Proletarci v$eh dežel, združite se! PRAVI CA j s Glasilo komunistične partije Slovenije IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE« Poštnina plačano v gotovini Nova žaga Slovenski železničarji so izpolnili petletni transportni plan — prvi večji objekt petletke na Kočevskem Kitajske im severnokorejske čete izvajajo močan pritisk na zapadnem delu fronte Pri dolenjskih železničarjih v dnevih pred zmago — Cankarjeva najbrid-kejša izpoved Dopisi — Fizkultura — Obvestila Štev. 284. Ljubljana, torek, 28. novembra 1950 Mesečna naročnina din 50. Izhaja vsak dan raz«*n ob petkih Cena din 2.- Slovenski železničarji so izpolnili PETLETNI TRANSPORTNI PLAN V času, ko so informbirojevci po zlo-«*asni resoluciji začeli izvajati največji na našo državo, misleč, da bodo gomili borbenost in delovni polet našega ‘ludstva, so se železničarji Jugoslavije Zvezali, da bodo izpolnili peitletni trans-Poftoi plan v štirih letih. Železničarji ljubljanske železniške dikcije so to svojo obljubo izvršili dne "■ novembra, ko so stoodstotno dosegli R° obsegu petletne naloge transporta. a velika delovna zmaga v borbi za prvo Petletko je plod velikanskih naporov ti-*?čev delavcev in uslužbencev, ki so j“)iib slabim tehničnim pogojem — tolilko ^žjim zaradi posledic okupatorjevega uni-pVarija, zmagovali obremenitve. Da se '^hnijna modernizacija v povojnih letih 111 mogla izvršiti, je razumljivo, zato 6o ®orali železničarji ob razpoložljivih 6red-8tvih, ki go jih po danih možnostih izpolnjevali, najti nove ukrepe in de-‘®vne metode, varčno gospodariti in vlo-*>ti vse sile in sposobnosti za uspeh. V vseh dejavnostih železniške službe, p prometne, lokomotivske, transportne, phnično-vozovne, zvez, vzdrževanja prog ®. Produkcijskih delavnicah, so z iz-^ldljivostjo in strokovno sposobnostjo Uva-jali ukrepe za večjo delovno storil-?°®t in boljšo kvaliteto dela. Najtežja “orba je biia predvsem borba za zmanj-^je zamud, kajti zamude niso le za Potnika nevšečn0 breme, temveč tudi za Tržnico, ker le-te dražijo prevoz, pa ■Jjdi kvarno vplivajo na ostale dejavno-“ v transportu. Od hitrega in rednega Pr°meta je odvisen, poleg nakladanja in f^zkladanja, hiter obtek voz, obtek lo-“oniotiv, komercialna brzina, poraba pre-®°8a in maziva itd. Najboljši mesečni fjjjultat: povprečno pet minut zamud na °9®km pri direktnih tovornih vlakih, ^ Potniških pa eno minuto na 1000 km. , Da bi povečali vozno zmogljivost lokomotiv in porabili čimmanj premoga, so *trojevodje in kurjači skrbeli predvsem Za dobro vzdrževanje in kvalitetna po-PTavila lokomotiv in 6 tem prihranili pri lokomotivi tudi do 40 ton premoga ”*esežno. Odstranjevali so kotlovec, ki aradi slabe prevodnosti toplote zahteva ®£)‘o porabo premoga, uporabljali pra- vilno mešanico premoga za kurjejne stro-jev in uvedli za gorivo mazut, ki ga v stari Jugoslaviji niso uporabljali. S tekmovanjem za čim večje število prevoženih kilometrov med dvema pranjema lokomotiv in dvema periodičnima popraviloma so dosegli, da so bile lokomotive dalj časa v obratu. Tako so letos zmanjšali delovni lokomotivski park v odnosu na lansko leto za 5,5% in dobili tako lokomotive za izredne vlake, s tem pa povečali transportno zmogljivost. Novator-ski podvigi v prevažanju težkih vlakov, pri čemer so najsposobnejši strojevodje in kurjači dosegli parave rekorde, presegajoč desetletja veljavne norme obremenitve strojev, so dokazali, da se lokomotive lahko trajno bolj obremenjujejo kakor doslej. Zato se je povprečna obremenitev tovornih vlakov stalno dvigala: od 100% v letu 1946 na 100,44% leta 1947, 104,45% leta 1948, 106,94% leta 1949 in 119,72% v letu 1950. Z vsemi temi ukrepi pa so strojevodje in kurjači prihranili na premogu v vrednosti 221 milijonov 143.200 dinarjev ter dosegli petletno plansko nalogo v zmanjšanju porabe premoga že septembra 1949. Hitro nakladanje in razkladanje voz je bilo zelo važno za ekonomično izkoriščanje nosilnosti voz, ki jih primanjkuje, in za njihov obtek. Kolektivom ljubljanske železniške direkcije je uspelo, da so z zmanjšanim številom razpoložljivih vagonov za 12;9% od normiranega števila jialožili povprečno za 12,25% več voz, kot bi jih sicer morali pri normiranem številu voz. To so dosegli s hitro odpravo tovora s postaj in stalnimi stiki s transportanti, da so vozove hitro nakladali in razkladali in končno 6 polnim izkoriščanjem nosilnosti vagonov. Če računamo, da samo ena minuta zamude stane železnico 50 dinarjev in da ena počasna vožnja zahteva okrog 200 kg večjo potrošnjo premoga, potem vidimo obseg dela, ki so ga izvršili kolektivi progo vzdrževalne službe, ki so popravili 53 slabih mest na progah v dolžini 275,3 kilometra in na 48 mestih v dolžini 22 km odpravili počasne vožnje zaradi objektov (mostov, propustov, viaduktov, predorov), Tudi v borbi za tehnično izpopolnitev so dosegli velike uspehe. Zgradili 60 1800 km novih telefonskih linij in monti-rali avtomatske telefonske centrale v Ljubljani, na Pragerskem, v Celju, Mari-biru, Zidanem mostu, Kranju, Dravogradu in na Jesenicah ter dve visokofrekvenčni postaji v Ljubljani in Celju. Za varnost vlakov 60 montirali v Črnomlju, Metliki, Savi, Lazah, na Pragerskem in v Sevnici postajne varnostne naprave, prav tako na vseh postajah na goriški progi. Za večanje brzine in varnosti so uvedli zračno zaviranje tovornih vlakov, kar je velik napredek, saj smo v stari Jugoslaviji vozili V6e tovorne vlake z ročnimi zavorami, To je poleg številnih drugih ukrepov omogočilo, da 60 povečali komercialno brzino in jo dosegli po petletnem planu s 100,7%. Dejavnost posameznih služb je tako tesno povezana med seboj, da so mogli le skupni napori vseh kolektivov roditi končen rezultat. Med železničarji se odlikuje več k0 4400 udarnikov, 398 je odlikovanih za zasluge pri izvrševanju plana, veliko pa jih že dalj časa dela za drugo petletko. Pet milijonov 683 tisoč dinarjev je s svojo iznajdljivostjo z rekonstrukcijami in zboljšanjem strojev prihranilo 55 racronalizatorjev našemu gospodarstvu. S to veliko delovno zmago so železničarij doprinesli pomemben delež v graditvi socializma v naši deželi in zavzeli častno me6to v tej veliki borbi naših narodov za socializem. —č RAZPIS VOLITEV V LJUDSKE ODBORE V LJUBLJANI IN MARIBORU N* podlagi i. točke 5. člena zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov je Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije izdal ukaz o razpisu volitev odbornikov ljudskih odborov glavnega mesta Ljubljane in iz okraj: Izločenega mesta Maribora ter njunih rajonov. Volitve bodo ▼ nedeljo 7. januarja 1951. Nova žaga - prvi večji objekt petletke na Kočevskem Naši lesni strokovnjaki, ki 60 teme-ijto pregledali kočevske gozdove, so za-Pisali: »V notranjosti gozdov je les že j|r6več zrel, treba ga je čimprej posedi da ne bo propadell...« To drži, kajti pred vojno 60 kočevske Mzdove izsekavali le v pristopnejših pre-*lih. Notranjost pa je bila prepuščena izpadanju. Pa So naši strokovnjaki ugo-^vili tudi tole: Ce bi hoteli obnoviti ali J^ernifcirati tistih nekaj žag, ki so po °lni ostale v okolici Kočevja, bi po nepotrebnem trošili težke milijone. 2e pred ^so bile žage zastarele, zdaj pa so .Lesni in gradbeni strokovnjaki so ženili; Zgradili bomo novo, sodobno **> v bližini Kočevja, ki bo v nekaj le-p” odtehtala vse druge obrate v okolici. r°izvodnja v novi žali bo večja, kvali-a rezanih izdelkov boljša, Izkoristiti 4 s® bodo dali tudi vsi »odpadki*. 1^, Tako so 8/klenfli in zapisali pred ne- Et®N NAJMODERNEJŠIH LESNIH OBRATOV do 1947. leta je bilo valovito zem- ® ob cesti, ki vodi iz Kočevja proti zaraščeno z grmičjem. Zdaj pa se \z Migajo na njem poslopja nove žage. n ^®°kega dimnika, ki je viden daleč riT5.koli, pa se dan za dnem, noč za 10 kadi... V^i. ki 60 utrli pot neučakanim grad* Kj; e®, so bili buldožerji. Pravijo, aa so . Po valoviti zemlji kakor krti in da 1 žemv^ranili nad 50.000 kub. metrov Pa so verjetno več! Sprva naglo, dove’e pa 60 se ze^° Poirasi dvigali zi-b0j‘ ®oviht velikih poslopij bodoče žage, oC?.®e2a veleobrata.. No, nekateri M r, ni 60 na *a račun, seveda, ne da stvarnost, rekli marsikatero . inj dar so naši strokovnjaki šli molče Praznih govoric. Kajti vedeli so, je j ? žradnja nove žage pri Kočevju, ki st0p avna prav zaradi nove ureditve pro-je ®vi zanje velika šola Manjkalo jim ^i «re^n izkušenj, vendar niso klopci* e k° 60 napravili osnovne »na-VeHke šole«, a tudi ko 60 bili vsi ve^e°brata dokončni in izpopol- Nih so se upravičeno povzpeli do stopnic«, ki s0 vodile do končne Prej Zlasti letos pa ie delo naglo na-gj-aj?yal° Nekdo, ki je šc lani videl se b»šče, je rekei letos: »Kot zajci so sl0 ^množile stavbe!« In čeprav vsa pole določena po gradbenem načrtu, Ijtn,1®0 Popolnoma dograjena in opremilo*,; ža2a že obratuje. Dograjena po- vio* ~ strojnica, žaga mehke hlodo- ’ ž*ga trdega lesa, sušilnica, paril- nica, skladiščna lopa, a tudi kanalizacija, vodna napeljava ter del nove ceste — pa dokazujejo, da delo kljub neštetim oviram ni bilo zaman, saj ima žaga že velike planske obveznosti. POLNOJARMENK V PRVEM NADSTROPJU 2e lani so v veliko zgradbo postavili polnojarmenike. Toda ne v prizemlje, kakor je to opaziti pri starih žagah, temveč kar v — prvo nadstropje I Lahko verjamete, da so se tej novosti mnogi upravičeno čudili. Da danes vidite »gateriete«, kako so ponosni na svoje »gatre«, ki so razvrščeni v »dvorani« prvega nadstropja I Včasih — v starih žagah — so videli samo, kako je bil hlod razrezan, nato pa so 6e vrata za njim — zaprla. V teh prostorih pa »gateristi« mimogrede spremljajo, kako prizmirani les odhaja v sosednje oddelke za prirezovanje, ki so le za »eno stopnico« niže . V starih žagah kratice in krajnike zametavajo. A tu? Po drčah (za sedaj še po preprostih) odhajajo v prizemlje pod žago, kjer jih obdelajo. Posebnih prostorov za obdelo* vanje teh »odpadkov« torej ni bilo treba graditi. Tudi ves »napadli« les gre še v nadaljnjo predelavo. Krajnike in kratice prirezujejo za izdelovanje zabojev, ostale »odpadke«, ki niso niti odpadki, pa za potrebe lesno-predelovalnih tovarn. Šele končni »odpadki«, ki jih v lesni industriji resda ni mogoče uporabiti, bodo zbrani in shranjeni v posebnih bunkerjih, da jih odpeljejo potrošniki. Sodobna razvrstitev strojev in prostorov bo novi žagi pomagala, da bodo les izporiščali ne samo do 65%, kakor je to v sedanjih pogojih proizvodnje potrebno, temveč celo do 75%. Primer nam to najlaže pove: stare žage morajo iz Im* hlodovine v končni fazi izdelati najmanj 0,65 m8 rezanih izdelkov V novi žagi pa bodo lahko iz Im' hlodovine pridobili najmanj 0,75 m’ rezanih izdelkov »TRAMVAJ« MED OBRATNIMI POSLOPJI Ste že videli, kolikokrat morajo delavci na žagah dvigati ogromne hlode, preden pridejo do polnojarmenika? In kako se pri tem izmučijo, vam najbolje povedo delavci sami Vseh nepotrebnih naporov pa se delavcem v novi žagi ne bo treba bati. Kajti mehanizacija, ki bo tu popolna, jim bo olajšala delo. Tiko je »pravilo« nove žage: Ljudje naj ne dvigajo bremeni »Mehanizacija« naj jim olajša delo, »mehanizacija« naj dviga hlodovino in naj tudi rezane izdelke prenaša! — Omenjeno pravilo nam bo postalo razumljivejše, č* ei ogledamo načrt mehanizacije, S kamioni pripeljano hlodovino na krlišču razložijo na ustrezajoče lege. Hlo. dovina mora nato še v vodni bazen, kjer se očisti od blata, ter ovlaži, laže pa jo je v vodi tudi tako obračati, da gre hlod z debelejšim koncem v polnojar-menik. Verižni transporter dvigne hlodovino in jo