131. Stnilka.
I LMlInd, i »tati, ZO. jnila H».
LXVII. lelo.

.Slovenski Narod* velja v Limbllaai
us dom dostavljea: ce!o leto naprej   .   .   .   •   K 24*— pol leta       m      •^•^•j-»    • 12"~~ cetrt leta     m       .Iy*£.J.    •    6-— oa mesec    „      • *••#%   •    *—
v upravništvu pfcjemaa: cclo leto naprej   .   ,   •   .   K 22*— pol leta       „       .   .   •   ,    . U*—
četrt leta      „        •*-•#•*'.    ,    5*50
na mesf:    ..       .   . *J.        .    1*9J
Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vnčajo. Uredniitro: Kaallovm «llca *t 5 iv pitttfin loro.) M«Im £t K.
likafa rak tu ivrtir tm**«aUl a*4cl|« tn praalk«.
lnserati veljajo:   peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po  1<S vin    za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 via.
Poslano vrsta 30 vin. Pri već iih iasercijah po dogovoru.
Upcavnistvu oai se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t dL.
to je administrativne stvari
——■■—   Poftamtiaa stevilkm vtlja 10 vinari**. Na ptamna suočila brez istodobne vpoalatve naročnine te ne HNirt4u tiskana* tatefM *L M.
»Slovenski Narod" velfa po pošti i
za Avstro-Ogrsko:
ćelo teto skupaj  naprej     .   K 25-—
pol leta      „         ..... 13*—
četrt leta     „        •      .    •     p    6*50
na mesec     .        «...    2-30 '
za NemQJo:
ćelo leto naprej        .   .   ,   K 30--i
za Ameriko in vse druge  dežele:
ćelo leto napre]   .   .   .   .   K 35.—,
Vpra^acjein glede inseraiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ĐpnvBtttTO (spodij, chrotiftfe 1cyo), EmaHova all*a tt 5, ttltJM *t U»
Sustrijain Italija vfllboniji.
Dunaj, 19. junija.
Boj za Drač je treba presojati s stališča avstrijsko - italijanske politike. Knez \Vied in njegovi Malisori ter Miriditi, žalostni junaki zadnjih dogodkov, so na politični šahovski deski avstrijske figure, vstaški muz-limani so reprezentanti Italije. To ni le prispodoba, to je resnica. Da je Italija glavni inspirator vstaskega gibanja, da so njeni zastopniki in agenti neumorni podpihovalci insurgen-tov in da so italijanski zavezniki v inestu Draču pravi tajni poveljniki vstaskih čet. njihov generalni štab takorekoČ, ki dirigira njihove operacije — to je dognano in po objektivnih pričah dokazano. Da, tuđi smrt vrhovnega poveljnika knezovih čet polkovnika Thomsona se že pripisuje Italijanom na rovaš, eno vsaj je skoro gotove, da je Thomson paJel kot žrtev zavratnega umora in ne od poštene sovražne krogle.
Na Dunaju govore sedaj že tuđi eficijalni krogi o periidiji in izdajal-stvu našega zaveznika. katerega politika se poslužuje vsakega in tuđi najbrezvestnejšega sredstva, da iz-rine iz Albanije avstrijske vplive in potolče vse protivnike neoviranega italijanskega gospodstva v mladi državi, katere »neodvisnost < naj bi bila po talijanskih načrtih le kulisa, za katero bi si italijanski pijonirji gradili pozicije modernega Rima ob vzhodni jadranski obali, ter pripravljali pot za zmagoviti pohod novih Ćezarjev po Balkanu.
Boj med vstaši in knezom Wie-dom je avstrijsko - italijanska vojna na tuje stroške, vojna, v kateri slavi iralijanska perfidija sicer svoj triumf nad avstrijsko nezmožnostjo in okor-nostjo. toda triumf, ki je le trenoten in ki še ne pomenja nikake razrešit-ve albanskega problema, te kristalizacije problema avstrijsko - italijan-5ke?a. Knez Wied bo moral proč, Malisore in Miridite bodo pognali s patri vred v njihove brloge, toda av-strijska politika bo ostala in mora ostati v svoji načelni smeri: oštro naperjena proti italijanskemu vplivu, neumorna v pobijanju tega vpliva. In če zasede jutri albanski prestol izvo-Ijenec /^Hje ter zavladajo nad Alba-nijo možje, ki bodo le poslušno orož-Je v rokah itaJijanskih    državnikov,
potem se bo morda avstrijska diplomacija posluževala istih perfidnih, brezvestnih sredstev, katerih se danes poslužuje italijanska in boj se prične znova — dokler ne pade ona zadnja odločitev, o kateri ie vsa javnost v oben državah prepričana, da mora priti . . .
Niti Avstrija, niti Italija pa nima-ta danes povoda, to odločitev provocirati ali pospeševati. Internacijonal-na in notranja situacija cbeh je škrbino neugodna in postane lahko v slučaju međsebojnega konflikta za obe katastrofalna, Zlasti nam ne rnorejo italijanske baharije prav nič imponirati. Italija si je s tripolitanskim pod-jetjem in s svojim nastopom v balkanski vojni pokvarila vse prijateljske zveze, ki jih je preje tako spretno gojila, takorekoč »na levo rako«. Njeni odnosaji s Francijo so radi na-sprotstev v Sredozemskem morju skrajno slabi, njene zveze z balkan-skimi državami so od Časa, ko so dnili rimski državnik! za svojimi dunajskimi kolegi čez drn in strn, pretrgane. nekdanja intimnost z Ru-sijo se je od lanske krize izpremenila v hladno korektnost. Libijska vojna je zahtevala in še zahteva kolosalnih žrtev, do 80.000 mož je še zda] vezanih v Tripolitoniii in financijalni angažmaji tripolitanske ekspedicije nalagajo državnemu gospodarstvu skoro r.eznosna bremena. Notranje polrtične razmere postajajo vedno neurejenejše. Zadnji dogodkisopoka-zali, kako razpoloženje vlada v širokih ljudskih masah, in pojavi anarhije morajo italijanske dTžavnike ravnotako vznemirjati, kakor nešte-ti slnčaji nezmožnosti in nenokoršči-ne uradništva in revolucionarni duh v gotovih delih armade.
Italijanski politiki sicer zatrju-iejo, da bi v slučaju vojne z Avstriio ne vstal ne le ćeli narod kakor en mož, temveč bi se še kamenje proti Avstriji borilo — toda ta pretirava-nja ne spravijo dejstva s sveta, da Italija danes sploh ni zmožna, se spustiti v vojsko, v kateri bi se morala boriti na življenje in smrt.
Položaj, v katerem se nahajata danes Avstrija in Italija vsle 1 svojih albanskih kontroverz, je za obe skrajno mučen — in opaser. To je kazen za njuno zahrbtno pr Mtiko, s katero sta od vsega začeti i vodili albansko zadevo. Ko se je bila samo-stojna Albanija ustanovila, bi se bila lahko    dosegla    internacionalizacija
mlauc države, oziroma internacijo-nalna okupacija in organizacija, katero bi bili izvedli zastopniki vseh ve-lesil. Toda Avstrija in Italija tega ništa hoteli, oni sta vindieirali za sebe protektorske privilegije, ker jima od vse^a začetka ni šio za neodvis-nost novega državnega organizma, temveč le za to, da postane ta orga-nizem sleno orožje njunih namenov, ki so si povrh še medsebojno naspro-tovali. Neodkritosrčni napram Evropi in hinavski napram eni drugi — tako sta se lotili Avstrija in Italija albanske zadeve in znane rezultate sta dosegli. Na Dunaju in v Rimu spoznavajo, da tako ne gre naprej, da vodi ta pot v pogubo. Italijanski in avstrijski državniki bi se sedai radi vrnili na izhodišče londonske kon-ference — toda zdi se, da so angaž-maji že pretrdni, strasti že preveč razpaljene. nezaunanje že preglobo-ko vkoreninjeno, zdi se, da se ostala Evropa noče posojevati kot rešitelji-ca iz zagate in tako bodeta morali Avstrija in Italija na poti. na katero sta stopili, naprej — kam, to vedo bogovi._________
Kranjski It'eritaici in ce-\wM Nenicl.
V Celovcu, 19. junija.
Znano je, da pomeni vse priza-devanje kranjskih klerikalcev za rešitev koreških Slovencev samo be-sedičenje, votel ropot in prazen krik.
Odkar rešujejo kraniski kleri-kalci koroške Slovence, se tem vedno slabše godi, kar najbolj dokazu-jejo dopisi v »Miru«, dasi je položaj še slabši, kakor ga opisuje »Mir«.
Najnovejše je, da pošiljajo kleri-kalci pri posebno svečcinostnih prili-kah tuđi govornike s Kranjskega na Koroško. Ti govori se cedijo narod-nega navdušenja in narodne korajže, posebno tam, kjer se ni bati nobene-ga nasprotnika. Ta koraj^a pa izgine kitkor kafra, kadar priđejo ti gospod-jc zopet v dotiko z vladnimi organi in roke, ki so se prej stiskale v gro-zečo pest, se odprejo za sprejem vladnih milodarov za strankarske namene na Kranjskem. Kot pobotni-co pa dobijo koroški Slovenci na svoje pritožbe razne odgovore od sodišč. železniškega ravnateljstva ali od  okrainega glavarstva razne  fer-
mane,    s katerimi se zavraČajo vse pritožbe proti najhujšim krivicam.
V najnovejšem času so si pa izmislili kranjski klerikalei Še boljši pomoček, namreč romarske procesije s Kranjskega na Koroško.
Tako so naznanili, da se bo dne 21. junija pripeljal poseben vlak, poln navdušenih kranjskih Slovencev, posetit koroške Slovence, oziroma pravilno, posetit romarske cerkve v Gospe Sveti in romarsko cerkev na Otoku na Vrbskem jezeru.
Da v Gospe Sveti razven par duš, žalibog, ni več zavednih Slovencev, vedo tuđi klerikalni voditelji, čeravno koroške narodnostne razmere prav slabo poznaje Ravnotako tuđi vedo. da na Otoku, razven nekaterih vil in par nemških, oziroma nemčurskih gostiln, ni najti posebno mnogo slovenskih his in slovenskih prebivalcev. Ta poset bi bil torej iz vsega početka ostal to, za kar je bil namenjen, namreč romar-ski vlak, pri katerem navadno tista klerikalna organizacija, ki ga priredi, kaj profitira. Takih romarskih prire-ditev se je videlo v Celovcu že več-krat; navadno imajo pobožne ženice med enim in drugim vlakom nekaj časa in si med tem časom ogledajo mesto. Ne glede na to, da pridejo navadno y vagonih, ki sploh nišo več v rabi in se z navadnim ljudstvom v takih romarskih vlakih prav grdo ravna, se tuđi sicer ne pokažejo za kaj drugega, kot remarje, četudi imajo semtertja slovenske znake.
Dosedaj tuđi ni znan slučaj, da bi tem romarjem s slovenskimi znaki ne bili dovolili svobodno hoditi po celovškem mestu.
Stvar bi se bila terej tuđi sedaj dne 21. junija 1914 ravno tako ponovila, če ne bi bil slučajno ta dan nemski »Volkstag« v Celovcu in če bi ne bili klerikalei v »Slovencu« to romanje posebno podcrtali kakor kak narodni izlet.
Celovški Nemci so vsled tega res začeli misliti, da priđe semkaj slovenska armada kranjskih Slovencev na pomoč in v spodbudo koro-škim Slovencem, da demonstriralo v Celovcu s slovenskimi znaki in proti nemškemu shodu.
Pri koroških Nemcih je sedaj tuđi že na deželi narodno prepričanje jako razvito: nemški »Schulverein« deluje ćelo že v najbolj zakotnih kra-jih. Posebno kmetski stanovi in mlaj-
ši posestniki nosijo že prav mnogo-krat znake nemškega »Schulvereina« in »Siidmarke, ker podpirajo tuđi du-hovniki po celem Koroškem ti dve bojni društvi.
Nemci tore] ne razumejo, da romarske ženice in romarji, kateri se prikažejo semtertja s kakim slovenskim trakom, tega ne nosijo iz narod-nostnega prepričanja, ampak samo kot romarski znak, da se poznajo.
Vsled tega je nastalo v Celovcu velikansko razburjenje. Vsa nemška društva so apelirala na župana v od-prtem pismu, naj skliče takoj izredna občinsko sejo. »Freie Stimmen« sa pisale krvave članke, da si celovški Nemci takega napada ne dado dopasti, da smatrajo to kot »Einbrnch in das deutsche Gebiet« in da bodo tako nesramnost, če treba, tuđi s silo zavrnili. Letaki pozivljajo na posebno zborovanje »gegen Einbruch der Krainer in das deutsche Gebiet« in vsa javnost se organizira, da odbije »napad«.
Ker je »Slovenec« pisal, da si hočejo »slovenski romarji« pogledati tuđi vojvodski prestol. je deželni odbor dal vojvodski prestol na daleč okoli visoko — zaplankati, tako, da se ga sploh ne vidi. Odrejena je tud! posebna straža, da nihče ne more blizu, ker se menda bojijo, da bodo romarji, katere smatrajo seveda kot odJočne narodnjake, tuđi tam demonstrirali v zvezi s koroškimi Slovenci in mogoce ćelo kaj odnesli.
Tuđi na Otoku se bojijo sloven-i skega prihoda in zaradi tega je župan v zvezi z deželno vlado odredi!, da se slovenski izletniki,pravilno ne-dolžni romarji,sploh ne pustijo v mesto. Ker so imeli naročene že posebne tramvajske vozove in posebno ladjo, se jim je vzela tuđi ta možnost, pripeljati se na Otok, in tako bi bil Celovec rešen — in blamaža bi bila ostala seveda celovškim in koroškirn Nemcem, ki se med seboj čutijo žq tako slabe, da so se vsled »Sloven-čevih« fraz naenkrat zbali navadnili romarjev.
Toda tista žilica, kr preskrbi našim klerikalcem navadno ćelo naj koncu Še kako blamažo, jim tuđi sedaj ni pustila mirovati.
Posla4i so v Celovec odposlanca, da užene celovške Nemce v kozji rog in doseže dovoljenje za rešilno procesijo skozi mesto Celovec. Kako so si mislili to intervencijo, je šei neznano. Znano pa je, da je prišel
LISTEK.
Preižitek.
L u i g i C a I c o.
»Prevžitek« je na videz jako ne-dolžna beseda, ki pa igra v gospodar-skem življenju našega Kmeta često-krat naravnost usodepolno viogo. Veliko dobrih kmetij je šio že rakom žvižgat zavoljo prevelikega prevžit-ka in veliko iih bo še. Da pa dobiva pri nas prevžitek v kmečkem gospodarstvu tako nevarno obliko, je vzrok najbrž ta, da izročajo gospo-darji prezgodaj svoja posestva svojim otrokom in da se v posledici tega poslednji tuđi veliko prezgodaj ženijo. Le preveč pogosto se dobe kmečki gospodarji, ki so še v naj-boljših moških letih in pri polni moči, a se naenkrat naveličajo gospodarstva in prevale skrb za svoje pose-stvo z obilnimi novimi bremeni na svojega, komaj otroškim letom od-raslega in še docela neizkušenega sina. Komaj pa je posestvo izročeno, že pozabi izročitelj, da ni več gospodar in hoče v prevzemniku vide-ti še vedno le svojega otroka, ki mu je dolžan pokorščino, ne pa samo-stojnega gospodarja, s   katerim   se
nahaja sedaj v pogodbenem razmer-ju. Posledica nerazumevanja novih dejanskih razmer so številne pravde med izročitelji in prevzemniki zem-Ijišč, pri katerih se pa kaže toliko sil-nega sovraštva med najožjimi krv-nimi sorodniki in se odigravajo tako nelepi prizori, da prihaja neprizade-temu človeku kar mrzlo OKrog srca.
Rabuzova hiša v Brezji je bila nekdaj zelo trdna hiša. Ko je sedanji gospodar Matevž Rabuza pred petin-dvajsetimi leti prevzel gospodarstvo, bila je hisa skoro brez dolga, v hle-vu pa do-kaj repov. Ker je mladi Rabuza tedaj priženil tuđi prav lepo doto, bi bil prav lahko izhajal, Če bi se bil le pošteno brigal za gospodarstvo.
Mladi Rabuza pa je začel poha-jati na semnje in se mešati med ži-vinske mešetarje. Kjerkoli se je sklepala kaka kupčija za kravo, vola, te-Iico ali tele, povsod je hotel posredovati mladi Rabuza in si prislužiti kak goldinarček ali pa vsaj pijaco, ki pri nas žalibog zaključuje skoro vsako kupčijo. Rabuza si je pridobil sčaso-ma veliko spretnost v mešetarstvu, ker se je zgodaj seznanil z znano tne-šetarsko moralo, da ne jemlje hudič gollufa, ampak ogoljufanca, navadil se je pa tuđi pijace.
Pohajanje vseh bližnjih in daljnih semnjev in opotekajoči povratki iz istih pa seveda  nišo ugodno vplivali
na Rabuzovo gospodarstvo, ki je šio vedno bolj rakovo pot. Mlada žena, ki se je v potu svojega obraza ubijala doma z zemljo, prosila je vedno in vedno svojega moža, da nai pusti svoje nesrečno mešetarstvo in se briga rajši za svoj dom in gospodarstvo. Njene besede, prošnje in svarila so bile pa bob ob steno, ker se je Matevž Rabuza lahkoživega mešetar-skega življenja skoro tako privadil, da ga ni mogel več pustiti.
Ker je mladi gospodar hodil po semnjih, trpela je zelo njegova kme-tija. Začeli so se nabirati dolgovi, ki iih je bilo treba obrestovati. Te obre-sti so pa še bolj pokopavale Matevža Rabuzo. Čim storejŠi je postajal Rabuza, tim boli ie lezel v dolgove. Vzlic vedno naraščajočim dolgovom pa ni mogel opustiti mešetarjenja irt pohajkovanja po semnjih in s posled-njim združenega pijančevanja.
Ker so pa postajali upniki vedno sitnejši, skušal se jih je Rabuza otresti z enim mahljejem. Njegov najsta-rejši sin je med tem domsel in tuđi že odslužil vojake. Rabuza je sklenil svoje zadolženo posestvo izročiti svojemu sinu Martinu, sebi in svoji ženi izgovoriti kot, živež pri skupni mizi, potrebno obleko in obutev ter še nekal poboljSka, svojim ostalim otrokom pa primerne dedne odprav-ke, da se tako odkriža upnikov.
Ko je odkril svojo misel ženi, Je
bila poslednja vsa iz sebe in mu je odločno ugovarjala, čeŠ, da je komaj dopolnil svoje petdeseto leto, da je še krepak, da še prav lahko dela, če le hoče in da je še veliko prezgodaj. da bi zlezel že za zapeček. Tuđi je menila žena, da je sin še veliko premlad, da bi postal samostojen gospodar in da še prav lahko nekaj let caka.
Matevž Rabuza pa ni bil prav nič pristopen pomislekom svoje žene, temveč se je trmasto oklepal svoje misli. Le-to mu je rojilo po glavi, kako prijetno življenje bo imel potem, ko se iznebi gospodarstva in upnikov, ko bo lahko dan na dan hodil po semnjih, si služil lepe denarce in vedno imel dovolj pijace na razpo-lago. Zato mu je bila odslej edina skrb, da izbere sinu petično nevesto, ki bo prinesla k hiši dovolj denarja, da se bo lahko poplaćalo najsilnejše upnike in da bo še nekaj okroglega ostalo pri hiši.
Ker se je Matevž Rabuza su&al toliko vrsto let po semnjih, poznal je vse ljudi daleč na okrog in torej dobro vedel, kje bi bilo najti petično nevesto. Potrkal je na več krajih na vrata, toda brezuspešno, ker so ljud-je vedeli, da Je Rabuza zelo zadolžen in na taka posestva kmetje nič kaj radi ne može svojih hčera. Rabuze pa začetni neuspehi nišo ustrašili. Mož je le naprej vrta! toliko časa,   da se
mu je posrećilo nekje v hribih najti nevesto svojemu sinu pri hiši, ki je* bila zelo trdna, gospodar pa ne posebno iznajdljiv.
Ko je Rabuza stvar toliko oko-pal, da je bila zrela, nagnal je svojo ženo, svojega sina in svojo bodoča sinaho z njenim očetom in materjo v: Ljubljano, da so sli delat pisma, to je izročilno ter h kratu ženitno in dedU no pogodbo.
V prvi ]e izgovoril Matevž Rabuza sebi in svoji ženi v izročeni hiši primeren prevžitek, obstoječ iz do-smrtnega stanovanja v izročeni hiši, hrano pri skupni mizi in nezaprtem kruhu, potrebno obleko in obutev, ženi za poboljšek vžitek dveh jablan, dveh hrušk in treh češpelj in pravico, da srne imeti pri hiši svojih deset kokoši z enim petelinom ter sebi za po* boljšek vžitek treh jablan, treh hrušk in petih češpelj, razun tega pa še 500 K izročnine in vsak dan po 20 y za tobak. Obljubil je tuđi, da bodeta z ženo po svojih močeh pomagala si-« nu pri obdelovanju. Za slučaj, da bi s sinom izročitelj in žena ne mogla ali ne hotela skupaj živeti, naj pa ugane-jo denarni nadomestek za izgovorje-ni vžitek in poboljšek trije nepri-stranski možje.
Ker je Matevž Rabuza, ko se je vse to zapisalo v izročilno pogodbo, mlađemu prevzemniku in poslednje-ga bodočemu   tastu v egomer pel in
Strmu 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 20. junija 1914.
133. Stev.
zatrjeval, da je vse to le radi lepšega in da bosta z ženo izgovorjeni pre-vžitek in poboljšek s pridnim delom 'trikrat odslužila, se poslednja dva za posamezne podrobnosti ništa dovoljno brigala, temveć mirno trpela, da se je sestavila izri/čilna pogodba po-vsem tako, kakor si je to namenil in določil izročitelj Matevž Rabuza.
Ko je bila izročilna pogodba gotova, se je v nadaljevanju iste zapisala še ženitna in dedna pogodba, ka-terih vsebina je do pičice odgovarja-la sličnim pogodbam, kakršne se vSaki dan dela po notarskih pisarnah.
Ker se je Matevžu Rabuzi silno muđilo, vršila se je skoro na to poroka, združena z bahavo svatbo.
Po dohodu mlade žene k Rabuzovi hiši je prevžitkar Rabuza popol-noma pozabil na vse svoje Iepe obljube, ki Jih je deiai v notarski pisar-ni. Poprijel ni prav za nobeno delo, temveč sfc briga! samo za svoje me-šetarske kupčije ter hodil slej kot prej le po raznih semnjih, iz katerih se je vračal domov več ali manj okajen. Čeprav so mu ušle iz spomina njegove obljube, kako bo pomagal pri de-lu, ni pa pozabil za izgovorjeni po-boljšek dnevnih 20 v za tobak. Ta pobolišek mu je moTal prevzemnik redno odpravljati, ker je bil sicer ta-koj ogenj v strehi in Je prevžitkar Rabuza rcntačil in grozil z doktorft in sođiSčem, da se je vse kadilo.
Mlađega Rabuzo so izgovorje-na bremena silno težila. Ko je z ženino doto začel plačevati razne dol-gove, ki jih je napravil njegov oče, se mu je denar tajal, kakor sneg ob gor-kem pomladanskem solneu. Ko je odpravil večino upnikov, je bila tuđi izčrpana znatna dota, katero je pri-nesla k hiši mlada nevesta.
Za mlađega Rabuzo so se začeli sedaj težki dnevi. Čeprav se je noč in dan trudil in s svojo mlado ženo in materjo naravnost živinsko delal in trpel, ni mogel nikamor naprej. V ti sili mu je šinila v glavo misel, da bi poskusil svojo srečo v daljni Ameri-ki, kjer leži denar baje kar na cesti, kakor so pripovedovali in pisarili domov razni Amerikanci.
In ni preteklo še leto od poroke, ko je mladi Rabuza uresničil svojo misel in se z izposojenim denarjem podal v Ameriko, doma pa pustil svojo ženo in ravnokar porojenega do-jenčka z naročitom, da naj njegova žena za časa njegove odsotnosti vodi domače gospodarstvo.
Komaj se je odpeljal mladi Rabuza v Ameriko, se le začel pravi križev pot za njegovo ubogo ženo. Prevžitkarju Matevžu Rabuzi ni več za njegove potrebe zadostoval izgovorjeni poboljšek dnevnih 20 v, kate-rega je njegova sinaha plačevala itak z največJo težavo, ker je pri hiši ved-no primanjkovalo denaria.   Prišcl je
naenkrat na dan z zahtevo, da se mu mora brez odloga odšteti še izgovor-jena izročnina 500 K. Vse prošnje mlade žene za odlog in njene obljube, da mu bode plaćala, čim posije mož kaj denarja iz Amerike, so bile zaman, ker je stari Rabuza zahteval le v enomer ves denar.
Ker mlada gospodinja ni mogla ustreči njegovi zahtevi, zatekel se je k odvetniku, ki je viožii tožbo na roke skrbnika, ker amerikansko bi-vališče mlađega Rabuze tedaj še ni bilo znano. Stari Rabuza si je izpo-sloval razsodbo, ne da bi mlada gospodinja kaj zvedela za to poprej, predno ni prišel birič in zarubil živino in ji povedal, da je stari prevžitkar tožil svojega sina za 500 K.
Mlada gospodinja je milo prosila svojega tasta, da naj odneha, da bo že dobil vse pošteno plaćano, ko poš-lje mož iz Amerike denar. Stari Rabuza pa o kakem odlogu ni hotel nič slišati. Ko je mlada žena, ogorčena nad trdosrčnostjo starega prevžit-karja, začela rabiti nekoliko ostrejše besede, vnel se je med njima pošten prepir, tekom katerega so padle tuđi marsikatere psovke.
Posledica tega prepira je bila ka-zenska tožba in obsodba mlade go-spodinje v tridnevni zapor.
Vsa v obupu se je zatekla mlada žena za pomoč k svojemu očetu, ki ji zaprosene pomoći ni odrekel in pte-
vzei od starega Rabuze odstopnim potom tirjatev na izročnini. Odslej je bil nekaj časa pri hiši mir, vendar so se gledali mlada gospodinja in stara dva prevžitkarja kakor pes in maČKa in je trebalo le najmanjšega netiva, da se razplamti na tihem goreče so-vraštvo v plamteč ogenj.
Taka prilika se je pa skoro ponudila. Mladi Rabuza je prišel v Ameriko ravno ob neugodnem času, ko radi vednih stavk in bodoče volitve predsednika ni bilo nič zaslužka. Zato tuđi ni mogel poslati domov nič denarja. Ker pa pri hiši ni bilo denarja, ni mogla mlada gospodinja plačevati staremu Rabuze dnevno 20 v, temveč je začela s plačili zaostajati.
To je dalo prevžitkarju Rabuzi povod, da je začel svojega sina toža-riti za ta izgovorjeni poboljšek. Na-raščali so stroški in birič je bil skoro vsakdanji gost v Rabuzovi hiši. Vsled tega so bili pri hiši vedni prepiri, ki so rodili zopet nove kazenske tožbe, poslednje pa nove stroške in ob-sodbe.
Stvar se je skoraj zasukala tako daJeč, da je prišla na javno prodajo Rabuzova živina, za njo odvečno poljsko orodje in pridelki, ko pa je j bilo to odprodano od hiše, začel je pa stari Rabuza goniti na dražbo po-sestvo samo.
Ker se je oče mlade gospodinje naveDČal  vednih  plaCil in ker stari
Rabuza ni odnehal od svoje trme, dozorela je stvar ćelo tako daleč, da je prišlo Rabuzovo posestvo med tem, ko je mladi gospodar trpel glad in pomanjkanje v daljni Ameriki, na javno dražbo, na kateri se je skoro za slepo ceno tuđi prodalo.
Mlada gospodinja se je s svojim otrokom preselila k svojemu očetu. V Rabuzovi hiši je pa nastopil gospodarstvo zdražitelj, ki si je bil tuđi skoro v laseh z oberna prevžitkarje-ma, katerih prevžitek je moral pre-vzeti na račun najboljšega ponudka. Zdražitelj pa je bil mož trdega srca, ki je znal skoro naviti uro obema prevžitkarjema. Kar jima je šio, jima je dajai redno, a nič več. Kakor hitro sta pa začela sitnariti, ju je pognal pred civilnega ali kazenskega sodnika in ker je imel v svojih do-mačih vedno zanesljive priče, je iz-šel tuđi iz vseh sodnih homatij kot zmagovalec.
Starega Rabuzo le to neznosno ježilo. V svoji jezi se Je popolnoma vdal pijaci in v svoji pijanosti je en-krat zabredel v vaŠki potok in utonil. Njegova žena ga ni dolgo preživela. Na Rabuzovem posestvu so živeli sedaj sami tuji ljudje in na nekdanje gospodarje ni spominjalo nič druge-ga9 kakor domače hišno ime, ki ]e hiši ostalo.
vartMev in profetor Jare v Celovec
in med drugima konćno tuđi prosu Žoptn* Metnkza, naj prekliče prepo-vfed rfede prehoda skori mesto, gle-ijfc fcidte itat Da je bil odloCno zavr-nfen, jb pri teh razmerah samo ob sfcbi oincvno, ker so duhovi že pre-več fasburjefih Irt tako se je končalo ihidi to resevmije koroških Sloven-icev ž Namažo klerikalcev. Za ro-mal'Sko procesijo ni treba take pro-&nit\ čfe pa je bil skrit zra romanjem Sdnig n^inen, Je pa vendar več kot naivno in tuđi poniževafao, da se ta dovolitev zfahteva ali prosi od zagri-zerie^a nasprotnika. Nemške planke pn vofrodskem prestoiu so rešene in koroski haflovci bodo nemškim gostom lahko pripovedovaii o boju in o zmagi nad — kranjsko klerikalno armado!
Skandalozno Ijub. mestn^ gospodćipstvo.
D3govarja župan dr. I. T.
(Dalje.)
VXL Mestna elektrarna.
Tako je prav! Le počasi nazaj! Končno vendar pridemo do tega, da bo tuđi »Slovenec« pričel prisegati na resriico! Včeraj je že zapustil bo-|«če ter se umaknil za par milj nazaj. Pri ti retiradi se slovesno zakli-toja, da ni nikdar trdil, da so se na loagistratu godile kake nepoštenosti. To izjavo vzamemo v vednost, prl-Čakuioč, da bo ta politični list kmalu |>risegal, da ni nikdar trdil, da so se na magistratu godile kake liberalne samopašnosti!
Cetudi grešniku, ki se je v resni-ci spokorii, nocemo nasati ajdovega rrna pod kolena, moramo preje, nego se podamo v razpravo o mestni elek-trarni, na včerajšnja izvajanja »Sic-venčeva« kratko <xigovoTiti.
Oklepa se naše izjave, da je knjigovodstvo na magistratu nekoliko zastarelo. To pa ni nasprotnikpm nikaka tolažba, ker sami ne trdijo, da se vsled tega prikriva lahko kaka nepoštenest^ aii da je vsled tega ob-čma imela stroške, katerih bi dru-gače ne bila imela!
Dalje se navaja, da je občina leta 1909. vsoto 3981 K 16 \in.f leta 1910. vsoto 9418 K 93 vin.. leta 1911. vsoto 14.355 K 55 vin.f leta 1912. vso-to 11.172 K 38 vin. zaračunala in iz-kazala pod naslovom: »Posojilo za Dsuševanie Barja«, ozrroma pod naslovom: 'Razni izredni prejemki«. — *Slovenec« pa pravi: »Pravilno bi se bili morali zaračunati in izkazati ti p r e j e m-ki vsa leta le pod naslovom: »Interkalarne obre-5ti od mestnega prispev-ka za osuševanje Đarja«. Zares velika napaka! Da so se ti zneski pravilno vpisali, bi bili prej-keme še enkrat tako visoki!
Pot em čitamo, da se je okrog Prešernovega spomenika napravila ogTaja in da se je od dotičnih stro-škov zaračunil leta 1905. znesek 183 kron na posebni naslov: »Prešerno-va slavnost«; leta 1906. pa znesek 134 K 75 vin. na posebni naslov: *Uravnava Marijinega trga okoli Prešernovega spomenika«; 1. 1908. znesek 500 K na naslov: »Razni izredni izdatki«. Ponosno pa se dostavlja: »Pravilno bi se vsi ti delni zneski morali zaračunati na naslov: »Urav-nava Marijinega trga okoli   Prešernovega   spomeni-
ka«. — Saperloi, potem bi ti &trttfld bili vsa] za polovico nižjL kakor so sedaj pri nekoliko zastarelem knjigovodstvu na magistrat«!
Stvar je resnejša, nego smo mislili! Sedanji župan, ki bi moral, kakor jih pozna deželni glavar dr. Ivan šusteršič, poznati celega sveta sisteme knjigovodstva, ne bo samo sramotno odstavljen, temveč posadili ga bodo vsled naznanila deželnega odbornika dr. Lampeta pred krvavo sodišče na zatožno klop. In prav se mu bo godilo, ker ni takoj prvih pet minut, ko le prišel na magistrat, opa-zil v nebo tuleče okolščine. da spada ograja okrog Prešernovega spomenika k uravnavl Marijinega trga okoli Prešernovega spomenika! — Prejkcme bo župan dr. Tavčar tuđi obsojen, vendar pa se nam dozde\ a, da bo ta obsodba krivična, ker nam bo menda še kdo pritrdil, da strelja-jo tu deželni revizorji s kanoni — na mušice!
V drugem vzamemo v vednost, da je bilo to, kar je »Slovenec« pri-občil, le posnetek; priobčeno pa je bilo tako, da smo si morali misliti, da je vse le citat iz ofieijalnega re-vizifskega poročila. Če borno iz ti-skanega poročila sprevideli, da smo s svoiimi opazkami delali komu krivico, borno to priznali, borno svoje cpazke tuđi preklicali; ali danes še nimamo povoda kaj preklicevati.
Preidimo sedaj k mestni elek-trarni!
Menda ga ni pod milim nebom podjetja, glede katerega bi se od gotove strani toliko natolcevalo, kakor ce je ravno mestno elektrarno. »Slo-venee« trdi, da bilance mestne elek-trarne za 1. 1898.—1901. ne podajajo prave slike in da je bilo knjigovodstvo mestne elektrarne izročeno ose-bam, ki so bile knjigovodstva pcpol-nema nevešče. Res je, da se je v navedenih letih osobje, ki je imelo posla v knjigovodstvu mestne elektrana vsled raznih nezgod (bolezen, nenadna smrt) neprestano rr.enjava-lo. To je imelo za posledico, da so se vsled izpremembe v uradništvu izpreminjali tuđi načini vknjizevanja, dekier se ni ustanovil naiprikladnejsi kniigovodstveni nacrt. Ni pa v teh grajanih bilancah najti n»ti vinarja, Koiega izdatek se ne bi mogel pojasniti, ali ne povsem cpravičitL
Uspehi v letih 1900 in 1901 so povsem pravilno izkazani. Da so po-samne investicije izkazane v letih 1900, 1901 in 1902 v raziični visoko-sti, izvira od tod, da se je v prvih letih vodil pri mestni elektrarni en sam skupni račun za vse investicije in ga je bilo pozneje treba sele deliti na po-samezna bilančna aktiva. Pri tem se je pač lahko pripetilo, da je uradnik po svojem naziranju smatral kako investicijo n. pr. za del stavbe. ćo-čim je njegov naslednik bil mnenja, da bolj pripada n. pr. računu parnih kotlov itd. Zagovariati se da eno in tirugo, visokosti obratnega uspeha pa | to čisto nič ne moti.                           !
Poročilo deželne revizijske komisije, kakor ga priobčuje »Slove-nec<s pa nasprotuje samemu sebi. — Začetkom namreč poročilo graja in ' slika kot kardinalno napako to. kar skoro v isti sapi težko pogresa. Prvotno namreč graja, ker se je z zaračunavanjem odplačil na računu po-soiil nabirala pri mestni elektrarni neka tiha rezerva, ki ie koncern leta 1912. dosegla ogromno vsoto 197.585 K 90 vin. Koj nato pa i evi-zijsko poročilo britko naglaša, da mestna elektrarna nima niknkih re-zerv. V tem oziru pač manjka jasnosti in preglednosti komu drugemu, ne pa elektrarniškim bilancam!    Ce bi :
mdfttna elektrani* imela danes svoje rezervne zaklade naložene v denar* nih zavodih, bi bilo njeno gospodarstvo pač slično onemu trgovcajd sedi doma na svojem premof en|u, a v svojem obratu dela dolgove in pia^ čuje od njih visoke obresti. Iz bilance mestne elektrarne   za   leto 1913. Je
Islehmemu razvidno, da je mestna elektrarna tekom svojega obstoja iz lastnih sredstev napravila novih in-vesticij za 500.777 K 49 vin. Težko je umeti, da tuđi deželna revizijska komisija ne bi uvidela ogromne gospodarske važnosti, ki jo nudijo nove investicije v prospevajočih tovarniških podjetjih napram skromnim obre-stim, ki jih plačujejo denarni zavodi od naloženih glavnic.
Kratko povećano: deželna revizijska komisija zahteva gospodarstvo v tem smiflu, da naj mestna elektrarna sedi na debelih hranilni-čnih kniižicah, za svoie nove investicije pa da naj dela dolgove in plačuje visoke obresti od njih!
Mestna elektrarna ljubljanska pač bode deželne revizorje v oči. ker krasno prospeva in je eno najbolj cvetočih mestnih podietij. Saj so se niorali deželni revizorji sami prepričati, da je nie^-tnn elektrarna <*n k^n-ca leta 1913. izplacala mestni občini nič manj kot 565 ^85 K 88 vin. čiste-ga dobička. kljub temu, da je, kakor že omenieno. porabila na lastne nove investicije 500.777 K 49 vin. Ti dve števiiki pač hodeta v oči onim faktor-iem, ki o rentahiliteti svojih lastnih sličnih naprav danes šc niti sarijati ne smejo.
