lista Glede na veliko važnost bodočih volitev za državni zbor je želeti, da bi bila udeležba prav mnogoštevilna, da se udeleže tega prvega shoda vsi somiš-Ijeuiki, ki so že člani društvu, ali žele to postali Doziiaj prijavilo 8C je že nad 200 članov, nadejamo pa se, da bode to število hitro naraščalo še dalje in da se jutrajšnjega tdioda udeleži veliko število Ljubljanskih in tudi uuanjili člauov. — (Cesarica Elizabeta v Jer u za lemu.) Vest o potovanji uaše cesarico v Jeruzalem izbudila je tam veliko veselje. Guverner Jeruzalemski, Ibrahim Paša, pozdravil bode cesarico že v Jati, odkoder jo bode spremil z velikim vojaškim spremstvom do svetega mesta, kjer bodo visoka go<*pa Stanovala v avstrijskem hospicu. i— (Na srednjih in ljudskih šolah Ljubljanskih) bil je danes sklep prvega se inestra in so se razdelila spričevala. — Na II (nižji) gimnaziji bilo je vsega vkupe 1)16 dijakov, mej njimi 88 odličnjakov. Prvi red jih,je dobilo 217, dvojke jn trojk* pa 01. —(Pogrebni sprevod pokojnega dr. A m b r o Ž i č a) bil je dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih. Razven deputacije Sokola" in „Šišenske čitalnico" z društvenima zastavama bilo je zastopano občinstvo Ljubljansko v izredno mnogobrojuem številu in se le malokdaj vidi tak pogreb. Društvo „ Slavec" pelo je žalo-stinke pred hišo, v cerkvi in na grobu. Veliko je bilo število krasnih vencev, ki bo se položili na krsto njegovo, razven teh znakov srčnih simpatij bilo je pa videti tudi mnogo rosnih očes, ko se je izkazovala poslednja čaBt preblagemu pokojniku. --- (Občni zbor.) Podružnica avstrijske družbe , Belega križa" za Kranjsko v Ljubljani bode v petek dne 27. febrvarja ob 1/28. uri zvečer v hotelu „Pri slonu" v Irlubni pritlični sobi imela svoj IX redni občni zbor. Dnevni red: 1, Poročila predsedstva. 2. Računsko izvestje in računski sklep za 1800. 3. Volitev. 4. Posamični predlogi. P. n. člani se ulj mine vabijo, da se mnogobrojno udeleže. — (Imenovanje.) Zdravniški vladni konei-pist gosp dr. Fran Zupane imenovati je okrajnim zdravnikom prve vrste. — (Imenovanje.) Preglednim olieijalom pri tobačnem odkupnem uradu v lmoski v Dalma-maciji imenovan je asistent tukajšnje glavnu tobačne tovarne g. Viljem Steindl in ue Striudf, kakor se je včeraj napačno poročalo. — (Občni zbor Ljubljanske mesarske zadruge) vršil se je včeraj v magistratu! dvorani pod predsedstvom zadružnega načelnika gosp. Kopača ob navzočuosti 40 članov in obrtnega komisarja g. Sesek-a. Iz odborovega poročila je razvidno, da šteje zadiuga 24 velikih mesarjev, 9 sušileev, 03 malih mesarjev. Vajencev se je preteklo leto upisalo in doneske uplačalo 28. Oproščenih je bilo vajencev velikih mesarjev 8, malih mesarjev 15. Odbor je strogo gledal na to, da nihče v Ljubljani ni smel izvrševati mesarske obrti, kdor nema dokaza zmožnosti, isto tako, da nihče ne dobi spričevala kot mesarski pomočnik, ako ni bil kot vajenec tri leta pri jednem in istem mojstru in ui plačal ustojmiue 5 gld. in oprostnine 10 gld Zadružno premoženje mojstrov iznaša 550 gl.; pomočnikov 534 gld., skupaj 1070 gld. in je naloženo v hranilnici. Zbor poročilo in račun odobri in Bklene, da se ima, da bode zadruga popolna, ustanoviti še pomočniški in razsodiški odbor in zadružna bolniška blagajnica, ker je do 100 