TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69 Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 2. aprila 1932. štev. 38. Prvi pogoj gospodarske osamosvojitve V moderni dobi je blagostanje slehernega naroda odvisno od razvoja njegove industrije, trgovine in obrti. Kajti narod, ki proizvaja le surovine, je na stopnji kolorii-jalnega naroda in glavni dobiček njegovega dela pripade onemu, ki iz surovin napravi fab Tikate. Pred osvohojenjem je imel naš narod le prav malo industrije in tudi trgovina ter obrt nista bile razvite tako, kakor bi mogle in morale biti. Nič boljše tudi ni bilo v drugih nasledstvenih državah in razven v Češki so se povsod v glavnem proizvajale le surovine. Zato je tudi naravno, da se je takoj po osvobojenju pričelo v vseh nasledstvenih državah močno stremljenje po izgraditvi lastne industrije in po čim večjem razvoju trgovine in obrti. Povsodi se je hotela doseči popolna gospodarska osamosvojitev od tujine, ker šele na ta način bi se mogla doseči gospodarska osvoboditev na,roda, ki je in ostane ključ do njegovega blagostanja. Kakor v drugih nasledstvenih državah, tako je tudi v Jugoslaviji postala avtarkija del državne gospodarske politike. Z zaščitno carino se je omogočila domači industriji konkurenčna sposobnost s tujo, pri državnih dob vah je dobila domača produkcija vsaj formalno prednost in tudi z železniškimi in pristaniškimi tarifami se je favorizirala domača industrija. Če bi se ta državna gospodarska politika tudi dosledno izvajala in če ne bi mestoma kratkovidna fiskalna politika uničevala dobre rezultate tega stremljenja po gospodarski emancipaciji naše države, bi bila gospodarska osamosvojitev našega naroda že v glavnem dosežena. Toda delale so se vedno napake in, vedno se je dopuščalo, da je bila prelomljena ta osnovna zahteva naše državne gospodarske politike. Tako ni bila zaščitna carina vedli) zcdost- 1 in splošna, državne dobave so se dostikrat oddajale tudi tujim podjetjem in t di tarifna politika ni vedno bila v skladu z interesi našo industrije. Poleg tega pa -p je delala še d.uga napaka. Kdor hoče doseči gospodarsko osamosvojitev, ta mora najprej podpreti že obstoječa podjetja in šele po njih utrditvi pričeti z ustanavljanjem novih. V Sloveniji je nekaj 'industrij, ki so že stare in preizkušene in ki so na tako visoki stopnji, da so kos vsakemu tujemu podjetju. Te stare industrije v dravski banovini imajo tudi vse pogoje za zdrav razvoj. Imajo na razpolago ceno vodno silo, zgrajene so v kraju, kjer je prebivalstvo že vajeno na delo v tovarni, da nikdar ne primanjkuje kvalificiranih delavcev in vsled svoje zemljepisne lege morejo po najnižji prevoznini dobiti potrebne surovine in polfabrikate iz tujine ter izvažati svoje fabrikate v tujino. Baš vsled svoje odlične zemljepisne lege pa so te industrije morale preživeti že vse polno težav in to vsled nekega neverjetno lahkomišljenega nazora, da se industrije ne smejo nahajati ob meji. Ta nazor je slovenskim industrijam zapiral kredite in jim delal tudi sicer polno težkoč in celo v sedanji težki gospodarski krizi more ta neverjetno nekritični nazor ogrožati delovanje naše industrije. In vendar treba le malo pogledati po svetu in že se vidi vsa rni-zerna ne/.misel tega nazora. Kljub Locarnu je dar.es francosko-nem-ško razmerje še vedno skrajno napeto. Kljub temu pa je največja nemška industrija v Porurju, ki je skoraj pod obstrelom francoskih kanonov in ki ga je Poincare leta 19°3. tudi dal zasesti. In vendar ne pade niti enemu Nemcu na misel, da bi prenesel porursko industrijo kam bolj v sredino Nemčije. Industrijska podjetja se vendar ne prenašajo tako, kakor prenaša mačka mlade. Še bolj ko francosko-nemško razmerje so napeti odnošaji med Nemčijo in Poljsko. A kljub temu so tudi ob poljsko-nemški meji velikanske industrije in mogočno industrija! izirano Šlezijo preseka poljsko-nemška meja v najbolj industrijaliziranih krajih. In sličnih primerov je povsodi vse polno, ker se industrije grade v krajih, kjer so naravni pogoji za razvoj industrije, ne pa z ozirom na njih razdaljo od meje. Tako se je delalo že preje, ko se sploh še ni poznalo grozot zračne vojne, kakšen smisel pa naj ima prestavljanje industrij sedaj, ko morejo letala uničiti tudi najbolj od meje oddaljeno fabriko! Star pregovor pravi, Orek se je v polnem številu zbralo v sredo zvečer mariborsko trgovstvo, da sliši poročilo gre-mialnega načelstva o delovanju gremija, da sklepa o proračunu in najvažnejših stanovskih vprašanjih. Obširna dvorana je bila nabito polna, kar je najlepši dokaz o zavednosti in solidarnosti mariborskega trgovstva. Zbor je otvoril zaslužni greinijalni načelnik veletrgovec g. Vilko AVeixl, ki je ugotovil sklepčnost in prisrčno pozdravil vse navzoče. Posebej je pozdravil tajnika Zbornice TOI g. dr. I. Plessa, predsednika Zveze trgovskih gretnijev za