vodi do polnojarmenika; transporter se avtomatično ustavi, dokler hlod ni prevržen na vozičke pred polnojar-menik. Zaporedno stoječi polnojarmenikl sežagajo hlode, prizmirana roba pa hitro prehaja z vozički iz 6troja na 6troj, kjer jo sežagajo na določeno mero. Tudi deske in drugi izdelki odhajajo po transporterju iz obrata ... Največja zanimivost mehanizacije pa bo električni premikalni tir za vagone, ali kakor mu pravijo »kočevski tramvaj«. Ta »tramvaj« bo s pomočjo vitlov naložil vagončke z obratnih tirov ter jih odpeljal tja, kamor je žagana roba, naložena na njih, namenjena. Kar tri »tramvaje« bodo imeli: eden bo prevažal vagončke z žagano robo do sušilnice, drugi bo obratoval med sušilnico in skladiščem za predelavo le6a, tretji pa bo vozil k industrijskemu tiru. Popolno in najsodobnejšo mehanizacijo bo imela tudi žaga za trdi les. In to od krlišča skozi poslopje, v katerem so tračne in krožne žage, do parilnice, sušilnice in skladišča za predelovanje bukovih izdelkov. Nova žaga se bo ponašala tudi s sodobnimi napravami za odvajanje m zbiranje lesnih odpadkov pri vseh strojih. Centralni silos, ki je nad strojnico, pa bo lahko vedno založen. ODREDBA VRHOVNEGA POVELJNIKA oboroženih sif in ministra za narodno obrambo FLR3 OB DNEVU REPUBLIKE Beograd, 27. nov. (Tanjug). Na čast proslave Dneva republike jc treba izstreliti v prestolnici Federativne ljudske republike Jugoslavije Beogradu 12 častnih salv iz 50 topov. V glavnih mestih ljudskih republik: Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Skoplju in Cetinju 10 salv iz 20 topov. Smrt fašizmu — svobodo ljudstvul Vrhovni poveljnik oboroženih sil in minister za narodno obrambo FLRJ maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO Kjer je bil pred poldrugim letom še gozd, je zrasel objekt tovarne »Novi Standard« spomladi pa 60 jih spet obnovili, ker je »Projekt« razpolagal z dovolj kvalificirane delovne sile. Težaško delovno silo so dali kolektivi usnjarn in čevljarn, največ pa »Obutev«, podružnica Murska Sobota; stalno so pomagali zlasti še člani »Obutve« in »Triglav«, Tržič. Svet predelovalne industrije CK KPS sta prav tako stalno dajala gradbišču znatno pomoč. Obseg izvršenih del prikaže 242.000 opravljenih efektivnih ur; od teh eo de- Preteklo soboto so v Kranju proslavili zaključek tretje faze gradbenih del na prvem velikem objektu tovarne »Novi Standard«. Proslave so se udeležili delavci in nameščenci gradbenega podjetja in direkcije »Projekta«, poleg tega pa še generalni inženir 6veta predelovalne industrije Ivan Štucin, zastopnik generalne direkcije tekstila in usnja tov. Kalin ter predstavniki mestnega komiteja, GOZSS, okrajnega sindikalnega 6veta, MLO in zastopniki delavskih svetov, upravnih od- nH V „ -• * borov in direktorji čevljarskih podjetij Slovenije 24. novembra so na »Novem Standardu« zaključili tretjo fazo gradbenih del in s tem izpolnili 36 dni predčasno obveznost, ki so jo dali Centralnemu komiteju KPS Da »Projekt« slavi zaključek za 20% povečanega gradbenega plana, je zasluga gradbincev, ki so zlasti v zadnjih šestih tednih v počastitev desetletnice Fronte pospešili dela. Nič manjša ni zasluga delovnih kolektivov čevljarske in usnjarske stroke Id so omogočili napredek del, ker so dali na razpolago težaško delovno 6ilo. Za razvoj čevljarske industrije je potreben velik, mehaniziran usnjarski in čevljarski obrat, ki bi zajel vso raztreseno produkcijo in polmehanizirane industrijske obrate V Kranju je direkcija »Obutve« združila čevljarska podjetja Slovenije, bodoča velika mehanizirana usnjama in čevljarna v Kranju pa bo dajala dovolj usnja in čevljev. Objekt čevljarne so začeli graditi spomladi leta 1948. Buldožer je takrat zaoral in utrl pot za cesto do tovarne in izravnal gozd v parcelo za stavbišče. Prvih del se je udeležilo okrog 2000 delavcev iz kranjskih tovarn, čevljarn iz Tržiča in Ljubljane ter množičnih organizacij iz Kranja. Zaradi deževja in slabega terena na južnem delu stavbe so v poletnih mesecih 1948. leta dela počasi napredovala. Resolucija Informbrroja je v letu 1949 dela skoraj zaustavila, letos Pogled na del novozgrajene žage v Kočevju lavci usnjarskih in čevljarskih podjetij prispevali 36.000. Pomemben je dvig storilnosti: v letu 1948 60 presegali norme za 8%, v letu 1949 za 16%, v letu 1950 pa za 19% Plan so izvršili v letu 1948 z 80%, letos pa do 24. novembra s 120%; do konca leta bodo predvidoma izpolnili še 5% plana Izmed gradbincev »Projekta« sta se pri gradnji izkazala zlasti železokrivec Anton Namar in tesar Zupanc, ki je z racionalizacijo pri montažnih opažih za stropne plošče prihranil na stavbi za 300 tisoč dina materiala prmr lesa, žičnikov in drugega Da je delo uspešno napredovalo, je zasluga odličnega sodelovanja investitorja tovarne »Standard« z graditeljem »Pionirjem« Ogromna štirinadstropna stavba ob Savi stoji na me6tu, kjer je bil pred dobrim poldrugim letom še gozd. Tod, kjer so danes še smreke, pa bo v bodoče zrasel velik objekt usnjarne, zrasle bodo stanovanjske zgradbe in upravna poslopja. Surovo dograjen objekt čevljarne se deli v skladišča in manipulativni del ter produkcijski del. Dvigalo bo v bodoče povezalo oba dela stavbe v harmonično celoto Začetni in končni trakt stavbe zavzemajo sanitetni prostori, kjer med-etažni stropi racionalno izrabljajo ves prostoT. — V prihodnjih mesecih bodo pričeli nameščati v tovarno stroje, in ni več daleč čas, ko bodo po tekočem traku pričele prihajati iz »Novega Standarda« velike količine čevljev, ki bodo krile vse.potrebe široke potrošnje. Zmaga idrijskih rudarjev Tudi idrijski rudarji so izpolnili svojo obljubo: včeraj ob petih je sirena oznanila, da so izpolnili letni plan. Ta zmaga je zelo velika, če pomislimo, kakšne zapreke so morali premagovati zaradi zastarelih strojev in naprav. Veličino te zmage nam še bolj osvetli dejstvo, da je bil letošnji proizvodni plan za 11% višji od lanskega Pri vsem tem pa so presegli tudi plan znižanja polne lastne cene za 150%. Tako velik uspeh so dosegli zato, ker so delo dobro organizirali in varčevali z materialom in orodjem. Porušili so stare norme in si postavili nove; v tekmovanju, kj ie teklo vse leto, je zraslo 490 udarnikov Idrijski rudarji pa so se tudi obvezali, da bodo petletni plan izpolnili do 27. aprila — v počastitev desetletnice OF. Njihova dosedanja borbenost in uspehi kažejo, da bodo držali besedo. Kitajske in severnokorejske čete izvajajo močan pritisk na zapadnem delu fronte Velika aktivnost ameriškega letalstva zavira napredovanje severnih Tokio, 27. nov. Komunike glavnega štaba generala Mac Arthurja, ki ga prenaša United Press, pravi, da so pričele kitajske in severnokorejske čete močne napade proti ameriškim in južnokorej-skim silam na zapadnem odseku fronte. Deli enot ameriške 25. divizije so bili prisiljeni k manjšemu umiku na področju Jongpodonga. Enote 2. ameriške divizije so 6e umaknile pod močnim pritiskom kitajskih in severnokorejskih čet. Enote južnokorejske divizije »Kapitol« so napredovale okrog 10 km severno in okrog 2 km vzhodno od Čongdiina, pri tem pa zadele le na manjši odpor. Komunike nadaljuje, da so opazili močne kitajske in severnokorejske sile severovzhodno od Ničongžona. Na tem odseku je ameriško letalstvo napadlo severnokorejsko kolono ter ji prizadejalo velike izgube. Po Reuterjevem poročilu »o severnokorejske in kitajske enote prodrle fronto enot generala Mac Arthurja v širini 11 km ter je bila včeraj zvečer četrtina njegovih čet na umiku. Kakor poroča United Press, je predstavnik 8. ameriške armade izjavil, da so severnokorejske in kitajske sile davi na vse zgodaj močno napadle 12. polk prve južnokorejske divizije ter je bil prisiljen umakniti se čez reko čongčon na področju, ki leži severno od Somambonga. Čete pod poveljstvom generala Mac Arthurja so bile danes zapletene v ogorčenih bojih, da bi zadržale napredovanje kitajskih in severnokorejskih čet, ki jim je uspelo napraviti širok prodor v njihovih linijah sredi ozkega grla Severne Koreje. »United Press« poroča, da so kitajske h) severnokorejske čete napadle ameriške in južnokorejske čete na vzhodni obali reke Čongčon ter jih prisilile, da so se umaknile 3 do 22 in pol kilometra. Njihov najbolj ogorčen napad je bil izveden proti južnokorejskim enotam, ki imajo zasedene planine severno od mesta Tokčong. Agencija UP o novi situaciji Tokio, 27. nov. (UP) Srednji sektor zavezniške severnokorejske fronte se je v torek zaradi močne protiofenzive kitajskih čet zrušil. Zastopnik 9. korpusa je izjavil, da ni nič znanega o dveh za- Francoske čete so Izpraznile še eno trdnjavo v Indokini Beograd, 27. novembra. Agencija France Presse poroča, da so francoske enote evakuirale trdnjavo Tan Mai, ki leži 24 km zapadno od Mon Caya, na skrajnem severovzhodu Tonkina. V drugem poročilu agencije je r e Seno, da je glavnina francoskih sil iz Mon Kaja izgubila zvezo z utrjeno postajo Čur Baisan, ki leži 35 km jugozapadno od Mon Kaja. V zvezi z razvojem položaja v Indokini je prispel v Hanoj Bao Daj obenem s predsednikom vlade Tran Van Hujem in Boyer de Latourjem, visokim komisarjem Severnega Vietnama, Francoski visoki komisar v Indokini je vpoklical na tritedenske vaje rezerviste iz razreda od 1935 do 1949. Indija ne priznava novega nepalskega kralja New Delhi, 27, nov. Reuter poroča, da je predsednik indijske vlade Nehru izjavil na zborovanju v Džamšedpuru v pokrajini Bihar, da Indija ne more priznati novega triletnega nepalskega kralja za vladarja Nepala, ker se zakoniti kralj ni odrekel prestolu. Nehru je nadalje izjavil, da Indija ne more mirno gledati na dogodke v Nepalu in ji je mnogo na tem, da tamkaj upostavijo demokratično vlado. vezniških divizijah. Dodal je: »Lahko domnevamo, da je 2. korpus razpadel.« Mac Arthurjeva ofenziva je postala negotova zaradi prodora, ki je grozil z obkolitvijo najmanj štirim divizijam ZN ter dosegel v poslednjih 48 urah svoj višek, ko so kitajske rn severnokorejske čete napredovale za 12 do 20 milj. Borbena letala obmetavajo sovražne sile z zažigalnimi bencinskimi bombami, raketami in strojniškim ognjem. Vele-trdnjave »B 29« so z zažigalnimi in 1000-ter 500 kg bombami uničile glavna prometna križišča, ceste in skladišča vse od reke Jalu na mandžurski meji do borbenih linij okrog Te&ona, Unsana in južno od Hičona. Neoborožena tovorna letala so odvrgla živila četam, ki so bile pod močnim ognjem nasprotnika. Zastopnik 8. armade je izjavil, da je prepričan, da skušajo Severni vzpostaviti stik s partizani pri Songčonu, ki jih ce-i nijo na 20.000. V torek je ofenziva »Vrni se za božič« bila na enem kraju v umiku, na okrog 85 milj dolgi severozapadni fronti se je ustavila, ob severovzhodni obali pa je tudi zadela na težave. »Severni« so udarili osem milj severovzhodno od luke Čongdžin na južno/korejsko divizijo, ki je morala za 2 km umakniti. ■—....... Bebler sprejel delegacijo LR Kitajske Lake Success, 27. nov. (Tanjug). Delegacija LR Kitajske je dne 25. novembra obiskaJa predsednika Varnostnega sveta dr. Aleša Beblerja. Predsednika Varnostnega sveta je obiskal vodja delegacije LR Kitajske general Vu Hsiu Čuan v spremstvu dveh članov njegove delegacije. Na sestanku je bil navzoč tudi generalni tajnik OZN Trygve Lie. Predsednik Varnostnega sveta dr. Aleš Bebler se je raz-govarja] z delegati LR Kita jske dobro uro- Do sestamika Varnostnega sveta, ki bi moral biti 25. novembra ob 15. uri po krajevnem času, ni prišlo zaradi strahovitega neurja. Meteredoška