Mladi na ostrini noža Primer Perčič: vedno več tožb KM 7 I: ST. 75 - LETO 61 - CELJE, 22.9.2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR ANICA IN MIRO STAHAJ Ü' f r Mercator Center Celje daruje dvojne pike Mi-rcaror Ctncci Ceijc, Optikarniikj '}, Celje lercator ©smCM? (Mite petEk. 22. sqtembEt ZIOB, Db 17. uri Zabava z ŽONGIERJI, ANIMATORJI IN ČAROVNIKI satota, 23. september 2US. ob 11. uri Predstavitev rokometaSev CEUA PIVOVARNE LAŠKO KDO JE POKONČAL UDOMAČENO PIK07 Modjani, huersporiu ali Beauiiqueu nakup opravili s kartico Mercator Pik.1, bomo podarili 2* (oliko pik, koi bi jih sicer picji-li gicdc na vtcdnosi nakupa. Mercator Pika ® Želite da so vaša okna bolj varno in hles.8i Spletna stran: hftp:/,'ww,pkS(^.com ispe- Zelite poslovni uspeh? Sodobni čas zahteva nove infc macije in Jleksibilnost na delovnem mestu. Stopite korak s časom In dopolnite znanja, potrebna šno prihodnost. Izredni študij v programih komercialist in računovodja je namenjen zaposlenim, ki si želijo pridobiti kvalitetno in mednarodno primerljivo znanje s podrt»^ kcMnefCftilnesa poslovanja ali računovodava. /as zanima izredni študij programov komercialist ali jnovodja, pokličite referat za študijske zadeve do oktobra na 03 428 54 50. providi sta včeraj zaman čak Za omenjeni dogodek včeraj ljudje sploh niso vedeli in za izpeljavo ni bilo ustrezno poskrbljeno. Alenka Avguštin iz javnega zavoda Socio in so-koordinatorka tedna mobilnosti v Celju na očitke odgo-vaija, da zaletavčkov, ki jih uporabljajo pri prikazu preventivne vožnje, ni bilo moč pravočasno nabaviti, prikaz vame vožnje pa mora biti po njenem bolje ziJvarovan, da ga policist lahko prikaže. Meni pa, da so najveijemeje resda naredili premalo za obveščanje ljudi, predvsem pravočasno in celovito. Bolj živahno je bilo v sredo, ko so na Prešernovi ulici speljali sprem ost ni kolesarski poligon, in v četrtek, na množični kolesarski vožnji po Fackini poti. Danes na Prešernovi ulici pripravljajo prireditev Celje pod koši, v ok- akcije Slo- ila na odziv ljudi. viru vseslovenske venija pod koši. košarke pripravljajo Košarkarska zveza Slovenije, Zveza za šport otrok in mladine, Plesni val učenci lil. Osnovne šole Celje in OŠ Šmarje pri Jelšah ter gostje. Med njimi napovedujejo tudi repre-zentanta Gorana Jiuaka, košarkarje Zlatoroga iz Laškega in druge. Žal pa v tem času peli zaključiti akcije ro bodo nov, prijaz dez nadeli podvozoma na Mariborski cesti in na Kersni-iHci. Dijaki umetniške skate lejši vi kov i 1 zije Cel -Cen- ter so svoje delo začeli včeraj in bo v kratkem končano, slovenski grafitarji pa bodo podvoz na Mariborski poslikali v naslednjih dneh. MATEJA JAZBEC, BRST Foto: GREGOR KATIC line Šole Celje. Vi 1 izobrazbe 6/1. Prihodnost je v vaših rokah. FINOIV1EHAN1K.4 ÜOBR.4JC .VIAKJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEIINIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi,^Don, Mina^ DeLa^^, Olya^,... •sttojtl^^ie denaijS'-'-^-f ©sttl^.-. DOGODKI Da bo srce ostalo mlado luje Slovenija pra deljo, 24. septembra, skupaj z več kot 100 državami na vseh celinah sveta, dan srca. Z letošnjim geslom Kako mlado je vaše srce? nas žeUjo vzpodbuditi k odločitvi za zdrav način življenja, s katerim bi ohranili srce mlado skozi vse življenje. Za boleznimi srca in ožUja umira pri nas in v svetu največ ljudi, zato poseben poudarek namenjajo njihovemu preprečevanju. Ena izmed pomembnih poti, po kateri se lahko tem boleznim izognemo, je redna fizična aktivnost, zlasti hoja. »To je najboljša in najcenejša oblika obremenitve, ki jo lahko skoraj vsakdo izvaja redno in tako predstavlja pomembno obliko aktivne preventive. Redna hoja ne stane ničesar, prinaša pa veliko, saj ohranja in vrača zdravje!« poudarja kardiolog prim. Janez Tasič, dr. med. in opozori, da moramo skrbeti za srce že od rane mladosti. Seveda na rekreacijo ne smemo pozabiti v zreli dobi, še bolj pa moramo za srce skrbeti v V Celju si lahko v soboto med 10. in 12. uro izmerite holesterol, krvni tlak in sladkor v Klubu zdravja na Glavnem Urgu, v ponedeljek pa bo od 15. do 17. ure v Mestnem parku šola nordijske hoje. Tudi za srčne bolnike je gibanje priporočljivo. Koronarni klub Celje združuje letos 265 bolnikov z okvarami srca in ožilja. Osnovna dejavnost kluba je redna telesna vadba, primerna za te bolni- Nevaren voltaren? Med zdravila, za katera bomo v bodoče dobro premislili. preden jih bomo vzeli, se je zadnji teden uvrstilo protivnetno zdravilo diklofenak, ki ga po svetu prodajajo pod imeni voltaren, naklofen, olfen, naclof in drugimi generičnimi imeni. Avstralski znanstveniki so namreč v raziskavi o zdravilih proti bolečinam ugotovili, da to zdravilo za 40 odstotkov povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, predvsem srčnega infarkta in nenadne smrti. Opozarjajo, da bi utegnil biti prav tako nevaren za zdravje kot rofekok-sib, zaviralec C0X-2 poznan pod zaščitenim imenom vioxx, ki pa so ga zaradi nevarnosti srčnega infarkta leta 2004 umaknili s tržišča, No, v Sloveniji smo ravno te dni priča prvi tožbi pacienta, ki je zaradi vioxxa utrpel posledice na zdravju, proti proizvajalcu. Zdravila diklofenak zaenkrat ne nameravajo umakniti s tržišča. Kot je za STA pojasnil direktor agencije za zdravila pri ministrstvu za zdravje Stanislav Primožič, je diklofenak zdravilo z dobro uveljavljeno in dolgotrajno uporabo, zato bo pred vsemi drugimi ukrepi v nadaljeva-njn najprej potrebno proučiti ugotovitve o njegovih ško-dljivili učinkih na mednarodni ravni. Zaenkrat po mnenju agencije ni razlogov za spremembe v načinu uporabe zdravil, ki vsebujejo diklofenak, kar pa ne pomeni, da v prihajajočih mesecih ne bo prišlo do ukrepov, dodatnih opozoril ali omejitev v predpisovanju. MBP ICIVBEUSKI INTERNET- IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec (€ 12,48) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, öijaki, študenti ter invalidi imajo se dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mati: internet@cekabel.net Dostop do kabelskega Interneta možen v Celju in Štorah ke. Pod vodstvom desetih usposobljenih terapevtov redno vadi v Cel^i devet skupin, v Laškem tri in v Vojniku ena. Številne raziskave in izkušnje kažejo, da je redna vadba v koronarnih klubih pripomogla k dvigu kakovosti življenja ljudi z boleznimi srca in ožilja in tudi k podaljševanju življenjske dobe. V Sloveniji se bo te dni zvrstila množica prireditev. Največ jih pripravljajo v okviru državne fondadjeZa Srce. Sodeluje tudi celjska podružnica društva za zdravje srca in ožilja, ki je skupaj s koronarnim klubom, dmštvom Korona ter društvom na srcu operiranih bolnikov pripravila tudi nedeljski pohod na Šentjun-gen. Zbirališče bo ob 9. uri na Lopati pri obračališču, v Galiciji in v Šmartnem v Rožni dolini pa pri cerkvi. Na Goi bo ob 11. uri predavanje o pc menu rekreacije za zdravo si ce in degustacija. Za odrasle je priporočljivo vsaj pol ure hitre hoje na dan ali druge telesne dejavnosti, ki pospeši srčni utrip. Za mladostnike je priporočljiva vsaj ena ura aktivnega gibanja. Spodbudno je, če se z rednimi telesnimi dejavnostmi ukvarja vsa družina. »Svetovni dan srca naj b« le uvod, ko bomo sprejeli odločitev o aktivnem gibanju. Nadaljujmo z redno hojo, hodimo vslužbo peš, gojimo športne aktivnosti, ki povečujejo vzdržljivost, a tudi motiviranost za ustvarjanje,« nas še poziva prim. Tasič. MBP Volilna kampanja tudi uradno Z današnjim dnem se začenja uradna volilna kampanja za lokalne volitve v občinske svete in volitve županov, ki bodo 22. oktobra. Na tokratnih lokalnih volitvah se bo volilo 210 županov (na Celjskem 33), v vseh občinah pa je skoraj 3.400 svetniških mest. Med novostmi letošnjih volitev je obvezna 20-odstoma zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah. Volivci so lahko na upravnih enotah glasove podpore posameznim neodvisnim kandidatom za župane ali občinske in mestne svetnike oddajali že od 21. avgusta. Najpomembnejši datum za vse volitve je seveda rok za vložitev kandidature. Kandidature za člane občinskih svetov, za župana občine, za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti morajo politične stranke in volivci vložiti najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja, torej najpozneje do 27. septembra do 19. ure. US V čast Mozartu in dobrodelnosti Z jutrišnjim slavnostnim dobrodelnim konce rtom v celjski Unionski dvorani, ki je posvečen 250-letnici rojstv e bo v Celju zaključilo :t klubov iz 14 evrop- Wolfganga Amadeusa Mozarta, i jesensko srečanje članov rotara skih držav in ZDA. Rotaract klubi so podmladek rotary klubov, v njih se ob dobrodelnih akcijah združujejo mladi med 18. in 30. letom. Večkrat letno organizirajo tudi medsebojna srečanja, na katerih se spoznavajo, izmenjujejo izkušnje pri organizaciji dobrodelnüi prireditev in si ogledajo vsaj del države Tako je tudi na tem srečanju, ki se je začelo sinoči Celju in se bo nadaljevalo vse do sobotnega koncerta Več kot 110 udeležencev si bo ogledalo Ljubljano, Mari bor in Celje. Osrednji dogodek srečanja bo sobotni slav nostni dobrodelni koncert, na katerem bodo mladi rota rijci zbirali sredstva za celjski Zavod Vir, za podružnic. Sožitja ter za nakup prilagojenega računalnika za in validnega dijaka Srednje šole za gostinstvo in zem Celje. Na koncertu bodo nastopili: Go sopranistka Zenovia Zefiriadu, in baritonist Boštjan Korošec, piar Luka Železnik -- - -ključi) s s!avn( iri- 3lni kvartet Violonti, grška )pranistka Valerija Šosier ;tka Mateja Urbanč, flavtist iolkalec Damir Korošec. Večer se bo za-banketom v prostorih Celjskega do- Društvo SOS telefon išče nove prostovoljke Društvo SOS telefon je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki že od leta 1989 nudi psihosodai- pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo Osnovni programi so: SOS telefon za ženske in žrtve nasilja; Zatočišče za ženske in otroke - žrti (nahaja se v Ljubljani, vanj pa sprejemajo ženske iz vse Slovenije); skupina za samopomoč za ženski njo nasilja. Ukvarjajo se tudi s preventivno dejavnostjo - z osveščanjem splošne in strokovne javnosti o problematiki nasilja nad ženskami in otroki. Ker potrebujejo nove prostovoljke za opravljanje svetovalnega dela na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja, bodo oktobra v Celju izvedl nje za svetovalno delo na SOS telefo Prostovoljno delo se izvaja kot sve nu v Celju in v Ljubljani, Osnovno u valno delo bo v Celju ob petkih bru. Usposabljanje je brezplači macije pokličite v pisarno Druš 01 544 35 13 ali 01 544 35 14, vsak delavnik od 9.00 di 15.00, ilje. roke-tiasilja otroke izkuš- ■ osnovno usposablja- ovanje na SOS telefo-usposabljanje za sveto-;obotah v mesecu okto-Za podrobnejše infor-SOS t. Točimo ga že od leta 1825! '...I' i FOTOGRAFIJA POLETJA 2006 Poletja ni več^ spomini ostajajo če smo pred devetimi tedni, ko smo objavili prvo fotografijo v okviru letošnjega izbora naj fotografije poletja, še malo skeptično pregledovali prispelo pošto, pa se je akcija v drugi polovici avgusta razmahnila in iz tedna v teden smo dobivali več fotografij. Tako smo se tudi odločili, da danes, ko zaključujemo s tedenskimi izbori, objavimo pet in ne zgolj tri najboljše foto^a-flje, tako da bomo imeli za končen izbor, ki ga bomo v uredništvu opravili danes, na voljo 30 tedenskih nagrajenk. Med njimi bomo izbrali tri najboljše - avtor prvonagra-jene bo prejel digitalni fotoaparat Nikon, drugouvrščene memo album za 500 fotografij Foto Zoom in 3 filme s po 36 posnetki ter tretjeuvršče-ne fotografije letošnjega poletja dežnik Foto Zoom in film s 36 posnetki. Za zadnji tedenski izbor je Uroš Dečman, Ob železnici 2, Celje v objektiv ujel kar dva zanimiva, izvirna motiva, ki pa le imata skupno rdečo nit v cvetlicah. K prvi fotografiji je pripisal zgolj: Vroče!!! In dejansko bi bilo karkoli drugega povsem odveč. Skrivnostni in zasanjani pogled mladenk na drugi fotografiji pa kar sam po sebi sprašuje, le kdo jima je podaril ti cvetlici. Uroš si je s svojima fotografijama prislužil majico NT&RC in dežnik Foto Zoom. "Poletje gre res h koncu, internet pa ne!« je k svoji fotografiji pripisala Martina Ručič, Gotovlje 105, Žalec in tako nazorno pokazala, kako si predstavlja moderniza- cijo tehnologije kmetovanja. Za nagrado bo prejela dežnik Foto Zoom- Po zaslugi Božene Gore-njak, Trubarjeva 42, Celje, zdaj vemo, zakaj so oblaki beli. No, včasih so tudi temno, temno modri ali že skorajda črni, ampak težav tudi takrat ne bi smelo biti ... Za poslano fotografijo si je prislužila album za 200 fotografij, ki ga podarja Foto Zoom. Pogled z višin pa si je za zadnjo letošnjo tedensko nagrajenko privoščil Gregor Štrakl, Sveti Lovrenc 111, Prebold. Za svojo fotografijo bo prejel majico NT&RC. Nagrajenci tega tedna lahko nagrade - majici NT&RC, dežnika Foto Zoom in album za 200 fotografij Foto Zoom - prevzamejo v poslovalnici Foto Zoom na celjski tržnici. S seboj naj prinesejo časopis, v katerem je objavljena nagrajena fotografija, ter osebni dokument. Zakaj so oblaki beli? Novi tednik^OtOl?® »oietja 2006 v vašem kraju Ob vseh praznih stavbah najbalj bode v oči Ostale sa vsaj obnovljene ... Lepe vasi lepo umirajo Črešnjice: ne speča - pozabljena Trnuljčica - V desetih letih dve rojstvi in deset pokopov Brez mrliške vežice, brez pokopnih mest, brez prostora za mlade, brez šole, pravzaprav brez prostora, kjer bi se lahko ljudje ob našem obisku kraja zbrali - to so Črešnjice. Z dobromisleči-mi, odprtimi ljudmi, s £u-doviüm razgledom in idilično pokrajino - tudi to so Črešnjice pri Frankolovem. Če bi kraj želeli prikazati v eni osebi, bi dejali, da gre za Trnuljčico. Ampak ne spečo, pač pa pozabljeno lepotico. Ne dolgo nazaj (če vzamemo kakšnih deset let kot kratko dobo] je bilo v majhni vasici pod Konjiško goto zelo živahno. Kje ob cesti ste srečali župnika ŠtefanaKušarja častitljive starosti, ki je potoval z »nogobusoiii« do svojih žup-Ijanov, v majhni šoli .so med odmori žvrgoleli otroci, tu in tam so vsi skupaj pripravili zanimive prireditve, ki so bile povod za romanje ljudi od blizu in daleč. «Odkar v kraju ni šn-le, je še bolj kot prej središče, sploh za mlade, postajalo žup-nišče. Po smrti dolgoletnega župnika je v faio prišel Boštjan Nemanič, ki so ga otroci imeli zelo radi. Kmalu so naredili novo zamenjavo in vkraj sta prišla Branko Cestnik in Martin Vičar, ki sta, ko še ni bilo urejeno župnišče na Frankolovem, stanovala tukaj. To . ^ . ki so se odzvali našemu vabilu in predstavili lepe, pa tudi manj lepe plati Črešnjic: Dušan Hudej, Dušan Honrat in Matej Štante. vse vam razlagam zato, da boste razumeli, kaj za kraj pomeni župnišče,« pogovor pojasni predsedni k krajevne slöip-nosti Frankolovo Dušan Horvat, nato nadaljuje. »Martina Vičarja, ki je bil bolj ali manj vedno prisoten v Crešnjicah, so ljudje kmalu vzeli za svojega. Sploh mladi, ki so z njegovo pomočjo ustanovili športno kulturno društvo Kušt. Zdaj, V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo v ponedeljek v Sedražu. Našo novinarko boste našli ob IS. uri v prostorih KS, kjer Ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite aü nas pokličite! ko je odšel, zopet čakamo in upamo, da bo kraj dobil novega, stalnega župnika. Branko CesUiik, ki ima sicer tudi poseben čut za mlade, namreč sedaj živi na Frankolovem, tukaj pa bi potrebovali celega človeka.« Razkošje za pajke pripelješ v »center« {po kakšni »razdra-pani« cesti, na tem mestu ne bom na široko razpredala), te pozdravijo velike, a prazne stavbe. Med Črešnjičani kroži črni humor, da se lahko obiskovalci Zičke kartu-- Št. 75-22. s Črešnjic zije ustavijo že kar v Crešnjicah. Stara šola, zaradi katere se je krajanom ob kakršnem koli predlogu za spremembo namembnosti objekta dvigoval priüsk, je v končni fazi le našla novega lastnika, a ta očitno ne ve točno, kaj bi z njo. V prostornem Marijinem domu svojemu namenu služi le izba, v kateri sta kapelica ter soba za vaje mladinskega in odraslega cerkvenega zbora. Veliko župnišče večino Časa sameva, cerkev pa ljudje delno napolnijo le pri nedeljski maši, saj med tednom maš sploh ni. Ob vsem tem praznem prostoru pa ob obisku Črešnjic zbrani sploh ne bi imeli kam sesti, če ne bi svoj dom na široko odprla Zalika in Jože Turk. Pri Kruharju, kot po domače pravijo prijazni domačiji, smo poleg strehe nad glavo (začelo je namreč deževati) dobili tudi okrep-čilo in, kar je še pomembneje, prijazen sprejem. Pa čeprav sta sama imela polne roke dela, saj so ravno v soboto ob navij ah kozolec. Tudi mladi imajo zase le sobico v župnišču, pa še to jim nekateri oporekajo. »Veste, ker nas je tako malo, lahko že eno samo nasprotno nuionje poruši celotno dobro namero,« pojasni Dušan Hudej, edini predstavnik Črešnjic v svetu krajevne skupnosti Frankolovo. Nasprotnik se je našel tudi v zadnj em primeru, ko so člani K\išta s prostovoljnim delom želeli urediti igrišče nad župniščem, ki bi lahko služilo tudi za skavte, prireditve ob birmah in podobno, »Ideja o igrišču segaševčas, ko jebil.znami Martin Vičar,« pripoveduje predsednik društva Kušt Matej Štante, »on je v tem, da se mladi družimo okoli žup-nišča namesto okoli franko-lovskih gostiln, videl nekaj pozitivnega,« »No, sedaj razumete, zakaj sem vam prej razlagal pomen župnije za Črešnjice,« doda Horvat. Igrišče je namreč že nekaj časa pripravljeno za asfaltno prevleko, »mladi so vanj vložili okoli 1200 ur prostovoljnega dela, naredili ročni izkop za ograjo, komaj trinajstletni fant je cel dal odvažal zemljo s traktorjem,« našteva Dušan Hudej, ki jehil mladim nekakšen delovodja. Sedaj vsa zadeva stoji. »Z užitkom sem gledal, kako nastaja igrišče. sajsigavčrešnji-cah želimo že vsaj 30 let. Ko sem bil še jaz fantič, smo z vrsuiiki vsak košček ravnine skušah izkoristiü za igrišče, a te pri nas ni kaj veliko.« Ironično, a resnično Clede na to, da je statistika Črešnjic bolj morbidna (deset pokopov in le dve rojstvi v desetih letih), je dejstvo, da pokopnih mest na pokopališču zmanjkuje, skoraj ironično. »Tudi mrliške vežice ni,« doda Horvat, »to bi lahko uredili v spodnji etaži Marijinega doma. Projekti so že pripravljeni, tudi občina Slovenske Konjice je pripravljena projekt skorajda polovično sofinancirati, saj naselji Sojekin Kamna Gora, ki spadata pod našo župnijo, sodita v njihovo občino. Enako velja za ureditev pokopališča. kjer bi 40 odstotkov sredstev znova primaknila konjiška občina, le dokončno se je treba zmeniti na občinski ravni.« Če druga ne, vsaj za razširitev pokopališča in ureditev mrliške vežice kaže, da se bosta kmalu uredila. Da bodo lahko lepe vasi lepo umirale ... Upamo, da scenarij ne bo tako črn. Že zaradi velike ak- ža bi na lastni koži občutili, kako je ob množici praznili stavb brez strehe nad glavo. tivnosti in zagnanosti mladih ne. Kljub temu. da jih je malo. vsako leto organizirajo veliko kulturnih in športnih dogodkov. Na njihovo miklav-ževanje pride celo do 60 otrok, torej tudi od drugod, saj jih same Črešnjice toliko ne premorejo. Ne pozabijo tudi na ostale praznike, na primer materinski dan, cvetno nedeljo, božič. Večkrat so že organizirali kolesarski kros, ki se je popoldne iz športne prelevil v zabavno prireditev. Letos maja so tako mladi m stari celo popoldne plesali na igrišču. Ob tem jih celo pesek v čevljih ni motil ... ROZMARI PETEK Čeravno nas ime Črešnjice najprej spomni na češnje, vas imena najverjetneje ni dobila po tem sočnem sadežu. Po eni različici je ime dobila zato, ker je čez vas vodila krajša pot do kraja Čerin in do Stranic. Po drugi, manj verjetni različici pa zato, ker se je nekoč na češnji prikazala Marija. SCAVOLINI-n ponovno v Sloveniji. ;ji evropski oroizvaialec kuhinj 1. MONTERJE KUHINJ - natančne, skrbne in fleksibilne, - priporočena osnovna izobrazba lesarske ali druge tehnične stroke, - zaželene so izkušnje iz montaže pohištva. 2.ARHITEKT - ambiciozne, ustrežljiveterželjne izzivov, ssmislomzi estetiko in design, - priporočljiva Je izobrazba arhitekturne oz. oblikovalsl 3. PRODAJNI INŽENIR - poznavanje osnov risanja na računalniku (ACADin podobno), - smisel za estetiko, - priporočljive so izkušnje iz prodaje kuhinj oz. ostaleg pohištva. 4. PRAVNIK - opravljen pravosodni izpit, - vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Vaj, d.o.o., Gregorčičeva ulica 8, 3000 Celje cetis' Dokapitalizacija Gorenja plus za Slovenijo Minister Vizjak zadovoljen z Gorenjem - Brez recepta za večjo konkurenčnost >)0 dokapitalizadji se nisva pogovarjala,« je odgovoril minister za gospodarstvo Andrej Vizjak po sredinih pogovorih s predsednikom uprave Gorenja Franjom Bohincem. Oba naj bi se po obisku i / Gorenju udeležila javne r azprave o konkurenčnosti. ki jo je v Velenju pripravil i iradzain- formiranje, vendar so mi- nistra Vizjaka zadržale dnige obveznosti. Kakor sta omer lila Vizjak in Bobinac, sta st ? pogovar- jala predvsem o razvojnih na- črtih Gorenja In ši ge jugovzhodne E' ^rope, zla- sti 0 odpiranju n( 3vih obra- tov. »Vesel nju gledaje ti. i, da v Gore-:azvoj gospo-irstva širše, nc samo skozi dzrno podjetja. Veseli me Idi, da z dircktoriemBobln-m deliva stališča, kako po-?zovatl znanje in gospodars- tvo, kar nam tao koristilo za pripravo izhodišč za naslednje finančno obdobje,« jepo-vedaJ Vizjak. Glede dokapitalizadje Gorenja, ki očitno vse bolj btiri duhove, jo Vizjak omenil, da želi država kot pomemben lastnik velenjske družbe zagotoviti okoliščine, v katerih se bo Gorenje razvijalo in še bolj uveljavilo. »Zaradi tega delimo stališče z upravo,« je povedal Vizjak, Bobinac pa še enkrat dodal: »Gorenje raste in bo raslo se naprej. Smo na kritični točki razmerja med kapitalom in dolgovi, tako da za vsako pomembno zunanjo rast, torej za prevzem, potrebujemo dodaten kapital. Zato smo nadzornemu svetu predlagali projekt dokapitallzaclje. Veseli smo, ker so nadzorniki predlog podprli, še letos pa naj bi na skupščini o tem razpravljali tudi lastniki. Verjai bo zadeva dobra nt renje. 