kulturno - politično glasilo • ':'-w : ' svetovnih in domačih dogodkov 9. leto/Številka 36 V Celovcu, dne 4. septembra 1957 Cena 1.50 šilinga Vzhod in Zapad se ..merita" na morjih Mornarice na manevrih Najprej kmetijstvo! Ena izmed prvih nalog državnega zbora, ki se bo sestal v jeseni, bo izglasovanje novega poljedelskega zakona. Ta zakon postaja v toliko nujnejši, ker je šest držav članic Premogovno-železarske skupnosti (Fran-eija, Italija, Zap. Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburška) že sklenilo, da s 1. januarjem 1958 lačne postopoma uvajati določbe mednarodne pogodbe o carinski uniji. Ustvaritev tega enotnega carinskega prostora bo jedro bodočega skupnega evropskega tržišča, kateremu se tudi Avstrija ne bo tnogla izogniti. Nasprotno, ako se bo nanj pravočasno pripravila, bo vključitev v ta veliki gospodarski prostor naši državi prinesla velike koristi, ki bodo zlahka odtehtale nekatere neugodnosti. Področje, na katerem je pričakovati te neugodnosti, je prav kmetijstvo. V zadnjem desetletju so ‘se srednje in zapadnoevropske države zaščitile svojo poljedelsko proizvodnjo pred tujo konkurenco. Klimaticpe razmere, kakovost tal ter tehnična stopnja kmetovanja so v posameznih evropskih drža-1 vah različne, zato so različni tudi obdelovalni stro-, ^ki in pridelki. Treba je reči, da je bila ta politika v 'pav nem uspešna in je zagotovila Evropi prehrano, K . istem času je tudi mogla industrija nemoteno napredovati. Izkazalo se je, da je kmetijstvo še vedno temelj tdravega državnega gospodarstva. Avstrijske vlade so sicer vsako leto izdajale vedno nove ukrepe glede domače poljedelske proizvodnje, vendar so to bili v pretežni meri provizoriji, prilagojeni trenutnim raz-nteram in pogosto sad kompromisov med politični->ni strankami. Kljub temu pa je avstrijsko poljedelstvo odlično izvršilo zastavljene mu naloge, zakaj domača proizvodnja krije okrog 85% prehran-benih potreb prebivalstva. Toda čas provizorijev je minil in tudi vsakoletno politično mešetarjenje je imelo mnoge za poljedelstvo neugodne učinke. Cene nekaterih osnovnih kmetijskih proizvodov so le preveč -,politične”, in spričo naraščanja draginje ter manjšanja vrednosti denarja ne odgovarjajo več pridelovalnim stroškom. Holeča točka je predvsem cena mleka. Ves kompleks kmetijskih vprašanj bi naj bil urejen z novim kmetijskim zakonom, čigar osnutek ! predložen v jeseni parlamentu. Poleg poljedelskega temeljnega zakona so to predvsem določile za promet z mlekom, živino in žitaricami. So to glavne panoge poljedelstva in obenem temtljne življenjske potrebščine celotnega prebivalstva.; Zato primerna ureditev teh vprašanj ni zgolj v interesu kmetijstva, ampak celotnega prebivalstva. Na ureditev čaka tudi doslej najbolj zanemarjeno in olienem najbolj preče vprašanje avstrijskega poljedelstva. V naši državi imamo okrog 102.000 malih kmetijskih gospodarstev, katerih obdelovalna površina znaša 2 do 5 ha. Nekateri bi hoteli te obrate enostavno prepustiti njihovi usodi, češ, da niso življenja zmožni in jih je torej treba ukiniti. Te kmetijske družine bi potem tvorile nov dotok mestnemu proletariatu, kar bi seve prijalo gotovim političnim strankam. Mali kmetijski obrati v Avstriji so plod dolgega zgodovinskega razvoja in bi njih uničenje povzročilo težke motnje v agrarni strukturi naše dežele. Brez dvoma je treba tudi tem obratom dati možnost za samostojno gospodarsko življenje. Treba je stremeti za ustvaritvijo družinskih kmetijskih obratov z zadostno obdelovalno površino, ki bodo shajali brez najete delovne moči. Z mehanizacijo, gnojenjem, uvajanjem ustreznih kultur l>odo tudi ti obrati postali koristni členi državnega gospodarstva. Saj je po statistikah dokazano, da najvišje hektarske donose dosegajo prav srednja in manjša družinska kmetijska gos[>odarslva, in ne veleposestva! Se razume, da zahtevajo te potrebe posebne zaščitne mere. Najbolj pogosti ugovor v tej zvezi je, da ne kaže sedaj uvajati novih zaščitnih ukrepov, ko gre itak ves gospodarski razvoj proti ustvaritvi velikih gospodarskih prostorov s povsod in za vse enakimi pogoji. To je brez dvoma res. Toda novi evropski gospodarski prostor, ki nastaja, bi najlažje primerjali velikemu