služba je sporočila, da se bo ob 17. uri neurje razbesnelo s takšno elementarno silo, da bo nemogoč sleherni promet. Ze ob 14. uri je Laike Success ostal brez električnega toka. Brzojavka Ču En Laja Trygve Lieu Peking, 27. nov. (Tanjug). Agencija Nova Kitajska sporoča, da je zunanji minister LR Kitajske Ču En Laj poslal v nedeljo generallneanu tajniku OZN Trygve Lieju brzojavko, v kateri mu sporoča, da je delegacija LR Kitajske, ki je prispela v petek r Lake Success, pooblaščena, da sme sodelovati v razpravi političnega komiteja in Varnostnega sveta o »pritožbi LR Kitajske zaradi napadailnosti ZDA na Formozi«. Ustanovljena je bila jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO Beograd, 27. novembra. V slavnostni dvorani beograjske univerze je bila ustanovljena danes jugoslovanska nacionalna komisija za UNESCO., sestavljena iz stalnih članov, ki jih imenuje vlada po njihovih državnih funkcijah, in iz izvoljenih članov, ki imajo po svojih družbenih' funkcijah stik z delom UNESCO. Na skupščini so prav tako izvolili delovne sekcije za posamezna področja znanosti, kulture in prosvete. Ustanovne skupščine sta se udeležila razen številnih znanstvenikov, kulturnih in javnih delavcev, predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub Čolakovič in delegat UNESCO profesor Pierre Auger. Ko je začel skupščino, je predsednik akademskega sveta FLRJ dr. Siniša Stankovič poudaril, kakšen pomen ima ustanovitev te komisije, ki ne bo le posvetovalni organ vlade in zveza med njo ter UNESCO, temveč bo kot delovni organ s širokim programom omogočila, da bodo na najboljši način urejeni odnosi na področju znanosti, kulture in prosvete z vsemi državami na svetu. V imenu vlade FLRJ je skupščino 'pozdravil predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub čolakovič. Ko je govoril o kulturnem sodelovanju med narodi, je minister čolakovič poudaril, da vodi naša vlada dosledno politiko miru in vsestranskega delovanja na podlagi medsebojnega spoštovanja enakopravnosti velikih in malih narodov. Naša vlada nudi vsak dan dokaze o tem, da se ne izogiba niti najmanjše možnosti, ki b} lahko koristila temu smotru. Prorektor beograjske univerze dr. Ra-diivoje Uvalič je govoril o zgodovini in nalogah UNESCO, dotaknil pa se je tudi udeležbe in stališča naše delegacije na V. generalni konferenci. Po referatu dr. Uvaliča je skupščino pozdravil delegat UNESCO Pierre Auger, profesor fizike na Sorbonni in direktor oddelka za naravoslovne in eksaktne vede pri UNESCO. Skupščina je nato izvolila predsedstvo komisije, v katero so prišli: kot predsednik dr. Siniša Stankovič, predsednik akademskega sveta .FLRJ, kot podpredsednika dr. Andrija Štampar, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in Boris Ziherl, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za člane pa so bili izvoljeni: Ivo Andrič, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, Miroslav Krleža, podpredsednik Ju-goslovanske_ akademije znanosti in umetnosti, dr. Ilija Bilijonski, rektor univerze v Skoplju, Dragomir Kra&ja, rektor univerze v Sarajevu, Jagoš Jovanovič, predsednik splošnega znanstvenega društva LR Črne gore, Jože Vilfan, kot predstavnik zunanjega ministrstva FLRJ, Ivo S&-rajžič, v imenu direkcije za informacije vlade FLRJ, in Erih Koš. v imenu Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ. Na koncu skupščine so ustanovili delovne sekcije za posamezne panoge znanosti, kulture in prosvete, za njihove člane pa so izvolili znane znanstvene, kulturne in javne delavce. PROSLAVA 29. NOVEMBRA V NEW YORKU New York, 27. novembra. Amerikanci jugoslovanskega rodu so priredili 24. novembra v jugoslovansko-ameriškem domu v New Yorku slovesnost v počastitev Dneva republike. S slovesnosti so pos/lali brzojavko maršalu Titu, v kateri izražajo občudovanje do nove Jugoslavije in obljubljajo, da bodo Amerikanci jugoslovanskega rodu z vsemi svojimi silami podpirali Jugoslavijo. Prav tako so poslali brzojavko predsedniku Trumanu, v kateri je izraženo upanje, da bodo ameriške oblasti pomagale Jugoslaviji, da bf premagala prehrambene težave, ki so nastale zaradi letošnje suSe. (Tanjug) POLITIČNI ODBOR RAZPRAVLJA O PRITOŽBI SOVJETSKE ZVEZE ZARADI AMERIŠKEGA NAPADA NA KITAJSKO Flushlng Meadow*, 27. novembra (Tanjug). Na današnji dopoldanski seji js začel politični odbor ob navzočnosti delegacije JLR Kitajske razpravljati o pritožbi Sovjetske zveze zaradi ameriškega napada na Kitajsko. To je prvi primer, da zastopajo v Združenih narodih Kitajsko uradno delegati osrednje ljudske vlade. Ko je predsednik političnega odbora Arbalaez pozval delegacijo LB Kitajske, naj zavzame mesto pri mizi, je govoril sovjetski delegat Višinski, ki je razložil pritožbo proti ZDA. Izjavil je, da so Amerikanci blokirali otok Tajvan (Formozo) in da ameriiko brodovje patruljira v kanalu med Tajvanom ter kitajsko kopnino. Hkrati je trdil, da je ta otok spre-iče. V"" ' ' Višinski je menjen v amerhko oporiSI opozoril, da je predsednik ZDA Truman ukazal po izbruhu sovražnosti na Koreji sedmemu ameriškemu brodovju, naj zariluje v vode Tajvana in nadzoruje ta otok. višinski je nato razložil zgodovino kitajsko-ameriških odnosov, pri čemer je trdil, da so ZDA v vsem času vodile proti Kitajski sovražno politiko. Seja se nadaljuje. Prvi okrajni zbor OF v Trbovljah Udeležila se ga je tudi tovarišica Lidija Sentjurc V nedeljo se je zbrailo v Trbovljah na zasedanju I. okrajnega zbora 0F 130 izvoljenih delegatov. Zasedanju je prisostvovala tudi član Politbiroja CK KPS Lidija Sentjurc. 0 delu OF okraja Trbovlje sta govorila predsednik OF okraja Trbovlje tovariš Viktor Kovač in sekretar Alojz Toplikar. V diskusiji so delegati obravnavali dosedanje delo Fronte, kritično premotrili napake in sprejeli sklepe za izboljšanje dela frontnih organizacij. Glede politično-ideološkega dela so delegati ugotovili, da je pomanjkljivo v industrijskih centrih, zlasti pa na vasi. Omenili so predvsem vasi Podkum, Raz-borje, Breg in Dobovec, kjer so delo z vaškimi frontnimi organizacijami preveč zanemarjali. Na volitvah v osnovne frontne organi za ori j e, ki so kljub pomanjkljivostim dobro izpadle, so izvolili 678 odbornikov, med katerimi je Yi žena in mladine. Delo grup ljudske inšpekcije je v preteklosti bolehalo na tem, da so številne pritožbe in ugotovitve ljudske inšpekcije ležale po predalih v pisarni okrajne kontrolne komisije. Novoizvoljene grupe ljudskih inšpektorjev so začele aktivno delati in skušajo to pomanjkljivost s samostojnejšim reševanjem na terenu odstraniti. Na radeškem sektorju so nekateri skušali zavirati delovanje ljudske inšpekcije in do danes niso javili imen tovarišev, ki so bili izvoljeni v grupe ljudske inšpekcije. Ljudsko prosvetno delo se je često razvijalo izven OF, zlasti po vaseh, V okraju so organizirali 20 izobraževalnih tečajev z udeležbo nad 400 tečajniki. Frontne organizacije v Trbovljah so si sicer zadale v plan za leto 1950, da bodo po vseh terenih organizirale študijske in bralne krožke, vendar pa je to ostalo samo na papirju. Fronta je dosegla lepe uspehe v prostovoljnem delu, saj znaša število prostovoljnih delov, ur po nepopolnih podatkih nad 435.000. Samo trboveljski fronto^1 so opravili 272.000 prostovoljnih ur in prekoračili obveznost za 27%. V pn-hodnjem letu stoje pred frontovci trboveljskega okraja velike naloge pri i*” vedbi javnih del, kakor tlakovanje trboveljske ceste, ureditev cesta v ZagorjUi dograditev stadionov v Trbovljah, Za-gorju in Hrastniku, dograditev trgovskega doma v Trbovljah ter zgraditev telovadnice v Trbovljah. Frontne organizacije v trboveljskem okraju so se v velikem številu vključile v tekmovanje za počastitev 10. obleta. 0F Slovenije ter dosegle ponekod že lep® uspehe. V tekmovanje se je vključilo 51 vaških in terenskih odborov OF ter mestni odbori OF Trbovlje, Zagorje » Hrastnik. Tekmujejo tudi skoraj vsi delovni kolektivi po tovarnah in rudnikih-Ponekod po terenu so šablonsko sprejemali tekmovalne plane brez sodelovanja vseh frontovcev. Prehodno zastavico za mesec oktober je prejela organizacija Trojane. Vaški odbor OF Trojane je nudil pomoč KDZ, ki je v svojem delu dosegla lepe uspehe ter je edina v okraju uspešno izvedla brigadni sistem dela-Med predvolilnimi pripravami so organizirali sadjarski, pripravljajo pa tudi g°' spodinjski in kuharski tečaj. Delegati so sklenili, da bodo vključili v tekfflOi vanje še ostale frontne organizacije & delovne kolektive. Med diskusijo je govorila tudi tovarišica Lidija Sentjurčeva, ki je delegato® pojasnila važnejše probleme notranje >n zunanje politike. Prikazala je razvoj nase demokracije in poudarila, da mora Fronta stalno skrbeti in pomagati razvdjn ljudske inšpekcije in drugih ustanov. 0b zaključku j egovorila o uspehih, ki jih j9 dosegla naša delegacija na zasedanju OZN in ki so zelo dvignili ugled Jug0' slavijo v svetu. V novj okrajni odbor so izvolili delegatov, ki so se takoj nato sestali in izvolili 21 članski Izvršni odbor. S. S- Priprave za proslavo Dneva republike v slovenjgraškem okraju Zadnje dnj se delovni ljudje r. tovarnah in vaseh slovenjgraškega okraja marljivo pripravljajo na proslavo praznika naše republike. Mnoga podjetja se približujejo izpolnitvi mesečnih ali letnih planov, da bi tim dostojneje dočakala 29. november Tovarna meril v Slovenj Gradcu je že pred desetimi dnevi izpolnila svoj letni proizvodni plan, prav tako pa pričakujejo izpolnitev letnega plana tudi v elektrarni Dravograd, kjer so oktobrski plan dosegli s 110%, novembrskega pa tudi že presegli. Blizu izpolnitve mesečnega plana ie tudi železarna Muta, državno posestvo Marenberg pa je letni plan doseglo • 97%. V POSTOJNSKEM OKRAJU SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE V OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Priprave na volitve za OLO v okraju Postojna so v polnem teku. Okrajna volilna komisija je razdelila okraj na 83 volilnih enot s 145 volišči. Tudi volilni odbori so predvideni že za vse KLO. Po vseh KLO so sklicali sestanke predstavnikov množičnih organizacij in predlagali kandidate in namestnike za OLO. V številnih volilnih enotah so postavili tudi sokandidate, da bo ljudstvo lahko poljubno izbiralo ljudi, ki jih bodo v bodoče zastopali v L/i-O. V nekaterih vaseh, kjer so že priprave na volitve v osnovne organizacije OF potekale bolj slabo — to je bilo zlasti po predelu Notranjske — so tudi sedanje priprave bolj trd oreh. Po dosedanjih podatkih je potekalo sprejemanje kandidatnih list najbolje v KLO Laze in Bukovje, kjer so prvi izbrali najboljše iz svojih vrst za kandidate. M. V. Delovni kolektiv »Gradisa« v Vuz«' nici nestrpno pričakuje proslavo DneV* republike, saj Dodo ta dan izročili p0?' jetje delavskemu svetu v upravljan)®' Upravni odbor hldrocentrale Dravogr*® b0 na predvečer Dneva republike org*' niziral proslavo, kjer bodo pregledali >*' polnjevanje tekmovalnih obveznosti j® izročili najboljšim delavcem nagrade ® priznanja. Kolektiv lesno-predelovalfle industrije v Pamečah bo počastil Dan r*' publike s kulturnim programom. NaStU' dlralj s0 že enodejanko »Prazen strah4' ki je delo domačega avtorja iz vrst delovnega kolektiva. Interne proslave PrI/ pravljajo tudi delovni kolektivi v Meži6*' Guštanju, Črni In drugod. Centralna proslava okraja bo 29. 