Slovenijo g. Jos. J. Kavčiča in zveznega tajnika g. I. Kaiserja, banovinskega svetnika za mesto Maribor g. J. Zadravca, zadružnega nadzornika g. Ig. Založnika, vodjo gremijalne šole g. prof. Škofa in zastopnika pomočniškega zbora. Po pozdravnih besedah se je g. načelnik Weixl s pieteto spomnil v pro-šlem poslovnem letu umrlih gremijalnih članov blagopokojnih gg. Kalim, Mohorko. Bajer, Lovše in Bizjak. Na poziv predsedujočega je zbor počastil njihov spomin s trikratnim »Slava«. Nato je načelnik g. Weixl podal ob splošni pozornosti zbora obširno poročilo o delovanju gremija v prošlem letu. Poročilo nam predočuje sliko težkega življenja in borbe mariborske trgovine za obstoj. Gospodarska kriza je globoko posegla v poslovno življenje prav posebno še v mestu Mariboru, ki je tekom zadnjih dob našlo za svoje življenjske potrebe na odgovornih mestih čimdalje manj razumevanja; izgubilo je premnogo važnih institucij in uradov, ki §o pomenjali z velikim kadrom nastavljencev za mariborsko trgovino in obrt velik krog konsumentov. S premestitvijo se je zmanjšal tudi pritok podeželskega prebivalstva v mesto in naravno, da je pri tem v prvi vrsti zopet čutila udarec trgovina. Z velikim zadovoljstvom ,je zbor razpravljal o zaslugah, ki sta si jih pridobila za trgovstvo minister g. dr. Kramer in narodni poslanec g. Mohorič s tem, da se je zrušil prosluli žitni režim, da se bo podrl tudi sladkorni kartel in da je sedaj reformirano strokovno šolstvo. Trgovski gremij je kot stanovska organizacija mariborskega trgovstva z vsemi silami deloval posredovalno in inicijativno v pravcu izboljšanja težkega položaja in 'deloma mu je tudi uspelo doseči marsikaj, kar je bilo v korist razvoju in obstoju trgovine. — Zahteve gremija po zaščiti pred dejstvi, da nekatere naše javne ustanove še vedno oddajajo dela inozemskim tvrdkam ter da si eelo naročujejo pisarniški inventar iz inozemstva, so več kakor upravičene, ravnotako tudi zahteve, da se odpravijo nekatere davščine in bremena ter da se sorazmerno znižajo proračuni banovine in občine. Tudi zahteve po znižanju najemnine za trgovske lokale so umevne. Na mestu je pritožba proti zapostavljanju Maribora glede kreditov Narodne banke, dalje akcija za znižanje odvetniških tarif, posebno pa še akcija, ki naj omogoča, da se bodo za poravnalne upravitelje postavljali tudi lahko trgovci, ne pa odvetniki, Gremij vodi še nadalje borbo, da bi dobil Maribor zopet nazaj inozemski oddelek kontrole dohodkov državnih železnic ter je na podlagi statističnih podatkov podal tozadevne dokaze, da je centralizacija kontrole stvarno državi v škodo. Pridružil se je gremij tudi protestu proti uki-njenju mariborskih šol. Poročilo g. Weixla je bilo z odobravanjem sprejeto. Gremijalni tajnik g. Zidanšek je nato še izpopolnil poročilo načelstva s statističnimi podatki o delovanju gremi-jalnega tajništva. Sledilo je blagajniško poročilo za leto 1931. Dasi je bila tiskana bilanca dostavljena vsem gremijaluim članom že obenem z vabilom na občni zbor, je gremijalni tajnik g. Zidanšek prečilal zboru vso bilanco in obrazložil z detajlnimi podatki vsako posamezno postavko posebej. V imenu računskih preglednikov je g. F. Škrabi izjavil, da je skupno z g. Jurše-tom primerjal bilanco z vpisi v blagajniških knjigah, pregledal račune in jih našel v redu, zato je predlagal občnemu zboru, da se da načelstvu absolutorij. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. Gremijalni tajnik g. Zidanšek je nato poročal o proračunu za leto 1932. Proračun je bil na predlog g. Weixla brez vsake debate odobren. Gremijalna doklada ostane v letu 1932 v isti višini kot je bila v letu 1931. Zelo obširno in zanimivo poročilo o novem obrtnem redu je podal nato tajnik g. Zidanšek. Poročal je o vseh važnejših določilih, ki se specijelno tičejo trgovstva Odnosno trgovskih nastavljencev. V zvezi z negovim poročilom, kateremu je sledil zbor z velikim zanimanjem, je poročal g. Weixl o važnejših akcijah, ki jih je izvedel gremij pred uzakonjenjem načrta novega obrtnega zakona, zlasti glede vajencev in usposobljenosti za izvrševanja trgovinskih obrlov. Predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčič je na proš- njo g. Weixla pojasnil, kako stojijo akcije, ki so jih podvzele naše organizacije glede poostritve določil o dokazih usposobljenosti, ki jih zahteva novi obrtni zakon za izvrševanje trgovskih obrtov. Načelnik gremija g. Wcixl je za tem poročal o prodaji, odnosno popravilu hiše v Slovenski ulici 22, ki jo je dobil gremij kot zapuščino blagopokojnega trgovca Simona Novaka. Poročilo je izzvalo živahno debato, v katero so .posegli gg. poduačelnik Berdajs, Vajler, Ferdo Pinter, Miha Vahtar, J. N. Šoštarič i. dr. Po izčrpni debati o tem vprašanju je bil soglasno sprejet predlog, da vprašanje prouči odbor 10 članov, v katerega je izvolil občni zbor 5 članov, do-čim