Koliko je vreden vedno narašča-joči donos mestne elektrarne za ljubljansko mestno občino, more izprevi-deti tuđi oni, ki ne plačuje nikakih davkov. Lahko si je pa tuđi predstavljati, da mestna občina od mestne elektrarne nima Ie onega dobička, ki ga prejema v gotovini. Razveseljiv razvoj mestne elektrarne skuša re-vizijsko porečilo uničiti s tem, da očita prenizko vsakoletno cdpiscva-nje. Upoštevamo sicer vse deželne elektrotehnične nasvete, če so količ-kaj umestni, a priznati moramo, da nam je v tem oziru vendarle boli me-redajna l?stna izkušnja in mnenje ene izmed sverovnih tvrdk, to je »Sieinens 6i Halske« na Dunaju. Ta tvrdka, ki je v Evropi med prvirm elektrotehnične stroke, je mestni elektrami ljubljanski preračunala in nacrtala visokost potrebnih vsako-letnih inventarnih odpisov. Resnici na ljubo bodi povedano. da je mestna elektrarna že v prvih letih svojega obstoja po tej trditvi kot zadostno nasvetovane odpise vendarle izdatno povišala, ker se je ravno hotela go-t spodarsko temeliito okrepiti. Da se ji je to tuđi povsem posrećilo, dokazuje to, da je elektrarni bilo mogeoče napraviti za preko pol milijona kron novih investicij, ne da bi napravila le en vinar dolga. — V naslednjem bodi dokazano, kako krivično je očitanje, da mestna elektrarna od svojih investicij premalo odpisuje.
Odpisi mestne elektrarne za te-kpče leto so določeni v naslednji iz-
rrieri:
PrerafnB
fisokos! otpisa   Siemens fl'lske
pri akumulatoriih         7%        1'3% »   eiektrovodni
mreži                       6%         1*3 ^o * strojih in kotlih     5%        2'87o » elektroštevcih      15%       6*7% » transformator ju    5%        VS^o > stavbah                 27o       0*1% » telefonski napravi                     5%       1-3% »   hišni opravi  in
orodju                   5%        —
Na ta način je mestna elektrarna od svoje napraveJri je stala 1,720.217 kron 85 vin., odpisala do konca leta 1913. znesek 559.907 K 84 vin.
Glede prenizkega odpisovanja pri mestni elektrami bi bilo na pod-lagi predstojećih podatkov pač škoda iz^ubljati Se nadaljnih besedi. Pribito le bodi, da dobiva mestna elektrarna kljub temu, da izplača mestni občini vsako leto okrog 50.000 K, na podla-gi navedenih odpisov vsako leto še okroglo 100.000 K lastnih sredstev, kar ji popolnoma zadostuje v pokrit-je vseh pričakovanih in nepričakova-nih novih naprav.
Pribito bodi tuđi še, da bo naprava mestne elektrarne, ki je stala, kakor že omenjeno 1,720.217 K 85 v, tekom 11. let popolnoma amortizirana, tuđi če bi ostali inventarni odpisi na dosedanji visini.
Glede trditve, da bi mestni elektrarna pri odpisovanju, kakor ga za-hieva revizijska komisija, imela koncem leta 1913. najmanj 400.000 kron rezerve, bodi vnovič naglašeno, da niina mestna elektrarna samo 400.000 kron rezerve, temveč ćelo 500.777 K 49 vin. v svojih novih investicijah, ki se ji naravno vse drugače obrestu-jejo, kakor hranilne vloge, ki jih po-greša revizijska komisija.
Z ozirom na žepe ljubljanskih davkoplačevaicev bi bilo pač iskreno želeti, da bi imela mestna občina več tako cvetočih naprn^' ' ikor je mestna elektrarna, kal j ?r?*nih naprav bi skoro zadostovafo, da mestni občini liubijaaski spioh ne bi biU> potreba pobirati nikakih občin-skili doklad.
Nam se ne vidi potrebno, da bi še kaj dostavili. Le toliko bodi še omenjeno, da je jadikovanje deželnih revizorjev radi tistega višjega do-hodka, ki ga je vlekla mestna občina iz elektrarne in katerega bi ne bila imela, da je pri elektrarni tako po-stopala, kakor žele deželni revizorji, naravnost nesimpatično. Ta gospoda zavida mestni upravi vsak vinarček, ne občuti pa, da so se s temi visjimi dohodki plačevale različne potrebe mestne uprave, katere bi drugače morali mestni davkoplačevalci na kak drug način iz svojega žepa pokriti.
In končno še enkrat: Le čevlje sodi naj kopitar!
XVII.
Mestni resutečni zaklad.
V svrho ustanevitve tega zaklada je izplacala državna uprava mestni občini.....      200.000 K
brezobrestnega poso-jila. Kranjsko hranilni-ca je podarila v isti na-
rnen.......       100.000 >
nadalje se je prejelo za regulacijo mesta 3% državno posojilo v zne-
sku......900.000 »
Efektna loterija, katero je smela prirediti mestna občina v regu-lačne namene, je dala okroglo        .....       135.000 »
na razpolago je bilo to-
rej       .......1,335.000 K
Denar se je sproti plodonosno nalagal v hranilnico in iz nje jemal po potrebi, oziraje se vedno na to, da nišo šle obresti v izgubo.
Na ta način se je dogajalo v po-tresnem času nepretrgoma, da si je izposojeval regulačni zakiad denar pri drugih zakladih in obratno je po-sojeval regulačni zakiad drugim zakladom svoj denar, vseiej pa so se zaračunievale in poravnavale 4/o obresti.
V letu 1913. je nastal prirnanjk-ljaj 7062 K 92 vin.; glavnica in narasle obresti iz nje so se bile takrait docela porabile. Kakor pri vsakem večjem podjetju, se je tuđi pri tem zakladu pokazalo, da je bila s početka zan] določena glavnica premajh-na, ker so obstajale pravnoveljavne obveze, morala jih je mestna občina izpolniti in tako je postal zakiad pa-siven koncem leta 1913. za 101.890 K 34 vin. Ali bolje povedano, mestni zakiad ie moral pokriti Iz svojih sredstev ta primanjkUaj.
Regulačni zakiad je imel na razpolago,     kakor     gori
omenjeno.....1,335.000 K
Ker se je z denarjem kar najbolje gospodarilo, je narasla lepa vso-ta na obrestih in od-prodalo ali zamenjalo se je večkrat tuđi kaj sveta, ter se je na ta način pridobilo še okroglo        .....       365.000 »
porabilo se Je tore3 v regulačne namene skupa j okroglo      ....    1,700.000 K
Kdor noče namenoma krivice delati mestni upravi, mora priznati, da se je s to vsoto res veliko izregu-liralo. Kdor je poznal LJubljano pred potresom in si jo ogleda danes, se mora čuditi, da se Je s tem malini denarjem toliko doseglo!
Će si je šel ogledat bivši župan v družbi načelnika mestnega stavb-rega urada nekatera v zadnjih de-setletjih izregulirana mesta in če so se obema povrnili potni stroški za to informacijsko potovanje, je mestna občina prav dobro prišla na svoj račun, kar najbolje dokazuje, da se ]e s primerno majhnim denarjem doseglo veliko.
Povedano še bodi, da so se po potresu, ko se je že bila povečini izvršila mestna regulacija, oglašali raziični odposlanci laških in nemških mest, kateri so pregledovali vse regulačne naprave. Tem gospodom ni šio v glavo, da se je ta regulacija mogla napraviti z zneskom 1,700.000 kron. Zastopnik nekega nemškega mesta je bil ćelo tak neveren Tomaž, da si je dal predložiti knjige regulač-nega zaklada in ko se je prepričal, da mesto res ni več potrošilo, nego 1,700.000 K, ie čestital mestni upravi, češ, da bi se s tem denarjem ne bila mogla nikjer drugod izvesti tako ob-sežua regulacija.
Glede potnih stroskov iavkajo deželni revizorji! Gg. deželni revizorji, tukaj ste pa naravnost malen-kostni! Mi čitamo obilokrat, da se je ta ali oni gospod napotil v deželnih zadevah na Dunaj. Mi smo zadnji, ki bi hoteli trditi, da so taka pota nepotrebna, In sedaj poglejte v deželno knjigovodstvo in povejte nam, se li taka pota pri Vas ne vknjižujejo v breme deželnih financ? Če bodete pod vestjo In pri šego izrekli, da se opravljajo pri dež. odboru aka pota brezplačno, pa se sedanii župan ljubljanski zaveže, povrnitl regulačnemu fondu stroške tistega pota, ki so se temu fondu v breme zapisali. — To-rej: aut! aut! govorite!
Deltrcanje penppmonov.
Pred nedavnim smo priobčili poročilo o občnem zboru nemškega šulierajna, na katerem je bi! sprejet značilni predlog, naj se društvena pravila v toliko izpremene, da bo društvo smelo ustanavljati podružnice po vsem inozemstvu. To se pravi z drugimi besedami: Nemški šul-
138. star.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 20. junija 1914.
Stran &
ferajn bo povsocL kjer prebivalo Nerad nablral denar za sennaniza-cijo   siovanskega   življa y AvstrijL
Enake pangermanistične cilje zasle-duje tuđi društvo za nemštvo v tujini, ki pa ima svoje središče v Nemčiii. To društvo je organizacija, katere namen je, pripravljati tla za bodoči odločilni boj vsenemštva, predvsem v Avstriji,kamor se osredotočuje sko-raj vse delo tega društva. To društvo je imelo 5. t. m. v Lipskem obč. zbor. Predsednik društva je državni mini-ster dr. pl. Hentig iz Berolina, prvi njegov namestnik kontreadmiral Bečke iz mornariškega rninistrstva v Berolinu. drugi namestnik pa profesor dr. Orosscourth iz Hamburga. Na tem občnem zboru $o bili tuđi za-stopniki avstrijskih Nemcev, za nem-ški šulferajn dr. \Votawa, za »Bund der Deutschen in Bohmen« dr. Per-ko, za tirolski »Volksbund« po šolski svetnik dr. Rohmeder. NTa občnem zboru so napravili jako značilen sklep, da bodo v prihodnjem letu ustanovili Bismarckov fond. podoben Roseggerjevemu fondu, ki ima pređ-\sem služiti vsenemški propagandi na Češkem in v slovansk?h dežela < zavezniške Avstrije. Državni m -ster pl. Hentig se je veseli! v svojtu govoru dejstva, da je našla vsenen -^ka misel v Lipskem tako rodovitna tla. Tajni svetnik dr. Avrer je po-zval navzoče Nemce na boj za brate, vki tako brezpravno trpe«. Lirski žu-^an dr. \Veber *e konstatirah da }e glavni cilj društva razširjenje Nem-cije (»ein grosseres Deutschland zu schaffen«). Lepo je bilo gledati edi-nost cerkvenih zastopnikov. V imenu pruskega evagelijskega višjega cerkvenega sveta je tajni svetnik đr. Kappler iz Berolina obetal, da bo evangelijska cerkev vršila svojo dol-žnost v Avstriji v boja za zatirane Nemce. Katoliški prelat monsignore dr. Werthmann iz Freiburga je isto "betal za katoliško Nemštvo. Y ime-.ii društva Gustava Adolfa pa je obetal superintenćent D. Hartung, da bo ielovanje društva predvsem v Aveniji stremilo za tem, da se okrepi zavest skupnosti med avstrijskimi in raihovskimi Nemci.
Društvo je imelo 391 podružnic s 60.000 članov. Društvo j^ izdalo za podporo nemštva v Avstriji leta 1913. vsoto -55.511 niark na^:«au 227.253 : arkam leta 1912.
Slavnostni govornik je bil tajni > etnik    univerzni    proicsor dr. G. S^eliger iz Lipskega, ki je med drugim rekel: : V nemški državi živi ka-kih 3 in po!    milijona    prebivalcev irugega jezika.      Ceprav v Avstro-Ogrski ogrožuje ojačeno    valovanje žJovanstva ondotno nemštvo, vendar **%   jemljejo v Nemčiji   pripadnikom l-sgih narodov njihove materinščine. (Na Poljake je menda pozabil!)      In to zahtevamo tuđi mi od drugih narodov v tujini, predvsem od Čehov, da bi nam ne odtujevali naših ondot-nih nemških bratov. Mi se borno branili predvsem s solo.      V prvi vrsti moramo skrbeti za tište, ki so bili za nas proti svoji volji izgubljeni, kajti ^reča naše države je bil začetek njihove žalostne usode. Kakor ogremen klin se zatika ćeštvo med nje in nas. Mi moramo za to skrbeti, da bo to Češtvo zvezano in do dobrega stis-njeno, tako tesno, da bo končno podičilo naši kulturi. Bodočnost nemske i    države je zelo odvisna od razmer na Češkem. Z ruskih mei moramo sča-soma odpoklicati svoje    predstraže, roda na Češkem so tla za nas ugod-I   nejša.     Avstrija potrebuje nemštvo, |    će se noče poslovaniti. ravnotako tu-•i    cii Ogrsko.     Na vzhodu smo izgubili svojo gospodovalno prednost,   toda gledati moramo, da postanemo    na Češkem gospodarji.    Državne meje nimajo za nas več pomena. Nemštvo ie enoten polkičen činitelj in kot tak I    mora   nastopati brez ozira na desno f    ali na levo.«
?           Te besede jasno kažejo tenden-co, ki jo zasleduje to društvo, ki raz-trese vsako Ieto toliko mark po Avstriji. V Avstriji pač ni treba Nem-cem skrbeti za nemške sole, vsaj je nepobitno dejstvo, da država ustanovi  za vsako pest    otrok    nemških uradr.ikov.ki jih namenoma naseljuje po slovanskih deželah, posebno nem-ško solo. Društvo noče reševati nem-:'tva,   marveč germanizirati slovan-\    ski živelj, toda to se dandanes pač ne ;    bo več posrečilo, kajti tuđi Siovani, ki imamo v sebi še vso mlado, neiz-j    rabljeno življensko energijo, smo za-!    ćeli čutiti ter se zavedati svoje slo-i    vanske krvi,   svojega   siovanskega j   sorodstva.    _________
Resnico ]e govoril.
Na nemškem vseučilišču v Pragi se je zgodila „neolikanost", »predrz-nost* in bog ve kaj še vse, da je pro-movent govoril pri promodji resnico. Trije juristi so bili včeraj promovirani za doktorje prava. Po nagovoru rek-torja je odgovoril v imenu promovirani h dr. Gabrijel Kraus. Naenkrat pa so se začele suiti rektorju in pronio« ,
torju oči, napenjali so ušesa. rdečica jih je oblila, žile so se napele in končno je zarohnel rektor nad  novopečenim
doktorjem, da ne pripusti političnega govora. Rektor in promotor sta zapustila nato dvorano. In kaj se je zgodilo? Nič drugega, kakor resnica je prišla na dan. Dr. Kraus namreč je v uvodu svojega govora trdil sledeče: „Prvič imam danes priliko, da profesorjem ne po-vem predpisanih fraz, marveč da lahko prosto govorim z njim* Ne bom grajal dejstva, da se veda ra našem vseučilišću podučuje popolnoma na-pačno in da se z zastarelim sistemom ubija vsako veselje do studij. Pred vsem se obračam proti temu, da se veda na nemškem vseučilišču v Pragi izkorisča narodno in Kroristično. Veda je na celem svetu mednarodna. Samo na praškem nemfkem vseučilišču je izvor puhlih fraz*. Dalje mladi doktor ni prišel. Nemški dijaki so začeli razgra-jati, rektor se je repenčil in končno ,w bil naenkrat ^-^rn. Zbali sr^   ^ resnice.
^VEro^RJB rtiđarjss proti n^zgodam.
Kakor je ?- ^no, je st°nil zakon c zavarovanju r<darjev proti nezgo-dara v veljavo naredbo c pomočjo § 14. Pred kr^^kim se je vršila v no-tranjem ministrstvu enketa "istopnikov rudarskih organizacij in rudarskih pod-jetnikov glede statuta zavarovalnice proti nezgodam za rudarje Avstrije s sedežem na P ^aju, ki ga je izdeialo notranje ministrstvo sporazumno z mi-nistrsUom za javna dela. Glasom tega statuta naj bi obstojalo predstojništvo zavoda iz 30 članov in iz ravno toliko namestnikov, od katerih imenujejo I;s delodajalcif, l z delojemalci, "3 pa vlada. Za volitev predstojništva se raz-dele rudokopi v 6 volilnih okrožij in sicer:
1. okraje revirnih rudarskih oblasti St. Pčlten, Wels, Hali, Ljubno, Gradec, Crn ovi ce,
2.  okrožja  Celovec,   Celje,  Ljubljana, Zader,
3.  okrožje Krakov,
4.  zahodnočeško okrožje,
5.  vzhodnočeško okrožje in
6.  severnočeško okrožje.
Tako dolgo, da se imenujejo pravo predstojništvo, imenujs vlada kolegij za provizorično upravo zavoda.
Hrvatski sabor.
Včeraj je obravnaval hrvatski sabor zakon o izenačenju dohodkov de-želnih uradnikov z državnimi uradniki. Proti zakonu so bili Frankovci in Star-čevičevci. Predloga je bila sprejeta v prvem in drugem branju. Poslanca Persić in Hrvoj sta stavila nadalje predlog za ureditev dohodkov pisar-niških uradnikov in predlog za podporo po toči prizadetih prebivalcev v Hrvatskem Zagorju. Prihodnja seja v torek.   Na dnevnem redu je proračun.
Rusija in Hcoiuns^.
Kakor poroča „Az Est* haje iz zanesljivega romunskega vira, tvoril mir med Romuni, živečimi na C ^rskem in med Madjari ceno, za katero bi bila obranila Romunska svojo do edanjo politiko. Ko se pa ogrski vladi ni posrečilo napraviti miru, je sporučil ro-munski kabinet petrogradskemu kabinetu, da Romunija ne bo obnovila svoje vojaške konvencije z Avstro-Ogrsko. Nato je bilo v Petrogradu skle-njeno potovanje v Konstanco. Iz tega se da razlagati tuđi način, kako je grof Czernin letos po zimi opozarjal na potrebo   madjarsko-romunske  sprave.
Revolucija v illbaniji.
Še nekaj o zadnjih bojih.
Prvi strah po strahovitem porazu braniteljev Drača se je polegel. Sedaj skušajo iz Drača popraviti vtisk, ki ga je napravila zmaga vsta-šev ter pošiljajo v svet nova poroci-Ia. Vendar tuđi v teh poročilih ne morejo zatajiti hude stiske, v kateri se nahaja Drač, niti ne morejo utajiti, da so bile vladne čete odločilno poražene. Poročila iz Drača se glase sledeče:
Miriditi, Malisori in kosovski Ar-navti so bili prodrli do polovice brd pri Rašbulu. Naenkrat, brez pravega povoda in ne da bi bil ogenj sovraž-nika močnejši, so se obrnili, ker se nišo več hoteli nadalje boriti. Sedaj so začeli vstaši živahnejše streljati in vladne čete so se začele hitreje umikati. Eden izmed topov baterije jnženirja Hasslerja je bil pri teh če-tah. Bil je kakih 1000 korakov za pr-vimi vrstami. Albanci so zapustili top in Evropejce, ki so bili pri topu. Kljub temu so ti še streljali naprej, potem pa so spravili top nazaj, da y* ne izdube Km^u so f% ra/lrgali
Jermeni in artileristi so morali top sami vleČi. Kljub hude mu streljanju se jim je posrečilo, spraviti top za most na varno. Tekom popoldneva sa prihajali Miriditi v gručah v me-sto. V severnem delu mesta je zavladala strahovita zmeda. Sele počasi so se prebivalci pomirili. Pozneje so prinesli v mesto mnogo ranjenih. V bolnišnieo so pripeljali neko Alban-ko, ki je bila ranjena sredi mesta, ko ie razobešala oprano perilo, Turkan paša je na glavni cesti oštel voditelje Malisorov. Baterija na holmu je stre-ljala cei popoldne. Bojazen pred topovi je očividno zadržala vstase, da vladnih čet nišo zasledovali. V me-stu so prepričani, da je bil vstašem nacrt napada izdan, ker so izkorišča-li vse slabosti vladnih čet. Pokazalo se je, da je bil boj proti vstašem ne-odločen. Samo na ta način se da od-ločiti, da posije Evropa moštvo svojih vojnih ladij proti vstašem. Če Evropa tega ne stori, potem je slabo za kneževino.
Ranjenci.
Številnim ranjencem v holnišni-cnh skrbno strežejo. Tuđi v avstro-ogrskem poslaništvu skrbno pripravr-ljajo obveze in perilo. Ranjencem strežejo dame avstro - ogrske in nemške kolonije. Tuđi kneginja oh-iskuie dan za dnevom rnnjence. Tuđi še 24 ur po boju so našli na bojišču več ranjencev. Od braniteljev mesta je padlo približno 400 mož. — Tuđi vstaši zbirajo na bojišču svoje mrtve in ranjence. Z belo zastavo so dospe-li tik pred mesto, da so odnesli ranjene vstaše.
Tuje vojne ladje. — »Hercegovina«.
Kakor smo že poročali, je albanska vlada najela parnik > Hercegovi-na< avstrijske paroplovne družbe ^Dalmacija« ter namestila na parni-ku en top, s katerim so potem inže-nir Hassler, pruski ritmojster v p. Lippe in Časnikar Lirch streljali na Albance pri Kavaji na Rašbulu in pri Šjaku. ZveČer je došla vest, da se zbirajo vstaši v velikem številu se-verno od Drača pri Porti Romani. Da prepreci nov napad na mesto, je od-plula >>Hercegovina«. S parnika so nato bombardirali okolico Kavaje. Tekom pol ure so izstrelili 20 granat. V majhnein mestecu Kavaji je iz-bruhnila panika. Nekako ob 5. se je nenadno prikazalo na obali kakih 100 vstašev, ki so začeli streljati na parnik. Ta pa je odgovoril s par šrapneli, od katerih je eden padel v vrste vstašev. Nato so se vstaši vrni-li. Iz Drača ie parnik streljal tuđi proti ?jaku. Tako brezbarvno poro-čilo. Da pa je nastop avstrijskega parnika skrajna neprevidnost, da ne rabimo drugega izraza, je razvidno iz raznih drugih poročil.
Nobeno presenečenje nemogoče.
Tako piše neapoliski »Matino«: >.3kra5no usodepolno ?e !ahko. kar dela avstriiski parnik, da se na ta način Avstrija očitno udelezuie boja proti vstašem. Parnik »Hercegovina« Je vzel v Kotoru na krov dva tepa ter z njLra obstreJileval pozicije vstašev na Rašbulu in Šjaku, do-čim se ie nasprotno zgodilo, da so pri Porti Romani stcieči Malisori dne 17. junija obstrelievaH neko italijjan-slio torpedovko, ki je plula ob obali. MaHsorom se }e namreč povedalo, da dovažafo itaJiianske torpedovke vstašem municijo in živila. Pod takimi razmeratni je Ie svariti, da bi odplula tja-kaj italijanska dread-noughtska divizija, ki bi bila morala na svoji poti skozi Jadransko morje pristati vDraču, in pred Dračem ni nobeno prese-11 e č e n j e, tuđi najnever-jetnejše. nemogoče. Je pa še nekaj, kar daje mnogo misliti in kar je — upajmo — dokaz, da so ves dogodek s »Hercegovino« provzro-Čili Ie nekateri prepotentni in lahko-miselni Ijudje. ki ne smeio, kadar se vrnejo v Avstrijo, oditi zasluženi kazni, ker so spravili s svojo lahko-miselnostjo in morda tuđi zlobnostjo v nevarnost ne samo prav znatno avstrijsko premoženje, ne samo življenje mnogo avstriiskih podanikov, marveč tuđi evropski mir.
Grožnja »Hercegovini«.
Ali je vest resnična, ali ne, ne bomo raziskavali, zadostuje nam, da je sploh mogoče, da se govori o tem. Angleški admiral Trou-bridge ie namreč baje signali z i r a 1 avstrijskemu parniku »Hercegovini«, da bo dal parnik bombardirati in razstreliti, če ne ustavi tako] s strel|an]em. Kaj se je potem zgodilo, ni znano.
Tuie tadfe bodo stresate.
Iz Drača poročajo, da so dobili poveljniki pred Dračem stoieČih av-strtjskih in italHanskih vojnih lađi] od svojih viad pooblastilo, da sme}o9 če vdro y$taši v mesto in če obstoi* ja
knežji dvor, za poslan i Štva in tnje kolonije neposredna nevarnost, streljati s topovi na ladjah.
Avstrija ln Italija.
Da taki in podobni dogodki, katerih je bilo, kakor znano, v zadnjem Čaisu prav mnogo, ne morejo utrditi prijateljstva med Avstrijo in Italijo, je samo ob sebi umevno. Odmeve te vedno naraščajoče napetosti slišimo tuđi iz članka, ki ga pricbčuje itali-janski »Messaggero«, v katerem pravi sledeče:
V Draču k sreči ne žive samo avstrijski in italijanski diplomati in Časnikarji. Svarila kontrolne komisije in obsodba pariških, londonskih in petrogradskih listov, naperjene proti prevelikemu vplivu avstrijske diplomacije v Draču, so najboljši dokaz za sovražnost protiitalijanske kampanje. List pravi, da dovoljujejo straže v Draču avstrijskim časnikar-jem, da prodirajo do mostu, kjer je boj najljutejši, medtem ko vse druge časnikarje zavračajo. Top ob mostu je stal pod poveljništvom nekega častnika v uniformi. Ćelo akcijo vo-dijo v resnici avstrijski častniki. Položaj je silno resen. Vstaši so odgovorili na verski boj z verskim bojem. Knežev konak je samo še fIII— jalka avstrijskega poslaništva, glavno mesto kolonija, v kateri daje zakone pl. L6\venthal.
Pomoć?
Iz Konstance je dospelo v Drač 25 romunskih prostovoljcev. V Trst je dospel albanski vladinovec Kristo Mekši, ki potuje v Bukarešto v za-upni misiji kneza Viljema do kralja Karla. Iz Malisije pričakuiejo v Draču tuđi pomoči, Če bo pa prišla, je zelo dvomljivo. Z Dunaia sicer poročajo, da je Prenk Bib Doda odkora-kal iz Grušija proti jugu in da se na poti ne bo spuščal z Albanci v boj, marveč bo takoj napadel vstaše pri Jjaku v hrhtu, pa to so z Dunaja poročali tuđi že koncern minulega me-seca. Prav malo upanja na pomoč imajo v Draču tuđi
iz južne Albanije.
Iz Drača imamo tozadevno dve poročili. Prvo poročilo pravi, da je bil Aziz paša, ki bi bil moral priti Draču na pomoć, speljan pri Kavaji v zasedo in vjet. Po drugi verziji pa so ga v Valoni aretirali. ker je držal z vstaši. Iz Drača poročajo tozadevno sledeče: V četrtek popoldne je bila razširjena vest, da so vstaši pri Kavaji vjeli Aziz pašo v zasedi. Aziz paša naj bi bi[ z 2000 možmi korakal iz Ljušne v Sjak in napadel vstaše od zadaj. Sedaj pa se zatrjuje, da je bil Aziz paša, eden najvplivnejših voditeljev z juga, razžaljen, ker ga nišo sprejeli v novo ministrsko listo ter je vlado izdal. Pač je zbral 2000 oboroženih mož in trdil, da jih bo pe-ljal knezu na pomoč. Ko pa bi bil moral odkorakati, se je branil ter je kompromiriral vladno stvar. Zatrjuje se, da ie bil v Valoni aretiran. Del njegovih ljudi se je razpršil,* del pa je odkorakal v Fieri, kjer se je združil z vstaši. Tako se bo prlčelo na Jugu vstaško gibanje, kl se bo pozneje združilo z gibanjem v centralni Albaniji.
Albanska vlada pa trdi, da je obljubi! v Valoni neki drugi voditelj Husein Tosca tamošnjemu mestnemu roveljniku. da bo dal vladi na raz-polago 1500 mož iz Caberije in Ma-lakastra.
Iz notranjosti Albanije ni na-tančnejših poročil. Ahmed beg ne prodira. ker caka na prodiranje Prenk Bib Dođe. da se združi z njim. V merodajnih krogih pa dvomijo o zvestobi Ahmed bega ter pravijo. če bi mu kazalo, bi se pridružit tuđi vstašem.
Izmail Kemal.
Izmail Kemal je dospel v četrtek v Valono. Izjavil je napram nekemu poročevalcu »Tribune«, da je celega gibanja kriva okolica kneza, tuđi Ho-landci, ki naj bi ne bili politizirali. — Končno je dostavil, da upa, da bodo velesile same vzele ureditev vpra-Šanja v roke. Precej skrbi dela albanski vladi Izmail Kemal, ki so ga v Valoni slovesno sprejeli. Albanska vlada pravi sedaj. da ne verjame, da bi delal Izmail Kemal proti vladi, marveč upa ćelo, da ji bo mogel koristiti. S strahom pa se vpraša, kako plačilo bo Izmail Kemal zahteval za svojo nezaprošeno, vendar popolnoma nepogrešljivo pomoč.
AUadoturkL
»Albanische Korrespondenz« poroča iz Drača, da izhaja iz izpovedi ranjenih vstašev, da je bilo vodstvo vstaje v rokah mladoturških častni-kov, med katerimi se nahaja tuđi neki major turškega generalnega štaba.
Kneza prežene 16 vstašev. Itai!]anskl >Resto del Carlino« privida se zbira mednarodna kontrolna ko-mlslla vsak dan iestkrat ter te potvetoie, kako bi bilo MOfoče, n«fttlt| ystar
še v mesto, ne da bt prišlo do nel Jubih spopadov. Deset vstašev, tako prav! list, bi zadostovalo, da napravi sedanjemu stanju konec in prisili kneza, da zapusti Albaniio. Knez oočeitiU Drača, prednoniktemupri-silien, terpravi, dasenebo umaknil, dokler vstaši ne bodo streljali na njegovo nišo.          ________ ,.s
Vojna nevarnost med Bršho in Tupčijo.
Uspeh Srbije,
OdloČilen preobrat na boljše v grsko-turškem sporu je pripisovati odločno samo posredovanju Srbije, ki je v Carigradu resno posvarila in izjavila, da bi Srbija v slučaju vojne ne mogla ostati nevtralna.
Odgovor Turčije.
Grški zunanji minister dr. Streit je z ozirom na že objavljeni odgovor Turčije izjavil, da bo Grška sedaj po-čakala, da izpolni Turčija svoje obljube in da zaupa v akcijo velesil.
Komisija za Malo Azijo. — Kaznova-ni turski uradniki.
Grški poslanik na Dunaju Gry-pais je obiskal včeraj zunanjega ministra, da mu poroča o sedanjem položaju. Zdi se, da bodo vse velesile privolile v turski predlog ter odpo-slale posebno komisijo v Malo Azijo.
Turski poslanik v Atenah je spo-ročil grškemu zunanjemu ministru, katere korake je storila Turčija proti preganjanju Grkov. Med drugim mu je sporočil, da je bil prefekt Dardanel odstavljen in da je smirenski vali sporočil vsem uradnikom, da so bili prefekti ćele vrste vilajetov odstav-Ijeni. Talaat beg obljubuje tuđi, da bo dal zopet zgraditi razdejano grško cerkev v Ephezu.
Štajersko.
Iz Trbovelj. Škrlatica se med otroci vedno bolj širi vkljub vsem varnostnim odredbam in skrbi domaćega zdravnika g. dr. Tone Jamarja, katerega moramo tukaj javno pohvaliti. Nekaj razredov je zaprtih, a mi menimo, da bi bilo vendar v sploš-nem interesu, ako bi se vse sole za-prle dotlej, da se bolezen popolnoma ne zatre. Procesije sv. ReŠnjega Te-lesa se otroci nišo smeli skupno ude-ležiti, v soli se pa smejo tlačiti drug poleg drugega, kakih S0 v enem razredu skupaj. To ni doslednost! Na ta način ne bode uspeha in ves trud po-klicanih zdravstvenih organov za-man. Končno pa trdimo, da vsaka taka bolezen izvira in se tuđi nastane najraje tam, kjer vladajo nezdrave stanovanjske razmere in teh je v Trbovljah po rudniških hišah več kot odveč. Pa kaj bi človek govoril!
Iz Celja. Te dni so se vršili nabo-ri za celjski okraj. Ob nabornih dne-vih je po mestu vedno precej trušča, ker fantje mJslijo, da morajo biti ta-krat pijani. Naša celjska policija pai tuđi misli, da si pridobi posebne zasluge, ako prime enega ali drugega že malo okajenega nabornika. Zdi se nam, da jq posebno bodejo slovenski trakovi, ki jih nosijo naborniki. Posebno smesno je bilo, ko so policaji skrbno pazili, da nišo fantje peli pred rotovžem. Seveda, »slovenska nevarnost« je to — in povrh bi še bo-lela »Germana« Ambrožiča ušesa!
Iz Savinske doline. D a v č n i vijak jemlje vedno bolj na piko kmečko prebivalstvo in obrtnike iz-ven mesta Celja. Posebno pri odme-ri letošnjega pridobninskega davka se godi obrtnikom na deželi narav-nost krivica. Oglejmo si razliko med odmero v mestu in na deželi. Naj-nižji davek znaša za mestnega obrtnika 2 K 46 v in za obrtnika na deželi 2 K 79 v. V istem razmerju raste potem razlika, ki doseže pri davčnem nastavku 64 K, lepo svotico po 7 K 04 v, ki jo mora obrtnik na deželi plaćati več nego obrtnik v mestu s prav istim prometom. Še krivičnejša je obdačba pri visjih davčnih nastav-kih. Trgovcu v mestu se n. pr. pred^ piše od prometa kakih 70.000 do 90 tisoč kron pridobninski davek po 79 K, trgovcu na deželi pa od prav istega prometa 99 K. In vendar so! stroški trgovca na deželi, oddaljene-ga od železnice, mnogo višji nego1 mestnega trgovca, ki ima železnico in kolodvor tik pred nosom, Obrt-niki, protestirajte proti taki krivici I (Dopisniku bo najbrže odgovoril kd6 iz mesta, tako, da se bo koncem koncev videlo — da davčni vijak pritiska prehudo ene in druge. Op. ur.)
Vzoren parček. 301etni potnfK Rihard Pavel Stein iz Luckenwalda na Nemškem se Je v Mariboru spo-znal s 231etno babično hčerko Ano Wenlerjeyo, katero Je pregovoru, da te r^puatUa mat^ in s^ ? Stejn^n
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD', dne 1*. juiiija 1914.
136. Stev;
baje nekam v inozemstvo. Okrožno sodišče v Mariboru se pa sedaj ne zanima samo za Steina, marveč tuđi za Weilerjevo. Le-ta je namreč na sumu, da Je pred odhodom ukradla hranilnično knjižico in tako dobita, ko prideta v roko pravice, vsak svoje plačilo, le denar se bode bržkone ta čas iztaial.
Narodna čitalaica v Ptu]u. 23. Ju-nija t. 1. mine 50 let. odkar je imela Narodna Čitalnica v Ptuju svojo prvo veliko skupštino. Kako potrebna da je bila, se razvidi že iz tega, da se je udeležilo prve skupščine blizu 70 udov, ki so se odlikovali po vednost! in socialni veljavi. Svojo prvo veliko ustanovno slavnost pa je imela sele
5.  septembra istega leta. Zato je tuđi sedanji    čitalniški odbor sklenil proslaviti 501etnico z enako slavnostjo, ki se bo vršila en dan kasneje, t. j.
6.  septembra t. 1., h kateri pričakuje istotako obilega poseta.
Iz Ljutomera. V ponedeljek so zaprii 26 let staro viničarko Trezo Grmjak. Dolžijo jo, da. je hotela svojega bolehnega moža zastrupiti z mišico, ker se je bala, da bo dolga moževa bolezen povzročila prevelike stroške.
!z Gradca. Mestni svet fe imel v sredo sejo, v kateri je vzel odstop 1(; nemškonacijonalnih svetovalcev na znanje in sklenil razpisati nove j volitve. T« se bodo vršile 1. in 4. ju- * lija. Boj med nemškonacijonalnimi zastopniki uradništva na eni in trgovine, obrti ter hišne posesti na drugi strani se bode torej nadaljeval. Sled-nji nišo s svojim odstopom dosegli razpusta graškega mestnega sveta in splošnih novih volitev.
Iz Gradca. Pred porotnim sodi-šcem se je obravnaval v Četrtek za-nimiv slučaj. Ob času stavke kroja-ških pomočmkov v Gradcu je napa-del neki pomoćnik Matašič tajnika socijalne strokovne organizacije Ko-sela z revolverjem in ga je na prsih ranil. Ta napad je izvrši! zato, ker ni dobil kot »divjak« cd socijalistične organizacije nobene stavkovne pod-pore; ko pa je v sili sprejel neko de-io, so mu socijalisti grozili, da priđe njegovo ime v strokovni list in ne bo ciobil potem nikjer dela. Parotno sodišče je oprostilo Matašiča obtožbe poskušenega umora, pač pa mu Je prisodilo teden dni zapora, ker se je pregrešil proti orož. patentu. Raz-sodba je vzbudila v Gradcu mnogo pozornosti.
Iz Gradca. Štajerski deželni odbor je prestavi! uradni sedež potoval-nega učitelja Goričana iz Maribora v Celje.
Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. III. redni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 24. junija (v sredo) 1914. ob 8. zvečer v društvenih prostorih z običajnim sporedorn.