1 Slo^ a Go- Bo- a vpra- Bodo Montove hale oživele? Domžalsko podjetje Makop, ki je v prvi polovici leta kupilo proizvodne hale nekdanjega podjetja Mont Kozje, računa, da bi začeli tam s proizvodnjo po novem letu. Odločitev o proizvodnji v Kozjem še ni dokončna, vendar je zelo verjetna. V halah nameravajo organizirati proizvodnjo brizgane plastike, ki je za potrebe avtomobilske industrije in za belo tehniko, pri čemer bi bilo v Kozjem od 20 do 30 zaposlenih. Makop je zaradi iskanja primernih kadrov pred nekaj tedni objavil informativni razpis za delovna mesta, na katerega se je javilo blizu dvesto domačinov. Direktor in lastnik Makopa, Maks Resnik, pri vsem skupaj poudarja, da je dokončna odločitev o proizvodnji v Kozjem še odvisna od nadaljnjih pogovorov z nemškimi partnerji, njihov rezultat pa bo znan še v tem mesecu. Pred začetkom proizvodnje bodo morali opraviti seveda še različne upravne postopke. Podjetje Makop se v Domžalah že ukvarja s predelavo plastike, to je z brizganjem in ekstmzi-jo, njegovega lastnika pa povezujejo s Kozjem otroška leta. Po nakupu hal nekdanjega Monta ostaja v Kozjem prazno še poslopje Dekorja Kozje, ki je v lasti slatinske steklarne. BRANE JERANKO ;Ioto.« Tudi glede sodek Gorenja pri proizvodi lepnlkov za Slovensl< sko menda ni novosi binac je namreč odgi da niso pravi naslov šanja, saj Gorenje ni pogodbeni partner Čc pa bosta Rotiš in Patria podpisala pogodbo, se lahko začnejo v posel resno vključevati tudi Velenjčani. Tudi cesta vpliva na konkurenco Na razpravi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodlnijanja podjetništva v Velenju so predstavniki ministrstva za gospodarstva med drugim povedali, da jc vlada opredelila določene programe, ki bodo v enem letu za dva odstotka poveča-h zaposlenost raziskovalcev. Poleg tega naj bi z različnimi ukrepi povečali blaginje: in Izboljšali kakovost življenja. Za državne subvencije se bodo lahko potegovala tudi večja podjetja. Velenjsko Gorenje tako načrtuje ustanovitev podjetniškega centra, za Malce drugačen pogled na sodelujoče državno subvencijo pa se bodo potegovali s projektom in-du.strijskega oblikovanja. Predsednik uprave Franjo Bobinac je ob tem poudaril, da ni recepta za povečanje konkiirenčnosri: »Gospodarstveniki sc zavedamo, da morajo podjetja sama iskati največ vzvodov za povečanje konkurenčnosti. Od države pričakujemo, da nam nudi stabilen makroekonomski okvir, stabilno po- slovanje. razbremenjeno okolje, enostavne postopke ter pregledno, razvojno na- lišlja davčn talo zakonodajo. Vse gospodars storiti sami.< Ob potrebi po večjem pc vezovanju gospodarstva in v sokošolsklh institucij je Bc binac opozoril še na potre bo po boljši prometni pove zavi, saj bi bilo res žalosi no, če bi morali zaradi nev2 drznili prometnih razmer I selitvi prol-ako je bila na javni razpravi spet izpostavljena gradnja prometne tretje razvojne osi, na kar sta opozorila tudi direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek in velenjski župan Srečko Meh. Menda je, vsaj tako trdijo v mi-nistrst\'ih, denar za gradnjo zagotovljen. US, foto: MŠ Preskočite finiuičiu! os'i S kreditom Probanke prilagodljivosti Prvi strokovni sejem Eiectronioa v Celju Danes je v dvorani Zlatorog zadnji dan prvega strokovnega sejma Elec-tronica, namenjenega predvsem strokovni javnosti s področja razvoja te hranže. Do sedaj primernega sejma te vrste in strokovnosti v Sloveniji ni hilo. Pred leti je v Ljubljani sicer potekal sejem Sodobna elektronika, a s skorajda povsem drugačno vsebino. Strokovnemu delu je bilo namenjenega le malo prostora. «Sejem Electronica pa je namenjen izmenjavi mnenj in izkušenj med raziskovalci, inženirji, pri čemer je poudarek tudi na izobraževanju. Vse, kar je potrebno za razvoj same bran-že,« opisuje Toni Laznik iz podjetja ICM, W je skupaj s partnerskim podjetjem AX Elektronika organiziral sejem. Po večini so obiskovalci vabljeni strokovnjaki in študenti zadmlh letnikov elektro smeri, med katerimi jih nekaj mediiarodm koledar seji )o mednarodno udeležbo. RP, foto: GREGOR KATIC PROBANKE Ker si zaslužile hiti prvi NA KRATKO IMaldr^žp liiadilnlk na svetu? Glamurozen hladilni aparat iz Gorenja s sedem tisoč ročno vdelanimi kristali Swarovski so pred tednom dni prodali na Škotskem. Na elitni prireditvi so zanj dobili okoli tri milijone in pol tolarjev, ki so jih namenili za gradnjo tamkajšnjega mladinskega centra. Gorenje je unikatno serijo petih aparatov namenili prav za prodajo na dobrodelnih dogodkili. Pred tem so jili na podobnih dogodkih prodali že v Bukarešti, Ljubljani in Rusiji, ko so zanj plačali kar 22 milijonov tolarjev, denar pa so prejeli brezdomni otroci. Zadnja dražba bo jutn v Beogradu, na trgu pa je moč dobiti še komercialno serijo omenjemli hladilno-zamrzovalnih aparatov s sicer pol manj vstavljenimi kristali Swarovski. istgrotaš se b& rasiiryiii Zaradi večje učinkovitosti se bo družba Engrotuš delila, je razkril direktor družbe Aleksander Svetelšek. To pa je tudi vse, kar je bil pripravljen povedati. Engrotuš je sodnemu registru okrožnega sodišče v Celju ta teden predložil delitveni načrt. Po ugibanjih bi se lahko razdelili na veleprodajo in prodajo na drobno, saj zadnja leta intenzivno povečuje število svojih dejavno-sri. Od leta 2Ü03 gradijo tudi bencinske servise z la-stno blagovno znamko, napovedali so tudi mobilno telefonijo. Kakšno delitev bodo ubrali, je zaenkrat le stvar različnih špekulacij. RP I Gtöl I IMinn^r i najboljšim okmm LNO Na ostrini Epidemija samopoškodb med mladimi - Izraz skrajnih stisk in klic na pomoč ali moda? »no js se režem!!! sam men tisti trenutek odleže ko si to nardimll! sam čist na konc ko bi se že najrajš ubila pa morm seb neki nardit Cenene pomaga (smžepro-bala namest tega u drevo režat, pa fui stvari sm razbila, pa ni olajšanja)! js nočm drugim škodvat sam seb zato ker se sovražim, pa sm kriva da so me posilili ... « Ta obupana izpoved, podpisano z Dark, je le ena izmed mnogih, ki jih lahko preberete v spletni svetovalnici za mlade www.tosem-iaz.net, NiSapiše.da se je rezala, ker je bila v stiski zaradi domačih prepirov. Čeprav je odličajakinja, so ji doma govorili, da ne bo nič iz nje ... Metja pripoveduje, da se je rezala, ko ic bila stara 14, 15 let, ker iii znala drugače reševati problemov. 17-letm-ca, ki se je podpisala r-girl, pravi, da z rezanjem ni obsedena, saj se med počitnicami ne reže: »Ko se začne šola, se režem, ker ne morem zdržat pritiska staršev glede ocen ... nisem slaba učenka, bila sem prav dobra v 2. letniku gimnazije, pač moji starši niso zadovoljni z mano ... pa tudi velikokrat se prepirajo in ne morem zdržat stresa ... in tako sem začela z rezanjem, mi poma- ga. kr me na nek način pomiri, sploh ne čutim bolečin ... ostanejo pa brazgotine...« Brazgotine na telesu in na duši. Ste prepričani, da jih vaš otrok, vaš mladostnik, nima? Kaj se skriva za zunanjo rano? Tako kot že nekaj časa v svetu zadnja leta tudi slovenski strokovnjaki ugotavljajo, da narašča samopoškodb eno vedenje pri mladostnikih. »Samopoškodbeni) vedenje je namerno povzročanje poškodb, ki so usmeijene na lastno telo. Med najpogostejše obhke takega vedenja sodijo vrez nine z ostrimi predmeti, tudi žigosanje, praskanje, zbadanje telesa, puljenje las, sainoz.astrupitve ter različne druge oblike telesne poškodbe,« pojasnjuje specialistka socialne medicine Nuša Konec Juričič, dr. med, vodja skupine za preprečevanje samomora v celjski regiji. Čepravvečina strokovnjakov s a mopo škod o vanje razlikuje od samomorilnega vedenja, pripisujejo mladostnikom, ki se »šnic-Ijajo«, kot pravijo, možnost večjega tveganja za samomor. »Motivi za samopoškodbe-no vedenje so lahko zelo različni. V pogovorih mladostniki pogosto omenjajo, da se 71 je: ■eje upajo lupa .. Nji- City/center nakupovalno središče cel/a vse najboljše OB SVETOVNEIVI DNEVU SRCA Pobudnik praznovanja svetovnega dneva srca. ki smo ga prvič praznovaU leta 2000, je Svetovno združenje kardiologov. Ker največ ljudi umira za boleznimi srca in ožilja, je pomembno, da se osredotoči preventivna deja™ost na dejavnike tveganja, ki jih je možno spremeniti. Glavna letošnja promocija v preventivnem programu je redna fizična akliv-t. Poudarja se, daje hoja najboljša in naj-Bnitve, ki jo lahko skoraj in tako predstavlja po-vne preventive. Redna ^ prinaša pa veliko, saj ivje! Vabimo vas, da se cenejša oblika obre vsakdo izvaja redm membno obliko ak hoja ne stane ničes no življenji dans •vklju( te s pohodom n ndo. Zbirališče samop oškoduje j o, da bi sprostili notranjo napetost, ki je iz različnih razlogov ne morejo več prenašati. Mnogi med njimi skušajo na ta način zbežati pred čustvi žalosti in praznine. Povzročanje bolečine lastnemu telesu jim daje občutek, da so živi in da se začutijo. Nekateri mladostniki so preplavljeni s odkriti bi s tem izgubili naklonjenost bhžnje osebe. Jezo, agresivnost, ki je namenjena drugemu, zato usmerijo vase,« opisuje specialistka klinične psihologije in psihoterapcvtka iz Svetovalnega centraza otroke, mladostnike in starše Ljubljana Maja Glonar Vo-dopivec. Po njenem opažanju se mnogi mladostniki doživljajo tudi kol ničvredne, nimajo zaupanja hov osebna in družinska zgodovina je pohia stresnih, celo travmatičnih izkušenj fizične, čustvene ali spoMe zlorabe (teh je kar polovica] . Saro opoš kod beno vedenje se pojavlja tudi v povezavi s čustvenimi motnjami, zlasti depresivnostjo in anksioz-nostjo, pri osebnostno motenih, pa tudi mladi z motnjami hranjenja, zlorabo droge in celo ljubitelji adrenalinskih športov in pretirano uri na Lopati pri obračališču, v Galiciji in v Šmartnem v Rožni dolini pri cerkvi. Varnost je zagotovljena z vodenjem. Svetovni dan srca naj bo le uvod, s katerim bomo sprejeli odločitev o aktivnem gibanju. Prav s tradicionalnim pohodom na Kunigundo, ki ga pripravljata Biotopic in Citycenter Celje skupaj z Društvom za srce in ožilje, pa se tudi zaidjučuje akcija Zdravi napotki. Vabljeni tako vsi sodelujoči kot tudi ostali! Informacije v trgovini Biotopic ali na Info točki Citycentra Celje. K akciji je pristopila Pivovarna Laško, Radio Celje in Novi Tednik, ZeUščna lekarna BIOTOPIC, Pekama Geršak, CMC. spolno aktivni so bolj nagnjeni k samopoškodbam. Sicer pa je za marsikoga že samo mladostniško obdobje velik stres, saj je prilagajanje telesnim spremembam in doživljanje sveta okoli sebe velikokrat povezano z napetostmi in konflikti. Epidemija »šnicianjacc Koliko mladih se v stiski zateka v poškodovanje lastnega telesa, je težko reči. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije to stori eden na tisoč ljudi, kanadska raziskava, ki je bila usmerjena na mladostnike, pa jih je med stotimi naštela domala 14. V Sloveniji teh raziskav še ni, brez dvoma pa je mladih s takim vedenjem vedno več: »V zadnjim letih je bistveno več samopoškodbenega vedenja. Kličejo nas starši, kličejo iz šol... Kot bi bila epidemija,« ugotavlja Maja Glonar Vodopivec, ki pa hkrati opozarja, da se o problemu zadnje čase tudi veliko več govori in da je tudi zaradi tega več razkritih primerov. Sicer pa .se takšno vedenje navadno začne v sedmem in osmem razredu osnovne šole, največ ga je med 15. in 19. letom, več pri dekletih kot pri fantih (ki pa tudi prej poiščejo pomoč). Bojana Veber Habjan iz psihološke ambulante za otroke in mladostnike v Žalcu ugotavlja: »Gre za nekakšno modo, ki seje med mladostniki razrasla v zadnjem letu in pol in o kateri otroci veliko vedo, starši in strokovnjaki pa zelo malo,« pravi. K takemu razmišljanju so jo navedla dekleta s pripovedovanjem, da »to počne vsaj pol razreda, da se režejo v družbi, v solskili straniščih in doma.« A s tem se ne moremo tolažiti, saj bi lahko prezrli resne stiske, obupane klice na pomoč, ki se jim moramo odzvali. Ni samo moda Tudi primeri, ki jih navaja Alenka Tacol, psihologi-eptember 2006 - nja iz Gimnazije Celje Center (vsi so iz preteklega šolskega leta), potrjujejo, da posploševanje ni mogoče: »Prva deklica je imela zelo hude čustvene in osebnostne težave, pravzaprav je šlo za globljo osebnostno motnjo. Bila je tudi v psihiatrični obravnavi, S samopoškodbe-nim vedenjem je sproščala napetosti, ki so se kopičile v njej in jih ni znala drugače obvladovali. Druga je imela težave v odraščanju, težave s sprejemanjem same sebe, težave pri navezovanju stikov z vrstniki. Iskala je pozornost, ljubezen. Sama je prišla k meni in je prav želela, da opazim njena zapestja, da se z njo ukvai]am ... Tretja pa je bila v najčistejšem pomenu besede razvajena. Zavita v vato, zasuta z vsem materialnim, inteligentna, a zdolgočasena in neopremljena za življenje, v katerem bi morala tudi sama kaj narediti, se na primer učiti, se odpovedati lagodju, zabavi. Učno neuspešna ob visokih ciljih je svoj problem reševala tako, da se je le rahlo porezala in svoje vreznine kazala prijateljicam. Kasneje je komentirala, da jih je hotela nekoliko provocirati, ker so .piflarkc<.<< Vzgojne Icatastrofe Tako kot so si strokovnjaki enotni, da posploševanje ni mogoče, so enotni tudi, da je vir globokih m hudih notranjih stisk, ki jim mladi brez pomoči niso kos, pogosto v družini in vzgoji v družbi. Psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor opozarja na, kot pravi, vzgojne katastrofe. Govori o razrvanih družinah. ki pokajo po šivih in ne omogočajo srečnega nirošiva, o vzgoji v izobilju, o varovanju pred vsemi napori in bolečinami in dopuščanju pretiranega zadrževanja ob računalniških igricah, Internetu in gledanju televizije. Če dodamo še vzgojo brez omejitev, brez kazni, brez spoštovanja, brez brezpogojnega upoštevanja, povrhu pa še vzgojo brez zavedanja majhnosti človeka in veličine Narave... Pri taki vzgoji mladostnik ne zmore moči in sposobnosti, da bi sam, brez podpore družine in širše družbe, premagal notranje sriske. Na pomoč! Samopoškodbeno vedenje mladi praviloma spretno zakrivajo tako pred starši kot v šoli. »Po samopoškodova-nju se prej ali slej pojavijo občutja krivde in sramu, pa tudi žalosti in sovraštva do sebe, Mladostniki, ki se sa-mopoškodujejo, se pogosto sprašujejo, ali so nori. Želijo prenehati s takšnim ravnanjem. a običajno tega sami ne zmorejo. Prav občutek lastne nemoči predstavlja začaran krog tega, največkrat ponavljajočega se vedenja,« ugotavlja Maja Clonal' Vodopivec. Pot do strokovne pomoči je zato običajno dolga, polem pa tudi traja kar nekaj časa, da odkrijejo vzroke in odpravijo takšno '""uspešno pomoč zavira tudi premajhno število strokovnjakov, ki so ji kos. Lažje bi jim bUo, če bi vsi skupaj več naredili, da do takšnega vedenja sploh ne bi prišlo. A tudi tu se zatika, saj, kot ugotavlja Heliodor Cvetko, se s podporo družinam, učenjem za starševstvo in vzgojo ukvarjajo v glavnem le naključni posamezniki, nevladne in karitativ-neorganizacije. Prepričanje, da bi družba veliko naredila, če bi podprla take programe, hkrati pa zagotovila svelovalne centre za mladostnike po vsej Sloveniji. Za sedaj delujejo le v Ljubljani, Mariboru. Kopru in Novi Gorici. V Celju naj bi ga po dolgoletnih prizadevanjih vendarle dobili prihodnje leto. MILENA B. POKUČ Če hočeš uspeti, moraš biti »zaguienfc Tako pravi Vili Šumer z Ljubečne pri Celju, ki Je obrti zapisan že več kot štiri desetletja v Celju in njegovi okolici gotovo ni obrtnika, ki ne bi poznal Vilija Šumerja z Ljubečne. V obrti vztraja že 42 let. Začel je skromno, v domači garaži, danes pa ima vrhunsko obrtno podjetje, ki se ukvarja z izdelavo in tudi razvojem vzmetnih elementov, delov za gospodinjske aparate in podobnih izdelkov iz najrazličnejših materialov. Prodaja jih na domačem in tudi zahtevnem tujem trgu. Vili Šumer pa ni samo uspešen podjetnik. Je tudi dolgoletni obrtniški funkcionar ter organizator številnih športnih in družabnili srečanj. S ponosom pravi, da je tudi eden od pobudnikov Zlate harmonike. In večno zaljubljen v harmoniko, dodajamo mi. Vaša predanost obrti ni na- tifikate kakovosti za avtomobilsko ključje. Je družinska tradicija, ki industrijo, čim prej pa želimo pri- Zato veste, d. v Celju Bilisn Drame i ajbrž s ponosom tudi poste bili zraven, ko se je ojeval obrtni sejem. o trije. V Celju še Leopold •• " - - rdnik Po hribih s iska stavljat. niški So-elo sem 3lo veli- pa ste jo vi pripeljali do vrhi skega podjetja. Res smo doma imeli kmečko opekarno in tudi gostilno, ki pa smo jo leta 1962 zaprli, tako da je oče nadaljeval le še z opekarstvom. Vso opeko je izdeloval na roke, saj takrat še ni bilo strojev. Ko sem leta 1964 prišel iz vojske, sem šel taJcoj v službo, vendar sem že po dveh mesecih odšel na svoje. Letošnjega oktobra bo tako natanko 42 let, odkar sem začel. Mnogi najbrž ne vedo, da ste se obrtniškemu stanu najprej zapisali kot avtoprevoznik, Tako je pač naneslo. Avtoprevoznik sem bil polnih 15 lel. V tem času sem bil tudi vodja avtoprevoz-nikov pri območni obrtni zbornici. Spominjam se. da smo imeli kar hude probleme. Celo republiški štrajk smo pripravili. Z njim smo si priborili, da so nam tovornjake registrirali za toliko, kolikor so imeli nosilnost. Pred tem smo namreč imeli obrtna dovoljenja samo do 5 ton in vsi, ki smo presegali to težo, smo morali voziti ilegalno. In če so nas na primer dobili na Hrvaškem, smo imeli veliko problemov. Ker je bilo takšnih in podobnih težav še več, sem se leta 1979 odločil, da grem v svojo branžo. Po stroki sem namreč kovinar. Začel sem v garaži z izdelovanjem vzmeti. Ker sem bil v regiji edini proizvajalec, je posel dobro krenil. Že po enem letu sem na prostoru, kjer smo nekoč imeli opekarno, zgradil delavnico. Imela je približno 20Ü kvadratnih metrov. Kako vehki pa ste danes? Res smo zelo zrasli. Trenutno imamo že skoraj 7 tisoč kvadratnih metrov poslovnih in proizvodnih prostorov. zaposlujemo pa 130 ljudi. Vendar danes vzmeti predstavljajo le še 5 do 10 odstotkov našega prometa. Pred desetimi leti smo se namreč preusmerili v proizvodnjo komponent za gospodinjske aparate, zadnja leta pa še za avtomobilsko industrijo, za elektroindustrijo, pa tudi za kmetijsko mehanizacijo. Naši izdelki so danes vgrajeni v vse priznane avtomobilske znamke, pa v gospodinjske aparate od Bosch&Siemensa do Philip- Takšen uspeh najbrž ni prišel sam po sebi. Seveda ne. Ze ves čas vztrajamo pri vrhunski kakovosti v vseh pogledih- Leta 1997 smo med prvimi v celjski regiji pridobil mednarodni znak kakovosti ISO 9001, leto pozneje pa tudi priznanje za najboljšega dobavitelja podjetja Bosch&Siemens. Imamo tudi cer- d dese- naprej lega mjše kriz a veliko pod- Ij. crize nam za-živega. In ko aredili, sem dobiti še okoljski certifikat. Se ne bojite konkiurence in neu smiljene borbe na domačem^ predvsem pa na tujih trgih? Ne, pa tudi kitajske nevarnosti me ni strah. Ob sebi imam sina Uroša, ki je še bolj zagnan kot jaz. Pi vi deloholik je. Ko sen timi leti nameraval zaje je prepričal, da je tret in da se ne smemo držati izdelka. Tako danes delamo vel korazhčnihsi jetij. Kakšne t to ne morejo gledam, kaj v zelo ponosen. Vaša proizvodnja je na Ljubeč-ni zelo opazna. Že nekaj let se uvrščate med šest največjih obrtnikov na Celjskem. Vas sosedje gledajo po strani? Na nas podjetnike bi morali vsi gledati pozitivno. Že zaradi tega, ker dajemo kruh toliko ljudem. Naši zaposleni niso samo z Ljubečne, ampak tudi iz Dramelj, Šentjurja, Loke pri Žusmu, pa tudi iz tujine. Na žalost pa je vedno bilo in vedno tudi najbrž bo malo Ijubosumja. Ljudje vidijo samo stavbe in avtomobile, nočejo pa vedeti, koliko garanja in odrekanja stoji za njimi. Predvsem pa, da ne delamo samo zase, ampak tudi slene. Da vsakega desi cu dobijo plačo in ii delovno razmerje. Vendar kljub mu menim, da danes ni toliko » iz Ljubljč rokodelce, da so prišli raz Prve razstave so bile na teh li, pa potem na štadionu. 1 ponosen, da je Celje post ko sejemsko mesto. Mnogi se vas spominjajo tudi kot odličnega organizatorja športnih srečanj. V okvira celjske obrtne zbornice sem res veliko delal tudi na športnem področju. Nikoli ne bom pozabil, ko smo v Celju imeli športne igre obrtnikov Slovenije. Prišlo je kar 220Ü udeležencev. Pa kakšen cirkus smo zganjaU. Drameta, ki je bil takrat predsednik zbornice, smo v zapravljivčku ob sprems-u dveh policistov na motorju pe-!li na sejem. Danes sejem ni več tako obrtniški kot včasih. Vas to moti? Kdor hoče, se lahko predstavi. Nekateri sicer tožijo, da so takšne stvari predrage, veniir menim, da je treba bitipovsodzi'aven. Mismo našo proizvodnjo predstavljali na vseh dosedanjih celjskih sejmih. TUdi na kmetijski sejem v Gornjo Radgono hodimo, pa po vseh bivših jugoslovanskih republikah. Obrtnik mora pokazati, kaj ima in kaj zna. Dmgače ne more prodajati svojih izdelkov. Kateri so po vašem mnenju največji problemi obrtnikov? Največji je vsekakor plačilna nedisciplina. Velike težave so tudi s kadri. Kvalificiranega delav zna takoj kaj narediti, se sploh ne da več dobili. Trenutno imamo v našem podjetju kai' dva človeka, ki tistim, ki pridejo k nam v službo, kažeta, kako je treba delati. Včasih je bilo drugače. Pred 20 leti si lahko brez težav dobil ljudi, ki so se spoznali na svoj posel. Kako pa ocenjujete odnos države do obrtnikov? Država je pač država. Pobere tisto, kar ji pripada. Vendar je bolje, kot je bilo včasih, ko smo imeli veliko problemov zlasti z davkarji. Do obrtnikov so imeli zelo negativen odnos. Kar prišli so in nam vse preiskali, Sicer je pa tako, da kdor se sam ne znajde, mu tudi država ne more pomagati. Treba je pač imeti voljo. Kdor bo vzdržal zdaj, v tej neusmiljeni konkurenci, bo tudi ostal. Treba se je truditi, več delati. Mnogi moji kolegi so šli v penzijo že pri petdesetih letih. Jaz pa delam že 42 let in mislim, da bom aktiven še kar nekaj časa. Kakšne lastnosti mora torej imeti obrtnik, da postane dober? Predvsem n gulen< a biti trmast, »za- 1. Ko opri 1 n bil še a prevoznik, sem imel komaj 52 kilogramov. Delali smo po 20 ur na dan. Ni bilo strojev tako kot danes. Tovornjake smo razkladali kar z rokami in lopatami. Ampak sem vztrajal, saj sem vedel, da bodo nekega dne prišli tudi rezultati. In prav zaradi te vztrajnosti vem, da ne bom mogel izpreči kar čez noč. Podjetje bom sicer prepustil sinu, vendar ozadja zagotovo še naprej pomagal. Vsa ta leta vztrajanja v obrti vam je gotovo bila v veliko oporo tudi družina. To je osnova. Brez družine ne bi bilo nič. Pri nas si vsi zelo pomagamo. Vam poleg dela sploh ostane še kaj časa čisto zase? V mladosti sem bil muzikant. Zelo veliko sem igral po ohcetih in, moram priznati, tudi veliko zaslužil. Ko sem začel z obrtjo, sem har-moiüko obesil na klin. Pa mi ni dala miru. Najbrž sem tudi zato bil leta 1980 med pobudniki za Zlato harmoniko. S prijatelji, ki so prav tako podjetniki, pa smo za šalo naredili ansambel, ki se imenuje Od ponedeljka do petka. Ne sestajamo se pogosto, ko pa zaigramo, je zelo veselo. Harmonika bo očitno za vedno ostala v meni. Včasih sem se veliko ukvarjal tudi s športom. Zdaj igram samo še golf. Predvsem zato, da se nadiham svežega zraka in ker pri tem Športu ni pomembno, ali imaš kakšen kilogram preveč. Kaj pa dopust? Samo ob vikendih. Ker smo odvisni od nemške avtomobilske industrije, kjer nimajo več kolektivnih dopustov, si kakšnih daljših počitnic preprosto ne moremo privoščiti. Ves čas jim moramo biti na razpolago. Če bi lahko čas zavrteli nazaj, bi šli spet med obrtnike? Vsekakor. To je družinska tradicija, obrt imam v kivi. Bi pa zagotovo spremenil nekatere stvari. Predvsem pa se ne bi tako razširil. Raje bi imel kaj majhnega. Ml jo - poglejte, kako je Šumer velik, Vendar nihče ne ve, da smo bili prisiljeni v širitev. Zdaj poti nazaj ni več, čeprav je tempo dela ubijalski. JANJA INTIHAR Skrivnostni strelec s cliom Na Prevorji i so ogorčeni zaradi prestrastnih »varuhov narave« -Komu je bila napoti Pika, označena z rožnato pentljo? Iz odmaknjene KS Prevor-je je v zadnjih mesecih precej slišati o težavah iu", nov s posameznimi str. našei iz Košnice pri I^revoi »varujejo naravo« čl. tožil, pred d ljen<' v potoku), v Košr ga slutečim, udomačenim srninim mladičem, ki je bil tik ob domačiji. Družini! Rccko iz KoSiiice, kjer se je to zgodilo, je zaio zgrožena ler ogorčena, Gos{)odar Silvo, oče potih otrok, je velik ljubitelj živali, zato srne pozimi redno hrani v domači krmiinici ter poskrbizaposodessoljo,I'ri njih živijo v sožitju tudi z divjimi srnami, ki jim zato povzročijo malo škode. Letos spomladi so našli nebogljenega srninega mladička brez matere, »Sam sem jo nato hranil s kravjim mlekom, s pomočjo stekleničke,« pove Silvo s solznimi očmi. »Pri nas ni bila v ujetništvu,nihče jc Iii zadrževal. Odhajala ic v gozd ter se še ved-no vračala po mleko.