• PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodatikl la oprsmllkl prootorit Mit I. UwadaU Ata. Offloo of Publkath«! MftT South LaimdaU Ava. Talapkoao, Koekeoll 4004 .tiar xxna U. IMA, a UM •< a*nt I. ITI. CHICAGO, ILU PETEK. 20. SEPTEMBRA povabljena, da tudi ona Popravno sodeluje pri tem rjaniziranju. Poleg tega do-iL&lijaa dva kosa abesinskega ■*ij», Danakils in Ogaden, aineno za to ozemlje pa Pokloni Abesiniji kos ki spoji Abesinijo z jen. fc, 19. sept. — M ussolini je- l vlada je včeraj odredila o-notranje vojno posojilo. ** ** ni znana, domneva pa Ltoxnaša 700 milijonov lir. Plavanje ti-ga posojiia bo »J rtzpisano in začela se bo 5*°vru kampanja, da Itali-^»dpiAejo to posojilo v naj-F" jim bojnim bro-|i • 1. »zemskega L^* Italiji svojo ^ rr-K Skoro vse do-»r*Wko br.Kiovje je ds-k r"Wmikem morju in t! Oddeliuiu Ens sku-»drj, križark, ru-i™m:,rn* demonatri-'•1'iraitarjs, druga ni KVipta in sueške-<*rog angleškega ^ ^ leži južno od ^»lije, je tudi veli-Mornarično po-n tja tudi velikih Mal, ki so 7JU 1 "a**, ^ Maiu * Čudno vedenje arogantnega sodnika Dal je aretirati vodjo stavke, ker ga je kritiziral Potoni, Mo. — Okrožni sodnik Dearing je tiral pred svoje sodišče Josepha Morrisa, vodjo stavke 2400 rudarjev "tiffa" ali kleja za kemikalije, ker ga je kritiziral radi injunkcije, katero je izdal proti piketiranju. Morris je urgiral akcijo za ob-tožitev sodnika v svrho odstavitve, kar je sodnika še posebno razjezilo in se je čutil hudo — užaljenega. Radi "žaljenja sodišča" se bo Morris dne 22. septembra moral zagovarjati pred užaljenim sodnikom. Slednji je imel večjo sitnost, predno ga je pritiral pred tribuna!. Okrajnemu pravdniku se je njegova zahteva namreč zdela preveč absurdna in ni hotel izdati tiralice. Sodnik Dae-ring je končno dobil odvetnika družbe, pri kateri je bila stavka, ki je kot "prijatelj sodišča" iz-posloval tiralico proti Morrisu. Postopanje proti Morrisu zopet meče v ospredje vprašanje pravice državljanov do sodišč. Sodnik se je postavil na stališče, da so sodišča nad kritiko in da je zahteva za odpoklic kakšnega sodnika — ne glede kako tiranski, nezmožen ali celo sleparski je — "žal j en je sodišča" in torej kaznjivo. In po ameriški sodni proceduri je vsak "razžaljeni" sodnik obenem sodnik in porota, ki sodi "grešnika". Ce obvelja Dearingovo stališče, potem bo dežela dobila sodnijski hitlerizem. Vladna elektrarna znizala cene Toronto, Ontario. — Ogromna vladna "Hydro" elektrarna, ki v provinci Ontario zalaga pre-težno večino mest in tudi deželo z elektriko, je zopet znižala cene za okrog $4000 na dan. Znižanje je naznanil predsednik "Hydre" Stewart Lyon. Rekel je, da je to znižanje prišlo radi črtanja pogodb s privatnimi e-lektrarskimi družbami v Quebe-( Brinkman. cu, katere izpodriva vladna e-lektrarna, ki je omogočila prebivalstvu v Ontariju najcenejšo elektriko na svetu. Povprečna cena znaša le nekaj nad dva cen. ta za kilovatno uro. Za Industrijske svrhe je še cenejša- Domače vesti "Slovenski delavski center" Chicago. — Poslopje, ki ga je kupil stavbni odsek JSZ na oglu So. Lawndale ave. in 23. ulice in katero bo odslej dom Proletar-ca, tajništva Jugoslovanske socialistične zveze, kluba št. 1 in ostalih pridruženih organizacij, bo imelo oficielno ime "Slovenski delavski center". Pod tem imenom — Siovene Labor Center — bo inkorporirana delniška družba, ki bo lastnik poslopja. Hiša je velika, lična in trdno zidana; ima dve nadstropji, pritličje in klet s centralno kurjavo. V prvem nadstropju je lepa dvorana za seje, zborovanja, predavanja in druge sestanke, ki ima prostora za 80 do 100 o-seb; v drugem nadstropju je tudi dvoranica za vaje in šolo. S poslopjem vred je bilo kupljeno tudi pohištvo (kompletna oprema v dobrem stanju: klavir, stoli v dvoranama, kuhinja z vso opremo in namiznim poao-djem itd.) Skupna cena za vse je bila $8900. Okolica je zelo lepa. Na severni strani takoj čez ulico je majhen park. Se ena žrtev avtne nesreče Greensburg, Pa. — John Be-govič, star enajst let, je te dni podlegel poškodbam pri avtni nesreči. Bil je Član mladinskega oddelka. Clevelandske novice Cleveland. — Theresa Modic, štiriletno slovensko dekletce, je bila te dni povošena do smrti na ulici. Avtotruk Fisher Bros. Co. ji je zdrobil glavo. Zapušča mater, dva brata in tri sestre. — Umrla je Mary Gorše,, vdova stara 68 let in doma iz Prigori-ce pri Ribnici. Bila je pionirku med naseljenci, bivala je tu 42 let. Zapušča sina in šest hčera. — Terezija Vesce je prejela žalostno vest, da je v Nemčiji u-mrl njen stric Johann Deceko, star 73 let in doma iz Ix>skovca pri krškem. Calumetake vesti Calumet, Mich. — Gabriel Pleše, ki je obtožen poakušane-ga umora nekega Italijana po i-menu Marino, ni imel opraviti z nobenim Italijanom. Zdaj se je izvedelo, da prizadeti ni Italijan, temveč Jugoslovan po i-menu Marinič. Vzrok prepira in tepeža je bila pijača--Poročili so se zadnje dni: Frank Sedlar, trgovski nameščenec pri Vertin Bros. 6 Co., in Angeline Curto ter Frank Jakovlč in Martha Illinoiski fasisti j strahu je jo delavce Unijske vodje pretepli in izgnali iz mesta SulNvan, 111. — Pod vodstvom prominentnih trgovcev je vigi-lantska drhal zadnje dni v tem meatu prav po faiistično nastopila proti čevljaraki uniji United Shoe Workers, brutalno pretepla enega organifatorja, ugrabila drugega, več voditeljev krajevne unije je pa fegnala iz mesta. Vse to se je zgodilo ob belem dnevu in s sodelovanjem mestne oblasti in okrajnets šerifa. Biz nismanl so se organizirsli v fašistično tolpo, ko je Brown Shoe kompanija zaprla tovarno ln zagrozila s preselitvijo obrata radi unije. Pogodbo je enostavno prelomila. Bizniikl vigilanti, od katerih je 150 podpisalo antiu-nijsko proklamacijo, ki je bila potem nalepljena po vsem mestu, so se nato vrgli na unijo in proti voditeljem. Pričeli ao s pravcatim terorjem proti organiziranim delavcem. Predsedniku unije T. H. Lawyerju so zagrozili z zlimi posledicami, če ae ne pobere iz mesta. Dom je zapustil takoj drugi dan. Vai ostali uradniki krajevne unije so prejeli slične grožnje. In ker jih je eden ignoriral, so ga vigilanti ugrabili, odpeljali čez mejo države in mu zgrozili, naj se nikur več ne vrne v Sullivan, če mu je kaj za življenje. Nadaljnja žrtev malobizniških fašistov je bil organizator Ha-rold Davidson iz Matoona. Semkaj je prišel, da