prtu. Ta prt bo močan le, ako bodo močne in zdrave njegove posamezne niti. Zato pa je treba pravočasno podvzeti vse potrebne ukrepe, da bodo življenjska vlakna avstrijskega gospodarstva, predvsem pa njegovega kmetijstva, dovolj močna takrat, ko bo dozorel čas za njihovo vključitev v skupno evropsko gospodarstvo. Evrazijski kontinent bo v septembru v središču največjih pomorskih manevrov po koncu druge svetovne vojne. Na zapadu bodo vojaške vaje ladjevja Atlantskega pakta. Njih pozorišče bo Atlantski ocean in Sredozemsko morje, od Arktike pa do Turčije, Na Vzhodu se bo pa na oni strani severnega tečaja zbralo sovjetsko ladjevje v Ba-rentovem in Karskem morju. Središče manevrskega področja bo otok Novaja zemlja. Na zapadu bodo večino ladjevja za manevre prispevale Združene države. Na ameriški obali se je minuli torek zbrala orjaška eskadra vojnih ladij vseh vrst, ki jim poveljuje admiral Robert Pirie, ter krenila proti Evropi./V tem konvoju je 188 ladij, ki imajo na krovu skupno 73.000 mož, a na vzletiščih letalonosilk čepi x500 letal, pripravljenih za vzlet. Največji med njima sta letalonosilki „Sa-rataga” in „Forrestal” s 60.000 brutoregistr-skimi tonami. Vaj se udeležuje večje število križark, ki so oborožene z najnovejšimi srednje in krackoprožnimi raketami, ter podmornica na atomski pogon „Nautilus”. Nekje na Atlantskem oceanu pa se bo temu konvoju pridružila še znana ameriška 6. llo-ta, ki stalno križari po Sredozemskem morju. Tako bo ameriška eskdra narasla na 230 ladij s 125.000 možmi in 700 letali. Pri manevrih pa bodo sodelovale tudi pomorske edinice Velike Britanije, Francije, Kanade, Nizozemske, Belgije, Portugalske, Norveške in Danske. Naloga manevrov bo ubraniti napad na Turčijo in Norveško. »Vzdolž Karavank" je našlov sestavka, ki ga je pred dnevi priobčila graška „Tagespošta”. Pisec takole opiše svoj najznačilnejši vtis na Južni Koroški: „Čedna dekliška glava se pojavi iz Jugo-slavia-Expressa (mednarodnega vlaka, ki prihaja iz Nemčije, op. ur.) in oglasi se še nekoliko zaspan nežni glas: „Kako krasne so te gorel”. Trije avstrijski železničarji, ki se na vsezgodaj pogovarjajo slovensko ob železniškem tiru na postaji v Podroščici, takoj presedlajo na visoko nemščino: „To so Karavanke.” Na suhem bodo oddelki norveške vojske se postavili v bran ..sovražniku, ki je z vzhoda vdrl v deželo”. Pri manevrih bodo u-poštevali atomska orožja in njih učinke tako v obrambi kot v napadu. • V Sredozemlju se pa bodo pod podobnimi pogoji oddelki izkrcali v bližini Dardanel. Obenem bodo pa podmornice sodelujočih držav izvedle vaje v podmorniški vojni, ki nosi poetični naslov „Igra rib”. Sovjetske vojaške oblasti o svojih manevrih niso izdale tako podrobnih poročil. Pravijo le, da bodo ob tej priložnosti „preizku-sili nove vrste modernih orožij”. Iz dejstva, da je bil otok Novaja zemlja vključen v manevrsko področje, sklepajo, da bodo v teku vaj izvršili poskuse z novimi izstrelki. Skrbi radi istočasnosti Sovjetsko mornariško ministrstvo je izdalo uradno sporočilo, da ne prevzema nobene odgovornosti za tuje vojne ladje, ki bi prišle v bližino maneverskega področja, posebno glede preleta letal. V Washingtonu pa pravijo, da sta obe področji toliko oddaljeni eno od drugega, da ni nevarnosti za zapletljaje, ako se bo vsak držal svojih mej. Teniu rožljanju z orožjem na obeh straneh pa je predsednik Eisenhotver dodal pomirljivo noto z izjavo, da je vlada Združenih držav še vedno dostopna za nove razo-rožitvene predloge. Ker pa je doslej Sovjetska zveza vse zapadne predloge o razorožitvi odklonila, je sedaj vrsta na Moskvi, da predloži svoje. Zatopljen v razmišljanja, ki so jih v njegovi notranjosti pokrenili trije slovensko govoreči železničarji, tuji popotnik prispe v bistriško dolino, kjer spontano vzklikne: „Ali je treba še sploh reči, da smo tukaj na Slovenskem!” Zadeva ga zaskrbi „z vidika ohranitve nemštva”. Potem, ko je nekolikokrat bistro pogledal okrog sebe, pride do spoznanja: „Ako v bistriški dolini v eni hiši živita dve družini in skupno oskrbujeta 10 otrok — slovenskih otrok — potem to vprašanje ne .spada več v poglavje politike, ampak — trdo rečeno — v poglavje biologije.” Slovenska državna realna