naj ostalih 5 imenuje gremijalno načelstvo iz srede gremljalnih odbornikov. Tako sestavljeni odbor naj vprašanje do podrobnega prouči in sestavi konkretne predloge, o katerih naj sklepa izredni občni zbor, ki se naj skliče, čim bo odbor dovršil svojo nalogo. O obligatornosti Bolniške blagajne samostojnih trgovcev je poročal načelnik g. Weixl. Njegova lepa izvajanja o nujni potrebi obveznega zavarovanja trgovcev so izzvala soglasno odobravanje celokupnega zbora. Po formelnem sklepu, da se uvede obligatornost zavarovanja za vse gremijal-ne člane, je krožila med navzočimi lista, na kateri so se za obligatornost poimensko s podpisom izjavili vsi navzoči. Predlog o izstopu gremija iz Zveze trgovskih gremijev je bil n a predlog načelnika g. Weixla, ki je bil soglasno sprejet, črtan iz dnevnega reda. Nato je predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, Jos. J. Kavčič obširno poročal o delovanju zveze. Naštel je niz najvažnejših akcij, ki jih je izvedla Zveza v zaščito slovenskega trgovstva. Zanimivo poročilo, katero je zaključil g. Kavčič s pozivom slovenskega trgovstva na enotnost in solidarnost, je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem vseh navzočih. Med raznoterostmi se je vršila debata o raznih perečih vprašanjih, ki so bitne važnosti za mariborsko trgovstvo. G. Ferdo Pinter je sprožil vprašanje kreditov Narodne banke. Vprašanje je izzvalo ostro kritiko vodstvu podružnice Narodne banke v Mariboru in je bilo soglasno sklenjeno, da naslovi gremijalno načelstvo v zmislu iznešenega predloga predstavko na bančno podružnico v Mariboru. Živahno se je razpravljalo tudi o akciji za znižanje najemnin in je večina zbora odobravala sklep načelstva, po katerem se je načelstvo pridružilo tej akciji. Važen je bil tudi predlog, naj se ustanovi v okviru gremija poseben fond za podpiranje brezposelnih pomočnikov, katerih število v zadnjem času silno narašča. Po debati o tem predmetu, v katero je posegel tudi zastopnik pomočniškega zbora, se je sklenilo, da se bo akcijo realiziralo v sporazumu s pomočniškim zborom. Načelnik g. W e i x 1 je, ko ni bilo priglašenih drugih predlogov, z lepimi bodrilnimi besedami zaključil občni zbor ob pol 1. uri. Ne samo po veliki udeležbi, ampak tudi po stvarnih debatah je letošnji občni zbor pokazal, kako dobro razvita je stanovska zavest mariborskega trgovstva, koliko razumevanja kaže za stanovska vprašanja in kako visoko ceni važnost svojega stanovskega zastopstva, ki ni nikdar zamudilo prilike, da se uspešno zavzame za pravice in interese svojega članstva. V prvi vrsti gre zasluga za ta razveseljiv razvoj mariborskega trgovstva naravno agilnemu in vztrajnemu načelniku g. Vilku Weixlu. Zunanja trgovina Jugoslavije V prvih dveh letošnjih mesecih je znašal uvoz v Jugoslavijo 98.409 ton v vrednosti 457-5 mil. Din proti 148.380 tonami v vrednosti 798-7 mil. Din v prvih dveh lanskih mesecih, je torej po množini padel za 33-7 odstotkov, po vrednosti pa skoraj za 43 odstotkov. — Izvoz je pa znašal 843.973 ton v vrednosti 42P9 mil. Din proti 485.717 tonam v vrednosti 717-1 mil. Din, je padel torej po množini za 29-2°/o, po vrednosti pa za več kot 41 odstotkov. — Skupni obseg vse trgovine je padel v primeri s prvima lanskima mesecema za 42 odstotkov. — Bilanca je bila tako lani kot letos v majhni izmeri pasivna. — Pri vsem tem je treba upoštevati okolnost, da je bil že od leta 1929 na leto 1930 zaznamovati velik padec. INOZEMSKA GLAVNICA V JAPONSKI INDUSTRIJI Ne glede na hidroelektrarne, ki so na Japonskem skoraj izključno vse v ameriških rokah, je bilo investiranih v japonski industriji na koncu preteklega leta okoli 100 milijonov jenov inozemskega kapitala, k čemur pride še ca 12 milijonov jenov v Koreji in na Formozi. Glavni delež imajo U. S. A. z 51-2 milijoni, nato Anglija s 43 milijoni, daleč zadaj Nemčija s 4 milijoni, itd. Najvažnejše v tujih rokah se nahajajoče branše so avtomobili (Ford, General Motors, Dunlop, Yokohama Rubber), gramofoni (Columbia, Viclor Talking), švedska vžigalična družba Daido Match 9 3,300.000 jeni delniške glavnice, dočim imajo v težki in stekleni industriji ino-zemci le udeležbe. Rudarska in tekstilna industrija sta pa pretežno v čisto japonskih rokah. Jugoslavija in francoski donavski načrti >Journal des Dčbats« poroča iz Beograda: Visoka osebnost v beograjskem zunanjem ministrstvu se je glede Tardieuje-vega načrta o gospodarskem sodelovanju obdonavskih držav in glede komentarjev o tem načrtu v javnem mnenju Jugoslavije takole izrazila: »Strokovnjaki v jugoslovanskih gospodarskih krogih so sprejeli francoski načrt z gotovo rezervo. Zdi se nam, da je ta rezerva najmanj prezgodnja in morda celo neopravičena. Po naših informacijah francoski načrt ni končno oblikovan in je še zmeraj predmet razmišlje-vanja. Zato se o njem tudi ne more izreči končno mnenje. Če gledamo na francoski načrt samo v njegovi splošni obliki in če upoštevamo njegova vodilna načela, pridemo do sledečih za Jugoslavijo ne neugodnih zaključkov: Načrt gospoda Taidieuja je nov dokaz zanimanja, ki ga ima francoska vlada za gospodarski položaj Jugoslavije. Vsaka iniciativa in predvsem vsak predlog, ki meri na ureditev položaja v Srednji Evropi, je v duhu jugoslovanske politike. Slednjič bo francoski predlog v slučaju sprejetja imel za prvi zaključek razvoj gospodarskih odnešajev, s tem da bo olajšal izmenjavo blaga in da bo omogočil finančno omiljen,je gospodarske krize, ki lare vse države Srednje Evrope. Iz vseh teh vzrokov zastopamo mnenje, da zasluži francoski načrt naše polne simpatije.