protestira pri mestnih oblasteh proti divjanju vigilantov, kateri so vsi znani. Ko je prišel v urad mestnega komisarja VV. M. Lana, ga je ta povabil "v drugo sobo, da se pogovorita." Komisar Lane jo takoj dal vedeti vodjem drhali, "da je v mestu organizator." Ni bilo dolgo, ko se je zbrala skupaj drhal, u-grabila Davidsonu in ga v avtu odpeljala iz mesta, da ga polije s smolo in povalja v perju. V preveliki naglicj pa so biznisma-ni, ki so trgovine kar zaprli sredi popoldneva, posodo s smolo. Imeli so perje in drva za segretje amole, ne pa smole. "Nabijmo hudiča," je nekdo sugestiral. Takoj se je Davidao-na lotil neki trgovec z železni-no in pričel zvezanemu organizatorju deliti udarce. Drugi so ga obstopili, drže/ v rokah na-mokrese. Navzoč je bil tudi šerif K. Freesh, ki Je tolpo sicer svaril, "naj ne gre predaleč," ni pa nikogar aretiral. M00NEY NASTOPI V NOVEM BOJU ZA SVOBODO Slavni delavski jetnik dokazuje svojo nedolžnost pred sodiičem VA2NA EVIDENCA V SLIKAH San Francieco. 19. sept. — Po 19 letih zapora je slavni jetnik sanquentinske ječe št. 31921, Tom Mooney, pričel včeraj i novim bojem za svobodo pred državnim vrhovnim sodiščem. I« sanguetinskp ječe je bil prignan semkaj, da nastopi kot glavna priča in tožitelj proti veliki kri vici, katera ae mu godi že nad 19 let. Tom je bil prejšnji dan pri preliminarni proceduri tako pre-vzet nad novimi dogodki, da je jokal od radosti in žalosti. V jok ga je porinilo trpljenje zadnjih devetnajst let, katere je presedel po nedolžnem v aan-(juentinski ječi kot posledica zarote reakcionarnih sil proti njemu kot militantnemu delavskemu organizatorju. Zaplakal je tudi kot otrok nad močnim žarkom upanja, ki mu mogoče prinese svobodo. Včeraj je bil slavni jetnik in delavski m učen i k popolnoma pri sebi. Govoril je gladko In razločno pred sodiščem, kakor da bi ne pustil 10 svojih najboljših let v ječi. Kazal je še celo preveliko voljo, da dokaže svojo nedolžnost in je v svojih odgovorih prehitel izpraševalca, vsled česar je bilo nekaj njegovih opazk Črtanih lt zapisnika. To se je zgodilo pri Slovitih fotografičnih slikah, ki kažejo Tom Mooneyja v družbi njegove žene in nekaj drugih oseb na strehi Eilersovega poslopja le nekaj minut pred eksplozijo bombe eno in četrt milje proč od kraja, kjer Je bilo leta 1916 v znani paradi za vojno pripravljenost ubitih deset oseb. Čas njegovega nahajanja na strehi omenjenega poalopja je razviden na uri bližnjega poslopja na nasprotni strani ulice, ki je zadeta ns sliki, Za to obravnavo je dal glavni Mooneyjev zagovornik F. P. VValah Iz New Yorka to sliko večkrat povečati. In ko ga je VVaish vprašal, če lahko identificlru kako osebo na sliki, Je Mooney rekel: "To je moja žena. to pa ura, kl kaže 1:5H popoldne (eksplozija se Je zgodila ob 2:06 eno in četrt mi-Ija daleč)." Njegova opazka o uri In času je bila črtana iz zapianika na zahtevo prosekutorja, čsš, da ni (Dal!* nn .1. dtiani % Afriška kriza razcepila laborite £ Spor v delavski stranki Anglije glede taktike l bil zaprisežen," pravi Minnesota Labor AdviM'ate. "Cas je, da obračunamo s takimi ljudmi kot je latimer." Ves čas konflikta pri tej družbi ni spregovoril niti besede, dostavlja list. Tovarno Je dal zspreti šele po masa kri ranju delavcev, ko je governer zagrozil, da bo on to storil in ra/glasil obsedno stanje.* Policiji je potem ukazal tirati pred stališče predsednika družbe in štiri delavske voditelje, čet, da so ščuvali k izgredom. Za izgrede je faktično odgovorna policija, ker Jih je sama provia'lrala, in pa Lati-merjeva administracija, ker je družbi dajala pot uho in jo pro-tektlrala Ta delavski iist našteva brit-ke izkušnji* z viMlitelji, odgovornimi vladnimi funkcionarji, kl so bili Izvoljeni ua listi farmar* sko-delavskc stranki«, "čas za opravičevanje nad . preteklimi izdajstvi j«* minil," pravi Minnesota Labor Ad vocate. "Prišel pa Je tas, da delavsko gibanje v Mirin«**otJ pokaži- moralno hrbtenico in discipllnlrs voditelje, kadar ne delajo prav. C as Je (udi, da obračunamo t ljudmi l*tlrn«-rjeve barvo breg ozira na posledici* \ zvezi x bodočnostjo stranke." List tudi kritizira delavsko uspeh. Pouk se vrši ob večerih gibanje v Mlnnoapolisu, ker in vsebuje razne predmete aocl- molči o izdajstvu lIITENMENT GLASILO IS LASTNINA SLOVENSKI NASODNB rODPOSNK JBONOTK Ohm ot mmd 0+il+iš kr Um SIim— S«SmmI SmmOi NaraJataa: aa l4ruUn» 4rUn (laaaa Chkaca) I* Kaaa4o HM aa lato. MM a« pol M«. H-M aa Mit lata aa Cfclaaaa Im C kam |7.M aa mi» Uta. I> » a® pmi laUi aa lati«ilw HkmeripUom rmtmi fo» Um U»U«4 »taUa | wn» Chlaa«o> aa* Cmm4m NM »ar raar. tktra#a mM GImn |1S m* MM. foevk** aauMtrtaa |*.M |wr MM. C*a* oalaao« pm i*mu*oru lUAoplal *o»laav 1» nanaiotaalfc dksafc.r M tratam SuhupM iHmrM vagina (4rt»ea, p*-MU. Sram«. i«mi M« » aa >r»aja ^SJaUlJu la * aluMK U la ihMtl paAiala« AAraMtetac ratas m ar»ar«a»t.—Um—trntripu ot ro»mu»l-ratlifu mm4 mrtvim »SI ' mmt ka Prturnmd. IMbor ■u^npM auati «. at -«aa. *lar». mm, aU , »IU ha MlNail ia in aa>r vWa mmum paalM br irt isfiil a*4 aUMpM Naalvv aa raa. kar tmm at* a IMmbi PUOHVETA MI7-M Sa. Uai4il> Ara, CMaaaa. Illteata MKMHKB Of THK t KOKKATBD P BES S ■Maaaai 1» Ameriška ustava Ts teden je precej nepotrebnega ropota po Ameriki. Zadnji torek je preteklo 148 let, odkar je bila sprejeta federalna ustava na ustavodsjni konvenciji v Philadelphiji in predložena prvini trinajstim državam mlade Unije v ratifikacijo. To dejstvo samo na sebi ni nič posebnega. Te obletnice prihajsjo in odhsjajo vsako leto skoro neopažene. Posebnost bo čez dve leti, ko bo ustava stara 150 let. Zakaj torej bal letos toliko ropota ob tej obletnici? Povzročili so ga ameriški burbonci nalašč. To je njihova politična poteza za bližajočo se volilno kampanjo. Predsedniška volilna kampanja v prihodnjem letu bo za ameriške bur-bonce "kritično vpraAanje ustave". Reakcionarni republikanci in demokratje so ie postavili volilno geslo: Rešimo ustavo, ki je v silni nevarnosti! Burbonci vseh političnih barv delajo vtis, da so baš oni edini čuvarji ustave. Kdor je proti njim, je proti — ustavi. Po njihovi idiotski sodbi je proti ustavi vsakdo, ki želi, da se ustava spremeni na način kakor je predpisano v ustavi sami- Skratka burbonci so se zapletli v maso kontradikcij s svojim ldovnsklm malikovanjem ustavi in terorizmom, ki bi ga radi izvajali v »vezi s tem bedastim malikovanjem. Vstava je človeški dokument, ni noben edikt božji kakor Je baje deset božjih zapovedi. Sprejeta je bila z velikimi težavami in ob veliki kopici Intrig in kompromisov. Zgodovina nam pripoveduje, da so to ustavo mečkali 116 dni. Na ustavodajni konvenciji je bilo 56 de-lejrstov in večina teh so bili advokatje, trgovci in profesionalci; med njimi sta bila samo dva farmarja in nobenega delavca. Od 55 delegatov Je ustavo končno |>odpisulo 39, ostali je niso marali; in ko je bila ustava v procesu ratifikacije, je vzelo dve leti, da jo je odobrilo devet držav in jo s tem spravilo v veljavnost. Štiri države so jo zavrgle. Zgodovina dalje pripoveduje, da so ustavo-dajalci silno klepetali Irr se prepirali. Zborovali so tajno In živ krst ni vedel, kaj so sklenili, dokler ni bil dokument uradno objavljen. Mnogo delegatov Je hilo proti republiki in sploh proti vsaki demokraciji. Hoteli so imeti monsrhijo ln nekdo Je predlagal, ds se ameri-ški prestol ponudi sinu angleškega kralja. Nekdo drugi je predlagal, du uradni naslov predsednika republike naj bo "governer" in voli naj se do smrti. To bi bil kompromis med republiko in monarhijo. K sreči so bili reakclonarjl v manjšini. toda liberalna večina je morala dati marsikatero koncesijo in sklepati z nasprotniki večne kompromise. In ko je bila ustava na|>osled skrpucana, je George VVashington, ki Je predsedoval ustavodajni skupščini, naznanil v pismu nekemu prijatelju, da je njihovo delo polno napak, ampak sreča je, da so pustili — široka vrata odprta za |>opravljattje in spreminjanje dokumenta To »m« Je |H>tcm godilo, l)o danes je bilo sprejetih tl\ ajaet amendmentov ali popravkov — in *e so potrebni. Ze večkrat smo omenili Širok prepad, ki zija med smislom ustavnih določb In resničnim življenjem na*«« dobe. Razlika med ekonomskimi razmerami v naši dobi In onimi leta 1787 Je ko noč pa dan Ustava Je danm najmanj 50 let odzad in vsled teya so nikakor ne ujema z današnjimi potrebami. Življenje moderne dol m* ne spreminja hitro in ustava bo kmalu sto let za nami. HurlMinci pa hočejo, da ustava ostane sto let za nami' Oni neprestano silijo nszsj v življenje, ki uh že davno ni več. Oni bi za vsako ceno radi uvorlll preprosto ljudstvo, da Je ustava nekaj božanskega, ki ae ne sme dotakniti. I .judje ao tu zaradi ustave in ne ustava zaradi ljudi, kar Je demokratično! Toda argument hurhoncev je prozoren, da lahko vsakdo s idi, kaj a« skriva za njim llur-l«»nci malikujejo le mrfm točkam ustave, ki Jim garantirajo privatno izkoriščanle pri rod-nega lwigaat\a; oni hočejo, ,|h j,. ustava veko-večna trdnjava privatnika kapitalizma To je vsi-. Za drugi* t^ke ustave ae m« brigajo in Jih neštetokrat ter namenom« ignorirajo. Na primer t»>,vko o s\otN>di govora, tiska in zborovanja siMematično irazijo, tako 11 k' V o o ločitvi i«erK\ uvajajo javne *<*r»kr rerer krimintrajo rt rti verniki i vidi, kakšni hinavci ao bur „ njihov patriotski rr*i>ot in «aa umrje. To so res čudne stvari in niti "father" Trti n k ne Ameriška Domovina Jih ne morejo našiti, četudi imajo vso božjo skrivnost v mezincu. Mrs, Zakovšek me je peljala v zadružno prodajalno, kjer je uposlen njen soprog John Zakovšek. Tam sem se *eatal tudi z drugimi rojaki. Slovenska zadružna prodajalna v NVaukega-nu je dokaj večja od clevelandske in izgleda kot veliko podjetje. Obiskal sem tudi znanega čevljarja Martina Jutlnlča, ki je pred par leti obiskal sovjetsko Rusijo. Martin mi je povedal, da je bil že v Collinwoodu "o-panjkar." Srečal sem tudi Vel-kovrhs. ki sta z Martinom skupaj v enem prostoru, vsak ps vodi svojo obrt. 0'unkali amo tudi Heskove. Mrs Hezek je namreč bila delegatinja na 10. konvenciji SNPJ in je bila sostanovalka z Zakovškovo. Končno «mo obiskali tudi Pezdirjeve. kjer sva pred desetimi leti z A-leahcm začasa wakeganake konvencije imHa najin "glavni stan", ftele aedaj arm izvedel, la Je mra. IVsdirjeva teta mr* ftvrtkovi. katere soprog Auguat Ko tako od časa do časa pošiljam poročila v naše liste, se naše ženske vprašujejo, kakšen človek pa je ta Barbič, je mlad, ■tar, lep, grd, velik itd.? Well, če sem lep, hm — »tun ne vem. Ko sem bil še mlad In sem se ženil pri neki Gorenj-ki, mi je dejala: "Jest b' te uze-va, če ne b' biu tak ty-t!" In — bogami — ni me donila! Torej sem pač res "hrt." Ce pa pošlje John Sorc? vsaka en daj m kot za nekakšen 1 "chain letter" uredniku, mu bom poslal moj kontrofe, da me bo namalal v cajtengah, dajm bo pa za klišej ali kar Že. Ko sem bil pri soldatih, mi je nekega dne kapitan dejal: "Fant, če ne bi ti imel tako slokih nog, grbe in grdega obraza, bi ti bil najlepši stotniji!" Tako je bilo takrat. Sedaj mi manjka las. Nekdo je šega-vo rekel, da zato, ker sem ie premlad in mi lasje niso še zrastli, jaz pa pravim, da to ni nič slabo, ker ni prostora za uši. Nekoč mi je neki brivec ponujal mažo za rast las, ki bodo namah vzklili, je zatrjeval brivec. Vprašal sem ga, čemu ne rabi tiste maiže na svoji ple-šavi glavi. "Hm," je modroval, "jaz ne maram biti ušiv!" i Je pa tudi to! Ko sta se rie-koč dva prepirala v gostilni, je dejal eden: "Poglej mene, starejši sem ko ti, pa imam še vse lase, le da so sivi, ti si pa ves plešiv." "Vem, vem," je dejal drugI, "osel ni nikoli plešiv, le siv postane!" Neki elevelandski rojak je nekoč dejal drju. Omanu, ki mu je pripovedoval o strahovih: "Ce bi vi to videli, bi vam šli Issje pokonci!" —• "Meni že ne,'1 se je odrezal doktor ter snel klobuk z glave. Se o sebi! Visok sem pet čevljev, osem inčev, daljši si pa ne želim biti, sicer bi bila postelja prekratka. Tehtam 170 funtov,1 kar je tudi dovolj za moje no-1 ge, ki nosijo to težo. Kot sem že nekoč omenil, ne pijem opojnih O delu in obtoku Sharon, Pa. — Poletje jemlje slovo, četudi se je zadnje dni vrnila vročina. Pred nami 10 mračni, jesenski dnevi in Čez par tednov bo že nastopila mrzla zima. Potem bomo imeli dosti časa za čitanje in pisanje- Z delom gre nesako po navadi. Najbolje obratuje American Sheet & Tin Plate Co., večinoma po pet dni v tednu. Tam so zaposleni skoro vsi naši rojaki in tako še precej dobro zaslužijo. Večina ostalih tovarn obratuje pomalem, kot American Steel Co., kjer je zaposlen tudi moj mož; delajo le po par dni v tednu in na plačilni dan znese vsa mezda od deset do petnajst dolarjev za dva tedna, pa tudi manj. Pa kaj