« Na gospodarja Silva se je zelo navezala, dah.so ji tudi ime, Pika, Da jo je gospodar priklical je zadostoval žvižg, nekateri dnigi domači pa so jo lahko privabili po imenu, označili okoli vratu z rahlim trakom rožnate bai've. Zato, da ne bi prišlo do usodne pomote,« nadaljuje Silvo Rec-ko. Takšna živai seveda manj beži pred človekom, lovcem, V vasi so ogorčeni Zadnjo nedeljo zjutraj seje Silvo Recko pravkar vrnil iz hleva, kjer le poskrbel za govedo. Tudi mleka za Piko seveda ni manjkalo. Družina je posedela pri jutranji kavi ter naenkrat, ob močnem poku, onemela. Silvo je hitro vstal ler odšel pred hi.šo, kjer je šest meuov od gospodarskega poslopja zagledal avtomobil clio. Opazil je, da je njegov voz-nikravnokar zaprl vrata in odpeljal, »Takoj sem pomislil na Piko,« se spominja, »Avtomobil je nato ustavil več kot kilometer nižje, voznik-lovec pa je pripešačil nazaj z izgovorom, da je streljal od drugod, i/.dovoliene smeri,« Silvo ga je vprašal, za katero živaljo povedal, da je ustrelil smoter rau pokazal mesto, kjer je obležala Pika, »Ustreljena je bila manj kot trideset metrov od gospodarskega poslopja, lesečna srnica Pika, kija je lovec ustrelil pozakonupaje dovoljeno streljati šele z razdalje več kot petdesetih metrov,« je ogorčena vsa Reckova družina, prav tako sosedje. Zgražali so se tudi drugi lovci, iz soseščine. obvestili dežurno lovsko inšpektorico,« so nam odgovo- Včasi uprav •Ja kraj c sel polic )dka je zŠentji Piko, zanikal, da je streljal smeri gospodarskega poslopj Rockovi pravijo, da pozna; lovca, ki živi baje v okoli Šentjurja le na videz, v PoJ cijski upravi Celje pa nam nj. govega imena po zak( so smeü posredovati, > iicijskipostaji Šentjur; lovili, da je mlado si Lovskega ( Po- Dobje 1. Polic v kaznivega c 3 prekrška, o nekaj metrov proč oslepela mama Silvove soproge, njegova dvoinpoletna hči Lari-sa pa je doživela manj.'5i šok, kijoje spremljal ves dan, Silvo Recko omenja tudi, da bi lahko bila za manjšim grmovjem, pred katerim je bila ustreljena srnica, katera od njegovih malih hčera. Tam sta se Larisa in 11-letna Tjaša večkrat igrali, tako vneti lovec pa bi lahko na otroke preprosto pozabil, je še zmerom za-skibljen oče. Zaradi strastnega lovca, ki se prevaža po teh vaseh s puško v avtomobilu znamke clio, so ogorčeni tudi drugi iz soseščine, Bližnji sosed se nam je v Košnid pri Prevoiju pri- laskri- ča,t trajno ograjer kmetijske povr den se odlo iričati, ajdenega ža okolice. Tako r ti, da je tam ustre: ki naj prepreči, da bi krogla letela predaleč. Mastnak prav tako omenja, da zakon prepoveduje dotikanje, prenašanje ah prilaščanje najdenih osebkov vseh vi-st divjadi. Ljudje so pogosto prepričani, da so med sprehodi našli zapuščenega srninega mladiča, vendar ni tako, »Srna namreč svojega mladiča nikoli ne zapusti, temveč ga samo skrivno mesto ter je vedno v njegovi bližini,« opozarja Mastnak, »Lju mladiča pozn označilo .s kakšnim trakom, ki mu ga zavežejo okoli vratu, Pogosto se zgodi, da je na traku obešen še mali zvonec, tako kot pri govedu. Pri tem pozabijo, da mladič tudi raste ter se mu trak vraste v vrat, kar živali povzroči trpljenje,« med drugim omenja strokovni tajnik. Nedeljsko dejanje vKošnici pri Prevorju za tamkajšnje vaščane ni opravičljivo, če tudi bi zanj kdo morebiti uspel najti zakonsko podlago. Če že nič več, je za veliko večino ljudi hudo moralno sporno, Slovenija pač ne sme biti Divji zahod, kjer bi lahko krogle frčale povsod (in žen. Na fotografiji, kjer mikalo. ,kjerje Pika obležala, BRANE J POZOR, HUD PES iVIodri Natan streljal pri njihovi domačiji že ob pol šestili zjutraj, »Prav tako s krajše razdalje, kot je zakonitih 50 metrov,« omenja bližnji sosed. Ljudje bodo zaradi omenjenega lovca, M naj bi bil celo med funkcionarji lovske družine, napisali skupno pntožbo, so napovedali v Kosnici, Težave naj bi imeli že dve leti, vsi skupaj pa so prepnčani, da zaradi nekaterih izjem trpi ugled vse zelene bratovščine. Kaj pravijo lovci? strokovni tajnik Savinjsko kozianske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak je pojasnil, da zakon o lovu in divjadi prepoveduje uporabljati lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot .SO metrov od naselij in zaselkov, kar pa ne velja za posamični lov. Prav tako se lov ne sme izvajati na povišinah, ki so iz lovne površine izločene. To so predvsem površine naselij in zaselkov (dvonšča), javni in I parki ter pokopali š- ogro-pazi- Zanimivo je, kako se razmere v svetu zmeraj bolj zaostrujejo v smislu strpnosti med religijami. Nespretne izjave papeža Benedikta XVI. še zmeraj odmevajo v muslimanskem svetu in spomin na reakcije muslimanov na objavo karikatur v danskem časopisju je še zmeraj živ. Spor med Židi in Arabci je že pregovoren in več kot očitno je, da nekomu pravzaprav da morda vendarle obstajajo kaMni drugačni razlogi za to, da se nikakor ne doseže nekakšnega konsenza med voditelji različnih verskih prepričanj, I>ri nas seveda obstaja nekakšen zakon o tem, da je širjenje verske nestrpnosti kaznivo in prepričan sem, da se bodo v naslednjih letih sprožil kakšen tovrsten kazenski postopek- To je ie vprašanje časa in študija prava, Čeprav so določeni že bOi, spomnimo se samo procesa proti glasbeni skupini Strel-nikoff. Nedvomno dejstvo je, da so verniki neverjetno ohCulljivi na tovrstne žalitve. da vsaka kritika njihovih ustanov ali pa verske prakse povzroči, da se masovno odzovejo nanjo. Pri tem so si vse identične, kot da bi vse imele enega samega Boga, Boga užaljenosti. Vzemimo za primer noš-njo rut v francoskih šotah. Tam se je islamska skupnost burno odzvala in zakon t^z-načila za diskriminaloreti. Skušali sona vsaknačin obiti zakon, ki je predpisoval laično Solo, Francozi so odstranili iz razredov tudi križe in podobne simbole ka-tolištva. Ker dosti potujem po muslimanskem svetu, sem bil dostikrat priča, da so sicer krščanske ženske morale nadeti v muslimanskih državah (seveda ne povsod) rute, Češ, spoštujte naše zakone, No, v primeru Francije niso imeli podobne^, recipročne^ razmišljanja. Poenostavljeno rečeno, mi bomo pri vas nosili rute, to je na.šfl pravir.a, vi morate pri nas nositi rute, to so naši zakoni in morate jih spoštovati, pravic nimate. Še pomembnejše je, da gre za noš-njo rut tudi izven verskih ob-jektov, kjer je ta predpis popolnoma razumljiv in seveda na nas je, da ga spoštuje- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmaii.com mo, če ne v verske objekte enostavno ne vstopimo. Slednje velja tudi za samostanska pravila v katohškem mi-Ijeju in podobno tudi v or-todoksnem svetu. Judovstvo kot tretja izmed religij, ki so v stalnem sporu, se v tem smislu prav nič ne razlikuje od preostalih dveh, vsaka kriüka njihove države, ki seveda svojo identiteto išče ravno v religiozni tradiciji, kritika na račun njihovih vojaških akcij, pa je že dovolj, da te proglasijo za antisemita ali pa celo nacista. Paradoks je, da se vsi veliki religiozni sistemi navzven zavzemajo za mir, na koncu pa je rezultat podoben tistemu v Bosni pr.ed leti. Ko se danes popelješ skozi Bosno, je tisto, kar izstopa, ravno dejstvo, da je vsak na svojem dvorišču najlepše obnovil prav verske objekte, pa naj bo to mošeja, katoliška ali pa pravoslavna cerkev, kar so v medsebojni spopadih tudi najprej porušili. Meni osebno, ki si nikakor ne domišljam, da vem kaj bistvenega o svetu, čudežu bivanja naspioh, še manj pa o njegovi kreaciji, se dozdeva, da smo v največji nevar-1 ravno Ijud-vno ne pri-izraed ver- nosti padamo kakšni skih skupnosti nekako prijela etiketa ateistov, rečeno v besednjaku vernih - brezbožnikov. Ni nam mar za medverske spore, strinjamo se z ugotovitvijo Lessingovega Natana, modrega Natana, ki je s tremi povsem enakimi prstani, dvema ponaredkoma in enim pristnim, zmedel prisotne, češ izberite si pravega in v hipu je tudi sam pozabil, kateri je pravi. S tem sem hotel povedari zgolj preprosto resnico, vsak naj se briga zase in nas ne posi-Ijuje s svojo vero, to je za nas žaljivo in predstavlja širjenje nestrpnosti. üSffi^^. -"•mm- ic o aoi imiw.no¥itei!niltx§iii 10 ŠTORE Celjski včeraj in jutri Celjski mestni svetniki so na zadnji seji v tem mandatu potrdili celoviti projekt Celjski včeraj in jutri. Gre za zelo pomemben sklep, ki potrjuje usmeritve za delo tako imenovane celjske evropske skupine za pripravo projektov, ki črpajo iz preteklosti in gradijo prihodnost. S pripravo vseh potrebnih dokumentov pa skrbijo tudi za možno sofinanciranje delov projekta iz evropskih finančnih skladov. Projekt je predstavil vodja te skupine Roman Kramer, ki je zlasti poudaril, da je projekt sicer še na ravni idejne zamisli, njegove usmeritve jasno kažejo na naloge, ki jih bo treba opraviti, da bo mogoče pridobivati investitorje ter denar eviopskih skladov. Med temeljnimi cilji so zaščita blagovne znamke Grofje celjski (ali Knezi ccljski), ustanovitev turistične dcsli-nacije Dežela Celjskih, usmeritve pri obnovi Starega gradu in Knežjega dvorca, sotočja cije lujna za povečanje prepoznavnosti tega območja in za pravočasno vključevanje v pripravo državne strategije razvoja turizma. »Tudi občina potrebuje na tem območju po- zgodc ovo strategijo, v ok-:ai,avljanja turistične cije Dežela Celjskih 3 združiti in ponuditi - ima pokazati in do-;elolno območje, od inskih znamenitosti Celje se je pridružilo vseevropskemu projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki bo trajal od 2.?. do 29. septembra in je letos posvečen dediščini gradov, utrdb in mestnih obzidij. V Celju so ob tem v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravili predstavitev dela zgodovinske dediščine, ki jo skriva Knežji dvo- -rec. Za oglede so pripravili klet Knežjega dvorca, v katerem je vidna rimska cesta, na ogled pa bodo tudi izkopanine iz rimskih časov. V dneve kulturne dediščine se je vključila tudi IV. OŠ Celje, ki pripravlja prireditev in kros n obzidju islovnm Celjska milja. do term in neokrnjene narave,« je poudaril Kramer. Prav tako je povedal, da je občina 7. natečajem pridobila potrebne osnove za obnovo Starega gradu in Knežjega dvorca, s svojim denarjem pa na osnovi teh smernic že opravlja različna manjša dela. Na gi-adu naj bi tako uredili nove tribune terposkrbeli za sanacijo I'riderikovega stolpa ter ureditev ostalih prostorov na gradu, ki bi omogočili na njem celoletno dogajanje. Nadaljujejo se tudi manjša dela pri obnovi Knežjega dvorca, vse jasnejše pa po- stajajo tudi smernico za ureditev prostora ob sott)čju Vo-glajne in Savinje, kjer naj bi ob tematskem parku Evropa Celjskih knezov nastali še konjeniški poligon, rekreacijske površine in morda, nekoč v prihodnosti ludi spodnja posiaja vzponjačc na grad. Svemiki so celov.t program z nekaterimi pomisleki o realnosti in izvedljivosti zastavljenih ciljev potrdili in s tem prižgali zeleno luč evropski skupini, da svoje delo na tem segmentu nadaljuje. BRST, foto: AS Posiuiiec vabi v čarobni svet glasbe v Celju že deset let deluje glasbeni vrtec Posluhec, ki ga že od vsega začetka vodi glasbena pedagoginja Jolanda Ipšek-Ulrych. Namenjen je otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. »Pravzaprav otroke skozi palček Posluhec, jaz sem s. močnica,« me hitro poprav sluiiec že nestrpno pričaku se lahko v glasbeni vrti deljka (na telefonsko aliCHl 263 473). Prvai jvet gksbe vodi 110 njegova po-Ulr^'chova. Po-; nove člane, ki 'pišejo šedopone-vilko 03 5443 473 a ura bo v OŠ Lava v sredo, 4. oktobra, ter nato vsako sredo popoldne vse tja do sredine junija. Otroci, ki bodo razdeljeni v tri starostne skupine, bodo tudi v tem letu veliko peli, spoznavali inštrumente, tudi zaigrali bodo nanje. Skozi glasbeno didaktične igrice se bodo naučili novih glasbenih pojmov, bogatili svoj rit-mično-melodični posluh, starši pa bodo o vsem, kar bodo malčki počeli v Posluhcu, ludi sproti obveščeni, »Pomembno se mi zdi, da začnejo otroci dovolj zgodaj razvijati svoj glasbeni posluh. Mnogi, ki so začeli v Posluhcu, so danes uspešni glasbeniki. Slednje tudi večkrat povabim k svojim učnim uram,« omenja Jolanda Ipšck-Ulrvch, ki vodi tudi dva uspešna pevska zbora - mladinski in otroški pevski zbor Posluhec Jolanda Ipšek IV. Osn letnem Češken /ne šole Celje. Slednji jen lednarodnem pevskem fes osvojil srebro. Osmerci na Šmartinskem jezeru Fakulteta za logistiko Univerze v Mar boru pripravlja v petek na Šmartinskei Uni ska regata b i veslaško regato malna. /iru projekt Noč raziski i zlast njen s •kmi 'alccv, ; lehn / Maribon. kal vede, in ce lidel.Vduhuui bodo med seh e posadke osmercev. Organizati 'edujejo pet posadk iz Zagreba eno Univerze Maribor, Začetek tekme bc ob 16. uri. Tekmo bosta slovesno štarta!? dekan Fakultete za logistiko prof.dr. Mar tin T.ipičnik in predsednik Evropske uni verzitetne športne zveze g. Albert Goal tieri. Po končani tekmi pripravljajo še zabavn program s koncerti glasbenih skupin iz Ce Ija in vrhunec večera z nastopom skupin« Mi2. VOLITVE Namesto Jazbeca Jurkošek? V obäni Štore so nekatere političnestrankevponedeljek podpisale koalicijski sporazum ter tako podprle župansko kandldatiu-o kandidata Slovenske demokratske stranke, Mirana Jurkoška. Gre za Stranko mladUi Slovenije, Novo Slovenijo, DeSUS in Slovensko ljudsko stranko. Mirana Jurkoška so namreč že prejšnji teden sogksno po-trdüi kot županskega kandidata na kandidacijski konferenci stranke, katere kandidat je. V svojem programu med drugim omenja gradnjo nadvoza čez železniško progo j)roti naselju Lipa, nadaljevanje etapnega izvajanja kanalizai lah in priključiti napravo ternadaljeva ve kuluuTiega doma Če bo izvoljen za župana, si bo prav tako piizadeval za obnovo in posodobitev vrtca ter športnega parka na Lipi ter nadaljeval na projektu spremembe zazidalnega načita Lipa, to pa zaiadi možnosti giadnje doma starejših in varovanih stanovanj, blokovne gradnje ter možnosti večnamenske športne dvorane. Poudarja tudi širitev ohrine aine v Šlorah proli vzhodu, pa tudi boljšo zdravstveno osla-bo, varstvo starejših in invalidov ter vključevanje mladih v družbo. Sedanji župan Šlor, Franc Jazbec, ki je član SDS, tako na j esenskih volitvah ne bo znova kandidiral- BRANF. JERANKO v Kompo-a čistilno iujeobno-vŠtorah. Darovanja kupcev. !Škega ali nemškega m oblikovanjem Iščemo nove sodelavce/ke za naslednja delovna mesta: 1. Računovodja - ekonomist ali diplomiran ekonomis - poleg slovenskega še znanje angh jezika - obvladovanje dela s preglednicam besedil (Windows okolje) - najmanj 5 let delovnih izkušenj v rs in financah - samostojnost in samoiniciativnost | poznavanje stroke - organizacilske sposobnosti - nekaznovanost - izpit B-kategorije, lastno prevozno 2.Vodja montažnih del - VI. ali VII. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del - 3 letadelovnih izkušenj na področju vodenja del - znanje angleškega al) nemškega jezika - obvladovanje osnovnih računalniških orodij (Word, Excel) - vozniški izpit B-kategorije in lastno vozilo ! za nedoločen čas s 6-meseč- 3. Več elektroinštalaterjev - IV. ali V stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije (izpit C-kategorije zaželen) - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, nemško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za nedoločen čas s 4-meseč-nim poskusnim delom. Kandidati pod točko 1 in točko 2 morajo predložiti naslednja dokazila: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo diplome - kopijo delovne knjižice iz katere je razvidna delovna doba oz. drugo ustrezno dokazilo, ki bo potrjevalo delovno razmerje in ustrezne delovne izkušnje - potrdilo o nekaznovanju - potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku Kandidati pod točko 3 morajo k prijavi predložiti: - vlogo s kratkim življenjepisom - kopijo zadnjega šolskega spričevala Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 9. 10. 2006 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje, LAto J ŠmJUBj 11 Izgradnjo spremljali zapleti Za laško čistilno napravo okrog 11 milijonov evrov - Čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev in pivovarne Potem ko je občina Laško pred petimi leti z nemškim podjetjem WTE Wassertechnik GmbH iz Essna za 25 let podpisala koncesijsko pogodbo za izgradnjo čistilne naprave ter kanalizacijskega omrežja, so jo v torek po nekaj mesecih poskusnega delovanja tudi uradno odprli. Naložba je znašala nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Več kot polovico je prispevalo omenjeno nemško podjetje, ostalo pa občir ki ačun, redstva evropskega sklada. Poleg omenjene naprave v Modriču med Laškim in Rimskimi Toplicami so namenu predali še napravo za pred-čiščenje odplak iz Pivovarne Laško, za katero je ta odštela 4.5 milijona evrov. Naprave omogočajo čiščenje tako močno organsko obremenjene odpadne vode iz pivovarne kot tudi komunalnih voda. Posebna naprava za predčiščenje pa poleg dodatnega čiščenja odplak iz pivovarne omogoča še energetsko izrabo biološkega plina za industrijske namene. Na kanalizacijsko omrežje, ki naj bi bilo v celoti dograjeno leta 2008, bo po besedah vodje Oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor Luke Plceja v končni fazi pri-ključenihZ.OOO gospodinjstev. Slednja bodo morala namesto priključne takse plačali komunalni prispevek. Po upora nekaj krajanov je namreč Ustavno sodišče RS v začetku leta zaradi neustrezne pravne podlage odpravilo odlok in del odloka, ki sta urejala plačevanje takse za priključi- tev na kanalizacijsko omrežje v občini Laško. Po novem odloku o komunalnem prispevku naj bi se višina le-tega določala glede na velikost gradbene parcele od neto tlorisne površine objekta. Nov odloknaj bi laški svetniki predvidoma sprejeli na seji oban-skega sveta 28. septembra. Na izgradnjo čistilne naprave pa je vezana nidi razsodba sodišča glede poškodbe cest zaradi gradnje omenjene naprave, na kar so vseskozi opozarjali krajani Strenskega pri Rimskih Toplicah. Kot zatrjuje župan Laškega Jože Rajh, so želeli zaplete rešiti /. dogovori, a naj bi bile zahteve krajanov Strenskega pri Rimskih Toplicah previsoke, zatorej bo potrebno počaltati na odločitev sodišča, MAJA GORJU? Foto: ALEKS ŠTERN Za bolj igrivo otroštvo šolarjev Osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem je bila med zadnjimi v Sloveniji, ki so v šolskem letu 2003/ 04 uvedle devetletno osnovno šolo. Ta je poleg že obstoječih šolskih površin ob šoli predvidevala tudi otroško igrišče. Žal je v občinskem proračiinu zaradi izgradnje podružnične šole v Debru za takšno igrišče zmanjkalo denarja, zato so se v šoli odločili, da sami zberejo potrebna sredstva. Pobudo za to je dala Neven-ka TUrnšek, ki je v šolskem leni 2003/04 poučevala 1. razred devetletke v oddelku podaljšanega bivanja. Vedno liolj je spoznavala potrebo po tak- šnem igi-išču, ki so ga bili šest-letniki vajeni v vitcu. »V za-čedm lanskega šolskega leta sem stopila do ravnateljice Sla-vice Šmerc in ji predLigala, da sami zberemo denar za otroško igrišče. Bila je presenečena, a tudi vesela in mi zagotovila popolno podporo,« se spominja Turnškova, ki je imela sprva v mislih le novoletni bazar, a glede na visoke cene ^al sije bilo treba izmisliti še kaj. Odločila se je, da poizkusijo z dobrodelnim koncertom. »Pomoč sem poiskala pri kolegicah, učiteljicah, ki so mi veliko pomagale. Skupaj z učenci smo začeli izdelovati najrazličnejše izcielke za novoletni bazar, iskati donatorje, prostor Čistilno napravo so odprli (z leve): dr. Reinhard Schröder. < Kosem, državna sekretarka v ministrstvu za gospodarstvo. Bo o Šrot, direktor Pivovarne Laško in župan Že nocoj slavnostno v Šentjurju za izvedbo konceita, nastopajoče ..." 