pomočnikov in vajencev, katero število zadoščuje, da se odcepijo mesarji od okrajne bolniške blagajnica iu postanejo samostalni. Predlo;;, da bi se oproščevnli vajenci vsako leto le trikrat, prenarodil se je, ko mu je ugovarjal ma gistratni tajuik g. Sesek, v toliko, da se mora vsako oproščenje vsaj mesec dnij prej naznaniti, da se potem vrši preskuštija. Končno opomni zadružni predseduik g. Kopač, naj bi mojstri gledali na to, da bi se vajenci spodobneje obnašali. Podpredsednik g. Fran SlovŠa ta nasvet krepko podpira in misli, ako zadružni odboi sam ne izhaja s kaznimi s tem, da odreče takim vajencem oproščenje za 3 do 6 mesecev, naj jih naznani mestuemu magistratu, da jih kaznuje. Končno se sklene, da se naznanijo vsi mesarji in sušilci, ki navzlic mnogokratnemu opominu neso uplačali upisnine v zadružno blagajnice mestuemu magistratu, da izterja dotične doneske. Bivšemu načelniku zadrug 1 p isest uiku Fr. Štruklju, ki se je muogo trudil, da se je mesarska zadruga ustanovila, izreče zbor zalivalo in naroči uačelništvu, da mu jo pismeno objavi. — (Čitalniško restavracijo) prevzel je začasno g Trinker. V nedeljo, 15. t. ni. bode p. n. občinstvu že stregel novi restaurator. — (Izid ljudskega štetja v mestni občini Skofja Loka:) Mesto Škofja Loka šteje 1338 prebivalcev, kapucinsko predmestje 440, predmestje Kat lovec 430, predmestje Studenec 144, predmestje Trata 97, vas Viucarje 33, Brode 92, Brezuica 122, Bodulje 72, Sv. Audrej 88, Sv. Barbara IG J, Sv. Filip in Jakob 47, Sv. Flori j an 4G, Gabrovo 49, Gaberk 55, Ilusta 35, Puštaj 335, Log 117, Št. Ožbolt 181, Št. Peter 33, Staniše 48, Zapotnica 122, Zminc 158, skupaj 3958 prebivalcev. — (V Krop i) je po ljudskem štetji 892 prebivalcev. Pred desetimi leti bilo jih je 239 več. V teh številkah je pač ozbiljna razlika, in če pojde še daljo tako, bode Kropa skoro popolnoma zapuščena. — (A k a d. društvo „Triglav" v Gradci) priredi v ponedeljek dne 10. Bvečana t. 1. v dvoranah hotela „zum gold. Roso" slavnostno zboru vanje z nastopnim dnevnim redom: L Čitanje za- pisnika. 2. Dav. Jenko: Slovenska himna, poje moški zbor. 3. Izročitev traku akad. društva „Hrvatska". 1. Sviranje tamburaša akad. društva „Hrvatska". 5. Dr. B. Ipavec: Slovanska himna, poje moški zbor. Začetek ob S ih zvečer. — (Hrvatski list v Ameriki.) Kakor se poroča i Mar. listu", začelje izhajati z novim letom v Buenos-Ayresu hrvatski list „Slavenski glas", kateremu urednik je g. G. D. Druzeič. Potreba tacega lista čutila se je že zdavno. — (Parobrod arstvo na Savi.) S početkom vožnje na Dunavu bode se pričela tudi vožnja na Savi mej Siskom in Zemunom, po dvakrat na teden« Vožuji red in novi tarif prijavil se bode v kratkem. — (Pomiloščeu morilec.) Znani v Trstu zaradi ropa in umora na smrt obsojeni Andr. Job bil je od cesarja porailoščen, in je najvišje sodišče spremenilo smrtno kazen v dosmrtno ječo. — (Tatvina na poŠti.) Okrajno sodišče v Tržišči (Monfalcone) naznanja, da je v noči od G. na 7. t. m. poštnem uradu v Runkah bilo ukradenih 4129 gld. 70 kr. večinoma v srebru (namreč 3010 gld.). — (V pijanosti v morje pade I.) Pustni torek zjutraj izvlekel jo nek mornar v Trstu mrtvo truplo tlečega GOletnega ribiča, ki je preteklo nuč v pijanosti pal v morje in utonil. Truplo preneslo se je v mrtvašnico. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu-: Trebnje 13. februvarja, Naš kandidat je gospod sodnik Golja Velikološki in Dobcrniški volilci. Beligrad 13. februvarja. V skupščini pričela danes obravnava o budgetu. V vladnih krogih se misli, da se bode budgct hitro rešil, ker je budgctni odsek iz svojega nagiba povišal dispozieijski zaklad za 200.000 dinarjev. Peterburg 14. februvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand odpotoval zvečer ob 10. uri v Moskvo. Na kolodvor spremljali ga car v avstrijski uniformi z redom zlatega runa, vsi veliki knezi in dostojanstveniki. Od carice in velikih kneginj poslovil se je nadvojvoda v Anickinem dvorci, kjer je bil obed, pri katerem je car napil na avstrijskega cesarja in cesarico in na nadvojvodo. Godba zasvirala je avstrijsko himno. Nadvojvoda napil ruskemu carju in carici in vsej carski obitelji. Nadvoj* voda bival bode v Moskvi v Kremi j i kot carskega dvora gost. Pri zadnjem ogledu vojaštva car zopet zaukazal, da se raport naznani nadvojvodi. Hazne vesli. * (Palača naše cesarice) na otoku Kitu bode skoraj dogotovljena iu su bode že to spomhid začelo z notranjo opravo. Meseca marci podala se bode cesarica samo na Krf, da ogleda zgradbo na lici mesta in Be mudila tem nekaj časa. P.dem pa se bodo zopet podala na daljno pomorsko potovanje. * (Znamenita najdba) K u kor se poroča iz Caire, našli so v libiškera gorovji veliko skupno pokopališče starih Egipčanov. Grobišče nahaja se 25 metrov pod zemljo, in ima dva oddelka V spodnjem našli so dozdaj 240 sarkofagov, katerih naj-stareji Bega do jedna jate dinastije 2500 pred Kristovim rojstvom. Dalje so našli v grobišči 100 papirusov, nekoliko večjih kijiov in mnogo matijih podob in tablic, ki so vse dobro ohranjene. Drugi oddelek Še ni odkrit. * (Nova karabinka.) Italijansko vojno mi-nisterstvo zanima se zdaj z,i novo karabinko, katero jo izumil nek italijanski častnik Cei. Nova puška je samo tri kilograme teška, in ima manji kaliber od Lebelove. Streljati so bode dalo iz nje v jedni minuti 200 krat. * (Goreč železniški vlak.) V ponedeljek pali so trije vagoui brzo vlaka pri Riudali v državi Jova v severni Ameriki preko nasipa, vsled česar so se uneli, in se popolnoma razrušili iu zgoieli. Od polovaleev je mnogo teško ranjenih. * (Velike povodnji na Kitajske m.) Na severnem Kitajskem bile 80 grozne povodnji, vsled katerih so razrušeni mostovi, cerkve In mestna zi-dovja. Nad tisoč ljudi j je poginulo. Posne je nastali so veliki požari, iu jo zgorelo 250 hiš. Beda je velika, draginja občutljiva. * (Krvnik — gostilničar.) Nekdanji krvnik Krauts odprl je v Berolinti gostilnico, katera ima baje mnogo gostov, kateiim nekdanji krvnik pripoveduje razne zanimive dogodbe, ki jih je doživel v svojem ruuogolotnem službovanji z raznimi zločinci. Kadar so gostje dobre volje, pelje jih krvnik-gostilnlčar v svoj krvniški muzej, ter jim razkazuje orodje, katero je rabil toliko let. Piccoli-jeva esenca za želodec pospešuje in iirrja a svojim ra/.iuehčujučim učinkom prehavljeujc. 1 steklenica 10 kr., Ubofček z IS atekl. gld. 1-3«. 