gimnazija v Celovcu Štev. 15/57 OBJAVA Nadaljnje prijave za prve tri razrede Slovenske državne realne gimnazije v Celovcu so možne do 7. septembra 1957. Učenci, ki niso avstrijski državljani, morajo za sprejem v šolo vložiti posebno prošnjo na deželni šolski svet in to prošnjo oddati pri ravnateljstvu šole. Pogoji za sprejem so isti, kakor na vseh nemških srednjih šolah, dodatno pa morajo učenci polagati tudi izpit iz slovenščine. Od 2. septembra so uradne ure vsak dan od 8. do 10. ure v poslopju državne realke 2. nadstropje, soba 65, Lerchenfeldgasse 22. V ponedeljek, dne 9.. septembra, ob 14. uri so sprejemni izpiti za vse tri razrede in nadaljevanje v torek, dne 10. septembra ob 14. uri. V sredo, dne 11. septembra, je v času od 14. do 16. ure vpisovanje, pri katerem se morajo osebno javiti vsi učenci vseh treh razredov. V četrtek, dne 12. septembra, je ob 10. uri v cerkvi Sv. Duha v Celovcu slovesna otvoritvena služba božja, h kateri sp vabljeni tudi starši učencev. Isti dan popoldne ob 13. uri 25 minut je prvi redni pouk. Ker vstop v šolske prostore ni dovoljen učencem s cestnimi čevlji, zato naj prinesejo s seboj copate. Ravnateljstvo -KRATKE VESTI — SEDEM UMOROV NA TEDEN se pripeti v Veliki Britaniji, odkar je bila ondi odpravljena smrtna kazen. Izgleda, da je odprava te najtežje kazni pozročila, da se je zlikovcem zopet dvignil greben. Znatno število zločinov je ostalo doslej nepojasnjenih. ..Sedemnajst zločincev se svobodno giblje med nami”, vzklika ogorčeno list „Daily Express”. PRVO ROMANJE CIGANOV V LURD je združilo 1500 pripadnikov tega potujočega plemena, ki so se poklonili Materi božji v čudežni votlini v Lurdu. K svetišču so poromali v procesiji skozi mesto, oblečeni v svoje živopisane noše, a na čelu so nosili ciganski grb, zvezdo repatico s 16 repi. MILIJON DOLARJEV je ponudil neki Kidd Brewer, trgovec iz mesta Raleigh, predsedniku Eisenhotverju za celotno njegovo zasebno premoženje. Do te ponudbe je prišlo zategadelj, ker so se v tisku pojavile vesti, da je predsednik Eisenhower milijonar. Da te vesti zanika, je na neki časnikarski konferenci izjavil,, da vse svoje premoženje prepusti tistemu, ki mu da zanj milijon dolarjev. Sedaj ga je trgovec Brewer prijel za besedo. MALAJA je postala samostojna država. Po dolgotrajnih pogajanjih med malajskimi vladarji, političnimi strankami in britansko vlado je bilo sklenjeno, da dne 31. avgusta postane ta nekdanja angleška kolonija samostojna država. Izvoljen je bil tudi novi državni poglavar, ki se je minuli ponedeljek s pozlačenim avtomobilom angleške znamke Rolls-Royce pripeljal v prestolnico nove države, Kualo Lumpur. Malajski. polotok je bil doslej razdeljen na vrsto državic, katerih vladarji so bili domači knezi pod britansko vrhovno oblastjo. — Je največji pridelovalec kavčuka in naravnega gumija na svetu. Posebna ureditev je predvidena za Singapur, glavno pristanišče dežele, ki so ga zgradili Angleži, in je eden izmed najvažnejših vojaških in gospodar-* skih središč na Daljnem vzhodu. Angleško kraljico je pri predajnih slovesnostih zastopal vojvoda Gloucesterski. Tako Angleži odhajajo iz njihovih kolonij pravočasno in kot prijatelji. Vlak na Jamajki iztiril - 204 mrtvi V bližini železniške postaje Kendall na otoku Jamajki je iztiril vlak s 1500 katoliškimi romarji. Nesreča je nastala tako, da se je najprej odtrgala ena izmed dveh diz-lovih lokomotiv, nakar je sledila še druga. Zatem sta iztirila prva dva vagona, za njima pa še naslednji. Eden za drugim so zgrmeli v globoko sotesko in se raztreščili na kosce, Nekaj vagonov pa se je zaletelo v skale na drugi strani proge. Doslej so iz razbitin potegnili 204 mrtvece, število ranjencev pa je naraslo na 400. Največje nesreče v zgodovini Že "leta 1938 se je v bližini istega kraja pripetila podobna nesreča, ki je zahtevala 80 smrtnih žrtev. Železniške nesreče so v zadnjih letih postale redkost, vendar se je kljub napredku tehnike zgodilo nekaj velikih katastrof prav v tej dobi. Največja nesreča v zgodovini železniškega prometa se je pripetila leta 1944 v bližini Salerna v južni Italiji. Tam je nenadoma obtičal vlak v tunelu. Pri tem se je zadušilo 512 ljudi. Druga naj večja nesreča po številu žrtev