« S stališča, da je vsako tudi najmanjše poživetje sedanjega gospodarskega mrtvila prav dobrodošlo ima beograjsk izvesti tel j popolnoma prav. &4vetu Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moke ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln mlin za dlSave z električnim obratom 1 e f o a 26-66 ‘Poiltldbg.DOUDrJMTaHU Tvrdka Pietro Rapsarda di Gius., Trio-ste, Via R. Manna 1(5, želi stopiti v k opcijske zveze s tukajšnjimi izvozniki suhih gob. Interesentom se je direktno obrniti na prej imenovano tvrdko. Tvrdka A. Grohmann, Wien V., Fran-zensgnsse, želi posredovati za podjetja, ki se zanimajo za izvoz v Grčijo, Turčijo, Sirijo, Palestino in Egipct. Tvrdka vzdržuje v teli deželah lastne poslovalnice ter že zastopa več velikih eksportnih tvrdk. Tvrdka Georges N. Theodossiades, Volo, Grčija, se zanima za uvoz stavbnega lesa iz Jugoslavije v Grčijo. Interesentom je poslati ponudbe v francoskem jeziku direktno na prej imenovano tvrdko. kiumIi oipiBdi REZULTATI OBČNIH ZBOROV OBRTNIH ZADRUG GLEDE SISTEMA ZBORNIC Kakor znano, je po novem obrtnem zakonu mogoče ustanoviti ločeno obrtuo zbornico le, če se za to izjavi večina obrtnega odseka v skupni zbornici in večina obstoječih obrtnih zadrug. Obrtni odsek Zbornice za TOI je že zavzel stališče za skupno zbornico in je soglasno odklonil cepitev. Od skupnega števila obrtnih zadrug v Dravski banovini, ki jih je 179, je imelo do velikonočnih praznikov občni zbor 97 zadrug. Na 11 občnih zborih sc o sistemu zbornice ni glasovalo. Od ostalih 88 zadrug se je 78 izjavilo za skupno zbornico z avtonomnim obrtnim odsekom, le 8 (od teh osem zadrug je bilo na občnem zboru neke zadruge celih 6 (šest) članov) pa se jih je izjavilo za ločeno obrtno zbornico. V počastitev spomina na pokoj. Ivana Jelačina st. je daroval g. 1. Schuster iznos Din 200-— za Šifrerjev podporni fond Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. — Iskrena hvala. Opel d. d., velika nemška avtomobilska tovarna, je prešla popolnoma v last General Motors, ki so pokupili še zadnjo petino delnic te nekdaj vodilne avtomobilne družbe. Rodovina Opel bo dobila v zamenjavo delnice General Motors. Brazilska kava za nemški premog se bo po poročilih iz Londona izmenjala v bodočih dneh v večjih množinah. Železoindustrijska d. d. v Zenici (Bosna) bo s 1. aprilom začasno ustavila obrat, »ker se je poraba zelo zmanjšala in se je nakopičilo mnogo izdelanega blaga.« Za nezaposlene delavce so zagotovljene posebne podpore. Borzni promet v Berlinu bo zopet popolnoma prost; vpeljani bodo spet uradni tečaji. Notranje posojilo v Češkoslovaški je v razpravi. Francoslco posojilo v znesku 600 milijonov frankov ne zadostuje za kritje državnih potreb. Obenem bo uvedeno najstrožje varčevanje. Vso poljske papirnice so se združile v nov sindikat za zaščito cen in za znižanje produkcijskih stroškov. Nemški koruzni monopol je podaljšan za dve leti, do 31. marca 1934. Mednarodni kartel vagonov je zopet na vidiku. Tudi Belgijci, ki so pravzaprav povzročili razpad kartela, so postali popustljivejši. Itačunijo, da se bo vfšila v Bruslju že 15. aprila zadevna seja. Siudiciranje francoske železne industrije se nadaljuje. 1. aprila prične delovati urad surovega železa. Postavljen je enoten produkcijski program, in tudi kvolno vprašanje se je zadovoljivo rešilo. Bolgarska Narodna banka bo po mnenju sofijskih bančnih krogov 15. aprila brez vsakršnih deviz. Tako poroča sofijski »Dnevnik«. Pridelek bombaža v U. S. A. je cenjen v letu 1931/32 na 17,061.00 bal k 550 funtov proti 13,930.000 balam v letu 1930/31. Za železnico Gornja šlezija—Gdynia je dobila Poljska v Parizu zopet posojilo 200 milijonov zlotov; izplačano bo družbi, ki to železnico gradi. »Hungaria« se bo imenovala ogrska plovbna družba, ki jo nameravajo v kratkem ustanoviti. Sedež in izhodišče ji bo Reka. Rusi bodo naročili v Nemčiji 300.000 ton valjanega železa in pozneje še 200.000 ton. Vsega skupaj gre za ogromno vsoto 800 do 400 milijonov mark. Produkcija gramofonskih plošč r Nett-čiji je padla od rekordne višine 23 milijonov plošč v letu 1929 na 11 do 12 milijonov kosov v letu 1931, eksport pa od 14 