3 (81-3) 381 „LJUBLJANSKI ZTOI" H loj 1 Zli vse leto gld. l.tiO ; in pol Ivin 9.80i sem Mri teta grlđ. 1.15. ! Pri »lalltl r.iinn. Altenetler Tujci: 13. febrtiv«rja. Miitz, Krimn, Pelbinget iz Kožno doline, z Dunaja. — Knschur iz I/nca. — Dr. Klinek iz 1'leda. — Aloritrch iz Beljaka. Pri Momi: Voitli, Brođjr, vVvrllngeD, Beller z Dunaja. — Stern, Kiopatuchek, Miillur iz Gradcu. — Soiineri-•enein, 1'ollnk i* Prage. — Eialer iz Veliko Kauže. — Inuerebner iz InoiuoBta. — Grilc iz Vač. Pri I»hi urskrui dvoru: ErBSt iz Olj«. Pri ju/mm kolodtorn: Dcbeset, Keirhardt iz Trst«. — WiUltr iz IJradca. — Schuhuian iz MotiHkovega. Scliinied, Klein iz Schwechata. — Strauss iz Frankobroda ob/M, — Kolilar iz Železnikov. — Jung iz Klostergrah«. Umrli so v IJiililJani: 13. lebruvsirja: Franca Siurekar, hišna poststuica, 08 let, Kunsku cesta št. 10, za unetjem brbtanca. — M . • rija Kosićek, delavčeva liči, Kimu. 1'lerijauako ulice št. 33, za unutit-in sapnika. 12. lVbruvarja: Terezija KatiCnik, usmiljena sestra, 68 Kt. — Štefan Zapek, kooiij, "Jo let, Kravja dolina št. 11, oba za jetiko. Meteorologično poročilo. ! Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v m m i— 7. zjutraj. 741 2 mm. -Gtt° C brasv. obl. 3 10 mm. ■s 2. popol. 788-7 mm. 02° C brez v. jasno I-1 i), zvečer 788*5 min. —5-4* C brezv. jasno anega. Srednja temperatura —3, — ■ 92 20 109 8.ri — n 110 10 5Vg marčna renta . R 119« r> — n 101-75 Akcije narodne banke . 1) 988'— — n 988 - 807*60 — n 3l>H 75 114 — 9 114 30 _•— — n -- Napol........ 0. kr. cokini ..... f) i* 06 — 9 07 ■ 6 42 — ■ 5 42 E6 lo — ■ 56-10 Težko prebavljeuje, katar v želodci, tfvspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, igago i. t. d., dalje katari v sapniku^ zaslizenje, kašelj, hripavost mnoge nadlegujejo in te opozarjamo na (.5-2) O LAVN O SKLADI ŠTB_. n«j6latj^luin» katera bo po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom. Zahvala. Za brezštevilne dokaze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in povodom smrti našega preljubega soproga in očeta Med. dr. Frana Ambrožič-a izrekajo vsem posebno pa prečastiti duhovščini, gospodom služabnikom c. kr. drž. železnice, slavnim društvom, {zdravnikom na Kranjskem, „Sokolu'", Slavru in SiSenskl čitalnici, slavni zadrugi lekarničarjev in darovateljem prekrasnih vencev najiskroiu'jšo zahvalo. (112) Žalujoči ostali. Na najnovejši in najboljši način um o t no (33—9, ♦ zebe ia zobovja * ustavlja brez vnukih bolečin tur opravlja plonibo- ♦ vauja iu vsu sobne operne!)«*, — odatranuje J sobne bolečine z usmrtenjuui živca I zobozdravnik A. Paichel, • poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. 551 Važno za izseljence! 53 V moji zalogi je izšla: Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku. Pomoćna knjiga za potovalce v Ameriko. S podobami vseh kovinskih denarjev sjedinjenih držav Severne Amerike (sprednja in zadnja stran) v pravi velikosti. Cena SO Icr., po pošti 55 Icr. J. Giontini-jeva 83 3) knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani. Ima dvakrat toliko redilnlh mo vlj kot rit, je za juho, mlečne in močnate jedi, aočivje i. t. d. porab-ljiva, kot najboljše in najzdravejše ter najcenejše živilo priznana in se dobi v skoro vseh prodnjulnicah za moko in špecerijsko blago. Kuharske bukve ianton| in Bratje HirscMeld & Co. c. kr. priv. tovarna za „zeo", ječmenček in pliani grah. II. (28—4) Jecljanje se popolnoma odpravi ▼ NEUJIANN-ovem oblaatveno koncesljonlranem