hočemo, ker so gospodje kapitalisti gospodarji, ne pa mi delavci. Se lani sem obljubila prijateljici mrs. Frances Zupec na slavju 30 letnice SNPJ v Warr-nu, O., kjer sva se prvič sestale v tej deželi po dolgih letih, da jo bom obiskala v Barbertonu, 0. To sem storila šele letos na 1. *ept. Sestale smo se v Akro- TaSaiatM PieUiraa. Mak hI m Litvinov, sovjetski kes»laat ta zunanje zadeve: 1 nu na avtobusni postaji in se odpeljale na njen prijazen dom v Barberton. Prvič aem videla njene že odrasle pa prijazne otroke. Veliko sva si imele povedati in obujali sva spomine iz mladih let Cas je hitro potekal in minul je teden. Seznanila sem ae tudi z drugimi slovenskimi družinami; tako s sestro mrs. Zupec, mrs. Margaret Otoničar, dalje z mra. Antonijo Može Jeve, mrs. Alojzijo Zupec, Rozmanovo materjo, ki je Že 66 let stara, pa še krepka in čvrsta žena. Povedala mi je, da me je spoznala še, ko sam bila mala deklica. Obiskala sem tudi mojega svalca Louis Novaka, ki ima lepo tirejenb posestvo z gostilno in dvorano za veselice in prostor za piknike, kjer smo se pomudili par ur, nakar nas je mr. Lekšan peljal na prostor, kjer so vsi Gabroviki in Gabri priredili svoj skupni domači piknik na Novakovih prostorih. Prišli so iz Detroita, Clevelan-da in Girarda, seveda aami sorodniki. Četudi se nismo poznali, sobfcli zelo prijazni, zakar se jim zahvaljujem. Pregovor pravi, da po veselju žalost pride in obratno. Tako se je zgodilo tudi sedaj. Takoj ko sem se vrnila domov, sem dobila žalostno novico od hčerke Mary, da je draga mamica mrs- Zupec tako nesrečno padla v kuhinji, da si je zlomila nogo v kolenu in da se nahaja v bar-bertonski bolnišnici. Dne 18. sept. sem jo obiskala v bolnišnici. Seveda se je začudila; ko me je zagledala, od veselja in sočutja pa so se nama obema vlile solze. Mra. Zupec bo morala ostati v bolnišnici najmanj 6 tednov. Pač hud udarec zanjo In za njeno družino. Upam, da ji bo noga kmalu ozdravela, kar ji želim iz srca, tako da me bo še letos obiskala, kakor mi je obljubila. Želim jih hitre*a Okrevanja. • Mary Novak. Ilenri iiarbt K Svetek vodi pogrvbnl zav^l J umr| v Mo»kvl aloviti franronki pftnalelj. Razstava v knjižnici Chicago. — V TomanovI podružnici čikaške javne knjižnice na oglu 27. ulice in Crawford ave. bo ves prihodnji teden zgodovinska razstava, ki se začne 23. septembra in zaključi 28. septembra. Razstavo je aranžirala Lawndale-Crawford Histo-rical Association. V četrtek, dne 26. septembra, ob osmih zvečer bo obsežen program v knjižnici za "stare setlerje" in njihove potomce v tem okrožju. Povabljeni so vsi najstarejši naseljenci iz te okolice. Na razstavi bodo redke fotografije in dokumenti iz prvih let obljuden ja lawndalsko-craw-fordskega okrožja. Prvi naseljenec v tej okolici je bil farmar Peter Cravvford s svojo ženo, po katerem je dobila ena glavnih ulic svoje ime. Zlet Zarje v nedeljo ('leveland, O. —- 'Lepi jesenski dnevi so tu, ki so dokaj v*ro Či, zato pa izredno primerni ta poslednje letošnje 4fete. SvOj zadnji zlet bo v nedeljo 22. sejv tembra priredil zW Zarja, odsek kluba št. 27 JSZ, na Tancko-vo farmo. Tam bomo peli ln rajali v prosti naravi, pekli krompir in koruzo. Vabljeni ste vai somišljeniki in prijstelji; ds še j udeležte v velikem številu. V nedeljo 29. sept. se bo vršita slav je 30 letnice Proletarea v SDD na VVaterlno rd Pričakuje se velika udeležba, kakršne je vreden naš delavski list Proletarec. ki nas uči In budi še tri desetletja. Na svidenje! F. Selan. Živa električna centrala Ljudje m čudimo in.meniti ribi .1 l iu «k»tu,;%i j« »potobna delu Ia! 'k,ri mu »««lu, m j« spoaobna deliti c t napetostjo 300 trt« ftfcl mu molu, ki je ^oben prii^ p" dihak t eno Hn» električno *.kro , M* vemo. d« pod 1 1-Mro taktne tivf električne 0e je v eobi trak telo suh n nr •e precej gubali in Imamo obutev z «•• »W p6dplati, bo pogostoma zadoitJvIL i! z roko približamo "kakšnemu kovinskemu p" m* tm že bo iz prsta švignila iskra vanj P**^t»j!va, ampak ,ma\ fli *Kmien' MarsikakSna tajinstv eksplozija v operacijskih dvoranah bi n lahko izostala, če bi kirurg, ki ima o rsvd dvorani, k) je polna gorljive eterske par! vočasno poskrbel, da se električno Z'r! Ne pozabimo, da ima mož pri svojem delu ^ ™kAvice ^ čevlje t guma* podplati, ki ga tako izolirajo, ds elektrika more po naravnem potu iz njegovega teki Od kod pa izvira ta elektrika? Ali no« na zadnje baterije v svojih telesih? Da, prav baterije! Novejše raziskave gnale, da je človeko telo prava električna < trala v malem, nepopolna z bilijoni baterij so stanfoe našega telesa. Že dolgo so »e i njaki čudili, ka" ) gr/čine In pomeni dete o rr) veko so Uko Imenovan Ftflpta. ker so bik- takrat s samimi taft^rn. Zanimivo je. da Cehi ■ * Abesinijo s njenim prvotnim ' nsji S»< u i trte! g oo. septembra. Vesti iz Jugoslavije nesreča. — Blizu Prečne ila okolici ima opekar- avoj obrat. Tam kop-i glino, iz katere žgo potem Dm* 30. avgusta se je pri-pri kopanju gline huda i. Trije delavci ao kopali, je razmočena plast gline ala in zasula vae tri delav-letnega Rudolfa Jaklja iz ja. 19 letnega Antona Ce-i iz Prečne in 37 letnega Jo-iz Prečne. Na krik po-ncev so prihiteli tovariši r naglo odkopali zasute delavki jih je bila pol metra na iiasula glina. Naglo ao Jih lijali v kandijsko bolnišnico ugotovili, da ima Ja-i ik»mJ ujno levo nogo in po-na rebra, Cesar ima zlom-»tewiico in več reber, Jarc zlomljeno desno nogo. in Jarc imata tudi hude aje poškodbe, a je upati, smrtonosne nska nesreča brez neare- Pred nekaj dnevi sta od- Robanov kot v Savinjskih h zagrebški inženir Gvi-in gdč. Sfiligojeva iz ne. Cez tri dni je prejela podružnica Planinskega obvestilo, da oba turista pji dan pogrevajo in da se Mbrie pripetila nesreča. Dva 12 Celja sta ae takoj od-■ v Solčavo in jo mahnila »Kanovemu kotu. ()d ne- P«^ta sta zvedela, da je ie slišati klicanje na pomoč (levima poročila la Jugoalarija.) Požar v Tržiču. — V Tržiču je prišlo 29. avgusta do hudega požara, ki je grozil uničiti vae mesto. 