0®* vembra v Slovenj Gradcu. Sodelova1, bodo salonski orkester SKUD Vrunč«, pionirski pevski zbor gimnazfl® ter pevski zbor in recitatorji garnizo1’® JA. V Marenbergu bodo organizirali Pr0/ slavo že dan poprej. V številnih vaf*T okraja bodo organizirali kresove in budnice. J. G' ... In v Novem mestu Na predvečer 29 novembra, to ie * torek, bo priredil Mestni odbor OF flS čast praznika ustanovitve naše republik* svečano akademijo s pestrim kulturn'1” sporedom V sredo dopoldne bo na trtfj promenadni koncert vojaške godbe, 0 petih in osmih zvečer pa bo gostovala v gledališču dramska skupina SKUD Rožanc« iz Ljubljane s »Pogumnim k1?’ jačkom«. V Jetrtek zvečer bo prire^' novomeško gledališče »Desetega brat®*' Poleg teh prireditev pripravljajo v mn1’ gih delovnih kolektivih in ustanovah posebne proslave na čast praznika fe publike. Sovjetska politika v Vzhodni Nemčiji (Nadaljevanje in konec) VII. Odpor, ki ga delovno ljudstvo v vsej Nemčiji čuti do sovjetske zunanje politike, je tudi povzročil, da so v Vzhodni Nemčiji že v začetku lanskega leta začeli presedlavati z »demokratičnega« na »nacionalno«. To toliko lažje, ker ti prav od nacionalistov obetajo pri izvajanju današnje sovjetske zunanje politike veliko več koristi kot od resnično demokratičnega gibanja. Od tega časa sovjetske oblasti in vzhodnonemški trkajo samo še na »nacionalno zavest«, na nemški »patriotizem«. Tej nalogi služi »Nacionalna fronta«, ki so jo skovali konec lanskega leta. O tem, da »Nacionalna fronta* prav goreče snubi vse, od generalov •Wehrmachta preko industrijcev in junkerjev tja do notoričnih nacistov, je bilo že veliko govora. Zato teh stvari ni vredno ponavljati. Ponavljajo jih nemški voditelji sami, 6aj je na letošnjem tretjem kongresu Enotne socialistične stranke Nemčije v Berlinu Otto Grottewohl znova podčrtal, da je »naloga nemškega ljudstva, da se bori... skupno z vsemi, za katere predstavljajo interesi Nemčije njihove lastne, krvne interese«; Walter Ulbricht, podpredsednik Enotne socialistične stranke, ki mu pravijo tudi »Stalinov ljubljenec«, pa je to izjavo dopolnil na nekem zborovanju v Berlinu, ko je ostro pokaral tiste, ki so dvomili, ali »so vsi pristaši enotne Nemčije prepričani demokrati«, in kategorično izjavil, »da vprašanje, kdo je bil in kdo ni bil nacist, danes ni več na dnevnem redu«. Ustanovitev »Nacionalne fronte« sovpada s časom, ko so - kot odgovor na ustanovitev bonn-ske republike — prav na hitro roko spremenili tudi vzhodnonemško področje v Demokratično republiko Nemčija Takrat je Stalin z znanim telegramom, ki ga je poslal Piecku in Grottewohlu, zelo laskal nemškim nacionalistom, ko jim je dejal, da »sta sovjetski in nemški narod dala v tej vojni največje žrtve«, hkrati pa nedvoumno namignil, kaj bi pomenilo za »mir v Evropi«, če bi šla skupaj ta dva naroda, ki imata »največje potencialne sile za iz- polnitev velikih nalog svetovnega pomena«. Tako je Stalin nemškim nacionalistom takrat jasno povedal, da je čas, da obrnejo list zgodovine. Dopolnil pa ga je Molotov, ko je na predvolilnem zborovanju 1. marca t. 1. v Moskvi z besedami — »kolikor hitreje bo nemški narod spoznal resničen zgodovinski pomen ustanovitve Demokratične republike Nemčije, toliko hitreje bo dosegel svojo nacionalno enotnost« — še podčrtal. Proslave »edcindesetlotnlce Stalina, 21. decembra lani v moskovskem Velikem gledališču, so se poleg Mao-Ce-Tunga (ki je bil prav tedaj na želu delegacije LR Kitajske v Moskvi) udeležili vodilni predstavniki vseh držav vzhodnega bloka in in-formbirojevskih partij. Zanimivo je, da so mesto ob Stalinovi levici (na njegovi desuj je bil Mao-Ce-Tung) dodelili Walterju Ulbrichtu, medtem ko so se predstavniki ostalih inlormbirojevsklh partij morali zadovoljiti i veliko skromnejšimi mesti- da pot do enotne Nemčije, do »izpolnjevanja nalog zgodovinskega pomena« vodi samo preko vzhodnega Berlina. Teh napotkov, ki so jih dali Stalin, Molotov ter drugi odgovorni sovjetski In nemški državniki, se »Nacionalna fronta« od svojega rojstva sem krepko oprijemlje. Njeno delo v vzhodnem področju Nemčije ni težko, saj je tu sovjetska in od nje docela odvisna domača oblast. V zahodni zasedbeni coni pa je dejavnost »Narodne fronte« precej otežena, ker tamošnjim zasedbenim silam ni povolji njen flirt z indu-strijci, bivšimi nacisti in Hitlerjevimi vojščaki ter raznimi nacionalističnimi elementi. Kolikor njene aktivnosti ne morejo docela zatreti, toliko zahodne sile s svoje strani prav tako povišujejo ponudbe ljudem, na katere se obrača, da bi s svojimi ponudbami prevagale zapeljive vabe, ki prihajajo iz Vzhodne Nemčije. Nedvomno je, da »Nacionalna fronta« ponekod naleti na dober odmev. Ta odziv zaenkrat res še ni močan. Našli so se samo nekateri podjetniki in veleindustrijci, politično skrajno desničarsko usmerjeni ljudje, ki bi bili že danes pripravljeni podpreti smotre »Nacionalne fronte«. Seveda ne iz kakršnegakoli nesebičnega patriotizma, marveč samo iz trgovskih ozirov, saj si hkrati z naklonjenostjo »Nacionalne fronte« obetajo vsaj razširitev medeonske izmenjave. In še več, pred njimi so v vsej vabljivosti obširna tržišča na vzhodu, lačna vseh mogočih industrijskih naprav in obratov, zlasti pa še tržišča Daljnega vzhoda, to se pravi predvsem Kitajske. To je ena plat spretne propagande »Nacionalne fronte«, namenjena v prvi vrsti zahodno-nem-škim kaptalistom. Za druge, potomce pruskega militarizma, ki še vedno sanjajo o nekdanji vojaški moči in slavi, ter se otožno spominjajo lepo krojenih uniform, mecjalj in Ritterkreuzev, pa so s pomočjo nekaterih bivših ujetnikov, oficirjev, .prevzgojenih v »Na- cionalnem komiteju svobodne Nemčije«, ustao^i ljenem v Moskvi 1943. leta, postavili v Vzhod"' Nemčiji na noge novo nemško Wehrmacht. SKs; še vedno v miniaturi, vendar s svetlim, raznoVs, nim orožjem, od lahkega do težkega, ter z 1a nim poudarkom, da je to šele začetek. Nova, vzhodno-nemška Wehrmacht, o katei krožijo vesti, da šteje od 100.000 do 150.000 pa ni samo vaba, ampak je hkrati tudi grožoi. ’ Orožnja, ki naj tistim, upirajočim se vzponu slavi v senci Moskve, pokaže, kaj jih čaka, & ne bodo spametovali. ,i (Volkspolizei z njenimi Bereitschaften je neposreden povod za številne diskusije, ki se a nes vodijo glede remilitarizacije Nemčije. Po AUL nju ZDA naj bi bil odgovor na vzhodno-nefl15^ vojsko oborožitev Zahodne Nemčije. Francija' j, i* v zgodovini doživela že tri agresije s str Nemčije, pa nad tem predlogom ni navdušena se mu trdovratno upira, ker ni prepričana, “* 0f| orožje, dano Nemčiji, vedno streljalo samo Pr Vzhodu.) v Proces snubljenja nemških nacionalistov s ^ tl® * nasilje nad demokratičnimi elementi. To nasili® I * ni »Nacionalne fronte« pa spremlja v sovje^lLo zasedbenem področju neprestano in sistema*' ( M rt » • 1 i M n J a! T * •• rt C 1 1 1 C _____________________________________ ___ ,11 - Ji i odraža nad nepojenljivih in okrepljenih znotraj meščanskih strank, zlasti pa še v En \ socialistični stranki Nemčije. Na udaru 90./povsem tisti napredni ljudje, ki niso obiskoval' "(j skovske šole, marveč so kot dolgoletni komun in napredni borci preživeli vojno bodisi v » centracijskih taboriščih, v ilegali ali kot an šistični borci v drugih deželah. Tudi to čiščenje ima prav tako dvoje0, ijtl men: na eni strani brezobzirno in v kali zao ^ vsak odpor naprednih množic proti sovjetsK' . nanji politiki, na drugi strani pa nemškim ^ triotom dvomljive vrednosti pokazati, kako J ^ in dosledno se Moskva in vzhodni Berlin spremembe političnega kurza z »demokrati«-^* na »nacionalno«. ' Štev. 284. dlieiMh Cankarjeva naibridbejša izpoved Pred premiero »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«) Telefoni brnijo na mizah im po stelah. Prometnik, ki vpisuje podatke v razgrnjene knjige pred 6eboj, hkrati Odgovarja premikačem, ki prihajajo z vT>raSanji; pri vsem tem pa ne prezre Nobenega signala iz aparatov v njegovi drugih sobah. Poteze njegovega °braaa govorijo o napetosti. Tu gre ?a varnost prometa, za življenje ljudi dragocene tovore. Če kje, velja v Pisarnah prometnikov: bodi kratekI Hitro sem zvedel, da je v poistaje-j^Čeilnikovi pisarni kontrola iz Ljubljane, vendar pa se je v tem trenutku Pojavil na vratih prijazni iin menda ^®dno nasmejani šef Schmautz, Pova-me je v sosedino sobo, kjer so oiteli z delom tajnik in ekonom Anži-£®k, normirec Bratuš in protokoli st Osterman. »Pokažite tovarišu SOB!« je naročili •lednjemu in ee vrnil k svojemu delu. Začuden sem prebral kratici SOB ® TOB, kii stojita v naslovni glavi Uradnega glasila državnih železnic Mubljana in St. Peter na Krasu. Služ hena in transportna obvestilla so seveda 'Udi pri železnici pisarna prav talko 8^ho in enobarvno, kakor večina vseh Podobnih obvestil. »Za mesec oktober t. 1. je prineslo Socialistično tekmovanje med vsemi linicami v območju ljubljanske dikcije — po poročilu terenskega odigra sindikata in posebne tekmovalne Komisija pri direkciji — naslednje rezultate .. .« Tako začenja poglavje o najboljšo kolektivih železnice, ki se je borila za izpolnjevanje petletnega plana transporta tako vztrajno in vzgledno, da ga J« dosegla v štirih letih. O PROMETU, ODSTOTKIH IN LJUDEH... . Kaj vemo o življenju in delu železničarjev? Na splošno — prav malo. Kadar kupuješ vozno karto, se morda na gnečo pred okencem; v vlalku Pomoliš vozovnico sprevodniku, med vožnjo pa se na odgovornost ljudi, ki Jozijo, sprejemajo in odpravljajo vla-**, le redkokdaj spomniš. Saj se ti Z^1 vse tako enostavno! v Bes je — ogromno zaupamo našim ž#lezničarjem. Vsak dan deset in de-*e*Hsoče ljudskih živi jen j... Ogromne količine blaga, hrame, neštetih izdelkov PTidnih rok milijonov, ki ustvarjajo ??ci«lizem • • Aid si moremo predstav-'Jati naše gospodarstvo en sam dan brez železniškega prometa? Za zunanjim videzom dela strojevodij, sprevodnikov in mož z rdečo I^Po, ki jih navadno štejemo za »prave ^lezničarjec, ker jih najpogosteje višino, pa je ljudem veliko manj Poznamo delo vlakovodij, zaviračev, jftanipulamtov, premdikačev, telefonistov, “fzojavcev, vozopiscev in tra.nziterjev, Sf^identičarjev, blagajnikov, pa kova-ključavničarjev, mizarjev in dru-^h , v železniških delavnicah in ku-\*Jnicah, delavcev in nameščencev v *®|adiščih, skratka vseh, ki sestavljajo ?Hko družino železničarjev, katerih °f?a je za varnost in nemoten potek P^otneta prav tako pomembna, kakor POfrovornost prometnikov, strojevodij n kurjačev lokomotiv. . Suh in kratek stavek: »V oktobru " Postaja Novo mesto v drugi skupini Pronietno-transportne službe dosegla Pr^o mesto,« še zdaleč ne more podati vsega, j.‘Vlakovodje so presegali v oktobru Honietrske norme za 15 do 20%, za-,,a®i povprečno za 5%, premikači od 13 do 20%.c 0 Kai se skriva za temi odstotki? 1 ffomno število ur, dnevov in noči, ®° jih prebili železničarji na vlakih tale Postajah čez določen čas. ker je [.Ko zahtevala služba. Manjše število ,™“1 kakoT je predvideno po ključu, Savlje ■ ■ bol čistilki Rozalija Kumer in Marija Zidar — to so oktobrski meške postaje, ki 60 pripomogli k prvemu mestu, v novem' bru, ko je bil plan transporta še bolj naP©t, se jim bo pridružila vrsta novih. Ob nedavnem izrednem večdnevnem dežuramju in poostreni kontrolni slnzii je bila postaja za vzorno delo pohvaljena od direkcije in ministrstva kot najboljša na svojem odseku. 77 udarnikov so proglasili letos iz vrst postajnega osebja; poleg tega pove 1750 prostovoljnih ur, da navzlic naporni službi niso pozabili na koristi skupnosti. MED STROJEVODJI IN KURJAČI »Osemkrat smo letos zmagali v tekmovanju 6 kurilnico v Zidanem mostu, v direkciji pa pravijo, da smo med prvimi, ki najbolj pazijo na stroje. Petletni plan prihranka goriva in maziva smo dosegli že lani v avgustu. Za 1000 in 2000 km smo doslej plan prevoza in brutotonskih kilometrov.