milijonov na 6,700.000 kosov. Mednarodni kartel cevi je načelno podaljšan do leta 1935. O podrobnostih se bodo še pomenili. Napoveduje se hud boj proti izvenkartelnikom. Produkcija surovega jekla v U. S. A je padla v preteklem letu na ca 26 milijonov ton; to ,ie 15 milijonov ton manj kot leta 1930 in 30 milijonov manj kol leta 1929. Bivša Avstro-Fiat d. d. bo izplačala za preteklo leto najbrž 8 odstotno dividendo napram 12 odstotkom v letu prej. Avstrijsko konjunkturno poročilo pravi, da za bližnjo bodočnost ni pričakovati nobenega zboljšanja; znak nastopivšega po-mirjenja je edinole nadaljnje dviganje hranilnih vlog, ki so dosegle na koncu februarja skupno vsoto 1513 miiljonov šilingov. Število insolventnih bank v USA je padlo od 334 v januarju na 115 v februarju in na ca 20 v marcu. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Delo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pleta rska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte. Nadaljevanje članka: Brez uspeha so ostala prizadevanja, da se trgovci, ki prodajajo pijače v zaprtih steklenicah, oproste plačila taks. Zahteve trgovcev v tein pogledu niso bile pretirane, ker so bili do zdaj za tako točenje oproščeni takse, katero je plačeval itak oni, ki je steklenice polnil in jo bo plačeval tudi v bodoče. To znači, da bodo take pijače dvojno obremenjene. Zahteva, da se prodaja v zaprtih steklenicah oprosti takse, preide brez dvoma na program stalnih zahtev naše trgovine, s katero bode mogla spričo njene utemeljenosti v doglednem času prodreti. Odprto je ostalo tudi vprašanje povrnitve špirita za zaloge, obstoječe ob znižanju trošarine, ki je bilo prvotno sicer predvideno, a je pozneje izostalo iz načrta, kakor tudi vprašanje, ali bi ne ka- Novi trošarinski predpisi zalo bolj spraviti v sklad z nanovo ustvarjenim položajem trošarine na pivo in špirit, ki je na škodo predmetne industrije ostalo nerešeno. Vpliva novih odredb se za enkrat ne more točno oceniti. Strokovnjaki cenijo, da je glede vina in žganja obremenitev za državo in banovino znižana za približno 1(1 do 18 milijonov dinarjev. Najbolj bo prizadet banovinski proračun, ki bo utrpel s tem znižanjem izpad daleko preko 10 milijonov dinarjev, za katere bo moral iskali nadomestila drugje, morda v bremenih, ki bodo gotovo še občutnejša nego sla bila trošarina na vino in na žganje. Narodna skupščina je predlog finančnega odbora odobrila in ga z izpremembo takse za trgovske točilnice (bifeje, delikatese itd.) proglasila za zakon. Svetlobni efekti in izložbeno okno V zadnjem času se posveča vedno več pozornosti izložbenemu oknu, ki tvori nekako končno postajo dolge poti, katero mora prehoditi blago od producenta do kon-sumenta. Izložbeno okno je krožnik, na katerem se gostu servirajo jedila. Baš radi tega pa je prav posebno važno, da opremimo izložbeno okno tako, da bo v kupcu, ki gre mimo njega, ne samo vzbudilo pozornosti, ampak mu tudi nudilo blago na način, da bo kupec s pravo slastjo segel po njem. Izložbeno okno je ono, ki vabi in pridobiva kupce, ki torej opravlja ono, česar si vsak trgovec vedno in največ želi in to prav posebno v današnjem času, ko se bije hud boj za odjemalce. _ Zato pa je potrebno, da pokažemo na čim bolj enostaven način blago, kakor se to uporablja ter v najbolj prikupni obliki. Vsega tega pa največkrat ni mogoče doseči z blagom samim, vsled česar moramo seči po drugih sredstvih, kakor so to razne barvne kompozicije, risbe in pomožni predmeti. Prav posebno važne so za vsako okno barve, kajti ni ga skoro predmeta, ki bi sam zase mogel nuditi one pestrosti, ki vzbuja v človeku ugodje; treba je zato po-služiti se barv. Barve so tiste, ki dajejo °knu sijaj; barve igrajo v izložbenem oknu prav isto vlogo kot solnce v dnevu: če ni barv, vlada praznina in žalost, barve pozive in pritegnejo nase. Vsako izložbeno okno, ki naj privabi pa-sante, ki naj vzbudi v kupcu željo po blagu, mora biti zato okusno dekorirano in dobro razsvetljeno. Človek bi :ia prvi pogled mislil, da je prva zahteva le stvar prirojene nadarjenosti dekoraterja, dočim je druga le zadeva tehnike. Toda temu ni tako! Izložbeni aranžer ne sme pojmovati luči kot neko obliko energije in barve kot obliko luči. Za izložbenega aranžerja pomeni luč prav tako materijo, kakor vsak drugi predmet, ki naj pripomore, da doseže izložbeno okno svoj namen. Uporaba luči kot materije v izložbenem oknu je že dolgo vrsto let predmet mnogih proučavauj, katerih rezultat je ta, da tvori baš luč najvažnejše sredstvo za pridobivanje kupcev. Naše oko namreč, ki Kupujte domače proizvode! Vanilin sladkor in- t*rašek za pecivo: n a w Za nas pbj se kupujejo nalil domači proizvodi: prašek za pecivo, vanilin - sladkor, rumenilo in puding praiki znamke »ADRIA« TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih. posreduje med nami in vsem tem kar se