2e dan poprej zvečer so opazili, da se je pojavil ogenj na hiši Mally & Demberger. Ta o-genj ao gasilci takoj pogasili ter ostali vao noč na traži. Potem so z dimnikarskim mojstrom preiskali dimnik ter dognali, da je vse v redu. Toda naslednjo noč je okrog pol desetih plat zvona javil ljudem, da spet gori. 0-glasila se je brž nato sirena in gasilske trombe. Gorelo je spet ostrešje hiše Mally & Demberger. Glavni trg je bil od plamenov ves razsvetljen. Ljudje so se zbirali od vsepovsod. Ker stoji hiša sredi trga in stoji v atr-njeni vrsti hiš, je bil v nevarnosti ves mestni center. Iz stanovanj v hiši so začeli metati pohištvo, ljudje so vreščali, otro-l ci jokali in begali iz hiš. Tržiška brizgalna je že bruhala močne curke vode v goreče ostrešje, a vse j^ bilo zaman, plameni so postajali zmerom bolj divji in silen strah se je polotil ljudi, da bo Bgorelo vse mesto. Tedaj pa so že začele prihajati gasilne čete z brizgalnami iz -tovaren, iz Loma, Bistrice, Kovorja, Naklega, Dupelj, od Sv. Ane, it Kranja — tako da je kmalu 20 cevi bruhalo vodo v goreče poslopje. Po eno-umem naporu je bil ogenj zadušen in zadušili so tudi zublje, ki so padli na sosednje strehe ter jih že zanetili. Ostrešje goreče hiše pa se je sesulo. Kasneje se je vlil še dež in nevarnost je bila zatrta. Ljubljana ^venske drame.-pLju^ !udali*če napoveduje za JE£o tri no- renske drame in sicer Jc^ "Direktor Campa - K* -Bratomor" in Jos» 1 ,'a "Viničarji". Jože u man mlajši prozaist, ro povest "Ljudje s ceste 1pred nekaj leti Cankarji- Pavel Golia je rav jdrame. pesnik dveh zbirk | mladinskih iger. Predlan-u napisal veseloigro Kul-prireditev v Crm mlaki. Pahor je napisal pred leti joeialni roman "Medvladno v Trstu), potem je na-fc v "Zvonu" objavil obš»-jgodovinski roman iz življe-fenečanov (pod naslovom iiaima"), objavljal je svo-,.ri tudi v "Svobodi" in ko-nih Cankarjeve družbe. "Vi-so njegova prva drama t življenje primorskih vi-,y Ljubljanska drama bo' v prihodnji sezoni tudi k>vo dramo "Kacijanar", i je dramotursko predelal Sest. Uprizorjeno bo tu-ij enodejank pisateljev ida. Sorlija, Puglja, Preg »aha in Kraigherja, ob-_ih pa je se nekaj novih h dram, ki pa jih avtorji fu še niso izročli. VELIK POŽAR V VEVŠKI PAPIRNICI Požar so sad ut lil. — $kod« j« vseeno za milijon IXn Ra V.!":1,1 s"«'r najbrže s ste-Tja sta odšla reše- ■,a «e jima na klice "izvala oba jmgrešanca. Pj ur • valca pri- * d" "t»<'h ponesrečencev. >[a sn-di stene na neki ' '""«ier nista mogla ne 1 " t n dan že na l'"'iči in klicala na letala sta več neviht in L p bil« "ta že zelo izčr-'Vrw'h *ta reševalca J''a ^ Planinca v do->7t7r '» Ju °dpeljali pro- .'V;-t *evU, did you un« froah paatourlaod •mik? You know, froah paataurisod milk rataina (ha natural oouatry flavor of milk. Thia aamo dolicioaa flavor »nhancaa tho truo flavora of othor fooda by glving addad riehnoaa and appoal; It navar diatorta tha UaU of othar fooda wlth whlch tt ta com> Uinml. rar thia raaaon ono oan ha »ura that t h« diah praparod wlth fraah paHlaurisvd milk wil( piaaa« av«ry momhvi of th« famlly. Kor drinking, fraah paatourisod milk haa no *«|ual in flavor, whathor uaod plain or combinod wtth frult juiooa or ayrupa. Whanavar y»u hav« a uao for milk, h* aur« to uaa froah laiatouriitfd milk aa tharo la no aub atltuta for ita natural fraah flavor, Ali ste naročeni na dnevnik Proa vet o? Podpirajte avoj liat t POSEBNA KAPACITETA brez posebnih stroškov Liberalni /.anien)nlni popuat na vaa alarl pralnlk Oa»l*M« ti .UimI ln •(•«!)• DrugI AIM' Modeli mi /iii/nnl na f49 so i ABC Pralnik Ta nadvelikostni AIV pralnik drži K do ft funtov perila na enkrMt. 1'ialniki enakih cen nava^lrio drže !«• (I funtov perila. Za iati denar dobite |sm«laio ka (Hirlteto, kar (amieni manj časa za pra nje. Teta/r Je najnoveja« ga korugiranega načina Stiakalet- je "z dollkoin opro* ščen" varno za prale-^lolik /a zvijanje |»er!!a. Mo^na konatrukeija jamči dolgo ujiorabo. Oglejte la nimlel v vaši bližnji trgovini električnih afiaratov VI lahko (»Oskiisite Ali' pralni nt roj na vaAcm do. mu brez vaake obveznonti, wr mhn mm J •# ••» m»rthmdt i tm *•**. (jim/ m« i^m« 4n A,Um« I« — tli to. PnAots to Tt4tpitu0 SAN+ift ijmv t«a/ Ifl it.iffaJA«a • 4 AAUfiif«. (u « itok Mt* tolta Miik«M«Wlf.i iatv k timd to OUPONj^S 0 1 V I Dolina meseca ROMAN Splaal JACK LONDON—PmI^mH Vladimir Lrratlk mmmmmmmmMmmmmrntm Rahlo je trenila z roko, kl jo je držal v svoji, in začutila raakavi dotik njegovih vozniških tu. Ijev. Ta občutek je bil preleiten. Tudi on je ganil z roko, da bi ae prilagodil temu, kako je ona premaknila svojo, in Saxon je • teanobo čakala, kaj bo. Ona ni hotela, da bi ae pokazal takega kakor drugi moški, in sovražila bi ga bila, če bi ae bil upal okoristiti s tistim rahlim gibljanjem njenih prstov in položiti roko okoli nje. Ko tega ni storil, ji je bilo, kakor se je vzdignil iz nje proti njemu val toplote. Bil je rahločuten. On ni bil ne blebetač kakor Bert ne robat kakor drugi, katere je bila srečala. Zakaj imela je nekaj izkušenj, ki niso bile prijetne, in z muko je pogrešala tistega, kar imenujemo viteštvo, čeprav ne bi bila rabila te besede, da bi izrazila tisto, kar je slutila in česar si je želela. In bil je poklicni boksač. Ob misli na to ji je skoro dih zastajal. A vendar se nikakor ni ujemal z njeno predstavo o pdilicnem boksaču. Prav za prav tedaj ni bil poklicni boksač. Sam je bil rekel, da ni. Sklenila je, da ga pri priliki povpraša zastran tega, če — če jo še kdaj kam povabi. O tem tikoro ni dvomila, zakaj če pleše moški ves dan samo z enim dekletom, je ne bo pustil kgr tako na lepem. Najrajši bi bila upala, da je poklicni boksač. Prelesten, poroden mik je bil sanjo v tej misli. Boksači so bili taki strašni, skrivnostni ljudje. V tem, da sa stali izven vsakdanjosti in niso bili samo navadni delavci kakor tesarji ali pralci, so že predstavljali romantiko. Predstavljali so tudi moč. Oni niso delali za delodajalce, ampak so s slavo in sijajem nastopali pred javnostjo, se s svojo lastno močjo borili s širokim svetom in -izbijali njegovim neradovoljnim rokam bogata sredstva za življenje. Nekateri izmed njih ao imeli celo avtomobile in potovali s celim spremstvom trenerjev in služabnikov. Morda ji je bil Billy samo iz skromnosti rekel, da je opustil javne nastope. A vendar — saj je imel žulje na rokah. To je bilo dokaz, da res ni nastopal. ŠESTO POGLAVJE Pred vrati sta se poolovila. Bllly Je bil oči-vidno v zadregi in Saxoni je to kar dobro delo. On ni bil Izmed tistih mladih mož, ki smatrajo take stvari za nekaj samoumevnega. Ko se je zazdelo, da bi rada stopila v hišo, a je vendar še s tajno nestrpnostjo čakala besed, ki bi jih bila hotela