zavodu sa Jecljalee, v Uradcl, Hchlller-platz lWr. 4. — Prospekti zastonj. _ _ (24-4) J. GIONTINI knjigarna in trgovina s papirjem v Ljubljani priporoča: Krek — Einleltung in dle ilavisohs Literatur- g-esohlohte, kompl. vez. gld. 1320. Karnten — Kraln, kompl. vez. gld. 6'40. Valvasor Kraln, 4 zvezki, vezani v originalne platnice, popolnoma novi, namesto gld. 66*—, samo grl d. 30*—• Krakaner grosser Sohreibkalender pro 1801 namesto 60 kr., samo 40 kr. (110) Nadalje se priporoča za hitro preskrbljonje vseh izšlih del slovenskega in druzih slovanskih slovstev. V najem se odda ali pa iz proste roke proda gostilnica pri okrajni cesti moj Laicanil in Rlbulco. Gostilna ima 2 sobi. 2 spalnici, čunimito, 2 obokani kleti, skedenj, utajo, svinjski hlev iu jedno njivo, vse v dobrem Ftann, in pravico za gostilno in prodajo tobaka. — Kateri žele v najem vzeti ali kupiti, oglase naj se do konca marca. — Kaj več pove .Joraip Poljnueo v JPruprtcali lt. it. 9 pri Lašeah. (105—1) 1 Vsprejme se vesten in marljiv "•rek««! zmožen pravilnega slovenskega jezika. Ponudbe, opremljene z dokazi zmožnosti, naj se blagovolijo pošiljati do 20. februvarja 1.1. upravništvu »Slovenskega Naroda". VIZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po uizkej ceni. Brnski sukneni ostanki 8*10 metra za celo zimsko suknjo. — Palnierslon gld. O.SO. Sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo. Mandarin v vhcIi barvah v zalogi, jako liue baze gld. O.—. Sukneni ostanki 3*10 metra za vso zimsko obleko ftld. 5.—. Loden za lovske suknje 2 10 m. gld. 5.-- Sukneni ostanki za cele hlače, progasti ali križasti, 1 ostanek velja gld. 8.50. Svilnono grebenasto sukno le najnovejše v progi, 1 cele hlačo gld. 6.—. Elago za uniforme Ofll, kr. uradnikov, financ, veteranskih društev in požarnih branih po iiHJnižjih cenah. (789-iti) BernhardTicho BRNO trli nt. 1». KnzpoNilJa ae proti povzetju. Usorci poNll|aJo se ta> »ton| In franko. tjtr~ Elvgautuo opravljene karte ia uioru« le naJnove|fte v bogati isberl poilljaua na sv>* btevanje goap. krojaškim mojstrom. |y Vsprejme ©e pošten trgovsk pomočnik z dežele in z dobrimi spričevali tlo 90* lliarea t« 1« Natančneje pove iz prijaznosti upravnistvo „Sloven-skega Naroda". (los—i) DR- A. BALLA c. kr. notar (89-3) v Ajdovščini. St. 25343. Razglas. (70-3) Občinski svet deželnsga stolnega mesta Ljubljane je sklenil in magistratu naroril, da je razpisati nasledna službinska mesta na novo organizo-vane občinske policijske straže: 1. ) Službi dveh »tražnliiklli vo«li| z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 2. ) Službi clveli detektivov z letno plačo 450 gld., stanarino 50 gld. in pravico do petletnih doklad po 20 gld. 3) Službe deptet stražnikov I. vrste z letno plačo 400 gld., stanarino 40 gld. in pravico do petletnih doklad po 15 gld. Te službe so vse stalne. Razpisane pa so poleg njih' tudi Še 4.) službe Atlrliidvajftct stražnikov II. vrate, katere 80 ali stalne ali začasne. Stalno nameščen stražnik H. vrste ima pravico do letne plače 365 gld., do stanarine 40 gld. in do petletnih doklad po 10 gld. Začasno službujoč stražnik ima po 1 gld. mezde na dan. Ilazen navedenih pripadnin gre vsakemu stražniku naturalna obleka in obutev, detektivoma pa po 50 gld. letnega pavšala za obleko. Prošnje za te službe je v lož t i pri podpisanem magistratu ti o 2*4. f e h ni \ arija letos. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spisi prosilec sam in ji prideni izkazila o starosti (krstni list), o trdnem z.drav)i, posebni sposobnosti za službo, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu (šolska spričevala), pa o dozdanjem vedenji in službovanji oziroma poslovanji; vrhu tega bodi v prošnji povedano, je-li prosilec oženjen ali samec. Dobro kvalifikovani bivši orožniki s potrebnimi svojstvi bi občini najbolj ugajali za strežniško službo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 28. dan januvarija 1891. Župan; GraJMelU, 1. r. Danes v soboto v hdtelu „I»rl SI ■velife (ii6 vojaški koncert. Prememba stanovanja. LORENC ZDEŠAR stanuje od sedaj nadalje * novi IiInI mm Tržaški eesti. svoji (109) Slovenci! „BRIVEC Slovenke! ti nov SaLi3iTTO--pod.Tj.6ljlTT list pričel je izhajati v Trstu v tem letu, po dvakrat v mesecu. — Kdor Želi zvedeti, kako Tržaški ,,Hltl VEC" brije, oaj se blagovoli naročiti. Za vse leto znaša naročnina I gld. 80 kr., za polu leta 98 kr. Naročnina pošilja se samo tiskarni Dolenc v Trstu, Via Carintia ftt. 28. v9l—2) Svarilo! Kdor bi iiu moje ime komu denar ponudil ali kar »1 bodi uu upanje dal, lieaem jaz plavalk. (113) " r 11 r. Hiša s pekarijo in z velikim vrtom na Krškem ae takoj v imjeui (lit ali pa proda. — VpraSania pod naslovom: J. T. poste restante na Krškem, Kranjsko. (9fi—3> Zobozdravnik Mger stanuje lmot^l ,^La.clt Wien* (pri Malici) it. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vsaki ane obresti hranilnih ulog 5467 66 ' 4. 187 91 7. Dividmda opravilnih deležev. . . . 15 30 1 5. ' Zaostale obresti........ 32 8. Za 1. 1^91 naprej plačane obresti posojil 1403 21 j i 6. Neporavnani prehodni znesek . . 3 95 9. Dobiček.......... 2161 4H | 1 1605HB 58 160586 i M 1 1 ll 1 LJUBLJANA, dne 9. februvarja 1891. Za ravnateljski odbor: Jan. Mirne* m. p. V. Jenko m. p. OfoM Ha&i- m. p. Sim** m. p. -Mart. I Vrloi m t* m. p. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" je pregledalo iu primerjalo letne račune za 1890. leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 4, drudtvenih pravil. Za nadzorstveni odbor: M\ l,innuk<>»- m. p. Mir. Jms. Boimjnk m. p. W'inK*» ».*»«»(»»• m. p. Kmetska posojilnica n Vriniti reeristroT7-a,n.at zad.r-u.g-si z omejenim poroštvom. vabi častite družabnike k OBČNEMU ZBORU dne . februvarja f. 1. ob 3. uri |»o polu dne v zadružni pisarni. Uuevul rci|: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu. 3. Sklepanje o porabi Čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. « 6. Posebni predlogi. VRHNIKA, dnć 12. februvarja 1891. (104_Ravnateljstvo. Sradeo: Lekarna Vendelina pl. Trnk6ozy-ja, deželna lekarna, SaukstraBse. Dunaj : Lekarna Viktorja pl. Trnk6ozy-ja, .pri av. Frančišku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hundsthurmstrasso 113. (612 — 10) USaaj: Lukama Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu*, VIII , Josefetadterstrasse 30. Pasa]: Lekarna dr. Otoaa pl. Trnkooiv ja, ,pri Ra-deekiju", III, Radettkyplatz 17. Nepresegljivo za zobe j« I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepee v.ijooe, sahranjuje gnjilobo zdb ter odstranjuje iz ust