okoli nas godi, je navezano zgolj na svetlobne učinke. Te pa je veliko bolj mogoče doseči z umetno, kot pa z naravno lučjo, kajti la slednja nam nudi mnogo več možnosti preoblikovanja in s tem pestrosti, kot pa naravna svetloba. Vrhu tega pripomorejo do večjega učinka še kontrasti, ki nastanejo radi temne okolice: kontrast med svetlobo in temo postane tako važno sredstvo za vzbujanje pozornosti. Ne polaga se zato danes zastonj tolike važnosti na pravilno razsvetljavo izložbenega okna. Pravim, pravilno, kajti napačno razsvetljeno izložbeno okno more doseči baš obratne učinke, kakor si jih pa želimo. Treba je zalo paziti na to, da so žar nice razpredeljene po izložbenem oknu tako, da pada svetloba enakomerno na vse predmete, ki se v izložbi nahajajo ter da je razsvetljava tako intenzivna, da more pasant videti na blagu vsako podrobnost. Pri tem pa je treba gledali, da ne pada svetloba v oči kupcu, da ne nastajajo na blagu kaki slepilni refleksi ter da pada celotna svetloba po izložbenem oknu in ne izven njega na ulico. Da more kupec vso svojo pozornost koncentrirati na blago samo, zato moramo skrbeti, da so vsa svetlobna telesa zakrita očem kupca, ker bi sicer ta s svojo bolj intenzivno svetlobo razdvojila kupčevo pozornost. Pač pa je priporočljivo, da osvetlimo predmet, glede katerega hočemo pozornost vzbuditi, z močnejšo razsvetljavo, oziroma lučjo druge barve. Saj nudi električna luč v tem pogledu tolike možnosti, da lahko z njimi dosežemo nebroj svetlobnih efektov. Pri tem moramo še pomisliti, da imajo izložbena okna največ obiskovalcev baš v večernih urah ter more zato vsaka nova iznajdljivost v pogledu razsvetljave pridobiti trgovcu novih odjemalcev. Vrhu vsega pa je taka reklama za trgovca razmeroma še najcenejša, kajti elektrarne nudijo za tovrstno porabo toka posebne popuste, ki so po nekaterih krajih tako veliki, da zmanjšajo te režijske stroške na minimum Društvom, Zvezam in vsem najrazličnejšim organizacijam! Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrolvorna udruženja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in .konferencah, izletih m shodili poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje ku -turne, gospodarske in socijalne težnje. Zbirajo sile, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideje in jim z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Volja in težnja za napredkom je pri nas razvita do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, ustvarjanje novih in združevanje razmetanih sil v močne bojne vrste označujejo našo življensko silo in so dokazi, da je med nami bodočnost svetlejša od preteklosti in boljša od sedanjosti. Naša volja in težnja za napredkom se v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materijelnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega ma-terijelnega gospodarstva. Tu se steka rezultanta naših kulturnih, gospodarskih, so-cijalnih in političnih komponent. Udejstvovanja in ustvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih udruženj, socijalno-političnih stremljenj v narodu kažejo svoj koristni uspeh in učinek v stanju naše industrije, trgovine in obrti. Tukaj je vidna naša kultura, naša socijalna politika, naša socijal-no-higijenska prizadevanja. Brez kulture, brez socijalne politike ni industrije; brez industrije ni kulture in ne drugih izrazov narodovega duševnega in etičnega udejstvovanja. Ta ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino in obrtjo in med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi udruženji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času raz-kaza našega materijelnega gospodarstva ob priliki XII. Ljubljanskega velesejma v mesecu juniju od 4,—13. vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu klanjal. Zato ne cepimo moči in pokažimo se v celoti. In zopet je zalo najlepša prilika čas letošnjega ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi vse organizacije, društva, zveze itd., da se njenemu vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo čimpreje poslati Uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniaie Lastnih.: Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode Tolna postrežba - Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 H KLIŠE) E vse/i vrsl por Jolog rafij alu ali risbah* n aj sorlidn e/ife ki iŠ €9 fftflr ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Mlinarji morajo napraviti prijavo! Zakon o prometu pšenice, ki r azveljavlja dosedanji žitni režim je bil objavljen v »Službenih novinah«, dne 31. marca t. 1. Zakon oprošča promet s pšenico v okvirju države vseh omejitev, predvideva pa v § 3, da bodo morali mlini plačevati posebno pavšalno takso, vsled česar morajo po § 5 predložiti za odmero takse posebne prijave. Uradni komunike o teh prijavah se glasi: V smislu člena 5 zakona o prometu s pšenico z dne 31. marca 