slišati od njega, je nastopil kratek premolk. "Kdaj vaa tako navada. Vsi so delali tako. A po njihovih lahkonočnih poljubih ni nikoli nič drhtelo, med tem ko ji je nocojšnji v možganih prav tako odmeval kakor na uetnicah. Kaj je bilo to? Kaj je pomenilo? Nekaj jo je mahoma prijelo, da se je pogledala v zrcalu. Oči so bile srečne in jasne. Rdečica, ki ji je tako rada ozarjala lice, je žarela tudi v njih. Kaj zala je bila slika v zrcalu in Saxon se ji je nasmeh-nfla, nekaj od veselja, nekaj od samozavesti; in ko je pogledala na ravni vrati svojih krepkih belih zob, se je njen smehljaj še bolj raz-cvel. Zakaj ne bi bil BMIyju ta obraz po godu? se je vprašala. Drugim tnoikim je bil. Ugajal je marsikateremu. Se dekleta so ji priznavala, da je prijetna na oko. Charleyu Longu je morala gotovo ugajati, drugače ji ne bi bil tolikanj grenil življenja. Ozrla se je v stran, na okvir zrcala, kjer je bila zataknjena njegova fotografija; zdrznila se je in s studom namrdnila usta. V teh očeh je bilo nekaj okrutnega in surovega. Bil je žival. Ze leto dni jo je atrahoval. Drugi fantje so ae kar bali hoditi z njo. Odgajal jih je. Njegove pozornosti so jo bile spravile v pravo sužnost. Spomnila se je mladega knjigovodje v pralnici — ne delavca, ampak gospoda z mehkimi rokami in mehkim glasom — ki ga je bil Charley napadel na vogalu, ker je bil tako predrzen, da jo je povabil v gledališče. In ona je bila brez moči. Zaradi njega samega se ni nikoli več upala sprejeti, kadar jo je kam vabil. In zdaj pojde v sredo zvečer z Billyjem. Billy! Srce jI je poskočilo. Polom bo, a Bil1y jo bo rešil tega človeka. Le naj poizkusi in naj napade Bi'llyja- Z naglo kretnjo je izdrla fotografijo in jo vrgla z obrazom navzdol v predalnik. Tam je obležala zraven majhnega, štirioglatega toka iz temnega, ogoljenega usnja. Z občutkom, kakor da je to oskrumba, je spet zgrabila nesrečno fotografijo in jo zalučtla v nasprotni kot sobe. Nato je vzela usnjati tok, pritisnila na vzmet, da se je odprl, in se zagledala v daguerreotipijo zdelane majhne ženice s trdimi sivimi očmi in zaupljivimi, ganljivimi usti. V baršunasto podlogo je bilo z zlatimi črkaimi vtisnjeno: "Charltonu — Daisy." Saxon je pobožno prebrala besedi, zakaj to je bilo ime očeta, ki ga nI nikoli poznala, In matere, ki jo je tako malo poznsla, čeprav nI mogla nikoli pozabiti, da so bile te modre, otožne oči sive. (Dalj* prihodnjič.) Math llahor (Pittsburgh): Doživljaji vojaškega prostovoljca (NadaiJvvaaJ«.) Tako smo v Ljubljani ostali š> nekaj dni in imtem je prišlo povelje, da se naš kader preseli v Trst. Ko je napočil dan preme-stltve, smo imeli veliko dela, ker je bilo treba vse stvari zvoziti na kolodvor, fte celo tisto slamo, na kateri smo ležali, smo morali zmetati v železniški voz. Jaz pri tem delu nisem dosti (Mitnagal. kajti z dvema tovarišema sem se pote|»al po Ljubljani. Se le proti \ečeru smo se vrnili v Vojašnico, kjer nas je lierkman takoj opazil in grdo nahrulll. Naslednje jutro smo zapuntili Ljubljano in »e odpeljali proti Trstu. Ko je vlak privosll do Borovnice. Je naenkrat ustavil, pogledali smo ven, da vidimo kaj »e je zgodilo in o|taziii »mo ogenj v vagonu, v kater« m je bila »lama Bil j* prvi za lokomotivo in slsmo j». užgala iskra iz dimnika lokomotive. Br« no pa odpeli in lokomotiva ga je nekam odvlekla Minilo je prerej časa predno »e \*> vrnHa. medtem pa smo se mi »pravili na jabolka, ki jih je bilo dosti na bližnjem \rtu. Proti večeru »mo don|w|i na neko postajo v bližini Tr.tn Tam »mo vse stvari zmetali na tla ter Jih pokrili a plahtami Poleg ti- stih kupov blaga smo tudi mi prebili noč. Naslednje Jutro pa je bilo spet dosti dela, ko je bilo treba voziti to blago v neko vojašnico nad Trstom. V tisti vojašnici smo bili samo tri dni, nakar smo se preselili v drugo v sredini mesta. Tu me Je prijela stara bojazen, da bo treba v Se-ntjano, v bližino fronta Trst se je kar zibal od grmenja topov in vsak dan so |>ada)e bombe na mesto iz sovražnih letal. Iz te bojazni sem se ponovno javil za »Milnega. Predno sem šel k zdravniku sem namočil zavoj tobaka v kavi in vse skupaj popil. toda brozga mi ni nič škodovala. Dežurni je |»eljnl precej "bolnikov" k zdravnikom in tam, ko no videli ti*ko veliko procesijo, nam je nek> poročnik zagrozil, da ae bomo usti, ki bomo spoznani ta zdrave, potili. Pri preiskavi »mo bili skoro vsi ajx«nani za bi rs ve, meni, ki nem rekel, da na- zob I Mil i, gs je zdravnik na meatu isdrl in takrat nem imel občutek, kakor se vne poslopje ruši. Vseeno nem bil za tiati dan proat »lužt>e Nekega dne ur je v Trnt pripeljal ce«ar Karol n svojim spremstvom, ki ne je nastanilo v naši ! vojašnici. Naslednji dan na n Je bilo dvsjnrt poslanih z vodnimi posodami na kolodvor in ugibali smo, kaj bomo počeli s temi posodami. Ko smo prispeli na cilj, smo zagledali cesarski vlak s šestimi razkošnimi vozovi. Okrog teh vozov je bilo vsepolno o-stankov sigaret, po katerih smo hitro planili. Generfaii in drugi vojaški častniki so nekaj časa smeje opazovali naše početje, nakar je eden zagnal med nas |K>ln zabojček finih cigaret, katere smo si hitro razdelili med seboj. leda j smo šele izvedeli, kakšno delo bomo opravljali: vse popoldne smo morali nositi vodo na vlak. v kuhinjo in v stranišča. Najbolj so se nam cedile sline v bližini kuhinje, iz katere je tako prijetno dišalo in nam je vonj u-darjnl v noaove. Se pod kuhinj-akim vozom je bilo polno dobrot — koščki ocvrtih piščancev in jerebic. Marsikdo bi bil rad potegnil celega piščanca izpod kuhinje, tods vlak je bil močno zastražen. Ko »mo z delom končali, so na» pozvali v kuhinjo,^ kjer ne vsak dobil košček kruha in nekaj drugih jestvln. Par dni pozneje sem ren no zbolel in poslali so me v bolnišnico. Bolničarka ml je zmerila vročino in hitro stekla ven ter se nekaj sekund pozneje vrnila z zdravnikom Ta mr Je prijel za čelo in nekaj rekel bolničarki v nrmš-čini, nakar je odšel. Ona mi je potem ovila mokro rjuho okrog prsi in potem sem ae onesvestil. Zavedel sem se šele naslednji dan in bolničarka mi je povedala, da je bila nevarnost, da bom izgubil življenje. Neko jutro smo zaslišali velik hrup v mostu. Hitro sem skočil k oknu in videl, ds je vse mesto v zastavah in oglasili so se zvonovi, ki ao prej molčali. Tovarniške sirene so tulile in na ulicah se je trlo ljudstva in takoj smo