je bila leta 1915 v kraju Gretna na škotskem, kjer se je neki vojaški transportni vlak trčil s potniškim brzcem, pri čemer je izgubilo življenje 227 oseb. V povojni dobi pa se je v Evropi zgodila naj,-težja nesreča v progi Varšava—Gdansk leta 1949. Mrtvih je bilo 200 oseb. MOLOTOV GRE V MONGOLIJO za poslanika, je sporočilo sovjetsko zunanje ministrstvo. V lestvici sovjetskih diplomatskih služb je to najnižje mesto in velja ta država, ki je satelit Moskve, za bolj zapuščeno kot najbolj zapuščeni kot Sibirije. Molotov, ki se je proslavil s svojimi nešte-vilnimi „Ne!” pri zasedanjih Združenih narodov v New Yorku, topot pač ni mogel reči „Njet”, kajti Moskva ni New York. Ena izmed prvih nalog novega poslanika bo, da bo prisostvoval slovesnemu sprejemu maršala Tita, svojega starega nasprotnika, ko bo le-ta v septembru obiskal Mongolijo. GOMULKA, generalni sekretar poljske komunistične stranke in prvi mož sedanje poljske Vladavine, namerava v kratkem obiskati Beograd. Politični teden Po svetu ... Raketa je imela politični cilj Sovjetsko uradno sporočilo o uspelem poskusu z medcelinsko raketo je po vsem svetu izzvalo veliko presenečenje. Zapadni svet je novica o Sovjetskem poskusu vsaj za nekaj dni pretresla, prav posebno neprijetno presenečenje pa je bila za ameriško prebivalstvo, ki je doslej živelo v prepričanju, da je ozemlje Združenih držav varno pred sovražnim napadom. Odkar so pred 150 leti odšle zadnje angleške kolonialne čete iz Amerike, je bil ameriški kontinent praktično izven dosega tujih vojaških sil. Posebno sladka je 'bila ta zavest za Amerikance spričo strašnih razdejanj, ki sta jih zadnji dve svetovni vojni prinesli Evropi. Vest iz Moskve pa napoveduje, da bo v sorazmerno kratkem času mogla Sovjetska zveza začeti serijsko izdelavo medcelinskih raket in tako bo tudi ta edinstveni ameriški privilegij izginil. V resnici pa je bilo tako, da je vsa zadnja leta Sovjetska zveza dejansko živela pod grožnjo ameriškega napada z atomskimi orožji. Ta grožnja še danes obstoji. Ameriška vlada razpolaga z letalstvom, ki more vsak trenutek prenesti atomske ali vodikove bombe na sleherno točko sovjetskega ozemlja. Vendar ta grožnja ni bila nevarna, ker je bilo jasno, da Amerika brez resnega vzroka ne bo začela atomske vojne. Po drugi strani pa je sovjetsko sporočilo presekalo srditi prepir med raznimi vejami ameriške vojske, ki so se doslej prerekale o tem, kdo bo izdeloval daljnometne rakete. Tako mornarica kot kopna vojska pa tudi letalstvo gradijo in preskušajo razne rakete, od kratkoprožnih, ki dosežejo daljavo nekaj 100 km, pa do medcelinskih, ki bodo dosegle 10 do 12 tisoč km, podobno kot Sovjetska; zveza — seveda kadar bodo uspešno preizkušene. In to ne bo dolgo trajalo, kajti prvi, sicer neuspeli poskus z ameriško medcelinsko raketo je že bil izvršen in spričo orjaških možnosti ameriške znanosti in industrije je treba računati s tem, da bo mali naskok, ki si ga je Sovjetska zveza trenutno pridobila na področju raket na dolge proge, kmalu dosežen tudi v Ameriki. Zato je verjeti generalu Norstadu, poveljniku vojaških sil Atlantskega pakta, da se zaenkrat svetovno ravnotežje ni spremenilo in se v glavnem ne bo. Pač pa so izgubile Združene države prijetno zavest neranljivosti. Odslej bo veljalo tudi za Amerikance, da bi nova svetovna vojna z atomskimi orožji in raketami pomenila katastrofo za zmagovalca in premaganca, da bi bila oba izpostavljena gorju brez primere. Da je pa sovjetsko sporočilo o medcelinski raketi bilo obenem politična raketa, ki bi naj vrgla na kolena Zapad, pa dokazuje nenadna nepopustljivost sovjetskega delegata Zorina na londonski razorožitveni konferenci. Toda zapadni delegati so ohranili mirno kri in Zorinove zahteve odklonili. Raketa, ki je padla nekje v Sibiriji, ni imela učinka v Londonu. Vendar je vprav sedaj razorožitev ali vsaj omejitev oboroževanja bolj potrebna kot kdaj koli prej. 1/-gleda, da so se tudi diplomati v Londonu zavedli tega dejstva, kajti konferenca kljub neuspehu ni bila zaključena, ampak samo odgodena. Bližnji vzhod: Zapletena igra Med tekmo v oboroževanju v svetovnem merilu, pa ne počiva „drobna” mednarodna politika. Na Bližnjem vzhodu se zapadni in vzhodni