Drobne novice. Iz Zidanega mosta. Hčerka železničarja Kam-merdienerja je 15. t. m. neznano kam izginila. Drugi dan so jo našli v bližnjem gozđu mrtvo. Pognala si je kro-glo v srce. Dekle je bilo 21 let staro in se je končalo življenje bojda zaradi nesrečne Ijubezni. — Iz Maribora. Tiskovna pravda nroti »Šta-jerčevemu« Linhartu, ki bi se morala včeraj vršiti, je preložena. — IzCe-1 j a. Pcrotna sodišče je obsodilo poštneea slugo Vincenca Gorjupa iz Mislinja zaradi ponarejanja denarja na tri tedne strogega zapora in 28-letnega hlapca Janeza Pokliča iz Če-renožič na 10 mesecev težke ječe, ker je posilil neko 12 let staro dekli-co. — O p o v o d n j i, ki je preplavila in poblatila travnike, poročajo iz mnogih krajev v Pesniški dolini.
Harošho.
Nestronost in strah koroških Nemcev. Kako se boje celovški Nemci slovenskih „nevarnilT romarjev, kaže najbolje dejstvo, da je celovški župan pl. Metnitz sklical za včeraj izredno sejo občinskega sveta, v kateri se je izrekla županu zahvala za njegove korake, katere je on storil, da se prepreci prihod Slovencev v Celovec. Ob-enem se ga pozivlja, da naj kar naj-energičnejše nastopi jutri, t.j.v nedeljo, kot šef policije in naj stori vse, da se ne prikažejo nevarni „slovenski romarji" na svetih germanskih tleh Celovca. — Po tej seji se je vrši! tuđi neki shodič v neki gostilni, kjer so „Alldeutsche KaTntens* protestirali proti slovenski nevamosti, ki grozi koroškemu nem-štvu s prihodom slovenskih romarjev. — Po zborovanju so šli zborovald na Novi trg, kjer so zapeli svojo himno „Die Wacht am Rhein" s čemur so bila celovška nemška tla blagoslovljena in varna proti slovenskim romarjem.
Požar. Iz Reke pri St. Jakobu v Rožu je nastal te dni požar pri posest-niku Janezu Janah, ter mu napravil škode za 8000 K. Od te vsote je vsled zavarovanja kritih le 2000 K. Pogorel je tuđi Valentin Siter, ki so mui zgo-rela vsa poslopja z mlinom vred. Škode ima 20.000 K, zavarovgn pa je bil lc za 8500 K. Tttdi dmgt ppflapjt v t#-
žhri so bila v nevirnoftl, a to jih požarna bramba in đomafint obvarovali z velikim trudom nesieče.
RoparaM umor. 13. t m. je nesel nadkopač Rigelnik 8365 K iz Možice, da izplača delavce pliberike unije. To je vedel rudar Janer Ormadnik in ga je na samotnem kraju pričakoval in ustrelil iz blizine v hrbet. Ta se je zgnidil, a je imel še toliko moči, da ni Iz pusti 1 torbe z denarjem, ko mu jo je hotel ropar izpuliti. Nato mu je Grmadnik prerezal žile na vratu. Smrtno ranjeni Rigelnik se je zvalil pj bregu, ropar pa je s torbo pobegni!; revolver je pustil na licu mesta. Rudar Kopriv-nik je sli šal Rigelnika klicati na pomoć, prihitel je in videl bežati roparja. Rigelnik je imel še toliko moči, da je povedal ime oparja, nato pa je vsled izkrvavljenja umri. Mrliča so spravili v Možico. Kmalu nato so vjeli tuđi mo-rilca Grmadnika v nekem grraovju, kjer je štel denar. Oddali so ga sodišču v Celovcu. Umorjeni Rigelnik je bil 47 le: star  in zapušča vdovo  in enega sina.
Drobne novice. St rela je opekla pr ' ibudu dne 10. t. m. štiri drvarje, ki so zbežali pred nevihto pod neko skalo. Udarila je v skalo in pobila na tla drvarje. Vsi Štirje so dobili hude opekline. Enemu je strela raztrgala podplat na enem čevlju, drugemu pa ;e popoln^r^ raztrgala hlače. Vsem .-•? obrr" - olje. — Zadušil se 2 te ču\ v Vc:nber£u trimesečni otrok zakonskih F ~:ca in Ane Hoja med tem, ko se je mati za nekaj časa odstranila po opravkih. ■— Vsled padca se je sprožila puška gozdarSAemu pomoćniku Ivanu Reissnerju v Rikarji vaši ter mu je krogla odtrgala mazi-nec na desni roki. Prepeljali so ga v celovsko bolnišnico. — Velika tat-vina denarja. V Šmannem pri Beljaku je ukradel do sedaj neznani tat posesinid Mariji Anderwald, ko je ta delala na polju, iz zapne omare, v kateri je imela 780 K denarja, 280 K. Pred kratkim ji je bilo od vsote 800 K ukradel neznan tat 140 K. V obeh slučajih je izvršil tatvino najbrže isti tat, ki je moral biti o domaćih raz-merah dobro poučen. O tatu nimajo še nobene sledi. — VIom. Pri Vern-bergu je vlomil do sedaj še neznani tat v trgovino z mešanim blagom Jakoba Rogvja. Tat je s 4 metri doigo palico vdrl skozi zamreženo okno v trgovino, a je našel le kakih 20 kron denarja. Vzel pa Je s seboj hlebec sira in več peciva. Čudno je, da se ni v hiši nihče zbudil, čeprav je moral tat povzročiti precej ropota. O tatu nimajo še nobene sledi.
Primo; s'ho.
Duhovnik in godba. V Ajdovšči-ni praznujejo god sv. Ivana z običajno procesijo. Izza prastarih Časov je navada, da svira pri tej procesiji godba. Ta procesija bi se letos imela vršiti v nedeljo, dne 28. t. m. Običajno godbo preskrbi vedno občina. Tuđi letos je najela v to svrho občina pr-vaško godbo. Ker je pa občina v naprednih rokah, ni bilo to po volju župnemu upravitelju Rejcu. Le-ta je pisal županstvu pismo, v k^ierem prepoveduje, da bi pri procesiji svirala pervaška godba in grozi, c!a bo ves občinsKi odbor in godce ovadil radi hudodelstva motenja vere, ako bi godba vkljub njegovi pre;>ovedi sodelovala pri procesiji. ObeT -m se je Rejec proti sklepu obč. odbora, da naj pri nrocer-iji i^ra godba, prirožll na okrajno glavarstvo v Gorici, ki je ševe hitelo ustreči njegovi pritožbi ter razveljavilo gori omenjeni skleo obč. zastopa z nasvetom, naj občina najme za procesijo vojaško godbo. Tako je nastal med obč. odbororii v AjdovŠčini in župnim upraviteljem oster konflikt, ki grozi provzročiti še velike posledice. V Ajdovščini je namreč zaradi tega malen'Kostnega na-stopa župnega upravitelja proti že stoletnim krajevnim običajem zavladalo tako ogorčenje, da prete nekate-ri ćelo s prestopom v protestantizem. Ne vemo, Če je res, pravijo pa, da se jili je že okrog 400 priglasilo za pre-stop v protestantizem. Mali vzroki, a velike posledice!
Upravni svetniki vipavske žetez-nice in — aiimentL Zelezniški vozovi na progi Oorica-Ajdovščina imajo tako imenitno razsvetljavo, da ugas-nejo luči y vozovih pri najmanjši burji. Potniki se morajo potem v ta-kih slučajih voziti v temi. Lani spom-ladi se je vozila z vipavskim vlakom ponoći iz Gorice neka ženska. Bila je sama v kupeju, ko so ugasnile luči. Med vožnjo je prišel v kupe nezna-nec ter revo spolno zlorabil. Na to Je izginil, ne da bi ga dekle mogla spoznati. Cez devet mesecev pa Je dekle zazibala. Sedaj Je jela iskati — očeta. Ker je pa ve§ njen trud ostal brezuspešen* ji Je neki pravnik sve-toval, naj toži za aflamto upravne svetnike vipavske železnice, ki je edino kriva, da dekle ne more najti očeta svojemu otrok u, ker ni imela takrat, ko se Je dekle vozila z vi«« kom. nusyfitU€nQi yju»aov   P4ba
je baje le vloiena in upravni svetniki vipavske železnice prof. Ber-b u č , poslanec dr. Gregorčič, Godina in dr. bodo nemara solidarno primorani plačevati dekletu alimente za otroka za to, ker ob gotovi priliki ni bilo luči v železniškem kupeju!
Hrib se je udri na progi Vipavske železnice med Dornbergom in Batujami tik pred batujskim predo-rom. Zveza se je vzdržala s tem, da so potniki prestopali iz enega vlaka v drugega. K sreči se je zgodila ne-sreča ob Času, ko je bil slučajno na progi proti AjdovŠčini cei vlak, ker bi bila sicer zveza od Batuj do Aj-dovščine nemogoča, Ker v AjdovŠčini ni na razpolago nobenega železni-škega materijala za slučaj sile.
Divača. Podružnica sv. Ciril in Metoda divaška priredi v nedeljo, dne 5. julija t. 1. ob 4. popoldne na dan godu siovanskih apostolov na pre-Krasnem vrtu poleg sole, sredi vasi-ce, svojo veliko vrtno veselico s pet-jem in godbo. Pevske točke poje pod spretnim vodstvom pevovodje pev-ski zbor divaški, koncertne godbene točke svira slavna društvena godba »Kraška vila« iz Sežane. Za dobro in točno postrežbo sKrbele bodo vrle dame in gospodične divaške v svojih lepo okrašenih paviljonih z različni-mi jedili, kakor pečene ribe in drugo. Tuđi s kraškim teranom, kakor z dobrim senožeškim pivom si bode vsak lahko žejo gasil v lepi senci. buai.i. srečolov prinesel bode vsaKe-mu svojo srečo, če bode le koiičkaj dobro segal v torbico nežnim proda-jalkam srečk. Za vesela srca in lah-ke noge skrbela bode s pridnim igranjem sežanska godba pozno v noč. Vabila se bodo pravočasno razpo-slala.
Tržašld občinski svet. V pred-včerajšnji seji cbčinskega sveta tr-žaškega je prišlo do burnih prizo-rov, zlasti ko je govoril svetnik dr. Wilfan o »Tržaški kmetijski družbi<'. Pri tem govoru, v katerem je grajal svetniK dr. Wilfan postopanje občinskega sveta, ki podpira pač laško družbo »Agraria«, ne pa tuđi slovenske družbe, ki je storiia že mnogo za tržaško poljedelstvo, je razžalil svetnik Braidotti svetnika dr. Wilfana in je hotel ta zapustiti dvorano, a ga je župan lepo prosil, naj se povrne in naj konca svoj govor. Obenem je župan izrekel svoje obžalovanje nad tem, kar se je zgodilo. — Tuđi sicer je bila seja zelo burna.
Uspeh cvetličnih dnevov v Trstu. Kljub temu, cia so laški listi šču-vali proti slovenskemu cvetličnemu dnevu in kljub temu, da je laska dru-hal napadala zavedne Slovenke, ki so prodajale cveike in se jih ćelo de-jansko lotila, je uspeh teh cvetličnih dnevov povsem zadovoljiv. Nabralo se je okrog 5000 K denarja.
Sokol   pri Sv. Jakobu   v Trstu
priredi jutri, v nedeljo 21. t. m. na lastnem telovadišču (za konsumnim društvom »Jadran«) veliko javno te-lovadbo, pri kateri nastopi okoli 250 oseb. Proste vaje naraščaja bo izva-jalo kakih 200 otrok. — Dolžnost vsaKega zavednega Slovenca v Trstu je, da se udeleži tega slavlja, da s tem dostojno odgovori na napade laških listov in pomore potrebnemu društvu v gmetnem oziru.
»Piccolova« vestnost. Zanimivo je, kako vesten v poročanju je »Pic-colo«, ki vedno trdi, da je najbolje informiran list v Avstriji. Te dni je prinesel notico o veselici zveze pošt-nih in brzojavnih uslužbertcev, ki se bi morala vršiti minulo nedeljo, to je 14. r. m. Ta veselica se vsled slabe-ga vremena sploh ni vršila, a »Pic-colo« je kljub temu prinesel notico in poročilo o lepem uspehu te veselice. Je bil pač res dobro informiran ter je res vestno poročal.
Tržaška porota. Pred tržaško poroto je stal včeraj kot obtoženec neki Krevatin, ki mu očita obtožni-ca, da je 1. junija minulega leta po nekem prepiru v neki gostilni v Kopru vrgel posestniku Matiji Glavin\ ko je ta zapustil gostilno, kamen v glavo. Vsled tega je padel Glavina na tla in je dobil epileptični napad. 12 dni po tem dogodku je Glavina umri. Obtoženec Krevatin vsako krivdo taji in pravi, da je šel takoj po onem prepiru domov. Ker se po pričah ni dala dognati njegova krivda, so po-rotniki zanikali vsa vprašanja glede krivde, nakar je sodišče Krevatina oprostilo.
Krutost zavaroTSinicc proti oo zgodam. Franjo Svračić, tesar, doma iz Dubice ob bosanski meji, je delal pri tvrdki Weiss v Sucurcu v Dalmaciji, kjer si Je 20, novembra 1913 zlomil nogo. Zavarovalnica proti ne-zgodam v Trstu mu je primala 35% rento za dva meseca in aicer za ?as od 16. ianuarja do 15, marva t. 1. Svračić se »e proti ti odkčai pritožil na obrtno scdiSče, ki ie doia^ilo raz-pravo na — 3. septembra t, L Sele pozocie 9d ic patem t^ raspravo preložilo na 2. IidOa ia to na  pooovno
prošnjo Svračića. Oi 15. marca na-prej ni dobii potem nikake p^dpoie in Sele na ponovno zdravniško pre-iskavo mu Je za var jvalnica za čas od 16, aprila dala podporo za dva meseca, a v visini 15%. Za čat> od 16. marca po do 15. aprila Svračić sploh ni dobil nikake podpore. Ko je pote-kel ta dvamesečni roK in zopet ni dobil od zavarovalnice nikake podpore, pripeljal se je v Trst ter šel v zava-rovainico, kjer so ga pa poslali k zdravniku dr. Martinisu, da ga pre-išče. Ta ga je preiskal ter ga poslal v zavarovalnico, da mu izplačajo potne stroške. V zavarovalnici pa so mu hoteli izplačati 20 K za vožnjo v Trst, nišo mu pa hoteli plaćati vožnje za povratek v Dubico, temveč so do-ločili, da mora nemudoma oditi na kolodvor z nekim zavarovalnim uradniKom, ki mu bo na kolodvoru kupil vozni listek, s katerim se mora takoj oapeljati iz Trsta. Ker pa Svračić tega ni hotel storiti, so mu zagro-zili, da ga bodo dali po policijskem odgonu odpraviti iz Trsta. Tuđi tega se Svračić ni ustrašil ter je odločno zahteval, da se mu izplaca potnina, kar se je končno tuđi zgodilo. — Vse to je hotela zavarovalnica storiti zgolj zaradi tega, da bi se Svračića čimpr- '^nebila. Menda upa tuđi na to, ('            čić, ki je vsled zlomljenc
noge : ;'jen, ne bo prišel k raz pravi obrtnega sodišča in da bi spravila rento, ob kateri ?.\vi ubogi po-habljenec in njegova -■ Udbina. Pri-pomniti pa se mora £•_•. da Svračić tuđi za tekoči mesec ni dobil svoje rente. — To je pač krutost prve vrste!
Rodbinska drama v Pulju. Kakor smo že včeraj poročali, prepeljali so težko ranjeno taščo dr. Zahalke, Milko Tezis, ki ji je dr. Zahalka na njeno željo prerezal žile na roki, v deželno bolnišnico, kjer je včeraj umrla. Vsa tri trupla se bodo kakor je izrazil v pismu željo dr. Zahalka, položila v skupen grob. Pogreb se je vršil danes, v soboto.
Drobne novice. Zepnitat. V neki kavarni na ribiškem obrežju v Trstu ie bil te dni aretiran neki policiji dobro znani 271etni Raimund Russian, ker ie izmaknil kurjaču Ce-regato 50 kron denarja, a neki ženski tuđi denarnico z okrog 60 kronami denarja. — Tatinska berači-c a. Policija je aretirala predvcerajš-njim 251etno beračico Marcelino Ja-dressich. ki je pri beračenju kradla. ZasaČili so jo ravno, ko je pri neki stranki ukradla neko šest kron vred-no krilo. Oddali so jo sodišču. — Nesreća pri delu. 391etni zidar Jakob Benussi padel je v ulici Soli-rario v Trstu pri delu z odra iz visine par metrov ter se poškodoval zelo nevarno. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Poskušen samomor. 161etna Ivana Stock v Trstu špila je v samomorilnem namenu večio množino morfija. Prvo pomoč jej je nudil zdravnik rešilne postaje, nato pa so jo prepeljali v mestno bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora ni znan. — N a j d e n utopljenec. Predvčerajšnjem so našli v blizini Zavelj truplo utopljenca precej velike postave, starega kakih 35 let s crnim! brkami in brez jopiča. Domneva se, da je najbrže v pijanosti padel v vodo in utonil. Truplo je moralo biti v vodi kakih 20 do 24 ur. Identiteta trupla se do sedaj še ni dala dognati. — Nezvest uslužbenec. Predvčerajšnjim so aretirali 241etne-ga težaka Kornelija Vucicha, ker je kradel svojemu gospodarju, trgovcu s kavo Harrv Giitzlu večjo množino kave. Trgovec trdi, da ima vsled teh tatvin kakih 720 K škode. — Samomor. Iz četrtega nadstropja neke hiše v ulici Scussa v Trstu je skočila včeraj 251etna bančna uradnica Ada Tiiller na cesto ter obležala na mestu mrtva. Vzrok samomora je baje nesrečna Ijubezen.
III. Sin. Tscsoholski zlet v Ljubljani 1.1911.
Razstavni odsek prosi ponovno vsa društva, da naj mu v najkrajšem času dopošljejo opis društverie zgodo-vine in predmete za razstavo. Določeni rok je minul že — 1. junija. V začetku julija začne odsek z razbiranjem in razvrSčanjem, v sredi julija z razstav-ljanjem. Na poslatve, ki bodo doile po 5. juliju se ne bo mo-gel ozirati. — Razstavljcna bo tuđi velika statistična tabela Slovenskega Sokolstva po stanju 31. decembra 1913. Statistični odsek je razposlal koncem fcbruarja župam potrebne pole, termin je bil do 2o. marca, toda do 20. junija so poslale statistike sele — 4 župe. Zato ponavlja razstavni odsek poriv statistienega odseka, ki pozivlja ponovnožupe, da čimpreje vpošljcjo statistiko za 1. 1913. Doslej so vrniie statistične pole Sele Celjska, Idrijska, Mariborska in Novo-aeflti lapa. Termin za poslatev je potekd 2e pred par meaed In kljub
temu ^ še 5  žup  ni  vrnilo  statističnih   I
pol. Župna predsedstva naj energično   I
zahtevajo od vžupljenih društev točno   I
in pravilno izpolnitev pol; m a 1 o m a r -   I
nost in brezbrižnost nekaterih   I
društvenih f unkcijonarjev z a-   I
držuje ćelo delo odseka. Bratje,   I
več sokolske točnosti!                      I
Trgovcem s potrebščinami, ki so   I
v zvezi s Sokolstvom  in njega  prire«   I
ditvami,   poroča   razstavni   odsek,   I
da  lahko razstavijo  svoje iz-   I
brane vzorce na Sokolski raz-   I
ste vi proti majhni odškodnini (prostor   I
1 m2 velja 10 K, prostor 2 m2 20 K)   J
aliparazpoložesvojereklamne   I
listkeporazstaviza reklamne listke   I
1 Jvrdke 5 K). Priglase sprejema   I
razstavni odsek do 10. julija 1.1.   I
Dnevne vesti
+ Vodna   sila   na   LjubijankL
Mesma občina je vloži'.a pritužbo na c. kr. upravno sodišče proti odločb1 poljedelskega muiistrstva, s kate'o se je kakor z oćiočbo de^clne vladr-. piisodila prednost proiektu deželne-%-. odbora u izrabo vodne sile. Upravno sodišče je mestno pritožbo sprejelo ter jo začetkom tega meseca dostavilo poljedelskemu minislrstvu, da poda p^otispis v 60 dneh. O tem je obvestilo tuđi deželni odbor ;n c. kr. zeleznisKo ministrstvo, ki zamoreta odgovoriti na pritožbo. Ker pritožbe ■ l upravno sodišče vobče nimajo odločilne moči, ampak se vzlic temu cd.cčba zadnje upravne instance lahko takoj izvrši, zato je mestna občina vložila predpisano prošnjo na c. kr. poljedelsko ministrstvo, naj se njeni pritožbi na upravno sodišče pri-pozna odložilna moč, tako da deželni odbor ne more poprej vložiti podrobnih načrtov za izrabo vodne sile na Liubljanici, dokler ne bo upravno sodišče resilo mestne pritožbe. Kakor se nam poroča, ie poljedelsko mini-strstvo predlogu mestne občine ugodilo in njeni pritožbi na upravno sodišče priznalo odložilno moč.
-r Ob Završnici. O podjetju dr. Lampeta ob Završnici se v zadnjem času čujejo prav Čudne stvari. Stvar ne gre izpod rok tako, kakor so si v svoji lahkomiselnosti predstavljali deželni kristjani. Govori se, da so se razne zgradbe podrle, da je voda vdrla v nabiralnik itd. Koliko je na teh vesteh resnice, se da težko dognati, ker ne pripuščajo deželni podjetniki k zgradbi nikogar, o katerem ne vedo, da se absolutno lahko zanašajo na njegovo molčečnost. Ta strah pred nepoklicanimi ocrni je nad vse značilen, saj dokazuje, da odgo-varjajo one vesti, ki se širijo v javnosti, kolikor toliko resnici. Ako bi bilo ob Završnici vse v redu, potem bi pač podjetje ne imelo prav nobenega vzroka, da bi zabranjevalo vpogled v zgradbena dela tuđi tujim ocem. Nasprotno, ako bi dela ob Završnici redno napredovala, bi bilo ćelo v interesu podjetja, da bi dobili dostop k zgradbam najširši sloji, da bi se tako na svoje oči lahko prepričali, kako neupravičena ie uničujoča kritika, ki jo je bilo čitati v naprednih listih o tej »velikopotezni« akciji deželnega odbora ob Završnici. Tako pa so zgradili kitajski zid široko naokrog prostora, kjer se naj v dogledni bodočnosti dviga mogočna električna centrala, ki naj s svojo čarobno svetlobo osvetljuje vesoljno kranjsko deželo. Toda vkljub »kitaj-skemu zidu« se vendar semtertja marsikaj izve iz »prepovedanega svetišča«. Tako smo na primer izve-deli, da kopljejo v »svetišču« dolg jarek, tik ob jarku pa je potegnena dolga žica, na daleč vidljivem mestu pa je postavljena tabla z napisom: »Deželnim uslužbencem je pod kaznilo prepovedano stopati na ta svet.« Kaj pomeni ta napis? Ali vlada med deželnim podjetništvom in med domaćini tako »prijateljsko« razmerje, da so potrebni taki napisi. »Slove-nec« bo nam stvar gotovo rad pojas-nil, povedal pa nam bo tuđi, za koliko stotisočakov je že prekoračen proračun pri zgradbah na Završnici?
-r Obravnava proti deželnerau poslancu g. Josipu Turku. K včerajš-nji obravnavi proti deželnemu poslancu g. Josipu Turku se nam še poroča: Senatu je predsedoval g. sodni svetnik M i 1 č i n s k i, votanrje so bili: g. višje deželnosodni svetnik Presker, dež. sod. svetnika Pcrsche in dr. Pape ž. Državno pravdništvo je zastopal g. dr. N e u -berger, g. Josipa Turka pa je za-govarjal g. dr. Fran Novak, Obravnava sama, pri kateri je bil g. Josip Turk vsake krivde popoinoma opro-ščeiu je s svojo razsodbo preprečila nakane naših klerikalcev. Hoteli so provzročiti v Ljubljani čisto nepotrebne volitve, ker bi g. Josip Turk v slučaju svoje obsodbe tuđi izgubil svoj mandat. Imunitetni odsek deželnega zbora, osiroraa njegova večina je $ klasično lahkoto predlagala iz-ročitev  g. Josipa Turka  sodišču in
138. Stev.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 20 junija 1914.
Stran 5.
Klerikalci so se že naprej veselili nove žrtve. Nišo jih izmodrili dosedanji uspehi njihovih ovadb in denunci jantstev, — hoteli so imeti zopet novo blamažo! Dosegli so jo! G. Josipu Turku pa le čestitamo na njegovi oprosti rvi!
+ O ustanovitvi ^la<Jkornih to-varen na Kranjskem. Prejeli smo tale dopis s prošnjo,   da ga priobčimo: Z ozirom na razne časniške notice o nameravani kranjski sladkorni industriji,   priobčene   pred malo dnevi >, ljubljanskih dnevnikih, se naprošate, da priobčite nastopno pojasnilo: Od vsega počerka sem so zavzemali ini-cijatorji    akcije za ustanovitev slad-fcornih tovaren na Kranjskem načelo, da se na] izvede to povsem    gospodarsko podjetje izven domaćih političnih borb. Po tem načelu so se po-vabili v ustanovili    odbor    zemljiški posestniki,    tehnični in agrarni stro-kovnjaki,    posamezne ugledne oseb-nosti po deželi    ter   slednjič   župani prizadetih občin, to pa ne oziraje se na strankarsko pripadnost. Med dru-girm gospodi pristopilo je odboru tuđi   več   aktivnih    politikov S. L. S. Kmalu pa se je menda objavil baš v t* i stranki napor proti novemu pod-jetju,   kajti se pred ustanovr.im cbč-nim zboiorn an& 1. oktobra m ). zaprosila je vcčina   gosp^iov S. L. S. i-.,veze od dan?   besede   ter so le-ti gospodje   izstopili   iz komiteja.   Da sklicatelj saro ni d2l nikakega povoda za tak pojav.   se   ume;e ob sebi. Pogled v imenik članov ustanovne^a odbora, prioD^tn   koncern decembra ni. 1. dok^zuie. oa ni govora o šepa ratistično -.i-r-Lialni« akciji. Asr-rarija za   namišljeno    podjetje    veliala    je mnogo truda in dosti    denarja.    Povsem   pomoma pa je trditev,   da je ustanovni odbor podpisal in izplačal za to agitacijo in za ustanovne stro-ške vsoto 7000 K.   Ustanovni odbor ni podpisal nikaKe vsote, niti ni pla-čal nikakega zneska. Da se je moglo trudapolno delo izvesti,   je pomogla izredna požrtvovalnost    posameznih gospodov,   izvoljenih   v izvrševalni odsek. denarne izdatke pa je po veči-ni   pokril   predsednik Fr. pl. Šuklje. Slednjič se o stvari sami. Protiagita-cija. ki so jo koi spočetka   zasnovali razni   skeptiKi po deželi   proti   naši ideji,   nas je privedla   do opreznega postopanja in je bila ona prvi povod, da smo pripravljali podrobno delo na sirši podlagi.    Med tem časom se je "ojavila vsled skrajno neugodnih trgovinskih    razmer    na    jugovshodu splosna kriza v avstrijski    sladkorni industriji, kriza, kakršne Še ne pomni tioslei cvetoča obrt. Vsi upamo z go-tovostjo, da bo kmalu konec tem iz-rednim gospodarskim težavam in da tuđi sladkorna industrija preboli zadane ji udarce. Ni pa povsem izfdju-čeno,   da   bo treba   za to nekaj let. Vsled tega je naša dolžnost. počakati ueodnejše konjunkture.    Naše zveze z izvenkranjskimi interesenti nikakor nišo pretrgane, pogaianja se nadalju-.'ej'o. Upamo, da se v kratkem pribli-/amo svojemu cilju. —    V Ljubljani, dne 20. juniia 1914.    Fran pl. Šuklje, L r. dr. Janko Kersnik, 1. r.
-1- Kranjski deželn! odbor ima smolo. Veleindustrijalec Schmid pl. Schmidsfelden v Wi!helmsburgu je vzel v najem triglavski lov ob Bo-hinjskem jezeru za dobo od leta 1917. do 1922. in sicer od upravnega odbora tega okoliša. Do leta 1917. ima lov v najem dunajski univerzitetni profesor Wertheim. Profesor Wertheim pa je hotel tuđi od leta 1917. nadalje obdržati lov v najem ter se je pritožil na deželni odbor. Ta je ugodil njegovi pritožbi ter razveljavil najemnin-sko pogodbo Schmidovo zaradi no-manjklfivega postopanja. Proti temu ukrepu se je Schmid pritožil na upravno sodišče. Njegov zastopntk je naglasal, da kranjski deželni odbor ni bil kompetenten za svojo odločbo, ker je lovišče last 124 opravičencev, vs!ed Česar sklepanje najemninske pogodbe ne spada v ingerenco dežel-nega odbora. Upravno sodišče je u&odllo pritožbi ter razvellavilo odločbo deželnega odbora kot nezakonito.
-T Mestna občina je pravdo z Dolenjskimi železnicami v zadnji stopinji izgubila. Razlogi so tako karakteristični, d«i jih hoćemo v eni pri-iiodnjih številk deloma priobčiti. — Habeat šibi!
+   Zadnja iustična imenovanja.
Poročali ste uže, da je bil tukajšnji gospod nadsodni svetnik Ivan Kavč-nik imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču na Dunaju. On je tedaj prvi slovenski sodnik iz okoliša graškega nadsodišča, ki je bii po-ktican na tako odlično mesto. In kak-šen interes je imela justična uprava, ki nam Slovencem ni naklonjena pri tem imenovanju? Dvorni svetnik in pod predsednik tukajšnjemu deželnc-mu sodišču Pajk bi šel rad v pokoj, in če bo šel enkrat v pokoj, bil bi edini resni kandidat za podpredsedni-sko mesto nadsodni svetnik Kavčnik, katerega bi bilo težko prezreti. Po-tem takcin bi bilo   ppdpredsedniiko
mesto oddano Slovencu. Da st to ne zgodi, bil le Kavčnik imenovan po principu »Promoveatur, ut amove-atur« dvornim svetnikom pri najviš-jem sodišču; Palkovo mesto pa bo zasedel gospod Nemec, sođni nad-svetnik Kočevar pl. Kondenheim. Tako je ta stvar! In slovenske delega-čije bodo to preziranje mirno gledale! — Predno je postalo Kavčnikovo mesto prosto, pa je že deželnosodni svetnik Sturm pritiskal za kljuke v Gradcu in na Dunaju. ter je se pripo-ročal za to mesto. Sturm se namreč čuti vsled tvojega nastopa ^ fezikov-num vprašanju, kvallficiranega In vrednega za avanzma! To so lepe razmere!
-r Brežfo^i Slovenci v obrambo svojih pravic.     Krivica, ki so jo Slovencem o priliki sokolske    slavnosti dne 14. junija t. 1. prizadejali vlada in Nemci, je zdramila brežiške Slovence, da so se dne 18. junija zbrali vsi, ki čutijo narodno, in sklenili odposla-ti vladi ta-le protest:  >Z odločbo c. kr. okr. glavrrstva v Bre^jah z dne 2. junija 1914 št. 15.388, se je dovo-lilo telovadnemu drastvu »SokoU v Brežicah, da se srne vršiti   slavnost na travniku za hišo št. 78 v Brežicah. To   dovoljenje je c. kr. namestnisko predsedništvo razveliavilo, ker se je po    »nezajamčenih poročilih prepričalo, da se je za slučaj, da se slavnost prired* v ozemlju mestne občine, vsled obstoječih  narodnih    nasprot-stev bati spopadov in izgredov. Ker vidijo prebivalci slovenske narodnosti v tej prepovedi   veliko    krivico, sklenili so na .^estanku dne !S. junija 1914 padati c. kr. namestniji lo-le iz-javo: Znaten del brežiških prebival-.ev je slovenske narodnosti:    glede na njih število in davčno moč zahte-vajo za se iste pravice in iste udobnosti, katere uživajo prebivalci druge narodnosti. V tem, da se Slovencem zabranjuje slavnost v lastni ob-čini in na privatni zemlji,    oddaljeni nad sto korakov od javne ceste, vidimo veliko krivico, proti kateri odloc-no protestiramo, in to tem bolj,   ker smo prepričani, da se je prenoved le izdala na žeijo in zahtevo naših soob-čanov druge narodnosti. Naglašamo, da je veselico v mestu dovolilo c. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah. ki gotovo prav dobro pezna razmere in ki je, vpoštevajoč    faktične    odnošaje, vedelo, da o kakih spopadih in pre-tepih ne more biti govora. Obžaluje-mo, da se je c. kr. namestnija bolj za-nesla na pritožujoče   se   Brežičane, kakor pa na svojo podrejeno oblast. Takšno postopanie    mora    razburiti najmirnejše duhove. Poudarjamo, da se n. pr. maloštevilnim   Nemcem   v Sevnici vkljub protestom   od   strani slovenske   občine vsako leto dovoli prireditev veselice v sevniški občini, nam   slovenskim Brežičanom pa ne. Knaka pravica bi pač morala veljati za vse! Konstatiramo končno, da je zadnja leta vladal po naši zaslugi po-polen mir v Brežicah:   obe narodno-ti so v miru in slogi skupaj živeli. Če se bedo te razmere v bodoče spre-rrienile, ne bo to naša krivda. Sporo-čamo vladi, da borno   vkljub   vsem zaviram nadaljevali borbo, dokler si ne priborimo v postavi nam zajamčene pravice-f.
'4- Iz državnega žele niškega sveta, ^elezniški ministar )• imeno-val predsednika trg. in obrtr^ zbornice Ivana K n e z a za člana d-zavnega železniškega sveta, podprc sednika zbornice Kamila Pammerjapaza njegovoga namestnika.
-1- Iz politične konceptne službe.
C. kr. okrajni komisar dr. Henrik S c h a f f e r je bil poklican v notra-nje ministrstvo. C. kr. okrajni komisar dr. Leopold Z u ž e k je prestav-Ijen iz Kamnika k deželni vlr,di v Ljubljani, c. kr. deželnovladni konci-pist dr. Josip  Hubadpav Kamnik.
—  Kršćansko usmiljetije, kje si? V Trnovem na Notranjskem sta po-gorela dva posestnika ■— klerikalec in naprednjak. Za pogorelce se je na-biralo v cerkvi. Nabralo se je menda okrog 115 K. Pogorelca sta prišla po elenar v župnisče. Klerikalec je do-bil 113 K, naprednjaka PeterHna pa Je Krlstusov   namestnik spodil ln vrgel za njim dve kroni, zavlti v papir. Ne-srečni    naš    somišljenik se je nam smilil in napravili smo v listu na naše občinstvo poziv, naf odgovori na to    barbarsko    dejanje    katoliškega duhovnika z obilnimi darovi za   ne-srečnega somišlienika PeterHna. Naš poziv je imel uspeh:   v   dveh dneh smo nabrati 114 kron, kar je sijajen dokaz napredne darežljivosti, dobrote in kršćanske«* usmilienja. Zares ponosni    smo    na svode somišljenike, Nadaljne     darove   sprejema   na5e upravniStvo.   Ko se zbirka zaključi, pošljemo denar pogorelcu Petcrlinu.
—  »Matica Sforovtfca« p. m. n. povertenlkooi   fai   Ckmom.   »Matica Siovenskac najvljudneje opozaria in prosi vsc   svoje   a. poverjenike in člane, da ji naj pošljejo članarino za leto 1914., ker treba v smislu njenih pravil plaćati članarino v prvi poio-vicileta.
—  Slovenskim pisateMem! Prosimo vnovič slovenske pisatelje,   da bi prispevali za »Branlborov« kole-darCek slovenski mladini. Doslej se ie našemu pozivu odzval samo še pi-satelj Cvetko Q o 1 a r. Kaj pa drugi naši pisatelji? Omenjamo. da se raz-peča 6000 izvodov koledarčka   med slovensko mladino! Odbor narodno-obrambnega društva »Branibor«.
—  OdvetniSka zbornica kranjska je imela v ponedeljek 15. t. ni. popol-dne svoj redni občni zoor,   ki ga je otvnrii kmalu po 3. uri predsednik g. dr. Ma j a r o n,   konstatujoč   sklep-čnost.   Pozdravil je došle zbornične člane in s toplimi besedami spomi-njal se umrlih odvetnikov: I. Ven-c a j z a in drja. Golfa, zlasti pa dr. K u š a r j a, ki je bil od leta 1898. dalja član disciplinarnega sveta in tuđi predsednik  Zveze  odvetnikov.  Zbo-rovalci   so   to   počaščenje     poslušali staja   —   Na dnevnem redu je bilo predvsem poročilo o odborovem poslovanju za dobo od 1. junija 1913 do 31. maja 1914, katero se je prečitalo. V pretekleni letu je bilo resiti pred-sedstvu, oziroma odboru    571 vlog. Stevilo odvetnikov znaša sedaj 48, število kandidatov pa 75.      Zastop-stev revnih so opravili   odvetniki   v 87 kazenskopravdnih slučajih in v 11 eivilnopravdnih.  Poročilo,  ki  je  na-števalo stanovske pritožbe in njih re-Šitev, nadalje dopisovanje z oblastvi in drugimi odvetniškimi    zbornicami ter razne o<3borove korake,    se    je brez ugovora odobrilo. Nadalje so se odobrili zbornični računi za preteklo leto ter se je v pokritje proračuna za tekoče leto določil zbornični prispe-vek na 20 K. Zbornični podporni za-logi, ustanovljeni leta  1908., je priraslo 1320 K, tako, da njena glavnica sedaj znaša 3030 K.     Pri dcoolnilnih volitvah za bodoča tri leta je bi! zopet izvoljen za zbomičnega predsednika g. dr. M a j a r o n, za podpred-sednika g. dr. P a p e zf v odbor g. dr. K r i s p e r, za Člana in g. dr. T r i 1 -I e r za namestnika.    V disciplinarni svet je bil iznova izvoljen za predsednika g. dr. S u y e r, za člane gg. dr.  K r i s p e rf dr.  R a v n i h a r  in dr. P a p e ž, za namestnika    g.    dr. Novak. Zbornični pravdnik ostane še nadalje g. dr. T e k a v č i č, njegov namestnik pa g. dr. P i r c. Vse volit-ve so se vršile skoro popolnoma so-glasno. Resile so se pritožbe treh odvetnikov proti odredbi odbora, kate-rim občni zbor po poročilu odbornika dr. Pirea ni ugodiL Na peticijo Društva odvetniskih in notarskih urad-nikov se je po poročilu podpredsedni-ka dr. Papeža sklenila izjava,   da se maksimalni delavni čas   in   nagrada za nadurno delo ne da enotno dolo-čiti, da je pa vsekakor nad urno delo primerno  nacrraditi.  Pri   slucajnostih se je razvila živahna razprava o načinu sestave imenika za vojaške zagovornike ter o tnzadevnem denisu graške zbornice. Razprave so se ude-ležili, oziroma rredlnge so stavili zg. dr. Š v i g e 1 j, T r i 11 e r, K r i s p e r, P i r c in T a v č a r. Ko ie nredsedrr-k pripomnil,  da  zadeva priđe v kratkem na razgovor v stalni    delegaciji vseh odvetniskih zbornic, se je skle-nanje o predlogih za sedaj    odložilo. Konec zborovanja ob en četrt na 6.
