ANALIZA
Zdravje in prosti čas starejših občanov
V prejšnji številki smo navedli nekaj podatkov iz raziskave Višje šole za socialne delavce o druž-benem položaju starejših obča-nov Ljubljane. Opisali smo se-stav bežigrajske populacije nad 64 let starih občanov glede na različne socialno demografske značilnosti in spregovorili o sta-novanjskih razmerah. Tokratnaj-prej nekaj o zdravstvenem star nju.
VELIKO JE BOLNIH
Podatki o zdravstvenem stanju presenečajo, saj niso v skladu s pričakovanjem, ki ga vzbudi si-cer ugodna slika o bežigrajski populaciji starejših občanov \n njihovih življenjskih pogojih. V povprečju so mlajši kot drugod, veliko jih ima še živega zakonca, žive v dobrih stanovanjskih po-gojih, a vendar je med njimi naj-višji odstotek (v Ljubljani) tistih, ki pravijo zase, da so bolni, ne »občasno bolni« ampak »bolni«. Teh je 44 odstotkov (povprečje za Ljubljano 32 odstotkov). Med njimi jih je najvefi (v primerjavi z drugimi občinami), ki imajo srčna obolenja (35%), nad Ijub-Ijanskim povprečjem so še: mot-nje krvnega pritiska, bolezni čutil in živcev. V raziskavi je bilo ugo-tovljeno, da je občanov, ki pravi-jo zase, da so bolni, več med ženskami kot med moškimi, zato pojasnjujemo sorazmerno visok delež bolnih v bežigrajski popu-laciji starejših z večjim deležem žensk. Manj moških kot žensk dočaka visoko starost. Tisti pa, ki jo, so, kot kaže, krepkejši - ali pa nočejo priznati, da so bolni! Kljub bolezni pa 85 odstotkov občanov lahko hodi brez opore. kar je nad Ijubljanskim povpreč-jem Nepokrelnih je manj kot en
odstotek. (povprečje blizu 3%). Dieto potrebuje 35 odstotkov (povprečje za Ljubljano 28%). Vsa vsakdanja opravila opravlja še 41 odstotkov občanov, ne mo-re več delati pa 10 odstotkov.
POSPRAVLJANJE
JE NADLEŽNO IN NAPORNO
Vprašanje, pri katerih vsakda-njih opravilih potrebujejo po-moč, je kar 40 odstotkov navedlo pospravljanje, poleg tega pa še pranje, ogrevanje, kuhanje, na-kupovarvje itd. Veliki večini je po-moč v gospodinjstvu dobrodoš-la, le približno petina pravi, da ne potrebuje pomoči. Pomagajo pa zakonec in svojci. Organizirane pomoči si želi le 13 odstotkov.
Sicer pa 88 odstotkov izjavlja, da so v prostem času še aktivni, kar je spet najvišji delež v Ljub-Ijani, Kaže torej, da so bolezni, čeprav nedvomno resne, vendar-le take narave, da bežigrajskim starejšim občanom, boljeobčan-kam, dopuščajo zmerno aktiv-nost v prostern času. Največ ob-čanov pravi, da gospodinjijo, vrt-narijo, kaka tretjina pravi, da se ukvarjajo z ročnimi deli, precej glasov so dobila tudi potovanja in izleti, med razvedrili pa branje, TV, radio, obiski svojcev in prija-teljev. Med občani je sorazmerno valiko članov ZZB (24% - nad povprečjem za Ljubljano), ZKS (8%) predvsem pa društev upo-kojencev (38%). Razveseljivo je. da je za Bežigradom še največ Ijudi. ki bi želeli sodelovati pri delu v društvih, družbenih orga-nizacijah in krajevni skupnosti (blizu 20%). saj ponekod. npr. v Siški veC kot devet desetin Ijudi ne želi sodelovati.
KAKŠEN JE »STATISTIČEN« STAREJŠI OBČAN?
Povprečen ali tipičen starejši občan za Bežigradom bi bil torej ženska, star bi bil manj kot 75 let, poročen, z nižjo izobrazbo, de-lovni upokojenec, upokojen po 1960. letu. Živi z zakoncem. Ima vsaj enega živega otroka. Otroci žive pod isto streho ali pa v istem kraju in se z njimi videva vsak dan ali vsaj večkrat na teden. Stanuje v bloku ali stolpnici, v starejši večstanovanjski mestni hiši, v stanovanju ali hiši, ki je njegova last ali last svojcev in je vsaj dvosobno, v nadstropju. Stanovanje je kofnunalno in dru-gače opremljeno. Ima vodovod, elektriko. stranišče, kopalnico, telefon. Ogreva se s pečmi (na trdo gorivo, tekoče, plin, elektri-ko), ne centralno. S stanovanjem je zadovoljen ali zelo zadovoljen. Pravi, da je bolan ali občasno bolan, vendar hodi sam brez opore. Ne potrebuje dietne pre-hrane. Ne more več opravljati vseh vsakdanjih del. Pomagajo mu svojci. S to pomočjo je zado-voljen in ne želi organizirane po-moči. V prostem Casu je še akti-ven. V glavnem porabi fias za go-spodinjstvo, vrt, branje, TV, ra-dio. obiske. V organizacijah jn krajevni skupnosti ne želi sode-lovati. V prihodnjih letih bi želel živeti v istem krogu kot sedaj.
Poleg teh povprečnih občanov pa so tudi v bežigrajski občini občani, ki žive v slabših razme-rah, ki so hudo bolni in nepokret-ni in ki potrebujejo družbeno po-moč - oni in njihovi svojci.
(Poročilo, iz katerega smo povzeli te podatke. ]e na razpola-go na Višji šoli za socialne de-lavce)
BLAŽ MESEC