tabor merita v prebrisani politični borbi. Bližnji vzhod je razdeljen na kopico malih držav, ki so gospodarsko zaostale, politično pa žive še vedno pod dojmom „proti-kolonializma” ali sovraštva proti evropskim velesilam, ki so do pred kratkim gospodarile v teh predelih. Te so že sicer odšle, toda pojavil se je nov problem. Nastanek judovske dZžave je za Arabce trn v telesu, ki bi ga odstranili ako bi ga le mogli. Izrael je sicer nastal s pristankom Zapada in Vzhoda, a gospodarsko in politično ga sedaj podpira le Zapad. Kljub, vsemu skupnemu sovfaštvu do Judov, pa arabske države niso mogle najti toliko edinosti, da bi preprečile nastanek Izraela oziroma ga pozneje izbrisale z zemljevida. Po težavnem začetku se pa je judovska država razvila v prvo vojaško silo na Bližnjem vzhodu. Ta položaj je v zadnjih letih začela izrabljati Sovjetska zveza, da povečuje napetosti med posameznimi arabskimi država- mi. Zato je sovjetska vlada podprla ekstremnega nacionalista Nasserja v Egiptu proti Angliji in Franciji, čeprav je Nasser v lastni državi prepovedal komunistično stranko. Sedaj je s spretnimi podtalnimi manevri spravila v Siriji na oblast skupino ekstremnih častnikov, med katerimi so nekateri aktivni člani komunistične stranke. Ko so pa zmagoviti pučisti v Damasku objavili, da bosta Sirijo obiskala Bulganin in Hru-ščev, so v Moskvi to vest zanikali. Izgleda, da si moskovska vlada ne mara preveč vezati roke z zamotanimi problemi Bližnjega vzhoda, ampak se omejuje na to, da dela Zapadu, posebno pa Ameriki, težave. In priznati je treba, 'da se ji je to doslej že večkrat posrečilo. Vendar nova presenečenja na tem prostoru, ki igra danes podobno vlogo kot ob začetku tega stoletja Balkan, niso prav nič izključena. da bolezen zaenkrat ni resnejšega značaja in upajo, da bo kancler kmalu zopet okreval. Kancler Raab je v oVP najmočnejša osebnost, za katero še nihče ne vidi nadomestila in bi resnejša bolezen zveznega kanclerja pomenila za stranko in tudi za državo hud udarec, kajti Raab velja tudi kot osebnost, ki vedno smotrno izravnava včasih težka nasprotja med vladnima strankama. in pri nas v Avstriji Pretekli teden se je končal na Dunaju kongres Svetovne zveze katoliških učiteljev. Zveza združuje katoliške učitelje vseh narodnosti in ima redno svoje kongrese. Letos so predvsem obravnavali pereče vprašanje katoliške vzgoje mladine v katoliških šolah in po katoliških učiteljih. Znano je, da se. avstrijski episkopat za to vprašanje najbolj trudi in da so ravno v tem pogledu pogajanja z vlado zelo težavna in dolgotrajna. Dunajski nadškof dr. Kbnig, ki posveča svojo posebno pozornost temu vprašanju, je prisostvoval kongresu in daroval otvoritveno pontifikalno sv. mašo. Ob tej priliki je prebral posebno poslanico papeža Pija XII. katoliškim učiteljem. Tudi sv. oče v svoji poslanici poziva učitelje, da naj zastavijo vse svoje moči za krščansko vzgojo mladine. Kongresa so se udeležili tudi številni avstrijski politiki, med njimi sam prosvetni minister dr. Drimmel. Graf in Stift Ko so bili svojčas odpuščeni trije delojemalci pri firmi Graf & Stift, ker so izstopili iz delavske zveze (Gewerkschaftsbund), je zadeva dvignila mnogo prahu. Prišla je tudi pred državnega pravdnika in izgledalo je, da bodo odgovorni sodnijsko kaznovani, ker so izvajali pritisk (teror) nad delojemalci. Zvezni predsednik dr. Scharf je sedaj s pomilostitvijo zadevo spravil s sveta. Seveda je to vzbudilo pri nasprotnikih delavske zveze precejšnje nezadovoljstvo, ker le-ti stojijo na stališču, da je treba kaznovati vsakogar, ki se pregreši proti državnim zakonom, ki ščitijo svobodo posameznika. Tudi za delavsko zvezo torej izjeme ne morejo veljati. Denar delijo ... Ameriška vlada je zopet dala na razpolago iz svoječasnega fonda, katerega so ustvarili z izkupičkom dobav na podlagi Marshallovega načrta, nad eno milijardo šilingov. Ta milijarda bo sedaj na razpolago gospodarstvu za investicije in sicer po naslednjem ključu: industrija 600 milijonov, kmetijstvo in gozdarstvo 170 milijonov, tujski promet 110 milijonov, ostalo pa odpade na gradnjo stanovanjskih hiš. Pričakovati je, da bo ta denar znatno okrepil gospodarsko življenje. Z napetostjo pričakujemo