1932 je minister za trgovino in industrijo predpisal: 1. vsi mlini z več' ko 2 paroma mlinskih kamnov so dolžni, ne glede na to, ali so v obratu ali ne, da predlože v roku 5 dni, računajoč od 1. aprila delegatu ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi prijavo o ureditvi mlina. V tej prijavi se morajr navesti: a) število mlinskih kamnov in njih premer, b) število in dolgost valjev, posebej dvojnih in posebej enojnih, c) pogonsko silo, ki z njo mlin razpolaga, in d) kapaciteto mletve pii polnem pogonu. Pod kapaciteto, ki jo je treba prijaviti, se razume največja zmožnost vseli mlinskih naprav, če obratujejo s polno pogonsko silo 24 ur. 2. Delegat ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi se bo prepričal o točnosti sprejetih prijav preko strokovnih organov. Z mlini, ki ne bi poslali delegatu ministrstva za trgovino in industrijo predpisane prijave ali pa. če bi predložili krive in netočne podatke, se bo ravnalo na podlagi določil čl. j zakona. Občinske oblasti so dolžne prijaviti delegatu min. trg. in ind. pri Priv. izv. družbi vsa nova mlinska podjetja, ki bi se ustanovila po uveljavitvi tega zakona, in vsako izpremembo, ki bi nastopila za trajanja tega režima glede izpremembe tehnične kapacitete mlina z montiranjem novih ali preureditvijo starih instalacij. Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 11. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg cilindei-skega in 2000 kg mineralnega olja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov lopat in 12 komadov žag za polnojarmenike; do 18. aprila t. 1. pa glede dobave 1 dimnika za ekshaustor. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja lesa. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 18. aprila t. 1. ‘ ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobava, drv. Dne 9. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skopi ju licitacija glede dobave 9020 m3 drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Licitacija glede prodaje lesa, ki je bila razpisana pri Direkciji šum kraljevine Jugoslavije za dan 6. aprila t. 1., se bo vršila dne 20. aprila t. 1. Oddaja zakupa prostorov »Kina Ljubljanski dvor« se bo vršila potom licitacije dne 25. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Dobava. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne -22. aprila t. I. se bo vršila ofertna licitacija pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 8000 ton inozemskega premoga; dne 27. aprila t. I. glede dobave 10.000 ton domačega premoga; dne 9. maja t. 1 glede dobave strojnega olja, motornega olja, plinskega olja, bombaža za čiščenje strojev, industrijskega petroleja, bencina itd.; dne 12. maja t. 1. pa glede dobave raznih barv, laka, lanenega olja, sikativa itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava drv. Dne 5. aprila t. I. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 9550 kub. metrov drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubija ni, pogoji pa pri isti komandi). Rlov poklic memm |.AritnTj.A.^y| za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, Ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarskn ulustrija, št. 65. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6. Dr. Viktor Murnik: lisrodno gospodarsko in Sokolsko . (Nadaljevanje) IV 17. Kaj je življenska moč? Polnemu, trdnemu zdravju, moči in vztrajnosti — temu neogibnemu pogoju kolikor mogoče dobre delovne moči in kolikor mogoče dobrega njenega udejstvovanja — je neogibna podlaga polna življenska moč. Polno življensko moč in z njo polno zdravje, moč in vztrajnost more dandanes pri nas ohranjati le prav vodena in prav izvajana telovadba. Prvo je, kar daje prava telovadba. Oglejmo si v tem poglavju telovadbo bliže glede na življensko moč, ne da bi se spuščali v kakšna telovadnoteluiična vprašanja. Ako se potem ozremo tudi na razmerje življenske moči do kulture sploh in s tem tudi na razmerje telovadbe do nje, morda ne bo odveč. Saj je gospodarsko delo v zvezi z vsako kulturno panogo: na eni strani radi gmotnih sredstev, ki so kolikor toliko potrebna na vsakem kulturnem torišču, na nekaterih pa celo jako velika; na drugi strani pa zbog delovnih prilik in pobud, ki jih razne kulturne panoge dajejo gospodarskemu delu. Telovadba učinkuje z nekakšno elementarno silo. Kakor ogenj je. Ogenj lahko čudovito koristi, pa tudi mnogokaj lahko pokvari. Ako prav ravnamo ž njim, nam donaša največje koristi v go- spodinjstvu, v obrtu, v industriji itd. Ako ne, nam izdelke poslabša ali celo naredi neporabne. Nebrzdan ogenj pa more uničiti vse. Ob vsej opasno-sti pa človek ne more biti brez njega. Ista je s telovadbo, čeprav ni tako hitro in lahko opasna, kakor more biti ogenj. Ako prav ravnaš s telovadbo, te kakor preraja, da si vedno iznova kakor nov človek. Ako ne ravnaš prav z njo, ti lahko bolj ali