—  Idrija za razstavo   »Jugoslo-\anska žena^t. Gosp. Dragotin Lapaj-Tse, ki ima v Idriii veliko   eksportno trgovino čipk, opremi    na    razstavi »Jugoslovanska žena« posebna sobo s prekrasnimi  idrijskimi    kieklanimi izdelki. In sicer posije na razstavo v Ljubljano vsa ona dela, ki pojdejo po-tem  na svetovno razstavo    v    San Francfsko.     Tuđi bo v tem oddelku kleklala gospodična,    da bodo imeli posetniki priliko videti, kako se izde-lujcjo znamenite idrijske čipke. Posebno zanimanje bo vsekakor vzbu-jal prekrasen plaše,   kakoršnega   ie imel papež Pij IX. in ki velja 5000 K.
—   Slovenska umetniška razsta-va se otvori v začetku meseca av-gusta. Ker je velik del prostora dolo-čen za posebno razstavo,   mora se število  umotvorov    za    posamezne razstavljalce omejiti  na    povprečno šest. Prijave naj se pošiljajo do 5. ju-lija slikanu R. Jakopiču, umotvori pa najkasneje do 15. juli ja na: Umetni-ški pavilijon R. J., Ljubljana, Latter-mannov drevored.
—  Neka] neverjetnega je,   da se vrši jutri v Ljubljani ena sama veselica, in ta je kresna slavnost v Trnovem. Da pa še na to kdo ne pozabi, se bo pričetku veselice oddalo   primerno število strelov. Saj bo pa tuđi ta veselica nudila zabave za par dru-zih. Opozarjamo na veliki kres, ume-talni ogenj in še nekaj drugih zabav te   velike   veselice s tako obširnim sporedom. — Tore) na »viđenje jutri v HrflMrltv gala!
—  S—t|akobc<ni;     Pozivi jamo vas, da se v največjem številu udele-žite   krmmm vrnaMcm TrnovčaBav In KrakuvČMMT |ntrf popoMee ▼ oeeto* l)o t HrfllNNfevMi salu. Trnovčani in Krakovčani imalo to navado, da jim žilica ne da miru, da bi ne prišli na vsako našo prireditev, zato se iim in-trj ot¥»tirafH Ce bog ga ta tteča Hi-
naška, jim borno polovili toliko žab, da bo ta rod čisto izmrl v Krakovem in Trnovem. — Gospodarsko napredno društvo za šentiakobsk! okraj.
— Vse prijatelje Sokolstva opo-zarjamo še enkrat, da se udeleže III. jav. telovadbe štepanjskega Sokola, spojeno z veliko narodno veselico, ki se vrši jutri, v nedeljo, na prijaznem vrtu g. Matije Babška, p. d. Mraka v Štepanji vaši.
Zgodovinski dan. Stara in lepa navada je, da prihajajo ljudje Še ved-iio leto za letom na dan sv. Ahacija na Turjak, ter se spominjajo zgodo-vinskega leta 1593. Tega leta so namreč napadii Turki naš krasni Turiak. Toda zmaga nad Turkom je bila slavna! Osramoćen in potolčen je moral zapustiti Turek naše lepe pokrajine in za spornin je moral pustiti marsikaj dragocenega, med tem tuđi plašč sultana paše Hasana. Leto za letom prihajajo ljudje na ta dan na Turjak, še ćelo iz daljnih krajev. Tuđi letos dne 28. junija se proslavi ta zmaga nad Turčinom. Le-pi, visoki hrib Sv. Ahacija bo ponosno nosil vse tište, ki bodo pohiteli ta dan k Sv. Ahaciju. Pravijo sicer. da zgodovinskega piašča ni več na Tur-jaku in da ga je nevidna roka zame-njala. a zanimivosri se vidi vkijub temu dovolj. Zato v nedeljo, dne 28. junija t. L vsi prijatelji lepe narave na Turiak k Sv. Ahaciju. Pot do tja je krasna in složna. In ko dospe člo-vek na vrli, se n" poraja krasen razgled. Ko se nau, ;iO vsem lepo-tam naše slovenske zemlje, pa pohitimo v znano narodno gostilno pri Prajerju, kjer se dobi vedno pristna kapljica in izborna mrzla in gorka jedila. Med tem si borno tuđi lahko ogledali slavni turjaški grad in druge zanimivosti. Vsakdo torej, kdor hoče imeli lepo zabavo in se navžiti naše lepe narave naj ima za parolo: V nedeljo, dne 28. junija na Turiak. — Izletnik A. P.
ZaShiblienci na protokol v fa-rovž. Pišejo nam: Župnik stopišivi, Poren;a oznanjuje: Ce se v moji fari nahajata fant in dekle, 'Ki se rada vidita, in upata, da bosta kdaj »skupaj prišla«, ali če se že dlje časa poznata in sta takorekoč že zaro-čenca, tedaj opominjam pri živem Bogu, da je sveta dolžnost vseh takili zaljubljenih in zaročenih parov, da se čim preje z^Jasijo v farovžu, da se jih da na protokol, kjer morajo svečano kakor pred živim Bogom pismeno se zavezati, da se bodo v »zakon vzeli«, kjer bodo na katoliški podlagi zgra-dili novo s:avbo katoliske družine, da se v slučajih. ko razmere ne do-puščajo, da se sveti zakon čimpreje skleni doma v cerkvi. iant in dekie zavežeta pred menoj kot božjim namestnikom, da če tuđi jih razmere za nekaj časa ločijo, ne zapusti fant svojega dekleta, ne dekle svojega fanta . . . Pripominjamo. da se župnik Porenta pri tem sklicuje na okrožnico sv. očeta, torej da to, kar velja za stopiške Pcdgorce, mora Ve-Ijati tuđi za vse kristjane. oziroma kršćanske zaljubljene parčke celega sveta, ker sv. oče gotovo nišo imeli v mislih samo podgorskih fantov in deklet, ko so tisto okrožnico izdali. Torej vsi zaljubljeni parčki kar hitro v farovže in dajte se na protokol, pa hitro, ker zđai. ko se v cerkvi delajo že take kozlarije, je pričakovati, da bo res kmalu konec sveta.
Novo gostilno je odprl g. Ferdinand Vode. veletržec z vinom v Ko-inendi. Kljub sedemletnim intrigam klerikalcev, osobito bivšega klerikai-nega poslanca Mejača je c. kr. de-želna vlada pođelila g. Vodetu go-stilničarsko koncesijo. Priziv občin* skega odbora v Kaplji vaši je c. kr. trgovsko ministrstvo zavmilo, spoznavši, da gre edinole za politično preganjanje, še več pa za nelepo in nekrščansko stanovsko zavist.
Iz Jesenic. V četrtek zjutraj po drugi uri kotalil se je sokolski stra-hovalec Slomškar Salberger zopet do nezavesti pijan po jeseniškem blatu. Da ga ni spremljal obč. tajnik, bi gotovo obležal v kakem jarku. Salberger pričenja zopet svojo nizko preteklost. Ubogi Sedlak je moral v grob, da je naredil prostor temu ne-zavestnemu alkoholistu, vodji Šest-razredne sole.
Na državni realki v Idriji bo vpi-sovanje v I. realčni razred dne 4. juli ja dopoldne od 8. do 10. Takoj po vpisovanju se vrše sprejemne izkuš-nje. V jesenskem terminu se bodo vpisovali učenci v I. razred dne 15. septembra, izkušnje pa bodo dne 16. septembra. — Z realko je spojen tuđi pripravljahu razred; vanj se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili vsaj tri razrede ljudske sole, dne 18. septembra. Staršem priporočamo ta zavod, ki ima škara] v vseh predmetih in razredih slovenski učni jezik. Tuđi ie danes še najložje tehnično izobra-ženim mladeničem dobiti primerne službe, in to ne samo doma, ampak tuđi v tujini.
KateovM hi trgovte t papir)em Ptm CUtotfk v idriR |e tvoja trgo-
vino v isti hiši premestil na spfednjo stran, tako da je dohod v trgovino iz-pred cerkve in ne več s sadnega trga.
Vojska zoper žganlepltie je gotovo vse hvale vredno prizadevanje in kar nič se ne moremo strinjati s tistimi, ki pravijo, da bi klerikalci ne smeli preganjati žganja, ko ga ven-dar sami izdelujejo v trapistovskem samostanu v Rajhenburgu. Pa to na-ziranje je napačno. 2ganje, ki ga ku-hajo trapisti v Rajhenburgu, je jako fino in jako drago. To žganje je samo za prelate in korarje in take odlične gospode, ki toliko trpe in delajo, da so res potrebni izdatnega okrepčila. rie pa za navadne ljudi. Torej le nič izgovorov. Kdor samo za prelate in korarje žganje kuha, je še većino lahko odkritosrčen nasprotnik žganjepitja.
Izlet Hrvatskega pevskega društva „Lovor" iz Opatije na Bled. Gornje društvo priredi v nedeljo, dne 28. junija t. !. izlet iz Opatije na Bled po sledečera sporedu: odhod iz Opatije ob V25. zjutraj; prihod v Gorico ob 10. dopoldne; odhod iz Gorice ob 2. 53 min.; prihod na Bled ob 5. 29 min. popoldne. Na Bledu priredi .Lovor" isti dan koncert v tamkajšne do-brodelne namene. Pričetek koncerta ob 8. zvečer. Koncert se vrši na vrtu, a v slučaju slabega vremena v dvorani hotela „Jokler". Vstopnina 1 K za osebo, a obitelji čez 3 osebe plačajo 3 K vstopnine. 29. junija si ogledajo izletniki Bled in okolico in odpotujejo od tam (iz Jesenic) ob 6. 34 min. popoldne čez Ljubljano (prihod ob 8. 20 min., odhod ob 8. 30 min.) nazaj v Opatijo, kamor pridejo ob 12. po-noči. Kdor od naših rojakov iz Voloske, Opatije, okolice in Reke se želi udele-žiti izleta, naj se izvoli prijaviti do 26. junija Hrv. pjev. društvu „Lovor" v Opatiji. Vozna cena tja in nazaj okoli 13 K za osebo.
Slovenskim podjetnikom in de-narn?m zavodom. Proda se ze zelo poceni na slovensko-nemški meji velika tovarna, žaga, velika vodna moč, električna naprava in več poslopij ob dveh železnicah. Interesenti naj se pismeno obrnejo na naše uredništvo ter prilože znamko za odgovor.
Otroci s ceste, senzacijonelna čuvstvena ljudska drama v treh de-janjih se predvaja od danes naprej v kinematografu „Ideal". Gotovo bo vsa-koga ganila bridka usoda matere, posebno še, ker igra glavno vlogo iz „Otrok iz Pariza14 znana mala Su-zana Privat in sedemletni Bubi. V to-rek „ bitka pri Gettvsburgu" z vojaškim koncertom.
En milijon se lahko zasluži, naj-novejša, najbolj senzacionalna veselo-igra. Velika opremna komedija v treh dejanjih in 7 slikah, veselo potovanje okoli sveta a la Jules Werne se predvaja od danes naprej v Bachmaier Elektro Bioskopu. Kdor se hoče dobro zabavati, ta naj ne zamudi obiskati teh predstav.   Navadne  znižane  cene.
Zabave slona. Ko so včeraj pe-Ijali iz cirkusa Kludsky po Dunajski cesti slone na kolodvor, zlomil je eden od njih pri mitnici lesen trarn ter prevrnil neki voz s kamenjem. Kor so se otroci smejai in ga dražili, ubral jo je za njimi ter prišel končno v kuhinjo nekega žeiezniškega usluž-benca, kjer si je privoščil večjo množino fižola in pojedel cei črešnjev za-vitek. Zelje, ki se je na štedilniku kuhalo, pa mu ni ugajalo in je vrgel vse skupaj s posodo vred v strop. Razentega je pobil več kuhinjske po-sode, ko so pa med tem časom prišli ponj. se je mirno dal odpeljati na kolodvor. Posestnik cirkusa je moral plačati železniškemu uslužbencu za zabavo slona in za njegovo večerjo 70 kron.
Smrtna nesreća pri kuhanju. 231etna kuharica Justina Misel, ki je bila uslužbena na Bleiweisevi cesti Št. 11, se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečila. S samovarom je tako ne-rodno ravnala, da je bencin eksplodi-ral. Kuharici se je vnela obleka in se je nesrečnica lako zelo opekla, da je še popoldne umrla v bolnišnici, kamor so jo prepeljali.
Zlobnežf. Na Sv. Petra nasipu so zasajene lepe, senčnate lipe. Toda kaj pomaga to, če ^otroci trgajo in lomijo kar ćele veje. Želeti bi bilo, da staži nekoliko bolj oštro primejo otroke. Tuđi policija naj bi nekoliko pazila na to, da se ne bo delala škoda po drevju.
Samomorilec, katerega truplo so v četrtek našli v travi pri Brezovici, kakor smo včeraj poročali, je 271etni Srečko Železnikar iz Šmartnega pri Litiji. Kaj ga je gnalo v smrt, nam ni znano.
Dva nova gosta so dobili danes v tukajšnji prisilni delavnici in sicer 361etnega Jožefa Kožuha iz Dramelj, okra] Celje in 3Pletnega Jožefa Urha iz Cerkelj, okraj Kranj.
Izgubljen« stvari v času od 13. do 16. junija 1914, naznanjene pri policijskera ravnateljstvu: 1 srebrna ura z verižico, izgubljena 11. junija, 1 čma denamica z 90 K io 1 ilat prstan, 1 bankovec sa 20 K* 1 mtitk
Stran 6«
.SLOVENSKI NAROD* dne 20. juniji 1914.
138. Štev.
z  4  m bele svile.  NajcUn* stvari v
času od 13.—16. junija 1914, ki se dobe pri policijskem ravnateljstvu • 1 modra svilena pompadura z denarnico, 1 nov telovnik, 1 crna denarnica z 2*25 K, 1 ura iz kovine s srebrno ve* rižico, najdena 14. junija 1.1. v Št. Vidu, £ denarnica z 18 K, 1 svilena bluza, 1 listnica z 80 K v bankovcih, 1 telovnik iz modrega blaga, 1 „Kinta" kolo št,  60.501,  1   zlata damska ura.
Narodna obpsmba.
Družbi sv. Cirila in   Metoda  je
poslala moška podružnica v Ribniđ 64 K, čisti dohodek prireditve v spo-min SOOletnice ustoličenja koroških voj-vod. G. Janko Dijak, tržan v Ljutoraeru je poslal 16 K s poročilom: „Od po* sojilnice v Ljutomeru za udeležbo pri občnem zboru dne 7. t. m. izplačanih 16 K darujejo Ciril-Metodovi družbi". G. Mirko Bernard, tajnik izvenakadem. m. C. M. podružnice v Gradcu je na-bral 17 K 48 v, kot odgovor nabira-nju podpisov za lex Kolisko. Pri sho-du v Sv» Križu dne 7. t. m. je na-brala podružnična blagajničarka g. Mar. Bonetova 7 K 03 v, G. Ant. Hren, nadučitelj na Muti je poslal 6 K 40 v, nabranih ob izletu Mariborčanov v slovenski gostilni na Muti. Uradniki že-leznični in po!tni so vplačali že tretji obrambni kamen naši družbi. Uvažuje to dejstvo, uvažuje, da so prvi delavc' C. M. podružnice za Pivko, ki tek-muje po svojih prispevkih letos na-ravnost z mestnimi podružnicami, mc-ramo dati vse priznanje in najtoplejšo zahvalo tem našim zavednim in vzor-nim  rodoljubom.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Prem in okolico priredi dne 28. junija (v nedeljo veselico v velikern obsegu na vrtu pri g. Gra-horju v Bitnjah. Že danes vabimo vse rodoljubno občinstvo od blizu in dalec: priditc vsi, ki čutite narodno, da se prijateljsko razveselimo in gmot-ro podpremo našo najkoristnejšo družbo sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda si je nabavila zopet nove vrste narodni kolek: dekle s cvetjem. Želimo, da dobi mnogo odjemalcev.
Na Prema priredi v nedeljo 2S. t. m. ondotna C. M. podr. vsestran-sko zanimivo veselico. Igra sloveča Sokolska godba iz Kerpelj, nastopija tuđi izborni pevci. Tuđi ostali spo-red ie bogat in zanimiv, kakor sre-čolov, vabljivi šatori itd. Veselica bo ob bregu Reke, kier bo tuđi plesišče na prosterrL Ako bi bilo vreme neugodno, vrši se veselica v prostorni dvorani pri Grahorju v Bitnjah. Začetek ob 3. popoldne, vstopnina le 60 v. Ta dan bi se naj zbralo v Bitnjah vse. kar ljubi pošteno domačo zabavo in našo domovino, ker veselica je v pomoč naši šolski D. C. M. Daj:e z obilo udeležbo nadaljnega poguma pridnemu odboru na Premii iz vseh sosednjih krajev, iz ćele Reske doline pa tuđi iz bratske Istre. Še Liburnija naj bipripeljala svoje zastopnike.
Društven? nnznanila.
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I. 1914. Seja slavnostnega odbora se vrši jutri v nedeljo dne 21. t. m. točno ob 9. dopoludne v zvezni sobi v „Narodnem domu".
Sokol I. priredi 5. julija t. I. veliko javno telovadbo in ljudsko veselico na stavbnih parcelah ,.Kmetske posojilnice" na Dunajski cesti. Bratska in sorodna društva se naprošajo, da se ozirajo na to veliko narodno in sokolsko prireditev. —■ Na zdar!
Popoldanski izlet v Škofjo Loko priredi pevsko društvo ..Slavec"^ v nedeljo 28. junija. Po prihodu v Škofjo-Loko se vrši ob 4. popoludne na dvo-riŠČu restavracije „pri Guselju*, na zgor. trgu ljudska vese'ica s petjem godbo in drugimi zabavami. Ako bi bilo vreme v nedeljo neugodno se vrši izlet v ponedeljek 29. junija (praznik).
Sokol v Štepanji vaši priredi 21. t m. svoj III. javno telovadbo z veselico. Clani Sokola I. se pozivljajo, da se v najvecjem številu udeleže te prireditve in sicer v kroju. Zbirališče ob 3. pop. Trg Tabor. — Na zdar!
Z Vica se nam poroča; Priprave za slavnost praznovanja 401etnice tukajšnjega gasilnega društva so v polnern teku. Obširni senčnati vrt bode slavnostno okrašen, postavljeni bodo paviljoni za vino, pivo, jestvine, kavarno itd., tako da bode ta veselica gotovo v vsakem oziru prekašala vse dosedanje prireditve. Za mladino bode v prostornem salonu posebna godba za ples, v mraku pa se bode zažigal krasen umetilni ogenj. Ker je društvo včlanjeno pri stari gasilski zvezi, je dolžnost narodno mislečega občinstva. da se tako redke slavno-sti polnoštevilno udeleži. Da pa bo društvu mogoče radi obedov in dru-gega vse točno in v pravem času j preskrbeti, obraćamo se še enkrat da xsg|i  Uxy. &ifrin\k(*c  z uli/udno »
projnjo, na] nam on? gotovo vsaj do 24. t. m. po dopisnici, katero so z va-bilom prejeli, naznanijo Število mož, kl se siavnosti udeleže, ker le v tem slučaju zamore društvo biti odgovorno za točno postrežbo.
Telovadni odsek v Velikih La-ščah priredi s sodelovanjem Sokola v Ribnici, eventualno v KoČevju in So-dražici v nedeljo, dne 21. junija 1914 popoldne v Velikih Laščah javno telovadbo. Po telovadbi se vrši velika ljudska veselica pri g. Grebencu. Po-stavijo se šotori za pivo, vino, jestvine, slaščice, cvetke in trafiko. Igra ciganska godba iz Celja. Za veseljake se postavi vrtiljak. Točilo se bo prist-no Gregoričevo vino iz Gadove peči. Začetek ob pol 4. popoldne. Pričaku-je se velika udeležba, ker bo vreme ugodno, ker je Jupiter že obljubil, đa ne bo nagajal. Slavno občinstvo se vljudno vabi k ti prireditvi.
V. zlet Gorenjske sokolske župe se vrši 4. in 5. julija 1914 v Kranju. Spored: Predvečer, dne 4. julija ob pol 9. zvečer je tekma v te-lovadnici. 5. julija je ob 7. uri zjutraj nadaljevanje tekme, ob 9. uri zjutraj skušnje sester, ob 10. uri zjutraj skušnje za popoldanske nastope, ob 11. uri stik članstva na telovadišču in razvr-ščenje za izprevod, ob pol 12. uri dopoludne izprevod in pozdrav sokolstva pred mestno hišo. Popoludne ob pol štirih javna telovadba, nato ljudska veselica v Zvezdi.
Idrijska sokolska župa priredi v nedeljo, dne 28. junija svoj IV. zlet v Žireh o priliki siavnosti razvitja prapora ondotncga Sokola. Ob 6. zjutraj je izbirna tekma za vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani. Ob '/212. opoldne zbirališče sokolskih in drugih društev pred Sokolskim domom, ob 12. razvitje novega prapora, ki ga je žirovsko narodno ženstvo poklonilo Sokolu. Po razvitju prapora ja slav-nostni sprevod v Žiri in odtod nazaj na Dobračevo. Po sprevodu obed po raznih gostilnah. Popoldne ob 4. javna telovadba na travniku za Sokolskim domom, po javni telovadbi velika narodna veselica ravno tam. K slavnost-nim dnem žirovskega Sokola, ki si je v najtežavnejših razmerah prvi postavil svoj Iastni Sokolski dom, naj prihiti slovensko sokolstvo v najčastnejšem številu. V I. S. Ž. združenih društev pa je bratska dolžnost najštevilnejša udeležba, saj je tuđi žirovski Sokol vedno rad posečal vse župne priredbe v lepem številu v drugih krajih žup-nega okoliša in to ob najneugodnejši prometni zvezi. Želeti je, da i drugo narodno čuteče občinstvo iz Notranj-ske poleti ta dan v žirovsko dolino izkazat vrlemu žirovskemu Sokolu svoje simpatije in pomoč v nadaljnjem boju za sokolska načela. Od letos na-prej je v Žiri odprta zveza iz Logatca po novi deželni cesti ob divnih Matja-ževih kamrah, ki so bile do danes javnosti nepoznane, a vsled svoje ro-mantičnosti vredne zanimanja vsakega ljubitelja prirode in naše slovenske zemlje. Vožnja na vozeh iz Logatca v Žiri traja dve uri in stane 1 K za osebo. Za vožnjo se je priglasiti vsaj do petka opoludne starostu Sokola v Logatcu br. Fr. Hladniku. Prihodnjo nedeljo torej vsa zavedna Notraniska na čelu s svojim Sokolstvom v Žiri. Na zdar*
Prostovoljno gasilno društvo v Postotni priredi dne 21. t. m. ob 4. popoldne glavno vajo v c. kr. kobi arni v Prestraneku.
Telovadno društvo Sokol v Se-nožećah priredi v nedeljo, dne 21. t. m. I. javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico in plesom. Telovadba in ples se vrši ob vsakem vremenu. Vabimo vsa cenj. bratska društva in narodno občinstvo, da se te veselice v kolikor mogoče velikem številu udeleže. — Začetek ob pol 4. popoldan.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin naznanja, da se vrši letošnji občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. v Pulju, v Riviera Palače Hotel, ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je tuđi znanstvena razprava člana g. Zdolška a sloven- [ ski sadjarski terminologiji. Popoldne si člani ogledajo otoke Brioni in za praznik 29. t. m., Petrovo, se eventualno določijo drugi izleti.
UmetnosL
Spored    I. produkcije   goiencev j »Glasbene Matice« v ponedeljek, dne j 22. junija 1914.    Spored: 1. Dvorak: | Humoreska. Na klavir igra gdč. Via- j dimira Vrstovšek. (Šola g. J. PavČi- i ča, 5. razred.)   2. a) R. Savin:    Ro- j manca, b) Fr. Gerbić: Romanca. Na j klavir    igra ^dč. Danica Počivalnik. (Šola g. Fr. Gerbića, 5. razred.) 3. a) ! H. pl. Kaan:    Berceuse.    b)    G. Fr. Handel: Menuet. Na gosli svira gdč. Anica Sadar. (Sola ge. B. Pospišilo-ve, 3. razred.)   4. a) Chopin: Marcia funebre.   b) Mozart: Menuet iz simfonije   v Es-duru.   Na klavir igrajo 6ročno: gdč. Nilka, Helena in g. Tr. Potočnik. (Sola g. J. Pavčiča.) 5. K. Bpbn:  Ritorpct  Ma gosti »vira g.
Mirko Mribar. (Šola g. J. Vedrala, 4. razred.) 6. a) Moszkowski: Serena-da. b) Grieg: Norveški ples. Na klavir igra gdč« Nilka Potočnik. (Šola g. J. PavčiČa, 5. razred.) 7. a) Dr. B. Ipavic; Na Poljani, b) Ch. Gounod: Pesem iz opere »Faust*, c) K. Gold-mark: Studenček. Poje gdč. Marija Pirh. (Šola g. M. Hubada, 2. razred.) 8. S. Heller: a) Barkarola. b) S. Hel-ler: Impromptu. Na klavir igra gdč. Miči Jurman. (Šola gdč. J. Chlu-mecke. 5. razred.) 9. a) Seeling: Barkarola. b) Grieg: Valse-Im-promptu. Na klavir igra gdč. Nada Kolšek. (Šola gdč. J. Chlumecke, 5. razred.) 10. Fr. Drdla: Souvenier. Na gosli svira g. Zoran Hribar. Šola g. J. Vedrala, 4. razred.) 11. a) Schumann: O. 15. Iz otroških prizo-rov. — Dete zaspi, b) E. Schiitt: Etude mignone. Op. 16. Št. 1. Na klavir igra gdč. Zdenka Tominšek. (Šola g. A. Trosta, 6. razr.) 12. a) Griejr- V čolničku. b) F. S Vilhar: Mrtva ljubav, c) R. Schumann: Nikar me ne vabite! Poje gdč. Zora Ropas. Šola g M. Hubada, 2. razred. 13. a) V. Novak: \7 op. 5. Bagatellv št. 1. Vspo-min!:o. h) Cajkovskij: Iz Ietnih čašo, />tcv. Na klavir ju igra gdč. FmHija Marolt. (Šola g. A. Trosta, 7. razr.) 14. P. Rode: Prvi stavek iz koncerta št. 16. Na gosli svira g. Fe-dor Gregorič. (šala g. J. Vedrala, 5. razr.) 15. a) E. Adamič: Nokturno, b) Haberbier: Spomladno vzbujenie. Na klavir igra g. Rudolf Koleša. (Jo-la g. Fr. Gerbića 8. razred.) 16. Rach-maninoff: Polichinelle. Op. 3., št. 4. Na klavir igra g. Anton černe. (šoia gdč. L. Petranove, 8. razred.) — Oo-jencem pri produkcijah ni dovoljeno odzivrati se ponov. odobravanju.
K produkcijam „Glasb. Matice" letos ni brezplačen vstop, temveč se naznanja občinstvu, da je odbor do-ločil vsaj malo vstopnino po 20, 40 in 60 vin. za sedeže in 10 vin. za stojišča, da se vsaj en del stroškov, takih, v pedagogiškem oziru potrebnih priredb pokrije. Od dobrotnikov se v ta namen tuđi preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobivajo v predprodaji kakor običajno pri kon-certih.
Razne stvari.
*  Velika   nesreča v premogoko-
uu. Iz Calgarije v Kanadi porocajo: V premogokopu blizu Fernie se je dogodila eksplozija. Sodijo, da je 200 do 600 mrtvih. Do včeraj zvečer so izvlekli iz rova 50 rnrtvecev.
*  EksplozUa na italijanski transportni   ladiji.  Iz  Rima   porocajo:  Na italijanskem  transportnem   parniku  za vojaštvo  „Juliana" se je pripetila  velika nesreča, koje parnik prišel v adensko pristanišče ter oddal  predpisani salut. Kartuša  je eksplodirala  prezgodaj ter usmrtila dva mornarja in enega artile-rista pa je smrtnonevarno poškodovala. Škoda na parniku je velika.
*  Orel odnesel otroka? V neki občini blizu Bolcana je pred par dne-vi   izginil    41etni  sin nekega   kmeto-valca. Dozdaj nišo mogli dognati, kam se je  bil  izgubil. Utoniti  ali  pasti v kak   prepad ni mogel.   Najbrže ga je odneselorel, katerih je v bolcanski okolici mnogo. Več nego 300 oseb in več policijskih psov je preiskalo  vso okolico brez uspeha. Orli so odnesli že več ovac.
y Špionašni proces. Iz Crnovic porocajo: Prizivni senat deželnega so-dišča v Crnovicah je predvčerajšnjem obsodil radi špionaže v prospeh Rusije bivšega agenta tukajšnjega poli-cijskega ravnateljstva Vladimirja Senin-ka na dve leti in zasebnico Fani Joj-novičevo na 6 mesecev težke ječe. Se-nink je svoj čas deloval pri aretaciji bratov Gercvskih, prišel pa je potem v roke tajne ruske policije, ki ga je pridobila v svoje namene.
*  Atentat na carjev vlak. Iz Pe-trograda porocajo: Na neki vlak na železniški    progi  KiČenev-Petrograd je bil izvršen atentat. Neposredno po carjevem posebnem vlaku se je dogodila nedaleč od postaje  Čavdnov grozna eksplozija, vsled katere se je prevrnil osebni vlak. Več vagonov je skočilo s tira. Več oseb je bilo poško-dovanih. Brezdvomno je bil atentat narnenjen carjevemu vlaku, samo da je bomba prepozno eksplodirala.
*  Miss  Pankhurst.    Iz   Londona porocajo:  Miss  Pankhurst je  stavila, da bo toliko časa stradala, dokler As-quith ne sprejme deputacije East-End-sufragetk, in je stavo dobila.   Asquith je včeraj  sprejel  to deputacijo.   Miss Pankhurst je po 8 dnevnem stradanju predvčerajšnjim zvečer odŠla iz za pora. Okoli devetih je šla proti parlamentu, bleda kot smrt, z udrtimi očmi, njene spremljevalke so jo morale skoraj ne-sti. Zahtevala je, naj jo spuste v parlament, kar pa ji nišo dovolili. Dobro, je rekla bom pa pred parlamentom na-ljevala svojo stavko s stradanjem. Zgru-dila m je na tlak pred parlamentom ter tam obležala vsa oslabljena.   Pod glavo so ji položili par bfazin.   Ves prostor okoli nje je policija lastraiiU. Okoli kordona so ae nabrati tadovtd-
neži. Iz zbornice so prišli poslana ter se postavili poleg Pankhurstove. Via* dala je po pol na tihota, ni bilo slišati niti ene zaničljive besede. Poslanec Keir Hardi, star prijatelj rodbine Pan-kburst jo je skušal pomiriti. Bilo je že pol enajstih zvečer, ko je došla vest, da je Asquith sprejel deputacije/. Pank-hurstova je dosegla, har je hotela ter se odpeljala domov.
*  Lumbago (Hexenscliuss), živč-ne in mišićne bolezni hitro in zaneslji-vo odstranijo tablete Kephaldol.
*  Veseli so otroci samo   takrat, ako se zdravstveno dobro počutijo. Sem spada v prvi vrsti dobro teles-no odvajanje. Kako pogosto deklice ali dečki premalo pazijo naše.    Iz-preobrnjeno    obnašanje,    odpor    do igre in dela izdaja, česa manjka. Brz nekaj dni    zapored kupica prirodne »Franc Jožefove« grenčice in igraje lahko se da motena prebava   zopet spraviti v tek, z njo pa se povrneta radost in dobra volja malih. Stvari-telj učne knjige za otroške bolezni, tajni svetnik prof. Gerhardt, 1888. do 1889. leta rektor na kralj, univerzi v Berlinu, izjavlja v nekem izvidu, da je    odrejal    Franc    Jožefovo   vodo mnogokrat,   pa vselej z zanesljivim uspehom. Dobiva se v Iekarnah, dro-gerijah in trgov. z mineral, vodami.
Telefonska in brzojavno popocila.
Izid   deželnozborskih volitev v istr-skih kmečkih občinah.
Trst, 20. junija. Izvoliena sta bila pri deželnozborski volitvi v istr-skin kmečkih ohčinah kandidata Slovencev in Hrvatov Matej Sker-bec, župnik v Kerkavcih in Josip V a 1 e n t i č , nadučitelj pri Sv. Antonu. Škerbec ie dobil 1177, Valentič 1110 glasov.
Cesar.
Dtinar. 20. junija. Cesar bo najbrže že 25. t. m. odpotoval v Išl. Prvič ga bodo spremili predstojnik vojaške pisarne baron Bolfrass, dvorni župnik SeidI in en častnik cesarjeve vojaške pisarne. Cesar se bo vozil tuđi na lov.
Obtožba ministrstva.
Dunaj, 20. junija. V sredo je imela nemška svobodomiselna stranka shod, na katerem so poslanci Zenker, Gan-ser in Ofner vehementno napadali vlado zaradi naredb, uveljavljenih s pomočjo § 14. Sprejeta je bila reso-lucija, ki pozivlja poslance, da naj zahtevajo jeseni v parlamentu proti kabinetu Sturgkh obtožbo.
Nlžjeavstrijski deželni zbor.
Dunaf, 20. junija. Nižjeavstrijski deželni zbor bo imel za posvetovanje o proračunu za 1915 še jesensko za-sedanje. Dne 5. januarja 1915 poteče legislativna  perijoda deželnega zbora.
Konferenca v Pragi.
Praga, 20. junija. Bivši češki deželni poslanci so imeli včeraj posvetovanje, na katerem so se bavili s praško konferenco. Da bi Čehi izpremenili svojo taktiko, na to ni misliti, in ker tuđi Nemci ne odnehajo, ni misliti na ugoden uspeh konference.
Avstrijsko  veleposlaništvo v Bero-linu.
Dunaj, 20. junija. Dolgoletni av-strijski veleposlanik na nemškem dvoru Ladislav grof Szogyeny hoče baje od-stopiti. Njegov naslednik bo princ Gott-fried Hohenlohe-Schillingsfurst.
Italijanski državni zbor.
Rim, 20. junija. Italijanski državni zbor je sprejel šestmesečni proračunski provizorij z 264 glasovi proti 21 gla-sovom.
Ruska duma.
Petrograd, 20. junija. Duma je sprejela dopolnilne kredite v znesku 9,630.219 rubljev za ministrstvo jav-nega poduka in zakonski nacrt o reorganizaciji centralnih uradov zuna-njega ministrstva.
Francosko in rusko vojno brodovje. Pariz, 20. junija. Oficijozni listi pišejo, da je ruski admiral Rusin sicer neuradno v Parizu, da pa gre za posvetovanja glede razširjenja in reorganizacije ruskega vojnega bro-dovja.
Predsednik   franeoske  republike na potovauju.
Pariz, 20. junija. »Figaro« piše, da bo predsednik republike   na   povratku iz Petrograda   obiskal   tuđi švedskega kralja v Stockholmu. Velikanska zrakoplovna nesreča.
Dona), 20. junija. Tik pred Duna-jem v Fischamendu se je dogodila danes dopoldne velikanska nesreča. Ob 8. zjutraj se je dvignil v zrak z balonom stotnik Hauswirt z nadpo-ročnikom Bajerjem, poročnikom Hochstetterjenu poročnikom Meidin-STerjem, desetnikom Hajdino, pod-desetnikom Weberjem in inženirjem Kammerjem. Namen je bil, da z balona delajo fotografične poskuse. Balon je plaval v visini 400 m. Pol ure ijpxnck  sta  ioieia na EanouflHBm i
dvokrovcu zasledovati zrakoplov nadporočnik Flatz in fregatni poroč-nik Buchta ter nalog balon prehiteti. Aeroplan se je zaletel v zrakoplov in ga raztrgal. Sledila je silna eksplozija. Iz zrakoplova se je dvignil sileit plamen in par sekund nato sta trešči-la balon in aeroplan na tla kot ne-razlocna masa, iz katere so izkopali pozneje7popolnomazgorelih vojakov. Oba poročnika v aeroplanu sta bila strahovito razmesarjena. Padec je bil tako silen, da so ponesrečencem kosti predrle meso in kožo. Na kraj nesreće so prihiteli častniki in voja-ki. Katastrofa je vzbudila na D,unaju ^plošno žalost
Zrakoplovstvo. •             .