13. decembra so v dvorani Tri lilije pripravili dobrodelni konceri, na katerem so nastopili ansambel Dori, OkrogM muzikantje, Šum, Alpski kvintet, Z.O.T.S., Vi-grcd. Polka puncc. Godba na pihala Zidani Most in Mladinska godba Glasbene šole Laško. Skupaj so zbrali 3 milijone tolaijev in začeli uresničevati svoje sanje, ki so končno podobo dobile v začetku letošnjega šolskega leta. Pri matični osnovni šoli v Laškem in pri podružnici v Debru so posta\^i enaki otroški igrišči, ki so ju namenu uradno predali v torek. BOJANA AVGUŠTINČlC V Šentjurju se danes obeta pester dan. Občina namreč ravno v teh dneh pripravlja številne prireditve v počastitev svojega praznika, na katerega so med drugim povabili tudi prijateljski občini iz Francije in Neničije. Predvsem pa se bodo Šentjurčani razveselili uradnega odprtja novih prostorov knjižnice. Knjižnica, katere simbolično selitev v nove prostore so že obeležili učenci osnovnih šol iz vse občine, ob slovesni priložnosti pripravlja pester program. Prireditev se bo začela ob 15,30 uri na Mestnem trgu v Šentjurju, prijetna dolž- nost odprtja pa bo pripadla Marjeti Novak Kajzer, direktorici republiškega direktora-ta za uinemost, in šentjurskemu županu Štefanu Tislu. Osrednji dogodek v počastitev praznika Občine Šentjur pa bo nocoj, v petek, ob 18- uri v Športni dvorani OŠ Hruševec. Takrat se bo zače- la svečana akademija s slavnostno sejo občinskega sveta ter podelitvijo priznanj občine, nato pa še podpis listine prijateljstvaz občinama Saint Fiorent sur Cher iz Francije in Neu Anspach iz Nemčije. Oba omenjena dogodka bo popestril tudi kulturno umetniš-ki i-roia.uM. PM SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJI PODOV IZ PLASTIČNIH MAS INPARKHA Franc Zdolšek - kandidat za župana občine Laško Lokalne volitve se hitro približujejo. Eden izmed kandidatov za župana občine Laško jegospod Franc Zdolšek, ki se je do sedaj predstavil že na tiskovni konferenci in različnih prireditvah. Dosedanja življenjska pot gospoda Zdolška kaže, da je z zanosom, znanjem in željo vse cilje, ki si jih je zastavil, dosegel. Franc Zdolšek se je rodil leta 1959. Poklicno kariero je kot vodja računovodstva pričel v tovarni pohištva Bor T.aško, danes pa je zaposlen v podjetju Vrtnarstvo Celje. Franc Zdolšek se je zapisal v zgodovino Celja in Slovenije kot najmlajši direktor, ki je podjetje popeljal veno najrazvitejših in najuspešnejših podjetij na Celjskem. Čeprav se politično še ni udejstvoval, mu je položaj direktorja omogočil aktiven vpogled v politiko Mestne občine Celje, še posebej komunalno. Iz tega razloga bi s svojim znanjem veli- ko pripomogel pri razvoju Občine Laško. Hitro razvijajoče se gospodarstvo, kjer Franc Zdolšek deluje, ga je prisililo v nenehno aktivno izobraževanje. Zaradi tega se je vpisal na fakulteto za management v Kopru in jo tudi uspešno končal, Kot akliven član košarkarskega kluba Zlatorog v Laškem, je kasneje deloval kot trener mlajših selekcij nato pa kot član uprave. Več let ■ ^loval tudi v nogometnem klubu CMC Publikum in ženskem košarkarskem klubu Merkur, Oče štirih otrok Žana, Luke, Leticije in Lucije ter mož žene Irene, se je za kandidaturo za župana Občine Laško odločil zaradi osebnega izziva ter neizkoriščenega potenciala, ki ga ob- NaiDčnik oslssa Franci Zdolšek. Slovanska ljudska stranka 00 Laško, tnibaijova 3,3270 Laško m 12 JÜ*™i!J JEysyiLi -iSlüütLJ polzela .löl; Odmevno delo s slavnostno sejo občinskega sveta so v ponedeljek v Nazarjah zakljuCili sklop prireditev ob prazniku obči- Na seji je župan Ivan Piimat nanizal najpomembnejše n ložbe v preteklem letu. Izpostavil je predvsem štiri kilom obnovi hodnj vodovod Bela, za pri-reh prostorskih planov, med središče Nazarij. Ozrl se je in poudaril, da so Nazarje iz središče. eslnih odseko J pa napovedal izdelavo t njimi tudi ureditveni načrt za ludi po naložbah iz preteklosti industrijskega kraja zrasle v ku prijazno vsem občanom. Na slavnostni seji so šestim posameznikom podelili županova priznanja. Bronaste grbe Občine Nazarje so izročili območni enoti Zavoda za gozdove, Jožetu Prazniku, Mitji Štiglicu in Metki Moličnik. Srebrne grbe so prejeli Igor Peč-nik, Slavko Brie in Jožica Pečovnik. Podelili so tudi dve najvišji priznanji, zlati grb občine. Prvega je prejel Anton Borštnak za prispevek pri razvoju lesne industrije, odpiranju novih delovnih mest in delo v občini. Druga dobitnica zlatega grba je Marija Vrtačnik, dolgoletna direktorica El-kroja, za uspešno vodenje podjetja, ohranjanje delovnih mest in vsestransko podporo društvom v občini. Rojakov jubilej September je v Medobčinski matični knjižnici Žalec že leta posvečen znamenitim rojakom. Letos, ko bodo odprli domoznanski oddelek, so počastili uglednega rojaka, dr. Paula Parina, ki je bil rojen v Novem Kloštru pred 90 leti. Tako je v torek v žalski knjižnici zanimivo Parinovo življenje in delo predstavila Anka Ki-činar, odlomke iz njegovili v slovenščino prevedenili del pa sta brali Andreja Rutinski in Jolanda Zeleznik. Paul Parin. ki živi v Švici, je zanimiv človek- Po poklicu zdravnik je s svojo ženo Goldy in še štirimi zdravniki kot prostovoljec delal v partizanski bolnišnici v Črni gori in Srt)iji. Pred leti je o tem napisal knjigo Vojna je in mi gremo tja. Kasneje je bil med utemeljitelji etnopsiholo-gije, svoja študijska raziskovanja med afriškimi plemeni pa VOLITVE V Šoštanju pet kandidatov V tekmi za župansko mesto občini Šoštanj se bo po doslej znanih podatkih potegovalo pet kandidatov. Na listi NSi bo za šoštanjskega župana kandidiral Drago Koren, ki je v ponedeljek dobil tudi uradno podporo SLS. Barve SD-ja bo branil Branko Franc Sevčnikar, Darko Menih bo kandidiral na lisri SDS, kot kandidat SNS pa bo nastopil Marjan Vrtačnik, za katerega je stranka že vložila kandidaturo. Za župansko mesto se bo potegoval tudi sedanji župan Milan Kopušar iz LDS, podporo pa mu je izrekel šoštanjski občinski odbor DeSUS. US STAJERSKI VAL je strnil v knjigi Belci preveč razmišljajo. Prijatelj knjižnice je postal s svojim prvim literarnim delom Zanesljiva znamenja spreminjanja: leta v Sloveniji. Zaradi te knjige, polne znamenitih orisov časa in ljudi Savinjske doline, ga je takratna ravnateljica knjižnice Anka Krč-mar povabila na obisk. Tako se je začelo dolgolemo prijateljevanje knjižnice z zaniiniviin rojakom. Kar nekajkrat je bil na obisku, knjižnico je izbral tudi za gostitelja, ko je s švicarskim prijatelji usmerjal prve pogovore za podporo samostojni Sloveniji, Dogodek, posvečen rojaku, pisatelju, mirovniku, psihoanalitiku in prijatelju, ki je 20, septembra praznoval 90 let, bodo v njegovem rojsmem domu, v graščini Novi Klošter, ponovili še v soboto ob 18, uri, TT Šopki v stilu »e-mesta>V teku jc še urejanje protipoplavne zaščite na Hudinji, v dveh, treh letih pa moramo dokončati obrtno cono, ki je sicer zne-skovno najvišja - gre za več kot milijardo tolarjev -, vendar bo projekt občini tudi glede zaposlitvenih možnosti prinesel največ. Sicer pa jc še bolj pomembno, kot govoriti o planih, dejstvo, da bomo znali zanje zagotoviti redna in izred::ia sredstva, kot smo to znali že do sedaj.« Kot pravi, bo vprihodnjem štiriletnem obdobju dal velik poudarek pozitivni energiji oziroma dobremu sodelovanju z ljudmi, ki bodo izvoljeni v občinski svet. »Upam, da čim bolj iz stranke in iz tistih, ki rr do podpirali, da bomo n, projekte opravili.« naše ,ebo- RP vo Zottel Branko, s. p.. Cesta Žalskega tabora 19,3310ŽALEC,SLOVENIJA Telefon: 00 386 371013 70, fax: 00 386 371013 71 Mobitel: 00386 4163S8 68 E-mail: ZDttel.sp@siol.net Podjetje Ključavničarstvo Zottel, Branko Zottel, s. p., je prisotno na slovenskem trgu že 15 let, Iz majhne ključavničarske delavnice seje razvilo v vodiinega proizvajalca INOX posod za vino, Vletu 2000 sose preselili na današnjo lokacijo, kjer so z dograditvijo leta 2004 pridobili še dodatne moderno urejene proizvodne in poslovne prostore, ki se raztezajo kar na 2.400 m^ Večletne domače in mednarodne izkušnje s poslovnimi partnerji so podjetju omogočile hitro in uspešno rast. Približno 70 % proizvodnje prodajo na tujih trgih; Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Podjetje se ponaša tudi s certifikatom SQ, kar je še en dokaz, da so na svojem področju vodilni, poznani predvsem po kakovosri ter ažur-neraposlovanju s strankami. Njihov proizvodnji program obsega cisterne za vino odprtega tipa, cisterne ^a vino zaprtega tipa, ležeče inox posode z lesenim podstavkom, posode za sokove, posode za med, sadne mline, grozdne mline in vodne stiskalnice, izdelujejo pa tudi določene izdelke po naročilu. Zottel v le stiskalnice predstavljajo naje-n najhitrejše stiskanje raznih vrst omogoča stiskanje nostavnejše zmletega sadja. Stiskalnic brez fizičnega napora, visok izkoristek stisnjene zmlete sadne mase, veliko hitrost stiskania in enostavno čiščenje. Za učinkovito stiskanje sadja zadostuje priključitev stiskalnice na vodovodno omrežje, v katerem je tlak vsaj 2.5 bara. Ko končamo s stiskanjem, stiskalnico razbremenimo na način, da zapremo dovod vode. Z uporabo filtrirne vreče za razsluz, ki ni v kompletu stiskalnice, ialiko z vodno stiskalnico uspešno filtriramo drože in razsluz; iz slednjega dobimo bistri mošt. KULTURA Pelikan prvič od doma a novejše zgo-e se pospešeno o, da bi bogat skega kroni: ka Josipa P predstavili Poleg tega 1 leta zaznal drugimi zai Celja, itanek udi z ju še podrobni likaSvih"žc' zbirk oziroma sklopov. v bivših prosi tvenega doma n Sevnici bodo 8. jmenjenili tcmats](ili ]rih zdravs-, Planini pri Atobra od- e pa dopolnj eset let po izdaji prve-vezka iz zbirke Odsev; leklosli bodo v celj- lektl. prli stal Ino razstavo, M pri- dovin e letos i zdali petega V Ijubljaiisk i Moderni kazuje razvoj in pomen na- ins te mkonfa li vBi kot de galeriji bo^ me d S. okto- rodnoo svobodilnega boja seilet no delo na tem pro mbrom raz- naKozj, anskera. Razstava bo jektn V zadr .jem zvezki Jtografijjo- razdeli ena v posamezne bodo tako osv etiili celjskc mosvojitve Slovenije. Posebna poglavja so namenjena oblikovanja Celja kot regijskega kulturnega središča, pregledu celjskega šolstva, zdravstva in športa v povojnem obdobju, zbornik pa zaključujejo s procesi demokratizacije, ki so pripeljali do samostojne slovenske države. lapovedujejo 'elikai lih /lilai rib drugih vsebinskih ne, zdravi-, promenade ...). Raz-o bo spremljala knjiga rjev I sklope, ki prikazuj letne oblike okupal -epresij nad civilni (pla. ajka ter oblikovalca Radovana Jenka. Decembra bodo razstavo iz Ljubljane prenesli v Celje, drugo leto pa naj bi potovala tUdI po drugih slovenskih Tri knjige Alme Kariin v celjski Mohorjevi družbi se pripravljajo na izid treh knjig celjske avtorice Alme Karlin, ki bodo izšle predvidoma v prihodnjem mesecu. najbolj znano potopisno delo, kibo imelo naslov Samotno potovanje v daljne dežele. Izšla bo prav tako knjiga Doživeti svet, ki je tretji del njenega potopisa z osemletne poti okoli sveta ter opisuje del zanimive poti po Daljnem vzhodu. Ena od treh knjig kandidaüce za Nobelovo nagrado za li :šla prihodnj :uro, ki bo a bo le. V njej bos ta live noveli ter dve črtici iz i dežele vzhajajo- Cegasonca.I 'rav Japonsl^ se ki je obiskala v začetku dvi Ljsetega stoletja številne daljr Le dežele, najbolj prikupila. Ob izidu ireh ki. _ kariin bo pripravila Mohor-eva družba Celjanom poseb-li Mohorski večer, posvečen menitni avtorici in njenemu istvarjanju. letošnjega leta lahko Imetniki računov I .čunih v tolarjih In v evrih. Prihodnje lete I leta spremljale skupna evrska stanja tu Pq' i. janodriu 2007 prikazan le v evrih, skupni promet in Zbiranje tolarskih kova poslovalnicah NI d uipela i Podružnici Savinjsko-ialeška sta samopostrežna stroja t Rudarska, Rudarska 3, Velenje In v Poslovalnici Celje. M. €-informativr)PgacemraNLB01 nlbO polit inek orga-. stopnje- nlziranega upo vanje okupatorjevega nasilja in ponovno prebujanje slovenskega naroda, ki je privedlo do formiranja osvobojenega ozemlja na Kozjanskem. Postavitev temelji na prezentaciji fotografskega gradiva takratnega obdobja. dopolnjujejo jo pred- podai Diavni in prave voj Celja po 2 rajni, podrobne lano celjsko gos od konca 2. s ve tudi dopoh stave Živeti Ijajo uredit nega lokal; nice čevlja tev že obs delavnice. Celju. Priprav-novega obrt-obrtne delav-I ter dopolni-ieče zlatarske tVGUSTINČlC mela naslov Japonske nove- Christina Goestl. Avstrija. Clitoriss i V Račici zdaj Pičite v celjski galeriji bodo v soboto ob 2C so jo Pičke - Sisters i sodi se, Aprilija Lužar in Polona s Hrvaške, Christina Goestl iz Avstrije Švice. Razstavo, ki bo na ogled do 26. vala kustosinja Nevenka Šivavec, k stavlja na piedes ustvarjalnosti - v raj terapevtskega zavestne lastne uj denia Eclipse. tike Račka na Gosposki ulici 3 i odprli novo razstavo. Naslovili Doing it For Themselves. sedem avtorjev: Rajko Bizjak, Ecli] ;lovenije. Darko F lira Zingarc Ibra, je zasi venka Šivavec, ki pravi, da razstava i il vagino kot mesto užitka, humorja azponu od estetske glorifikacije do s. zaveščanja o čudovitih možnostih nje )rabe. Razstavo bo odprl performans t, Poklon Mozartu po številnim prireditvam Ivropi ob 250-Iet-nici rojstva skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta se s koncertom pridružuje tudi Glasbena šola Celje oziroma njihov Mladinski simfonični orkester z dirigentom Matjažem Brežnikom. incert bo v ponedeljek ob 20. uri v 1 :eliskom Na- rodnem domi r. Kol solisti bodo nastop lil pianistka Mateja Urban č, Sopranist- ka Urška Arlič in baritonist Davor Mikulič :. Pridružil se jim bo tudi I )ekliški pev- ski zbor Gim nazlje Celje- Center pod vodstvom Bar- bare Arlič. Matjaž Brežnik je v kon- certni prograr n uvrstil Mo- zartovo Simlc inijo v G-du- be, odlomke iz Carobnepiš- čali ter Konce] rt za klavir in 83 min.. (Over the hedge.), animirana družinska komedija Režija: Tim Johnson, Karev Kirkpaincl< Igrajo: Bruce Willis, Garrv Shondling, Steve Carell, Wanda Sykes, William Shalner, Nick Nofte Že v Planetu Tuš! OCENJUJEMO S plesom in z glasbo v novo sezono Ansambel SLG Celje se je novo sezono odloäl začeti kar-seda iKimpozno. Izbrali so zahteven, a še kako hvaležen odrski žanr - muzikal. In to ne kateregakoli, ampak legendami Kabaret, ki sta ga za potrebe slovenskih gledališč prevedla Alja Predan (dialoge) in Milan Dekleva (songe). Celjani so se po odličnih (in premalo izkoriščenih) izkušnjah z uprizoritvijo miizikala Chicago Kabareta lotili že bolj mtinirano. Scensko se niso preveč oddaljili od običajnih odrskih uprizoritev - mimogrede povejmo, da so legendami muzikal od svoje krstne premiere na Broadwayu leta 1966 v različnih gledališčih po svetu na oder postavili kar 1.125-krat so pa v ozadje postavili premične stopnice, ki so v elementih suspenza poudarjale srhljivo privlačnost in antagonizem vzpenjaj^očega se nacionalsocializma, pozneje nacizma, v Nemčiji. Zgodba namreč datira y trideseta leta prejšnjega stoletja, nastala pa je po berlinskih dnevnikih pisatelja Christopherjalshenvooda. Nekaj zgodb je pozneje uporabil John van Druten za svoj roman »Jaz sem kamera«, vsebina pa je navdušila očete muzikala, avtorja besedila Joeja Masteroffa, pisca songov Freda Ebba in avtorja glasbe Johna Kanderja. da so ga pred štiridesetimi leti pn/ič postaviä pod odrske luči Broadwaya. Ker so se v vseh letih spreminjale družbene okolišane, so poustvarjalci muzikal vsakokrat interpretirali po svoje, in ga znava in znova postavljali v nov zgodovinski kontekst. Tudi Celjani se temu niso izognili; čeprav se zgodba godi v Berlinu pred več kot sedemdeset leti, so jo kostumsko priredili za 21. stoletje - kabaretne plesalke so bile atraktivne in seksipilne, že kar nevarne za starejše gledalce slabih src. Kostumografinja Ivana Stanič je uporabila uspešno kombinacijo Rocky Horror Picture Showa in ikonografijo tandema Warhol - Fassbinder. Zadetek y črno. Konferansjeja, legendarno vlogo, za katero je Joel Crey prejet tudi filmskega oskarja (in mnogi so mnenja, da ga je praktično nemogoče dosea v perfekciji) so prepustili Mihi Alujeviču. Izpeljal jo je solidno, mogoče je škoda le, da se je hkrati lotil tudi režije. Vloga je namreč tako zahtevna. da se mojster ceremonialov težko ukvarja še z režijskimi posegi na odru. Na srečo je tu precej pripomogla Mojca Horvat, ki je z odlično koreografijo prikrila režijski primanjkljaj. Horvatova je spretno in brez kakršnihkoli lukenj držala tempo, ki je v Kabaretu dejansko hiter. Na sceni se kar naprej nekaj dogaja, tehnično osebje je garalo in odlično opravilo svoje delo. Za vlogi ameriškega pisatelja in angleško kabaretno zvezdico so izbrali Kristijana Gučka in Tanjo Potočnik. Korektno sta izpilila svoji vlogi - škoda, ker je Potočnikova nekajkrat izpadla preveč prosüüko: vsebina Kabareta namreč uči, daje v vsaki kur-bi tudi človek. Sally Bowles ni bila izjema. Terno so v ansambla zadeli z vlogo gospoda Schultza, židovskega zelenjadarja, ki jo je odlično odigral, odpel in odplesal Bojan Umek. V dobrem tandemu z njim je tudi Anica Kamer kot gospodična Schneider, postarana lastnica hotelčka, ki oddaja sobe plesalkam (in še kaj) iz kluba KitKat. Bila je klasična Anica Kumer. mogoče je delovala preveč deviško, a se ji Umek ni niti enkrat pustil igralsko zapeljati. Bravo! Vlogi Emsta. nacista v vzponu, in gospodične Kost. najbolj agilne in ponoči dejavne plesalke, sta izjemno lepo speljala Damjan JYbovc in Barbara Medvešček. David Čeh dokazuje, da se lahko kosa v več vlogah, pa tudi z nekaj let mlajšimi plesalci. Med njimi je še en igralec, Jan Bučar, nov akter na celjskem odra. Krivičen bom in ne bom zapisal imen vseh, ki so plesali in odlično podprli Kabaret -enostavno, zmanjkalo bi časopisnih vrstic. Ker moram nujno omeniti tudi izvrstna tonska mojstra Uroša Zimška in Draga Radakoviča ter mojstra svetbbe Dušana Žnidarja. Fantje garajo in naredijo vse, kot je treba! ki so ga »stlačili« pod oder, tako da ilo. Zato pa so bili toliko bolj slišni, suvereno vihtel Simon Dvoršak. Na isluženo poželi velik aplavz. In ne le >ac.ije in so jih tudi dobili, čeprav ne bi v dvoran! čisto gledališka publika. A brez izjem. Celjski ansambel je res odličen, gledališki orkester, za katerega bi morali celjski vel-možje še bolje skrbeti. Finančno in s popolno programsko podparn, tudi takrat, ko so še kako nekonvenctoaalni. Dokler bodo ostali taki. bo teater v Celju r(uvijajoč in v vzpo- Dostavek: i;se v Kabaretu bi bilo za desetko. če ne bi bili površni pri eni sami besedi. Žal pomembni: smo v kabaretu in ne v kabareju (ker če smo v baleta, nisiiu) v baleju). !>rav^ Pa brez zamere, gospa lektorica. dirigei svečani oni - RS-; mogel r uživali. uign e še orkeste I videli bolj rm tsko palico je i so zaslužili oi % da je bila Konec dober, vse dobrol Zastor se je po zaključku predstave in po dolgih, bučnih aplavzih in ovacijah dvigal in spusčal kot že dolgo občinstvo, je naredila svoje. Zasluga gre tudi glasbenikom orkesUa z dirigentom Simonom Dvoršakom, pozitivna energija, ki je z ansambla preskočila med Kabaret pred odstrto zaveso Naj igralski par celjskega teatra sta Anica Kumer in Miro Podjed - Nagrada strokovne komisije Vladimirju Vlaškaliču Slavljenca Anica Kumer in Miro Podjed sta bila pi občinstva iskreno vesela, Mojmir Sepe. legenda slovenske glasbene scene, po rodu Celjan, ki živi in ustvaija v Ljubljani, In upravnik SLG Celje Bonit AlujaviKujc. Uubljančan, ki je kariero ustvarjal v Celju, Mojmiru je bit celjski Kabaret tako zcdo všeč, da si bo že »zaradi iirbca« ogledal še ljubljansko predstavo.., Oče Aluje-vič pa je tako ah tako» -o i^ravljenega projekta. V torek, ko so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje prvič na slovenski gledališki oder postavili muzikal Kabaret (občinstvo ga je sprejelo z navdušenjem in nagradilo z dolgim in bučnim aplavzom), se je z razglasitvijo naj igralca in naj igralke SLG Celje zaključila tudi akcija Za zaveso naše medijske hiše. Bralci Novega tednika, poslušalci Radia Celje in obiskovalci gledališča so za naj igralko izbrali Anico Kumer, naj igralec je postal Miro Podjed, strokovna komisija (Nada Božič, Špela Oset, Tomaž Simon) pa je za p oust varit ve junakov v lanskoletnih predstavah nagradila Vladimirja Vlaškaliča. Anica Kumer, vajena najprestiž-nejših gledaliških nagrad (tudi dobitnica Borštnikovega prstana), v torek zvečer ni prejemala le čestitk ob nazivu za naj igralko, temveč tudi za izvrstno odigrano vlogo Fraulein Schneider v muzikalu Kabaret. Gledalci, to vedno rada poudari, so njena velika ljubezen. »Zdi se mi, pa naj to ne zveni nečimrno, da mi edino občinstvo lahko poplača ves trud, ki ga vlagam v svoj poklic.« In kakšni so bili občutki po premierni uprizoritvi Kabareta? »Gledalci so bili fenomenal-ni. Zelo sem jim hvaležna za tako krasen odziv. V predstavo je bilo vloženega ogromno truda. To je velik projekt. Ogromno stvari je bilo treba uskladiti, od tehnike do živega orkestra, petja, igranja, plesa ... Res smo trdo delali. Čeprav imam za seboj že zelo veliko predstav, v katerih se je pelo in plesalo, je Kabaret moj prvi pravi muzikal. Upam, da bo predstava dolgo živela.« Miha Alujevič se je pred domačim občins- neča glasbena imena, kot so maestro Mojmir Sepe, Patiik Greblo, Nuša Deranda..., potrdil kot režiser muzikala in kot igralec, pevec in plesalec v vlogi konferansjeja. Miro Podjed je celjskemu gledališču zvest že od leta 1968. Na podelitev nagrade ni prišel v novem spodnjem perilu, kar običajno stori, ko ima premiero, ampak si je ob tej priložnosti kupil novo srajco. »Spodnjega perila imam že toliko, da ga nimam več kam dati. Zato sem si tokrat kupil novo srajco. Tn ne vem, če ne bom sčasoma prešel na nove obleke. Ali na kopalke,« je v šali dejal najboljši celjski igralec minule sezone, o nagradi pa dodal: »Tako priznanje človeku neverjetno dobro dene ravno zaradi tega, ker je igralski poklic odvisen predvsem od odziva gledalcev. Če imaš dober odziv občinstva, je s tem narejene že pol vloge. Če te pa imajo tako radi, da te izberejo za najboljšega, najljubšega, pa še toliko bolje.