« Tako mi je našteval vodja kurilnice Janez Zupančič, nosilec spomenice iz leta 1941. Z njim — in z mnogimi drugimi novomeškimi železničarji, ki so pod vodstvom Partije in Osvobodilne fronte ustvarili v Novem mestu eno najmočnejših žarišč organiziranega odpora proti okupatorjem — je povezan dobršen del zgodovine narodnoosvobodilne borbe na Dolenjskem. Predanost in vztrajnost železničarjev-aktivistov izza prvih dni borb za svobodo se nadal ju je v bitki za socializem. Dolenjska proga je težka. Strojevodjem in kurjačem dajejo številni klanci in padci nemalo skrbi. Navzlic temu pa sta Janez Sajevec in Janez Knafel jc ter n juna kurjača, Ivan Horvat in Franc Čin žar presegla obvezo: »prevozili bomo 120.000 km brez velikega popravila.« Pred kratkim so vsi štirje z lokomotivo 17-014 dosegli 130.000 km, rvotno obvezo pa dvignili na 160.000 ilometrov. 17-014 pa ni edini stroj, ki tekmuje; strojevodji Legiša in Verlič ter kurjača Udovč in Hrovatič e o z lokomotivo 17-009 pred kratkim prevozili 120.000 kilometrov. Brigada, ki vozi na lokomotivi 17-016, je obvezo 100.000 km presegla za 12.000 km; 17-041 je brez obveze prevozila 117.000 km, 17-084 pa je namesto obljubljenih 120.000 km km. Žagar, Medved, desetkratni udarnik in vršita drugih — ti so ponos dolenjskih železničarjev. Do oktobra so v kurilniški izpostavi in njenih delavnicah proglasili že 275 udarnikov; mnogo med njimi jih nosi častni naslov po petkrat, osemkrat in desetkrat. Kakor »prometni«, pa so se tudi »kurilniški« železničarji posebno izkazali pri prostovoljnem delu. Čeprav dosegajo norme na vlakih s 145%. v delavnicah pa do 125%, so vendarle v 1354 prostih UTah izdelali novo zračno črpalko na električni pogon, cirku-larko, škripčevje za nakladanje osi in še marsikaj; poleg tega so pomagali pri razkladanju vseh vagonov kock za tlakovanje mesta, prav posebne zasluge pa imajo pri gradnji zadružnega doma v Bršljinu. PRI NADZORNISTVU PROGE Precej jih je, ki sestavljajo novomeško nadzorništvo, saj odgovarjajo za vse proge od Grosuplja do Kandije, Straže in do Sevnice. V oktobru so si priborili v II. skupini madzorništev prvo mesto, s ponosom pa nosijo tudi prehodno zastavico letošnjega prvega polletja. »Kaj spada k nam? Z eno besedo — vse, kar razumemo pod vzdrževanjem proge, poleg tega pa še proizvodnja v velikem kamnolomu pri Mirni peči in številne investicije, ki gredo v visoke milijone...« mi je razlagal nadzornik Omahen, ki sem tudi pri njem spraševal, kako 6e gledajo z letošnjim planom. Izpolnili so ga v tem tednu. V zamotanem ustroju velikega aparata, ki mu pravimo državne železnice, ne sme popustiti najmanjši vijak. Naše življenje je pravtako v rokah delavca, ki privija tračnice na pragove, kakor v dvigu roke prometnika, ki spušča vlak na odprto progo in stro jevodje, ki se mu zaupamo. Povezanost vseh kolektivov, ki sestavljajo naše največje — po svojem pomenu pa tudi izredno važno — podjetje, so čuti v njihovem življenju sleherno sekundo. Eden brez drugega ne pomeni nič. Zahvala ljudstva, ki bo na Praznik republike znova pozdravljajo najbolj še delovne ljudi, no veljala tudi njim- — tg — j£-yl> vse delo; treba je nadome- (jj1* oolne tovariše, noben izredni im .»lovni vlak, ki prevaža gramoz in mm m J.Im*. m A iv« aL a » a! n n V, « /% A «a.A obtičati na kakšni stranski postaji. Xa ^an morajo teči lokomotive in gponi. Skoraj 10% lesa. ki ga izvaža 'o^enija, daje Rog, dolenjski želez-arji pa ga vozijo h glavnim progam, j, Obračam liste in berem. Manipu-vi? Slak in Franc Košir opra- n« mesec v službenem vozu lovorji v vlakov namesto 208, po 250 in 260 0d'0vnih ur. Ob pol treh popoldne 611? Pr0,ti Karlovcu; na vmes* rjjj Postajah premikanje, nabiranje in j^na.iamje blaga. Ob devetih zvečer — brez zamud — je vlak v Kar-morda ležeta za nekaj ur k ist • .°k treh zjutraj pa ju čaka Nel, P0* ,in Rnako delo na poti nazaj. ^ez poldan sta spet v _ Novem naslednje popoldne pa ju dobiš ). 1Rtem času že v vlaku. Doma sta ^ako drutro noč. V oktobru sta bila Z'1 Proglašena za udarnika. t ^rikratni udarniki-vlakovodje Franc odliL? Ignac Dravinc in Tone Povše, Ud« •van z medaljo dela, pa enkratna ijj rtl}ka Anton Zib er t in Tone Širca, k ^mka-sprevodnika Alojz Povše in l ?ust Blatnik, zavirači Zadnik, Kumer k-ovžca, nadpremikač Breznik ter V Cankarjevi dramatiki zavzema farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« docela svojevrstno mesto. Ta posebnost se dandanes, ko smo se že zelo odmaknili od časa in razmer — bodisi družbenih, moralnih ali umetniških — ko j« delo nastalo, čuti vedno bolj. Simbolika in alegoričnost, v kateri je delo zavito, se čutita vedno bolj, čeprav je idejno jedro bilo in je jasno-»Pohujšanje« je Cankarjeva najstrašnejša satira na takratne naše umetniške razmere, na položaj umetnika v malomeščanski srenji, hkrati pa je bolj ali manj jasna njegova izpoved o poslanstvu umetnosti in umetnika, njegovega razmerja do naroda im družbe sploh. Kljub vsemu pa je treba ugotoviti, da naletiš pri podrobni razčlembi dejanja in oseb na mesta, ki jim ne veš razlage, vsaj ne takšne, da bi zadovoljila odnosno uganko rešila. Poglavitna nejasnost, ki moti logičen potek dejanja, je nastop Popotnika. Kdo je Za izpopolnitev našega železniškega parka skrbi delovni kolektiv tovarne Djuro Djakovič y Slavonskem Brodu, kjer proizvajajo lokomotive ,____________ je ta Popotnik in kaj naj pomeni, če je Jacinta poosebljena umetnost in Peter umetnika? Pred krstno predstavo 1907. leta je napisal profesor Fran Kobal v »Slov. narodu« (20. dec.) listek, v katerem je seznanjal javnost z vsebino, hkrati pa skušal razložiti pomene nekaterih oseb. Njegova razlaga doslej še ni bila niti preklicana niti dopolnjena, V glavnem se naslanja na Cankarjev osebni položaj v takratnih naših literarnih im splošnih razmerah. Temu so sledili tudi kritiki. Vse to je res, toda res pa je danes še nekaj več. »Pohujšanje« je tudi Cankarjeva — smel bi reči — literarno biografska izpoved im obračun prav tako so Ščuka, Maks in Jerman tudi podobe njegovega politično-moralnega jaza, toda za umetniško trajnost teh likov bi to bilo premallo, če bi hkrati ne bili zastopniki nečesa splošnega in nečesa tipičnega. Toda v tej tipičnosti je skrita zanimiva individualnost, kajti Ščuka, Maks, Peter in Jerman so v življenju bili sicer redki in posamični primeri, v katerih pa se vendarle odražajo tipičnost razmer, usoda in značaj takšnih, takrat sicer redkih posameznikov, kakor so te tako izvirne in svojevrstne Cankarjeve štiri figure. »Pohujšanje« je obračun umetnika s srenjo, z narodom in družbo, hkrati pa izpoved umetnika in njegovega poslanstva, kakor ga je pojmoval Cankar. Kljub vsemu subjektivnemu in časovno povezanemu je izpoved določenega nazora o vlogi umetnika in umetnosti sploh. Zato sega nekje v svojem bistvu kljub časovni in družbeni determiniranosti v ta večno se ponavljajoči problem, ki ga je v imenu družbe in države načel že Platon. Farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« bo poleg »Bele krizanteme« večno spraševala vest vsem srenjam in razmeram, kakšno je njih razmerje do umetnika in umetnosti. To je morda sploh poglavitno poslanstvo tega dela, kajti ta farsa ni bila napisana zgolj zaradi farse in samo zaradi tega, da bi smejali šentflorjanskim občanom, marveč da bi se sredi smeha ovedli in se vprašali, če se ne smejemo tudi sebi. Vprašanje in vzklik Gogoljevega Poglavarja v »Revizorju« odmevata tudi iz (tega dela. Simbolizmov in alegorij ni malo v tej farsi. Dotaknimo se samo dveh podrobnosti. Zakaj bi naj bil Krištof Kober, če je umetnik, tudi razbojnik in tat in zakaj pravi Popotnik, da je »komaj tat?« Če je hotel Cankar v takratnih razmerah s tem označiti mržnjo malomeščanskega topoglavca do umetnika, ki mu je enak z razbojnikom, je to za današnjega gledalca vendarle težko dojemljiva prispodoba. Ali ni morda Cankar s svojimi simbolizmi iin alegorijami vendarle šel predaleč v abstraktnost? Ali nimamo marsikje v »Pohujšanju« opravka s podobnimi problemi, kakor pri »Lepi Vidi«? Tri- bepi \ intrideset let je preteklo od krstne predstave in vea ta čas ni nihče zmogel jasnejše razčlembe tega dela, nihče se ODPRT PARTIJSKI SESTANEK V ŽELEZARNI STORE Partijska organizacija železarn« v Štorah te je močno okrepila po nedavnih volitvah v tovarniški komite. Celotna partijska organizacija je še moineje posegla v borbo z& plan, za katerega izpolnitev je sedaj naijhujša borba. Tovarniški komite je zato te dni organiziral odprti partijski sestanek, da ibi se celotni kolektiv spoznal z delom partijske organizacije. Na dnevnem Tedu odprtega partijskega sestanka so bila najbolj pereča vprašanja. Govorili so o borbi za plan in o delu množičnih organizacij. Sestanek je bil zelo številno obiskan. Sekretar tovarniškega komiteja Albin Rehar je orisal dosedanje uspehe v borbi za plan. Med tovarniškimi obrati je letos prva Izpolnila plan mehanična delavnica. Ostali obrajtl bodo izpolnili letni plan, če se bodo' zanj res odločno borili. Navedel je, da pomanjkanje delovne sile, slaba delovna disciplina, težave s stanovanji in prevozi delavcev, neustre-zajoče surovine in neredna dobava surovin zavirajo predčasno izpolnitev planskih nalog. O težavah zaradi pomanjkanja delovne sile je v diskusiji govoril Miško Verbič, ki dela v valjarni. Tam so na pobudo partijske organizacije delavci sklenili, da bodo dve nedelji delali prostovoljno, da bi tako izpolnili plan. Najbolj občutno pomanjkanje delovne sile je v livarni. Tam imajo 16% manj delavcev, kot pa bi jih potrebovali. Franc Spolenak je povedal, s kakimi težavami se bore livarji, da bi dosegli plan. V martinarni pa so doslej izpolnili že nad 92% plana. Čeprav je bilo predvideno, da bodo izpolnili plan do 20. decembra, so martinarji sklenili doseči plan štiri dni poprej. Do letos je martinarna izdelovala samo dve vrsti jekla. Danes pa izdeluje že sedem vrst. 0 borbi marti-narjev sta na sestanku govorila večkratna udarnika Anton Hiti in Mirko Ker-štajn. Na sestanku so mnogi tovariši podrobno razpravljali 0 vprašanjih delovne sile in o varčevanju. Poudarili so, da bi moral vsak član in kandidat Partije, vsak sindikalni aktivist postati agitator na terenu za pridobitev novih delovnih moči. Pri tem so opozorili, da je nadvse važno, kako nove delavce sprejmejo po obratih, kako z njimi ravnajo, kako jih znajo prikleniti na tovarno. Ko je bilo govora o varčevanju, so naglasili, da je treba delavcem neprestano in na neposrednih primerih vcepljati smisel za varčevanje, za višjo storilnost dela, za odkrivanje notranjih rezerv. Delovni čas je treba v celoti dobro izkoristiti in misliti tudi na finančni učinek dela. Frano Smuk je dal nekaj dobrih predlogov za izboljšanje delovnih pogojev in za povečanje delovnega učinka v livarni in razbij»lnici. Tovariša Uršič in ing. Herič sta opozorila, da moramo obenem z iskanjem nove delovne sile poskrbeti tudi za primerna stanovanja. Predlagano je bilo, da bi s prostovoljnim delom preuredili in popravili stanovanjske barake in primerno uredili prostor okrog njih. Drugo leto pa bodo v Štorah zgradili tudi stanovanjske stavbe. TovaroiSki zdravnik dr. Ludvik je posebej govoril 0 zdravstveni in tehnični zaščiti delavcev in nameščencev ter o smotrni porazdelitvi delovne sile, predvsem žena ln mladine. Poročilo o delu množičnih organizacij, ki je bilo kot druga