poročilo o vsoti, ki bo odmerjena za južni del naše dežele, ki je tako po mnenju celovške kakor dunajske vlade „Notstandsge-biet”. Zvezni kancler zbolel Inž. Raab je v Riedu v Zg. Avstriji govoril o potrebi premišljenega gospodarstva, ki bo z obojestransko disciplino in pridnostjo preprečilo naraščanje cen. To je tem bolj potrebno, ker se liberalizacija v evropskem gospodarstvu vedno bolj ojačuje in bo zaradi tega treba tudi paziti na to, da bo naše gospodarstvo vzdržalo konkurenco z drugimi deželami. Še isti dan pa je zvezni kancler v Riedu nenadoma zbolel. Spravili so ga v Linz v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili motnje v krvnem obtoku, ki povzročajo delno ohromelost desne noge. Zdravniki zagotavljajo, Na Koroškem pa že narašča volilni hrup, ki napoveduje oster volilni boj v oktobru. V Celovcu in Beljaku so 6. 10. 1957 občinske volitve. Minuli teden se je v Beljaku odigrala zanimiva stvar. Predsednik tamošnje zveze delavcev in nastavljencev, katera je vključena v OeVP, mestni svetnik Thomasser, je nameraval s svojo skupino nastopiti na občinskih volitvah samostojno. Ljudska stranka ga je zaradi tega hudo napadla ter izključila iz svojih vrst. Mestni svetnik Thomasser je bil mnenja, da OeVP premalo odločno ščiti interese delavcev in, nastavljencev. Socialisti so se tega spora zelo veselili, ni pa še jasno, kako bo ta zadeva vplivala na izid volitev dne 6. oktobra. Sicer pa imamo še pet tednov časa. Sfrupeno nedeljsko čfivo S kričečim naslovom „2000 Slovencev več po letu 1945” prinaša list „Nachrichten tur den Sonntag”, ki izhaja v Linzu,'članek, v katerem mrgoli neresničnosti, podtikavanj in groženj. Zabeljen je s pikrimi podnaslovi kot „Tako bi naj bila Koroška na podtalen način poslovenjena — Politični begunci so trojanski konj Tita — Uredba o šolstvu je vnebovpijoč dokument sramote.” Isti članek je objavil tudi dunajski masovni tednik „Wien am Samstag”. — Gre očividno za široko zasnovano gonjo. Samo nekaj rožic iz tega ..cvetobera” hujskaške nestrpnosti: „Gotovo ni na svetu manjšine, ki bi zahtevala in jih tudi dobivala toliko pravic, kot pripadniki slovenske narodnosti na Koroškem. Po številu je ta skupina izredno majhna. Le 13.712 oseb se je pri zadnjem ljudskem štetju na Koroškem izjavilo za Slovence. V tem številu pa so vključeni tudi „Windische”, ki nočejo imeti prav nobenega opravka s Slovenci”. Škoda za prostor, da bi navajali številke ljudskega štetja, pri katerem je bilo Koroško prebivalstvo uvrščeno kar v devet jezikovnih kategorij. Naj zadostuje, da se je kljub pritisku omenjenih 13.712 oseb izjavilo za Slovence ter da so po uradnih statistikah takozvani „Windische” šteti v drugih skupinah. Se razume, da člankar meče vse Slovence v isti koš. Vsi so pod vplivom komunizma, pa naj se sami označujejo za .krščanske’ ali ..narodne”. — Toda piscu, ki poljubno spre-miinja celo podatke uradnih ljudskih štetij, bi bilo zaman dopovedovati o svetovnona-zornih razlikah. Njemu je najljubše, da so vsi v komunističnem košu, kajti potem more po vseh Slovencih udrihati, češ da so ko- munisti in da so zato nevarni državi. Za primer, kako so ti maloštevilni Slovenci nevarni, navaja, da je v občini Železna Kapla od 68 primerov posestnih sprememb, ki so bile od leta 1945 pa do sedaj izvršene, šlo 64 v prid Slovencem. Ne pove pa, koliko teh Slovencev je rojenih avstrijskih državljanov in so njih predniki že stoletja živeli na Koroškem. Slovenščina je bila po državnj pogodbi priznana poleg nemščine kot uradni jezik. Za »Sonntag” ta določba ne obstoji, kajti pravi: »Zahtevo, ki jo z vso resnostjo postavljajo Slovenci, da bi morali vsi koroški uradniki znati slovensko, je moč označiti le kot nezmerno samopovždigovanje (GrdBen-wahn). Je to popolnoma odvišno nagajanje, kajti vsak Slovenec itak zna nemško, če le hoče. In k tej dobri volji ga lahko pripravimo —- če bi le hoteli”. Kar je prav za Južne Tirolce, ni prav za koroške Slovence, kajti »Južna Tirolska pri- SLOVENCI doma in po unta Goriški Slovenci v Barbani P« mogočnem romanju goriških in trZaškili Slovencev v Marijino (x*ljc so se naslednjo nedeljo podali primorski rojaki k Materi božji na Barbani. To Marijino svetišče leži na otočku sredi Jadranskega morja blizu Gradeža. Nad tisoč romarjev iz 18 vasi sc je zbralo okrog čudežnega Marijinega oltarja' na otoku sredi valov. Pridigali so med božjimi službami č. g. Hilarij Cotič iz štandreža, Srečko Rejec iz Nabrežine in p. Rudcž o stanovanjskimi prostori, tekočo vodo, pohištvom in okrog 1300 kv. m. zemljišča, pri Vrbi (Velden am W. See); nadalje prodajam stavbno zemljišče v izmeri 1.400 kv. m. s priključkom na vodovod in elektriko po šil. 32.