slutili, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. V roke sem dobil slovenski jutranji list, kjer je bilo natiskano z velikimi črkami poročilo o veliki avstrijski zmagi ob soški fronti in da se naši ljudje spet vozijo iz Trsta v Gradež kakor pred vojno. Potem nisem i-mel več obstanka v bolnišnici, nakar so me na prošnjo naslednji dan izpustili iz bolnišnice in vrnil sem se v vojašnico. Dva tedna pozneje so zbrali o-krog 60 mož in treba se je bilo pripraviti na odhod. Narednik Berkman je dobil nalogo, da nas odvede do cilja in tako smo spet zapustili Trst ter se podali za I-talijani. Zdaj, ko smo videli, da sovražnik beži, smo dobili tudi mi korajžo. In tako smo včasi peš in včasi na vlaku prodirali za I-talijani, kajti proga je bila na več mestih razdrta. Med potjo smo opazovali močne italijanske utrdbe in se čudili, zakaj so jih Italijani zapustili in zbežali, posebno ker na avstrijski strani ni bilo skoro nobenih utrdb. Dospeli smo v mesto La tesana ob reki Tagliamento, v kateri je ležal prevrnjen železniški most. Tu smo dobili daljši odmor, da smo si lahko mesto, ogledali. Civilistov je bilo v mestu še precejšnje število, samo plašni so bili. Ženske so vozile na vozičkih kruh in ga nam delile. Med prebivalci je bilo nekaj starčkov, ki so za silo tolkli slovenščino in tako smo se lahko razgovorjali. Med nami je bilo tudi nekaj Tr-žačanov in tako smo se lahko razumeli s civilisti. Treba se je biio spet odpraviti na pot. Naš cilj je bila naselbina Bevacaije, do katere je bilo še tri ure hoda. Na poti smo prišli do neke hiše, pred katero je neki starček nekaj popravljal in vprašali smo ga, če ima kaj vina, kajti bili smo žejni. On nam je pritrdil in zdelo se nam je, da je bil celo vesel, ker smo ga vprašali. Kmalu smo privalili sod iz kleti in vštopili smo se v vrsto in vsak je dobil steklenico vina. Ko je mož videl, da se zbiramo drugič, je rekel, da ga ne da več zastonj, ampak moramo plačati za vsako nadaljnjo steklenico 25 krajcarjev. S tem smo bili zadovoljni, kajti v Trstu je stala steklenica deset kron. Nekaterim je šlo vino kmalu v glavo in pričeli so razgrajati po vasici. Dva KoČevarja sta odšla v sosedno hišo, iz katere se je kmalu slišal strel. Hitro smo tekli pogledat in videli smo enega Kočevarja, ko se je valjal po tteh, drugi pa je stal poleg njega in se mu smejal. Ustrelil ga je bil v nogo, kar takole za šalo, da bo videl, kako bo njegov tovariš plesal. Narednik je dobil vo, da odpelje ranjenca v Late-sano in njegov tovariš je hotel tudi z njim, češ, da ga je on ob-strelil in zato ga bo tudi spremljal. Narednik mu je končno dovolil. ker se je bal, da ne bi pijani Kočevar še katerega drugega obstrelll. Naredniku je šlo potem po glavi, kako se bo opravičil, ker je izgubil dva moža. Prosil nas je, da ne govorimo o tem dogodku. Ako nus bi kdo vprašal, naj le rečemo, da sta se nekje izgubila. Nato nas je sklical skupaj in ugotovil, da še trije drugi manjkajo. V istem času smo slišali tudi salvo strelov in kričanje civilistov v drugi hiši. Po strehi hiAa* se je valila opeka in nedaleč stran smo opazili naše pogrešance, ki so streljali v dimnik. da je kar plesal. V tisti hiši «o ne najprej najedli polente in napil! vina in ko so prišli ven, SO ne hoteli prepričati, kdo je bolj i strele«. Za tarčo no si izbrali dimnik, v katerega no pričeli sipati krogle. Narednik je bil ven iz sebe, ko je videl mtfetje pijancev. Med njimi je trli tudi moj prijatelj, ki ae je naletel vina. da je ko^ maj atal na nogah. Ko smo bili pripravljeni za odhod, sva s tovarišem prijela prijatelja, nakar ga je narednik krepko brcnil, da w takoj nearde. A kmalu se Je pobral in začel tlačiti naboje v puško S tovarišem sva mu hitro odvzela puško, ker nva ne t»als nesreče. (I»a0a prthodajič.) Janezov Janez: 2rtiv sestrske zarote Zaman je Sonja vedno in povsod dajala prednost Nataši, zaman se je celo malo zanemarila, da bi Nataša poleg nje toliko bolj s povdarkom cvetela, zaman je tudi opozarjala Martina na vse mogoče prednosti svoje sestre. Martin si je vbil v glavo, da si bo pridobil Sonjino ljubezen, pa če bi si moral pri tem polomiti kosti in razbiti glavo. Nataše slej ko prej niti videl ni, zanjo tako rekoč eploh ni obstojala. Sonja, brihtna glavica, pa je bila mnenja, da bi bila Martin in Nataša srečna drug ob drugemu, samo če bi se Martinu odprle oči, da bi videl srčka no in dobro Natašo v vsej njeni ljubkoeti ter spoznal, da Sonja ni pravi ženski tip zanj, temveč Nataša. In sklenila je odpreti mu oči in dasi ni poznala jezuitskega gesla "Namen posvečuje sredstva!" je njen načrt vendarle temeljil na njem. Nekega dne je brez pravega zunanjega povoda postala nenavadno ljubeznjiva proti Martinu. Na njegove vroče poglede je odgovarjala s sicer manj vročimi, zato pa božajočimi in obetajočimi pogledi. Martin, ki se v svoji samozaljubljenoeti ni vprašal, kako je bila mogoča tako nenadna sprememba in kakšni motivi so jo privedli, je bil ves iz sebe od radosti. Saj je bil prepričan, da je Sonja naposled podlegla neodoljivim čarom njegove moškosti! In medtem ko je on tiste dni, (bilo je peti teden njegovega službovanja pri Rusu), žarel od prekipevajoče radosti, pa je Natašin drobni rožnati obrazek vidno venel in lesk njenih oči se je temnil, dokler ji sestra nekega večera v postelji ni zaupala nekaj, kar je njenemu obrazku vrnilo rožno rdečico prej šnjih dni ter vžgalo v njenih pla-vih očeh svetel plamenček upanja. Nekega večera, ko sta bila sama v kuhinji, se je Martin o-smelil ter položil svoje mišičaste roke Sonji okoli vitkega pasa ter jo prižel k sebi. Dekle se ni upiralo, dasi njeno telo ni bilo prav voljno, le okoli ustnic ji je trepetal nedoločen usmev ln v o-Čeh ji je poblestevalo nekaj, kar bi bil človek presodil kot poredno veselje. Martin, ki se je imel za hudo izkušenega v takih zadevah, pa si je po svoje tolmačil ter šel še za korak dalje: poljubil jO je. Ona se ni branila. Puetila mu je, da jo je poljubljal do mile volje. In Martin pri tem ni občutil, da samo on poljublja, ona pa le molče sprejema njegove poljube. 