Petrograd, 20. junija. V ruski dumi je 140 poslancev predlagalo, da se dovoli inženirju Sikoriskemu, izumitelju ruskega zrakoplova »Ilija Muromec«, posebna premija 100.000 rubljev.
Budimpešta, 20. junija. Aviatik Prodan je včeraj padel s precejšnje visine ter se smrtno nevarno pobil.
Velikanska nesreča v rudniku.
London, 20. junija. »Reuter« poroča iz Victorije    (Brit. Columbija), da se je zgodila v nekem rudniku eksplozija, ko je bilo v rudniku 600 ru-darjev. Kakih 200 rudarjev so resili — vsi drugi so poginili. *     *     • Dogodki na Balkanu«
REVOLUCIJA V ALBANUL Nov nacrt vlade.
Rim, 20. junija. Albanska vlada zbira, kjer more, čete, da bi vstase zopet napadla. Miriditi izjavljajo, da se ne bodo izpostavljali novemu klanju in da se bodo udeležili boja samo,. če bo dosti čet. Ministrski svet je sklenil vstase napasti z morja. Boji v Draču.
Drač, 20. junija. Včeraj ponoći je izbruhnila v Draču panika. Ob pol 1. ponoći so neznani Ijudje v mestu streljali, nakar se je vnel zunaj mesta pri predstražah ljut boj. Čez pol ure je boj prenehal. Gre za komplot muz-limanov v Draču. Včeraj dopoldne so aretirali v Draču veletržea Hadži Sulejmana, ki je stal baje komplotu na čelu. Pri hišni preiskavi so našli mnogo omžja. Sledile bodo nadaljne aretacije. Vlada je osnovala posebno narodno gardo 120 mož, ki naj zasle-duje zarotnike.
Parnik »Hercegovina«.
Drač, 20. junija. Parnik »Hercegovina« je tuđi včeraj bombardiral vstaške pozicije pri Kavali in Rašbulu
Vstaši se hočejo vdati?
Drač, 20. junija. Vstaši so baje poslali v Drač štiri hodže, od katerih so v Draču pridržali dva, druga dva pa poslali nazaj. Vstaši prosijo baje dvodnevnega premirja ter so pripravljeni kneza priznati. Vlada v Draču je baje ponudbo sprejela, če dajo vstaši garancije, da Drača ne bodo več napadli.
Pomoč?
Drač, 20. junija. Vlada je baje obveščena, da stoji Prenk Bib Doda z 2000 možmi pri Išmi, 4 km severno od Drača, ter namerava danes napasti vstase.
Drač, 20. junija.     Včeraj je pri-spelo v Drač 80 Arnavtov s Kosova, katerim sledi baje še sto. Vstaši.
Drač, 20. junija. Vlada je dobila obvestilo, da so vstaši izborno založeni z municijo. Imajo baje 4 milijo-ne patron.
Valoua, 20. junija. Pri Elbasanu je prišlo do novih krvavih bojev.
London, 20. junija. Listi porocajo iz Drača, da je tam položaj neizpre-menjen. Vstaši so poslali kontrolni komisiji pismo, v katerem pravijo, da so pripravljeni  takoj razpustiti čete,
če knez obljubi, da zapusti Albanijo.
*            *
VOJNA   NEVARNOST   MED   GR-ŠKO IN TURCIJO.
Atene, 20. junija. Grski uradni krogi trde, da je prvi del turske note, ki obljubuje, da bo Turcija ustavila preganjanje Grkov, zadovoljiv, drugi del pa je nejasen, ker Turčija ne po-ve, ali namerava podati garancije, da se vrnejo begunci v svoja selišča in da se jim vrne konfiscirano in oropa-no premoženje. Atenski kabinet bo vztrajal na tem, da ugodi Turčija tuđi tej zahtevi.
Carigrad, 20. junija. Pristanišče v Smirni je še vedno zaprto z mina-mi. Ponoči ne gore morski svetilniki.
Ob srbsko albanski meli. Dunaj, 20. junija. Kakor porocajo listi, je odposlala srbska vlada na albansko mejo dve diviziji z ozirom na vedno bolj se razširjajoče nemire v Albaniji, ki ogrožajo tuđi mir v Srbiji. V zadnjih dneh je pribežalo mnogo Albancev čez mejo ter se naselilo v okolici Debra in Prizrena, od koder so se MU ti Albanci  svoj čas
138. §tev.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 20. junija  1914.
Stran 7.
I     GospodoRtvo.
I        —    Ooriški   eksportni   trg-    Iz
I Gorice poročajo:   18. t. m. je bilo na
■  tukajšnjem eksportnem trgu na prodaj: I 7 met. stotov hnišk   po 40 K metrski I stot;   3 kg breskev  po 2 K kg;   130 I met. stotov ČeŠenj po 46 K met. stot; I 6 met. stotov   agreža   po   36  K met.
■  stot;  8 met. stotov  ribizelja po 52 K I met. stot; 15 kg jagod po 1*30 K kg;
■  20   met. stotov   vstročjega   fižola   po I 52 K met. stot;  10 met stotov graha I po 20  K  met.  stot;    8   met.   stotov 1 špargeljev po 60 K met. stot; 30 met.
■  stotov krompirja po 13 K met stot.
■         — Polom dunajskega bančnega I zavoda. Z Dunaja  poročajo:   Lastnik I znanega bančnega zavoda Th. J. Plevva,
■  bankir Gustav  Schober,  je  bil  vćeraj
■  aretiran, ker je obdolžen, da je pone- j I veril velike depote. Schobei je priznal •
■  da je poneveril za 500.000 K depotov. i I Njegova   pasiva   znaša.^o   tri  milijonc | I kron.                                                   j
■        —    Orijentske    železnice.    Kar * I natihoma so pokopali nacrt interna-I cijonalizacije orijentskih železnic, ki I jo je Avstrija pozdravila kot edini iz
I hod iz zagate, v katero je zašla s I svojo prvrotno kategorično zahtevo, I da se namreč srbske orijentske že-I leznice ne smejo podržaviti in da I mora transport vTšiti avstrijska dru-
■  žba, ki je pred letom svoje pravice I kupila (?) na povelje Berehtoldovo
■  od nemških in Švicarskih    kapitali-I srov. Srbija bo podržavila orijentske I železnice ter za nje plaćala okoli 40 I milijonov frankov, tako da bodo sta-I ri in novi akcijonarji napravili prav I dobro kupčijo. To je pravzaprav edi-I na koncesija, ki jo da Srbija. Tako je I torej grof Berchtold s svojo politiko
pripotnogel le nekaterim finančnikom do mastne provizije. Sicer pa obeta Srbija, da pripoji svoje železnice na bosanske čez Uvač in Mokro ter zgradi žeieznice v Sandžaku. Prva zveza je važnejša za Srbijo, nego za Avstro - Ogrsko, kajti Srbija dobi na ta način vsaj ozkotirno zvezo z Jadranskim morjem. Druga zveza, ki se proglasa za važen interes Avstro-OgTske, zveza čez Mitrovico do Soluna, je za zdaj samo na papirju. Srbija se zaveže, da trasira to progo. In redaj se bodo sele pokazale prave težkoče. Ta železniška proga bo zelo draga in vsled redkega prebivalstva v Sandžaku, ne bo mnogo prinašala. Toda Srbija bo najbrže to progo le teiaf zgradila, če Avstrija izpremeni zvezno bosansko progo v normalno-tfrno, ker sicer bi zveza z crifentsko železnico ne imela pravega pomena, Južnobosanske železnice izpremenitt v normalnotirne, bi pomenialo za Av-strijo veliko finančno žrtev, kajti teren je naravnost grozen. In treba bi bilo premagati velike težkoče in ovi-re. ki se mnogo lažje premagajo z
|oz.kotirno železnico, nego z normal-netirno železnico, kar bi stalo ogromne vsote. In vp rasan je je, ali se bo mogla Avstrija v deglednem času od-Iočiti za tako podjetje. In tako bo osral projekt sandžaske železnice še dolgo časa na papirju. Jasno je tore], da grof Berchtold ni prav ničesar pridobil za našo državo s težkočami, ki jih je delal Srbiti in ki bi se kmalu izpremenile  v ultimatum.    Še    eno
I koncesijo, ki bi mogla biti kaj vred-na. dobi Avstrija. Srbija obeta, da bo kupila železniški materijal v Avstri-ji. Pred časom je Mio naravno in samo ob sebi razumljivo, da je Srbija rarcčala take stvari v Avstriji. Pro-tisrbska politika Avstro - Ogrske pa je to popolnoma izpremenila. Kar je bilo prej naravno, je zdaj koncesija,
Iki se mora odkupiti. Diplomatično pogajanje se še ni začelo in vsled tega še ne moremo povedati, kaj po-menja ta koncesija za našo industrijo. Će bi šio le za materijal za nove železnice, ki so objekt pogodbe, tedaj bi pomenlala srbska obljuba zelo malo, kajti zveza čez Uvač in Mokro je neznatna in sandžaska železnica bo še dolgo le na papirju. Glede drugih železniskih gradb pa Srbija ne bo mnogo obetala, kajti Srbija po-trebuje za gradbo železnic v lastni režiji denarja, ki ga mora preskrbeti vedno oni, ki hoče imeti dobiček od dobav. In železnice, ki jih bodo gra- [ dile franeoske družbe, bodo iz fran-coskega in belgijskega materijala. — Pogajanje med Avstro - Ogrsko je bilo v zadnjem času prekinjeno zaradi vladne krize v Srbiji. Zdaj je dobilo srbsko ministrstvo za javna dela nalogo, sestaviti komisijo za trasiranje pogojenih železnic, nakar se bo začelo diplomatično pogajanje.
Kino Rieirapol
v „Narodnem domu".
„Triie mušketir jicl. Ta Duma-
sov roman, ki je v slovenskem pre-vodu že skoro razprodan, se bo pred-vajal kot otvoritvena predstava v so-boto ob 6. in pol 9. zvečer v Kino Metropol. Dolžina  filma je 2600 m.
Darila.
UpravniStvu  naših listov se poslali    za   „Ciril-Metodovo    družbo"
Drag. Kocmut Št. Juri ob Ščavnici 510 K z geslom:
V družbi veseli  smo danes se zbrali,
šolski smo družbi to vsoto dar' vali, da nam bodočnost lepŠa zasije, naloga častna je to — Prlekijc!
A. Osterc, uč. pri Sv. Antonu v Slov. gor. 7*40 K, zbrala vesela družbica dne 14. t. m., ko je praznovala god kar tren Antonov in Fr. Pire časnikar v Kandiji 10 K, iz sodne poravnave Ru-doli Zupanec, kroj. mojster v Toplicah ca. cerkovniku Matiji Novini iz Cerovce ker mu je slednji očital, da krivo vero uči (posredoval je dr. Jelene odv. kon-cipijent pri dr. Slancu v Novem mestu). ; Skupaj 22 K 50 vin. i          Za „Pogorelca  Franceta P^ter-
! lina v Kosezah št. 13 pri Ilirski Bi- ; ! strici"   Ivan   Podboj   žel.  pristav   na j j Rakeku 16 K, nabral za rreganjanega ! i reveža, neimenovani iz Dola pri Ljub- . ljani  1 K, notar Anton Carli v Žužen- ' berku   10 K,   iz neke  izvensodne  ka-zenske   poravnave    Janko   Končar   iz Opatije  9 K,   (darovali   3  Slovenci   a 2 K, i. s. Weber J., Suštar A. in Kon- , čar J.  ter 2 Hrvata in  1  Srb po 1 K, i. s. Marković K., Frlan J. in Munić A.) Anton   Žlajpah,   pos.   in   mes. v Mo-krenogu in   G   /upet   pos.   in mes. v Škocjanu   10 K,  (vsak  po  5 K),   dva neimenovana  iz   Št.   Petra   na   Krasu 5 K z geslom:   „Blagorusmilje-] nim,  ker  usmiljenje  bodo do- j segli".  I.  E. Pavšič  in J. KavČič  iz < II.   Bistrice   3 K,   (i. s.   prvi   2   K,   in j drugi 1 K), Marija Karis iz Trsta 2*10 K, | z geslom „V znamenju kristjan- j ske ljubezni in z gorečo željo,  da ■ bi našla veliko posnemalcev. „Neime- ! novani"    iz    Ljubljane-Trnovo    2    K z geslom:
Pergudilu se je pag, da en Far doli gre
—------------je schal mumu---------------
ampag en Samaritan-------------------------
------------se mu je smilil------------
Celesnikov Juri iz Ljubljane 1 K,  Ri- ! bič z „Grada'4 —-50 K, Jos. Lavrenčič župan   v  Postojni   20   K   z   geslom: „Včasu zapostavljanja kršćanske   ljubezni",   „Prešernova   soba i pri  „Rožiu v Ljubljani 14 K,  neimenovana mož in žena v Ljubljani 2 K, in  R.  Pustoslemšek  1   K.  —  Skupaj 96   K   30   vin.   Živeli   nabiralci   in | darovalci!
i
Umrli so v UubHani:!
i Dne 17. junija. Liberat Zoberer, vojak-pešec, 23 let, Zaloška cesta 29 (garnizijska bolnica).
Dne 19. junija. rrančiška Gorjup, kuharica. 36 let, Radeckega cesta 9.
—  Ivan Okorn, krojač, 55 let,   Stari trg 1. — Marija Podlesnik,   mestna uboga, 74 let, Japljeva ulica Z.
Dne 2'\ junija. Despot Vojnovič, dninar, 35 let Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 17. junija. Ciril Karlič, črko- | i slikarski vajenee, 16 let. i         Dne 18. junija. Ivana Bolčina, re-jenka, 4 leta.
Današnji list obseaa 18 stran'.
i     Izdaiateli in odgovorni ure'nlk: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tlsk »Narodne tKcarre«.
R9Đ10M sfrapozlo fbnlncj
tovarne B. SPIEGLER in  SINOVI  Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poliubni Širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Citiha, Ljubljana, Pod Trančo.
—  Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje.
Uči naj se človek
I iz tega, V:ar doživi. Kdor je preteklo poletje med velikimi počitnicami pre-živel brezupno deževe, kdor je zmr-zuje sedel na letovišču in si negoval nahod, da se je tuđi   naučil   iz tega, da je treba biti   previđen  in  za  vse slučaje   vzeti   sebo?    med    popotno prtljago   tuđi   par   škatljic   Fayevih i« prir.tmh   sodenic   — pazite   na   ime JI Fay! Fayeve soden ce stauejo K 125 jl škatljica in se dobivajo povsod.
HgteorolosiCno porodio.
Viilfl« nad morjf« J«f2               Srcdajl tračni tlafc 73§ mm
Čas  ;st"ie    Ć« •-*    Tanja   _ _,_,    « «
J       f mm,    »— •—
19   2. pop.1 736.0      15.0   brezvetr.       de2 "    9. zv.  735.6      15.4    sr. jug.    oblačno
20.   7. zj.    736-0     13.9    si. jzah.          m
Srednja   včerajšnja temperatura   14*6°. norm.   182* Padavina v 34 urah   irni  109-Včeraj dopoldne do Uch popoldnep c z nevinto.
Borzna porodila.
U«MIuMlia
„Kreditna banka v LjubljanK
Uradni   kurzi dun.  bone 20. junija   1914
M.tb«.i MPini.       DtM™' *****
4°/o majeva renta          .  » .      80 85     8105
4-20/p srebrna renta    ....       84 20      84 40
4°'o avstr. kronska renta .   .       81 40      81-60
40/0 ogr  kronska renta   . .      79*70     7990
4°'o kranjsko dež. posojilo .      -•—      89 —
4°;o k o  češke dež. banke  .      8575     86*75
ftr«ćka.
SreCke iz i. 1860 »/5     . •  .    420—    43fr—
^        „„ 1864.   ....    670*—    690 —
„      tiske........    286—    296'—
„      zemeljske   I   izdaje .     277—    287- —
II.      „      .    234-    244-
„      ogrske hipotečne .  .    224*—    234 —
,,       dun. komunalne    .   .    457*—    467*—
avstr. kreditne .  .   .    481-—    491*—
»,      ljubljanske.....      57-25     6125
„      avstr. rdeč. križa .  .      4960      5360
„       ogr.        „        „      .   .      2750      31-50
„       bazilika......      2350      27 50
i,      „      turske.......    213-—    216*—
1                Delnice.
'  Mubljanske kreditne banke . !  400—    400 50
1   Avstr, kreditnega zavoda    .    600 2S    601 25
1   Duna'ske bančne družbe     . |   504 75! 505*75
Južne  železnice......      84°5      8!r2:>
Državne železnice.....    f8275    fi83 75
Aloine-Montan.......    78975   790-75
CeSke sladkorne družbe .   .    28V— ! 288 —
8 Živnostenske banke  ....    26625   26/?"
1                    Valute.
Cekini..........      11-47      11-46 \
Marke..........117*9^    118*15 ,
Franki.......  .  .  . |    9590!    9605
•   Lire...........      Qv6S |    95*85
.   Rubli!     ..........|| 251-75!  2rj2-50
- Žitna cene ir Budinipeštč.
j|                        Dne 20. junija  1914.
t                Termin«
I  PSenica za oktober 1914        za 50 kg  13-—
R^ za   okt. 1914    ....    za 50 kg    9'41
i Oves za oktober 1<H4    #   .    za 50 kg    7*92
J  Koruza za julij 1914      .    .    za f>0 kg    767
*   Koruza ?.a avgust 1914 .   .    za 50 k?    7 81
Povodom smrti naše iskreno ljubljene hčerke ozir. sestre, gospodične
<e tem potom nait>p!eje zahvaljujemo za vse izkazano nam socustvo-vanje, za darovane krasne vence in šopke in spleh vsem, ki so jo spremili na zadnji zemeljski poti k večnemu počitku.                        2422
Globoko žalufoči ostali.
Zahvala.
Povodom  prerane smrti  našega iskreno Ijubljenega sina, ozir. brata,
gospoda
Jožefa Pcdržaj
gostilničaria
zrazilo se nam je z vseh strani toliko orisrčnega soču^tvovanja, da se moremo le tem potom žanje zahvalili. Osobito zahvalo smo pa do!2ni preč. gosp. župniku Jan. Barletu za mnoge tolažilne ob'ske med bolezniio pokojnikovo, slav. pevskemu društvu »Slavec« za ^tnljive žalostinke, vsem daroval-cem krasnih vencev in vsem mnogobrojnim udeiežnikom eogreba, ki so počastili spomin nepozabnega rajnika Vsem in vsakemu še enkrat najtoplejša zahvala!                    2i23
Ljubljana, 1^. junija 1914.
Žalulači ostali.
Gospodična
popolnoma izobražena, 1 najboljšimi izprifevali, taU tako] priti V kak hotel za sobarico ali v privatno hišo za gospodinjo.                                   2426
Ponudbc   na   upravniŠtvo    »Slov. Naroda« pod šifro „Sobarica 2426".
Proda se lep
2 leti    star   radi   premale    porabe    za
vsoto K 50*—.                                 2425
Kje,  pove upravn. »S!ov. Naroda«.
Za pikamo v visok, pritličju  in  eno-sobno podpritlično
&              ~        °
se cMm s i. nvgusiom. Slovenski
I fpg 0 (trg     r-d justično palaćoj.    2335
iitt'3 p 8krai!&J
se odda gospodom, ki si z majhno   I
glavnico hočejo ustanoviti zanes-   I
ijivot prijetno  eksistenco.  Sijajen,   9
labko razpečljiv patentni predmet.   1
Dopisi   pod  J5Z.  Aa   300Cr'   na   i
anončno    eksr>edici;o    M.    Dnkes    ■
Nachf. A. G. Dtinaj I/l, Wollzei?e 8.    |
Lepo
B   '               1                       •
ie  cddai!  v  gradu  „Brlaje15  na
GrQ2iipij6X12) obstoječe iz 3 meblo-vanih sol', opremljene kuhinje in s porabo velikega lep?ga senčnatega vrta. Vodovod v hiši. Tik posestva potok I in senčnat gozd. Zaradi zelo ugodne železniške zveze za trgovce in uradnike iz Ljubljane posebno pripravno. Odda se pa tuđi kot celoletno stanovanje, ki bi bilo za penziion'sta posebno pripravno. Cena po dogovora. Ustmena ali   pismena   vpr??^nja   na   las^rvka   g*
Ign.   ¥2^entisofča    v    LJa&j£c!, Son^iska cesta 29.                   2416
malo rabijen in v dobrem stanu, s 4 sedeži, firme Laurin & Klement, se proda.
Poizve se v upravništvu ^Slov. Narodaa.                                      2421
Trgovina
specerijske stroke, nad 25 let obstojeČa v Celju, v mestu na glavnem prostoru, se takol odda.                         2418
Ponudbe   na:   aiSr6Čnl   oaaMf poste reataniOf Celje.
Prodajalka
V vseh strokah dobro izurjena prodajalka želi takojšnje službe v kaki tr* govini ali filjalki. Cenj. ponudbe pod „Prodajalka št 5." postao leteće Celje.                                          1419
Popolnoma nov „Undenvood*
se ceno proda           2420
pred   Pruiami    št-    23 I.
Welepi*ima      2424
5 kg kakor vzorec v papir zavitih K   1060  franko   po   povzetju   dobavi
Qerman fricOmanu, Szatmar, Ogrsko.
HB'®^^         na Savi pri Jesenicab,
81 S ^M ^Ž'?' £&>*.   nasProti velike tovar-|    &S 12 ^i a^     ns ^jer se nahaja
mm i m đlk l!SOyIna In bos!IIji!I
^ H3 3   Y^ % «  se proda  ali  da v
W *S M i ^ ?"■ tH   naJem-  Pojasnila daje
E S m w ^M ^tnik Oton Boman "^'         v Badovljicia
n9 flPFfi:"r 7i9i9 i?nH1!?3
o   ilutA Ml* VciUlLfl
za gGspoeSe in dame
60 gramov težka, K 140*—, me* ^ sečno  4 K.  Prve vrste  srebrna fe ura s 3 srebrnim! pokrovci 14 K. Ipošilja se na vse strani.  Kdor ^ bi rad ceno kupil uro ir veriži-1 co, naj piše takoj. R. Lecbnar, —    —    E ec^ava  (Limđenborg)   239 =====  troo;£na z i atnino.                i
dobro uveden v Ljubljani in po vsem Kranjskem ki stalno [in neprestano obiskuje provinco; se išče od prve vrste tvornice za olje. Samo ponudniki prve vrste naj pišejo pod n6elCi na anon* čno ekspedicijo £L Eirsch£elđfl Trst«
= Spretna                :
1        * *                      1«   o      •
za trgovino z usnjem na debelo SO iŠČO S L ali 15. julijem- Slovenski jez»k, nemska stenografija pogoj. Dobra plača.  Ponudbe s prepisi izpričeval na
Ignacija Stossl,  Gradec,  Griesgasse  15.
večje tovarne ppljedelskih in hišnih stro-
jev, ki je na Štajerskem, Koroškem in
Kranjskem dobro vpeljan išče 2417
kompanjona
Oziralo se bo le na mlajšega, zdravega in v tej stroki izvežbanega zastopnika. Ponudbe pod: „Kompanjon 900" na upravništvo    „Slovenskega    Naroda",
Onanira za nagrado.
Zagoneten napis.
Samo za bo oHro ooje raog oče ob leti te lorod Ili no.
Da  postane   moje  podjetje  znano, razdelim za reklamo znatne darove.
Prvi, ki resi nganko, dubi nagrado ... R 210 4 Uragi, „„    N     »    .    ..9I1N|
Tntji  „    „       h         n       n         ...   I      51   °
Vsak nadaljni 10, 20., 30. itd. rešilec za popolno obleko krasnega franeoskega da-maska, belega ali barvastega. 2398 Z rešitvijo je treba poslati IKs poštno nakaznico   ali   v  poštnih   znamkah   za
poštne in manipulačne stroške. Rešitve se sprejemajo do 27. junija, premije pa se razpošljejo 30. junija. Lokalne, teiegrafične in ekspresne rešitve in one, pri katerih ni priložena 1 K, se ne bodo
vpoštevale. Pošljite na naslov:
Era. Sotliitivl mmb \um
▼ noTtai Bradini n. MH»|>.   Č#4fc«.
Feiiierjev blagodišeči rastlinslci esenčni fluid z oS2!astveno
varovano besedno znamko
osvežujoče, poživljajoče, živce in mišice krepeče, bolečine tolažeče sredstvo je pristno samo v steklemcah z gori vpodobljeno varstveno znamko. Na tej siiki ne kažemo steklenice, da bi delali nepotrebno reklamo, nego đa varujemo naše bralce pred zamenjanjem z oičvrednimi ponaredbami.
Tako pogosto kakor Felterjev fluid z zd. »Etsa fluid« po nare ja jo tuđi preizkušeno, prebavo pospešujoče želodčno sredstvo: Fellerjeve odvajalne rabar-barske krogbce z oblastveno varovano besedno znamko
9>Elsa kroglice".
Ker smo se sami prepričali o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov in jih večkrat Čuli hvaliti od mnogih bralcev in zdravnikov, stetujemo, da se pooa-redb varujete tako, da oboje naročite naravoost pri lekarnarju Ih Ti f*UW ¥
ItaMel, SIm iriltlll (Mrva*!*).
Fellerjev   fluid v 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenicah franko 5 kron.
Fellerjeve kroglice 6 ikatlic Iranko 4 krone.                        1377
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1914.
138. štev.
B. Gotzl
■*■■-                                                           _________________._________________________________________________________________________________
Krasne novosti spomladanskih in poletnih oblek, povrSnikov
dOMatofa lijtffca. Za naročila po meri največja izbera
—^    tn- in inozemskega blaga.               —^=
Bros koakareae«!   SoUdaa postrtfbal   Najali]e cene!
LJUBLJANA,
Mestni trg št. 19.
Posojlla.
Brez porokovl         Br*z porokovi
Brez poprejftnjlh stroŠkov
Castnikom, uradnikom, učiteljem, poduradni-
fcpra in penzionistom  na mesečne obroke z
obrestmi K 6.16 za vsakih 1000 K
Posojila
rsakemu proti porokom. Priskroljevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. Brezplačna pojasnila daje bančna in zava-rovainiSka pisama krakorskega via|em-nega zararoTmlnega društva v Oradcu, Schlessstftttgassa 47. Hochparterre. — VpraSanja v nemškem jeziku.     2220
^HH^i^i^HHinin™™nnninHiina™iB^B^BH
I         Moski  in ienske, ki so pri
I    bolesnih   sečne   cevi
I   (iztok svež in zastaran) brezuspešno po-
I   skušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo
I   brezplačnega pojasnila o popolnoma ne-
I   Škođljivem,    povsod   lahko   izvršljivem
I   zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega
I   natiska.  Ozdravljenje v  okoli  10 dneh.
I   Cena   jako   zmerna.    Ob   neuspešnosti
I                       znesek nazaj.               4564
I      Dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83.
I             (Bez. Pranklort - Oder.)
I  Potrebna zdravila posije ob naročitvi du-   I
I   najska ali budimpeštanska razpošiljalnica,   I
I     v izogib vsem carinskim neprilikam.     I
No  pustite se  premotlti!
Samo Ifestnl frž 25
kupite po nizkl ceni in dobro pri svetovno-
znassi solidni tvrdkl
Ljuhlf&fTTt štev. 4.
L^staa pi'OtokoMraisa tovarna nr t? frFcL
Tvrdka B. Snltaer nima  nobeae po^mž-nice v Ljubljani in ne dragie.
Z:*htcvajtc moj novi pučani cs&ik zssionj in pošios prosto.
3600 hektolitrov zajamčeno pristnih
prirodnih vin
velefinih belih ia svetlordečih K 44—, rizling    K   60*—,   50%   pristne   sli-
vovke in tropinovca K 140*— za
100 litrov proda             2013
J. KRAVAGNA
Ptuj, Štajersko.       i
I Franc Furlan j
f                   nasleiinik Faschingoie vdart                   |
\ klgučavničarstvo I I zaloga šfedilnikov I
f                 senahaja:           172 f
\ ^mbrožcv trg štev. 9.1
VlZltrilCC Narodna tiskarna.;
11-50      Velika zaloga    15-50   )
najfiuejših, trpežnih   in   nogi   najbolj   priležaih I
čevljev
za dame, gospode in otroke. I
Vikiorija Stcrntša i
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. I
j    Gg.   učiteljem,   učiteljicam   in I črž    uradnikom  15° 0  popusta.   I
Vse vrste pluoov iH travniške liraoe!
priporočamo za spomiad kakor: navadne in zboljšane štajerske pluge in dvoj« hribovske pluge, jeklene pluge za 7 do 50 cm 2'oboko oran;8,             - >«»r   -.-. - ~^r^v-=rs»    *--„ ~**$-^* --    ■ - -f:         j
osipalnike,    okopalnike ,      nove travniške     brane     s  I zvezdnimi   členki,   ki   se   med   delom   sami    snažio, 1
kosSlne stro'e     i
„Me Cormick", „Đeerin-i" I in „Zmat" :n spioh tsp stf |e I inorodjeza poljedeljsivo i
s   po znlžanl ceni.   p i
I       Karol Kavšeka nasled.       j
Schneider & Verovšekl
trgovinđ z teleznlno In poljedeltkiinl strofi                  I
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.1
ivakor na solneu bel;eno — i/£j!eda perilopo po^rnem kuhanju s primesjo
Per?il  ne  vsebuje — kliab svojemu hitremu   uč;nku   —    mkakih   perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralm* srfdstvo.
Gottlieb Hoith
DUNAJ  III. 1.
H»?ređa!  no vseh  tr^ev^nah.
BliIiHi^liJ
ttb t|5li#fi ztmb o n n £ ■
Što LI 5 A S E D k Nj OS TI X .
110 REC
LJUBLJAMA MARI1E.TERE ■
211 e <tiiwšj. 1% Hdvi s vit
HASPROTI KOUZEIA ZAH TtVA>TE^RWr5taV 5FNIK"
Ifr3!lilirl/fl tnnlirn (MO.) zdravlja protln, rey-
Ili^pnSililb lUpiilu TS^asr1  HlOtlZBsIl, ISCfliaS.
HBBM*ffi3HBaBBBBBBaBBBBBhaBBBBBBBBBBBBBBaKBBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB7  / .;
vseh dežela izposluje inženir                                          33  1
IVfl.« <KMiIM^M*MM^^.WJft^.   oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik   S na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.                       |
Dobre
Sfa fes
cenol
Padi   uoeljave   nove so^cialiiete   bodem  prodajal del svojega skladišča parila po znatno snimanih cenah.
Ne zamuđite te redke prilike!
Začetek                        Konec
v ponedeljek                    v soboto
14                               28.
junija.                          junija.
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
j. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta št 3»
^_______________________________________________________________________.a
AV                       J/f   ponagm Snd«vlto kot neđe-
^^mm^^^     —~ Msten somo v steRlenlcab.    ' ^^^                         Maprodaj, kjer so obešeni plakati.
138. Stev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne iaO. jttnija 1914.
Stran 9.
0 naših motah in slakostih.
(Povodom romana »Kontrolor ŠkrobarO
(Dalje.)
Slovenci ne znamo delati! Po-gostoma se sicer čuje, da imajo tod in tam naše ljudi lako radi, ker so pridni pri delu, in znana stvar je, da imajo na primer v Trstu slovenske dekle prav radi, ker so poštene, prid-ne in snažne, a s tem še ni rečeno, da znamo Slovenci delati v pravem zmislu te besede.
Vpliv trte nas je razdclil tuđi v tem oziru. V pokrajinah, koder rase vino, se ljudje ogibajo trdnega dela kolikor mogoče, in če pridejo v Ame-riko, kjer sele spoznajo, kaj se pravi delati, omagajo jako hitro. Najraje dela vsak le to, kar mora in kar je neizogibno potrebno, a še to ne s potrebno temeljitostjo in natančnostjo, nego vse bolj površno, kakor bi mu bilo kdo ve kako pomagano, če U «c> J lo opravljeno.                                         r
V tem oziru so vsi stanu  : r*c- * cej enaki. Pri nas je tako, l:„kor d* \ bi imeli vsi težke roke. Nemec je u- * korekoč bolan, če nima dela. Ceh j? i obupan, če mu kak groš zaslužka ci- '. ide, Italijan je kakor mravlja, čc iiiin } akordno delo, naš človek pa čela z ; neko ravnodušnostjo, pac ker niora \ delati, če hoče živeti. Delo ni pn nas j nikomur pravo veselje, dasi kmeto-valec, obrtnik in trgovec toliko več zaslužilo, kolikor več delaio, ampak bridka dclžnost in ravno v tem, da smatramo delo samo za    neprijetno dolžnost, se spozna, da ne znamo delati. Tište intenzivnosti, tište vztraj-nosti in neumornosti v delu, ki jo vidimo pri Čehih. Nemcih in Angležih, ni pri nas.Mnogo več je indolentnosti površnosti in nesolidnosti.     Na tem trpimo na vseh poljih človeške de-Javnosti, če bi znali bulje delati in več    delati,   bi    lagijc    odbijali tuji m.val.
Delati pomeni zaslužiti. Kdor dela, ne da bi imel od tega sadove, ta trati svoje moči po nepotrebnem in razmetcva svoj kapital, ki mu ga je dala narava. Gonilna sila pri vsa-kem delu je hrepenenje po zaslužku, čim bolj kdo hrepeni po zaslužku, čim bol] mu je na tem, da si pridobi kako imetje, toliko bolj marljiv in vstrajen je pri delu. Vsakejra človeka ci'j bi moral biti. da zasluži več kakor mu je potrebno za življenje, in samo ljudje, v katerih je tako hrepenenje močno razvito. prideio res na-rrej in napravijo več je ali manjse premoženje.
Toda vsa delavnost in marljivost ne zaleže nič, Če nima narod zmisla za štedljivost. Mi ga pa nima-roo. Pri nas se vidi v vseh stanovih, da !ahkomiselno ravnajo z denar-iem in ga lahkomiselno razmetavajo. Malokdo živi svojim razmeram pri-merno in malokdo štedi. Treba ie le naše ljudi gledati na veselicah, kako lahko jim gre denar iz rok. In taki so vsi. Poglejmo uradništvo. kako je zadolženo, pa spoznamo posledice naše nesrečne inklinacije do nepre-vdarjenega izdajania denarja.
Naš narod ni ničesar tako potre-ben, kakor štedljivosti. To vcepiti narodu, je največie važnosti za vso našo prihodnjost. Če se narod nauči, emejevati svoje potrebe, če se nauči, zaslužiti kar najvec mogoče, izdati pa kar najmanj mogoče, no, vedno mani, kakor znaša zaslužek, potem bo preskrbljeno za prihodnjost in no-rena moč nas ne bo mogla premaga-ri. Štedljivost je trajno premagovanje samega sebe in subordinacija seda-niosti pod prihodnjo-st, kdor Štedi, skrbi zase in pomaga bodoči generaciji zagotoviti srečo.
Noben narod na svetu ne zna tako štediti kakor Francozi. Kake nesreče so jih že zadele. Stoletja so kralfi neusmiljeno izsesovali narod, a ta je s štedljivostjo premagal to strašno početje. Kake velike vojske je vodila Franciia, koliko ljudi in premoženj je šio v nič, a narod si je vselej opomogel do novega boga-stva, ker ie znal štediti. Za Napoleo-na I. je Franciia skoro izkrvavela, | toliko ljudi in denarja je izgubila, a ; kako hitro ie bila zopet nogah. In leta \ 1870.! Velika vojska z Nemčijo je tisonobila silno mnogo ljudi, uničila velikanska premoženja. veljala mili-jone in milijone in končno je morala '; plaćati pet tisoč milijonov frankov vojne odškodnine. Bismarck ie takrat mislil, da je Franciia za pol stoletja i totalno uničena, a glej, pomagala si je v par letih in prebolela pred do-brimi štiridesetimi leti prizadeto ji velikansko škodo tako, da je danes Francija najbogatejša dežela na svetu. Vse to je storila občudovanja a redna štedljivost franeoskega naroda.
Ravno tako so si pomagali Itali-jani s svojo štedljivostjo.     Še pred tridesetrmi leti je bifa Italija v naj- ) mizernejsih razmerah.    Ljudska be-da je bila velikanska, a država ie bila v takih stiska h, da je še na sol naložila velikanski davek. Ves svet Je i prorokova! Italiji državni bankerot. a f
štedljivost italiianskega prebiva 'fctva je omogočiia državi, da je prcitala tisto vehkansko in dolgotrajno Hrizo ter Italijo politična in    gospodarsko
konsolidirala. Pred 30 leti še biiiike-rotna Italija, je danes cvetoča država z velikim blagostanjem, narodna štedljivost pa je ustvarila toliko premoženj, da bo Italija kmalu začela še drugim državam posojati denar.
Ali pa poglejmo Čehe. Samo svoji delavnosti in štedljivosti se imajo zahvaliti, da so tako hitro na* prej prišli in zadobili tako moč.
Štedljivost je lastnost vseh last-nosti v naših materijalističnih časih. Denar olajša življenje, omogoča hi-trejše gospodarsko in kulturno na-predovaje ter povečuje politično in narodno moč. Od našega dela in , od naše štedljivosti je največ odvisna naša prihodnjost.                     .