— za kv. m. — Dopise na uredništvo pod ..Priložnost”. iinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KROJAŠTVO V ROŽU išče vajenca za takojšnji nastop. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na upravo lista pod značko »Vajenec”. SEJEM ZA SVETLO GOVEDO V sredo, dne 11. septembra 1957 bo v St. Vidu ob Glini ob 9.30 uri v 'lopi živinorejcev 81. sejem, ki ga prireja Društvo rejcev svetlega goveda za Štajersko in Koroško. Ocenitev v vrednostne skupine bo dan prej ob 13. uri. Prignali bodo 70 bikov in 70 visoko brejih krav in telic. Vse živali so preiskane ter ne bolehajo na tuberkulozi in bacilu Bang. (Podpore za nakup pri izločenih reagentih). SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 9. 9. 14.00-14.30 Poročila. Pregled sporeda. — Glasbeni utrinki. 18.45—19.00 Za našo vas: 11. Singer — Aktualna vprašanja okoli setve ozimin. - TOREK, 10. 9.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. — Rdeče-rumcno-zeleno. Oddaja za motorizirane. - SREDA, II. 9.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. -Iz domačih gajev. 18.45—19.00 Za ženo in družino. — ČETRTEK, 12. 9.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. Pisan spored slovenskih pesmi. — PETEK, 13. 9.: 14.00— 14.30 Poročila. Objave. — Akustični mladinski list. 18.45—19.00 Iz koroške književne delavnice: Tildi Lamprecht. - SOBOTA, 14. 9.: 09.00-10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.10—18.40 Za dobro voljo ob koncu tedna. — NEDELJA, 15. 9.: 07.00— 07.25 Duhovni nagovor. 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. kundo je bankovec zašumel in počasi zdrsnil na rob prodajne mize. Miss Knoxton je prebledela. Že je odprla usta, potem pa se je ventilator spet zavrtel iproti desni. Tok svežega zraka je za trenutek zavel čez prodajno mizo, bankovec je zdrsnil na tla otrokoma tik pred noge. Deklica ga je pogledala, se sklonila, pobrala in ga dala bratu. Ta ga je vzel, zmedeno pogledal detektiva Duf-fyja in mu ga dal. »Nisi vzel denarja, kajne?” je blago vprašal. Deček ga je pogledal in nazadnje odkimal. »Sestrica ti ga je dala, ali ne?” Fantek je pokimal. »Ali si videl, od kod ima sestrica denar?” Deček je močno utripal z očmi, da je zadržal solze, ki so mu v debelih kapljah že polzele po licih. Naglo je odkimal in začel ihteti. Detektiv Duffy je vzel iz žepa robec, počepnil k fantku, mu obrisal solze in ga Objel čez ramena. »Zakaj pa si rekel gospodični, da si vzel denar?” Deček je ihtel, gledal Duffyja, potem pa se je zazrl v zaupljive modre očke svoje drobne sestrice, ki ga je spet držala za roko. »Veste, tole je moja sestrica.” je zašejae-ital. O' Našim gospodinjam MALENKOSTI Dva mlada zakonca stojita pri oknu. Dan poprej sta se poročila. Zelo sta se ljubila in bila sta prepričana, da mora vedno tako ostati. Vsak izmed njiju je vroče želel drugega osrečevati. Molče stojita in gledata v krasen večer. Velika sreča ne da govoriti. Kadar pregloboko sega v srce, ne najdemo besed, da bi z njimi izrazili, kar občutimo. Počasi tipa roka mlade žene po moževi, jo iskreno stisne in pravi: »Želim, da bi ti mogla pokazati, kako te imam rada in kakšne žrtve zmorem tebi na ljubo. Imenuj mi eno. Pa reci nekaj prav težkega.” Z mirnim nasmehom gleda mož v vrhove na nasprotni strani, kakor da'ne sliši njenega vprašanja. še tesneje je njena roka stisnila njegovo. Čutila je, kako je vroč val ljubezni pljusknil iz njenega srca. »Pač, imenoval bi nekaj,” reče prav rahlo, »pa se skoraj bojim povedati, kajti bilo bi pretežko za tebe.” »Prav gotovo ne,” se je razvnemala. »Kako moreš dvomiti o moji ljubezni? Nobena stvar mi ni pretežka za teče, prav nobena!” »Dobro, tedaj ti bom povedal. Sprejmi me vsakikrat, ko bom prišel domov, s prijaznim obrazom. Pa