'Tako se je romanček začel," mi je pisal Martin in kar vidim ga, kako se je pri tem veselo hahljal, "ne da bi jaz, bedaček, slutil, da se bo končal vse drugače, kakor sem si zamišljal jaz." Drugi dan se je Martinu zahotelo nekaj več od samih poljubov. Sestanka s Sonjo med štirimi stenami se mu je zahotelo. Svojo željo je zvečer zaupal mladenki, ki pa je ugovarjala, da bi kaj takega ne bilo previdno. S sestro sta spali skupaj v prvem nadstropju, poleg njune sobe je očetova spalnica, on pa *pi v pritličju. Oče bi se utegnil zbuditi ter vse opaziti, pa tudi sestri se ne bo lahko izmuzniti. Nazadnje pa je na videz podlegla njegovemu strastnemu prigovarjanju ter mu obljubila, da ga bo ponoči posetila v njegovi sobi. Bila je temna noč sredi septembra. Martin se je nemirno premetaval v svoji postelji ter si zdaj pa zdaj skušal kratiti čas s tem, da je poskušal šteti zvezde, ki so v tisočih mežikale s temnega nočnega neba. V hiši je bilo vse tiho. kot da že vse spi, le zunaj na dvorišču je od Časa do časa zabevskal pes. Martina se je prijemala vročica. Vsak čas mora priti k njemu! Vsak šum ga je navdal s strastnim pričakovanjem, ko pa je le ni bilo. je začel obupavati ter dvomiti. da bi prišla. Nemara se na mo šali z njim, si je rekel in lotila se ga je mračna malodušnost. (M. pol enajstih je razočaran in jezen sklenil, da prihodnji dan odpove službo ter odrine dalje. Ob enajstih srt se vrata v njegovo sobo neslišno odprla in k Martinovi postelji je priplavala drobna nenca "Ti, Sonja?" je koprneče zašepetal Martin ter stegnil roke proti nji. "Da . . Vaedla ne Je k njemu na rob postelje. Prsti so povedali Mar- tinu, da ima preko nočne srajce oblečeno bombažnato nočno haljo. In nemo, brez besed, kajti sreča in razburjenje mu nista dala govoriti, jo je prižel k sebi ter obsui njene hladne ustnice z žgočimi poljubi. Kako dolgo jo je poljuboval, pozneje ni vedel, dobro pa mu je ostalo v spominu, da se mu je potem, ko je postal precej podjeten, ročno izvila iz objema z izgovorom, "da mora iti"--obljubila pa je, da se v petih minutah vrne. Poteklo je pet in še pet minut. Martin je postal Že zopet nestrpen in malodušen. "Ušla mi je in ne bo je več nazaj!" se je bal '^Potegnila me je!" Nato so se vrata zopet odprla, to pot dokaj slišno in zopet je priplavala k Martinovi postelji vitka senca, ki pa se je malce obotavljala in tudi ni tako sedla na rob Martinove postelje kot poprej. Martin pa tega ni opazil, preveč krvi je že imel v glavi. Stegnil je roke po senci poleg svoje postelje, jo posadil poleg sebe, jo prižel k sebi ter jo začel poljubljati kot iz uma. Dekle se je nehote rahlo upiralo. Sploh se je vse drugače obnašala kot poprej in tudi njene poprej hladne ustnice so postale čudovito tople ter mu začele celo vračati poljube. Martin^ ie ta apremdto. ba silno vzradostfla. "Končno se je vendare ogrela zamer je zmagoslavno vzkliknil v sebi. Toda mladenka je še vedno bila uporna. Martin se je malce začudil. Ali se ga boji? . . . "Nič se ne boj, srček, nič hudega se ti ne bo zgodilo," ji je zašepetal v uho. "Dovolj mi je, da smem piti napoj ljubezni s tvojih sladkih ustnic!" Toda dekle je bilo kmalu premagano. V Martinu je zavriskalo zmagoslavje. "Prvikrat v svojem življenju sem osvojil devico!" piše Martin zmagoslavno v svojem pS-smu. "Njeni prvi poljubi niso bili niti oddaleč podobni poljubom, s kakršnimi te obsipajo izkuše-nejše, rafinirane ljubice! Pri vsem tem pa se nisem piti malo čudil Čudoviti spremembi, ki se je bila zgodila z njo v pičlih desetih minutah — preje tako hladna, zdaj pa naenkrat topla in voljna! Se sanjalo se mi ni, da bi bilo kaj narobe. Tudi se nisem čudil, ker je po svojem po-vratku skoro ves čas molčala, mi samo sempatja zaW nežno strastjo v ušesT^ you so much . . do". \ prej govorila skoro na g ^ nisem f mislil na nobeno Mislite si Martinovo pr« fenje, ko se je ob prvefl njem svitu zbudil ter uzrl i sebe zlatolaso Natašino glj "Ce bi bilo z jasnega nebi ščilo vame ali če bi »e bil ki lepem spremenil v majrarca zatrjuje Martin v svojem^ bi ne mogel biti bolj presi ter buljiti bolj bedasto, kak bilo z menoj tisto jutro* N vedel ali bi se jezil, klel ali jal. Da sem bil neznansko p njen, mi je postalo takoj i Tudi sem spregledal Sonji gro. Zdaj sem šele uvidel je sirotica tako podrhteva sem jo prižel k sebi. Ned\ *e je bala, da se bo sestrii 5rt izjalovil. Zato je vzelo celo potem, ko je bilo že v j govorjeno, celih deset rri predno jo je pregovorila < je podala na nevarno pot ' i me bila ljubila, bi gotovo m tvegala toli nevarnega pod Jem si mislil in nejevolja, je bila prevzela ob nepriča nem odkritju, je začela pi*i Vendar pa me je vseeno i Žilo, da sem bil tako nemam tegnjen. Vso noč sem mUl objemam Sonjo, da je Sonj stala moja, ko se zbudim, dem poleg sebe Natašo! t to vražja potegavščina, ka si lahko izmisli samo skrajn ta ženska glavica?" (Konec prihodnjič.) xw\ SAVE SONET SND FEED FAMILV BETTE Frcah pesteurized milk delim by YOUR milkman provtd mera food valu« per peno* I any Other »ingle food. fukm aa DCTRA «eart OT MILK Mar TISKARNA S.N.1 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, ki koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškea češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih < ■ ■ ■ ' | VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanila daj« vodstvo tisksrns.—Cene šmarne, unijako delo prva Pilita po informseija ns naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweII 4904 CHICAGO, ILL. Tam se dob« na l«ljo tudi vaa astmeoa pojaanila. NJUIO&TE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepa 10. radM koavenrijs sa lahko naroči na Ust Prešteta -IteJe aden. dva, tri, Miri ali p* člaaov it aa« dniline k eni nsročsisi. Proereta atana m vs« auka, sa Asm aH aetlaae $0.00 m««^-nino. Ker p« člani i« plačajo pri aaeemeata $1.20 ga tednik, -e Jia < «Ma b naročnini. Torej eedaj al vsroka, reči, da Je liat predrat aa S. N. P. J. List Pro«v«ta J« vaš« lastnina la šotora Je f raaki dr.ll« ' kl M rad čital liat vsak daa. Cena Ilats PmnU ie: Za Zdrvi, držav« la Kanada $0.00 Z« Cieero ia Chksra J« • 1 UdBlk in................4JO I tednik ia............ S tednika la...............U« t Udalka ia............ I tednika la............... t.4S S tedalke ia............ 4 tedalke la............... ljf 4 tednik* ia......-..... » tednikov in............. mi/ I tednikov ia .......... Za Bvr«e« J«..............ft.OS lapolnite spodnji kupon, prilefite petrefcae veeto dm.ria aH Order v piana hi si B«rotite Proevete. Ilet. kl Je eaie laetalea 1'ojeealloVae'eJ kakor hitro kaUri teh llsaor prearhe kiti tU*11 OH