Ali imamo    sploh    prihodnjost? | Viirlim:  da. čujemo pac pogostoma,
•  dv nazadujemo in nek?i resnice je v j! tem.   ali  naše  nazadovanje  ni  tako, I 4\ bi se ne dalo popraviti.
j Nazadujemo na severni meji, i :vj^r prehaiajo ne samo posamična i pco^.tva iz slovenskih v nemške ro-'  ke, rego rudi ćele občine.      Nemški
•  plazovi silijo od vseh strani v slo-1 vensko ozemlje.     Na delu je nemški ; denar    v    zvezi z nemškim urnclni-
•  štvom in javnimi oblastnijami, podpi-ran od noiiškega meščanstva in od slovenske gospodarske bede. Ta be-da je glavni vzrok nastale korupcije in demoralizacije, kakor je vladni si-
l stern kriv, da se toliko uradništva iz-
1 lieveri svojemn narodu.
Nazadujemo v tem, da se Nemci pri    nas    naseljujejo    kot    uradniki,
i uslužbenci in podjetniki. Kolonizira >Siidmarka« in kolonizirala — kar priđe še veliko boli v poštev — tako
! državna kakor južna železnica.
Nazadujemo v tem, ker pridobi-vajo Nemci med nami čedalje več pozicij — kulturnih in gospodarskih in ker potom Schulvereina in s po-močio gospodar?kei?a pritiska umet-no množe svoje vrste.
Nazadujemo zlasti s tem, ker v gospodarskem oziru ne napredujemo tako kakor Nemci.
Na jugu smo navaj italijanskega elementa premazali, od severa pri-haja čedalje huiši rritisk. Vendar, Če vzamemo vse skupaj. moramo !e priznati, da ni nrav nobenegra vzroka obupavati. Vladni sistem bo rrci ali slej premagan, ž njim pa izgubi nemški naval več kakor polovico svoje moči in mu borno sami kos, če borno znali v slovenskem narodu vzgojiti tište kreposti, ki so prednogoj ob-stanku: neutrudno delavnost in skrajno štedljivost. Tuđi maloštevilni narodi postanemo lahko veliki in sreč-r.i. Po^lermo Švico ali Nizozemsko: cbe sta rnaihni državi, a v obeh žive veliki, srečni in bogati narodi.
Ne. ni nam treba obupavati in z zasmernm lahko pahnemo od sebe očitanja o naši ničvrednosti, ki je vedno le izbruh pesimizma, poroje-nega iz kakesra neuspeha. Kdor brez
■ predsodkov rogleda življenie, ta pri-
| de sigurno do spoznania, da smomo verjeti v razvoj in napredek in v srečno prihodniost Slovencev.
(Dalje prihodnjič.)
I   ,----.-------.---------------------———---------                  •
Mučen kašelj nam grer-i življenje, slabi telo in otežkoča v iko delo. Točno olajšanje in hitro odstranjenje omogoči blagoslastni Thvmo-mel Scillae iz lekarne B. Fr; ^ner v Pragi. Steklenice po 2 K 20 v se do-bivajo po skoro vseh lekarnah, pazite pa strogo na ime izdelovalca in izdelka.                                          I a
3
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN-om" se krepča, Zmcraj dober tek ima!
Će  želodec   godrnia,
Pij „FLORIAN-a" pa nchal
Ni otožen, ni boiatit Ta, ki vživa
!M«ta#w vaioftea
dhtuij!
^fl^      rseh vrst za urade, VHHL^^^    društva, trgovce ttđ.
^\^^^^\^J     griTer io izdelovatelj
Ll«kl|aaaf itlenbnrgova ulice 1.
Ceniki franko.                   Ceniki franko.
Blaž Jesenko
1   Lj_ Uljana, Start trg 11
5                        priporoča
Mti siomnikG
cilindre,  čepiće itd.
-———~  najnoirejric fasone         .■■ ■
po najnižji ceni.
llustrovani ceniki zastonj io postnine prosto
Popravila in preoblcke ::  točno in ceno.   ::
Popravila inpreobleke ::   tcCno in ceno.  ::
Naicenejše
in soinčnike
domaćega   izdelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vtdmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Teodor ftorn
(popref Eenrik Eorn)
nmnki sireii io hlepar, vpeiialec MmUi ter instalater TOdovodov
Mmi PoliansKa cesta St. S.
Priporoča se si. občinstvu   za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskim škriljem z
asbest-tementnini Mm fEtersit) oalest Batsctek
2 izbočno in ploščnato   opeko,  lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska  in   galanterijska   kle-rarska defa v priznano solidni izvršitvi.
fiim in kibnjska opna hstskljna ptstda.
Poorave  točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
FIKierjb
Uailiana, mma da si i
priparoCa svoj« topte ial«g» razMmtaib
pusk in samokresov
dnu nMtt, m (H hb (idttf)
PopniTite pe$k, MimokreaoT itt bi/akto* točmo i» 0oJi<teo.
GttH^k '■ kakarice, kl Vaa Je aar snažnost stanovanja in kuhinje, zahtevajte pr'
pttth io Stcdilnikih patentirana
knrilna vratca
ki jih izdeluje edino Ivu Megllč, klfntevaiter ¥ LJnUimni, Pmie it 6.
SSL Varaždinske toplice (»rvasko)
2elezni5ka, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Nov xđraTlllikl hotel % električno raisvetlfavo. Starouuuaa radioaktivna tveplena kopel 58° C priporočljiva za Imenici rniintn irhlifl itd* wtna zdravilliča za bolezni v vratu, krhIju, prsih, UDoIIIK Ibllllll UDIIU jetrih' žeIodcu in v črevesih- — Električna masaža, blatne, "     * *               *          *      oglj. kisline in solnčne kopeli, zdravljenje z vroč. zrakom.
Odprto ćelo loto«            -                                          Moderni komfor*.
Novi hoteli. Krasna okolica. VojaŠka godba. Prospekti zastonj od zdravUlskega  rav-|                              nateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert.                      1413
Moderna ročna dela in materijal
Vezalo« — primerna darila
Mnnri||||#       za neveste. — PredOskarlfa. UM Lli Ii\       Vexenl9 na roko ^ 5trol«
Plisiranje.
Li.Wim.ia, Kongresni trg 7.        .   Za,oga tclovadllih  M±   .
\M$f inoderno podali!), iepoto iioii udobnost dajo samo Warnerja Rast ProoS
(originalno amerik. izdelek).
Se pere kakor vsako druj^o perilo, ne da bi se odstranile vioge  SCf^ Za vsak k<.s se jamči. "^^|
Ediaa zaloga v Lizbijani:
J sipina Podkrajšek,
L abllasta3 Cevljarska ulica 2.
Fnporoča   E^Ode^ne      bIuZ89   spodnja
krila, damsko in moško perilo. Otroško higi-enično perilo TETRA, šivalne potrebščine, kakor tddi vse druge modne predmete najb. kakovosti.
Poštna naročita se izvršujejo iočno!
LUD. ČERNE
juuelir in trgeuce
Ljubljana, Wollova ulica št 3.
P. n. odjemalcey U so ¥ posestl plačllnlh llstko¥f Izdanih povodom
25 letnega obstoja moje tvrdke
vljvdao prosim, da so Isto v svrho razdelltre daril oddajo do
30. junija 1914
v moji trgovioL Ma pozaojo vposlano Ustko so bo bo oilralo.
Ivan Bizovičar
unetnl In trgovskl vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato
opremljeno vrtnarstvo,   kakor   tuđi  okusno
::      izdelane  vence,   Šopke in trakove.      ::
i                                       '       ■
Dalje ima na raxpoUgo ::   mm iiposojcvanjc   ::
•» artraikih «Mk
orcflloo sa iPvohbo
■                                         ...- ■                                               ■.      * 1
Imam tuđi vsakovrstne sadike do najilahtnej-Ših cvctlic in selenjadi« Sprejetnam tuđi naro-aila t* na deielo. Vea naročila se tirršujejo *:: točno; in solidna ::
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1914.
138. štev.
Usiftln
Kdor  bi  rad uro ualaBfc i elegantno prodzijsko uro za 'dame  ali gospoda po izbili naj piSe takoj na zalogo ur rr. ■»■lit, rrs§a, rta* *****______________
Hatakankepa vajgnca
k dobre his> sprofmo takof
kolodvorska rcstatratija iJL Dolifcr)
Ohra6a.            2389
Odda se takoj v najem zek) pripraveo
ial za trgovino ali ohrt
6\> križpotju dveb državnih čest v Iđtfji. — Ponudbe naj se naslove : F. PHMČ, ldH|a.___________________2328
■■O^#        aa proda iz proste roke in
I ■ H 2 ^fe    sicer prostorna pritlična hiša
^JIHH   z več sobami, veliko kletjo.
Nil  ^k   pralno kuhinjo, z vrtom   za
111 % ^1    zelenjavo in nekaj  sadnega
III || I   drevja, solnčna lega, prav v
lllllll    rnfrnem kraju, posebno pri-
UllPWI   pravna   za   kakega   upoko-jenca. Cena pod 9000 K.
Ogleda   se   pri   Jastniku F.   P. v St. Vita ŠL 68, p. LfablfamL                    2403
Ako  kdo  želi  za majhen  denar kupiti
laisso
naf si jo ogleda na prijaznem Posavju. Hiša je tepa, prostorna, nanovo prezidana, jako pripravna za letoviščarje ali penzijo-niste, pa tuđi za delavce, ker ni daleč od mesta.                                              2242
Natančneiša   pojasnila   se dobe v go-stilnl Tavćariev dvor, pošta Jeiica pri
Kapim vloma in ognja  varno srednje veliko, še malo rabljeno
fonudbe   z navedbo   velikosti   in zadnje cene pod šifro  „A.  B.   C. ŠL
100", poste rott&nte Begunie pri Losoah.                                      2330
Sprejmem
Kontorijta
železninarja,   obeh   deželmh jezi kov zmožnega.                                      2321
Ponudbe v katerih ie navesti do-sedanjno službovanje, dan mogočega vstopa in plačilni zahtevek, so vposlati na: Peter Majdič, Celje.
SUbotabI«
V Mrsili Pitdotieevlli kttak kakar m toljaaski cea« it 54 ta sa fiHatlluaai Selu m mštm nt rmMtđk *umml fa eia trftriaa m aesac ctfMt, pM ta tadi taka}. Poizvedbe pri kisaika.     2400
KorejponđeaT
za slovenski, hrvatski, nemškj in Uski jezik, obenem spretcn km|ftgOT*4|a, 30 let star. t
dolgoletno prakso, izurjen stenograf in stro-jepisec, Želi stalne službe. Sprejel bi tuđi me sto tajnika kake mestne občioe ali hra* nilničnega uradnika oz. solicitatorja.
Cenj. ponudbe pod NVerttaa tl/ltlt"
na upravn. »Slov. Naroda«.                    1810
Misi*
i&Če raes: - kaki pisarni. Popolna verziranost ^ rostopaoju pred sodišči, v zemljiški iccjigi. knjigovodstva in brzopisju. NI?srop takoj.                   2387
Cen,      -jpisi     pod     9l3nlin",
poftteo leteće L|mbljana.
Radi precaktve predam nrltllta*
m- mso
pod jako ugodnimi pogoji. 3 sobe s pritiklinami, v hiši je vodovod in zra-ven hiše lep sadni in zelenjadni Trt. Već pove lastnik Anton Mesetić, Novi Vedmat At 29.                 2412
Dražba košnjG
nekdanjih Bončarjevih travnikov
▼ MesteoM loga m vrti v ■•-deljo, 21. t m. pop. ob 3. vri.
Sestanek pri mitnici, Opek*r$ka cesta.
leoitna penoi!
Posestnik in obrtnik na deželi, srednje starosti, se želi seznaniti z gospodično, staro 25 30 let, ki bi imela v gotovini 2000 K Le resne ponudbe s sliko do 1. julija na uprav. „SI. Nar." k pod „Lepa bodočnost".      1
TH^tUtOn IKnph  ali pa dcnar nazaj. ZdravBlikl lxkax o iz.rst-fea|đlul£.S   U*JJCII   nem ućinku3 zraven pa še na tisoče zahv. pišem na c cied.
13 vi ^ ne,    lepe   £> r* s& i
dobite ob rabi med.
Jir     «đ    fflVa   Vremč  71   nr«l   oblastveno preiskano, par. neškodlji .■-> za III«  /!•  IUA4 nICUli: La pidl Vsako starost, xaneslilY uspeh.      abi
se zur.anje.    Edina krema za prsi, ki jo vsled   čudovitega učinka proć   ;ajo
lekarnarji, dvorne parfumerije itđ.    Poizkusna pusica K 3,  velika   pušic.    za-
dostna za uspeh   K 8*--     Razpošiljanje strogo diskretno.              6d4
Eos.  đr.   A.   Uz,  laboratorlf, Dvnaf  IX.,  Barggaaae  17 E.
Xftl«9«  v  Ljubljani!  Lekarna  pri  „Ilatem  l«lenn",   dro««Hlt   Saao  Ib  JUrl|a".
Resljeva cesta.        Resljeva cesta.
Sejem za posodo.
Svojim  cenjenim   ođjemalcem  naznanjam,   đa bom   proda jal   na trga za poaodo                                                                                              j
od 25. junija do 7. julija  porcelansko kuhinjsko posodo iz Karlovih var in drugo luksurijozno blago«
Za obileo obisk se priporoča 2404                                                                                                              KU*.
Brzojav.       Le kratek čas.       Brzojav.
BaTBokar gao iobU poročOo, ela •Ma
Prvo mniiito dtlađMe lamtatfKfli Itop i Krnji jiajdu
spodaj navedene predmete po izvanredno nizki ceni                      7309
in Vara kar najbolje prlporočamo ta ugodni natcup.                               )
Nudi se Vam: 4V2 m pol. volnenega bUga za feaske obleke. — 2V« m flnega ripti za bluzo. — 1 par ženskih nogavic. — 1 kom. pol sviL robec — t kom. pol. del. robec s 5vHeaImi črtami. — 2 kom žepna robca. — t kom. kambrikasta bluza. — 1 kom. fenald pas — 1 kom. ženski giavnik (stranski). — 1 kom. ženski predpasnik in a-10 m ftaega Stoifa za mo«ko ob4«ko (angleSki vzorec). — Vse »kupaj stane eaan M B ali brez mo-Skega Stofa \4-%Q K. Nobena prevari. Samo dobro blago. PoSiIjt po povietja in at prtpoča
Prvo gorcnjsko  akladtfče manufeJrturnegm Uagm.               |
~ J. V. Stare, Kranj, Coronjako, ^
f^e^   e^e^Miki  U obUkujejo priv.
jefnll mHHII 0Mto€ ra M m**0
mmmmi Ht^pUMI uvedeni, te proti vfceM jptevMil aa«e|eMte #d avetovno-zaane firme trn sukno. Poaađb« «a naslov: MentsHiiHi. Ceias, f-ttM> Uf. U.        139(5
£vaf i/ma j^o/ gotobčmk; Jfronic v škrinji Jfot DŠenict, jfdor Je« 5/
7a na/ ptf« /D«<f ^udi? Jt* anončni *Jtsv*dit Jos- J(oČmv*r v  Xiubijani
I    Pojasnilo!   I
I  Znameniti   profesorji   in  zdravniki I
I  priporoča jo in rabijo za lastno po- I
I  ribo   našo   patentirano   higienićno I
I  iznajdbo.   Zakonski  dobe  natančno I
I                   brošuro 20 od                  I
I  Verlag fdr   hygienische   Litteratui I
I            Dunaj I., Wollzeile 12.           I
I  Kot tiskovino zisioaj.   Kot zaprto pismo I
I                   proti znamki za 20 v.           298   I
&C4/dUn/
lUjbolje im zoea
latlkeiev leiij
(20. lallja do 6. avgusta).
Solsko petje, primavista, izurjevanje posluha
in glasbeni diktat za poučujoče in učeče se.
Vodstvo: Maka Battke (Berlin).
Klamrlirsku      »m^irtiH^n (27. \vU\m do 12. avgnata).
Uvedenje v poučevalno prakso elementarne in   srednje stopnje.
Z¥L   FerUlnl   glaibenl  toča]9
prlćetek 17. jslila           2390
za glasbeno  nadaljno izobrazbo  in pripravljanje na državni izpit  — Prospekti zastonj.
Kaiserjeve    glasbene    sole.
Dunaj VII. Halbgasse 9.
G. Flux
■v- Bospoaka alica 4, -mm
I  nadstropje, levo           2414
Uradno fenolima, ie 20 let olist«-leča na|stare|ša livblfanska
posraleiihiia staeofaii ii složeb
v   udobnost   cenj.   občinstva   zopet   v
•pudlicu inesta. a     Mporoca Ib auitMa 1« boli**     n
M isiais« vsake nste
kakor
privatno   rgoTSko la gostllaftsko osob a Isbira rasUtalh alvteb, alasU sa ieaa««   1 ¥aataa ta k&Ukt mmšm9 kltra a#a4r#it»a sagotovl|aaa.                      j
Pri Ttanjili Tpra&aaftii se frtti iMmlrt zi •dgofor.
Losne kite
■a|fia«l« katovM« p# i, 7,Sla 12 kraai — wnm *rm* lasae pod-lafe bi avetlee — tarva sa laae ki trate „MerU« a« I !■ 4 ■ —
aaaaUvaarfa. *aa aai sala aaaavalli ■'
B^aaaaHB^BiB^^^^B ^aav^p a ^a^a   ^w a^^^a^   h^^^^f    aa^a^^^^^^r    a^^^^^^^^^^vp M^n^aav    j
|                                                 ^a^a^aaaaaaa* ^^*aT a^^^papas ^a^^a^aa'
Stefan Strmoll
aaaaaBBaaa^aai^Bh    av^^ai    Biaak^Bkaaa^BaTaaa^aaa                             i
LjiMjaiia, Pod Traaio St 1,'
okaaaa. Knrntic mmI^hm te naaaac 2analtt l»*^
Stalni                3300
todevnl osenti
zmožnl nemSCine aa aprafamafa ali pa na-stavijo 9 stalno plačo za prodajanje duvo-volienih sreCIc v Avstro-Orrski. Ponudbe pod „JBCMIHI", BM#9 iMgau« Bp. tO.
Zaradi bolezni se da v Ljubljani
nin * mjen
- take| ali sa avgast.
,        Pismena  vprašanja   na F. SHtar,
Uaaev iepet. 8p. Slika. Za od
govor je priložiti znamko.               2314
Rodbinska hiša
ali ataaevaaie na deželi -3-4 nro-
J  stornimi    sobami    s   pritiklinami    in  z i večjim vrtom   se za   več   let   vzarr^ v
najam ali pa kupL                   2382
Cent. podrobne nonudbe pod Š fro ; „Rodbinska hiša"   do 25. t m. na anon-I čno   ekspedicijo   J.   Grćgr,   Praga,   Jin-dfichova ul. 19.
Or ožj e
skrbno   zastrelieno   in   opremljeno z  avstr.
zastrelnim    pečatom,    najboljše   kakovosti,
razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj
JAlf  KOlfRAD, razpošfllalnlca, Most itov. 443 (Ceiko).
Samokres K 6*80, 880, 9-80, Tercerola K 3*20, Flobert   Teschingov   K   11*20, lovske puške
K 4«-— in več v bogati izbiri. aia^Bl  kataloii % nad 4000  alikaml na
sahtevo nakomur gratis in Iranko. Brez rizika' Zamena dovolj. ali denaj nazaj!
Zemtna ponudba.
Podpisant imam dobro ure fen restavrant in potrebufcm dobre gospodin je. far sam ne morem vse ga ureievati. Slovenke, v starosti od 18 do 25 let naj 5« oglasilo in poštiejo svoje 5^«- j^as sem star 2t let in 5« jelim poročtti s pošteno ^lovenko Jfer tu^af nt j/cvenj^iA defilei, zato 5c  tem potom   oglašam.
Jfafera resno misu, naj mi poštie sliko   in   pismo    na   naslov:    Jiohan j jjoftč.    208   Jfidge   %d   Gary    Jnd.  ! /forth  j^merica.                                2369 J
Za trgovino z mešanim blagom se išče
kompanjonkn
z najmanj K 500*—•                       2367
Naslov pove  upravn.  »Slov.  Na-
roda pod „Trgovina 203".
Mladenlč
ki se hoče posvetiti stavbnemu obrtu in    rtsarstvu.    se    Sprejme    takoj    V
aiavbno piaarne.                      2364
Ponudbe  pod MPraktlkaiitcf &a
upravn. »Slov. Naroda«.
Proda se
z novo zidano hišo, davka prosto, obsega 4 sobe, 2 kleti, kuhinjo in 2 vrta. Posestvo z njivami vred meri 2 orala.                  2336
NatanČna pojasnila daje lastnik Jakob Mlknla, p. Padrošćica, Koročko.
ip                        v    •■    v   1          •
m nnmofniN iD D7DIR3T
in blagafničarka
■e   sprejmeta    tako]   pri    tvrdki Ploter  & L«nard v  OorlcL
Vstop takoj.                            2365
Prodajalko
v trgovino mešanega biaga, popolnoma izvežbano, samostojno moč, sprci-*
mom takol v podružnico v Pe-trovčah pri Celju.                     2342
Anton   Vodenlb,   Žalec,   StaJ.
Naprođal le na Dolenjakem ob državni cesti ležeče,                                  2301
arondirano porto,
okoli 30 oralov zemlje. Približno polovica ie gozda, drugo njive in travniki. Zraven spada hiša z gospodar, poslopji. Ogleda in izve se ravnotam. Grize hšt 1, p. Št Vid na Dolenjskem. Naslov lastnice pri uprav. »Slov. Naroda«.
Beg. slamane
obstoječe iz 3 sob, kopalne sobe, in vse pritildine, se na Franca Jožofovt cesti Odda mirni stranki za avgust termin.                                                2376
Več se izve Poganska cesta 51.18.
Enoza Aaorsperga    V       !•                    fljtl        #1
radioaktivno         |)|] |fp    112        fl 01)1 (V01)1
termalno kopališče  IU|IIilC   Uli   UUlullJJllCIlI.
Dotenjskih   železnic  postaja Strada-Toplice. Gorki  vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode  vsak  dan, veliki   basini, posebne  kopeli, mahovne   kopeli,
elektroterapiia, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi se: lOTuatisem, protln,   nenralgife (iscbias),   neurastenija,  nlaterlfa,
ienake bolesni itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo.
Sezlja od 1. maja do 1. oktobra.                               1480
nHBinfta«aaa^B«aVBa«aaaaa«VBViB««vvHB«B««mHMHM
I A I/ A I » skladl&čem ter telož-I lili Hl fcaml v sredini mesta se Lwl\.M.L    ttto sa novembrov termin
Ponudbe pod „F. K. 518" na upravn   „Slov. Naroda".         2408
SUftnti tnnski iih « UuDlltral (Rongrtinl trg Stev. Z)
s pravico javnosti.
Sprelemno no^nonilo.
Dvorazredna trgovska 6ola za dečke.
V  pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki 50 stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske sole.
V  I. trgovski letnik se pa  sprejemajo  učend,   ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno izkušnjo. Brez sprejemne izkušnje se spreje-majo v I letnik le učenci, ki so vsaj z uspehom dovršili 4. razrede kake srednje ali i, e čanske Sole.
Odhođno izpričevalo Sole upravičuje do iroloteo aktivne vojaške službe in ■aioaiaifta MtaiM mšmm do%o v trgovini.
Pwoi'aw»1na trgowska iola mm deklioa«
V  L trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare naj-manj 14. let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske sole ali 3. razred mesčan-ske ali 4. razred kake štednje iole.
Piipravhjalnega razreda na dekliški soli ni.
Vp&ovt-Ie se bo nMk ▼ aaboto. 4. jmlija 1914, od 9. do 12. ore dopoldne,
Frl apr^ean taa]o prediaat siaovi ia hčere trgovce? ii obrtnlkov.
K vpisn naj pridejo ufianci, oziroma učenke v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prineao s seboj knlal lUt, utefo Maka Uprt-loirto ta 15 kmn vptoine ter prispevka k učilom.
Oatala p^aanla daje tuđi pismenim 'potom
V  LJUBUAM, dne 12- Jonija 1914. *                 rawaals^two.
138. Stcv.
.SLOVENSKI NARDD«, dne 20. jtiniji 1914.
Stran 11.
I     flnglež o Bistriji.
I         Skoro deset let je živel zname-
I   niti angleški    publicist Henry Steed
■   jvot porocevalec londonske  »Times* I   na Dunaju in je do dobra spoznal av-
■   strijske razmere. Uspehe svojih opa-
■   zovanj je zbral v posebni knjigi »The
■   Hapsburg Monarchy«,   a glej,   tako
■   liberalno kakor klerikalno   dunajsko I   časopisje   je to jako   zanimivo delo I   popolnoma — zamolčalo.   Ta knjiga I   je bila pač za dunajske kroge veliko I   *presenečenje.   Steed je živel na Du-I   naju v najlepšem   soglasju   z vsemi I   političnimi krogi, bil je vedno nevtra-
len in rezerviran in je tuđi avstrijske razmere v svojem listu vedno jako zmerno kritikovaL Zdaj je pa izdal knjigo, v kateri te razmere jako oštro kritikuje. Posebno oštre sodbe izreka o dunajskem časopisju, zlasti o >N. Fr. Presse« in o vlogi, ki jo igra-jo kršćanski socijaici v zunanji poli-
It:kL Ker na Dunaju nišo mogli na Steedova ocitanja nič odgovoriti, so pa njegovo knjigo — zamolčali. Knjiga obsega mnogo jako zani-rnivih poglavij in osvetljuje tuđi stvari, o katerih niti avstrijski davkopia-čevalci ničesar ne vedo. Posebno zanimivo je poglavje o tišti instituciji, ki je za časa balkanske vojske vzbudila toli'KO nevoljo v ćeli Evropi, to je o tiskovnem uradu zunanje-ga ministrstva. Ta tiskovni urad je j spoznala širša javnost pri nas poseb- |
Ino med balkansko krizo in najbolj pri j aferi konzula Prochaske in franci- • škanskega patra Palica.                      j
Steed je mnenja, da je največje zlo dunaiskega časopisja in tistega, ki za njim stopinje pobira. njegova oficijoznost. Tiskovni uradi ministrstva zunanjih del. vojnega ministrstva in ministrskega prezidija imajo . nemsko žurnalistiko na vrvici. Na vi- t dez se pac zdi, da imajo ti tiskovni , uradi nalogo, dajati čascpisju objek- I tivne informacije, a v resnici je nji- fi hova naloga, nadzorovati časopisje in časnikarje, vplivati na liste, jih ^ subvencionirati«« to se pravi pod-kupovati in če treba tuđi zastrašiti. Tiskovni urad zunanjega ministrstva , razvija veliko delavnost v vseh [ glavnih mestih evropskih in ćelo v Združenih državah ameriških. Ta urad ima vsak kolickaj pomembnejši inozemski list v evidenci in dunajskr zastopniki teh Iisiov so vedno pod nadzorstvom tajne policije. Cei štab žurnalistov po pokliču je vedno na razpolaganje za izdelovanje poročil za avstrijske in za inozemske liste. Plaćani so iz ministrskega tajnega ionda. Če se kateri list ne da od ti- ■ skovnega urada obvladovati, se pa I lotijo dobri prijatelji njegovega ko- I respondenta, ter mu ponujajo »za- I nesljive informacije«, pa tuđi denar, Tuji korespondent, ki seveda nima na Dunaju posebnih zvez, priđe v jako neprijeten položaj. Če odkloni po-nudbo, mu je tiskovni urad naspro-ten in vsi oficijozni žurnalisti mu de-lajo težave; če sprejme ponudbo, priđe lahko v nasprotie s svojim listom. V obče pa so inozemski korespon-denti nedostopni; nekaj jih je pa^ ki ćelo kar nič ne skrivajo, da so v vladni službi.
Na podoben način se postopa tuđi s tujimi diplomati. Osebne slabosti tujih diplomatov se s pomočio policije jako natančno preiščejo. Če ima tak diplomat kako slabost in se kolickaj kompromitira, dobi obvesti-lo: če ne boš podpiral politike ti-skovnega urada, borno zahtevali, da te tvoja država pokliče domov.
Steedova knjiga obsega tuđi ćelo vrsto pikantnosti iz diplomatičnega sveta. Najvec se je Steed pač gibal med diplomati tripelentente, a prišel je tuđi v druge kroge. Nekatera njegova razkritja so naravnost prese-netljiva. Tako pravi, da mu je umrli skupni finančni minister baron Kal-lay že dober mesec pred umorom kralja Aleksandra in kraljice Drage y Belgradu rekel: »Verujte mi, kralj Aleksander bo živel samo še nekaj tednov.« Ko se je Steed sešel po umoru s Kallayem, ga je ta vprašal: > Ali zdaj verujete, da smo dobro informirani o dogodkih na Balkanu?« Pri tej priliki je Kallay rekel Steedu, da je glavni interes avstrijske politike, da crnogorski princ Mirko ne postane srbski kralj. To je bila tuđi glavna skrb »Fremdenblatta«, ko je pisal o umoru „Kralja Aleksandra in kraljice Drage. Sele čez dva dni po-:em, se je veleoficijozni »Fremden-blatt« spomnil, da mora biti zaradi umora kralja in kraljice tuđi ogorčen.
Pri popisovanju aneksijske krize riše Steed posebno oštro zavratnost takratnega ministra zunanjih del grofa Aerenthala.   Ta je imel L 1907. na I   Dunaju sestanek z ruskim ministrom I   zunanjih del, grofom Izvolskim. Ta je I   z Dunaja   odpotovai v Livadijo in je I   carju poročal,   da se Je z Aerentha- i I   lom  do pičice   natančno   dogovoril glede justične reforme v Macedoniji. C«ur.  i£ 9a to vzel z miže  brzojavko 1
ruskega poslanika v Carigradu, po- i ročajočo. da je Aerenthal obliubil Turčiji preprečiti z Izvolskim dogo-vorjeno reformo, če da Turčija Av-striji koncesijo za železnico skozi Sandžak.
Izvolski in Aerenthal  sta  imela tuđi na graščini    sedanjega ministra zunanjih de! grofa Berchtolda sestanek.   Aerenthal   je Izvolskemu   na-j znanil. da namerava Avstrija Bosno j anektirati in je kot kompenzacijo po-! nudil    Rusiji     otvoritev    Dardanel. Aerenthal se je zavezal,   da obvesti Izvolskega pravočasno, kdaj se izvrši aneksija,   pa je ta dogovor prelo-mil.
Takih in enakih zammivosti je vse polno v Steedovi knjigi in nič se ni čuditi, da so jo dunajski listi zamolčali.
PG«£§xiraFte
dijaško podporno d::ištvo „Radogoj" v Ljubljani.
Samo mati ve, kakšne skrbi dela ; hrana      dojenčka,    ako    materinega
•  mleka, najboljše otroške hrane ni ali ' če ga ni zadosti. Kolikokrat si mati
ne ve pomoći, kaj naj da otroku. — j Vestna mati pa ne dela poskusov, | ampak poseže po zaupanja vrednem, i davnoslavnem preparatu, kakor je I Nestlejeva moka za otroke in vese-, lila se bo presenetljivih uspehov. —■ j Poučna knjižica o otrokovem nego-j vanju in poskušnjo Nestlčjeve   moke
za orroke se dobiva popolnoma za-
stonj pri tvrdki Henrik Nestle, Du-
iwj, 1   Biberstrasse 6 k.
Najugodnejši uspehi, ki so se tekom dolgih let vedno dosezali pri ra-
•  bi praškega domaćega mazila, so mu i zagotoviii trajno mesto   med   doma j rubljenimi in porabnimi sredstvi. Bo-] ledine tolažeči, hladeči in antiseptič-
ni učinek    je    pripoznan    pri    vseh vrstan ranitev in ima pogosto prav presenerljive uspehe in je izdelova-len, B. Fragnerja, lekarnarja in dvor-nemu dobavitelju    pridobil   najboljši , sloves po vsem svetu. Dobiva se po I vseh tukajsnjih lekarnah.         I. A.
MATmONIS
f JEDINSTVEN  j
U SVoJOvf
ANALiViČNO J
KAKVOČr
|    NAJBOLJE   \ ICDAV^IANaJSlSUftl 1WJ£  PORODIČNO I I           PIĆE      FI
3                                m
GIF^HIIRIFR
^^^

sosplošno priljubljeni ker so   nedosežni u teku in Irpežnosti* pjagovolite si jih      i ogledati aiisahte*   *Š vajte cenik.         JMl
________*2#, /i i
Karei Čamernik d Ko.
Specijalna trgovma 5 kolni, av-tomobitk, motorji in pesam. dmli Hfihaniina deiavnua bi garava
/Ljubljana
Dunajska cvta gt. 9—12
I A. KUNSTI
I   Zid^vskir ulica i«w. 4.   I
I Velika zaloga obu val
I  isstMga imdellui u 4mmmt fos»c4» I
I     te •trok« |a wmšmm mm ixk«r«.     I
I   Vsakršfla itrddli se Izvriajejo toči« \u  I
I   po oizki ceiL Vse nere se sbrujijejo in I
I   miinujcjo. — Pri zmnjih laročOib nj I
I              te bl»g»¥#li vzorce poslati.        40 I
umetniške/
hi
pokrajinske
Be    dobe "vedno v veliki izbiri v
Jani Kipi"
Prešera&»a ulica 7.
i
Josip Stupica
jermenar In sedlar
v Ljubljjtti,  Slomškova  ulica št. 6.
Priporočam  svojo   bogato  zalo^o najrazličnejšib
konjskih oprav
=====   krasno opremljene         ■■
kočije, druge vozove in najrazličnejšo
vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tud! vse
druge v sedlarsko obrt spadajoče potr«b« ss iclnef že obrubljene vozove In 11
i modni otellie
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
flajBoveiii londoeski kroj.
pristao angiefto blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
i                                                                                                                                    ___
:TOHI: JAOeR
LJUBLJANA,
tema itta iL 5.
Preflflskertlft     I
najn«v«jiili   vzoro«v I
zi itzeie illeie
IS hi blum. m\
PrtznajM Izborni fotograUčnl aparati
lastne in taje konstrukcije. Dodelovanje vseh amaterskih posnetkov v našem ateljeju. Pripocočamo pred nakupom aparata nas povprašati za svet. Vsled hitre prodaje vedno svež materijal. Naše priljubljene kamere „Anetrim11 in BfteAie „tmMtrim4* se dobe tuđi potom vsake trgovine s fotografičnlmi potoebtčinami. Ravno izišli gUvnl katalog gratta. Trgovd naj se obrnejo nt naSo eksportno trgovino „Kamera Indastrle" Dunaj VII.     2120
•. la kr. Itinii suuudafctara sa totofrafllo sm Dvna|B L firak*a 90 tn St,           :
————— ■afvodja nalrga za vMko fotografiono potrebo. —————

dela mokre kleH.Vlazna-
* stanovanja zajamčeno  suha I
JAREFERENCE.      AvsfR.PATENfi P: ZAST0N.ŠT.36PROSPEKTI |
PBfA^Bfa^nenfa^BM^k^_^^:menmmmmmiBmmsBwmVBSSm-X-2^^u4leKB^nm99BaHm
Avstcceresitna družba z3iOunajxix.EisenbahnstrasseHl6f.Tejl 252.
IlOIll 1UI1 So9nanlia
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje  itd.   na  drobno  in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kor dolara brez agentov,   so cene veliko   nižje.
Podpirajte domačo rađistrijo!
Stare nogavice se ceno podpletn|e|o I
-^—_---------------------------------------rra-------^ m         1^^
Dobro blago se samo hvali!                 122
G-. D?^ Jurasek
vglaševalec   glasovipjev in  trgavec   glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovifjev, pianin, harmonijev. gosli, gitar, tambnric, clter, harmonik itd. Najboljše strune wWeichoIđ" in dmge ter vse potrebščine glasbil. — Jamčim pismeno 10 let — Zavod   za nglaševanje   ter popravila   glasovirjev in vsega
glasbenega orodja.
Majcsnejša posojevalnica.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo po-kvarijo. Eđioi samostojni strokovojafe   za vglaševanje ter
"   popravila vseh   glasbenib    inštru-    *^dffl^^^aj^3 roentov je na Kranjskem         ^ESI^iS9BHr konceslonlrana tyrdka     ^^^^^^SE^mw^w
I 6. Jurasek.  UCf
9 ■—--* ^
Dr. Dralleja
bregova voda,
CeMi
K 3-50 in 5-—w
Zahtevajte izrecno dr. Pralleja in pazite na to, da
stoji to ime na etiketi.   Samo  to je jamstvo za pnat*
nost in varu je pred premnogimi ponaredbami.
Dobiva se v zadevnih trgovinah. Juri Dralle, Hamburg in PodmolkH n. L.
donuho In otrošbo KonfeKcUo
zelo solidna twrdka
M. Kristofič-Bučar
J   MMMJaiui, Stari trg «e». 9. — Lastna hiš«.
BLUZE £S KRILA
*W P*UJa m izbipo tildi m dot^o. -«■
Stran 12.
»SLOVENSKI NAKOL»% dne 20. juaija 1914.
■^—■-----------— -
138. štev.
Itlcsa Jaits
^—^                  —^         (IlttjMnstft)
so glede na kakovost fn ntzko^cena nedose ina! ftlvalal stitjl« prtttklta«, paovmatlk«   itd.   po   priložnostnih  cenah.
Prekrasen katalog gratis  in franko.
MAKS SKUTETZKT Dunaj   I«,   Stubenring  St. 6.
Snrekcnrlh bi bcrmrlli
hlodov
se kupi vsaka količina franko
vsak  kolodvor.   Ponudbe pod
„Sodi 2107" na upravništvo
»Slovenskega Naroda44.
finojito • su perfosfatomi
Gnojite • supcrfosfatom!
iHhnld)   _ | Superjosfati
; so v ceni precej zoižani.