manj škoduje. Ob vsem tem pa dandanes človek ne more bili brez nje, ako hoče ostati res čisto zdrav, ako si hoče vzdržati ?ir.i daljši čas čim polnejšo življensko moč, zmožnost polnega življenja. Kaj je to, kar se imenuje življenska moč in naj bi bilo vzrok in vir življenju, kaj je to samo na sebi, tega ne vemo. Veda tega ne ve, kakor ne ve, kaj je moč sploh. »Kako naj se odloči, ali je tako zvana specifična ,življenska moč’ ali je ni«, pravi filozof Mcl-liior Palagyi, »ko vendar tudi pojma ,mehanične moči’ še nikdar noben smrtnik ni fiksiral zadosti jasno in določno. Kakšna grozna tema je n. pr. okoli pojma v daljavo učinkujoče moči, kakršna naj bi bila gravitacija! Ali more biti kaj bolj ne-metodičnega na svetu, kakor problem svojevrstno-sti življenskih potekov spajati s problemom pojma moči? In ali mislite morda, da se kak pojem moči sploh da stvoriti, preden je dojeta svojevrstnost življenskih potekov v razločku od mehaničnih potekov? Odkod pa jemljemo prvotno pojem moči, če ne iz lastne vitalne (življenske) skušnje? Nikdar ne bi mogli priti do pojma tako zvane moči, ako ne bi iz lastnih življenskih potekov vedeli, kaj se pravi moči dvigniti ali ne dvigniti breme, suniti kakšno drugo telo ali biti po njem sunjen, pritisk napraviti na kakšen predmet ali biti po njem pritisnjen itd., itd.«84 Znani anatom in biolog Oskar Hnrtwig navaja v knjigi o »postajanju organizmov« med drugim fiziologa Du Bois-Reymonda, ki mu moč »ni nič resničnega«, ne nekaj, »kar bi moglo ločeno od materije tudi samostojno obstajati«, ampak mu ni »nič drugega, nego kar si v dozdevno zadovoljitev naše kavzalitetne potrebe domišljujemo kot vzrok prememb, ki same so edino resnično, kar zaznavamo«. Dalje navaja Ilertwig tudi Schopenhauerja, ki so mu moči nekaj skritega: »cjualitates occul-tae«. Zato ob teh težavah s pojmom moči Hertvvig rajši rabi izraz »VVirkung und VVirkungsvveise« (učinek in način učinkovanja). »Zakaj na njem edino more prirodoslovec spoznati obstoj in posebno vrsto moči.83 Tako naj tudi mi tu pustimo vprašanje po tem, kaj je življenje in kaj življenska moč sama na sebi, ter naj se ozremo samo na to, kako se nam življenje kaže, kako se izraža to, kar je življenska moč v človeku. Izraz ali učinek te moči doznavamo v gibanju telesa. Gibanje živega telesa se nam vidi kot saino-lastno, ne povzročeno po čem, kar je zunaj telesa. Mrtvo telo se ne more gibati samo. Življenje je torej čisto spojeno s takim gibanjem; izraža se v njem. Brez gibanja ni življenja in nasprotno brez življenja tudi ni gibanja, takega, kakršnega opažamo na »živem« človeku. Tako naša čutila čutijo, kakor da bi bilo življenje in tako gibanje isto. 84 Melchior Paldgyi: »Naturpliilosopliische Vorle-sungen iiber ilio Grtimlproblcme des Bevvusstseins und des Lebens« (»Prirodnofilozofižna predavanja o temeljnih problemih zavesti in življenja«, druga izdaja (1924), sir. Gl. 85 Oscar Hertwig: »Das Werden der Organismeu«, tretja izdaja (1922), str. 20 in 39. (Dalje prihodnjič) V V O) ~ B ja..:? e B 53 s. » •NA « T c « :§ «© s S - § S a -1 o .•2 e. fe. o "B su 05 b 5U <5 >M *B B O •m •B B B S B Vi is B 05 d a B «© • O B go • • -S g < ■s: 11 B 2 J? Ji sa J* CL •»J o E, e >90 •hi 50 C ca. < O C5) c K e 5 fc. *♦»» •M k. ta- & s; •S e Sa C %> o e >K <4» 05 S «*«» o •8 »•i v Ki 5 £ S s cu C >cr c; & e fc. a •"S •M o M o. e •Ai s o K ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dragega nam očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda IVANA JELAČINA sen. veletrgovca, tovarnarja In posestnika, kakor za pokloujene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni če, duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, zbornic korporacij društev in organizacij, gg. pevcem Ljubljanskega Zvona in pevskega društva Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalno petje, uslužbencem domačih podjetij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej naša najtoplejša in iskrena zahvala. V Ljubl jani, dne 1. aprila 1932. Ivo, Minka, Elca, Mirko in Milo, otroci; Hanuš Kroffa in ing. Vladimir Šubic, zeta; Clary Jelačin, snaha; Vlasta, Miloš, Tušy, Risfo in Eva, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. >- 3% Priporočamo Vam PUCH-KOLESA ki so vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO IGN. VOK ♦ Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, kuverte, etikete In vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 25 Telef. 2552. Za vetja naročila zahtevajte proračune! r KUVERTA"« TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Vinccei tovarna vinskega kisa, d. z o. z. £j ubij a n a nudi naj finejši in naj* okusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično >n higijeniČno najmoucrneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna i Ljubljana, Dunajska c. 1 a, II. nadsir. Zahtevajta ponudbo I Motvoz Grosuplje