točka na dnevnem redu sestanka, je podal organizacijski sekretar tovarniškega komiteja Stane Sotlar. V diskusiji so bile osvetljene marsikatere slabe strani dosedanjega dela sindikalne organizacije in predvsem mladinske organizacije. V diskusiji sta sodelovala tudi sekretar okrajnega komiteja Partije ln sekretarka okrajnega komiteja LMS. Sekretar OK KPS je predvsem pohvalil pobudo tovarniškega komiteja za sklicanje odprtega partijskega sestanka, ki je pokazal, da je med delavstvom velik interes za delo Partije in veliko volje, da sode- lujejo pri reševanju perečih vprašanj. Na sestanku so bili sprejeti sklepi, bodo uresničeni prinesli kolektivu nove uspehe. mu ni hotel niti upal približati s kritičnim razumom, da. bi ga razčlenil in razjasnili od prizora do prizora, od stavka do stavka. Ali imamo opravka s takšno umetnino simbolistične smeri, ki naj na tekstovno problematičnih ali nejasnih mestih učinkuje le z melodijo jezika im dialoga? Ali ni e »Pohujšanjem« nekaj podobnega, kakor s kakšno tipično impresionistično podobo, ki se ji ne 6meš približati, marveč jo moraš gledati le iiz daljave v njeni celotnosti? Ali se ni Cankar s tem delom ponekod približal skrajnim strujam tistega časa, ki 60 šle v smeri tako imenovane abstraktne umetnosti? Nešteto vprašanj se javlja. Prej ali »lej jih bo treba rešiti. Naloga estetske kritike je, da spregovori svojo odločno, jasno in odločilno besedo, kajti nihče, ki je odkritosrčen, ne more zanikati, da so se^ nam tista Cankarjeva dela, ki so močno subjektivna, simbolistična, danes zelo odmaknila. Doižnos-t kritike je, da ugotovi, ali je temu vzrok naš realistični im materialistični čas, ali pa morda tiči vzrok v tem ali onem Cankarjevem delu? nl množina bralcev zmeraj odločilna za umetniško vrednotenje, bi vendarle ne bila nezanimiva statistika iz naših javnih knjižnic, katera Cankarjeva dela 6odobni, socialistični bra-lec najbolj bere. Prav tako bi bilo potrebno razmišljati p tem, katera dela se najraje prevajajo. Jasno mi je, da tvorijo »Za narodov blagor«. »Kralj na Betajnovi« im »Hlapci« močno dramatiko trilogijo, ki se je v našem časn umetniško še bolj utrdila ko v preteklosti. Mislim pa, da se je to zgodilo tudi zaradi tega, ker so kljub raznim simbolizmom v glavnem le realistična dela, ki jih pri podrobni razčlembi prav tako doumeš kakor v celoti. Le eno mesto v »Hlapcih« je tako simbolično, da se mu ne smeš približati z očesom in logiko običajnega realizma: problem Goličave, kamor mora učitelj Jerman na kazensko službovanje. Cankar ni podrobneje označil tega kraja, prav zaradi tega, ker mu je simbol izgnanstva, Sibirije, skratka kraj, kjer človeka stro in uničijo. Vse, kar je o njem povedal, je. da tam župnik izpod monštramce gleda. V tej župnikovi kontroli je simbol duhovnega terorja. Fdimo tako je mogoče razumeti Goličavo, ki že z imenom govori za tisto, kar je Camkar razumel 6 tem krajem. Navajam to zaradi tega, ker je bilo v zadn jih letih več debat o tem in še o marsičeem, kar ni bilo jasno temu ali onemu ob gostovanju v Zagrebu iin v Beogradu, čeprav žal ni nibče o tem nič napisal. Potrebno na bi bilo in je potrebno vedno bolj. Cankarjev umetniški portret še kritično ni ugotovljen, kakor še ni ugotovljeno, kaj je v nje-govoim velikem delu umetnost in kaj le literatura, »Pohujšanje v dolimi šentflorjanski« je za definicijo njegovega umetniškega nazora poleg »Bele krizanteme« najvažnejše delo. Gledališče je zmeraj rado seglo po njem ne samo zaradi učinka, ki ga ima na občinstvo, tudi zaradi čudovite teatraličnosti vlog, ki nudijo igralcem veliko možnosti za razmah njih igralske umetnosti. Isto velja za režijo im inscenacijo. Nova uprizoritev skuša ustreči Cankarjevemu navodilu, ki ga je dal že za krstno predstavo: »Moja želja je, da igralke in igralci vse moje besede in vse označene geste karikirajo. Da se torej, kadar spoznajo besedilo in idejo moje komedije, prav nič ne ženirajo, temrveč da igrajo z isto razposajeno zlobnostjo, kakor sem jaz besede pisal!« S takšno strastjo iin zlobo je napisal tudi nemški dramatik Grabbe pred več ko sto leti svojo satiro na nemške literarne razmere s komedijo »Sala, satira, ironija in globlji pomen«, kjer ima zlodej sorodno funkcijo ko v »Pohujšanju«. Pokojni profesor dr. Prijatelj mi je pred leti, ko smo imeli precej vročo debato o »Pohujšanju«, dejali, da je Cankar, preden je napisal svoje delo, prebiral Grabbejev0 komedijo. v kateri je gotovo mogel najti marsikakšno pobudo z« svojo farso. S tem pa nočem trditi, da fe »Pohujšanje« v kakšni Cankarju škodljivi odvisnosti od Grabbeieve prav tako duhovite in dames tudi ne povsod dovolj ja*ne satire na razmerje med umetnikom, moralo in družbo. Če doumemo idejo Cankarjevega »Pohujšanja« in Cankarjev nazor o poslanstvu in vlogi umetnika, moramo priznati, da jo je razumel borbeno v smislu Shakespeara in Mol te ra. Bil se je vse življenje za svobodo umetniškega ustvarjanja kakor za socialne pravice človeka. Ne oziraje se na nekatere nejasnosti, ki so v tej farsi na tem in onem mestu, je »Pohujšanje« njegov umetniški manifest, ki se po svoji idejnosti popolnoma krije s tem, kar je Prešeren izpovedal v »Novi pisariji«. »Orglarju« in »Pevcu«. Vsa razpoloženja teh treh pesmi so v njej: neusmiljena satiričnost »Nove pisarije«. načelna hramba umetniškega ustvarjanja iz »Orglarja« in njegova liričnost kakor težko in tragično spoznanje trpkosti umetnikovega poslanstva iz »Pevca«. Dr. Bratko Kreft NOVE Engels Friedrich: knjige in revije __________________ Poreklo porodlce. pri- vatne svojine I držav«. Biblioteka marksi-zma-leolniama- . »Kultura« Beograd 1950. Strani 190. V cirilici. HadlSfev A. N.: Putovanjo od Petrograda do Moskve. »Kultura«, Beograd. 1950. Strani 286. V cirilici. Gorki Maksim: Dela. Knjiga IX. Izpo-vest. — život suvlina 8oveka. »Kultura«, Beograd 1950. V cirilici. Martin Anderaen-NezO: Otroška leta. — »Mladinska knjiga«. Ljubilmia 1950. Str. 298. Kuprln A. I.j Pripovedke: »Mladinska knjiga«, Ljubljana 1950. Strani 96. Sega Milan: Zgodbe o ilvallh. Ilufitriral Nikolaj Omersa. »Mladinska knjiga«, Ljubljana 1950. Strani 102. Razgledi, štev. 10, lato 1950. Trst. Planinski vestnik. Stev. 10/10, leto VI. Glasilo Planinske zveze Slovenije, Ljubljana. Književnost, št. 10. leto V. Izdaja »Prosveta«, Beograd. Crvena zvezda, Stev. 8, leto III. Organ Glavnega odbora Zveze borcev NOB. Beograd. Tatova liudskega oremoženia obsoiena na smrt Dne 23. In 24. t. m. J« bila pred sena lom okroinega sodišča v Ljubljani Klavna obravnava proti skupini usluž bencev »Podjetja za nabavo ln razdeljevanje blaga za potrebe gostinstva LRS ln njihovim pomagačem zaradi težkih poneverb ln velikih preprodaj živil ln drugega blaga Javni tožilec za glavno mesto Ljub IJana je obtožil uslužbence podjetja: Slavka Cvelbarja, šefa komercialnega oddelka, Božidarja čllieja, skladiščnika, Mirka Ogorelca, administrator ja v skladišču, Maksa Tolmajnerja, direktorja podjetja in Ernesta Cvetka, nabavljalca ter osebe, ki so Jim pomagale preprodajati In razpečevati poneverjeno blago, kot so: Marija Kastelic. Herman Vidmar, Martin Er Javec, Marija Ropret, Bosiljka Pirc, Frančiška Muser In drugi. Obtožil je Slavka Cvelbarja ln Božidarja Čibeja, da sta v teku slabega leta ob pomoči Mirka Ogorelca poneverila iz skladi šča navedenega podjetja 1300 litrov je dlinega olja, 3280 m platna. 720 kg luž nega kamna. 120 kg masti. 300 m bombažnega blaga, 300 naglavnih rut. 100 kilogramov prave kave, kar sta Cvelbar ln Clbej prodala po visokih cenah prekupčevalcem Iz drugih republik ln soobtoženim Kastelčevi, Erjavcu, Vid marju In Muscrjevi. Tl so ukradeno hlago s precejšnjim dobičkom preprodajali po vsej Sloveniji. Pri teh poneverbah sta samo Cvelbar in Clbej zaslužila nad 2 milijona dinarjev, nadaljnji prekupčevalci pa tudi okrog milijon dinarjev. Da pa ne bi hlle poneverbe odkrite. Je Cvelbar prebrisano zakril manipulacije z lažnimi vpisi v trgovske knjige in izdal ponarejene dokumente. Od celotnega Izkupička za blago Je Cvelbar zvito odvedel zne skc. ki so bili cena blaga po planu I., podjetju v vlSlnl okrog 200 000 din, Cvelbar In Clbej pa sta Imela čistega dobička okrog 1,500.000 din. Od tega dobička sta dala Mirkn Ogorelcu okrog 200.009 din zatio, da Je molčal ter da Je vrnjeno embalaJo brez dokumentov vknjižil kot pravilno sprejeto. V ob razložltvi obtožbe Je Javni tožilec dokumentiral način poneverb ln Je navedel, da Je Cvelbar 29 3. 1850 Izdal lažno zaključnico za 1597 metilov moll-no platna na gostinsko odkupno podjetje Maribor, ki Jo Je dal skladiščniku Čibeju, ta pa je blago s pomočjo nekega prevoznika odpeljal s skladišča na svioje stanovanje. Clbej Je nato Izdal lažno dobavnteo ter falslfl-clral piodpls prevzemnika z Imenom »Križaj« ter tako dobavnico oddal v fakturni oddelek, ki je bila za tem vnovčena pri Narodni banki. Da pa bi liodjetje v Mariboru te obremenitve ne reklamiralo, češ da blaga ni dobilo, Je Cvelbar takoj napisal lažen dopis v Imenu podjetja, v katerem Je gostinsko odkupno podjetje Maribor obvestil, da je bila faktura »pomotoma« Izdana In vnovčena ln da bo p.ravl ku pec refondlral obremenjeni znesek. Nato Je sam napisal čekovno Izkaznico in podjetju poslal 9S.291 din, kolikor Je znašala cena po planu I, kot plačnika pa Je navedel sindikalno podružnico št. 15 trgovske stroke. Tako je Imelo piodjetje v Mariboru Izravnan račun, v podjetju v Ljubljani pa so bili na razpolago vsi potrebni dokumenti za prikritje stvarne poneverbe. Clbej Je platno prodal po ceni okrog 400 din, lako sta Imela pri tej poneverbi čistega dobička okrog 570.000 dinarjev. Podobno sta Ovelbar In Clbej poneverila tudi druge zneske. Direktorju Tolmajnerju Je obtoženi JVe po starem Kolovozu Metlika. 27. novembra. V Metliki Je frontna organizacija precej močna. Pred volitvami v odbor OF so pridobili 100 novih članov. Danes šteje frontna organizacija v Metliki 510 članov. Frontovcl so sprejeli polletni tekmovalni načrt v počastitev 10. obletnice OF. Sklenili so, da bodo sodelovali pri popravi lokalnih rest, pri graditvi gimnazije ter pri ureditvi drevesnic In nasadov v Metliki. Vendar doslej še nihče ni začel delati, čeprav razruvane ceste vpijejo po popravilu Skrajni čas Je, da se v Metliki 500 frontoveev z novo Izvoljenim odborom na čelu odločno loti dela In podpre gospodarski razvoj v mestu Tudi svojih sej naj OF ne sklicuje več v gostiln)! Edini članici OF v Metliki,_ ki se ni udeležila volitev, je treba odvzeti člansko legitimacijo. R. F. KAJ PA IZLAšKA ŠOLA? Izlake. 27. novembra, šesto leto po osvoboditvi teče In io vedno zijajo z zgornjega nadstropja Izlaške šole prazna okna. Od dima oSrnele steni' neprijetno spominjajo na preteklost Zasilno popravljen Je le spodnji del poslopja. Tako so učenci vedno na prepihu, posebno v *gor-njcin nadstropju, kjer učilnice nimajo stropa in šip na oknih Učitelji razen upravitelja, nimajo primernega stanovanja. Vso zahteve staršev. n>.1 se vsaj zaradi zdravja njihovih otro.