naj se zgodi karkoli. Naj se ti pečenka ožge ali naj bo juha presoljena, naj te mlekar razjezi ali se)pripeti kaka druga neprijetnost, pokaži mi vedno prijazen obraz.” Mlada žena se je prav iz srca nasmejala ob tej žrtvi, o kateri misli, da sploh ni ni-kaka žrtev. Prav rada bo tp storila. Saj bi itak storila, tudi če ne bi posebej tega prosil. To se vendar razume samo po sebi. Saj je le malenkost, bo že sam videl. — Ali je to „ vse? Naj vendar pove kaj težjega! On pa ni več veliko govoril. Samo modro se je smehljal, kakor bi hotel reči: »Bova videla, kdo ima prav ...” * Prav je imel on. Spočetka je bila malenkost sprejeti moža s 'prijaznim obrazom. Smehljaje mu je odprta vrata, ko je prišel domov: povsod sama radost in veselje! Toda ni ostalo vedno tako. Zdaj je doživela kako sitnost in zoprnost, drugič) se je čutila utrujena, izčrpana, potem zopet je imela srce polno žalosti in skrbi, včasih ji je bila vsaka stvar odveč, čeprav sama ni vedela, od kod in zakaj. Najrajši bi takrat moža takoj napadla s tarnanjem in jadikovanjem. A hotela je biti močna žena. Niti za trenutek ni pozabila svoje obljube. Njena čast je zahtevala, da je tudi takrat vztrajala, čeprav je bilo večkrat neizrekljivo težko. Svoje žalosti sicer ni nosila sama zase, o vsem se je z njim pogovorila. Toda to je storila šele pozneje, ko sta sedla k zaupnemu pomenku. Nikdar ga ni sprejela s čmernim obrazom. Pogumno se je borila proti svojim muham in slabi volji, ker je vedela, da bi nastala razpoka v njeni sreči, če bi začela popuščati. Kadar je njen mož v svojem poklicu doživel kako neprijetnost, če je bil utrujen in zmučen, je vede1!, da ga doma čaka sončni žarek. Tam je bila sama ljubezen. In ves dan se je veselil tega žarka, ki ga je sprejel ob vstopu v hišo. Mlada žena se je polagoma znala premagati ne samo v eni stvari, ampak tudi v veliko drugih, ki bi mogle kaliti srečo stolpnega življenja. Bila sta srečna oba ... r» ! POZOR. AGENT ... Ko krmite svinje, perete ali mesite kruh pride v hišo. Nepoklican, vedno vljuden, gostobeseden vas napade z »milostljivo”, vam zagotovi, da ni treba kupiti, ampak si stvar le ogledati in vas končno s svojo zgovornostjo prepriča, da »stroj” rabite, oz. sklenete kupno pogodbo. Ko se končno podpišete, je agent vesel, ve pa v svoji notranjosti nemirne. Pravzaprav sta z možem sklenila, da bosta najprej kupila nekaj drugega. Skupni načrt je prekrižan, ravnali ste po svoji tihi želji in zdaj vam je nekoliko neprijetno. Agent je agent. Če bi ne imel dobrega jezika, si ne bi izbral tega poklica. Saj nič ne rečem, tudi on mora živeti. Rečem pa vsem gospodinjam: bodite previdne, ne nasedite. Vem, da vleče krilatica: »Na obroke in brez obresti dobite električni pralni stroj samo še ta mesec. In gospodinja se da zapeljati, kupi pralni stroj stare znamke in še obresti, dasi majhne, mora plačevati. Večkrat plačuje obroke na tri strani. Ni denarja in ne dobre volje v hiši. še pralni stroj je ne pri- nese. Slabo je tudi to, da agenti pridejo od daleč (iz Dunaja itd.), ko je stroj pokvarjen, ga morajo priti popravljat od daleč, če pa kupiš pri priznanem trgovcu v mestu (kjer stalno kupuješ), boš prav tako dobila kvalitetno blago na obroke in še hitro boš prišla do njega, če bo kaj narobe. Torej, če pride agent, ga lepo vljudno odslovite in se ne spustite v pogovor, ker sicer ste že izgubljene. Kar se tiče obrokov, pa tole. Nikdar obroki ne smejo presegati ene tretjine vseh dohodkov. Kupujmo vedno po načrtu, po tem, ko smo se s strokovnjakom ali kako drugo izvedeno osebo dobro posvetovale. Tudi to ni prav, da si daste od agenta vse dobro razkazati, čeprav dobro veste, da tistega ne boste kupile. Potem ko ste nekaj podpisale, se predmeta ne boste ubranile. To je veljavna kupna pogodba. Če je ne držite, lahko pridete jtred sodnika. Torej, pozor, kadar pride agent. Šivalni stroji kolesa V VELIKI IZBIRI KERN Celovec-Klagenfurt, Burggane Ugodno plačilo na obroke List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Na.š tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 iil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leže pri St. Jakobu. —Tiskarna P-"žbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.