neprijelni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni zobni prašek sploino priljubljen, upliva jako okrepćevajoće, ohranujo zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, u katerih je doSlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svati v zalogi fer vsak dan po polti pošilja lok. ar na Oliald pl. Woczy diplomovani posestnik lekarne in kemik poleg rotovsa v Ljubljani. F" Zunania naročila se s prvo pošto izvršujejo. Filip Ticlio, (99-1) Zelnu trh 21. Radnička ulice 17. Haipoailja proti vioTietju »h predplačilu: Uruakega sukna, metrov mit oato moiko obleko, dobre baae aamo ^'-1 t*'— ■ HrnakaRa luknt, mcimv Sin, ta calo moiko obleko, bolju baio unmo gld. 8-—. MnmkrM* -.nkn«, metrov H'10. u oelo moško obleko, najnntuie l.;»r.■ lamu nld. 10*75. UriiikrK* Kukiit, črne barvi-, metrov S-10, ladoatttjou za aklouako obleko, jako trm, enmo 9-~. Metra 3, «a ogrtač, v najflnejeih barvah iu blagnlli vretali, t....... jU. 6-—. Orebenaato blni.ii i> pranja (da «e ama prati, aa jamči), v najaovejiih nuriaih In barvah, metrov 6 40, za calo moiko obloko aamo tflil. 3 —. Ontiauelt platnenega blaga, aukanoevo hlač«, ki te amo prati in v čudovitih uaoroih metrov 640, a* celo moiko obleko aamo gld. 4' —. Og-rliijialo li aukanoa, 9 četrtin k dolgo, gld. 1-30; ciata volna 10 cetrtink doluo glii. 4'— ; popolnoma crno a avilnetiiim reaami (kainUraki roboo za aulorauijo) gld. 4 60. Blago za ženske obleke v vseh načinih tkanja, izvršbah in barvah, najnovejše in najeleaant-nejŠe za pomladansko in poletno sezono 1891/92. Za celo obleko, dvojno slriko, v dobri bazi 10 m gld. 3.50 v bolj si bazi 10 m „ fi-— v lino j.si bali 10 m „ 8*— v najfinejši bazi, čista volna 10 m „ 9-— ▼ veleti m bati, čista volna 10 m n 13*— francosko blago. Črni kašmir, saksonski izdelek, gladek, progast ali rožast: 1 obleka 10 m, gladek gld. 4-50. 1 obleka 10 m, progast gld. 550 do najfin. vrste. Angleški seliri (platno), najnnejfie in najpraktičueje za domače in cestne obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 m gld. iVr.o 1 cela obleka v Ila. bazi 10 tu gld. 4■•—._ Francosko blago, (satlni), ki se smo prati, za kar se jamči. Za celo obleko, JO metrov : v dobri bazi . . gld. 280 v fini bazi .... „ 3f>0 v najfinejši bazi ., 4*50 v atlasasti haaVi . „ G-— Jutni zastori, turski uzorec kompletne dolgosti prve baze gld. 3-50 druge baze gldr2 50. Tuniški zastori, z zlatom pretkani, z vele-i finimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4 50. Garnitura, 2 posteljni pregriujali in prt iz jute. . . . gld. 3 50 iz ripsa ... „ 4 50 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40. [ Platneno blago kos 80 Dunajskih vatlov. Cena kosu: Rumburško st.it vim. platno, 5 četrtink široko gld. 650. Rnmburski oksford, pristne barve, Ia gld. 6*50. KuinburSki oksfonl, pristne barve Ila gld. 4 50 šitbu, dobro baze, u gld. 4 50, 550, 6-50 do gl. 9—. Domače platno, Štiri četr-tinke Široko, gld. 450, 5 četrtink gld. 550. Štefanijsko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld 9'—. Atlaaasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8 50, Ila gld. 5 50. Platneno rjuhe brez Sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10. Kauefas, Ia baže za posteljnu prevlake gld. 6. —. Ženske srajce iz Si fon r ali močnega pUtna, s čipkami,