Dokazano na; učinkovitoj-
&e,   najceneffie   nadome-
1 stito za fosforjevo klsllno
sa vse vrste zemlfe 1b vse wste sadeiev,
prekašajo pozanesljivem, hitrem učinku   vsa   druga  criporočena
gnojila s fosfofjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, solitrovi superfosfati  naicenejša,   najdo-nosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, kupce*
valci in kmetijska društva. Cesfralna pisama:       7
Lndvik Forta. Praga, Pfikow !7.
_____.___________    —                                    —   -------------------^^^^_
;#*^^y€m M ED1C4-NAL ^^%-^
Pazite
oa etiketo
s                                                                                                                                                                                           I
| Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
3981    za  bencin,   bencol,   petrolin,   sarovo  I olje,   sesalni   plin,   svetilni   plin   itd.
Motorfi za surovo o!{e „sistem Diesel". Beocinove lokomobilo.
Najmodernejša konstrukcija. .   Največja tvornost!    Najvarčnejši obrat!
Doslej prodanih čez 121.OOO iro-torjev z 1,800.000 konjsk. si lami. Specialni   prospekt    941   grat'S,  I
Langeii & Wg11, Dana] X., Lazenburgerstr. 53. si.
SaiKO 5 tiUi! z brzoparnikl franeoske družbe, I
Majhitrejia in najkrajsa vožnja iz           I
B&1T8   ¥   NGVt   TOrk odhod iz Ljubljane vsaki torek. I Vožnja iz  HSIVr© V K&UAllO odhod vsak raesec enkrat in iz I
Berdeaex v idž. Ameriko. I
Veljavne vozne liste (Sifkarte)   I in brezplačna pojasnila iz- I daj a •^Hft«              I
Ed. Šmarda I
k«nces. p#tovalaa fisarsa       I
| f UtiHfasL Dnajska cola 1SI
I Veljavne vozne liste za pot- I I nike Iz Aaiarlk« nazal v I !     aomoriBt po najiiiji cnL      I
■^■■■■Va^aiHHBVBVHHBBaJ
Ottoman tukaj, Ottoman tam9
povsod me iščejo,  povsod Ijuiiijo.
■                      ----            ^^^^-^                                               im—im-tm   i    ririiiTMi------iir i—iirrnnii  i         u      ~i       fttg^^1T^1=^»*-^-|*■ * >* *
Zaloga pohištva in tapetmsfega blaga. J^i^arsivo.
Popela spalna soba, orehov  ali hrastov  les
Si 350'—.
Jamči se  za solidno  delo. Cene konkur-nčne.
J. Pogačnik,  Ljubljana,   parije 7ereyi/e cesia št 13—18.
Zobozdravniški in zobotehnični atelije
== v hotelu pri „JKlalicu" nasprori glavne pošte =====
se   priporoča   p.   n. občinstvu za   vsa zobozdravniška   in zobotehnična dela.   Zobotehnični laboratorij vodi gospod  j [ LeOpOld WelSSv  ki je izvrše val skozi 9 let   svoj poklič   v   tujini   io   bil   pozneje   4    leta   nastavljen   pri   tvrdki
O. Seydl kot prvi asistent   in   tehnik. — Atelije od^ovarja najtiK>dernejšim zahtevam   higijene   in    je   opremljen    z  I
najnovejšimi   iznajdbami na   polju   zobotehnike.   Vsakoja'co zdravljenje zob, vrši se bPGZ bolečin.               I
Ccne zmeme, za revscjse tudi primeren popust.     2174       OrBinacijskc ure o3 8. zjutraj 8o 6. ure zvecer.
!Liufaiiona, hotel pri „Molču", imsproti $Iaone pošte!
Irgovski sotradnik
izučen mešane stroke, posebno dober manufakturist, Išče službe v večji trgovini.  — Ponudbe na uprav. »Slov.
Naroda« pod „maiiuiakturist 2351".
v hlebih, okoli 5 k^ težkih, dober kakor emen-talski, zavit v staniol, pošilja na vse stran: 1 kg a K 1*40 z embalažo po povzetju parna mlekarna   Jos.   Kobera,   Louvj   (Čsško).
Pri večjem cdjemu  primerno  ceneje.    Spretni
zastopnlki se sprejmo.                     \
za   Kranjsko   se   iščejo   proti
visoki proviziji.   Po kratkem
službovanju na pGizkušnjo za-
j gotovljeno mesto s pokojnino.
I Ponudbe naj se vpošljejo Ha „Dunajsko mestnozavaroval-nico", Gradec, Herrengasse II.«
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itđ , za višje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno.   Majhna  vračila.
Komerc. pisama Sandor Wlener (prot.firma) Poina (Pressburg.)          1873
"^——        ^^—^
Imuti in lucstnB lebtnite   |
CBmlckenvagen)                  I
lxdelalo na|cene|e in nsisolidnefa ■ domaća trrtfka —  ■
I        IVAN   REBEK
'   stevboit«  In nmetno   klfnfiaTnltarstTO,   Celfe.   i Ceoik brtifiitn* ia franko na raip©l«go.             j
la poiiie!
|   in varstvena obveza različnih ranitev,   i
|   da se z onečiščenjem   ne morejo raz-   1
viti v hude in   težko   celjive rane,  je
naiboljše mečilno  vlačno mazilo
, pfHSKO BOIDaCB fliaZlIu _
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraSčanje ugodno pospešuje. — Škatlitca 70 vin. Pristno samo s po-   ^H^HEEFSSSE*
no znamko.  En po-      ^fSSKjjp^ izkus zadostuje. Ne         W^ dajte  si   vsiliti na-          ^Wr
domestil. Glavna zaloga
D CDICIICD c. kr. d»omi doba vit«! j le-D. I MOiiLll, Urna pri Črnem orla. Praga, Mala strna, ogel Nerudovc stiče n. 203.   |
Zalofa t Tteh lekamah Avtto-Ogrtke.              j
Po poiti mko s« polije naprej • K IH vim.           I
dobite 4 Bicatlje, ak« 7 K 10 flnttlj frako.           |
^^^                V Ljubljani v lekaruah                 ^^^A
W%    tfr. 6. Floovll.  R. Stsinlk.    C^
Več|a ipecerljska trgovina v L]abljaa{ fšče ^Gbro SzvežbaĐegja
Ponudbe naj se naslovi pod „Stalna služba 150", Ljubljana, poste restante.
1672
Zdravi želia i
Je posebnost ielodtaega liberja iz idravilnih rastlin,  katerl Izborao  niliva  proti  slabostim ▼ želodcn tor radi tegi ▼ nobeni   | družini   no   bi   smol   manjkati
Edna posebnesr likerja je
Naznanllo.                          |
Dovoljujem si   slav. občinstvu   kakor tudi   gospodom stavbnikom   | raznanjati, da imam   Toliko zalogo doma                                     1221
I ss     iaegotovljenih sfedilnikov.     ss \
i   Delo je prav solidno   Zgotovljeno. Priporočam se tudi za vsa   druga v  i I   mojo stroko spadajoČa dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske   ograje,
rastlin jake itd. ter vsa popravila, katera se točno in  ceno   izvršujejo.
C«ae   imenra.                                                                            Cene   zmerne.
RUDOLF GEYER, ključarski mojster Cesta   na   Rud. ieleznico štev. 10. Ljubljana.
rn"rwT-"""""-""'i"rr""'rTr"""ir'rfririi"ii-ii-------tt—m~ii—h—i
Prodaja vina.
Zadruga hrvatskih    vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000
hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina,   novega in
|  starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno
I  na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo
ceneje. Vsa nadaljna navodila daje
| [auti ut hn. limpttiv v Imt KMieva i i
I    Stanje denarnih vlog na knj.in tek. raaui 31. dec. 1913:                                       ^_^                  w   đnK|                      ____                                         Stafljc đenara. vlog na hran. knjižice 30. aprila 1914:
::       K 236,633.922-—.        u                    *-?• l&P.   ^pf    p^i^r«                    u        K 69,882.810--.         s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala ia tauj«. — UstaMvljcu UM. - 29 ptriž*.    |«| MH ^. Plin Uli (f tt MmM iOMli.                     MiiSki kapital U reserve 65,000.000 kron.
I                   Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakclj,   a. pr.:   Ptcvriinfp ^Bmmnšk vtaff   na   hranllnt
I     knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter oa konto-korent z vsakodnevnim vtdno afodnim obrt-
I     štovanjem. — Denar t€ lablco dviga vsak dan brts ođpovtdL — Kupova«)« ta frođaiaaji fnlNM
I     pap:r?ev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL   —   Sbranjevanje in upravljanje (depttt) vudnostoih
I     papirjev in pesojila nanje.
I     Ustmena in plamena poimmmUm I« nasv«tl • «•«* w kasta« ««r«ik«=   ip«i«l«4«aHi trawli«li«li ******* fcr—plai«)«.           li Hl«|aifc«i PTWB«iM taakft l|««ij«n«, — T«1«Ioji «t«v. 41
NajkulantnejŠe izvrSevanj« Vtmflli ■■f«itl na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izpla-tevanje loapoaov in Užrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih pjedalov samosbrainbe (safes) ia ogfijevarno s hran je van je vrednostnih papi rjev, l;stia, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija ižžrebanib vrednostnih paptolev. — Promese za vsa ziobanja. laptatOa ta «rt«rtli v Mmmrtkm ta te Aat«rike.               1660
138  štev.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1914.
Stran 13.
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smođnik* Uchier c Jugl. Grad*, Ipsfgmt U
pri poroci po tvomilkih cem$h kat najbolji« branilno orodje avtom. Icpoe pištolc, točno zastreljcne sisteraov ,Browning*,    Steyr#,    .Maoter"   ta
.Bavard" samokresi najbogatejSe  iz-                                            __
Mre že od K 5*50 napre), floberti in karabinaiice,  dvocevne   tovske  puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronate »tračnice  ttd. itd Onovnik gratis in  franko.                    55                    Cenovnik   gratis ia franka
mm^^^^—^——^^—^^**^mmmmmwmmm^m^^^*^^*^—^—^i^*^^^^mmi^m^mm^mm^a^mmm
IC. kr. priv. tovarna za cement
I          TrbO¥ol|ike premogokopne đrafcfeo ¥ Trtortlah
I  priporoča svoj priznano izvrsten Portlan*-c«m«nt v  vedno enakomernt, vte od
I  avstrijskega   društva   inžentrjev   in   arhitektov   določene   predpise  glede  tlak ovne in I podorne trdote daleć nadkrilfuloti dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno aam*.
I                   Priporočila in izpričevala              2i8i
I raznih    oradov   in   najslovitejšiL    tvrdk    so     na nzpoligo.
I     Centralni urad: Dima], L, Maximilianstrasse 9.
globoko znižane cene!                globoko znižane cene!
IFOZOKI
Zaradi   selltve   se  nadi  samo  še nekaf  tednov ugodna prilika za cenen naknp
tiroM mivm In pletenego blagu.
(tosp. trgovcem sa đeželi priporočam railičao blago w par-flfah po zelo ugctlaili cenali. — Oddatl {• tadl padel In trt ----------------------          stekleno omare.          -----------------------
Slavno občinscvo vl'udno vabi                                                           ^38
tvrSka £u9. Dolenc, Cjnbljana, frešernova nKea štev. 10—14.
Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa
vseh vrst zlasti patentni brzodelni jarmcnik, janneniki cepilniki, (samice), benečan-.'.   .'.   ski jarmenik   ,\   ,\
enolistni in dvolistni.
Vsi stroji za mizarje,
kalarje, strugari e, so-darfe, tesari© itd. Itd.
I            Vsi stroji
I za izdelovanje  pobištva
I       iz vpognjenega lesa.
I Stroji za luplfenfe lesa, g
I Strofi za legao volno.                           ^ _
I Tvornica strofev 8. TONKIES, Ljubljana P.
tu rbireI
sa vse vođae razmert I
x  največjo izrabljivostjo.    I
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------ I
MODERNE       320 I
TBANSMIS1JE.
Previera kompL tvor- I
niskih oprav za vso   I
i:   leano Industrijo.   :: I
Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje tarbisska   naprava sa I. kranfako el«ktr. cen-l tralo: 2 turbini po 1600 *----- konjskih sli. -----
I Praktične in cene ©graje ^Ppkr;dTtdr«5:
iz ilćastih mrei in kovaneffa ielesa preprosto   a?i   tuđi   najkrasneie   oprer-   ene, vrtne ograie .z kovane ga žehza, ston^Hke ogr?ie, okenake ntreie, ogr^ a za grobove, grobnice, balkone  in  procesa,  većkrat snkans iesterooglr e,  ¥ ognja pociakane ter 8tirio?late strotne ticaste pletenine za oifrad!tve go iov,  I travnikov :n vrtov,   za  varstro   rro*I   zajceizs,   p=!^jake,  tarnnvrlfe,   vcilere,  ] igralisča za lawn-tennls, Rabii%eve »tene   n monirska gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeća žica za  plotove,  ves   ograjevalni   materijal   in  vse zadevne izdelke dobavliajo po najnižjih cenah
Ki i WMi i L M% 11 W*&mt 2G/4Z
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
IVzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr. Dobiva   se   pri   vseh   večjih   trn ove ih   z   železnino.
HAMBURG -AMERIKA LINIE.
Glavno zastopstvo:
FR.   SEUNIG,   LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 4t. 28.
442 pamikov. 99VateplandM
58.000 lony
„Imperator"
52.000 ton.
Najnovejša In največla panika na iveta.
Predao kupite vozne listke, piSite po brezplafiu pojasnila ter podobe teh parnikov, kajti nudijo vam z našo vožnjo đanes najprijetnejSe in n«jsipiniejSe potovanje v medkrovju oaoMto pa » Mm ■•MaaakMB iimfc aMrtalMIa i lt « *i • »•stelfajal i poolao hiwi. V obednicah pri pogrnjenili mUah m đonaSa brana
po strežajih. Cena meščanskemu razreda 30—JO K viija. Xm vetajft •■/>, ■•!«•« 7 aW aiajaj ■• maššmm JmmIii.
Perje
sa postelje in puh
priparota f aa)il2jik cenab
EMIL  KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Skofijo itev. 20.
Znutnja uročila se točno izvršojejo.
^^^e^^aaaBaaaaaBBBBaaaaaaai^^^^^^^^^^^^^aaaaaaj5aBa«jBaaawaiaaaaa^^^» aaaj
IHinfii »lasa oaradBlk lo iiidseilih otroških vozičkov
ia uiiAm *o Ba|Hae|a«
zime.
M. Pakič
v Itjublfaai.
Snaamni nirotnikam si oiiilia i povztiji Y.
OftttnoTljeBO 1S45.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apr^tura sukna.
JOS.REICH
I PcIjaosKi oasip - Ozka šlica št. i Sprejemališče
Selenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
I      J*JOMHi^*^naaM*v •> »     --*. . JMMBM«a^BBBjrVlBiam« *^- -*^-^fi i miam-»^*—^i—a—^a^^a^u
v LjDJiljjoi Dei^ cesia 21.
Velika zaloga
stebleniso, porculana, svetllk, zpcal, šlp, kozarcev, vr čkov I. t. d.
gostilnlška in kavarnar-ska namizna posoda
po nafnlžjih  cenah.
1 Zdrave, meta m\\
| 72    hoćete imeti?
j   Potem jim dajte uživati izboljšano,   aro-
S   matično rih\* olj« iz lekarne pri zlatem
i  orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje
J   olje iz katerega je popolnoma odstranjen
3   zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
j Zoper kašeKf, zasSlze-j nost  ta   prehlafenje
S je v tem času za otroke najboljše pre-1 izkušen in mnogostransko ptiporočen J  trpotOOT sok. — 1 steklenica 1 krono.
J Zaloga vsch tu- in inotemskih J specialitct ter preizkušenih do-I                   mačih idraviL
i Izborna toaletna sredstva mŠA*u*
lem mu pUjen špeturiteti
[ OMafaft) m taM siravila sa j *Um m#k kDtadiklh Magajn. 1 RtiB#šilja tt tkrat at daa at vse strmi.
Pharm. Hag«
Oidn. PnhfiMni
likani pri ditm orla
i  t^ajj^i^amam. AmmMAmm to. Aa. *~
i a^BHBBaaaaBW|| «■•^•1  **v •■• ••
^ Važno za „Sokole"! "**
Ravnokar tem dobil jako lične
zidne znalce. :: Cena 60 v.
Ker sem eđini pooblaščen od „Slovenske Sokolske Zvezea, sem pre-priČau, da bodejo brati „Sokoli" segali po istih, osobito pa Se, ko je polovica Čiatega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezitf. Pri naročilu veČ komadov dam primeren popust.     Se priporofia
MILKO KS3APES, urar in trgovec,
2353                         Ljubljanaf Jurčičev trg št« 3-
Vsled najviSjega odobrenja Njegovega   l^g   ces. in kr. apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loferlja
za  skupne  vojaške  dobrodelne  namene.
Va   đlM4***+*%2*   lAiAttifffi    obsega 21.146  dobitkov v gotovini t
Glavni dobifek znaša
200.0011 kron.
Zrebanie bo javne na Dudaju dne 2. julija 1914.         Srećka stane 4 R«
Srećke  se  dol*iv**Q  pri  rdđelku  za  cJobrode'na  loterij©  na  Dunavu   III.,
Vorders   Zollaaitsstr^sse   5,   po  loteriab,   traiikah,   pri   davčnilz,   posinih,
brzolavnifa  In   ieiezaiških   nradih,  po   menja^nicah itd.;   irjralni  nacrti xa
kupovalce sreći z&ston\ — Srećke se dopošljefo po&tniae prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij. (Odđeiek za dobrodeinc loterije).
________________________________________1991__________________________________

ZlCLCSČilB/lCtm
fzruzmlucL
• 3o bajjnJL najsCovi se usoA&tu^ naauiarujo^
\ ŠtecUini&cm in p&či *.xo.zJUle£s i 0--....• Scocenje sđnstcij&Ao. Ci^-D»
RH ia mm U V AmerikO
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljsiiiijane in An!wgfpsn v Mew-YbiIc
13                          :e proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   parnikih  Finiand,   Rroenland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujcjo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorl:om je snažnost izborna hrana, vliudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4in 6osebf za vsakega potnik3 eniinentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Đdhod iz tjnbljane vsak torck popoldne.
Naši parniki vozijo tucii na mesec po večkrat ćsx  Ran ado  v   Severno   Amerika in   je   ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladao potrjen   zastopnlk Hh^ ffifi ^^ Vft ^fc     E1S a^La 8 ^La Đfi a^^
v Ljubijani.
Kolodvorska ulica ^ie-, stev. 35,
od južnega kolodvora  na desno poleg predUnlce.

I Uiiaia  FrB'-SOVČIk BMiJ.
--------------           (                                             -------    m%,    .
puškar
priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih                   217 I
pnšk in samokresov
lutnja Utelkm, kakor tuđi bolgljsklb, aiiUkUi in teikili stro««
protlkUŠOBih puik,  za katere jamčim za dober streL Posebno pripo- I roćam lakko troccvke in pniko Bock s Kruppovimi cevmi sa brez- I
dimni smodnik. — Priporočam tvdi                              I
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
Jg^   po najnUJIh oenah.   *V8                        I
Popravila ia aarooko so isvrivjojo totao In zaneslJlTO.         I
Ctitialkl mm ztthtsvanj« zast««j Ito p«fttnlne prost«-            I
Stran 14.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 20. junija 1914.
138. štev.
SANATORIJ ELISABETIHUH
zdravilišče za notranje, kirurgične in žeaake boleznl Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbira zdravnikov. — Cene zraerne. — Moderno opravljala RAntganova soba. — Udobno urejeno kapalIMa z vsemi zdravihiimi priporaočki.  V sanatorij se sprejemajo tuđi |MTMl«laSkl slučaji.
Polianska cesta lt.                    1059                    Tslsla« M. 141.
f^^Mj^^   oh   in  vse   napake pofti, ogrce, rdečo , _*—     —J^—»L-   ^f   ^~  ■    hrapavo kožo, nosno  rdečico,  celo
l ™™^^       ■■■nam ^na^^    LZBaM          .       ,   .        .        ._         _
I                                                           gube odstrani   »alaa te wt
* dr. A. Rixa pasta Pompadour
v malo dneh. Oblastveno preiskano in spoznano za zajamčeno neškod-\* J Mrvo. Najtopleje priporočeno od mnogih profesorjev in zdravnikov. Ako ne učinkuje, denar nazal. Poizkusna škatlja K 1.—, velika škatlja K 3—. Koo. dr. A. BtZf Uborat Duaf IX. Berggassa 17 S. Zaioge v Ljubijani: tokara« »Zlati )«lm".
drog. A. Kane, drog. „Ađri|a".                                     2205
Šatori
gumijevi podpetniki.      I
MmM po elastičĐesH, labKotĐOSti, trdnosti. I
Glavna zalogai                I
Anton Krisper, Ljubljana. I
[Ivan Jax & sin
[ v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I
1       priporeča svojo bogato zalogo          %,
1 uoznib kotes- H Mi
I                                 ^         %                ^          za rodkino In obrt.
£rezp'očn! kcrzi u .
vezenje v iiišL
Pisalni stroji „ADLER", plctilni stroji
«seh   velikosti.
ALrUIMZ dKcZINIK ^i^sr*^
Ljubljana, Kongresni trg 15.
(Ha*prot: numke cerkve.)
Največja   in   najsposobrejša   tvrdka   in   izposofevalnica
klavirjev in harmonijev
na jugu Avstri^. — Velikanska   zaloga   vsega glasbenega orodja, stran ia muzikal].
Eđini zaloinik dromih in komornih tvortr.c: B5sen-dorfer, Holzl & Keitzmann, Forster, Ehrbar, Gebrfider Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka,   Lauber?er & Gloss,
Hofraann in Hofberg (amerk. harmoniji).                                                ,.        m
Obrokl od E 15«— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh
modernih slogih in lesnih  barvah    Cglejte   si klavirje z
angleško   ponavljajočo   mehaniko.   lOletna postavno
obvezna garancija.   Nafemnlsa najnižja.   Zaaiena   naj-
ugodnejša. Uglaievanietar popravilastrokovno in ceno.
Ker imam z^oraj navedene   prve fabrikate iskljnćno le
faz 2a Kranjsko v zalogi,  svarim   pred nakupom falzi-
fikatov in  navideznega   „pofelna"  pri  krifačih,  ki se
drznejo   govoriti o „dobrem   blagu",   dasi    nimajo ni jednega pomembne^a fabrikata v zaloeri.
■^■^PB^PB^^^Bl^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^^^^^Bi^BB^B^PB^ai^^^^Haaa^B^B
Na p po daj
je bogata v konkurzni sklad firme L. Schdff, veletrgovina s papirjem itd. v Ljubljani spa-dajoča zaloga raznovrstnega izbornega pisar-niškega in pisemskega papirja, knjižic, z\ei-kov, trgovskih knjig ter drugih pisalnih in pisarniških  potrebščin ter razne  stelaže. —
Blago se odda v večjih  celotnih partijah brez kakršnegakoll jamstva najboljemu ponudniku. Ponudbe je vložiti
do 1. julija 1914.
podpisanemu upravitelju konkurznega sklada, kjer je na vpogled in-ventumi zapisnik. Blago se lahko vsak čas ogleda. Ponudniki so zavezani na svoje ponudbe do končne odločitve upniškega odbora. Po-trjena kupnina se moraHakoj plačati, kupljeno blago pa odstraniti do 25- julija t. L
L|abljau, 8. julija 1914.
h. AiUi M. iW i IJUOoi
kot upravitelj konkurznega sklada L. Schčff.
Ani Pfeto
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča 8?»j«
weliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaŠčev za gospe, nepre-močljivsh havelokov ifd. itd.
Cbleke po meri se po najnovejšili vzor-cih in r-ajnižjih cenah izvršujejo.
Vsak dan svež'
sladoled
in
ledena kava
se dobi
v slaščičarai
J. ZALAZHIK
Stari trg žt. 21. ^
% Čadcž
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanče?e mtuof. trgovine priporoča
klobuke
slamnike
čepiće, razno moiko perOo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15 I
I          priporoCa svojo vtliko liber          I
I dtelnlkm In sohitelkav. I
I Peprtvik se tivflgfej»t»Cw hiioHdw. I
]     fcto-
3    L1M2.
Tetama oljiiai barv, ia in Imela
Ttlrfn 151
I BRATA
EBERL
1 Dteslikaria. lakirane, stavboa
j        Prodajalnicas
1 Miklošičeva   ulica   st. 6,
J         nasproti hotela „Union".
Uljana
io pohistvesa plnkarla:.
41
Delavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Oznanilo.
Zglasila za sprejem v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani sprejema ravnateljstvo
v nedelfo 28. Junija ođ 9, do L ure,
v I. letnik c. kr. raoškega učiteljišča pa
v sredo 8. Julija od 2. do 6. ure.
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni) list,  zadnje  šolsko izpri* čevalo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
V Ljubljani, dne 12. junija 1914.                                          2312
Ravnateljstvo.
fc*_ M^  >V ^*   X ^  J*±  ^   fK   J**^  J^ J*^ J*^ ^*<  J*^  JA.  JA.  JMk.  M^  J^^J*^ r|fc«h ^ Jd^ ><L JML X    M
Odvetnik
dr. G vidon Srebre
naznanja, da je otvoril
2344
svojo pisarno
v Celju, Cerkveni trg št 4.
Najnižje eene.
Najsolidnejše blago.
Ustanovljena 1847,
Ustanovljena 1847«
ovarna ponisiva j. j. iudiis
Ljubljana, Kongresni trg št. 12,    232
sa spalne In fedllne   sobe, salone  In gosposke
sobe.   Preproge,   zastorjl,  modroci na vzmot
llmnati modrocl, otroiU vozlčfcl Itd.
'„Anker"'
Srnžba za Svljensko in rentno zavaravanje na Bnnajn
geotrslĐi zstop ia t firadn, lemna« it. 18. in glami zastop za Kruško U«eld ifSHtttl in fras Unaan t Ljiiilini prenemajo
:    vseh vrst ilvljenska In rentna zvarevanja.    •
I  Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo-  | jev že po kratkem obstanku  neizpodbitne  in nepropadne z avto-matičnim pođajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudl
vojsi itdko ta innUftnostto sounronnjc,
katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tuđi Se garantira za ves čas trajanja zavaro vanja prejemanje Piiitt v visokosti 10 odstotkov zavarovanc glavnice. — Od 1. januarja 1. 1911. na novo uvedeni dividendni nacrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno
-ULctele^bo dobička
ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila đajo neobvezno in brezDlačno gsw>pai»l zastop v fimide« tmw» glavna sastapstva v M«aijaitl. L«opoM OHinfaltf In Fra« Anmmmn, « Calovc« In iSarlbaru tar val go« aaa«Ja Inapaktaril In agantl.
I                 Steaje iavaf«faaj KMec tf 13 čei Ma ailfj«MT kr«                 i
I                Aktiv   •   •   •   .  Kmmc 1»1S Uz 200 nHiJMOv krmi                1
f                UpUcil    .   .   .  K»uc 1913 čez 410 bUUmot kroa                I
Oaefee, kl teafo awwa v tol|iik krejiM, se vakljo
4a Mpeweaa# nafto saatewstvv)b
j*WŠBmiM$ t          ^aaaaaaaaaaaaaaaataaa^^   -
138. Stev.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 20. jtmtja 1914.
Stran 15«
~w<mum ntkBP»f *  Ceno   posteljno   perje! I
1 ke ai^ega, dobrog, paljen«** 2 K; bolji««« 3*40 K; prima I polbeleea 280 K; belega 4 K; belegi frahactaga S'lO K; I kp velefinepa snefnobcle^m, pnlfenega, (h40 K, 8 It; kg P«ha, I «iveg* 6K.7K, bele?t, fin«g* 10 K; najftaeiii prud pnh 12 K. I Naročita od 5 k* ■«*«•< tramk*.                          I
zsotmmene iroteiiflS'^ srcu;
nanktaga,   pernica 180 cm dolfja,  120 cm Uroka, i dvema zglavnicama, 80 cm dl«, 60   I
cm   Jir,   polniena i novim,   sivim,  prav atanovitnim   puhaatin perla  16 K;   napol   I
puh   20  K; puh 24 K; poaameine pernice 10 K,   1* K,   14 K,   16   Kf   »glavnice   S K,   I
3*50,  4 K. Pernica, 200 cm dolga,  140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K,   zglav-  I
nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70,  spodnja pernica iz močnega,   I
črtastega gTadla, 180 cm dolga,  116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Raipošilja se po povxetju,   I
od 12 K naprej franko.   Lahko   se franko Kamenja la nengajajoĆe se vrne denar    —   I
Natancni cenovniki   gratis in franko.       S Benlsch, DeŠenio« ftt. 7S7, C«*k»-   I
Pofnikj v Ssvsrno !d Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi
fivstifi- AmNikana
Trsi -   Pfew Tork, Bueaos Aires, Rio do Janerio, Santos itd.
i   na] nov ejš i mi   brzoparniki   i   dvema   vijakoma,   I električno razsvetliavo. brezžicaim brzojavom, na   j katerih  le it vsake^a notnika  preskrbijeno, da ; dobi dovoij domaCe hrane z fjnom,  svet krah, posteljo, kopelj itd.                  =
3D100 HffillN: I Smno Hitrim rato sfluft. i Jožao hcsrik! vsakiS 14 mi.
folija iz Trsta i Rasado: (Mitri. Owta. Uštrca!) isali bsbk ecknL
Tsak«vrstma pojasnila daje radevolfe brezr^ač :;> ii prodaja tozic liste glavaJ zastepnik za   ' 40                                            Kraajsko, Štajerska u Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ni. 26.
Brez konkurencc!
I F. L Popper čevlji
za gtspode m fpspe *Q nogom wajM) priležci, lićni Ib najboljš« kikvrosti.    Ntfrodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova niica št i
Gojsserski čevlji  za tnriste. htgifenfCai čevlji za otroke ic Laira-teanis-čevlji.
K 1250—1650.
Najboljše švicarske vezenine.
^       last Jađ^iga Sare
i UiiOi|2ila9 ^ituOUiSDia Lhlu j.
Perilo za dame in gospode po merl.
Najbolje platno v vseh iirjavah.
Največja izbir« iiiimixnah qarniur.
Iffiika flJiim
Ljri faknM a mk
^ Zartdi prearedltf« trgtriae tsc blaft It *dtMk«v ceaeje.
Kitiih mvrir
»pri S§lktiM n iife. I
puškar   v   Go-^vliah   (i gr-lach) Ki Xcir-5Škemc
se prlporoča r ';!ovan|c vsak^^rntnib pu^eJs za lovce .n strclce no nainovejših sis'cnib pod pcolnira jamstvom. Tuđi pr«-ielnfe stare samokreanice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter |lh točno in dobro izvršuje Vae pužke so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — Iluatro-41              vani oenlkl z««to-tj.
Že  od   I. 186S   sijajno   preizkušeno
Seraerfeva m^dicmsko
kotranovo milo
tvrdlie li. E£LL & CQMP.
ki ga prtporočajo odlični cdravniki, skoro ▼ vseh  evropskih državah s odličnim   uspeh om   uporabna   proti
vsake vrste   izpuščajein
slasti proti kroničnim in 1 us kina« tim liiajem io parasitnmim izpu^čaiem, 'tukiruim n» glavi in r bradi, ina t sebi 40 ođstotkov   lemega   kotrana in   se mzliknje bittven.. od
Tsch  drugih  ktu;.novi:i  ni.!,  ki  se nahaji« ▼ trgovini
Pri   trdevratnih kotnih   boleraih   rabite   jako   uspeino
Ber^erjevo   kotranovo - žvepleno   milo.
Kot bUli« k«lriiaoTO milo  sa ženske ia otroke:
Bergerjevo j?licerinovo-kotranovo milo.
Dati« brex kotrana  jako slovito:
Bergerievo boraicsovo   milo
n ticer proti <yii»wu.   ogoren!«,   pegfiai,   mome'     i   !■ drugim  ncprOlkaai kot«.
Cena komadu vsake vr3te x navodllom
o uporabi 70 vinarjev. Novo: Berberjevo tekoAe Irotra^ov^   ^:'o
je izvrstne^a učinka pri Voznih tx>leznih hi   i
skinam na glavi   in v bradi kakor tud' kot j
sredstvo ra rast las    Stekleniea 1 K fiO vin 4
Zahtevajte no lekaraah in radevnih trnovinah j
;iki:u£no  Berji'lata    <otranova   mila   in
pazite na paleg stojefio varstveno zn  ■-
in na por^stoječi tirmin podpis        ^J   >Jr      ^    ^
S- ReU * Co. na v«aki  etiketi        ^S^/'g^V^____
Odlikovan • čaatno diplomo na ^^ ć^<-»^-w^-^ t*-^^^p Panajn    i «81    in  < slato    •▼©-------—                      *
tinfa aa sTOtovni rassterl v Pariza leta 1900.
Tvornica:
G. Bell & C3mnM Opava ig Đenai L, HeHerstoiferttr. 11/13.
V Ljubljani se dobiva v lekaroah: Milana  Leustka  đe«t!6if   Ph.   Mr.   Jo»?tj ^iimar,   J.   Mayr,   6. Piccoli    0bald pl. Trn!;6cz? in v vseh drugih lekarnali na Kranjskera
i Prisino lirnsko blago.
I   Spomladanska in poletna sezija 1914.
j  "aponom3t0dolgo i lknpon 7kron
za lomtaB libi nliln !H0jon!5krron
I   (suknja, hlače. tclOTnik) f i tapoo t7 knm  I
I   n     stane saaio     k    1 knpon 20 kroti
I   Kupon za crno salonsko obleko 20 K
I   dalje blago  za  površnike,  turistovski
I   loden, svilnatekamparne, blago za dam-
I   ske obleke itd. razpošilja po tvorniških
I   cenah kot solidna in poštena vrlo znana:
I       Zaloga  tvornice  za sukno
I  Slegel-ImhoIvBrara (Branu). I           Vzorct gratis In franko.
I  Od tega, da  direktno  naročajo blago
I  pri firmi  SiegeMmhof na tvorniškem
I  kraju, imajo privatni odjemalci veliko
I  prednost. Največja izbira.   Stalne naj-  I
I  ni^j« cene. — Tuđi najmanjša naročtla  I
I  se   izvrše   najpozorneje  in   natančno  I I                       po vzorcu.                615  I
I       Izbollsafte promet v svoji gosttlni      I
I k   najboljftim  in   najoenejšim   plzenskega   tipa !
čestim bndejcvisktm delniškim pivom. I
I Zahtevajte ga ▼ gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan* Trst, hotelu I Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske Štedione Zagreb, Napredak, Sara-I                                  jevo, Beranek, Banjaluka i. t. d.
I Informacije po da] a češka Mistika plvovarna t Ćesklh Buđo|evlcaa, Boza I                              Rohrman, Lfnblfsna, Bogumil Pouka, Trst.                      2505
Najnovejše   steznike,  različnih  krojev,   Tango,   brez  palčić,   rije   I
prostih, kratkih, dolgih,   trikot, elastičnih  a jour,   držee za prsa,   |
životke (Miederleiberl)  kakor vse hygijenične otroške, dekliške in  j
dnmske   potrebščine   priporoča Č   damam tu in   na deželi svojo  I
bogato izboro edlaa specijalna trgovina         938
J. GORJAHC9   preje  Kocjan
sv. Petra   cesta   28,   nasproti „Zlate kaplje"  I
■  kjer se   tuđi   izdeluje   sieznike,   pasove,   ravnodržalce  r
I         po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje.          I
Obisk se želi.
PeshUfsmen, o.psdki kamna itd.
se dajo s cementom   mešani  pera bi ti   z   dr. Oasparyja j
stroji in oblikamij
za zidne kamene, streho   (peko, otie ćoke, plošče, stop-  j niče, cevi, betonske nodbojc, stropne kamene itd.        j
Tvornica sti*ojev za                        8
drobilne   stroje   in   mešalne   stroje j
Dr. Qaspary I Cv>., J^arkranstadt, }kml\]z
RazkaziEni  prostori s ca. 50   stroji v obratu.               '
Pojasni Ina brošura št. 24 zastonj.
JBkSBji     ^SP       ^^^^lci        B5   Hb Ik3   Tmb 39b   HM           '
kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitld velike skupine
§ orlginalnili  vFč&zasinih srečk 5
bojih 13 vsakoletnib žrebanj se vrši dne
2. in 15. januarja,           1. in 14. majnika,           1. septembra (dve),
1. februarja,                    1. juli ja,                          14. septembra ter
1.  marca (dve)                1. avgusta,                      2. novembra.
kron, oz. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjŠe skupine
2 originalaiili vredEOstnili srečk 3
ko]Ui 9 vsakoletaih irebanj se vrši dne
2.  januarja,                     1.  majnika,                     1. avgusta, 15. januarja,                        14. majnika,                   14. septembra, 1. febraarja,                       1. julija,                             2. novembra.
Kupnina  za   veliko  skupino  vseh 5  srečk   se   plača v 60 mesecih po 6 K, za manišo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone,
Vsaka srećka mora  nafmani enkrat zađe ti i   Vsi dobitld se
izplačajo ▼ ^otovem denariu!
Vse srečhe imafo trajno   vređnost  denar Ja In   igralo po siplačiln knpnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaiinega
¥plače¥ania, tore] z a s t o n ].                             j
MIT"     Vsak cenj. naroČnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta  i 99*"     način kupnino zase naroČenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti  1
MT"   jih zastonj.    ~VK                  I
Pojasnila  daje in naročita   sprejema:   Glavno  ZastopstVO  STeČkOT-  [
nega ođdelka Četke Indnstrllalne banke ¥ Pragi, Ljubljana. [
Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 1"         2199  V
SiiietiRD posolilnlca ljubljanske okolice v Ljubljani.