« Svoje je dodala tudi strokovna komisija. Po njenem mnenju je bil v pretekli sezoni najbolj opazen Vladimir Vlaškalič, ki se je še posebej izkazal v predstavi Medeja v vlogi Jazona ter kot Kafka v Kafko-vem tiču. »Poustvariti lika, ki sta si popolno nasprotje, in ju na odru izvesti enako prepričljivo, je odlika Vladimirja Vlaškaliča,« je svojo odločitev utemeljila komisija. Nagrajencu, čeprav se je nagrade iskreno razveselil, pa je bilo vseeno nekoliko žal, da ga za naj igralca ni razglasilo občinstvo. «Občutki 50 >7mešani<, ker sem bil skoraj do podelitve prepričan, da so mc za naj igralca izbrali gledalci. Sicer pa je lep občutek dobiti nagrado oziroma priznanje strokovne žirije. Dobiti kakršno koli nagrado je nekaj vzpodbudnega, nekaj, kar ti malo greben poboža.« BOJANA AVGUŠTINČIČ, MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC edgmili še zastor skupne akcije NT&RC ter SLG Celje, Občinstvo v gledališču in bralci tednika so z glasovanjem za najljubša igralca izbrali Anico Kumerin Mn Podjada Čestitke in umetniški deli hrane Andrič Namesto kontejnerja bo hiša Postavitev kontejnerja za pogorelega Miho Kolarja se ni izkazala kot najboljša rešitev, zato mu bodo več kot stoletno hišo pomagali obnoviti Sredi avgusta smo pisali o pogorelem MiM Kolarju iz Pe-čovnilca 38. Okoli polnoči ga je zbudilo prasketanje in pokanje po več kot stoletni hiši. Na noge ga je sredi noči spravil ogenj. Hiša, v kateri je bival vse življenje, polnih 47 let, mu je pogorela skorajda do tal. Nič ni ostalo. Le ožgani tramovi in smrad po dimu, ki ga je bilo čutiti še nekaj dni. Pa se rahlo bolehni Pečovničan zaradi tragedije ni dal odpraviti kam drugam. Veselil se je kontejnerja, v katerem naj bi bival. Pa se je izkazalo, da to ni najboljša rešitev, zato so Kolarju obljubili pomoč pri obnovi hiše. »Ne grem iiikamor!«še vedno samozavestno vztraja. Pečovničan je preveč navezan na svoj dom in rodni Pečovnik, da bi pristal na bivanje v zavetišču za brezdomce. »Nisem za tja in ne vem, kaj bi tam laiiko počel,« vzuajno zatrjuje. Da ni šlo vse k vragu, se prepričuje z majluiim prostorom v spodnjem delu liiše, ki mu je ogenj vsaj malce piizanesel in si ga uspel urediti >>7a prvo silo«. »Dovolj bo za posteljo in peč, v kateri bom zakuril, če bo mraz,« je bil nekaj dni po požaru odločen. Se je pa veselil kontejnerja, ki so mu ga nekateri sprva obljubljali. Pa so v Mesuii občini Celje presodili, da to ni prava rešitev. Zaradi preozke ki vodi do Kolarja, naj a predvsem v dostavi in ustrezni postavitvi kontejnerja. Pisali smo že, da na preozko cesto krajani opozarjajo že nekaj let. Cesta, ki je v bistvu pešpot na Vipoto, poteka od Plate do tako ii bi bik Trobiševe bukve. Na Mestni občini Celje pravijo, da so v preteklosti vložili že kar nekaj tni-da, da bi se pešpot uredila v utijeno cestišče, vendar so bili vsi poskusi zaradi značilnosti terenain lastništva zemljeneus-pešni. Jim je pa letos le uspelo izdelati geološko mnenje, narejen je projekt za sanacijo ceste, objavili so tudi razpis za izbiro izvajalca, ki je trenumo v iazi zbiranja ponudb. V bližnji prihodnosti bo tako pešpot nekoliko razširjena in utrjena, tako da stanovalcem in drugim ne bo predstavljala takšnega ba^ mena kot doslej- In ker bližnja prihodnost ni določena, lahko sklepamo, da cesta vsaj do zime še ne bo urejena in zato postavitev kontejnerja za Kolaija ni možna ali pa je to predraga naložba, kot se tudi šušlja. Les do zime? 47-lemi Kolar živi sam od socialne pomoči, ki mesečno znaša borih 48 tisočakov, ni- Miha Kolar pred pogorelo hišo ma elektrike in vode. Pa se nič ne pritožuje. »Za vodo bomo že poskrbeli, na elektriko bom pač moral počakati,« ostaja optimističen. Tudi zato, ker mu ob strani stojijo prizadevni in nesebični sosedje, ki jim za Kolarja ni vseeno. »Naš je in ni nam vseeno zanj,« so nam de- jali, ko so mu žalipožganec zadevnost za i traktoiji odva-jtanke liiše. Pri-}jega krajana so pokazali tudi v KS Pod gr. dom. Skupaj s predstavniki celjske občine so našli najboljšo rešitev, kot pravijo, jti se odločili, da Kolarju pomagajo pri obnovi hiše. Odločitev je Ko- larja zelo razveselila, saj je mraz že začel pritiskati in se zgolj z majhno pečjo v sobici ne bo mogel greti. Za obnovo hiše bo treba najprej nabavili les za novo ostrešje, kar pa se zna zaradi določenih postopkov tudi zavleči, koi poudarjajo v MOC-u. Lesa namreč ni moč dobiti kar tako, pač pa morajo v zvezi z njegovo nabavo steči določeni zakonski postopki. Ker se zima bliža, upamo, da bo obnova več kot sto let stare Kolaijeve hiše stekla čimprej, MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC OigQif©»m^it m lAav je m#ff-iiiB®> pmm^^I tiffll 10 podjctj 11 diai lalni^ke dia^tnostlkc, kar |)<: r, ki sc ukvarja z izvajanjem račui la};no8ticiran)c tclena na malo drugačen S ČLM TO IZVAJAMO? Z aparatom oziroma programom, ki deluje na principu elektromagnetnega valovanja Namreč, vsak organ in vsaka človeška cclica imata svojo I: Tak način diagnostici dosti prej, ko te že post tovrstna metoda dignosi njanja zdravja in pravDČ; nadaljnjo ukrepanje valovanje se prenese v sprejt ivi ekspertna primerjalna ana-pacienta. Ta metoda omogoča i ali pa nakaže nekatere smer- ipecifično elektromagnetno valovanje ali nihanje. Uj< nnik, kjer se s pomočjo računalniškega programa opr; iza med vnesenim ekspertnim znanjem in valovanjem -■pogled v zdravstveno stanje človeka v tistem trenutki licc razvoja bolezni v prihodnosti. V našem Centru Diatcn .smo vam na voljo /a dodatna vpra.šanja in odgovo-Ludi v zvezi / «istaliml bioaktivnimi dodatki k<)rporaeije TianshI. Veseli io vašega obiska. a omogoča prepoznati škodljive spremembe v organizmu ■jo opazne ali nepopravljive. Vsekakor pa je dejstvo, da je ranja najcenej,ši način Izvajanja PREVENTIVE s ciljem ohra-:ga pravilnega ugotavljanja zdravstvenih stanj za natančno :lravljenje. Vendar ne moremo niti ne nameravamo nadomt boles K-ašega izbranega zdravnika. Smo pa lahko v veliko pomoč pri ugotavljanju znane in cenjene hranilne vrednosti spiruline jo za obogatitev prehrane gojijo tudi v posebnih bazenih. Splriillna korporacije Tian-shi je nabrana v jezeru, povsem naravna in daje izredne rezultate pri splošnem pcv čutju človeka. Vabhiio vse, ki sc nam želijo pridružiti kot naši nih dodatkih in s icm izboljšati fii cijaTianshi iz Pekinga. Čc/ nek; . n}ih<»vcKa predstavništva v Sloveniji in naša njiliovini dclovanjcn) in vizijo fc pred ,pop<»l. d.0.0. dlagnotHka • Eetepli« Mariborska 91, 3000 Celle Telefon: -386 (0)3 541 26 68, tax »386 (0)3 541 26 68 GSM: -386 (0)41 760 088: ctiaten«"siol.nel; www.diaten.si lanji sodclavci -nčno SI '.roka V primeru, da pride do bolezni, jo je treba čimprej zdraviti s ciljem, da preprečimo njeno poslabšanje. Tisti, ki znajo čuvati svoje zdravje, dajejo veliko prednost ČIŠČENJU TOKSINOV iz svojega telesa in s lem preprečujejo delovanje kateregakoli nevarnega elementa, ki je skrit v notranjosti telesa. V tradicionalni kitajski medicini je pet elementov - les, zemlja, kovina, ogenj in voda. Ti so vezani na letne čase ter na organe - srce, jetra, slinavko, pljuča in ledvica. Pozorni moramo biti na pomlad zaradi čiščenja, na poletje zaradi prilapditve in na zimo zaradi ra\'notežja med človeškim bitjem, okolico in naravo. Naše telo zaradi današnjega načina življenja potrebuje dopolnilo k zdravi prehrani. Med temi dopohiilnimi dodatki kitajske korporacije Tianshi za očiščevanje telesa sta tudi antillpidni čaj io naravna spIruUna. Antilipidni čaj, čaj za čiščenje, pijemo lahko vsak dan ali pa vsaj dvakrat na leto po štirideset dni (1 liter na dan). Skuhamo si ga zjutraj in ga cel dan pijemo po požirkih. Izboljšuje prebavo, tonus vranice in želodca, zmanjšuje telesno temperaturo in vrednost lipidovvkrvi. Rezultat je poleg vse-adi dobro počutje in veliko energije. Splrulina pa sodi med modrozelene alge, ki rastejo v nekaterih jezerih v Severni in Južni Ameriki, Afriki, Kitajski itd. Zaradi danes vse bolj po- Irjenje informacij o bioaktiv-njc. ki vam ga nudi korpora-uradna velika gala otvoritev laloga je. da vas sc/nanirno z >Uodkom. To je priložnost, ki spremenila življenje. Pridobili boste tudi veliko znanja, Ih prijateljev in življenjskih IzkuSenj. V četrtek, 28. septembra, ob 18. uri l)0 v nafiih prostorih prva iiradna predstavitev v c:elju za to poilročje pa vse d<» Preknmrja. Izbrali Iximo deset najtcsncjfiili sodelavcev glede na njihove izku:^njc In vizijo priho.tl ter jim omogočili v najkraj^eiu času pridobiti znanje v zvezi z Jiačinoni diagnosticiranja in uporabo bioaktivnlh dodatkov. Zakaj tak vik in krik okoli spiruline? Ko so znanstveniki proučevali vzrok dolgoživosti prebivalcev afriškega plemena iz okolice jezera Čad, so ugotovili, da se hranijo z vodnimi rasUinami, ki rastejo v jezeru. Kasneje so različne znanstvene študije dokazale antioksidativno, protivirusno in protirakavo delovanje spiruline. ligotovili so, da izboljšuje tudi imunski .sistem in z njim povezane bolezni (npr. alergije), pomaga pri obnavljanju celic, ščiti jetra in lahko zniža raven hole.sterola in trigliceridov v krvi, dobrodošla je pri dolgotrajnem okrevanju po bolezni, celi rane, obnavlja kožo, lase, nohte itd. Zato se priporoča vsem. • kf lutlrchuji-jo < • ki so tUffiOSlO h' i-VKijo i! ukvarjajo •■ športi, k! znhl* ' slabokrvnim IJtulciii ' fioslovnim ijiuh-m, dijakom, šltidenlom • sladkornim bolnikom in ljudem, ki poji-do di rajo, ■olo sadja In zelcnjtiv Spirulina je zares učinkovita takrat, ko jo i preventive. Z njo ponovno vzpostavimo rav; mcrnc prehrane, psihičnih obremenitev in dje uživajo šele takrat, ko v telesu začutijo n ko zbolijo. Pa bi moralo biti prav nasprotno živamo vsak dan oziroma redno v smislu lovesje v telesu, ki se poruši zaradi ncpri-onesnaženega okolja. Žal jo nekateri Iju-;ko večjo spremembo na slabše oziroma, TANIJA BERCiER, Diaten Celje Po festivalu kiksov -prva domača zmaga Prvo domačo zmago v novi sezoni so si nogometaši CMC Publikuma priigrali v pokalnem tekmovanju in brez podpore Celjskih grofov, ki so z napisom zahtevali prav - zmago. Spet je bil v Aieni Petrol legendarni Publikumov gol-geter Falk Kamberovič in kot nalašč so spet zatajili njegovi nasledniki. Realizacija ... Proti Dravi so sicer v dveh tekmah dosegli 5 golov, z le delčkom Kamberovičeve spretnosti bi jili lahko brez pre- aliko tudi sreč-li kaj zalomilo. šlo o I nog, so se spet po zmago, izključitev ni bila upravičena, saj je soigralec storil zgolj dva prekrška!« Bre-zič je pred zadetkom s projek-tilom preizkusil vratarja Da-banoviča, ki je žogo le odbil, 12 metrov od njega pa jo je pričakal Nejc Pečnik. Sledila je prava bomba, ne prav kontrolirana, ki pa je bila za Da-banoviča nesrečno odmerjena - med nogami. K vedeževalki Nato se je začela serija priložnosti Dragana Čadikov-skega: »Publikum je odigral izvrstno. Ni mi jasno, kako smo lahko zapravili nosti, predvser da bom odšel Tudi v Črnomij rilož- k vedei >nosti, i etako :e pa si aradic ;e v spomin vti-ti Danijel Bre- olgega prodora od svojega kazenskega prostora preko sredine in z asistenco ter 19-letni Rok Kronaveter s škaii icami z zgomj ega roba kazenskega prostora; «Prišli smo mbno kot proti Dravi., je, da smo odigrali zelo dobro in da smo zmagali. V Novi Gorici še nisem izgubil. Imamo enkratno ekipo, ki se je zbrala pred kratkim. Še enkrat ponavljam, Publikum bo odslej zbral največ točk. Navijači pa bodo uživali v naši igri!« Ca-dikovski dokazuje, da ima znanja na pretek, le odpreti se mu mora. Izenačil je Borut Tisni-kar, ki je »zamajal« Bakariča, nato pa imel liip ali dva za premislek, kako naj premaga Muj-činoviča. Pri 1:1 ni bilo gledalca, ki bi z navdušenjem sprejel drugi rumeni karton Gorinška (pobegnil mu je Beršnjak) tik pred odmorom, kajti bojazen s prvenstvene tekme, ko je PubUkum prejel tri gole z dvema igralcema več, je bila spet prisotna. Zakroži-la je celo Šala: »Joj, kaj če izključi še koga pri gostili!« Dejan Urbanč je zaigral v obrambni vrsti na desni strani, kot v mladi reprezentanci, Publikum je imel »svojo žogo«, Drava pa je »stala visoko« in lovila celjske napadalce v nedovoljenih položajih. Za vse kikse pa se je v 83. minuti odkupil Čadikovski, preigral obrambo, malce obšel tudi Dabanoviča in imenitno zaposlil Bcršnja-ka, ki je bil sam pred praznimi vrati. Jani Žilnlk je bil ci- Unikatni Medobčinska nogometna zveza (MNZ) Celje kljub temu, da je vanjo vključenih 23 klubov. letus ne vodi svoje lige (MČL). Razlog tiči v dejstvu, da sta se v tekmovanje vključila samo dva kluba. Kozje in Šmartno. Slednje pa je zaradi prostega mesta v Štajerski ligi celo dobilo in sprejelo ponudbo, da se preseli v višji rang. Tako je ostalo samo Kozje. Zakaj takšno stanje, smo se pozanimali pri predsedniku MNZ Celje, Jožetu Jarhu: «Na tem nivoju tekmovanja se klubi sami odločajo, s katerimi ekipami bodo tekmovali. vedno več takšnih, ki ne tekmujejo s člansko ekipo in zato je letos prišlo do no. Od 23 klubov, ki so člani naše zveze, jih je samo devet takšnih, D samo z mlajšimi člani. Zakaj se ne odločajo, da bi imeli poleg tudi člansko ekipo? Razlog je seveda denar. V vsaki občini namreč a mlajše kategorije denar iz proračuna, članska moštva pa ga morajo pridobiti na druge načine. Mi smo v Sloveniji >unikauu<. večina drugih zvez ima težave, ker klub nima mlajših kategorij, pri nas je pa ravno obratno, več kot ena tretjina članov zveze nima članskega moštva. Vsi naši klubi imajo po več kot tri ekipe mlajših selekcij, kar je seveda pomembno za naprej. Ker se je letos na razpis prijavilo kar 13 mladinskih moštev, menim, da bodo v prihodnjih letih nadaljevala pot v članske ekipe. Računam, da se bo zadeva obrnila v pozitivno smer in tako bi znova lahko štartala tudi naša Medobčinska članska liga.« Disciplinski sodnik Združenja 1. SNL Simon Jeglič je po tekmi s Fac-torjem odmeril CMC Pub-liku mu denarno kazen 75.000 tolarjev zaradi petih rumenih kartonov. Celjani so tudi na pokalni tekmi z Dravo prejeli pet rumenih kartonov. ničen: »Kritiki bodo tudi danes našli naše napake. Upam pa, da so tudi večni pesimisti videli kaj lepega na današnji tekmi. Moji fantje so krivi za zmago.« DEAN SUSTER CPuhlikmr nik{15).Bf ikar 140). njei-A (3:; Džerič (3^ MED GOLI Petek, 22. 9. 3 (H krog, ( " 15). - Laški . krog: 6.30). tega, da lige mlajših • delajo lobijo JASMlt \ ŽOHA bili pari kroga čla rško, Šain iskega pokal lion - Rudar MNZ Celje: Kovinar Šloi 'eleiije in ZreCe - Šmarti Pečovje - Storkom (21). Sobota, 23. 9. 1. SNL, 10. krog: HIT Gorica - CMC Publikum (20). 3. SNL - vzhod, 7. krog: Veržej - Šentjur (16). Štajerska liga. 7. k Šainpion - Zreče, Bistri Šoštanj. Rogaška - Orn Peca-Šmartno (vse 16). 1. SLMN. 2. krog: Ajdov: čina - Dobovec (20). Nedelja, 24. 9. 2. SNL, 7. krog, Ivančn Gorica, Livar-Dravii Šenčur-Rudar (18). 3. SNL - vzhod, Dravograd - Kovina Odranci - Šmarje (obe K Štajerska liga, 7. krog: rovski Dol-Möns Claudius ( Žalčanke proti Celjankam čelu lestvice ie ni bil nikol 1, da Glede na lans homogeno eki Žal na drugi Jasminko Pilepič. pc niso veliko igrale, taki mislim, d, Žalčanke ^e veliko druži seh igralk na v( operaciji kolei ■ das ikreva Ron ligrane, pri obe ekipi enakovredni in da bodo prišli le bi imele prednosti zaradi domače dvo ■estopnem roku lana Levanič. »Celje ima pc nas pa se pozna odhod Špel ljubitelji rokometa na svoj r rane - s Celjankami so v nje -edili vseh papirjev za vr .lobno ekipo kot lani, odšle so tu ? Cerar in poškodba Levaničeve. V ičun.« Če sodimo po preteklih sei že izgubile, a tudi zmagale v Celj NXBC Zmagovalca Klara Hribar in David Drafenik z Rariom Gašparičem. Prvi Alešev memorial Atletski klub Žalec je v spomin na lani umrlega dolgoletnega atleta in odličnega trenerja mlade generacije žalskih atletov Aleša Gašpariča pripravil 1. Alešev memo- Na lepo urejenem atletskem štadionu se je zbralo okoli sto, predvsem mladih atletov iz mnogih s lovenskih aüet- skih društev, klubov in sekcij, ki so sc poi nerili v sedmih metrov je zmagal David Drofenik pred Til nom Prislanom in Igorjem Dedičem. Prvi trener zmagoval ca Drofenika je bil pokojni Aleš Gašparič, ki ga je kot persp eküvnega atleta tudi napotil v AD Kladivar. Med a m slavüa Klara Hribar iz Domža il. Najhitre 'jšima je pokala izročO oče pokojnega atleta, Radi J Gašparič . Miting je lepo uspel, med nastopajočimi pa se ] ie pojavilo kar nekaj obe- tavnih mladih atletskih talentov. tudi iz OSI lovnih šol v Sa- vinjski dolini. TONE VRABL Rokometašice Celja Celjskih mesnin so v uvodnem krogu DP visoko ugnale ekipo Brežic in so medtem ko so i^alke Celeie Žalca po visokem porazu na Ptuju predzadnje. A sam začetek prvenst pravi pokazatelj forme in uigranosti ekipe, česar se v obeh taborih dobro zavedajo. Ekipi se bosta jutri ob 18. uri pomerili v lokalnem derbiju v Žalcu, vsaka si seveda želi zmage, favorita je težko napovedati. Če trener Žalčank Aleš Fillpčič meni, da v lokalnih derbijih ni favorita, pa njegov kolega na klopi Celjank Tomaž Čater razmišlja povsem drugače: »Za favorita bi seveda izpostavil naš klub. Naša forma se počasi stopnjuje. Mislim, da bo na sporedu zelo dobra tekma, ki bo tudi pripeljala veliko gledalcev,« V celjski ekipi se ne srečujejo s poškodbami, vseh 14 igralk je dobro pripravljenih. »Letos imajo možnost igranja prav vse. Nekatere sicer na eni tekmi igrajo več, nekatere manj, gradimo pa takšno igro, da so vse igralke enakovredne in zato smo na ta način tudi močnejši. > smo izgubili štiri igralke, vendar nismo nič slabši. Pozitivna stvar je ta, da dekleta tvorijo ključ do uspeha,« zaključuje Cai ike, ki Z leve: Mark Malis. Kiti Smiljan. Tilen Smiljan, Matic Potočnik in Špela Korošec, ssdi pa njihov trener in tudi vzornik Damir Vrbanič, pred osmimi leti evropski podpnrak v Beogradu. Prvi nastop, prva odiičja Tradicionalnega mednarodnega karate turnirja v Šenčurju se je udeležilo 35 klubov iz Italije, s Hrvaške, iz Srbije in Slovenije. Med seboj se je pomerilo 380 tekmovalcev in 55 ekip v 466 posameznih nastopih kat in športnih borb. Petčlanska ekipa novoustanovljenega kluba Nestor iz Griž se je pod vodstvom trenerja Damira Vrbaniča vrnila s štirimi odličji. Kiti Smiljan je med malčicami v katah osvojila tretje mesto, Špela Korošec v borbah med starejšimi deklicami drugo. Mark Malis pa je zmagal med mlajšimi dečki. Pri mlajših kadetih so ekipno v borbah Matic Potočnik, Tilen Smiljan in Žan Luka Potočnik prav tako stopih na najvišjo stopničko. Zadnji dosežki po večini bivših mladih karateistov žalskega kluba so zelo dobra popotnica pred prihajajočo sezono. Za Laško pivo Vse bolj ko se bliža start , sezone v košarkarskih ligah (14. oktober), vse več je novosti pri klubih s Celjskega. Nekateri podaljšujejo pogodbe (sponzorske), nekateri jih prekinjajo (igralske), moStva pa pospešeno igrajo pripravljalne tekme. Esotech še naprej s košarko Generalna direktorica Esotech d.d. Zofija Mazej Kuko-vič in predsednik Košarkarskega kluba Elektra Darko Lihte-neker sta podpisala novo, enoletno pogodbo o pokroviteljstvi! članske ekipe kluba s strani ^djetja Esotedi. Kadrovsko in igralsko okrepljena Elektra je pod vodstvom novega trenerja Bojana Laziča začela trenirati že 1. avgusta. Trenutno je na turneji po Kitajski (cio 3. oktobra) , kar za klub predstavlja izjemen dogodek. Koštomaj v Šentjurju Ekipa Alposa Kemopiasta, ki je izgubila tri ključne igralce, ima med pripravami za nameček še veliko težav s poškodbami igralcev. Trener Damjan Novakovič je že od začetka iskal organizatorja igre, našel pa ga je pri sosedih. Iz Zlatoroga namreč v Šentjur prihaja Tadej Koštomaj, v večjem delu zadnje sezone prvi branilec Laščanov, še posebej po novem letu, ko je ekipo zapustil Damir Mi-lačič. Koštomaj jesprihodom Andreja Mačka in Boška Stojanoviča izgubil mesto v lašW postavi, zato je posojen za eno sezono. V državnem prvenstvu je igral v povprečju 22 minut, dosegal je po 7 točk ii Tadej Koštomaj v akciji, pred njim pa njegov novi dres. ko je pravzaprav prišlo le do menjave organizatorjev igre, kajti Maček je prestopil k pi-vovarjem iz Šentjurja. Kako se bosta znašla v novih sredinah, bo jasno kaj kmalu. Vendar pa Novakovič še išče enega branilca, kajti temnopolti Jimmie Hunt ima precej težav z poškodbami. Ob konca tedna bo jasno, ali bo to morda Gordan Latifič iz Srbije, ki je zadovoljil na preizkušnji, vendar je treba urediti še finančne zadeve. Danes začetek turnirja v Treh lilijah v Laškem se bo danes začel tradicio-imel po 2 skoka. Ta- nalni mednarodni turnir Laško pivo. V prvi tekmi se bosla pomerila Zlatorog in Sloboda Dita (18.15), v drugi pa Budučnost in Igokea (20.30). Srečanje za tretje mesto bo jutri ob 17.00, finale pa dve uri kasneje. Ta turnir bo že moral pokaza-ri, kakšno igro je pripravil trener Zoran Martič s prenovljenimi Laščani, ki so konec minulega ledna povsem zadovoljili na močnem turnirju v Tuzli. Za ekipo je sedaj že kar precej tekem ter mesec in pol dela, tako da bi se nekatere stvari že morale videti in tudi zaradi tega se splača ogledati ta turnir. JANEZ TERBOVC »Jolanda, kaj skrivaš?ff v začetku meseca je 50 let dopolnil atletski trener Tomo Popetru, človek, ki je odkril Jolando Čeplak in jo vodil do olimpijske medalje. Izjemno priljubljeni Velenj-čan, nekoč odlični atlet, ni želel »pompoznega abrahama«, zato so mu slavje skrivoma pripravili prijatelji, ki jih ima ogromno. Po skupnem treningu v Velenju je domov ponj prišla Jolanda s pretvezo, da ga ho popeljala na nek obisk, a je skromni Tomica kmalu vprašat; »Kaj skrivaš, kam ine pelješ?