> Solti popravi, so hlle doslej zaman Mar izlaško šole res ni mogoče ob novlti? Ce pogledamo, kal vse so zgradili lo obnovili or trtnih kn-Jlh naše domovine, je prav lzlaška šola živ dokaz neaktivnosti in brezbrižnosti odgovornih ljudi v Izlakah in oa OLO v Trbovljah. M M. Ali 'v Brežicah niso v boju za varčevanje? Brežice, 27 novembra. V Brežicah leže na tovorni postaji veliki kupi razbite ln delno tudi cele zidne opeke. Pretekli četrtek bo tu usluge«. Podaril mu Je 10 m drv, 100 litrov vina. prodal mu Je 6 litrov ukradenega olja no ceni 180 din za liter, medtem ko so drugim prodajali olje po 350 din, vabil ga Je večkrat v družbo In podobno. TolmaJ-ner se takih uslug ni branil ln Jih ni sprejel samo od Cvelbarja, temveč tudi od nameščenca OLO Trbovlje. PII-sek Vilija, ki mn jo »priskrbel« brezplačno okrog 800 kg premoga ln je za to Imel prednost pri nabavi blaga v podjetju. Te Cvelbarjevo usluge ali podkupnina so Tolmajnerja tako uspavale, da ni nadzoroval Cvelbarja, Čibeja ln Ogorelca ln Je s tem pravzaprav omogočal poneverbe celo leto. Razen teh poneverb pa Je bil Cvelbar obložen še več manjših kaznivih dejanj. Na glavni obravnavi so vsi obtoženci z Izjemo direktorja Tolmajnerja svoja dejanja v celot! priznali, skušali so edino zmanjšati »dobiček«. Iz soočenja med Cvelbarjem In Čibejem se je dalo zaključiti, da sta celo drug drugega pri delitvi hotela oglju-fatl. Enako sta skušala zvaliti krivdo drug na drugega glede napeljevanja na poneverbe. Denar, ki sta ga dobila na zgioraj navedene načine, sta zapravljala v raznih družbah, kupovala vsakovrstno blago, le majhen znesek so zasegli preiskovalni organi. Direktor Tolmajner se je zagovarjal, da so bile poneverbe tako izvršene, da jih nikakor ni mogel odkriti. Pri tem ga je postavil na laž sam Cvelbar, ki uju Je v obraz povedal, da bi to lahko takoj odkril, samo če bi po kartoteki pregledal, koliko Je bilo blaga Izdanega ln primerjal z razdelilniki, ki ao Jih prejemali od Komiteja za turizem In gostinstvo LRS. Pri tem bi namreč opazil, da Jo veliko več blaga Izdanega kot pa naj bi se po razdelilnikih porazdelilo. Cvelbar Je tudi izjavil, da je dajal Tolmajnerju podkupnino, odnosno usluge v obliki drv, vina ln olja zato, da bi dobil pri Tolmajnerju zaslombo, prijateljske stike z njim ln zaupanje ter da bi mu Tolmajner zaradi tega »ne gledal na prste«. To mu je tudi v celoti uspelo. Vsi ostali obtoženci so svojo krivdo priznali. Marija Kastelic je povedala, da je kupila od Čibeja okrog 400 m platna, ki ga Je zatem ob pomoči Ropretove ln Pirčeve z dobičkom prodala. Vidmar ln Erjavec sta od Čibeja kupila 50 litrov olja ln ga ravno tako prodala z dobičkom, enako pa je Musarjeva kupila od Cvelbarja 100 kg kave ln jo nato s 15.000 din dobička prodala. Vsi tl obtoženci so se dobro zavedali, da kupujejo sumljivo blago. V zaključnem giovoru je Javni tožilec poudaril, da Je družbena nevarnost obtožencev ln njihovih dejanj Izredno velika, ker so usmerili svoje i poželenje prav na tiste osnovne ar- ' tikle preskrbe, ki ao kritični v naši preskrbi In so te predmete sistematično odvzemali v ogromnih količinah ter pri tem zaslužili milijonske zneske. Posledice njihovih dejanj so niso pokazale samo v škodi, ki jo jo splošno ljudsko premoženje utrpelo, temveč tudi v slabši oskrbi gostinskih obratov, kar so neposredno občutili delovni ljudje. Razen tega so obtoženci s tem slabili materialno podlago graditve socializma, tako da ni dovolj, njihova dejanja oceniti samo s stališča kriminalnih dejanj, temveč jih je treba smatrati kot izrazito kontrarevolucionarna dejanja. Zaradi toga Jo Javni tožilec zahteval za obtožene« ostre kazni. Dne 24. novembra 1950 so bili obsojeni: Slavko Cvelbar ln Božidar Clbej na smrtno kazen z ustrelitvijo In za- Slembo celotnega premoženja. Mirko gorelec na 12 let odvzema prostosti s prisilnim delom ln na zaplembo premoženja, Ernest Cvetko na 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom ln na zaplembo premoženja, Maks Tolmajner na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, Martin Erjavec na 4 leta odvzema prostosti a prisilnim delom ln na zaplembo premoženja, Marija Kastellf na 2 ln pol leti odvzc&a prostosti s prisilnim delom, Herman Vidmar na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom ln na zaplembo premoženja, FranSlška Mnscr na 1 leto odvzema prostosti s prlsljnlm delom ln na zaplembo premoženja, ostali pa na manjše prostostne kazni. —r. Mednarodni turnir v Amsterdamu PIRC IMA UPANJE NA ZMAGO Z RESH£VSKYM U. kolo: dr. Trifunovič—p’Kelly remj, NaJdorf—Foltys 1:0. Sta&Jberg —Van Scheltiflga 1:0, Van d. Bar No Dolenjskem noroščo zanimanje za planinstvo Kottn&uer reži, SzsJjados—-dr. kowor remi, dr. Euwe—Donner retnt; prekinjeno so: Reshewalcy—Pirc, Kramer— GJi»orič, Gutmundson—pilnik, GolombeK—Rossolimo. PIONIRSKO TEKMOVANJE V počastitev 10. obletnice uataaOTjt-ve OF Slovenijo razpisuje Oblastni šahovski odbor Ljubljana ekipno pionirsko Sabo v* k/o telilo vanj e pionirskih odredov mesta Ljubljane. Organizacijo in izvedbo tekmovanja je Oblastni šahovski odbor poveril »Pionirskemu odredu Sinji g^ilebi« v Dijaškem domu Ivana Cankarja, Poljanska 28. Vse prijave sprejema imenovani odred do vkljuino 1. dec. 1950. Vsak odred bo nastopil z 10 igralci. Tekmovanje se bo vršilo enkrat tedensko in to po Bergerjevi tabeli. Na dan praznika naže republike pa se bosta srečala na 10 deskah Pionirski odred Gluhonemnice ta »Pionirski odred Sinjih gabalov« v Dljaikem domu Ivana Cankarji. Lepote Gorjancev, ki predstavljajo naravno mejo med novomeškim ter delom krškega in črnomeljskega okraja in med sosedno Hrvaško, so širokemu dedu slovenskih planincev še vedno precej nepoznane. Pravtako slovi Dolenjsko gričevje bolj po svojih vinih kakor po prlrodnlh zanimivostih, ponikalnicah, krašklh jamah, gradovih in prostranih gozdovih. Po zaslugi delavnega novomeškega planinskega društva, ki je lani odprlo pri Gospodični na Gorjancih planinsko kočo »Vinka P&doršiča«. je letos število obiskovalcev Trdinovega vrha ln drugih znamenitih klrajev precej naraslo. V lanski zimski sezoni pa so bila prvič po dolgih letih smučarjem dostopna krasna smučišča na gorjanskih kofienicah: MalČev krč ln sosedni lazi predstavljajo idealno terene za začetnike in isrvežbane smučarje. Koča pri Gospodični bo letos oskrbovana vso rimo. Zimimanje za delo planinskega druAtva raste predvsem ir Novem mestu, kjer znaša število f-.lan.ov Je 865. Precej pa so se razgibaj tudi ljubitelji planin v trebanjskem okraju, ki so lani obnovili kočo na Debevcu. Podružnica novomeškega planinskega drufitva v Trebnjem ima 80, v Mokrnogu pa ceilo 66 članov. Posebno delavni so v Mo-kronog-uj v decambru bodo imeli ijsta-novol občni zbor samostojne podruž- SREDNJESOLCI — UNIVERZA 28Vi 121‘/i Preteklo nedeljo sta odigrali reprezentanci univerzo ln srednjih šol dvoboj na 50 deskah za prehodni pokal. To tekmovanje se je vršilo v okviru proslave Dnova republike in je bilo letos že tretjič izvedeno. Tudi letos so srednješolci ponovili svoj lanskoletni uspeh in yrav Izdatno premagali šah is te z univerze. Posamezni rezultati na prvih 10 deskah so bili: Levačič—Grosek remi, Cisar—Kos remi, Gabrovšek Z,—Vošpomik remi, Sivec— Podkrajšek 0:1, Vrhovec—Roblek 1:0, Petrič—Krašovec remi, Kočevar— Trampuž 1:0, Fajdiga—Mikunda remi, K rž in—Toš remi, Stanojevič—Cuderman remi. Prvoimenovanl so člani univerze. TURNIR V MARIBORU V Mariboru bodo šahisti proslavili Dan republike z mezdnim turnirjem, katerega so bo udeležil velemojster Bora Kostič, mednarodni mojster Stojan Puc, mojstri Fuderer, Bertok, ITdpvčič in še 6 najboljših Maribor-" da bo izvršni odbor Teniško zvoze goslavlje proučil medsebojno odno»J nafiih reprezentativcev ter v skladu tem ukrenil potrebno. V okviru proslav 29. novembra bo v Novi Gorici medmesto® tekma med nogometnima reprezentancama Ljubljane in Nove Gorice Tekma mladinskih reprezentanc bo ob 13.30, moštvenih reprC' zentenc pa ob 14.30 (obveitila) V smislu člena 60. ZSLO sklicuje MLO Celje VIII. REDNO ZASEDANJE ki se bo vršilo dne t. decembra 1858 ob 8. url zjutraj v sejni dvorani MLO Celje z naslednjim dnevnim redofli: 1. Otvoritev in pozdrav. 2. Izvolitev delovnega predsedstva (predsednika, člaaa in zapisnikarja). 3. Preveritev sklepov zadnjega zasedanja. 4. Pregled gospodarskega udejstvovanja in dela LO. 5. Diskusija. 6. Kultumoprosvetna dejavnost v obdobju od zadnjih vdlitefr. 7. Diskusija. 8. Poročilo o delu okrajnega sodišča. 9. Diskusija. 10. Razrešitev in Irvoiitev stajnih sodnikov ln sodnikov porotnikov. 11. Izvolitev svetov za prosveto in kulturo, za ljudsko zdravstvo, za soc. skrbstvo in za lokalno industrijo. 12. Sprejetje odlokov in odloib. 13. Predlogi in sklepi. Udeležba je za vse člane MLO po zakonu obvezna. OPOZORILO V Ljubljani se bodo vršile dne 7- Januarja 1951 (v smislu ukaza Prezldija Ljudske skupščine LRS od 21. nov. 1950) volitve v rajonske ljudske odbore ln Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane. V zvezi s tem razpisom opozarjamo vse volivce mesta Ljubljane, da v ea-sn reklamacijskega roka. ki traja do vključno S. decembra 1950, pregledajo ali so vpisani v volilni Imenik svojega rajona. Ta dolžnost zadeva zlasti tiste volivce, ki so se priselili v Ljubljano po 26. marcu t. 1., kakor tudi one, ki so prcmenjall svoje bivališče v Ljubljani sami. Volili bodo lahko samo tisti volivci, ki bodo do konca reklamacijskega roka vpisani v volilnem Imeniku rajona svojega sedanjega bivališča. Mestna volilna komisija. SPOROČILO Tem potom obveščamo podjetja, ustanove, zadružne in politične organizacije, zadruge in banke v območju Ljudske republike Slovenije, da je novoustanovljeni sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva, Maribor (v krajšem besedilu Zadružni sklad, Maribor) pričel s svojim rednim poslovanjem. Zadružni 6klad. Maribor, združuje v svojem delokrogu kmečke delovno zadruge iz oDinočja Marlbor-mesto in okolice. Vse dopise in informacije v zadevah zadružništva, po katerih so neposredno prizadete kmečke delovne zadrugo in zadružni sklad navedenega območja, je naslavljati na omenjeni naslov s sedežem v Mariboru. Ulica heroja Staneta 1. telefonska številka je 25-26, direktorja pa 81-98, interna 43. Podjetjem, ustanovam in drugim, s katerimi bo Zadružni sklad povezan tudi v računskem poslovanju, bomo svoj tekoči račun pravočasno sporočili. Zadružni sklad. Maribor. »VPRAŠANJA HAM DNI« I. polletje 1950, vezama, so naprodaj. Cena 140 din. Od prej in jih letnikov imamo na razpolago še I. in II. polletje 1949. Veaiko polletje je vezano v eno knjigo, ki stan o 140 din. »Vrašanja naSiih dni«, ki so nam jih prinesli v veaavo naročniki, še nieo gotova. UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana, Kopitarjeva 2. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 27. novembra ob 1. uri: Nad zapadno im Srednjo Evropo se je ustvarilo močno področje visokega zračnega pritiska, ki se pomika proti jugovzhodu. Depresi.iska središča nad Severnim Sredozemljem se polnijo in umikajo proti jugu. Zaradi tega se nam obeta obdobje lepega vremena z močnimi nočnimi ohladitvami. Danes vlada v Sloveniji pretežno sončno vreme z meglo v jutranjih urah po kotlinah. Najnižja temperatura je bila v Planici — 50 C. V Ljubljani je znašal danes ob 7. uri zračni pritisk 742.2 mm, temperatura zraka —1.4» C. relativna vlaga 95*/i. Vremenska napoved za torek 28 nov. Sončno z delno oblačnostjo. V jutranjih urah po kotlinah mogla. Temperatura ponofli —7o C. podnevi 10 stop. Cataija. OBVESTILO Poverjeništvo za gostinstvo in turizem MLO, Ljubljana sporoča, da Bodo imeli gostinski obrati dne 28. in 29. novembra 1950 Rodaljžan obratovalni ča, in sicer: restavracije in gostilne do 1. ure, kavarne do 2. ure zjutraj. Sporazumno s poverjeništvom za notranje žadeve MLO, Ljuhljaila je lahM v vffeh obratih ples. • OBVESTILO IN POZIV Dne 1. XI. 1950 je »Narodna knjiga« knji|iW8ko poduzeie NR Hrvatsko, ustavila poslovanje in stopila v likvidacijo. Hkrati je prenehalo poslovno polno-moSje tudi voditSdjeta prodajaln na ozemlju LR Hrvatške, ki so dotlej delovali kot predstavniki podjetja »Narodna knjiga*. Pozivamo vse dolin tke in upnike, da svoje terjatve ln dolgove prijavijo oziroma poravnajo do 15. XII. 1950-Naknadno prejetih terjatev ne bomo obravnavan, a od dolžnikov bomo izterjali dolgove po sodni poti. Likvidacijski odbor. TOVARNA UMETNIH BRUSOV MARIBOR sporoča vsem koristnikom kontingentov za bilančno grupo aBrusevi« iz grone 116, da bo po odobrenju Sveta za predelovalno industrijo FLRJ sklepala dobavne pogodbo za leto 1951 tako za domačo proizvodnje, kakor tudi za uvoz umetnih brusov iz inozemstva pismeno s sedeža podjetja v Mariboru. V ta namen morajo vsi koristnik! kontingentov poslati v času od 1. do 20. decembra 1950 v priporočenem pismu na naslov tovarno naslednje: 1. Originalno obvestilo o višini dodeljenega kontingenta za umetne bruse. 