......«•                                            ■        . ■
3/0/        brez odbitka rentnega žavka. | 14     /0     Ustanovljena leta 1881.
I
Stran 16.
.SLOVENSKI NAROD«, đne 20. jomja 1914.
Ić8. štev.
Luserjev obliž za turiste
laktevafte pri ukapa v*da* lzrteno Lnsarjev oblii za tnrlste
po ■ !•§•, najboljši in najzanesljivejšt  pomoček  proti  kurjim  očesom in žuljem.  Dobiva se po vseh lekarnah I
Glavna zaloga lekarna A.  Schwenk, Dunaj-Meidling. Premnoge ponaredbe, ki  nikdar ne dosežejo LnaerjevJ
originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Lafterleveg* obliža za turiste.   Pozor pred ponaredbami!   I
Fran Sax, elektrotehnik
i       Ljubljana, Rimska cesta št. 19
oblastv.   konc.   instalater   za   električne   naprave,   ludi,   prenos
sile |   dalje   hičnih   zvonit,   telefonov   itd.   Strelovodne   naprave I
Poprava v stroko spadafočih del« V zalogl blago prve vrete9 pre-
I   računi  na   razpolago.    Opremljen   sem  ac   najnoljslml    in   najno-
'    vej&iml     preskuševalniml    aparati.    —    Cene    in    delo    solidno 1
Grifzner
šivalni stroj je najboljši.
Garancija 10 let« Edino zastopstvo vseh specijalnih strojev. Grtznerjev stroj krpa (maši) perilo, nogavice in veze (Štika), krog-ljičen tek. — Nizka cena (tuđi na obroke).
___                        Fsi spadajući tiril In kolesa.
3osip petelinc, Ijubljana, jfCrižcvniska ulica 7
Zahtevajte ilustriran prospekt, poštnine prest.
Prvo vrstni, elegantni in ceno I
so                              I
naši                       I
cos                                                                                                    I
svetovcoslaval         I
f^■     ^      š - "*P^ 'ŽSat ju£*            I
*         čeviji         I
I Tvornica za devlje ,TURUL<
Alf red Frankel, kom. dr.     [
I                                                                                            i
I Prodajainica A. SELJAK, zastopnik I
I    Ljubljana, Stritarjeva ulica.    I
Garantirano naravna dalmatinska
(hi ii tnuiioiet
f9 jak« povrijiih ceaak razpoiilja
CDRILZANETA
posesdilk vinogradov    \ ms Spljit (Dalra.)      Ceniki zastonj in franko.
KASLJAjOCIhl
otrokom in odraslim
zapisu jejo zdravniki z najboljSim uspehoro
THVHOHEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-rravlia težkoče dušljivosti in zmanjšuie njih Število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o nresenetliivo točnem uCinek Tltjnraomel Scillae rri oslovskem kašlju m drugih >rstah dušliivecra kašlja WP" Prosim vorašajte  svojega zđravnifca.
1 steklenica 2'20 R. Po pošti franko ako
se posije naprei 2-90 K- 3 staklenice ako
denar   nanret   7.     K.   10 steklenic ako
denar naprej za 20*— K*
Izdelovanje ;n ^lavaa zalog1."'
?«   Fragnerja    Sekarra
c. kr. dvorm dobavitelji —     Praga III.,  št. 203.------
Pazite   na   ime   'zdelka.
izdelovalca   in   na   var-
stveno znamko,
V Ljubljani   v iekarnah. dr. G. Piccoli,   R. Sašnik.
POZOR! I
( POZOR!
i                                                                         «5         I
I Šoienbiirsova iiL 6, mm glavne pašte.
Sopki,  venci   s trakovi   in  naDisi  se   I
I   izdelujeio po nsinitjlh cenah.   Delo   I
okusno vezano. Velika zaloga krasnih   I
suhih vencev.                       I
PriporoČa se z odličnim spoštovanjem   I
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi:                     I
Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.   I
Ijdi koeiko Me je di prodaj
V prijaznem kraju,  deset minut  od mesta in pet minut od kolodvora na Spodnjem Stajerskem, pripravno za mlekarno, lesno trgovino in kmetijstvo. Odda se   pod   ugodnimi   pogoji.   Posestvo   ima   najlepšo lego,   primeroma 10 oralov gozda,  10 oralov njiv in  10 oralov travnikov. Hiša in vse gospodarsko poslopje je v prav  dobrem stanju,   zraven lep vrt in dva  sadonosnika tuđi jej zraven   mlin   z 3   pari   kamnov.   Iz kmetije  se lahko   redi do   20 glav  živine.i Natanćnejša  pojasnila  daje Obrtna Kreditna  zadruga v Slovenjgradcu.
Modni salon
I   G>   *>   ŽIDOVSIS:^      ULICA   #"nfc
I   ^__^^P    Priporoča   c^nj.   damam    t*i    ;n    n^    deželi   vseh VTSt    Q^^P
I                             n&jlireiše in nafntodernej&e
j damske in otroike slamnike kakor tudi športne čepiće
I                                        t-O  znano   siizkih   cenah.
I                Zaina lilotiuki vedno v zalagi-
I   Popravila se točne* ixwršujejo.        208        Ceno brez konkurence!
i
W?

NN
#

^Posteljno perje. id!i in kauck.
Kopalno perilo    ::   Dr. • sbinanna zdravstveno perilo.
Dr. Sustav JSgrovo volneno perilo.   ::   Perilo TETRA.
Ustanovimnfr £S70.
pSP"     lasinega   izdelka      "^J^
daleć znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cea
priporoča
dobavitelj perila ces> in kralj. Visokosti,
častniških   uniformirani,   zavodov,   sa«
mosianov i. t. d. v
Perilo po mcri se izgotavlja najhstreje«
Istotam prva kranfska
prolnlcd in lUnico
-           moškega perila. =====
Motorni obrat.
Haiietie mmm gerili       Hainovelži stfoii.
Perilo se na način prve dunajske čistiU       ; nihe zlika  brezhibno   kakor novo in se vse do srede   poslano   perilo   zgotovi v      I soboto tistega tedna.
Priznaoo najpoštenejša postrežba.
Ljubljana,     rešernova ulica št. 3.
^TsLJTTOoisu  slo-v-e3a.s3s:sL la.rsL3a.ilza.iosuI
Denarnega prometa koncem leta 1913 .   .   #   .   •   .   K 700,000.000-—
Vlog..........-.........43,500.000-—
Rezervnega zaklada .........,..*    «•     1,330.000*—
41/   O/ I        I           brez odbitka.   Hranilnilnica je pnpUarno varna in
/2  /0
stoji pod kotrolo o. kp. dal>lw vlada.
Hranflnica posoja na zemljišča in poslopja prali 5 '/**/* obrestim in najmanj '/«*/* amortizacije.   Za varSevanje ima vpeljane lične
domaće hraniInlke.
1S& itev.
■SLOVENSKI NAROD«, dne 2a junija 1914.
Stran 17.
OUSni zbor Zadružne Žitu i Celju.
V Celju, 18. junija.
Danes dopoldne se je vršil v tu-kajšnjem Narodnem domu ob izredno obilni udeležbi občni zbor Zadružne zveze v Celju.   Zlasti so bile močno zastopane male kmečke zadruge. Od 128 včlanjenih   zadrug jih je poslalo 66 nad 100 zastopnikov. Predsednik dr. B o ž i č je zato mogel v svojem pozdravnem govoru z veseljem konstatirati    interes na zadružništvu v narodnih   kmečkih in tuđi   meščan-skih krogih, ki se je pokazal z obilno udeležbo na občnem zboru. Govornik je nadalje omenil,   da je bilo leta 1913 v   splošnem   opažati   pri   nas olajšanje tište gospodarske krize, ki je ležala prejšnji dve, tri leta kot mora nad vsemi slovenskimi  deželarni. Rezultat kaže, da so naše posojilnice z malimi   izjemami   to  krizo precej dobro prebolele. Cilj načelstva je bil kakor prejšnja leta,    tako    tuđi lani Zvezo utrditi.   V ta namen   se je intenzivno ukvarjalo s sanacijo bolnih zadrug pa tuđi z zmanišanjem izpo-sojil. Zlasti se je trudilo načelstvo z ozdravljenjem    dveh  hudih ran slo-venskega zadružništva, to je z Glavno posojilnico v Ljubljani in s Poso-jilnico v Šoštanju.   Vseh   sej načelstva je bilo 1. 1913 22.
O stanju in delovanju Zadružne zveze, v 1. 1913 je poročal Zvezin tajnik Miloš S t i b 1 e r. Iz njegovega preglednega in instruktivnega referata priobčujemo le sledeče glavne podatke: Zadružna zveza v Celju je v letu 1913 koncala trideseto leto svojega delovanja med Slovenci in primorskimi Hrvati. Nje zasluge za razvoj slovenskega zadružništva v prejšnjih desetletjih so znane.V zadnji dobi, v dobi splošne gospodarske krize, je tuđi ta organizacija trpela; neumornemu delu Zvezinega vodstva pa gre zasluga, da so se v organizacijo povrnile zopet redne razme-re in da je Zveza danes na znotraj trdneisa, kakor je bila kdaj poprej. Glede Šoštanja in Glavne posojilnice, teh najhujših ran iz zadnjih let, je Zveza popolnoma krita in ji ne preti iz tega nobena kriza več. Računski zaključek za leto 1913 izka-zuje bilančno stanje 1,532.800 K 40 v, čisti dobiček 3961 K, rezerve koncem poslovnega leta 72.012 K 15 \\ deleži 93.200 K. V dobi najhujše krize je Zveza rabila visoke bančne kredite. Stanje istih je bilo koncem leta 1911 623.401 K 70 \\ Koncem 1912 334.000 K, koncem 1913 pa 80.000 K, iz česar sledi, da je Zveza izvršila v zadnjih letih tuđi glede odplačevanja izposojil veliko razbremenilno delo. Blagovni oddelek se je pečal s skupnim naročevanjem umernih gnojil in poljedelskih strojev ter skupno prodajo sena za vojaške dobave v Prasci. Denarni promet znasa v tem od-delku 75.872 K 34 v proti 30.340 K 22 v v letu 1912, dobiček pa £91 K 51 v. Blagovni oddelek se peča le s posredovanjem na račun članov. Je star se le dve leti in bo Zveza za iz-popolnitev s potrebno previdnostjo storila vse, kar v tem oziru zahteva-fo koristi članstva. Tuđi v preteklem letu je Zveza posvečala revizijske-mu delu največio pozornost. Redne revizije so se izvršile v 72 zadrugari ter se je porabilo za to 256 dni. Ra-zentega pa se je izvršilo približno 100 izrednih revizii in kratkih nenad-nih obiskov v posameznih zadrugah. Zvezini funkcijonarji in uradniki so v pretečenem letu obiskali skoraj vse članice ter se je vsaka prilika pora-bila v to, da so se z zadrugarji v posameznih zadruga*! vršila jiosvetr,-vanja o zboljšanju in poglobitvi za-družnega poslovanja. Kakor vsa prejšnja leta, je tuđi lani Zveza storila za pouk izredno mnogo. Vršila so se tri velika okrožna zborovanja: prvo v Gorici za Gorisko, kjer je bilo udeležencev 55, drugo v Mariboru s 30 udeleženci in tretje v Celju s 120 udeleženci. V teh velikih okrožnih zborovaniih se je razpravljalo o naukih zadnje krize s posebnim ozi-rom na zadružno delo, o sedanjem stanju kmetijskega zadružništva, o revizorjevih izkušnjah, o izpopomitvi Zvezine denarne centrale, o zadruž-nem nakupovanju in zadružnem pro-dajanju kmetijskih potrebščin in kmetijskrh pridelkov ter o drugih važnih zadružnih vprašanjih. Razen-tega se je vsega skupaj vršilo po zadrugah 41 manjših zadružnih poučnih sestankov. Izdala se je v prete-čenem letu tuđi knjižica, ki pol-udno razpravlja o važnosti posojilnic, in sicer pod naslovom »Slovenci, čuvajmo svoje posojilnice«. Te knjižice se je izdalo v 10.000 izvodih ter je že vsa razpečana. Končno je za pouk skrbelo tuđi Zvezino glasilo »Zadruga«. Kar se specijalno tiče organiza« toričnega delovanja, snovanja novih sadntz, se Zveza v pretečenem letu
s tem še ni pecala« kakor je bilo že omenjeno, pač pa je v obstojcčih zadrugah pripravljala tla za skupno naročanje in prodajanje kmetijskih potrebščin hi kmetijskih pridelkov y kolikor se bo pokazala potreba za snovanje samostojnih zadrug za blagovni promet, se bo to delo izvršilo letos in v bodoče. Clanic je štela Zveza koncem leta 1913.   128.
Ko je k poročilu tajnika S t i b -1 e r j a, ki so ga navzoči zadrugarji živahno odobravali, še prebral knji-govodja A. K u n e j revizijsko poro-čilo Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju in podal poročilo nadzor -stva dr. Milan G o r i š e k, se je vne-la živahna debata, ki so se je udele-žili    dr. Pipuš,   dr.   Kukovec, Smertnik, dr. Gorišek in Ju-lij R o b i č. Pr. K u k o v e c je dal pri tem natančna pojasnila, kako je se-daj s konkurzom »Glavne« in s sanacijo Šoštanjske posojilnice.    Omeniti moramo   pri   tem,   da so padle od mnogih govornikov oštre besede na naslov poslanca in denuncijanta Ver-stovška ter se je izreklo začudenje, kako more stranka, ki je poslala po-slanca Verstovška v parlament, dopustiti oviranje    sanacijske akcije v Šoštanju, ki vendar ne zasleduje dru-gega    namena,      kakor    obvarovati kmetovalce   tega   okraja  večjih   gospodarskih škod in izgub. V odgovor na neosnovane napade, ki so jih v šoštanjski zadevi naperili gotovi politični    krogi iz osebnih in strankar-skih interesov na deželnega poslanca dr. Kukovca, je temu občni zbor za njegov ogromen trud izrekel pri-srčno zahvalo.
Občni zbor je soglasno odobril računski zaključek za 1. 1913, skle-nil, da se pripiše čisti dobiček poseb-nemu rezervnemu zakladu in dolo-čil, da ostanejo prispevki clanic tuđi za bodoče leto isti kot dosedaj. — Odobrile so se nato nekatere izpre-membe pravil ter so se izvolili v načelstvo sledeči gospodje: dr. A. B o -ž i č kot predsednik, dr. V. Kukovec kot prvi in Josip U1 č a k a r kot drugi podpredsednik; kot udje načelstva : A.iM i r n i k, E. Kalan, Josip B e r k, Fr. R o b 1 e k, Ludovik P 1 a v š a k, dr. Milan Gorišek, Anton Gnus, Fran P u n č u h, A. M i k ! av Č i Č, dr. K. Janeži č, Mih. V e r b i č in dr. R. Pipuš. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Josip Smertnik kot predsednik, kot udje nadzorstva Fr. P i r k m a i e r, Feliks R o b i č, Fr. Toplak, K. S c h w e n t n e r, Fran P i k 1, dr. L. S t i k e r. M. Ooričar, Fr. Koc-b e k in Mih. Turk.
Pozdrave skupščini so poslali: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Češke zveze v Pragi. Brnu in Opa-vi ter predsednik Splošne zveze na Dunaju baron Storck.
Ceao domat* x4ravilo. Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavLjanja se priporoča raba mnogo desetletii dobro znanega, pristnega „Mollova«* Seldliti-praika«, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 E. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekamar A. Moli, c. tn kr. dvorni zalagatelj na Dual«, Tuchlauben 9. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.                                             1    25
Bergerjeva med. in b:cj. mila iz tvornice G. Hell & Komp Opava in I Dunaj, I. Helferstorferstr« sse 11—13 uživajo svetovni sloves. x amesto tr-dega Bergerjevega kotra* »vega mila se rabi enako koncentrirano Berger-jevo tekoče kotranovo milo proti luskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast las. Cena steklenici 1 K 50 v. Samo pristno s podpisom firme G. Hell & Komp. Po vseh le-karnah in drogerijah
Srečo in bogastvo nudi loterija, a ne vsem, kajti dobe le nekateri, dočim je onih, ki izgube, nepri-merno več. Komur je za denar vseeno, ta naj čita sobotni oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamore obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tuđi nagrade in premije, je marsiko-mu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tuđi še velik ali pa ves del žanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplač-no posije: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 1.            _______________
Rio? Ra]? me? le Coietfl?
100.000 K Mflrad«, Mor ga m|4«|
hniiiio si ne morete prdstifllafl
kakor izredao dobrodejna so redna umivanja glave s Pixavonom. Pixavon je voljno, tekoče kotr novo milo, ki so mu na patentiran požlahtnjevalni način odvzeli  zoprni kotranov duh.   Splošno
je      znano
dasmatrajo
kotran    za
naravnost
suvereno
sredstvo za
negovanje
las in kože
na srlavi.
Naj zname-
nitejši   der-
matologi
imajo ne-
govanje las
s   kotrano-
.                                             vim  milom
za najbolj u<5inkovito. Tuđi v daleko znani Lassarjevi metodi negovanja las igra poraba kotranovega mila za umivanje glave bistveno vlogo. Pixavon ne čisti samo las nego zaradi kotrana, ki je v njem, naravnost poživlja lasi* Šče. Pixavon se prekrasni peni in se prav rad da splakniti z las. Ima pri-jeten duh in zaradi kotrana, ki ga obsega, deluje proti parazitarnemu izpadanju las. Steklenica stane poitretjo krono in zadostuje za več mesecev. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah ia parfumerijah. Vsi boljši damski in moŠki frizerji izmivajo glave s Pixa-7onom.
"1
Pozor! I
Zahtevajte pri Vaiect trgovcu j ne samo .kocke za govefo fnlio', j tem već vedno izrecno              I
^MAGGI fe
J^cen    za govejo juho     I
mmd po n »
j miijiitm \'pr                  ^                      I
kajti te so              I
priznano najboljše!
Samo prave z imenom MAGGI in   I  1 varstveno znamko zve^do s križcem! | j
Proti            9
zoliobela in gnjili zeb
izborno deln|e dobro xnana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U «tHU nosu ta o«etraai«ie
nevriletmo sspo li wmL 1 steklenica * ma*oallo» 1 kremo.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Llmblfaal, ■•slfera ce«U ttev. 1
folef Fr«c Joiefovegi j«bi1ej«cfa mosta, V tcj lekami dobivajo zdnvila tadi člani boitiiškib blaptj« jaž. žeteraice, ckr.tobatie tovame  in okr. boL bUfajne y Ljnbljani.
Molmtme ■■!■■ ta zobma voda.
Sanja,   Hrvaško,   22.   febmarja   1908.
Blag. pospod lekarnar! Prosim vljudno, pošijite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče ■■AlMpIlćBO aiotastaaHMtac) imhm *o4m, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zob obol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporocaL
Spočtovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                    43
LSEBEHIKI)vS[KXi.Slihl.
Trgovina
k mekanim blagom, iganjetočem in traiikOi v prometnem kraju Sav. doline, tik farne cerkve (pošta v hiši), se odda s 1- oktobrom brez zalog© pod lako ugodnlmi pogo]i ¥ aaiem.                                        2397
Lepa   prilika   za   trg. sotrudnike, ki se želijo etablirati.
Ponadbe pod „Stara trgovina11
na Anončno ekspedicijo J. Hočevar v Ljubljani
904
Sicgar       ^lBCfHtt      Singer
šivalni    stroji |^^^ffl^*3j   šivaine  stroje
so   neprekos- ^TO^^^Jj   dobite    samo
ljivi   v    traj- ^2|fij|»   v  naših   pro-
nosti in   vse- W   .^^^^M    dajalnah z
stransko upo- rflfti^f^^r     i,S"  izve-
SINGER Ko.
deln. družba šivalnih  strojev.
Ljubljana,  Sv. Petra cesta it. 4. Kranj, Glavni trg  štev. 119. Novo mesto, Glavni trg &tev. 45« Kočevje, Glavni trg štev. 79.
Krvna belezen : oi sramota.:
Vsi smo ljudje in vsem prete vene-   I
rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne   I
bolezni in  druge od   slabe krvi izvi-  I
rajoče bolezni.  Vseh teh neprilik —  I
naj  bodo   stare   kolikor   hočelo   se   I
^^Iniei; I KRDfiLItAMl K
Prospekti zastonj.   Škatljica  z natan-   I
čnim navodilom za zdravlje 6 kron.   I
Izđelovaler: lekamar fomrler, Pariz.   I
Naroča se iz glavne zaloge:         I
E. LEDEHER, lekarnar,         I
Budimpešta IV. Mosenmring 21.        |
L________________________________A
|                                      i
Smrtno nazn&iiilo- I
Samo                                  22061
Ting-Ting         I
usmrti                        I
vse                     I
stenice                 I
z zalogo vred. I
I Dobiva se povsođ v steklenicah po I I 60 h. Zraven spadajoča razpršilnica I I 20 h (se nabavi samo enkrat). Ge- I I neralna   zaloea:   Fridcrik Tranb, I
Ihinal, ZVin I, Oentsg. 4. V Ljub- I I Mani   pa   Anton  Kane,   drogerija I
n ia I. Čvančara, drogerija, u 5 I_______________________________s
■■■■ Carl Rponsteinepja
H         proti vremenom odporne apnene
■■a^adne barve
^M                  obastveno   varovane
■     V 50 nzlidiah oi 24 h kilogram naprej.
^M     2e    desetletja   najbolje   preizkušene,
■     prekaialo vae ponaređbe.   Edini ^M     primerni    pleskalni    materijal   za   2e
■                  pobarvana proćela.
I  EiailH.faailiTirR.^a^t'
^M    jo se umivati, krijejo z eno poteio, brez
H     gTundiranja,   emajlne   trde,   porabne
^M     samo  pomešane z mrzlo  vodo. Raz-
^M     kuževalne,nestrupene,porozne. Idealno
^M     barvanje za notranje prostore, Še ne
^M     podbarvane fasade, iesene stavbe, ka-
H     kor  kolnice,   paviljone,  plotove  itd.
H     Dobivajo se v vseh niansah, stroškov
H     za StirjaSki meter 5 vinarjev. Knjige
^M     z vzorci in prospekti zastonj in post-^M                        nine prosto.
■     Cad Rrotstfioer. Dna] DL Baoptitr. 120
Olavu zaloga za Ljnbljaao: Brata BmtI-
Kovaškcga in   i kolarskega pomoćnika
sprejmem takoj v trajno delo.        '
Anton PotkO¥iok, Sp. Logateci liče se trezen in zanesljiv
: ključavničar:
tor pomoinl delavec za mlin.
Ponudbe   pod   „Zanesljtv11    na
upravn. »Slov. Naroda«.                 2374
Za nato popravljalno delavnico se sprejme
strugar
CKl£s^am«ls*«la4em*]|
proti dobri plači.                            2396
Vevške    papirnice    pri    Ljubljani.
9Ii hoćete otvoriti trgovino?
Potem ne zamudite imenitne prilike kupiti pod  zelo  ugodnimi   pogoji
različno blago za mešano trgovino, kakor tuđi tehtnice, more i. t 1 in nekaj oprave, vse v dobrem stanu, za smešno ceno.
Ponudbe je poŠiljati na upravn, »Slov. Naroda« pod Šifro „Slučai 1914 2372".                                 2372
Košnja
na travnikih ob Dolenf-ski cesti pod Rakovnikom oddaia se v nedeljo, dne 21. junija ob 5. ori pop. Kapci se snidejo v go-stllnl Plankar.              23S6
V celjskem Narodnem  doma se odda v naiom
lokal za Irgnvino
s 1. avgustom t. 1., dalje bodeta Še đve drugi trgovini v isti hiši dobiti v naj em s 1. januarjem 1915. Nudi se tedaj prilika za etabliranje narodnih trgovcev na lepem prometnem mestu.                                        2395 Pojasnila    daje    Posojilnica    V
Celju.                                              :
Vsakovrstne      2303
slamnike
od preprostth   do   najfinejšili
priporočam gosp. trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila. Nizke, stalne cene, postrežba točna in solidna.
Fnmt Cerar. lima slaiiku?
Stob, pošta Domžale pri Ijnbljani.
Dijakom
je za dobro izpričevalo nijboljše darilo
(oroiao k«lo)  najboljSe  kolo  monarhije ZEC O Zi    O
3K0SM0S<= _. _
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi gratis in  franko  od   zastopnikov Ivan Jaz ft sin, L|«bljana.          i
fin\r. orožnotvornlška Jružba, Steyr,
Ljubljana: Jaz In aln. Kostanjevica: Alofiti
eattca, Kočevje: Fran Tsohlnk«l, Novo^
mesto: fran Brada, Bled: Ivan Bu.  I
™^   r^», ^.f^ -           ..<-            ..«,                    -
[ jurijeri polpct* laikiljii!
Stran 18.
.SLOVENSKU MAKUP«, dne 20. jiinija 1914.
138. štcv.
Lekarniški aspirini
z dreletno prakso, želi premeniti svoje mesto n nadaljevati pouk v kaki lekarni v Ljubljani oz. kakem drugem mettu (trgu) na Kranjskem. Vstop 1. avgusta ali 1   sept. t. 1.
Ponudbe s pokoji pod „leaeiaHai aepiraat«, imMm tofteos MaMfaaa, glava* uto.                                     2363
Ali ste  oženjen? ?
Potem zaatevajte aove Tzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K80h, 12zaK,  3 4z Ilustrovan   cenovnik i, fzdravniškimt     nasveto kratiš in franko (zaprto) [30 bV    -    L    fina*-* j hfgieni6**a     mari-r a litara,    Dvaaf T I Wie*tngerstr.  8 F.    {
SANATORIJ
z  ▼s*mi  fizik -dietetićnimi sredstvi   »lasti   za JHv&fie, žeJed&ite in Sffene bote&ine* leneke bolesni  In belefclne   in   stabla«   pret«av-                                  .                              ... --------------------ljanja. ___                                                                 „Biser Spodnje Štajerske".
f&sffjgf,f»Ja»li#a»»#na ■       Ogljikovokisle toplice (30°)   — LafcanoaaOVO ft4ravl|«ajO. — OHirnearačae kopHj.   —  Zckavljenje z odebelenjem in shuj-«aW§»J*P*»"n"M»^mn«Bi       Sanjem. Zračne kolibe. — Opravilna terapija. — Pavline ceoe.                                                  Šefzdravnik đr.Vfotor Hoohti
Kopolifie T o p o 15 i c a
Sprejema zavarovanja človeškega živ- I ljenja po najraznovrstnejSih kombina- I cijah pod tako  uguđnimi   pogoji, ko nobena diuga zavaiovalnica.
Llasti je ugodno zavarovanis na doživetje in smrt z manjšajocimi se 12                     vpiačili-
-"•  -  .'.    w   r'ecMno   iivirnvalnn   banka  w   Pa*agi.    .••  -  .-.
Beservai ioadi M aot7ao?26t*   —   Izplaćaae  aaakaaaiaa ia  kapitali}« X 133,06S.304*2S
Po veltkosti druga vzajemaa zavarovalnica naše države z vstskozJ slovusko-iiarodiio upravo« 1    ■        "            »—.—.—      Vsa   pojasnila   aajni      ——-——i——
žsy BenmlM lastopstvo v LjiMjaiii ^f"eEr^ f fimpoM uliti ltw. 12. -mm
Zaviruje poslopja In preraičrđoe proti požarnim Skodarn po najnižfih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozorl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte!
BBBBBaaaaaaBaaaaaai
3&~   Mnogo denarja   prihranijo kolessnji!!     ^|$
S 89*— aaai—to *T 115* -. Za reklamo razpošljem 500 novih koles .Torpedo" s prostim tekom elegantne oblike s svezo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko K 00"—. Svezi plaSči a K 4—, 5—, 6—, zračne cevi K 280, 3-, 3 50. Popravila,   emajliranje,   ponikljanje in vse  sestavine   po tvorniških
___^^^^^^^_a^__   , cenah. Ob skiicevanju na .Slovenski Narod" b°.o popusta na moje **5aaaaaaaasaa»  ;    ._  . ■                     nizke  katalogne   cene.           —            —
fi. Vcissberg, tvorniska zaloga, Dunaj 1!, UnUre Donaastr. 23 S.
Cenovniki gratis.       ?aj* Kupčija na obroke izklmčena. *^Hi       Slovenska korespondencaj
NepremOČljiTOSt   betonske in belega apna malta.                           3
Osuien\e    Flatnin zido7 in prostorom.
Proti   vremenu    OdpOrse slene, kamor lije dei In fasade z >eUn
Ha^ *ss<fe£^^fl avM  s%VF7^bk aV^ai s^a a^^^J
Pr?^ sB BB aWv     ^H      Jt aai aaaaa     vsa^° oov° stavbo.
ViMaatfaBaiB^R9SSS9VSB0Vc9lw^^a3HaBdaT^haa^B^aBa1aaBv      Zahtevajte  rrosnekt G ud
kemične tvornice Traiskirchen pri Dunaju,  Lieblein & Co.
Prodafna oisaraa In caioga F. F. Vidio & Co. ▼ 1 inbljani.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika čevija ne srne biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen. veščaka.
Fr^tl   ^7^tlftlPril1   sPecJal'stu    za    ortopedična     in    anatomična liail   i3^aillllCIJU   obuvala,   Ljubljana,   Še'.enburgova ulica št, 4.
frŠANIATORIUM • EMONA]j
Ti ZA NOTRANkJE LM-KIRURGICNE -BOLEZZr^. £ r                          ■ PCžRODISDSMCA
iTLUUBLiJ^JNLA. KOMENSKEGA ULICA 4 ti
1   SEF-ZDRr^JK FRC-.^J DR-FR DERGANC
j ■^^^■■MHnBBB&iaBaii^aBaBaaaaiBaaBBiaal
CURIARD LINE.
Reden  ladijski promet
iz Trsta t? New York
po nizkili cenah.
Potnikt III. razreda dobe med vožnjo prosto vino in tuđi v Trsta do odhoda  ladje hrano  in stanovanje prosto.                      26
=    Pojasnila, vozne karte:     :=
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova uL 25 Cunard Une, Trst, Via Miramar 7.
BaBBa^B^B^Ba^BaaaBBBaaaaBaaBaaaa i
-----------*^aW^aataT-----------^
Vsi oisild pistu.
da je od vseh vrst             I
mMmm sirupa i
!car jih pridc na   trc?.. najholiši   | oni lekarnarja Piccolija v Ljub-  i
ljani. — Poštni zavitek franko  I
voznina in zavoj K 5 60.       \
RazpoSilja    se  tuđi  v   sodih  in   i
v steriliziranih   steklenicah   po   I
1   kg/   Narcčiia  izvršuje        |
lekarnar Piccoli,   I
Ljubljana-          j
k*   Cenovniki gratis  in franko.   'M
w«»i^aaB9««^%
i   Pozor!                       Pozor!
!i, iaontb ie, Me parcele
I      v mestu kot v okolici se pod jako ugodnimi pogojl prodajo.
I                    Posrećiovalnica za nakup in prodajo:          3936
Valentin Accetto, Trnovski pristan št. 14.
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
/i\<ii;\[n; groharjkie si.iia?
PRIMOŽA TRUB AR JA
=r    USTANOVITELJA  SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    =
Visoka 66 cm fa široka 55 cm jo nai-lepii okras vsake slovenske hlie. Ta reprodakcljs j» sploh najlepis la anf-dovrsenel**  kar  \ih  imano   SlovencL
Cena  s pošto  kron 3-20
HARODHA KHJKjARHfl aVT '£
Zbirka
avijil zakonev
v   slovenskem   jeziku.
1. zvezek:
SazsasU zakoa
o hudodclstvih, pregreških
in   prestopkih   z  dne  27.
maja  1862 št. 117 drž. zak.
z  dodanim
tiskovnim zakonom
z  dne   17. dec 1862 št. d.
z. ex 1863 in  drugimi no-
vejsimi    zakoni   kazensko-
pravnega obsega.
V  platno Tesan   •  Xj po posti  6 K  20 vfa.
jfarodna knjigama
v Ljubljani«
I    Obrežno   kopališče JELSA   Dalmacija.
I .  .      ■        i    K»«*«c;m«5    1b   ■•lB«me   Itopell.               :
I v prijetni južni legi, brez prahu, v neposredni blizini   morske obali, opremljen z mođernfm I            komfortom, izborna kuhinja, poglavitno primerno za okrevajoče. Zmerne cene.
i 2380                                                                                Pojasnila daje lastnik Mino Zullć.
I  Zdravlliace                                                                                                    -^^^^^—   !
H     ^^ wv ^v w ■•■ w w                                                                                                                   ^^^^^^^^^^^aaaatfaaaaaaaaaaa^^aaaaa^^^aaa»aaajaaaa^aw       i
I     aaaaaaaaaaVsBOaa^^BaV^flBaaaaa^na^B^a^^^^^Sl^^a^HBB^^a?    I
I       ■  I I sa5af H BP.I R ^^w W W '^^^ai^f i1 ■Tyfc?i^^"    I
■     fc> ^pf ^Mi^'^B^^^^^A^^^^^BakavBaaaaaHaaaaMi^'^'^^^^^^                    »•   -        ■_       1
I   '^^"»^JHbH^                                        3iajci*aito  j
I  MeprekosljiVe vr«dnostl pri  vseh  bolesnih  sopil.   Svetovno-  I
I  slavni zdravllni   vrelcl   (Emln vrelsc,   Konttantlnov  vrelec.)
I  Pojasnila in prospekta pri zdrav, komisiji v Gleichenbergu.  j
I                             Sosljai 15.  maja do 30. septembra.                       I
■^____I
I TEREZIJA CVETKO
I Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 naznanja p. n. občinstvu, da otvori prvo dunajsko
I prolnico in likolnico perilo.
I    Prevzame v pranje in likanje srajce, ovratnike, manšete, robee itđ. |    kakor tuđi  damsko,  posteljno  in  drugo  perilo. ki  se  tiče te
Istroke.   Cenjenemu  občinstvu  se najtopleje  priporoča in jamči za najfinejšo in točno postrežbo.                     1973
C. kr. avstrljske   ^ državne želemlce. Izvleček   iz   voznega   reda.
~-,    .    . -^    Veljaven od 1. majo 1914.                -----■
Postala: LlnMfana glavni kolodvor. Odhod.
6>00 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr-žič, Jesenke, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzensfcste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
6-51 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jese-nice, Trbi2, Trst Gorico itđ. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana gl. kolodvor. — Jesenice vsak dan; od 15. julija do ink!. 15. septembra Radeče-Bela peč Trbi2 vsak dan.
8*05 dopoldna Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje Št Jan2. Rudolfovo, Stražo-Toplice, Črnomelj, Metlika, Bub-njarce (od Novega rnesta naprej od dne otvori tve.)
9a09 dopoldna« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Kdln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldno. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Jesenice, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzenfeste,  Solnograd,  Celovec, Dunaj.
12-52 popoldna. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje. Trebnje St. JanŽ. Rudolfovo, Stražo-Toplice, Črnomelj, Metltko, Bub-njarce. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.)                                             ^
1*55 popoldno« Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
S*4O popoldn«. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič\ Jestnice Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzensfeste, Celovec.
6'3g zvaeai*. Osebni vlak na Kranj, Tržič, jesenice, TrbiŽ. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, VHssingen, (London), Celovec, Une  Dunaj.
0-30 zvačar. Osebni viak, na Grosuplje, Trebnje, St Janž, Rudo!fovo, Črnomelj, Metliko, Bubnjsrce, (Od Novega mesta na-rrej od dne otvoritve.)
0*Oi zvočois Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Črnomelj, Metliko. Bubnjarce, (Od Novega mestm naprej od dne otvoritve.)
10-JJL po noći. Osebni vlak na Kranj, Je-senice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-35 zjutraj. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-50 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
10-55 dopoldne. Osebni vlak iz Straže-To Hc, Novega rnesta, Grosupljega in (od otvoritve) Bcbnjarcev,   Metlike, Črnomlja
11-10 dopoldna. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
2-35 popoldno. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža. Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naDrej.) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja.
4-33 popoldno. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
7-J3 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
8»tp avoeor. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
0-J« po nočl.   Osebni vlak iz Straže-Toplic,  Rudolfovega,   St  Janža,  Trebniega Kočevja,    Grosupljega.   in   (od   otvoritve naprei) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja.
II-2L P° nočl. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana ari. kolodvor. Odhod-na Kamnik:   7-40,   11-50, 3-129
*"!Si (11-££ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika:  6*42,   11-OO,   2-41,
••!!• (10-30 ob nedeljah in praznikih).
G. kr. driavBO-itleznttko ratnateljstvo v Trsta.
■jmaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaaaaapBaaaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBaiPBlIIIIIIIBIIIlPilBlVaaBVlVBaBaaBaBaBBlB
■r^                                                                                          - "'"^'^^^^^^^^^^^'^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^■^^■^^^^■^■■^■^■■■■■■aaap^Baaaaaaaa^aiP^BaiaaB^B^apa^a^a^^^a^^^a^a^^^^^^^^^^^^aaB^a^B^aa^^Ba^B^B^^^^^^^^^^^^^^^^^
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I u   DelnUka glatrnlea 8.000.000 ki-oii.   m                  152                Stpltai*J0Va   llllCa    atCVa  2a                                      »««wwiil tmtuU  okr»Bl« 1.00O.000 hron.
I                                    Poslovalniea I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, OoHcl In Celju.
Sprejema vloge aa kajlilee la aa tekocl raca«   M_ 1   Oj    Kapaje sa areiaja srećke ia vredaestae paplrje I::   ter Jia obrestaje e« dae itoge po elstlk  s *T |2 |0 s  s  s  iaek irst po aseraesi kana.   asa