« In dodal, da noče nobenega slavja, nobenih daril ...Pa nišlo.VPaški vasi ga je čakala pisana druščina, pretežno iz Velenja. Združil je ljudi po narodnosti ali po poreklu s Hrvaške, iz Srbije, Bosne, Albanije... Na fotografiji z leve stojijo Ismet Ekme-čič, trenutno golgeter Šentjurja, Gjergji Dema, nogometaš Radomelj, v sredini je Tomo Popetru, ki ima Demo za sina, nato sledi Branko Nakič, oče teniške igralke Diane, ki so jo prav med slavjem prepeljali pred začetkom portoroškega turnirja v celjsko bolnišnico zaradi poškodbe, in še en nogometaš, Ilir Silo, ki se je 2 družino preselil v Celje, kjer je njegova hči Slovi-ja že odlična plesalka pri Ig-nu, sin Mišel pa že ima skalp Publikuma v dresu Get Power Šampiona. Levo sedi Dragan Kovačevič, bivši atlet, trener mladih Rudarjevih nogometašev in Brezčev svak, zraven njega je Goran Halilovič, tretji najboljši rokometaš med policisti za Zormanom in Bede-kovičem. Kol zadnjega omenjamo »velenjskega zeta«, enega naših najbogatejših športnikov, košarkarja Primoža Brezca, ki je oženil Nado, člana NBA moštev Indiana Pacers in Charlotte Bobcats, v njegovi biografiji pa so Američani zapisali, da govori štiri jezike, tudi jugoslovansko. V ponos svoje družbe. DEAN SUSTER Foto; PRANJA RUDNIK SRC HATTRICK KLET I www.hattrick-celje.si Torišče za MALI NOGOMET t20mx40ml z umetno travo obdono z "B WDO" ^ Ü J Jj' siSrtolnasHkaJ 3 BADMINTON IGRIŠČA .ORGANIZACIJA TURNIRJEV , IN DRUGIH MEDIJSKIH PRIREDITEV TRIBUNE S 300 SEDEŽI GOSTINSKA PONUDBA ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA UREJENE GARDEROBE IN KOPALNICE ŠPORTNA OPREMA . NA KRATKO Letos brez solz Portorož: Na odprtem teniškem prvenstvu Slovenije z nagradnim skladom 145.000 ameriških dolarjev je v prvem krogu presenetljivo izpadla prva slovenska igralka in tudi prva nosilka turnirja Katarina Srebotnik ter debelo pokvarila načrte in želje organizatorjev. Lani je Velenjčanka jokala po finalnem porazu, tokrat pa je bila celo zelo daleč od njega. Že v uvodu jo je namreč porazila Slovakinja Martina Sucha s 4;t), ö:4 in 6:4. Sre-taotnikova je trenutno na 24. mestu svetovne lestvice, skoraj 50 mest pred Sucho. Za las ob medaljo Piran: V Piranskem zalivu jc bilo državno prvenstvo v jadranju za razrede Optimist, za mlade od 7. do 15. leta starosti. Jadralno društvo Wild Wind so zastopali Ajda Njegovec, Lara Ros, Veronika Novak, Blaž Režabek in Vid Novak. Kadetinja Ro-sova je pristala na četrtem mestu, za tretjim pa je zaostala le za eno točko. 2. Hočevarjev memorial Celje: Medobčinska nogometna zveza Celje bo v počastitev spomina na dolgoletnega nogometnega delav- ca Milana Hočevarja v nedeljo organizirala 2. Hočevarjev memorial. Na igrišču Olimp se bodo pomerili 16 let stari nogometaši, najprej dopoldne v polfinalu Get Power Sampion Celje in Celovec ter CMC Publikum in velenjski Rudar, tekmi za tretje in prvo mesto pa bosla popoldne. DŠ PANORAMA ROKOMET 1. SL ■ moški 2. krog: Gorenje - Ribnica 38:28 (19:14); Bedekovič 8, Sovič 7, Baškin 5, Oštir 4, L. Dobelšek, Rezniček 3, Tam-še, J. Dobelšek, Kavaš, Mlakar 2; Mikulin 10, Bečirovič 8. Vrstiüred: Gorenje 4 (tekma več!, Cel) e Pivovarna Laško, Ormož, Koper, Gold Club, Ribnica 2, SVIŠ, Slovan, Trimo, Prevent, Rudar, Vehka Nedelja 0. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 23. 9. ROKOMET l.SL-moški, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Rudar (18.30). 1. SL-ženske, 2. krog: Ce-leia Žalec - Celje Celjske mesnine (18). Vedno več tožb, sodbe pa še ni Kljub pričakovanjem se sojenje celjskemu Crkosli-karju Ladislavu Perčiču zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja še ni končalo. Perčiča tožijo zaradi domnevno nezakonite zasedbe prostora na Linhartovi 18, ki naj bi sicer pripadali de-nacionalizacijsklma upravičencema Branku Bezenš-ku in Vilmi Svečak. Prav ta teden pa so v sporne prostore vdrli. Čeprav je sodnica Marjana Topolovec - Dolinšek že julija napovedala, da naj bi bila ta obravnava zadnja, sodišče še ni zaslišalo Branka Bezenška. Ta je namreč hudo bolan in ga morajo zaslišali na domu. Bezenška bodo zaslišali sredi oktobra, 18. oktobra pa bo sledila, verjetno zadnja obravnava. Za to obravnavo Perčič ni vložil predloga, da bi celjsko sodišče izločili, kot je to zahteval pred julijsko obravnavo. Tudi na tej obravnavi pa je predlagal, da bi si sodnica ogleda- la sporne prostore, predvsem kako so narejeni. Sodnica je predlog zavrnila z obrazložitvijo, da za primer ni pomembno, kako so narejene stene in kakšen material ima Perčič tam naložen, ampak zgolj ali ima pravno podlago, da so njegove stvaiu tam spravljene. Na tokratni obravnavi so modificiraU obtožnico. Perčič je tako še enkrat povedal svoj zagovor. Dejal je, da se jevsporneprostore selil zgolj po navodili! občine. Kot smo že poročali, j e teža va pred vsem v dopisu podjetja Nepremičnine Celje, ki je Perčiču leta 2001 omogočil preselitev v Linhartovo 18. V njem je bilo zapisano, da se Perčič lahko naseHvLinhartovi, dokler odločba o denacionalizaciji ne bi bila pravnomočna. Linhartova 18 je bila namreč v denacionalizacij ske m postopku, Perčiča pa bi lahko vselili v del stavbe, ki je bil iz tega postopka izvzet. Dopis še določa, da bi se Perčič lahko vselil v vse prostore uličnega de- la stavbe. Prav nasprotno je pričal Janko Arnuš iz Nepremičnin, ki je dejal, da ulični del ni bil izvzet iz denacionalizacije, saj je bil ta del vrnjen upravičencem. Za ostale prostore, tako Amuš, je bila pripravljena najemna pogodba, vendar takrat Arnuš ni vedi povedati, ali jo je Perčič podpisal. Glede dopisa pa je Ar-nuš pričal, da sploh ni vedel, da dopis obstaja. Perčič je n^ mudoma po Arnuševem pričanju vložil kazensko ovadbo zoper Amuša zaradi krivega pričanja. To pa niso vse Pcrčičeve ovadbe. 15. septembra je Perčič na okrožno državno tožilstvo vložil tožbe proti celjskemu županu Bojanu Šrotu, načelniku Upravne enote Celje Damjanu Vreč-ku, direktorici občinske uprave Tini Kramer, Danici Prostori na Linhartovi 18 Kranjczminis Ije in prostor ter ministri okolje Janezu Podobni Perčič vsem očita zlor uradnega položaja, neve; oko- delo v službi in ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige ali spisa. Celjski župan pa nastopa v še enem Perčičevem pisanju. Nekdo si je njegove prostore vendarle ogledal. V to- rek SI D namreč vdrli v sporni prostor v Linhartovi 18. Odstranili so vse plakate, ki jih je v izložbo vestno postavljal Perčič, zamenjana pa je bila tudi ključavnica. Perčič je vdor nemudoma prijavil po- iciji, v prijavi, ki jo je nale-)il na vrata v prostore in si o lahko sami ogledate, paje ie zapisal, da za vsem stoji celjski župan Bojan Šrot. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ Šrimpf zahteva odškodnino Bivši direktor podjetja Rogaška Crystal - hotelirstvo in turizem, d.o.o., Albin Šrimpf toži Rogaško Crystal Holding, d.d., kjer je bil tudi član uprave, zaradi izplačila odškodnine. Šrimpf zahteva šest mesečnih plač, to je 7,8 milijona tolarjev, in zamudne obresti. Vdruž-bi Rogaška Crystal Holding mu odškodnine nočejo izplačati, saj je bil z mesta direktorja odpoklican krivdno. Med drugim mu očitajo nespametno prodajo zemljišča. Prav o sporni prodaji so včeraj govorili na obravnavi na delovnem sodišču v Celju. Prodaja 300 kvadratnih metrov zemljišča sega še v čas, ko so nastopile težave zaradi dolga Rogaške Crystal (RC) hotelirstvo, ki je imelo edino premoženje hotel Slovenija, do Term Rogaška, katerih direktor je bil Jože Pi- penbaher. Spomnimo, da so gosti hotela Slovenija uporabljali bazen v lasti Term Rogaška, skupna pa je bila tudi elektrika. Kot je na včerajšnji obravnavipojasnil Šrimpf, je bila ena od možnosti odplačila do^a prodaja zemljišča, ki pa je bilo pod več deset milijonsko hipoteko. Za 3,5 milijona tolarjev ga je v imenu RC hotelirstvo Šrimpf prodal Nesimu Arifiju, ki ima sladoledni vrt. V pogodbi je bilo določilo, da mora RC hotelirstvo v enem letu urediti vse potrebno, da bo Nesim Arifi vpisan v zemljiško knjigo. Če se to ne bi zgodilo, bi moralo podjetje plačati kazen v višini desetleatne vrednosti pogodbe, Čeprav Arifi še danes ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik zemljišča in ni zahteval 35 milijonov tolarjev kazni, kar niti ne bi mogel, ker je taka pogodba nična, pa RC Hol- ding vztraja, da Šrimpf tako nespametne pogodbe ne bi smel podpisati. Šrimpf vse zavrača in pravi, da je bila to edina rešitev, saj se je ustrašil Pipenbaherjeve grožnje, da bo za RC hotelirstvo zahteval stečaj. Kot je še dodal Šrimpf, je pogodbo sestavil odvetnik, pogovoril se je tudi s Hypo banko, ki je imela večino hipotek, pa niso imeli nič proti prodaji zemljišča, Šrimpf je še dodal, da je verjel, da bo lahko v enem letu dobil vsa soglasja- To se ni zgodilo, saj prav zaradi tega, ker lastniki mejnih zemljišč nočejo dati soglasja, Arifi še ni vpisan v zemljiško knjigo. Obravnava se bo nadaljevala 13. oktobra, ko bodo zaslišali nekdanja predsednika nadzornega sveta RC Holding Roberta Rudolfa in Stojana Binderja, vodjo kadrovske službe Marto Kavčič in Ne-sima Arifija. ŠO Do sodbe še vsaj dva meseca Sojenje Jaki Ulčniku, obtoženemu umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen junija lani v Bistrici ob Sotli, se ne bo končalo še vsaj dva meseca. Vsaj toliko naj bi namreč sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Gorazd V. Mrevlje še potreboval za opazovanje Jake Ulčnika. Podrobnosti njegovega mnenja niso znane, saj je bila javnost ob njegovem pričanju izključena. Izključitev javnosti je pred pričanjem dr. Mrevljeta zahtevala zagovornica Jake Ulčnika Petra Giacomelli, z njo pa se je strinjala tudi okrožna državna tožilka Marinka Čakš. Senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik. je predlogu ugodil z obrazložitvijo, da bodo tako zaščitili dražinsko ime obtoženca. Zaenkrat je znano le to, da bo psihiater Jako Ulčnika opa- zoval še vsaj dva meseca, saj ne more potrditi, da gre za kakšno hujšo duševno motnjo in je zaenkrat potrdil le tisto, kar je že zapisano v obtožnici, daje bil Ulčnik v času umora bistveno zmanjšano prišteven. Sicer pa sta danes pričala tudi klinični psiholog dr. Tone Pačnik in izvedenec za sodno medicino dr. Boris Kavčič. Pačnik se je osredotočil predvsem na težave Nine Lojen po tem, ko je doživela t. i. smrtno grozo junijalani. Kot je poudaril Pačnik, je bila Nina ves čas pri zavesti in je lahko strah in ^ozo smrtne nevarnosti doživljala vpolnosti. Temu je logično sledil posttrav-matski stresni sindrom, ki se med drugim še danes kaže v Nininih motnjali spanja (.še vedno spi samo pri prižgani luči), nezaupanju, strahu pred ljudmi. Kot je še dejal Pačnik, pa vse te težave in sama groza ob dogodku ne vplivajo na Ninin spomin, ampak prav nasprotno. Taki dogodki se namreč tako globoko vtisnejo v spomin, da se jih tudi s psihoterapevtskimi metodami ne da izbrisati. ŠO Eden grozil, drugi ropal Prejšnji petek so celjski policisti in kriminalisti obravnavali dva storilca, osumljena uličnih ropov v Celju. Osumljena sta Celjana, stara 16 in 25 let. 25-letni Celjan je osumljen uličnega ropa 11. septembra letos, ko je v bhžini železniške postaje 14-letnemu fantu s silo in grožnjami odtujil MP3 predvajalnik. Zoper njega sledi kazenska ovadba. 16-letni Celjan pa je utemeljeno osumljen uličnega ropa 15. septembra, prav tako letos, ko je v večernih urah v mestnem parku vrstniku na silo odvzel debelejšo verižico in ga pri tem tudi poškodoval. Po prijetju osumljenca je bilo ugotovljeno, da ga iščejo Ijub-Ijansid policisti, saj je osumljen tudi oboroženega ropa bencinske črpalke v Ljubljani. Osumljeni je bil po zaslišanju v Celju predan ljubljanskim policistom. MJ CMCelje CSStl MOSTOV! CCUB d Stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih t nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KflMP6Ž. Gradimo za vas Uredništvoobjavljapismabraicevpo svoji presoji v skladu 7. uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v sWadu 2 Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto, V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. ^ ODMEV »Vsebinska napaka? »Larifariflff Mislim, da obračunavanje preko nič krivega časopisa s tem, kdo koga zavaja in o čem kdo govori, ne vodi k pomirjanju konflikt-ne situacije. S tem, ko g. Mi-keln v medijih, ki so poro- UREDNIŠTVO čali o pravnomočnosti sodbe obtožuje mene osebno in sindikalna organizacijo, Id ji predsedujem, čeprav tudi tega naziva ne navaja dosledno, sem se dolžan odzvati in svojo pravico do popravka in ugovora oziroma prikaza nasprotnih dejstev, tudi uveljaviti. Nimam namena komentirali vseh hiperboličnih trditev, v katerih g. Mikeln razlaga svojo stran zgodbe. Tako kot jaz, ima pravico do svobode izražanja, kaj od tega je zavajanje široke javnosti, z gospodom ne bomrazprav- Tuja imena in navodila Bralca moti, ker opaža v slovenskih trgovinah veliko tujih imen izdelkov, ki so narejeni v Sloveniji, nekateri tuji izdelki pa imajo priložena navodila zgolj v tujem jeziku. Kotprimerna-vaja ustekleničeno vodo iz Slovenije, z angleško besedo »life«, med tujimi izdelki brez slovenskega navodila pa omenja izdelek Bau-mit Hobbyputz, z nemškim navodilom. Andrejka Grlic, glavna tržna inšpektorica Tržnega inšpektorata RS, odgovarja: «V zvezi z navodili za posamezne izdelke naj navedemo, da Zakon o varstvu potrošnikov od proizvajalca izdelkov, za katere je za pravilno uporabo potreben določen postopek (ah pa bi potrošnik z njihovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge dli onesnažil okolje) zahteva, da priloži navodila za uporabo. Navodila so lahko prilepljena ali natisnjena na izdelku oziroma njegovi embalaži ter so lahko v obliki besedila, slike ah skice oziroma kombinacije teh oblik. Vsebina navodil za uporabo mora biti za potrošnike lahko razumljiva in jim mora omogočiti pravilno uporabo izdelka. Kadar so izdelki namenjeni prodaji na ozemlju Slovenije, morajo biti navodila za uporabo v celoti v slovenskem jeziku. V skladu z določili tega zakona mora navodila za uporabo izdelkom priložiti tudi prodaja- čila lanašaj ä tuj lec . kot tu- Omenjeni zč di Zakon o javni rabi slovenščine zahtevata, da podjetja pri označevanju izdelkov potrošnikom v slovenskem jeziku posredujejo Ijal. Prav tako se mi ne zdi vredno, da bi tako vplivnega manageija učil osnov pravnega reda vRS. Preprosto pač ne gre, da bi bile sodbe sodišč, ki so v korist Cometa, d.d., več vredne od tistih, ki dajejo prav sindikalni organizaciji v tej družbi- Dejstvo je, da je moja resnica, ki sem jo z mandatom članstva pred dnevi predstavil na tiskovni konferenci, čisto preprosta; Delovno sodišče v Celju je 16. 3. 2005, v Kolektivnem delovnem sporu Kd 9/2004 odločilo, da se pravilnika kot nezakonita razveljavita. Višje delovno sodišče je s sodbo 26.5.2006vtei zadevi razsodilo in potrdilo odločitev Delovnega sodišča v Celju. 1, 9. 2006 je bUa Cometu, d. d., s strani sindikata KNSS-Neodvisnost v družbi posredovana zahteva za spoštovanje pravnomočne sodbe. V tej zahtevi, ki je bila poslana priporočeno po pošti (zato, da jeni moč zanikati], so v drugem delu navedene poglavitne pripombe k predlogom Pravihüka o sistemizaciji in Pravilnika o organizaciji delovnih mest. Čemu torej odpravljanje nepravilnosti (o tem razlagate, g. Mikeln), če menite, da odločitev sodišča za vas velja drugače kot zame in naš sindikat? Enkrat vam je sodišče že zapisalo, da samo s spremembami datumov na nekaterih dokumentih ne boste dosegli popravka nepra- vilnosti. Pa to spet počnete. In spet vam dajemo iste pripombe. Še nekaj vam manjka: Delovno sodišče v Celju je-S, 9. 2006 izdalo še en sklep (citiram Kd 9/2004): »Nasprotni udeleženec Comet d.d., Tovarniška c. 5, Zreče je dolžan objaviti odločbo sodišča prve stopnje z dne 16. 3. 2005 v javnem ali drugem glasilu, v katerem sta bila objavljena akta delodajalca, to je Pravilnik o organiziranosti in Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.« Ste to obvezo že izpolnili? Ne zaradi Milana Mesariča, zaradi odločitve sodišča, ki temelji na odstavku 53. člena ZDSS-I, ste dolžni obvezo izpolni- Še kratek poduk: tudi 106-milijonske odškodninske tožbe niste naslovili na prave naslove. Vprašanje je le, ali boste razplet te pravde dočakali še zaposleni v Cometu, d.d., ali se boste posledicam svojega ravnanja izog-n ili po vzoru vašega predhodnika. V SMBr-KNSS smo ponosni na svoje delo. Ponosni smo na ljudi. Ponosni na svoje člane, ki so zaposleni v Cometu, d.d.,: to so ljudje s hrbtenico in zdravimi življenjskimi nazori, ki so že zdavnaj presegli puhlosti o čudovitih medčloveških odnosih na eni in grožnjah na drugi strani vašega načina vodenja. potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. 1'odjetjalah-ko pri tem uporabljajo tudi splošno razumljive simbole in slike. ZJRS pa nadalje določa še, da se ta do- jezična imena blagovnih ali storitvenih znamk. Glede na navedbe o ustekleničeni vodi, katere poimenovanje je v tujem jeziku, sklepamo, da gre za poimenovanje, ki ga je slovenski proizvajalec v Sloveniji tudi registriral kot blagovno znamko, kar pomeni, da že zaradi tega spada pod zakonsko določeno izjemo. Glede navodil za uporabo, ki za izdelek naj ne bi bila v slovenskem jeziku, pač pa samo v nemškem jeziku, pa je odvisno od tega, za kakšen izdelek gre. Če gre za izdelek (iz samega imena žal ne moremo sklepati, za kateri izdelek gre), pri katerem je za njegovo uporabo potreben poseben postopek, ah pa bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzroči! nevarnost zase ali za druge ah onesnažil okolje, potem morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V nasprotnem primeru te potrebe ni (tudi. če je tuj proizvajalec podal navodila v svojem, to je tujem jeziku).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko naše-ga Modrega telefona 031/ 569-S81, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. United Funds of Success - naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice Wiener Städtische. Posezite dinamično v svojo prihodnost, sami izberite in določite svoje naložbe, vložite denar v donosne mednarodne sklade in perspektivne trge ter se obenem življenjsko zavarujte - vplivajte na svoje življenje sami in si zagotovite vso varnost za vas in vašo družino. Zavarujte svoje izzive. 080 12 68; www.wienerstaedtische.si a WIENER SrADTISCHE i s Od kozolca do Hiše kulturne dediščine Ste vedeli, da so reč, ki jo v rokah dtii Jože Polenek in ki je bolj kot čemu drugemu podobna glinenemu klobuku, uporablja za peko krvavic? Le redko se zgodi, da dve različni inštituciji in posameznik tako hitro najdejo skupen interes, ki je v prid njim in okolici. Občina Dobrna. Terme Dobrna in ljubiteljski zbiralec kulturne dediščine Jože Polenek so v pičlih nekaj mesecih bogato zbirko Poleneka razstavili v prej pustem, »to-pliškem« kozolcu, ki je tako iz svoje prvome namembnosti prerasel v Hišo kulturne dediščine. Ne gre zgolj za predmete iz preteklosti kraja, term in okolice, saj je Polenek svojo zasebno zbirko uredil v pravcata prizorišča. Kmečka izba. kovačija, krojaška delavnice, kuhinja iz 50. let prejšnjega stoletja, črna kuhinja, tapetniška. sodarska, mizarska delavnica, terilnica lanu, »bog-čev kot«, soba s starimi glasbili ... so zapolniU podolgovat kozolec, ki je sicer v lasti Term Dobrna. Prazen je ostal le še prostor pod streho, spodaj pa manjši del. ki se tako lahko uporablja za kakšne kul-tumo-zabavne prireditve. Pod streho bo Jože Polenek razstavil še okoli 700 starih slik s nabožno vsebino. »Ko sem Termam Dobrna predlagal, kaj bi lahko v kozolcu lu'e-dil, so takoj reagirali. Kar sredi februarja sem začel čistiti kozolec, nato vanj prenašali predmete in to je to,« jedrnato pove Kotnikov Joža, kol ga kličejo domačini, ki je pri vsem delu pozabil šteti, koliko predmetov je iz domače hiše prenesel pod kozolec. »Vem samo, da imam veliko »Dobro je, da 'zadaj stojijo< Terme Dobrna, vendar jo labko stik s turizmom tudi negativen, če pride do uničenja ali kraje stvari,« je vodji marketinga v termah Janezu Pušniku razložil dr. Janez Bogataj. Polenek namreč celotno zbirko ocenjuje na okoli pet milijonov tolarjev. podobnih in dražjih predme- že pred časom prodal muze-tov še doma, nekaj pa sem jih ju. Doma mi namreč že zmanjkuje prostora, če pa predmete ne moreš ustrezno zaščititi, propadajo.« Zbirka v kozolcu je bila všeč tudi priznanemu etnologu dr. Janezu Bogataju. »Vesel sem, da je zbiralec našel sogovornika v kraju in tako predmete. prej zaprte med šdri stene, znova vmil tja, kjer so že bili - med ljudi- A na tem mestu bi morala vmes poseči tudi stroka, ki bi poskrbela, da bi bili predmeti pravilno prezen-tirani. Dobro bi bilo, da bi se ob vsakem prizorišču pokazalo tudi, kako so se predmeti uporabljali, saj ne samo mladi, tudi starejši tega včasih ne vedo več.« Da ima prav, se je pokazalo že ob otvoritvi Hiše kulturne dediščine. Nihče izmed prisotnih (in ni jih bilo malo) ni vedel, da se je predmet, ki ga na sliki drži Jože Polenek, uporabljal za peko krvavic. ROZMARl PETEK ' PAUM can, Irf 03 42 MJOR WUAU VKBUf. »I <0 » 84 370, PAUM Ul»J*HA, rt.2443690, PAUHAieOPBt M. (»«633 660, nUMAPOTlOIOl rt. 066710680. UeOBNt PU- • .;27.-29.1D. JESENSKE POČITNICE!! AKCIJI v Um«gu. Ralwu in Malem Loiinju 27.10.-5.11. vC. i. ' T- .r.; ;3 dni polp samo 16.800 SMUČARSKE VOZOVNICE za GOLTE -20% do 3D.S. IMmMACIJE ra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! ZVEZDilE STEZE Od 1.9. do 1.12. 2006! tu|/ • Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš: 1. supermaricet, 2. kino, 3. bowling in biljard, 4. otroški kotiček Oslarija, 5. Restavracijo Tuš, 6. ostale trgovinske lokale! novitednik Tam poiščite različne kupončke, jih izpolnite in pošiljajte na naslov: radlOCeljC Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje! „ ««o.,.