2. Tphnifino obdelano specifikacijo artiklov (v enem izvodu), ki jih žele prejeti z naznačenimi dobavnimi roki, po katerih se bo podjetje v okviru proizvodnih možnosti ravnalo. Na podlagi poslanega obvestila o dodeljenem kontingentu in po pregledu prejetih specifikacij bodo koristnikom dostavljene pogodbe na podpis. ALI 2E VESTE, da bo nudila restavracija »Sla-vija« (Slamič) na predvečer našega največjega državnega praznika Dneva republike, poleg velike Izbire jedil in pijač svojim cenjenim gostom tudi razvedrilo! >ViSTI IZ ttiAKSIBOfltA- SLOVEN8KO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 28. nov. ob 20.: R. Sheridaos »Sola za obrekovanje«. — Red A. Sreda, 29. nov. ob 20.: B. Smetana: »Prodana nevesta«. — Izven. Četrtek, 30. nov. ob 20.: B. Nušlč: »Pokojnik«. — Red ZIš. Petek, 1. dec. ob 15.: B. Smetana: • Prodana nevesta«. — Red LMS-8. Sobota, 2. dec. ob 20.: R. B. Sheridan: »Šola za obrekovanje«. — Red C * Proslava ob 100-letnlel Prve glmna zlje (bivše realke) v Mariboru dne 29. novembra 1950. Zaradi radioodaje se prične slavnostna akademija v dvorani TD Polet točno ob pol 9. uri in ne ob 9. kot je bilo prej javljeno. — Razstava v poslopju Prvo gimnazijo bo odprta ob 11. uri. Tekma v košarki med reprezentanco ljubljanskih srednjih šol ter Prvo gimnasijo bo ob pol 2 popoldne na stadionu »Železni- Deiurstvo lekarn v Mariboru: V torek 2?. t- m- V. tteffitpa lekarna, fclali-#k a cesta t PRESKRBA--------------------- DELITEV MESA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si v torek 28. novembra ln v soboto 2. decembra lahko nabavijo sveže meso ali po želji mesne izdelke na odrezek republiško dopolnilne preskrbe vseh živilskih nakaznic za mesec november 1950. Meso bodo delile neprekinjeno od 6. do 18. ure vso prodajalno mesa. Navodila za delitev mesa bodo nabito na vidnem mestu v prodajalni. BIEVttE VESTI------------------ KONCERTI Zveza borcev v Oplotnici bo odkrila 29. novembra t. 1. ob 14. url v Oplotnici spomenik padlim borcem NOV. Vabimo vse zuu-cce-partlzano, da se odkritja spomenika polnoštevilno udeleže. 6050 Študenti vseh visokih Sol ln akademij v Ljubljani! Skupna proslava Dneva republiko bo v sredo 29. t. m. ob U. uri v veliki filharmonični dvorani. Udeležito se je polnoštevilno. — Pripravljalni odbor. Slovenska akademija znanosti ln umetnosti, Univerza. Tehniška visoka šola, Medicinska visoka šola, Agronomska ln gozdarska fakulteta, Teološka fakulteta, Akademija za glasbo, Akademija za igralsko umotnost, .Akademija za upodabljajočo umetnost, njih sindikalne podružnice ln študenti vseh visokih Sol ter akademij bodo imeli skupno proslavo Dneva republike v sredo 29. t. m. ob 11. uri v veliki filharmonični dvorani. Slavnostni govor bo imel prorektor Teh-niSke visoke šole redni univ. profesor tov. ing. Henrik Čopič. Umetniški program bodo Izvajali člani Akademij za glasbo in igralsko umetnost ter drugi prtenani umetniki in študentski pevski zbor. Vabljeni vsi predavatelji, uslužbenci in študenti vseh visokih šol in akademij. Zaradi popravila mostu čez Savo v Sevnici v tiru lokalne ceste Sevnica— Radna bo most zaprt za ves tovorni promet od 27. novembra do 3. decembra 1950. Preusmeritev prometa pro-ko mostov čez Savo v Radečah in Krškem. Telttvadno društvo Ljubljana - Vič priine 1. decembra v telovadnici osnovne šolo na Viču z redno telovadbo članskih oddelkov po naslednjem umiku: Clanl v torek in petek od 20.30 do 22. uro: članice v ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Zdravnl&kA) dežurno službo v Celju ima od torka 28. t. m. opoldne do četrtka do 8. ure zjutraj dr. Čerin Josip, Cankarjeva ulica 9., tel. 219. -KINO LJUBLJANA: UNION: Zaprto. - MOSKVA: amer. film »Zmajevo seme« I. del. Hrv. pregled 9. Predstave ob 15;, 17.. 19. in 21. — »SLOGA« amar. film: »Zmajevo seme« II. del. Hrv. pregled 8. Predstave ob 16.15. 18.15 m 20.15. _ TRIGLAV: Zaprto. -SISKA: amer. film »Tarzan v New Yorku«, kratki film Ustvarjalcem petletke. Predstavi ob 18. ln 20. — LITOSTROJ: jugoslov. film »Življenje je naše«. Obzornik 38. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: amer. film »Zmajevo seme« II. del.. Hrv. pregled 8. - UDARNIK: ameriiki film »Zmajevo seme* I. del. Hrvaški pregled 9. CELJE METROPOL: jugoslov. film filtri. »Čarobni meč«. Dogodek v Rašl. DOM: angl. film »Noro srce«, Obzornik 43. RADOVLJICA: amer. film sKako zelena je bila moja dolina«. Filmske novosti 15. JESENICE: jugoslov. flm »Jezero«, Mesečnik JA 15. KAMNIK; amer. barvni film »Nepozabna pesem«. Filmske novost! 16. VEVČE: om. film »Tarzanov zaklad«, kratki film Ptuj zgodovinsko mesto. BLED: češki film »Sirena«, Znanost in tehnika 2. PTUJ: jugoslov. film »Čarobni meč«, Maked. mesečnik 18. V Kranju bo nocoj ob 20. koncert Gorenjskega vokalnega kvinteta in • ženskega zbora »Prešeren« pod vodstvom Potra Liparja. Škerjančeva kantata Sonetni venec za soli, zbor in orkester bo izvajana I pod vodstvom dirigenta Sama Huba-i da v soboto 2 decembra ob 20.15 v proslavo 150-letnlce rojstva pesnika Franceta Prešerna. Izvajalci so: Rudolf Franci, tenor. Samo Smerkolj, I bariton. Tomo Neralič, bas, mešani ; zbor ln orkester Slovenske filharmonije. Predprodaja vstopnic v Knjigami muzlkalij na Kongresnem trgu. GLEDALIŠČE------------------------- DRAMA Sreda, 29. nov. ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šemtflofjanski«. premiera. Izven. Četrtek, 30. nov. ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. I. repriza. Izvon. Sobota, 2., ob 15.: Mollire: Ljudomrznik. Zaključena predstava za LMS. ob 20.: Garcla-Lorca: Dom Bernarde Albe. Red A. OPERA Sreda, 29. nov. ob 20: Hristlč: »Ohridska legenda«. ska legenda«. Zaključena predstava za vojno pošto St. Vid. Četrtek, 80. nov. ob 20: Mascagni: »Cavalleria rusticana«. — Leonca-vallo: »Glumači«. II. repriza. Petek, 1. decembra ob 20: Massenet: »Don Kihot«. Abonma Red C. Blagajna SNG bo poslovala v dneh 29. in 80. t. m. enako kot ob nedeljah, to je v Operi od 10.80 do 12.80 in pol ur pred pričetkom predstav v Operi oziroma v Drami. Uprava SNG naproša abonente, zlasti ono, ki imajo kombinirani abonma, da pridejo zaradi izraftunanja višine nadaljnjih obrokov in plačila U. obroka abonmaja v pisarno Uprave SNG, Gradišče 4-1 med 9. In 12. ali med 15. in 18. uro. Nadaljnji obroki se bodo plačevali iahko tudi pri večerni blagajni pri predstavah med prvim odmorom. Nadalje obveščamo abonente, da so odpoved aboniranega sedeža upošteva samo v primeru bolezni ali drugega res tehtnega razloga ln nikakor šelo zvečer prod pričotkom abonentske predstave. VESELI TEATER 90 IZ LJUBLJANE GOSTUJE V Mostah (bivši kino Moste). Četrtek 30. novembra dve predstavi: ob 18. in 20. Predprodaja vstopnic pri telovadnem društvu od danes dalje od 17. do 20. ure, na dan predstave pri gledališki blagajni od 10. do 12. ln od 17. ure dalje. KUD »FRAN LEVSTIK« - VIC Prosvetni dom Torek, 28. nov. ob 20.: Akadamija v proslavo Dneva republike z izbranim s po rodom. Vstop prost. SKUD DOMŽALE Torek 28. nov. ob 20.: Akademija v proslavo Dneva republike. Sodeluje gimnazija in SKUD. Sreda, 29. nov. ob 16.: Slavnostna predstava v proslavo Dneva republike: »Rokovnjači« (desetič). PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda, 29. nov. ob 20.: Shakespeare: »Kar hočete«. Slavnostna predstava ob obletnici ustanovitve republike. Petek. 1. decembra ob 16.: Zaključena predstava za Drž. gimnazijo Kranj. Sobota, 2. doc. ob 20.: Shakespeare: »Kar hočete«, za sindikate. Nedelja. 8. dec. ob 16.: Shakespeare: »Kar hočete«, za podeželje, — ob 20. Shakespeare: »Kar hočete«. Izven. SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Sreda, 29. nov. ob 19.30: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šontflorjanski«, Premiera. Slavnostna predstava ob prazniku naših narodov. Predprodaja vstopnic v knjigami Državno založbe. Predstava bo v Delavskem domu. RADIO- Spored za torak, dne 28. nov. 1950’ Poroiila ob 5.15 6., 12.80, 15., 19.30 22. in 28.55. 5. Jutranji pozdrav — 5.25 Slovene*’ narodne pesmi — 5.50 Jutranja vadba — 6.10—7. Veder jutranji red — 10.80 Šolska ura za osnov®, šole: Izpit. — 12. Zabaven opoldan^ spored — 12.40 Zabavna glasba in »?, jave — 13. šahovski pregled — iJ-j; Poje basist Fjodor Saljapin — l*-' Igra orkester mariborske radijsko staje pod vodstvom Draga LorbeK1 (Prenos iz Maribora) — 14. Z ffll^1 fonom sredi življenja in dogodkov. ^ U.O Klavirske skladbe F. Chopina ljiV Šolska ura za osn. šole: Izpit — Igra tambura&ki orkester KUD Levstik« pod vodstvom Matka Sij<>£.. viča — 18.80 Samospeve Marjana J* zine na besedilo Mateja Bora poje J* sist Franjo šifrer ob spremljavi °r„j. stra Slovenske filharmonije pod v0, stvom Boga Leskovica — 19. Si®1", nične koračnice — 20. Prenos svečo” akademijo v proslavo 29. nov. (PreDia iz Uniona 22.16 Kaj bo jutri na spor®1?. — 22.80 Igra zabavni orkester ra“* Ljubljana pod vodstvom Mihe Gun**"’ poje Jelka Cvetežar — 23. Slovens* orkestralna glasba — 24. GlasJjSi medigra — 24.15 Oddaja v Italijani®! 24.45 Zaključek oddaje. OGI4SI- 8KOBELNI STROJ širine 65 cm damo ali zamenjamo. Krajevna spodarska podjetja Dobrunje-SosiJ,. IZGUBILA SEM v Ljubljani na»£j; nje: osebno izkaznico na lm° dervol Angelca, izkaznico OF na Marinšek Angelca, industrijski rL. kapnici IRla za drugo In tretje ‘ mesečje 1950 na ime Marinšek ir,#-Gozdna uprava Podpreska, ter vadno na ime Marinšek Angelj®jU. Dol na ime Marinšek Cvetko. strijski nakaznici sta bili P0ISjj-ter z vsemi denarnim! boni. -"r.jUs . ditelja prosim, da mi izgubi proti nagradi vrne na naslov: j. dervol Majda, Lepodvorska 23. W ljana. , tj- IZGUBLJENO potrdilo o volilni O, vici, izdano od KLO Kropa 9 1170-50 z dne 30. IX. 1950, ter Pj) trdilo o prejemu odjave na ime u e. Franc, Krtipa, proglašam veljavne. „.i predragi, zlati, nepozabni soprost^o^ sin, brat ln stric tovariš J„„eTeCI KOMAC, železniški uradnik. blagopokojnika bo v sredo, dn° »itofl9.' ob 15.80 iz Žal. kapelica sv. Žalujoča žena Minca, oče Anton. , f Marta, družini Komac in Ljubljana, Udine. Kranjska g°r Vid pri Stični, Zagreb. ^ry Naznanjamo da jo umrla ga mama, babica, prababica v s p«' 76 let VERBIČ ALOJZIJA i* sH„e t>° tra pri Mariboru. Pogreb pokW , x v 6redo ob 10. uri iz hiše žaL”*LrflF Žalujoči mož sin Stanko. ° Cilka in ostalo sorodstvo. Po mučni bolezni nas jo fIl 27. t. m. naš dobri oče, stari <■’ gtn* dedek MAVER KAREL, vl*; J, kftntrolor v p. Pogreb bo 29./- P 15. uri iz kapelice sv. Andreja lah. — Žalujoči sinovi Karlo, pju" Hubert in ostalo sorodstvo. "^050, ljšula. Buenos Aires. 27. nov.