™ Velike nagrade Zvezdnih stez so že pripravljene! Nestrpno vas pričakujejo! Vsak teden! Berite Novi tednik, poslušajte Radio Celje... in seveda... hitro med Zvezdne steze v Planet Tuš! Po zvezdnih stezah do nagrad Ps smo ga dobili! Prvega nagrajenca letošnje skupne nagradne Igre naše medijske hiše in podjetja Engrotuš. Jožeta Lesjaka iz Topolšice je ta sreča doieteta že pri prvem žrebanju, vsi ostaii pa imate za kaj takšnega še več kot dovolj časa. Nekaj truda pa bo vendarle potrebnega; pridno prebirati Novi tednik, poslušati Radio Ceije in obiskovati Planet Tuš. Tam se namreč na različnih lokacijah skrivajo poseb- Najmanj tri različne bo potreb-zbrati In jih poslati na naš ni kupončki nagradne Igre naslov NT&RC, Prešernova Zvezdne steze, ki vam lahko 19, 3000 Celje. V petkovih prinesejo privlačne nagrade, številkah Novega tednika pa Jožetu je darilni bon Supermarketa Tuš v vrednosti 30 tisoč tolarjev izročila predstavnica podjetja Engrotuš Ksenija Arzenšek, Kako ga im izkoristil? Iz vljudnosti nismo gledali vvoziček. vsak teden najdete tudi poseben jocker kupon, ki ga lahko uporabite, ampak samo enega, po vse ostale bo potrebno v Planet Tuš. Če boste vestno zbrali vseh šest različnih kupončkov, ki predstavljajo katero od zvezdnih stez, pa se boste uvrstili še v zaključno žrebanje za še posebej privlačne nagrade. Vsak torek pa ob 10.20 uri na Radiu Celje pripravljamo posebno oddajo, v kateri predstavimo pravila igre, posamezno zvezdno stezo, ki simbolizira pestro ponudbo v Planetu Tuš. Vsak teden pa med zbranimi kupončki žrebamo tudi srečneža, ki prejme nagrado zvezdne steze, ki se je zadnja predstavljala v naši oddaji. Jože je tako prejel nagrado Supennarketa Tuš In sicer bon za trideset tisočakov, ki ga bo seveda izkoristil po svoji presoji. Že naslednji teden paste lahko nagrajeni rav^ no vi, zato kar brž začnite zbirati kupončke! Nagrajenec tega tedna je Janks Podvof nik, Sodino-va 10, 3202 Ljubečna, Prejel bo vstopnico za brezplačen filma, pokov-ko in pijačo, s seboj pa bo lahko peljal kar deset prijateljev. JožeLesjakjeprvini isteze.Iesa ga popeljale naravnost v Supermar- ket Tuš. kjer be lahko po mili volji zapravljal. Nagrade se je seveda razveselil, obenem pa povedal, da nič ne bi bilo brez dekleta Marinke, ki je skrbno zbirala in pošiljala potrebne kupone. Poslala jih je tudi v svojem imenu, ampak zreb je določil Jožeta. Bo imela pa Marinka zato zagotovo kaj besede pri tem, kako zapraviti nagrado I iORER RilPOn ZVEZDilE S i EZE kiPT so rveztie iksmJ Kuponček nadomesti kupon ene izmed zvezdnih stez Planeta Tuš. TEDENSKI SPORED i RADIA CELJE 5.00 Začetek julranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Skok s solkanskega mostu (svoje želje pošljite na radio^radioce-lje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Z ušesi po zemljevidu-Avstrija, 12.00 Novice. 12.15 Ritmi 90-ih, 13.00 Odmev- Kdo je zavarovan kočevski medved - sindikati ali delodajalci? • ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodkiin odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 Glasbeni trojčekzMajoGorjup-kviz, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Kranj) S.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Alenka Avguštin iz projektne pisarne Celje zdravo mesto, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katrca - voditeljica Klavdija Winder -gostje Zlati muzikantl, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev] , 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack poJ, 18.00 Poglejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Robert Goiičnik z muzikanti, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TIH«. 26. a^HamlMr 5.00 Začetek juuanjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6,00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje -Skok s solkanskega mostu - ponovitev (svoje želje pošljite na radio@radiocelje.com), 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 MaU O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15..?0 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 FuU Cool Demo Top, 19.00 Novice, 20.00 Mal dru-gač s 6Pack Čukurjem - predstavljamo tretjega finalista za duet, 23,00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6,20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19,00 Novice, 19.15 Visoki Cs Katjo Bučar, 23.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin) V jutranjih urah nas je s cvetjem m 52 svečkami presenetila Anica Podgornik. TUJALESTVH» 1. WONDERFULWORLD- JAMESMORRISON (51 2. Li]NDON BRIDGE-FERGIE (61 3. 1DONT NEED AMAN- PUSSYCAT DOU^ (5) 4. SHW(ETHAT ASS FOR ME- EMINEM RAT NATE DOGG (6) 5. ELTEMPERAMENTO-MARQUESS (4) 6. SOPHIA-NERINAPAllOT (1) 7 OHIWHATAGIRU-SIMPLY REI D (2) 8. STAND UPi-4 FAMILY (2) 9. AIM-KATE RYAN (4) Ob 52, rojstnem dnevu je v torto najprej zarezala urednica Radia Celje Simona Brglez. nato pa še direktor Srečko Šrat. Vse najboljše sta zapela Klavdija Winderin Anžej Dežan, ki sta del ekipe Radia Celje. Vse najboljše, dragi Radio Celje Praznovanje obletnice Radia Celje je praznik vseh, ki ustvarjamo podobo Radia Celje in praznik vseh, ki nas poslušate in z nami sodelujete. Ob voščilih, ki smo jih pripravili, smo ugotavljali, da naše glasove odlično poznale, pa tudi to, da se da v 52 črkah narediü odlično čestitko. Piko na i praznovanju smo dali v Slovenskem ljudskem gledališču s skladbo Vse najboljše, ki stajo zapela Nuša Derenda in Miha Alujevič, že prej pa ste skladbo lahko slišali v izved- Ra^j^, c^ije smo vse najboljše zapeli tudi na večerni prireditvi bi Anžeja Dežana in Klavdije Win- „„ ^g^giajj^,; „aj^aljših igralcev v naši akciji Za zavesa. Nuša Foto: CK, SB Derenda in Miha Alujevič sta bila glavna vokalista. 10. BACHATA-LOUBEGA DOMAČA LESTVICA 1. DOMINE-SimHARTA 2. l£PUIVEMISU-6-SPOT 3. PUSTIJO-ALENKAGODEC 4. NONSTOP-KINGSTON 5. BELONEBO-ANIKAHORVAT 6. BUSHI-JADRANKA JURAS 7. MINIATURA-YlfNIA 8. TVOJAMAIA-P&CHDRCHY MAYAP &CHDRCHY 3. CUDEŽZIVUENJA-NEZADROBNIČ NEZADF IDOlVJA-PIKABOŽlC (6) iZATUJOLfSTVICO: LUKE DANCING- DOBRODOŠELSPFTQBMENI- lUUUASUTINŠEK NOVDAN-ZEUS MileiiaTevž,Ljuttian8l(a107b.Celje Irena Kovše.ŽupančiČE!va33c, Celje ZKP^m VRmJAKPOLKIM VALČKOV 1. HVALAZAŽIVUENJE-UNIKAT (2) 2. NIKAR Ml NEZAMERITE-BUM (5) 3. PAED PORUŠENIM SVETOM-ZREŠKAPOMIAD (3) 4. KOeOŠOOHAJ«.-VESEUSVATJE(4| 5. SANJE-ZAKAPANE (11 S' •POLKA PUNCE IM^alfflUIW-F 1. POUUBIKOS?EKKRUHA-POGUM(3) 1 MOJE SRCE ŠE NE SPI-ANS.-raNETARUSA (7) 3. KO PREBUJAŠ ME S POUUBI-VESEU GORENJCI (4] 4. NAJLEPŠE ROMANCE-DINAMIKA (2] l-JUHEJ (K Bojana Brglez. Gračič10.Zreče Ramana Jurič.Bezln34a,SL Konjice Darilo nam je za rojstni dan prinesel tudi sooblikovalec oddaje Male živali, velike ljubezni Simon Cirku-lan. Sliko, ki jo je za jubilej Radia Celje izdelal sam. bomo dali v okvir, da bo krasila naše prostore. KSC - ker spet curlja ir 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5,50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. j\itranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo,Zdra-vilišče laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiü prežeto popoldne. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 1700 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 FesUvalja-da, 19,00 Novice, 19,15 Vroče z Anžejem Dežanom - vedeže-valkaKarin, 23,00 YT Lebel,24.00SNOP (Radio Univox) v sredini oddaji Mal drugač s 6Pack Čukurjem smo predstavili druga kandidata za duet z voditeljem. Denis in Boštjan sta se poimenovala Overdose, predstavila posnetek na albumu in zarepala v živo. Bosta izbrana? Pred nami sta še dve predstavitvi... Sicer pa je bil keramičar 6Pack Cukur te dni aktiven v Velenju, kjer sta z očetoHi na prošnjo velenjske občine mozaično s ploščicami okrasila vodomet, ki stoji v atriju KSC-ja, nekdanje Kavarne slaščičarne Center. KSC ni več odprt, je pa Cukur tja dosti zahajal v mladosti, zato je dal temu projektu ime KSC - ker spet curlja. To soboto ob 21. uri bo otvoritev, 6Pack Cukur, ki inu tudi na področju polaganja keramike ne zmanjka dela, pa bo nastopil s spremljevalno skupino Pimp Panthers. iifi!« "iillf 25 Lepotice temačne gotike čeprav so še vedno prisotni. jih je moda posedla sicer ne Cisto vzadnje, vendar pa bolj v srednje klopi. Ib velja za pisane etno motive, frfotavo plasten je, fluo-rescenuio žareče barve, pa tudi izrazito androgena modna vzdušja. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK In kaj v sezoni jesen/zima 2006/07 ponosno sedi v prvih vrstah? Lepotice, ki nič ne govorijo, pa vendarle vse na videz temačna vzdušja v svoji duši prav prijazna, celo vesela. Kar spomnite se na črna oblačila darkersko scene in starega dobrega obdobja rock'n'rolla! So biJa zateže-na? Torej ne gie tarnati, da bomo letos z modo obteženi, kot bi hodili vsak dan na pogreb. Pravzaprav se med letošnjo sivo večkrat prikrade tudi temno siva, pa črna z srebrnimi in bronastimi odbleski, Tudi s kakšnim detajlom, gumbi, obrobki ali pentljo lahko razbijete čisto črnino. Pogosto imajo že sami modeli dodane kar se da vesele, duhovite, igrive poudarke - asimetrične reze m izreze, draperije. preklope. povedo. Ah pa vsaj burno domišljijo, ugibanja. Črne obleke. In ne le te najboliše ženske prijateljice, zraven so tudi črne pelerine, kostimi, široki udobni plašči s kapucami, ki v vsej svoji skrivnostnosti spominjajo na srednjeveske meniške kute. Ste por da se z novo modo vtl v srednji vek? Kje pa. ELKRO NOVO V BLKRO.ll OUTLET SVEČANA OT VOR ril \ 28.9.2006 OB 13.00 URI PRI TOVARNI NA PRIIIOVI 56 JTi^i:-r^GOw naza K :■■. " VlilJKA IZBIRA MOŠKIH ■v lN/!■\^KIII !II \( l'i)H.(i|)\lll( l\\ll. ■ \AnA\i)i\i)KirvB ■ ŠE DODATNI r(,<)l)\S!T! ! NOVAKOLVM 11 \ .-.-S: \-ZIMA20fl6/(i VAS VABI V ELKROJEVB PRODAJALNE: K^a>-C.KR5Km3m?V-»AiUKC>:vn R. u IJSKA <:. 7. N JK M M- \l<. KHWICKVA 2 B. (KIJI. - Ml K[ «Sif t A A 5, Poleg vseh krasnih lastnosti ima črna še to, da postavo optično zoži, torej je najbolj hvaležna za kombiniranje v stilu črno na črno, V tem primeru res ne morete zgrešiti prav pri nobeni sestavljanki oblačil ali materialov. Ena sama kombinacija, brez nevarnosti, da bi zapadli v teatralnost ah celo cenen kič, prenese prisotnost usnja, krzna, žameta, volne, svetlečega satena in še kaj. Se vam vendarle zdi preveč? Tudi če ne boste skozi letošnjo jesen in zimo hodile kot impozant-ne princeske temo, boste v zadržano krojem črnini zagotovo vselej okusno oblečena se z udarom trenda gotike vi-ačajo tudi veliki železni ali diskretno majhni bizantinsko umetelni, pa tudi čisto navadni križi, ni treba posebej izpostavljati. Kajti to je že področje, kjer se moda prepleta z religijo. Zato ravnajte s križi po svoji vesti, prepričanju in okusu! Št. 75 - 22. september 2006 - ' . * . * TEDENSKA . J ^ASTROLOŠKA , ^ ^ ^ NAPOVED / T Petek, 22. september: Malo pred 14. uro nastopi Lunin mlaj in istočasno mrk. Najbolj boste izpostavljeni tisti, ki ste rojeni v znamenju Device, saj potekata oba planetarna dogodka v vašem znamenju, Preti vam povečan stres, večja občutljivost, zato ne sklepajte prehitro, ne odločajte se o pomembnejših zadevah, Vpopoldanskem času Luna prestopa v Tehtnico in prinaša drugačno energijo, ki vas bo sprostila. Potreba po usklajenih medsebojnih odnosih bo na prvem mestu in zanjo boste pripravljeni storiti kaj konkretnega. Sobota, 2.^. september: Sonce že malce po 6, uri zjutraj prestopa v znamenje Tehtnice, kjer ostaja prihodnji mesec dni. Dopoldansko srečanje Lune z Marsom bo podžgalo strasti, /^ato boste energčni, direktni, pripravljeni za akcijo. Veliko lahko naredile, vendar vseeno previdnost ne bo odveč. Ne pretiravajte, ne prenaglite se, še posebej če ste rojeni v Tehtnici, Ovmi, Kuzorogii ali vRa-ku. Sledile svojemu občutku, inspiraciji in kreativni energiji. Medelja, 24. seplember: Obeta se prijetna in zanimiva nedelja. Luna bo kar v štirih ugodnih položajih z ostalimi planeti, zato dan izkoristite za srečanja s prijatelji, širšinu družinskimi člani. obiščite kakšno priiedi-tev, ali se odpeljite na izlet. Dan je čudovit za obnavljanje in regeneracijo energije, zato si boste lahko nabrali novih moči za prihajajoči delovni teden. Ponedeljek, 25. september; Vsa vaša dejanja tega dne bodo obarvana z močnejšimi energijami. Polovičarski ne boste, zato se varujte skrajnosti v delovanju, ravnanju in razmišljanju. Ne manipulirajte z dnigimi, da sami ne padete v zanko! V medsebojnih odnosih bodo vladale večje strasti, možen je porast ljubosumja inposesivnega vedenja. Raje izkoristite ugoden sekstil Merkurja s Saturnom, ki vam omogoča dobro načrtovanje prihodnjih dogodkov ter resno in zbrano delo. Tnrek,26. september: Zaradi kvadrata Lune z Neptu- nom bo zmožnost vaše presoje na nižji ravni, zato ne podlegajte trenutnim navdihom ali vplivom. Na danlah-ko pridejo kakšna neprijetna dejstva ali dogodki. Imeh boste občutek, da imate nizek prag energije, zato jo skrbno porabljajte. Popoldanske ure bodo bolj prijazne, možnosti, da vam uspe tisto, kar ste si zamisUli, so izredno velike. V večernih urah poskrbite za mirno ozračje in si odpočijte. Sreda. 27. september: Dopoldanske ure bodo še posebej dobre za vse, ki ste rojeni v vodnih in zemeljskih znamenjih {Rak, Škorpijon, Riba. Bik, Devica in Kozorog). Ker je v dopoldanskem času Luna v praznem teku vse do malo po 15, uri, ko vstopa v Strelca, se ne obetajo posebni dohodki, Vpopoldanskem času boste občutili nov pretok energije, optimizem bo povečan, elana vam ne bo primanjkovalo. Pazite, da ne boste zaradi prevelikega hitenja preveč površni. ri'trtek, 28, st-pli-mbcr: Do 13. ure, ko bo Luna v kvadratu z Uranom, se vam obetajo zanimive ure, v katerih lahko opravite veliko načrtovanega, saj vam energije ne bo zmanjkalo. Dober čas za dajanje pobud in konkretno akcijo! V popoldanskem času lahko pride do nepredvidenih dogodkov, do hitrih sprememb, čutili boste, da ste pod večjim stresom, zato bodite previdnejši. Najbolj dejavni boste rojeni v ognjenih in zračnih znamenjih (Oven. Lev. Strelec. Dvojček. Tehtnica in Vodnar), Astrologinji CORDANA IN DOLORES ASTROLOG!NJA CORDANA gsm 041 404 93S napovedi, bioterapije, regresije www,gordana,si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 1428 27 gsm: 041519 265 napovedi, primerjalra analiza ZBIRANJE PISNIH PONUDB a prodaj . , nega premoženja stečajnega dolžnika PONUDBA, podjetje za trgovino, usposabljanje in zaposlovanje invalidov,d.o.o., vstečaju, Dobojska 1,3000Celje, Predmet prodaje: industrijski šivalni stroji, mize za odlaganje, stoli in ostala oprema, vse skupaj kot celota. Izklicna cena: 768.100,00 srr Podroben seznam osnovnih sredstev, pogoji prodaje, izbor najboljšega ponudnika, pošiljanje ponudb in infomnacijeje v celoti objavljeno na sodni deski stečajne pisarne Okrožnega sodišča v Celju, 26 ZA AVTOMOBILISTE Prihaja civic type R Oznaka type R je pri Hondi načeloma rezervirana za močnejše, skoraj dirkaš-ke izvedenke avtomobilov. Tako Honda sedaj predstavlja civic type R. V avtomobilu se bo vrtel 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki bo pri 8.000 vrtljajih v minuti zmogel 201 KM oziroma 147 kW. Po tovarniških podatkih ho do 100 km/h pospešil v 6,6 sekunde, najvišja hitrost naj bi bila 235 km/h. Avto se bo od običajne izvedenke razlikoval tudi zaradi 15 milimetrov znižanega podvozja, krmilni mehanizem naj bi bü odzivnejši in natančnejši, težišče bo bolj pri tleh ... Škoda roomstei Roomster na slovenskem trgu Roomsler je četrti avto v programu češke Škode in hkrati vozilo, ki ta hip vozi na slovenski trg. Težko je reči, v katerem razredu vozi roomster, je pa res, da je delno enoprosto-rec, čeprav navzven deluje tudi kot lahJd dostavnik. Pri Škodi imajo z roomsterjem kar ambiciozne načrte, prvi podatki o prodaji na Češkem, v Nemčiji in še nekaterih državah pa so zelo obetavni. Roomster je na slovenskem trgu na voljo s šestimi motorji, tremi bencinskimi in tremi dizelskimi, vsi pa se vrtijo tudi v drugih škodah oziroma avtomobilih koncema Volkswagen, ki je tudi lastnik Škode. Manjša posebnost dVrO&Hi RE$I MERILCI PQETOKA ZRAKA WV, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATAUZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE ....»».»«..C/,. KOMPRESORJI KLIME fe; (03^ 42«.«2.ro TURBO KOMPRESORJI ww.-.fly>fldeliregne>ner.si SERVOVOLANSKEČRPALKE te škode je, da ima zadnje sedeže postavljene 46 milimetrov više kot prednja dva, da je steklo zadnjih vrat dokaj nizko, kar omogoča dober razgled, da je mogoče zadnje sedeže pomikati naprej in nazaj, tudi levo in desno Motorji prenašajo pogon na prednji kolesni par, menjalnik je bodisi 5- bodisi 6-stopenjski ročni, o štirikolesnem pogonu sedaj Še ne govorijo. Znane so seveda tudi cene. Tako je roomster v najcenejši izvedbi (1,2) na voljo za 2,977 milijona tolarjev, medtem ko je treba za najdražjo izvedenko {1,9 TDI motor) odšteti malenkost več kot 4 milijone tolarjev. Honda civic type R HrvaŠka: avgust je bil slabši Na Hrvaškem so avgusta prodali 5.734 novih avtomobilov. Vodilni je bil Opel, ki je i mel v tem mesecu več kot 11 -odstotni tržni delež, sledil je Volkswagen (8,9 odstotka), za njima se je uvrstila Škoda s prodajo 497 avtomobilov oziroma 8,6-odstotnim tržnim deležem. Najbolje so šle v promet Oplove astre (361 vozil), sledili so škoda octavia (268), ford fiesta (229) in re-nault clio (222). Zanimivo in po svoje tudi logično je, da so več kot 35 odstotkov vseh novih avtomobilov prodah na zagrebškem območju, delež avtomobilov z bencinskim motorjem je bil 58,4 odstotka. Sicei pa pravijo, da so hrvaški državljani avtomobilskim trgovcem dolžni tri milijarde evrov. DO SW POPUST ZA DOLOČENE DEKOKJE SAMO V INDDSTRIJSKl PRODAJALNI V LIBOJAH št. 75 - 22. seinembar 2006 itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, ii sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. un za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PROSTOK za skladišče, delavnico, 100 m, od izvozu Šempetec, ob ovlocesti Celj&ljub-ljana,oddom.Tele(on041 560-260. 120 m' poslovnih prostorov, zo mirno obrt ali s^Ddišče,no Ljubljanski 66av(eliu, oiidamo.Telefonü4177S^1 TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/450 38 60, faks: 02/450 38 70 www.tlakovec.si, e-mail: into@tlakovec.si SEDAJ TUDI V UUBLJANI Industrijska cona Stegne Q^ POSOJILA Celje: 031 508326 TORI cross 50 avtomotic.višiim sedeža 60 cm, primeren zo otroke, prodam za 60.000 SIT.Telefor 579^16,0412B3- ŠKODOfavorit 135 glx,letnik 1994,prevoženih 35.000 km, reg. do moja 2007, prodam. Telefon 041 836-732, po 19. uri. L1078 RENAULT clio 1,2,3 vroto, letnik 1999, registriran do 7/2007, prodom. Tele-Ion041 687-013. Siiii SUZUKI olto, letnik 1996, passot 1,9 tdi korovon, letnik 1999, lepo ohronjena, prodam. Telefon 041 726-525. 5925 ........................ ..,.k.hi.i.,„.i]i,. PRODAM HIŠO,Cil|e,cent.r,liOni',lripklOOiti' lemliišta, vsi ptikliučki, 3 lastna parkirna mrjsla, vrliunskr) ndaptirann, tnkoj V5alii.a,pradaar.laliilr>. 040106-155. UOBEČN«.Orijtnanasiliii,grailbinapar-riilo, 500 m', vsi priključki na parceli, prodamo,cisnaZ,5 mioSIT.AgSd. 0,0., Velika Piroskol, Zok, teleloa 041309-23>. VZABUIOVJU pri Sevnici iiodna prodorna 3,7 ho kmetije-Telefon 041 66041/. KRAVO s svežim mlekom prodom. TeleFen |03)5792-i;4. S1109 SBHOViaiJE, v Celju .Ii okolici, najamem BIK» šorrsle, teike|a i 20 kg, m.ino menja- Iblokilihisal.Ielelon 041 213-906. Oddamo v najem poslovne v izmeri 30 m^ primerne za pisarniško dejavnost na Teliarski cesti Vse dodatne informacije 03/5441-145. FINOTrilERCE. Teharska C. I.Celje IINP0lS0BN0slonovanje,68m',vNovi rasi v Celju, prodam. Telefon 031 774- STAHOVANJE, do 45 brez posrednikov, kupi starejša oseba, Gotovino tokoi. Telefon 041515^47. Š761 TRAKTOR Mosej Ferguson, 60 km, z naklo-dačemBek)rus,80km,za dele Stoječ,18 km, noklodolko.frezo, pajek, cisterno in frosilec, prodam. Telefon 031 927-767 KOSILNICO Bes, z motorjem Lombardini, prodam. Telefon 051362-164. 5806 STISKALNICO zo grozdje zelo ugodno pro-domo.Telefon5777-?34. 5807 STISKALNICO,100 l,iwhii!ravtikoaiiro(i», zo sodje ali grozdje, prodam. Telefon 031 783-954. sees ŠIVALNI siroj Ružo seleclronic prodom za 20.000 SIT.Teiefon 040 233-267 HIDRAVUČNO stiskalnico, 1501, prodam. Telefon041 687-013. Siiii SILOREZNICO in transporter za siložo pro-dom-TelefonOSl 383-162. lio84 DVO in tribrnzdni hidravlična obračolni plug,odjemalec silažein avtomobilsko prikolico, z nadgradnjo, 20 prevoz živine, prodom. Telefon 031 506-383. TRAKTOR Stayef,l8km,celotno obnovljen, prodam.Telefonpal4.uri,{03)5796-118,031 858-278. S1117 TRAKTOR Stayer, 36 km, obnovljen in traktorski viličar, nosilnost 1,51, prodcm. Telefon 041 214-124. šms TRAKTOR Imt 539,Ietnikl988,2600 ur,s kabino, registriran in troktor Dojc (Nemec), 62 km, 4H s čelnim noklodočem. Telefon 041 793-891. šine KOSILNICO Covrosaci, ploščo taks, ugodno prorfam.Telefon5718-fl90. Ž595 ROČNI mlin za grozdje, skoraj nov, prodam. Telefon 041 759-876. Š1122 150 I hidravlično stikolnico prodam zo 60.000 SIT Telefon 041 393-238. TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisternoin drug stroj, ludivokvari, kupim. Telefon 041 RABUEN motor Acme, 12 km, zok Bcs,kupim.Telefoti051 362-16 VKOMPOLAN prodam parcelo za groiinto. Informacije pol7uii,041 669-214. ZAZIDLIIVE gradbene porcele, na odlični legi. Nova Cerkev, prodam. Telefon 031 582-277,(03)5741-310. 5894 STAVBNO zemljišče, 675 m', blizu Dobrne (Vrta), bivolni prostor, 6'4,vodn, elektriko, prodam. Telefon 031 493-821. (usnjeno) in trosed zelo ugodno prodom. Telefon po 15. uri, 5461-109. KUHINJO, spalnico, mizo, stole, hladilnik, zomrzovolno omaro, regol, trosed itd., prodam.TelefonOSl 424-303. 5904 BELO grozdje, sortno in mešano, podroc> Tinskega, prodamo. Telefon (03) 532-3040. 5912 PEČ <10 trdo gorivo Eerotherm in hladilnik Gorenje,100 I, še v garanciji, ugodno prodam.Telefon051 275482.šii33 KREDITI LEASINGI DO 30 LET!!! Euro Slmard.0.0.. Mariborska 86.CEUE tel.03 as 033 08, 040/215-940 ORMUE. Prodam nedal.ičan. !larrr^ vorrjsko Irišo, vmirnem naselju, no parceli 522 m" l,9km.ddaljea.orlpri- vleltudikm.tijo.Iolefon04l'sB9^39. NJ ugodiri lokaciji, aatel.ciji Froakolovo- urov.Teleforr 051 317-296. žeos OUZ« Celja takoj prodom, skopaj ali delj, no, 2.000 m'veliko parcelo, od t.9. stovboo zazidljivi zemljišče, 1000 m', so.čna lejo, ob asfaltni cesti, vodo, DVOSOBNO .11 trisabiiosl.aovaaiek.pim. (eseo kipet. Plačilo l.koj.Iel.f.n 041 727-330. 5297 SOBO v privatni hiši, posebeo vhod, kuhinj., nvc, tv, no Eovi, oddam rlijok. olj študentu, leiefoo 031 245-957 saoo DVOSOBNO opr.mljeaost.nov.nje,70m', no ygempoljuvCelj.,oddom Telefon 041B00033. ans V TRNOVUIH oddam sobo s so.porolr. kohinje in kopolmce. Telefon 041 976-162. 6M0 VŽALCU addom apremlje.odvosofane sto-novonje paru brez oirok. Telefon 041 BiM99,pol6.uri. saeo PRODAM BREZOVA drva prodam. Tel.foa03f 682- 612. 5804 VEČ kosov špiravcev in deske, 2,2 cm, prodam. Telei.n03i 2404B5. S1101 BUKOVA metrsk. drva prodam. Telefrm 041 516-345. L10B9 ORVA, marsko, suho, h.k.v, hrast, pr* mo.aoiaadostmm. Telefon 031 816- SOHA bokovo drv. prodom. Telefon 041 990-595. L1081 BRIKEIEza karjovo ogodno prod.m. Telefon 051 630-304. L1090 BREZOVA soh. drv., primemo zo kamin, prodom. Telefon 031 102-069. 5S0» KUPIM SONA bukovo dtya,zdoslavo in rozrezoio, bpim.lolefoa5741-396. Sitos nosti,Somoresni.Telefon040 24MlB. KUPIM Hišo oh zazidljivo parcelo, v Colju ali okolici, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 672-374. 5297 STAREJŠO hišo, v Celju alf Zob, kupim z gotovino.Telefon041 746-610. 5721 CEUE. Zozidljivo parcelo oli nadomestno grodnjo, 1000 m', kupim. Telefon 031 EN0S08H0stanovanievCelju,opremljeno, prenovljeno, oddam proti vorščini.Tele-fon031 480-088. 5876 623-24 ODDAM LOKAL (40 m') v središču Celja, ob krstilnici, oddom.Telefon 041 524-942. Ž592 NOVE prsnmiške prostor« oddotno v nojem v Kovinnrskiulici 12,Celje. Revisto,d.o.o., telefon 041 769-688. SIT, 37.5DD EJR, kodaPS191 PRODAM PUJSKE, 30 kg, primerne zoodojke oli rejo, ptodam.Telefon031 584-358. 5520 TEUCO simentolko, 8 mesece, 400 kg oli kravosimentalko,l,tele,560 kB, prodom. Telefon031 654-750. Lioe5 PRAŠlČE,od 120 dolBO kg,prodom. Ceno po dogovom. Telefon 5795^68. 5834 PRAŠIČE, težke od 20 do 60 kg, prodom. Telefon 5824-048. M67 lELI(0simentolb,te2kol2S kg,lepe reje, prodam.Telefon041 815-578. ž590 KRAVO simentolko, brejo, prodam. Telefon 041 759-681 S1102 KRAVO sivko, brejo, prodom. Telefoi 041 311-764. L1083 MLADE burske kozike in kozla prodom. Tel6fon031 393-268. Lioe? 8IKCE simentolce in kobilo lipiconko, izredno mimo, vajeno otrok, prodom. Telefon 041 906-913. 5882 MUDO kravo zo zakol prodam. Kličite zvečer,telefon5794-155. Š1108 D kravo in prašiče, težke 12 prodom. Telefon 031 221-243. Š1110 BIKCA simentalca,približnol20 kg in kobilo posovko, staro 5 let, mirno in ujohano, prodam.Telefon5725-115. 2593 DVE večji telici prodam. Telefon 041 849-406. L1085 TEUCO simentolko, brejo 8 mesecev, težko 600 kg, prodam. Telefon (03) 5739- 288. 11093 TEUČKE simentalke, store 9 do 30 dni, prodom.Telefon 5738-046. Liog4 DVE telički simeotolki, stori dvo tedna, zo 45.000 SIT/eno in bikca simentalco, starega 8 tednov, prodam zo 80.000 SIT. Telefon 031 787-304.šiii8in9 TEUCO, Storni leto in pujske, težke od 20 do 30 kg, prodom-Telefon 5794-148,031 537-774. Š1121 BIKCA, 175 kj,tel[co, 320 kg, simentab, prodom.Telefon zvečer, 5772-362. TELICO in pso, nenišlu ovčor, čipiran, star leto in pol, prodom.Telefon 041 763-512. Š1130 NA formi Roje pri Šempetru prodajamo grahoste, sive,beli slseks le! enoletne rjave, črne in grahoste kokoši in kilogramske bele piščonce zo dopitonje. Sprejememooaročilazoeoolelnepiš-čonce.Veqe količine dostovimo-Jarkice so cepljene proti vsem virusnim boleznim. Telefon (03) 700-1446. 5907 KMETIJSKA zadrugo Loško vam nudi rjave jorkice v začetku nesnosti, cepljene. Telefon 041 37M77 n ŽREBICO, pasmo boflinger, prodam oli me-njnmzn les nhdrvo. Telefon 041 794-332. 5928 DVA bikca, težko po 260 kg, prodam. Tele-fon(03)5677-281. žeos TELICO, težko 450 kg, prodom. Telefon 5774^74. 5933 KUPIM BIKCA simentab, sto reg o 2 do 3 tedne, kupim.Te!efonQ31228^14. 5929 KREDITI QZHOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRmEMO TUDI NA D Tel.: 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041-750-560. 041-331-991 GO /ngd.0.0. 041 33 77 89 BELG io rdeče grozd je tor jurk. la izaklo, no brajdi, prodom. Možao üporoho stiskalaice.lelefon57934S7. 577a RDEČE in Itelo grozdje, zo predelovD (preša-niel,izOmmelj,p,odamo.Telefonl03) 579M71,031 626-139. 57B4 CIPRESE, smaragd in nov.dae, updo, prodom. T.lefo. (031 571M39,041 317-588. 26» KAKOVOSTNO belo vino, z ogodno oceno Kmetijskeijo inštiloto Irioribor, prodam. Telefon041763-953. p VlH0,mešono,belo,ptodam.Telefoa031 501-669. šiosB GROZDJE, bel., rdeče, rdeče vino, prcrd.m, dostavim,virštonjski okoliš. Telefon 041 382-735. 5865 GROZDJE, belo in rck-e, prodom oh meijam z. 14 dm storeio bika. Telefon |03| 5808-056,041 79M34- saea fRIBUZN0ihak.r.zeza5ilaž.pr.d.m. T.l.f.n 031 528^945. 6868 SORTNO grozdje pror!am,moiaotodi po 11 733-26 ŠTIRI mesece stoto muco, vajeno iivlje.jo v nnr.vi,nddam.Ielefan 5442432, zv» MUDE psičke, mešnoke, store 3 mesece, oddamo. Telefon (03| 574-3051. DVE muci, stori 4 mesece, oovojeni astoče, en. želovinosto iigrosto, droga tigrasta, rjavo sive bon«, oddam. Sto zelo dr.žah.i, libko sto v hiši, prav t.ko zinoj. Tdefo. 041 539-35f, 031 306- KMETIJSKI PRIDELKI SELO grozdje, sorte šipon, laški rizling, prodom. Prodam belo viro. Telefon 051 5870 MEŠANO grozdje, po 70 do 80 SIT, prodam. Telefon 051 210-346,(03)5798-242. FRANKINJO in belo vino ter grozdje kak(^ vostnih sort, na trti, prodom. Telefon 041 243-736. 5673 ŠMARNICOin jurko prodom. Telefon 5743-695,031 434-714. šiios MEŠANO grozdje prodom.Telefon 031 202-646. S1105 KRMNI krompirprodom. Telefon 041 631-506. 5885 GROZDJE, belo in rdeče, izVi^tonja, zdoslo-vo,prodom.Telefon040211-346. p STARlin novi jobolčnik, krompir, beli, grozdje,žgonje in vinski kis,prodom.Telefon 041 866-611. 5892 GROZDJE, mešane bele sorte, v Imenski Gorci, Podčetrtek, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 541-9713,041 382-965. 58sa BELO grozdje, več sort, no Škofiji, prodam. Telefon 810-3067,041 941-168. 5895 STEČAJNA MASA HUEZAD HRAM OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB (l.dražbenl narok) t, PREDMET PRODAJE NEPREMIČNINE 1.1 Stavbno zemljišče pare. št, 291 vizmeri47l9m^, zk. vl.št 097, K.o. Rogaška Slatina, do celote 1/1. jkvidacijska vrednost nepremičnine znaša 26.803.920,00 ät. 1.2 Stavbno zemljišče pare. št. 289/1 v izmeri 457 m^ zR. vi. & i097,K.o. RogaškaSlatina, do celote 1/1. -ikvidacijska vrednost nepremičnine znaša 1.951.390,00 sit Premoženje - nepremičnine pod točko 1 se prodajajo za izklicn' o 28.755.310,00 sit. Varščina znaša najmanj 10% izklicn NEPREMIČI -IDEAL II DELI Tioženjeje ocenjeno kot celcta s cenitvenim poročilom z dne .. 2006. Izklicna cene so vskladuscenitvenimi poročili, izvedel jih je stalni sodni cenilec Zvonko JEZERNIK, univ. dipl. ing. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v dveh posameznih kompletih, po sistemu "Videno-kupljeno". 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj ped nadzorom predsednika stečajnega senata(154.ČI.ZPPSU. 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačativISdneh od sklenitve pogodbe 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na promet nepremičnin (Uraci-ni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške vzvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5.Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe aH kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopfti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 5. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je voeloti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo do-':e pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo ičinc v višini 10% izklicne cene. Sodelovali pa ne morejo tiste ne osebe, ki so določene v 153. členu I, II.,in III. odstavka ZPPSL Pisna ponudba mora vsebovali n; ponujeni znesek, ponudbo pa m Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokaslo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potndilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ iahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. 10 po- rščino ni račur nika, odprt pri banki Celje, št. 06000-0895218343, S pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je petnajst dni po objavi. 2,0 izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o i^iri najugodnejšega ponudnika obveščeni vosmihdneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan sklenili pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakorkoli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22,3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 36/2000 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. V DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03 427 44 80, GSM 041 652-185 in na spletni strani www.sve- Dodalne infomiacije o premoženju in ogled ceniinega zapisnika je mogoče dobiti v Insolvenčni pisarni Celje, Ulica XIV. divizije 14/ lil, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. Telefon 041 47W55. šnao GROZDJE, modra {ronkinja, laški rizling, sauvignon,prodam. Telefon 5805-158. GROZDJE,yo,sortno,prodam-Teiefon 031 782-708,(03)5823-182. Š1123 BELO grozdje, mešaniti soil in loški rizling, prodDm.Telefon(03]5823-147. 5911 SlUŽKO konizo, ImliniRoslDnio, kode, jše-nicoinklflflrskadna, prodam. Telefon 041 649414. Š1129 GROZDJE šmarnicoprodoRio. Telefon 749-2626. 5924 GROZDJE, modra fninkljila m laäi rizling in še več vrst grozdja, prodam. Telefon 031 299-327,5718-794. Ž601 VIKO, l(r«ki teran, odlioie kakovosti, s certi-fikotom, prodam, ceno 550 SIT. DosId-vo v okolici Žalca, Celjo. Telefon (03) 5717-642. Ž604 V OKOUCI Celja prodom 1,5 ho koruze za silažo.Ugodno.Telefon (03) 748-9037. GROZDJE, šmarnica,kvinlon in cepljeno W lo, ugodno prodam, kosneje še krmilno peso, kolerobo in repo za kisonje. Telefon 5794-242,041848-363, 5941 GROZDJE loški rizling (kraj Zibiko))>ro in cepilnikzodivo, no sveder, prodam. Telefon 031 692-582. lio96 .,3001, U! n 040 882-795. DOBRO ohranjena garaiito vrata, po naročilu izdelono lela 2002, širina 2 m, višina 2 m, prodam, ceno 38.000 S[T. Herman, Celje,Božičevo 2,telefon (03) 547-2638. 5798 DOMAČE svinjske polovice prodom-Telefon 041228-363. Š1088 ŠE novo ptičjo hišico, baročni slil,zo večje pfice, peč na petrolej, preprogo, fiftezo, ugodno prodom. Podarim lepo ohranjeno jogijo. Telefon |03) 493^)417.5796 SAMONAXLADALKO Felo, 28 m', 18 nožev, haktorski kultivstor, ječmen in koruzo v zrnju, prodom. Telefon 041 631-860. BRZOPARILNIKE (alfe), 50,80,120,160 in 2001, prodom.Telefon (02) 802-6350. GROZDJE (šmornico) in jabolko ler plug in obračalnik prodam. Telefon (03) 5740-922,040414-219. 5864 m centralni peči no trdo goriva, približno 25.000 kkfkilokalorij),prodorno. Prodamo grozdje v vinogradu, cepljeno. Telefon03! 518-139. šnoa DVE kolesi z gumami, 155/70/13, suha ioBanii drvo, primerna zo kamine, prodam. Telefon 051 425-852. 5874 041 763-846. L1088 ŠMARNICO po 100 SIT, dobro vino in bika, 450 kg, prodom.Telefon 041 269-840. 5883 8-dnevno potovanje po Španiji ugodn« prodam.Telefon04) 794413. Š1115 HRASTOVsod, 3801, šivolnisiroj Bogatin peč no trdo gorivo, ugodno prodom. Telefon5771-276. 5887 DVA hrastova soda, obo 300 1, prodom. Telefon 5772-364,041 90W55.5886 ŽEHITNA posredovalnico Zaupanje posreduje zo vso starostno obdobja, brez-pločnozo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319,031 50S495. Leopold Ore-šniks.p.,Dolenjavas85,Prebold, n 30-letni font iščomsebi primemo dekle ali mamico, ki bi prišla živet na deželo no urejeno kmetijo. Telefon 041 870-574. IŠČEMO osebo za prodajo fizioterapevtsldh želeneizkušnjevdirektniprodoji.Iele-fon041 643-220, Marko. Medicol line, d. O.O., Maistrova ul. 16,1241 Kamnik. m. uisjenl, komunikativni, zeljni novihi izzivo se pri^svlte na osetmi razgovor. Izkušnje nil potrebne. Začstsk takoj. Inf. 03/4ZS6150, i VOZNIKA C in E-kalegorije, možnodzoposli-he zo nedoločen čos, zaposlimo. ViIko-grad,d.o.o.,Zlateče8a,3230 Šentjur, telefon{03)746-1221. Š1090 IŠČEM prevoznika, s. p., s kombijem, zo razvoz časopisov. Somo resne ponudbe no naslov: Robert Zovrnik, s. p.,Milčin-skego 12,3000 Celje. 5789 nodelavkuhinjloz.pomočvkuhlnjl,v popoldanskem času. Gostilna Kolar, Ivan Kolor, s. p„Ljuhečna, Obrtniška 12, 3202 Ljubečno, telefon (03) 5461452. ZAPOSLIM monterja ali fanta zo pomoč pri RenatoVodeb,s.p.,ULl.celjsbčete27, 3230 Šentjur, telefon 041 69W)44, Nudimo zanimivo, lepo in dobro 031 748 159 l\/tajabD, d.o.fl.. Kidričeva 34, Celje. IŠČEM delo: vorstvootrok. vokoTici Šentjurja. Telefon 041 264-298. 5913 AVTOKLEPARJA, samostojnega, zoposlim v Celju, delovni čas: od7.do 15. ure.franc Krbavac,s.p.,Skiiletoval4,(elje,tele-fon041 625^18. 5906 PIQERIATaiirus,MiranKajtna,s.p.,Levec 40, Petrovče, zaposli natakarja oli no-takarl(ozizkušnjami.Telefon03l 714-990. OBJAVUAMO prosto delovno mesto strojite-. Delo je pretežno na MUtaaoUaiillDEIA Pof::l/Č/te ' 0406žl0m ZELO ugodna ceno premogo z dostovo. Telefon 041 279-187.PtevozmšWcVlo-dimirPernek,s,p.,Sedtošek91,Podlel> nik. Povečajte si možnost dobitka, uredite svoje finarKe, custverw življenje na podlagi bele magije, kristalov, višjih bitij ar)gekiv, vedeževanje. 031/782 870 041/234 330 li«naVi«on,3.p.,Prvsäna1ig.Prv9äna IZVAJAMO vso komnose^co in terocerska delo no pokopolišču. Kamnoseštvo, te-facers^o Srečko Soblšek, s. p., Brezovo ul. 2, Celje, telefon 041 684-346,(03) 492-9546. 5532 'Vs«ni rc.si; E-mail tehničnega luedništva tehnika.tednikCs'nt-rc.si RADIO CEUIE Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica informativnega programa: lanja Intihar Telefon studia (za oddajo v živo); (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio(?nt-rc.si. E-mail v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jcranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška SeUšnik. Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Suster Opravlja uženje ku in Raditi Celje Pomočnica direkt irja in vodja Agencije; Vesna 1 i vodja; Franček Pungerčič. Grabar. Zlatko Bobinac, ., Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fäx; (03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem t^jlasov po eIckL pošU: agencijaCi>nt-r NO ■ ft-'^ ZAI|A»IEDRILO 31 Nagradna križanka ZAälUBA Išš »s„ as s ffiS Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 tolarjev za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerju in triurna vstopnica za kopanje v Termah Topolšica 3. - 5. nagrada: triurna vstopnica za kopanje v Termah Topolšica Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 28. septembra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 15. septembra. Prispelo je 612 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 73 Vodoravno: ČAS, INK, STA, OTTO, KK, VAS, RAINER, PENA. EPP, I.OLITA, RIIS, LOARA, DONA, ARGO, EKRAN, BA, AI.AH, PAT, DESA, AVI, TB. OLA. OTON. KANELA, SIK, BARDOT, ESEJ, LP, ALI, ERIN, YT, ATONON, RAVNIK, NIKKO, MANA, MAST. IKO, MREST, MESTO. KAP. AL, SALTO. JOHNNY DEPP, MORA. ALAL, ARAGO. ALE, NAVAL. NOS Geslo: Pirati s Karibov, Mrtvečeva skrinja 1. nagrado - bon za 5.000 tolarjev za nakup v optiki Salobir, prejme: Marija Marot, Galicija 22 a, 3310 Žalec. 2. nagrado - bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerju in vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri. prejme: Ivan Dole, Spodnje Sečovo 87, 3250 Rogaška Slatina. 2 3 4 5 7 8 9 10 " i 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 j [24 25 26 27 28 Ime in priimek: Naslov: HOROSKOP mnL Ona: Z lepo besedo se dostikrat doseie več kot z grobostjo ali celo nasiljem. To velja ladi za odnose s partnerjem, l(i rušo ravno blesleä- Nekdo vas bo poklical in vam sporoäl težko pričakovano novico ... On: Delovali boste brezskrbno in samozavesirw, ve'idar bn v vos divjal pravi vihar ljubosumja. Poskusite se brzdali, sicer bo nekdn to pošteno izkoristil za ure-sniätev svojih ciljev, ki pa nikakor niso v vašo korist. 3.-5. nagrado - vstopnico za triurno kopanje v Termah Olimia, prejmejo: Branka Godicelj, Cesta Kozjanskega odreda 6, 3220 Štore, Darinka Anderle, Čopova 25, 3000 Celje in Silvo Žveplan, Zadobrova 38, 3211 Škofja vas. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Prizadevanja iz preteklih dni se vam bodo začela obrestovati, saj se bu prijatelj vedno bolj zanimal za vaša čustva. Nikar sc ne delajte nezaiii-ieresirano, ampak se potrudite tudi sami. On: Krivda za prepir je predvsem vaša, zalo bi bilo dobro, da bi partnerju ponudili roko sprave. Prevelik ponos mm lahko le škoduje Resnično iskren človek je le iv^ti, ki zna priznati tudi svoje napake! DVOJČKA ^^ Ona: Se vedno se lioste ubadali s ležavaird iz preteklosti, zato je še najbolje, da poprosile za pomoč nekoga, ki vam je pred kratkim to tudi obljubil. Skupaj vama bo vsekakor uspelo priti zadevi do konca. Oiv Uspelo vam bo kar najbolje organizirati prosti čas. To bo prineslo tudi povsem konkretne rezuUaie predvsem na čustveni plati življenja, kjervasča-ka obilo lepih doživetij, ki sle jih dalj časa irwčno pogrešali! Ona: Namesto da bi se posvetili partnerju, boste čustva razdajali na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar pa se boste prej ali slej ujeli v nastavljeno past. Raje poskrbite malo liidi za finančno plat On: Neka skrb bo sicer minila, a bosta namesto nje nastali dve drugi, ki vam bosta naredi-h kar nekaj sivih las. TYeba se bo navaditi na to. da v življenju obstajajo tako prijetni kot tudi ntalo numj prijetni trenat- Ona: Idealen teden sničevanjevašihželja. Todaeno so želje in drugo stvarnost. Svet je.knit tudi do vas. zato ni razloga, da bi drugim popuščali. Nekdo vas bo hotel neprijetno preseneäti, a bo na koncu presenečen on sam. On: Tudi vi boste spustili pomlad u srce in se posvetih partnerki, ki vas zadnje čase že kar nekako pogreša. Sedaj bo prišel pravi čas. da ponovno obudita nekdxmja vroča čustva. Ona: Po neumnosti boste zapravili ugodno priložmst. da bi na lahek način v ljubezni do-segU nekaj več. Toda nikar ne skrbite, saj bo takšnih priložnosti v bližnji prihodnosti še več kol preveč... On: Zaradi samoljubja in zagledanosti vase ste osebi, ki ji je veliko do vas, povzročih obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boste uspeli ponovno približali in si pridobiti njenega zaupanja. Ona; Razgibano čustveno življenje se bo nadaljevalo, tako da velikih sprememb ni pričakovati, četudi je kakšen trenutek slabši. Pa drugič več sreče in pomislite tudi na to, da je treba za srečo tudi potrpeti. On: S partnerko se bosla odpravila na obisk k prijateljem, kjer pa vaju čaka presenečenje, ki se ga bosta resnično razveselita. Zabavali se boste kol že dolgo ne in si tako privoščili tudi malo manj običajne stva- Ona: Razočarani lar ne toliko, da . pozabiti. Nikar si t ne: bi mogli preveč nite k srcu. Star pregoi 1 dežjem vedno pride sonce! Zato se nikar ne skrivajte, ampak odidite v družbo. On: Nedavno se je za vas za-čelazanimatioseba, kijedoslej niste niti dobro poznali. Ne tr-mogkivite, izkoristite ugodno priložnost, ki vas bo zelo osrečila. Pogumno naprej - le tako boste lahka popolnoma uspeli! Em Dajte duška svoji razposajenosti in se lotite zadeve, ki se vam je doslej dozdevala vse premalo resna za človeka vašega kova. Včasih je treba narediti tudi kaj za svojo dušo, zalo se nikar ne držite nazaj. On: Res je, da se je pametno učiti na napakah drugih, vendar se človek največ nauči iz lastnih. Seveda to ne pomeni, da morate siliti v težave. Partnerka se ua;n bo pri teh kombinacijah od srca nasmejala. Ona: Ne predajte se prehitro, ampak se borite prav do konca, kajti na koncn se boste smejali vi. In takrat bo smeh še veliko slajši. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam kljub vsema stali ob strani. On: Iskali boste prijetno družbo. našli pa nekoga, ki vam bo u prihodnosti še veliko pomenil. Toda nikar preveč ne hitite, saj se lahko kaj hitro zagovorite in tako izgubite priložnost. ki se nebo ponovila. VODNAR ^ Ona: Spoznali boste, da ste šele na začetku poti in je še vse pred vami. Nekdo vam bo vrnil uslugo in vam tako veliko pomagal. Potrebno pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati. On: Pred vami je uspešen teden. ki ga boste kronali s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten vikend v dvoje, ki ste si ga že tako dolgo želeli. Izkoristite ugodno priložnost in jo kronajte z uspehom. Ona: Karkoli boste že storili, vse se bo obrnilo i; vaš prid. To boste izkoristili predvsem na ljubezenskem področju in to pri osebi, ki vas je pred kratkim zavrnila. Zdaj bo povsem druga pesem. On: Ste lik pred tem, da odkrijete partnerkino divjo in strastno stran, ki je doslej še niste poznali. Nad vsem skupaj boste izredno prijetno presenečeni, pa se vam tako ni za bati. da bi vam bilo dolgčas. RUMENA STRAN Generalni direktor RTV Slovenija. Celjan Anton Guzej. verjetno ni bil preveč vesel, daje Miša Molk na nedavni Slovenski popevki komentira- Kristina Obetian je izjemno dobra jazz pevka, na la, da upa, da bo dobro igral na piščalko, da ne bodo vsi tenko piskali. stajo kotspremljevalnivokalistki spremljali se odhcna NuskaDrašček S bčero sta bila kljub temu dobre volje, iz Radeč in Celjanka Sandra Feketija. Utrinki s popevice Maja Slatinšek je znova naredila nov korak v življenju. K sodelovanju je povabila številne nove sodelavce, ki so ji pomagali k uspešnemu nastopu, Zanjo je navijal njen fant Lovro Lah iz Celja. Se SO skupaj! Po poletnih počitnicah so se ta teden uradno skupaj zbrali hujšar|i Novega tednika, Zakaj uradno? Zato, ker so celo poletje v Celje enkrat tedensko prihajati na individualni pogovor s tehtnico. Ta zaenkrat še ne daje komentarjev, bo pa zelo zgovorna 041/651 05« in 03/490 oaaa Brez lopat na Lopati Sobotno dopoldne so za predvolilno srečanje izkoristili člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke. Na Lopati niso nič iopatali, saj lopat ni biio videti, so se pa prešerno poveselili. Hrane ni manjkalo, po nekaterih informacijah pa tudi »tekočih zadev«, ki so jih bojda obravnavali z vso resnostjo, ne. Na sliki - predsednik mestnega odbora stranke in podžupan Marko Zidan-šek s slastno kranjsko klobaso, Foto: GREGOR KATIČ Katja Koren je odlična izvajalka, ki se rada odzove različnim povabilom glasbenikov, v za d nje m času pa si jo v svojib vrstah še posebej želijo v zasedbi Perpetuum Jazzile, Pravi oicrepitvi Dež je pokvaril petkovo dobrodelno nogometno tekmo v Areni Petrol v Celju, na kateri so se pomerili politiki iz Nove Slovenije z ekipo slovenskega duhovniškega društva Pax. A zato sicer maloštevilni gledalci niso nič manj uživali v dogodkih na terenu. Še posebej so se veselili veščin, ki sta jih prikazala evropski poslanec Lojze Peterle in kandidat za celjskega župana Milan Rajtmajer. »To bi bili pravi okrepitvi za upehani Publikum,« je bilo slišati s tribun. Foto: GK